CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Suženjstvo - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"56231ba3-31a8-4c93-aeeb-e2de80262adc","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Suženjstvo","wgTitle":"Suženjstvo","wgCurRevisionId":6298790,"wgRevisionId":6298790,"wgArticleId":117068,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Strani s čarobnimi povezavami ISBN","Predloga Webarchive z wayback linki","Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma","Vsi izbrani članki","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji HDS", "Wikipedijini članki z identifikatorji NARA","Zloraba","Delo","Rasizem","Suženjstvo"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Suženjstvo","wgRelevantArticleId":117068,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":80000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q8463", "wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js", "ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.6"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b0/Slavezanzibar2.JPG"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="1799"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b0/Slavezanzibar2.JPG"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="1199"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Slavezanzibar2.JPG/640px-Slavezanzibar2.JPG"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="960"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Suženjstvo - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Su%C5%BEenjstvo"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Su%C5%BEenjstvo"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Suženjstvo rootpage-Suženjstvo skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Su%C5%BEenjstvo" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Su%C5%BEenjstvo" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Su%C5%BEenjstvo" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Su%C5%BEenjstvo" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Terminologija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Terminologija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Terminologija</span> </div> </a> <ul id="toc-Terminologija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Definicija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Definicija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Definicija</span> </div> </a> <ul id="toc-Definicija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Zgodovina</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgodovina-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Zgodovina</span> </button> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Prvotna_oblika_suženjstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prvotna_oblika_suženjstva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1</span> <span>Prvotna oblika suženjstva</span> </div> </a> <ul id="toc-Prvotna_oblika_suženjstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Rimski_imperij" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Rimski_imperij"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.2</span> <span>Rimski imperij</span> </div> </a> <ul id="toc-Rimski_imperij-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Islam" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Islam"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.3</span> <span>Islam</span> </div> </a> <ul id="toc-Islam-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Križarske_vojne" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Križarske_vojne"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.4</span> <span>Križarske vojne</span> </div> </a> <ul id="toc-Križarske_vojne-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Evropski_srednji_vek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Evropski_srednji_vek"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.5</span> <span>Evropski srednji vek</span> </div> </a> <ul id="toc-Evropski_srednji_vek-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Portugalci_in_prehod_v_drugo_obliko_suženjstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Portugalci_in_prehod_v_drugo_obliko_suženjstva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.6</span> <span>Portugalci in prehod v drugo obliko suženjstva</span> </div> </a> <ul id="toc-Portugalci_in_prehod_v_drugo_obliko_suženjstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Trgovanje_s_sužnji_in_atlantska_prisilna_selitev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Trgovanje_s_sužnji_in_atlantska_prisilna_selitev"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.7</span> <span>Trgovanje s sužnji in atlantska prisilna selitev</span> </div> </a> <ul id="toc-Trgovanje_s_sužnji_in_atlantska_prisilna_selitev-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Ukinitev_trgovine_s_sužnji" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Ukinitev_trgovine_s_sužnji"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.8</span> <span>Ukinitev trgovine s sužnji</span> </div> </a> <ul id="toc-Ukinitev_trgovine_s_sužnji-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Prepoved_suženjstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prepoved_suženjstva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.9</span> <span>Prepoved suženjstva</span> </div> </a> <ul id="toc-Prepoved_suženjstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Moderne_oblike_suženjstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Moderne_oblike_suženjstva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Moderne oblike suženjstva</span> </div> </a> <ul id="toc-Moderne_oblike_suženjstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Gospodarski_pomen" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarski_pomen"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Gospodarski pomen</span> </div> </a> <ul id="toc-Gospodarski_pomen-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Družbene_posledice" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Družbene_posledice"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Družbene posledice</span> </div> </a> <ul id="toc-Družbene_posledice-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kultura_sužnjev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Kultura_sužnjev"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Kultura sužnjev</span> </div> </a> <ul id="toc-Kultura_sužnjev-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Opravičila" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Opravičila"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Opravičila</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Opravičila-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Opravičila</span> </button> <ul id="toc-Opravičila-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Stališča_religij" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Stališča_religij"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.1</span> <span>Stališča religij</span> </div> </a> <ul id="toc-Stališča_religij-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Glej_tudi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Glej_tudi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Glej tudi</span> </div> </a> <ul id="toc-Glej_tudi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Opombe" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Opombe"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10</span> <span>Opombe</span> </div> </a> <ul id="toc-Opombe-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">11</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Viri"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">12</span> <span>Viri</span> </div> </a> <ul id="toc-Viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">13</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Suženjstvo</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 156 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-156" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">156 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Slawerny" title="Slawerny – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Slawerny" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Afrikaans</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/Sklaverei" title="Sklaverei – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Sklaverei" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target"><span>Alemannisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-am mw-list-item"><a href="https://am.wikipedia.org/wiki/%E1%89%A3%E1%88%AD%E1%8A%90%E1%89%B5" title="ባርነት – amharščina" lang="am" hreflang="am" data-title="ባርነት" data-language-autonym="አማርኛ" data-language-local-name="amharščina" class="interlanguage-link-target"><span>አማርኛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Esclavitut" title="Esclavitut – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Esclavitut" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aragonés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ang mw-list-item"><a href="https://ang.wikipedia.org/wiki/%C3%9E%C4%93owd%C5%8Dm" title="Þēowdōm – stara angleščina" lang="ang" hreflang="ang" data-title="Þēowdōm" data-language-autonym="Ænglisc" data-language-local-name="stara angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ænglisc</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%B9%D8%A8%D9%88%D8%AF%D9%8A%D8%A9" title="عبودية – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="عبودية" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ary mw-list-item"><a href="https://ary.wikipedia.org/wiki/%D8%B9%D8%A8%D9%88%D8%AF%D9%8A%D8%A9" title="عبودية – Moroccan Arabic" lang="ary" hreflang="ary" data-title="عبودية" data-language-autonym="الدارجة" data-language-local-name="Moroccan Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>الدارجة</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%B9%D8%A8%D9%88%D8%AF%D9%8A%D9%87" title="عبوديه – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="عبوديه" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>مصرى</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Esclavit%C3%BA" title="Esclavitú – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Esclavitú" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Asturianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ay mw-list-item"><a href="https://ay.wikipedia.org/wiki/T%27aqisiy%C3%A4wi" title="T'aqisiyäwi – ajmarščina" lang="ay" hreflang="ay" data-title="T'aqisiyäwi" data-language-autonym="Aymar aru" data-language-local-name="ajmarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aymar aru</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Quldarl%C4%B1q" title="Quldarlıq – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Quldarlıq" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Azərbaycanca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D9%82%D9%88%D9%84_%D8%B3%D8%A7%D8%AE%D9%84%D8%A7%D9%85%D8%A7%D9%82" title="قول ساخلاماق – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="قول ساخلاماق" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target"><span>تۆرکجه</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D2%A0%D0%BE%D0%BB%D0%BB%D0%BE%D2%A1" title="Ҡоллоҡ – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Ҡоллоҡ" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target"><span>Башҡортса</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bar mw-list-item"><a href="https://bar.wikipedia.org/wiki/Sklaverei" title="Sklaverei – Bavarian" lang="bar" hreflang="bar" data-title="Sklaverei" data-language-autonym="Boarisch" data-language-local-name="Bavarian" class="interlanguage-link-target"><span>Boarisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/Verguob%C4%97" title="Verguobė – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="Verguobė" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target"><span>Žemaitėška</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bcl mw-list-item"><a href="https://bcl.wikipedia.org/wiki/Pag-uripon" title="Pag-uripon – Central Bikol" lang="bcl" hreflang="bcl" data-title="Pag-uripon" data-language-autonym="Bikol Central" data-language-local-name="Central Bikol" class="interlanguage-link-target"><span>Bikol Central</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%B0%D0%B1%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B0" title="Рабства – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Рабства" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%B0%D0%B1%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%B0" title="Рабства – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Рабства" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская (тарашкевіца)</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D0%B1%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE" title="Робство – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Робство" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bjn mw-list-item"><a href="https://bjn.wikipedia.org/wiki/Hulun" title="Hulun – Banjar" lang="bjn" hreflang="bjn" data-title="Hulun" data-language-autonym="Banjar" data-language-local-name="Banjar" class="interlanguage-link-target"><span>Banjar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%A6%E0%A6%BE%E0%A6%B8%E0%A6%A4%E0%A7%8D%E0%A6%AC" title="দাসত্ব – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="দাসত্ব" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bo mw-list-item"><a href="https://bo.wikipedia.org/wiki/%E0%BD%96%E0%BE%B2%E0%BD%93%E0%BC%8B%E0%BD%82%E0%BD%A1%E0%BD%BC%E0%BD%82%E0%BC%8B%E0%BD%A2%E0%BD%B2%E0%BD%84%E0%BC%8B%E0%BD%A3%E0%BD%B4%E0%BD%82%E0%BD%A6%E0%BC%8D" title="བྲན་གཡོག་རིང་ལུགས། – tibetanščina" lang="bo" hreflang="bo" data-title="བྲན་གཡོག་རིང་ལུགས།" data-language-autonym="བོད་ཡིག" data-language-local-name="tibetanščina" class="interlanguage-link-target"><span>བོད་ཡིག</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Sklaverezh" title="Sklaverezh – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Sklaverezh" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Robovlasni%C5%A1tvo" title="Robovlasništvo – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Robovlasništvo" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bosanski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bxr mw-list-item"><a href="https://bxr.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%BE%D0%B3%D0%BE%D0%BE%D0%BB%D1%88%D0%BE%D0%BB%D0%B3%D0%BE" title="Богоолшолго – Russia Buriat" lang="bxr" hreflang="bxr" data-title="Богоолшолго" data-language-autonym="Буряад" data-language-local-name="Russia Buriat" class="interlanguage-link-target"><span>Буряад</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Esclavitud" title="Esclavitud – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Esclavitud" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ce mw-list-item"><a href="https://ce.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%BE%D0%BB%D0%BB%D0%B0" title="Лолла – čečenščina" lang="ce" hreflang="ce" data-title="Лолла" data-language-autonym="Нохчийн" data-language-local-name="čečenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Нохчийн</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%DA%A9%DB%86%DB%8C%D9%84%D8%A7%DB%8C%DB%95%D8%AA%DB%8C" title="کۆیلایەتی – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="کۆیلایەتی" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>کوردی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-crh mw-list-item"><a href="https://crh.wikipedia.org/wiki/Qulluq" title="Qulluq – krimska tatarščina" lang="crh" hreflang="crh" data-title="Qulluq" data-language-autonym="Qırımtatarca" data-language-local-name="krimska tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Qırımtatarca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Otroctv%C3%AD" title="Otroctví – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Otroctví" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%A7%D1%83%D1%80%D0%B0%D0%BB%C4%83%D1%85" title="Чуралăх – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Чуралăх" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Чӑвашла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Caethwasiaeth" title="Caethwasiaeth – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Caethwasiaeth" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Slaveri" title="Slaveri – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Slaveri" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Sklaverei" title="Sklaverei – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Sklaverei" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-din mw-list-item"><a href="https://din.wikipedia.org/wiki/W%C3%ABr%C3%ABk%C3%A4%C5%8B_loony" title="Wërëkäŋ loony – dinka" lang="din" hreflang="din" data-title="Wërëkäŋ loony" data-language-autonym="Thuɔŋjäŋ" data-language-local-name="dinka" class="interlanguage-link-target"><span>Thuɔŋjäŋ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-diq mw-list-item"><a href="https://diq.wikipedia.org/wiki/B%C4%B1ndestiye" title="Bındestiye – Zazaki" lang="diq" hreflang="diq" data-title="Bındestiye" data-language-autonym="Zazaki" data-language-local-name="Zazaki" class="interlanguage-link-target"><span>Zazaki</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%94%CE%BF%CF%85%CE%BB%CE%B5%CE%AF%CE%B1" title="Δουλεία – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Δουλεία" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Slavery" title="Slavery – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Slavery" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Sklaveco" title="Sklaveco – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Sklaveco" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Esclavitud" title="Esclavitud – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Esclavitud" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Orjus" title="Orjus – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Orjus" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Esklabotza" title="Esklabotza – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Esklabotza" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ext mw-list-item"><a href="https://ext.wikipedia.org/wiki/Esclavit%C3%BA" title="Esclavitú – Extremaduran" lang="ext" hreflang="ext" data-title="Esclavitú" data-language-autonym="Estremeñu" data-language-local-name="Extremaduran" class="interlanguage-link-target"><span>Estremeñu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%A8%D8%B1%D8%AF%D9%87%E2%80%8C%D8%AF%D8%A7%D8%B1%DB%8C" title="برده‌داری – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="برده‌داری" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ff mw-list-item"><a href="https://ff.wikipedia.org/wiki/Kor%C9%97o" title="Korɗo – fulščina" lang="ff" hreflang="ff" data-title="Korɗo" data-language-autonym="Fulfulde" data-language-local-name="fulščina" class="interlanguage-link-target"><span>Fulfulde</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Orjuus" title="Orjuus – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Orjuus" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fiu-vro mw-list-item"><a href="https://fiu-vro.wikipedia.org/wiki/Or%27apid%C3%A4mine" title="Or'apidämine – Võro" lang="vro" hreflang="vro" data-title="Or'apidämine" data-language-autonym="Võro" data-language-local-name="Võro" class="interlanguage-link-target"><span>Võro</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fo mw-list-item"><a href="https://fo.wikipedia.org/wiki/Tr%C3%A6lur" title="Trælur – ferščina" lang="fo" hreflang="fo" data-title="Trælur" data-language-autonym="Føroyskt" data-language-local-name="ferščina" class="interlanguage-link-target"><span>Føroyskt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Esclavage" title="Esclavage – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Esclavage" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frr mw-list-item"><a href="https://frr.wikipedia.org/wiki/Slaawerei" title="Slaawerei – severna frizijščina" lang="frr" hreflang="frr" data-title="Slaawerei" data-language-autonym="Nordfriisk" data-language-local-name="severna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nordfriisk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Slavernij" title="Slavernij – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Slavernij" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Frysk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/Scl%C3%A1bha%C3%ADocht" title="Sclábhaíocht – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Sclábhaíocht" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gcr mw-list-item"><a href="https://gcr.wikipedia.org/wiki/Katibaj" title="Katibaj – Guianan Creole" lang="gcr" hreflang="gcr" data-title="Katibaj" data-language-autonym="Kriyòl gwiyannen" data-language-local-name="Guianan Creole" class="interlanguage-link-target"><span>Kriyòl gwiyannen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gd mw-list-item"><a href="https://gd.wikipedia.org/wiki/Tr%C3%A0illeachd" title="Tràilleachd – škotska gelščina" lang="gd" hreflang="gd" data-title="Tràilleachd" data-language-autonym="Gàidhlig" data-language-local-name="škotska gelščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gàidhlig</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Escravitude" title="Escravitude – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Escravitude" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/Tembigu%C3%A1i_reko" title="Tembiguái reko – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Tembiguái reko" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Avañe'ẽ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gu mw-list-item"><a href="https://gu.wikipedia.org/wiki/%E0%AA%97%E0%AB%81%E0%AA%B2%E0%AA%BE%E0%AA%AE%E0%AB%80_%E0%AA%AA%E0%AB%8D%E0%AA%B0%E0%AA%A5%E0%AA%BE" title="ગુલામી પ્રથા – gudžaratščina" lang="gu" hreflang="gu" data-title="ગુલામી પ્રથા" data-language-autonym="ગુજરાતી" data-language-local-name="gudžaratščina" class="interlanguage-link-target"><span>ગુજરાતી</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Bauta" title="Bauta – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Bauta" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hausa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A2%D7%91%D7%93%D7%95%D7%AA" title="עבדות – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="עבדות" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%A6%E0%A4%BE%E0%A4%B8%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%A5%E0%A4%BE_(%E0%A4%AA%E0%A4%BE%E0%A4%B6%E0%A5%8D%E0%A4%9A%E0%A4%BE%E0%A4%A4%E0%A5%8D%E0%A4%AF)" title="दासप्रथा (पाश्चात्य) – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="दासप्रथा (पाश्चात्य)" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target"><span>हिन्दी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hif mw-list-item"><a href="https://hif.wikipedia.org/wiki/Gulami" title="Gulami – Fiji Hindi" lang="hif" hreflang="hif" data-title="Gulami" data-language-autonym="Fiji Hindi" data-language-local-name="Fiji Hindi" class="interlanguage-link-target"><span>Fiji Hindi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Robovlasni%C5%A1tvo" title="Robovlasništvo – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Robovlasništvo" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Esklavaj" title="Esklavaj – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Esklavaj" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kreyòl ayisyen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Rabszolgas%C3%A1g" title="Rabszolgaság – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Rabszolgaság" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%8D%D5%BF%D6%80%D5%AF%D5%B8%D6%82%D5%A9%D5%B5%D5%B8%D6%82%D5%B6" title="Ստրկություն – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Ստրկություն" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Sclavitude" title="Sclavitude – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Sclavitude" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingua</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Perbudakan" title="Perbudakan – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Perbudakan" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ilo mw-list-item"><a href="https://ilo.wikipedia.org/wiki/Pannakaadipen" title="Pannakaadipen – ilokanščina" lang="ilo" hreflang="ilo" data-title="Pannakaadipen" data-language-autonym="Ilokano" data-language-local-name="ilokanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ilokano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Sklaveso" title="Sklaveso – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Sklaveso" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target"><span>Ido</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/%C3%9Er%C3%A6lahald" title="Þrælahald – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Þrælahald" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target"><span>Íslenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Schiavismo" title="Schiavismo – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Schiavismo" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E5%A5%B4%E9%9A%B7%E5%88%B6" title="奴隷制 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="奴隷制" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jam mw-list-item"><a href="https://jam.wikipedia.org/wiki/Slievri" title="Slievri – Jamaican Creole English" lang="jam" hreflang="jam" data-title="Slievri" data-language-autonym="Patois" data-language-local-name="Jamaican Creole English" class="interlanguage-link-target"><span>Patois</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jbo mw-list-item"><a href="https://jbo.wikipedia.org/wiki/selbaise%27u" title="selbaise'u – lojban" lang="jbo" hreflang="jbo" data-title="selbaise'u" data-language-autonym="La .lojban." data-language-local-name="lojban" class="interlanguage-link-target"><span>La .lojban.</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Batur_tukon" title="Batur tukon – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Batur tukon" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Jawa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%9B%E1%83%9D%E1%83%9C%E1%83%90%E1%83%97%E1%83%9B%E1%83%A4%E1%83%9A%E1%83%9D%E1%83%91%E1%83%94%E1%83%9A%E1%83%9D%E1%83%91%E1%83%90" title="მონათმფლობელობა – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="მონათმფლობელობა" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kaa mw-list-item"><a href="https://kaa.wikipedia.org/wiki/Qulsh%C4%B1l%C4%B1q" title="Qulshılıq – karakalpaščina" lang="kaa" hreflang="kaa" data-title="Qulshılıq" data-language-autonym="Qaraqalpaqsha" data-language-local-name="karakalpaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Qaraqalpaqsha</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbd mw-list-item"><a href="https://kbd.wikipedia.org/wiki/%D0%9F%D1%89%D1%8B%D0%BB%D3%80%D1%8B%D0%B3%D1%8A%D1%83%D1%8D" title="ПщылӀыгъуэ – kabardinščina" lang="kbd" hreflang="kbd" data-title="ПщылӀыгъуэ" data-language-autonym="Адыгэбзэ" data-language-local-name="kabardinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Адыгэбзэ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kcg mw-list-item"><a href="https://kcg.wikipedia.org/wiki/Khwo" title="Khwo – tjapska nigerijščina" lang="kcg" hreflang="kcg" data-title="Khwo" data-language-autonym="Tyap" data-language-local-name="tjapska nigerijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tyap</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kg mw-list-item"><a href="https://kg.wikipedia.org/wiki/Bumpika" title="Bumpika – kongovščina" lang="kg" hreflang="kg" data-title="Bumpika" data-language-autonym="Kongo" data-language-local-name="kongovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kongo</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ki mw-list-item"><a href="https://ki.wikipedia.org/wiki/%C5%A8kombo" title="Ũkombo – kikujščina" lang="ki" hreflang="ki" data-title="Ũkombo" data-language-autonym="Gĩkũyũ" data-language-local-name="kikujščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gĩkũyũ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D2%9A%D2%B1%D0%BB%D0%B4%D1%8B%D2%9B" title="Құлдық – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Құлдық" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Қазақша</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-km mw-list-item"><a href="https://km.wikipedia.org/wiki/%E1%9E%91%E1%9E%B6%E1%9E%9F%E1%9E%97%E1%9E%B6%E1%9E%96" title="ទាសភាព – kmerščina" lang="km" hreflang="km" data-title="ទាសភាព" data-language-autonym="ភាសាខ្មែរ" data-language-local-name="kmerščina" class="interlanguage-link-target"><span>ភាសាខ្មែរ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kn mw-list-item"><a href="https://kn.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%97%E0%B3%81%E0%B2%B2%E0%B2%BE%E0%B2%AE%E0%B2%97%E0%B2%BF%E0%B2%B0%E0%B2%BF" title="ಗುಲಾಮಗಿರಿ – kanareščina" lang="kn" hreflang="kn" data-title="ಗುಲಾಮಗಿರಿ" data-language-autonym="ಕನ್ನಡ" data-language-local-name="kanareščina" class="interlanguage-link-target"><span>ಕನ್ನಡ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EB%85%B8%EC%98%88%EC%A0%9C" title="노예제 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="노예제" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-krc mw-list-item"><a href="https://krc.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%8A%D1%83%D0%BB_%D1%82%D1%83%D1%82%D1%83%D1%83" title="Къул тутуу – karačaj-balkarščina" lang="krc" hreflang="krc" data-title="Къул тутуу" data-language-autonym="Къарачай-малкъар" data-language-local-name="karačaj-balkarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Къарачай-малкъар</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/Xulamt%C3%AE" title="Xulamtî – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Xulamtî" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kurdî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%83%D0%BB%D1%87%D1%83%D0%BB%D1%83%D0%BA" title="Кулчулук – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Кулчулук" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Кыргызча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Servitus" title="Servitus – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Servitus" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lb mw-list-item"><a href="https://lb.wikipedia.org/wiki/Sklaverei" title="Sklaverei – luksemburščina" lang="lb" hreflang="lb" data-title="Sklaverei" data-language-autonym="Lëtzebuergesch" data-language-local-name="luksemburščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lëtzebuergesch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-li mw-list-item"><a href="https://li.wikipedia.org/wiki/Slavernie" title="Slavernie – limburščina" lang="li" hreflang="li" data-title="Slavernie" data-language-autonym="Limburgs" data-language-local-name="limburščina" class="interlanguage-link-target"><span>Limburgs</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/S%27ciavismo" title="S'ciavismo – Lombard" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="S'ciavismo" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="Lombard" class="interlanguage-link-target"><span>Lombard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ln mw-list-item"><a href="https://ln.wikipedia.org/wiki/Bo%C3%BAmbu" title="Boúmbu – lingala" lang="ln" hreflang="ln" data-title="Boúmbu" data-language-autonym="Lingála" data-language-local-name="lingala" class="interlanguage-link-target"><span>Lingála</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Vergov%C4%97" title="Vergovė – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Vergovė" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Verdz%C4%ABba" title="Verdzība – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Verdzība" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Fanandevozana" title="Fanandevozana – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Fanandevozana" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malagasy</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D0%BF%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE" title="Ропство – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Ропство" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%85%E0%B4%9F%E0%B4%BF%E0%B4%AE%E0%B4%A4%E0%B5%8D%E0%B4%A4%E0%B4%82" title="അടിമത്തം – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="അടിമത്തം" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%BE%D0%BE%D0%BB%D1%87%D0%BB%D0%BE%D0%BB" title="Боолчлол – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Боолчлол" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Монгол</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%97%E0%A5%81%E0%A4%B2%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A4%97%E0%A4%BF%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="गुलामगिरी – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="गुलामगिरी" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target"><span>मराठी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Perhambaan" title="Perhambaan – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Perhambaan" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mt mw-list-item"><a href="https://mt.wikipedia.org/wiki/Skjavit%C3%B9" title="Skjavitù – malteščina" lang="mt" hreflang="mt" data-title="Skjavitù" data-language-autonym="Malti" data-language-local-name="malteščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mwl mw-list-item"><a href="https://mwl.wikipedia.org/wiki/Scrabatura" title="Scrabatura – mirandeščina" lang="mwl" hreflang="mwl" data-title="Scrabatura" data-language-autonym="Mirandés" data-language-local-name="mirandeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Mirandés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%80%E1%80%BB%E1%80%BD%E1%80%94%E1%80%BA%E1%80%85%E1%80%94%E1%80%85%E1%80%BA" title="ကျွန်စနစ် – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="ကျွန်စနစ်" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target"><span>မြန်မာဘာသာ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/Slaveree" title="Slaveree – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Slaveree" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Plattdüütsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ne mw-list-item"><a href="https://ne.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%A6%E0%A4%BE%E0%A4%B8%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%A5%E0%A4%BE" title="दासप्रथा – nepalščina" lang="ne" hreflang="ne" data-title="दासप्रथा" data-language-autonym="नेपाली" data-language-local-name="nepalščina" class="interlanguage-link-target"><span>नेपाली</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-new mw-list-item"><a href="https://new.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%A6%E0%A4%BE%E0%A4%B8" title="दास – nevarščina" lang="new" hreflang="new" data-title="दास" data-language-autonym="नेपाल भाषा" data-language-local-name="nevarščina" class="interlanguage-link-target"><span>नेपाल भाषा</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Slavernij" title="Slavernij – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Slavernij" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Slaveri" title="Slaveri – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Slaveri" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk nynorsk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Slaveri" title="Slaveri – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Slaveri" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Esclavatge" title="Esclavatge – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Esclavatge" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%97%E0%A8%BC%E0%A9%81%E0%A8%B2%E0%A8%BE%E0%A8%AE%E0%A9%80" title="ਗ਼ੁਲਾਮੀ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਗ਼ੁਲਾਮੀ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target"><span>ਪੰਜਾਬੀ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pap mw-list-item"><a href="https://pap.wikipedia.org/wiki/Sklabitut" title="Sklabitut – papiamentu" lang="pap" hreflang="pap" data-title="Sklabitut" data-language-autonym="Papiamentu" data-language-local-name="papiamentu" class="interlanguage-link-target"><span>Papiamentu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Niewolnictwo" title="Niewolnictwo – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Niewolnictwo" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pms mw-list-item"><a href="https://pms.wikipedia.org/wiki/S-ciavit%C3%B9" title="S-ciavitù – Piedmontese" lang="pms" hreflang="pms" data-title="S-ciavitù" data-language-autonym="Piemontèis" data-language-local-name="Piedmontese" class="interlanguage-link-target"><span>Piemontèis</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D8%BA%D9%84%D8%A7%D9%85%D9%8A" title="غلامي – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="غلامي" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target"><span>پښتو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Escravatura" title="Escravatura – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Escravatura" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-qu mw-list-item"><a href="https://qu.wikipedia.org/wiki/Punqu" title="Punqu – kečuanščina" lang="qu" hreflang="qu" data-title="Punqu" data-language-autonym="Runa Simi" data-language-local-name="kečuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Runa Simi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Sclavie" title="Sclavie – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Sclavie" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%B0%D0%B1%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE" title="Рабство – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Рабство" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%B0%D0%B1%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE" title="Рабство – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Рабство" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target"><span>Русиньскый</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sah mw-list-item"><a href="https://sah.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%83%D0%BB%D1%83%D1%82" title="Кулут – jakutščina" lang="sah" hreflang="sah" data-title="Кулут" data-language-autonym="Саха тыла" data-language-local-name="jakutščina" class="interlanguage-link-target"><span>Саха тыла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sc mw-list-item"><a href="https://sc.wikipedia.org/wiki/Iscravidade" title="Iscravidade – sardinščina" lang="sc" hreflang="sc" data-title="Iscravidade" data-language-autonym="Sardu" data-language-local-name="sardinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sardu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Schiavismu" title="Schiavismu – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Schiavismu" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sicilianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%D8%BA%D9%84%D8%A7%D9%85%D9%8A" title="غلامي – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="غلامي" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target"><span>سنڌي</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Ropstvo" title="Ropstvo – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Ropstvo" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si mw-list-item"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B7%80%E0%B7%84%E0%B6%BD%E0%B7%8A_%E0%B6%B7%E0%B7%8F%E0%B7%80%E0%B6%BA" title="වහල් භාවය – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="වහල් භාවය" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target"><span>සිංහල</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Slavery" title="Slavery – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Slavery" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Otrok%C3%A1rstvo_(vyu%C5%BE%C3%ADvanie_otrokov)" title="Otrokárstvo (využívanie otrokov) – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Otrokárstvo (využívanie otrokov)" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sn mw-list-item"><a href="https://sn.wikipedia.org/wiki/Muranda" title="Muranda – šonščina" lang="sn" hreflang="sn" data-title="Muranda" data-language-autonym="ChiShona" data-language-local-name="šonščina" class="interlanguage-link-target"><span>ChiShona</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-so mw-list-item"><a href="https://so.wikipedia.org/wiki/Adoon" title="Adoon – somalščina" lang="so" hreflang="so" data-title="Adoon" data-language-autonym="Soomaaliga" data-language-local-name="somalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Soomaaliga</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Skllav%C3%ABria" title="Skllavëria – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Skllavëria" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D0%BF%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE" title="Ропство – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Ропство" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Slaveri" title="Slaveri – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Slaveri" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Utumwa" title="Utumwa – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Utumwa" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target"><span>Kiswahili</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%85%E0%AE%9F%E0%AE%BF%E0%AE%AE%E0%AF%88_%E0%AE%AE%E0%AF%81%E0%AE%B1%E0%AF%88" title="அடிமை முறை – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="அடிமை முறை" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target"><span>தமிழ்</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-te mw-list-item"><a href="https://te.wikipedia.org/wiki/%E0%B0%AC%E0%B0%BE%E0%B0%A8%E0%B0%BF%E0%B0%B8%E0%B0%A4%E0%B1%8D%E0%B0%B5%E0%B0%82" title="బానిసత్వం – telugijščina" lang="te" hreflang="te" data-title="బానిసత్వం" data-language-autonym="తెలుగు" data-language-local-name="telugijščina" class="interlanguage-link-target"><span>తెలుగు</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D2%92%D1%83%D0%BB%D0%BE%D0%BC%D0%B4%D0%BE%D1%80%D3%A3" title="Ғуломдорӣ – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Ғуломдорӣ" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Тоҷикӣ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%97%E0%B8%B2%E0%B8%AA" title="ทาส – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="ทาส" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Pang-aalipin" title="Pang-aalipin – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Pang-aalipin" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tagalog</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/K%C3%B6lelik" title="Kölelik – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Kölelik" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D0%BE%D0%BB%D0%BB%D1%8B%D0%BA" title="Коллык – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Коллык" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Татарча / tatarça</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tum mw-list-item"><a href="https://tum.wikipedia.org/wiki/Ukapolo" title="Ukapolo – tumbukščina" lang="tum" hreflang="tum" data-title="Ukapolo" data-language-autonym="ChiTumbuka" data-language-local-name="tumbukščina" class="interlanguage-link-target"><span>ChiTumbuka</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ug mw-list-item"><a href="https://ug.wikipedia.org/wiki/%D9%82%DB%87%D9%84%D9%84%DB%87%D9%82_%D8%AA%DB%88%D8%B2%DB%88%D9%85" title="قۇللۇق تۈزۈم – ujgurščina" lang="ug" hreflang="ug" data-title="قۇللۇق تۈزۈم" data-language-autonym="ئۇيغۇرچە / Uyghurche" data-language-local-name="ujgurščina" class="interlanguage-link-target"><span>ئۇيغۇرچە / Uyghurche</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%B0%D0%B1%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE" title="Рабство – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Рабство" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D8%BA%D9%84%D8%A7%D9%85%DB%8C" title="غلامی – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="غلامی" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Qullik" title="Qullik – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Qullik" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Oʻzbekcha / ўзбекча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/S-ciavit%C3%B9" title="S-ciavitù – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="S-ciavitù" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target"><span>Vèneto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/N%C3%B4_l%E1%BB%87" title="Nô lệ – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Nô lệ" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Pan-uuripon" title="Pan-uuripon – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Pan-uuripon" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Winaray</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E5%A5%B4%E9%9A%B6%E5%88%B6" title="奴隶制 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="奴隶制" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%A9%D7%A7%D7%9C%D7%90%D7%A4%D7%A2%D7%A8%D7%99%D7%99" title="שקלאפעריי – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="שקלאפעריי" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target"><span>ייִדיש</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yo mw-list-item"><a href="https://yo.wikipedia.org/wiki/Oko%E1%BA%B9r%C3%BA" title="Okoẹrú – jorubščina" lang="yo" hreflang="yo" data-title="Okoẹrú" data-language-autonym="Yorùbá" data-language-local-name="jorubščina" class="interlanguage-link-target"><span>Yorùbá</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E5%A5%B4%E9%9A%B6%E5%88%B6%E5%BA%A6" title="奴隶制度 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="奴隶制度" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/L%C3%B4%CD%98-l%C4%93_ch%C3%A8-t%C5%8D%CD%98" title="Lô͘-lē chè-tō͘ – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Lô͘-lē chè-tō͘" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>閩南語 / Bân-lâm-gú</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E5%A5%B4%E9%9A%B8%E5%88%B6" title="奴隸制 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="奴隸制" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target"><span>粵語</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q8463#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Su%C5%BEenjstvo" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Su%C5%BEenjstvo" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Su%C5%BEenjstvo"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Su%C5%BEenjstvo"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Su%C5%BEenjstvo" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Su%C5%BEenjstvo" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&oldid=6298790" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Su%C5%BEenjstvo&id=6298790&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlQ%C4%B1sald%C4%B1c%C4%B1s%C4%B1&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FSu%25C5%25BEenjstvo"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrKodu&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FSu%25C5%25BEenjstvo"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Su%C5%BEenjstvo"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Su%C5%BEenjstvo&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Slavery" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q8463" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-featured-star" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki" title="To je izbrani članek. Za več podatkov klikni zvezdo."><img alt="Izbrani članek" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/20px-Cscr-featured.svg.png" decoding="async" width="20" height="19" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/30px-Cscr-featured.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/40px-Cscr-featured.svg.png 2x" data-file-width="466" data-file-height="443" /></a></span></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Slavezanzibar2.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Slavezanzibar2.JPG/220px-Slavezanzibar2.JPG" decoding="async" width="220" height="330" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Slavezanzibar2.JPG/330px-Slavezanzibar2.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Slavezanzibar2.JPG/440px-Slavezanzibar2.JPG 2x" data-file-width="683" data-file-height="1024" /></a><figcaption>Fotografija suženjskega fanta v <a href="/wiki/Zanzibar" title="Zanzibar">Zanzibarju</a> okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška.</figcaption></figure> <p><b>Suženjstvo</b> je status osebe, nad katero se izvaja <a href="/wiki/Lastninska_pravica" title="Lastninska pravica">lastninska pravica</a>.<sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Četudi so zakoni in sistemi raznih <a href="/wiki/Dr%C5%BEava" title="Država">držav</a> različni, je v smislu lastninske pravice suženj enakovreden premoženju; to pomeni, da je njegova oseba lahko predmet pravnih in trgovskih poslov.<sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Terminologija">Terminologija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Terminologija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Terminologija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Beseda suženj izhaja iz <a href="/wiki/Ju%C5%BEnoslovanski_jeziki" title="Južnoslovanski jeziki">južnoslovanske</a> besede <i>*sǫ́žьn'ь</i> 'zvezan skupaj' (ožje 'vrv'), ki v prenesenem pomenu označuje ujetnika.<sup id="cite_ref-3" class="reference"><a href="#cite_note-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Današnji izrazi <i>Slave</i>, (<a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">ang.|</a>), <i>Sklave</i> (<a href="/wiki/Nem%C5%A1%C4%8Dina" title="Nemščina">nem.</a>), <i>schiavo</i> (<a href="/wiki/Italijan%C5%A1%C4%8Dina" title="Italijanščina">ita.</a>), <i>esclave</i> (<a href="/wiki/Franco%C5%A1%C4%8Dina" title="Francoščina">fr.</a>) izhajajo iz <a href="/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina" title="Latinščina">latinskega</a> <i>sclavus</i> in <a href="/wiki/Gr%C5%A1%C4%8Dina" title="Grščina">grškega</a> σκλάβος<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, , kar je generični izraz za <a href="/wiki/Slovani" title="Slovani">Slovana</a>. V <a href="/wiki/Srednji_vek" title="Srednji vek">srednjem veku</a> je bil namreč zasežen Slovan najobičajnejši <a href="/wiki/Talec" title="Talec">talec</a>, vojni ujetnik, saj so bili Slovani zadnje priseljeno ljudstvo po razpadu <a href="/wiki/Rimski_imperij" class="mw-redirect" title="Rimski imperij">Zahodnega rimskega cesarstva</a>.<sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Zato tudi imajo starejši slovanski jeziki drugačen izraz za ta pojem: <a href="/wiki/%C4%8Cehi" title="Čehi">Čehi</a> imenujejo sužnja <i>otrok</i> (morda iz starejšega <i>votrok</i> s pomenom <i>nezrel človek</i>), <a href="/wiki/Rusi" title="Rusi">Rusi</a> so pred <a href="/wiki/Oktobrska_revolucija" title="Oktobrska revolucija">revolucijo|</a> povezovali izraz <i>pаб</i> [<i>rab</i>] na besedo <i>rabota</i> = delo<sup id="cite_ref-7" class="reference"><a href="#cite_note-7"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, danes je uveljavljena <a href="/wiki/Etimologija" title="Etimologija">etimologija</a> iz latinskega <i>orbus</i> = sirota<sup id="cite_ref-8" class="reference"><a href="#cite_note-8"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Definicija">Definicija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Definicija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Definicija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Suženjstvo v klasičnem smislu je bilo znano že pri <a href="/wiki/Sumerija" title="Sumerija">Sumercih</a> in se vse do danes še ni izteklo, čeprav je v teku stoletij dobilo nove oblike in s tem tudi nova imena za izvajanje lastninske pravice nad sočlovekom.<sup id="cite_ref-9" class="reference"><a href="#cite_note-9"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Iz tega sledi, da je sama definicija suženjstva vezana na dobo izreka in na miselnost tiste dobe: najstarejše oblike suženjstva so bile popolnoma upravičene »kazni« za premagane vojake in za neplačnike dolgov, za <a href="/wiki/Srednji_vek" title="Srednji vek">srednjeveško</a> moralo je bilo suženjstvo naravno stanje primitivnih ljudstev, ki so se enačila z živalmi. Po moderni obsodbi in prepovedi suženjstva so se pojavile nove oblike podrejanja, od ekonomskih omejitev do nekaterih spolnih perverzij. Kot posledica tega razlikovanja glede na dobo dogajanja je <a href="/wiki/Zgodovina" title="Zgodovina">zgodovina</a> suženjstva v grobem sestavljena iz treh delov, zato ima ta socialni pojav tri glavne definicije. Suženjstvo do poznega 15. stoletja je bilo <b>ena od oblik prisilnega dela</b>, ki ni imela veze s poreklom sužnja, razen priporočil glavnih <a href="/wiki/Religija" title="Religija">verstev</a>, naj se njihovi verniki ne zasužnijo. Z začetkom 16. stoletja je tedanja <a href="/wiki/Svobodna_dr%C5%BEava_Kongo" title="Svobodna država Kongo">kraljevina Kongo</a> začela plačevati <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">evropske</a> proizvode s sužnji in s tem je suženjstvo postalo največji <b>trgovski posel</b> v zgodovini človeštva. Po uradni prepovedi suženjstva v 19. stoletju se lastninska pravica nad ljudmi izraža z <b>ekonomskim in spolnim izkoriščanjem</b> manj razvitih skupin prebivalstva. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovina">Zgodovina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Mines_1.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Mines_1.jpg/300px-Mines_1.jpg" decoding="async" width="300" height="222" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Mines_1.jpg/450px-Mines_1.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Mines_1.jpg/600px-Mines_1.jpg 2x" data-file-width="2346" data-file-height="1738" /></a><figcaption>Sužnji v rudniku, keramika antične Grčije</figcaption></figure> <p>Ta trojna definicija je predpostavka današnjega razumevanja suženjstva, saj se običajno celotna doba antike sprejema kot »navada starih časov«, medtem ko je trgovanje s sužnji med 16. in 19. stoletjem (atlantska prisilna selitev) obravnavano večinoma kot »tragedija človeštva«, resda bolj z emotivnega stališča in velikokrat brez objektivnih podatkov.<sup id="cite_ref-10" class="reference"><a href="#cite_note-10"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kar se pa tiče tretjega obdobja, to je današnjih časov, večina svetovnih medijev sicer pozna in obsoja moderne oblike suženjstva, vendar jih po navadi vključuje v »normalno kriminalno dejavnost« in s tem opraviči odtujenost problemu. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prvotna_oblika_suženjstva"><span id="Prvotna_oblika_su.C5.BEenjstva"></span>Prvotna oblika suženjstva</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Prvotna oblika suženjstva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prvotna oblika suženjstva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V antiki je bilo suženjstvo le ena od oblik socialnega razmerja med osebami in kot tako splošno sprejeto in upravičeno. Upoštevajo ga med drugimi tudi <a href="/wiki/Sveto_pismo" title="Sveto pismo">Sveto pismo</a> (tako hebrejsko kot krščansko), <a href="/wiki/Aristotel" title="Aristotel">Aristotelovi</a> spisi, <a href="/wiki/Islamsko_pravo" class="mw-redirect" title="Islamsko pravo">islamsko pravo</a>, <a href="/wiki/Hindujska_besedila" title="Hindujska besedila">hindujska besedila</a> in <a href="/wiki/Kitajci" class="mw-redirect" title="Kitajci">kitajska</a> <a href="/wiki/Tradicija" title="Tradicija">tradicija</a>, kjer je bilo suženjstvo (<i>xi</i>) normalno že v drugem tisočletju pr.n.št. Tako kitajski kot <a href="/wiki/Mezopotamija" title="Mezopotamija">mezopotamski</a> zakoni v najzgodnejših <a href="/wiki/Pravo" title="Pravo">pravnih</a> virih obravnavajo suženjstvo kot sestavni del družbe. <a href="/wiki/Hamurabijev_zakonik" title="Hamurabijev zakonik">Hamurabijev zakonik</a> (približno 1760 pred našim štetjem) predpisuje smrt za kogarkoli, ki pomaga pri pobegu sužnja ali mu daje zavetje.<sup id="cite_ref-wsu._edu_11-0" class="reference"><a href="#cite_note-wsu._edu-11"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tudi ena najzgodnejših svetopisemskih knjig opravičuje suženjstvo z zgodbo <a href="/wiki/Noe" title="Noe">Noetovega</a> sina Hama.<sup id="cite_ref-Slavery_12-0" class="reference"><a href="#cite_note-Slavery-12"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Suženjstvo je bilo prisotno v vseh antičnih in pred-antičnih družbah na vseh <a href="/wiki/Celina" title="Celina">celinah</a> in v vseh <a href="/wiki/Kultura" title="Kultura">kulturah</a>, vendar se je kot razmerje med neenakopravnimi osebami v marsičem razlikovalo glede na kraj in dobo. Vzrok za suženjstvo je bil različen. V najstarejših časih so bili sužnji v glavnem vojni ujetniki in gospodarji so imeli nad njimi pravico življenja in smrti. Sužnji so bili tudi zapuščeni otroci in kaznjenci. Status sužnja je bil večinoma tudi podedovan.<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ponekod so bili sužnji izenačeni z domačimi živalmi, se pravi da so bili dolžni brezpogojno delati po gospodarjevem ukazu, za kar jim je bila dana možnost (ne pravica) preživetja. Drugod so bili sužnji, sicer vedno brez osebne svobode, vključeni v družinsko ali srenjsko življenje, torej nekakšni dosmrtni brezpravni služabniki. V nekaterih primerih, ko so bili sužnji izobražene osebe, so jim dalekovidni gospodarji celo zaupali vzgojo otrok. Zato je mogoče opredeliti države antike v dve skupini, in sicer v skupnosti, ker so živeli tudi sužnji, in v prave <b>suženjske države</b>. Sistem suženjske države je predvideval redni dotok sužnjev, bogato elito, ki si je lahko dovolila nakup sužnjev, potrebo proizvajalcev po suženjskem delu, predvsem pa pravni sistem, ki je priznaval suženjstvo.<sup id="cite_ref-14" class="reference"><a href="#cite_note-14"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Rimski_imperij">Rimski imperij</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Rimski imperij" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Rimski imperij"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">Rimsko cesarstvo</a> je bilo tipična suženjska država, to je skupnost, kjer je suženjstvo podlaga državnega gospodarstva<sup id="cite_ref-15" class="reference"><a href="#cite_note-15"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. V pozni republikanski fazi <a href="/wiki/Rimski_imperij" class="mw-redirect" title="Rimski imperij">Rimskega imperija</a> je več kot četrt prebivalstva <a href="/wiki/Anti%C4%8Dni_Rim" title="Antični Rim">Starega Rima</a> bilo sužnjev.<sup id="cite_ref-16" class="reference"><a href="#cite_note-16"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Za državo so bili bistvenega pomena: ko je ukinitev osvajalnih pohodov prekinila dotok sužnjev (vojnih ujetnikov), je cesarstvo začelo propadati. </p><p>Ena od najbolj poznanih omemb suženjstva v antiki je zgodovina upora, ki ga je proti rimskemu imperiju vodil <a href="/w/index.php?title=Spartak&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spartak (stran ne obstaja)">Spartak</a> med letoma 73 in 71 pr.n.št. (<a href="/w/index.php?title=Tretja_su%C5%BEenjska_vojna&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tretja suženjska vojna (stran ne obstaja)">tretja suženjska vojna</a>). Zgodovinski opisi, ki sta jih zapustila <a href="/wiki/Plutarh" title="Plutarh">Plutarh</a> in <a href="/wiki/Apijan" title="Apijan">Apijan</a>, pričajo o veliki številčnosti sužnjev v državi in predvsem o razmerah, v katerih so živeli. Vendar je jasno, da je bilo za moralo tiste dobe suženjstvo ne samo sprejemljivo, temveč celo potrebno. Zato je bilo zatrtje upora velik uspeh, ki je bil deležen <a href="/w/index.php?title=Triumf&action=edit&redlink=1" class="new" title="Triumf (stran ne obstaja)">triumfa</a> po Rimskih ulicah. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Islam">Islam</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Islam" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Islam"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Tudi v <a href="/wiki/Islam" title="Islam">islamskem</a> svetu je bilo prisotno suženjstvo, a se je razlikovalo od evropskega v dveh glavnih značilnostih. Prvič, suženj je lahko bil osvobojen, če je sprejel islamsko vero. Drugič, sinovi sužnje in svobodnega muslimana so se rodili svobodni; v večini verskih skupnosti status sužnja sploh ni bil deden. </p><p>Zgodovinsko se je arabsko trgovanje z ljudmi začelo v prvih stoletjih našega štetja, ko je bila uvedena uporaba <a href="/wiki/Dromedar" class="mw-redirect" title="Dromedar">dromedarjev</a> za prekosaharska potovanja. <a href="/wiki/Afrika" title="Afrika">Severnoafriški</a> trgovci so začeli dobavljati sol, konje in drugo blago v osrednje predele kontinenta, kjer prebivalci niso imeli plačilnih sredstev razen obilice vojnih ujetnikov. Ti sužnji so bili nato preprodani v vzhodne dežele. Natančni obseg tega trgovanja ni znan, vendar se da sklepati iz zgodovine današnjega <a href="/wiki/Irak" title="Irak">Iraka</a>, kjer je v devetem stoletju nastal »upor zanj« (<a href="/wiki/Arab%C5%A1%C4%8Dina" title="Arabščina">arabsko</a> <i>zanj</i> [zandž] = črnec<sup id="cite_ref-17" class="reference"><a href="#cite_note-17"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>). Uporni sužnji so pobili tisoče mož in ugrabili njihove ženske in otroke ter začeli ogrožati <a href="/wiki/Bagdad" title="Bagdad">Bagdad</a>, preden so bili poraženi, štirinajst let po začetku upora. Po tem uporu se je povpraševanje po sužnjih precej zmanjšalo, vendar ne zaključilo. </p><p><a href="/wiki/Arabci" title="Arabci">Arabska</a> navada zasužnjevanja je trajala dlje kot evropska, saj je bila navadno povezana z versko motivacijo, medtem ko so belci upravičevali suženjstvo samo s potrebo po delovni sili. Seveda je bila trgovina z ljudmi tudi za pripadnike islama donosen posel, vendar države niso nastajale in bogatele z njim, kot se je to zgodilo za <a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španijo</a> in <a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalsko</a>. Vsekakor so bile posledice precej podobne: kakor so Evropejci preplavili <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Amerika" title="Južna Amerika">Južno Ameriko</a> s <a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo" title="Krščanstvo">krščanstvom</a>, tako so na drugi strani sveta Arabci prinesli islam širom po <a href="/wiki/Afrika" title="Afrika">Afriki</a> in <a href="/wiki/Azija" title="Azija">Aziji</a>. Ker po <a href="/wiki/Koran" title="Koran">koranu</a> suženjstvo ni prepovedano, so ga moderne islamske države ukinile precej kasneje od evropskih. Še leta 1960, dve leti pred ukinitvijo sužnjelastništva v <a href="/wiki/Saudova_Arabija" title="Saudova Arabija">Saudovi Arabiji</a> in <a href="/wiki/Jemen" title="Jemen">Jemnu</a>, je bilo našteto 300.000 sužnjev samo v Saudovi Arabiji.<sup id="cite_ref-18" class="reference"><a href="#cite_note-18"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Sužnji so prihajali iz različnih regij in iz različnih zgodovinskih situacij; v <a href="/w/index.php?title=Podsaharska_Afrika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Podsaharska Afrika (stran ne obstaja)">podsaharski Afriki</a> jih še imenujejo <i>zandž</i><sup id="cite_ref-lewis1992_19-0" class="reference"><a href="#cite_note-lewis1992-19"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, na področju <a href="/wiki/Veliki_Kavkaz" class="mw-redirect" title="Veliki Kavkaz">Velikega Kavkaza</a> (predvsem gre za <a href="/wiki/%C4%8Cerkezi" title="Čerkezi">Čerkeze</a>)<sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in vzhodne Evrope so <a href="/wiki/Saqaliba" title="Saqaliba"><i>sakalibi</i></a><sup id="cite_ref-21" class="reference"><a href="#cite_note-21"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, v osrednji Aziji jih imenujejo <i>tatari</i>.<sup id="cite_ref-Soldier_Khan_22-0" class="reference"><a href="#cite_note-Soldier_Khan-22"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Slaves_ruvuma.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ae/Slaves_ruvuma.jpg/300px-Slaves_ruvuma.jpg" decoding="async" width="300" height="181" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ae/Slaves_ruvuma.jpg/450px-Slaves_ruvuma.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ae/Slaves_ruvuma.jpg/600px-Slaves_ruvuma.jpg 2x" data-file-width="1000" data-file-height="602" /></a><figcaption>Arabski suženjski trgovci in blago vzdolž reke Ruvuma (danes <a href="/wiki/Tanzanija" title="Tanzanija">Tanzanija</a> in <a href="/wiki/Mozambik" title="Mozambik">Mozambik</a>).</figcaption></figure> <p><a href="/wiki/Zanzibar" title="Zanzibar">Zanzibar</a> je bil še do nedavnega vzhodnoafriška prestolnica za trgovino s sužnji. Skozenj je letno šlo po 50.000 sužnjev<sup id="cite_ref-23" class="reference"><a href="#cite_note-23"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, namenjenih v Azijo. Nekateri zgodovinarji ocenjujejo, da je med 11 in 18 milijoni afriških sužnjev prečkalo <a href="/wiki/Rde%C4%8De_morje" title="Rdeče morje">Rdeče morje</a>, <a href="/wiki/Indijski_ocean" title="Indijski ocean">Indijski ocean</a> in <a href="/wiki/Sahara" title="Sahara">Saharsko puščavo</a> v obdobju med letoma 650 in 1900. Zgodovinar <a href="/w/index.php?title=Eduard_R%C3%BCppell&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eduard Rüppell (stran ne obstaja)">Eduard Rüppell</a> opisuje izgube sudanskih sužnjev na poti preko Zanzibarja do Egipta: »Daftardar beg je z vojsko zajel leta 1822 v južnem pogorju Nube 40000 ujetnikov. Zaradi slabe oskrbe, bolezni in potovanja po puščavi jih je le 5000 dospelo v Egipt.«<sup id="cite_ref-campbell2007_25-0" class="reference"><a href="#cite_note-campbell2007-25"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Oblika islamskega zasužnjevanja, ki je bila v navadi tudi v naših krajih, je <a href="/wiki/Jani%C4%8Dar" title="Janičar">janičarstvo</a> iz dobe <a href="/wiki/Tur%C5%A1ki_vpadi" title="Turški vpadi">turških vpadov</a> (1365-1826).<sup id="cite_ref-26" class="reference"><a href="#cite_note-26"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ugrabljeni mladostniki so se morali vojaško izšolati in izuriti in so postali elita turške vojske, v katero turški državljani niso imeli vstopa. Četudi po pravu še vedno v lasti turške vlade in s prepovedjo poroke, niso bili na prodaj in so se smeli ukvarjati tudi z dodatnimi posli, recimo s trgovino in posredništvom. Dodeljena jim je bila znatna plača in mnogi privilegiji.<sup id="cite_ref-27" class="reference"><a href="#cite_note-27"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ko je bil korpus janičarjev razpuščen (1826), je štel več kot 200 tisoč aktivnih vojakov.<sup id="cite_ref-28" class="reference"><a href="#cite_note-28"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kot rečeno, so to bili samo zasužnjeni mladostniki, tudi iz naših krajev. </p><p>Zelo razvito je bilo tudi prekupčevanje belih sužnjev, ki so jih dobavljali predvsem sredozemski <a href="/wiki/Piratstvo" title="Piratstvo">pirati</a> bodisi s plenjenjem ladij kot tudi z vpadi na obalne kraje za pridobitev sužnjev. Po nekaterih ocenah<sup id="cite_ref-29" class="reference"><a href="#cite_note-29"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> so med 10. in 15. stoletjem severnoafriški trgovci dobavljali okoli 5 tisoč sužnjev letno; v obdobju od začetka 16. stoletja do polovice 18. stoletja je bilo usužnjenih 1.200.000 Evropejcev samo na obalah <a href="/wiki/Tunizija" title="Tunizija">Tunizije</a>, <a href="/wiki/Al%C5%BEirija" title="Alžirija">Alžirije</a> in <a href="/wiki/Tripoli" title="Tripoli">Tripolitanije</a>.<sup id="cite_ref-30" class="reference"><a href="#cite_note-30"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-31" class="reference"><a href="#cite_note-31"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Trgovina z belimi sužnji je upadla po <a href="/w/index.php?title=Berberske_vojne&action=edit&redlink=1" class="new" title="Berberske vojne (stran ne obstaja)">berberskih vojnah</a> (1800-1815), ko so <a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedska</a> in <a href="/wiki/ZDA" class="mw-redirect" title="ZDA">ZDA</a> premagale berberske države.<sup id="cite_ref-32" class="reference"><a href="#cite_note-32"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-33" class="reference"><a href="#cite_note-33"><span class="cite-bracket">[</span>29<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tudi dobava sužnjev z obal <a href="/wiki/%C4%8Crno_morje" title="Črno morje">Črnega morja</a> do <a href="/wiki/Bizanc" title="Bizanc">Bizanca</a> je znašala med 16. in 17. stoletjem okoli 2,5 milijonov oseb.<sup id="cite_ref-Crimea_34-0" class="reference"><a href="#cite_note-Crimea-34"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ocenjuje se, da so v času <a href="/wiki/Krimski_kanat" title="Krimski kanat">Krimskega kanata</a> <a href="/wiki/Tatari" title="Tatari">Tatari</a> zaplenili in zasužnjili več kot tri milijone ljudi <sup id="cite_ref-35" class="reference"><a href="#cite_note-35"><span class="cite-bracket">[</span>31<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, ki so jih preprodali v Bizanc. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Križarske_vojne"><span id="Kri.C5.BEarske_vojne"></span>Križarske vojne</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Križarske vojne" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Križarske vojne"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Dutch,_17th_century,_Black_boy_with_slave_collar,_Private_Collection.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4e/Dutch%2C_17th_century%2C_Black_boy_with_slave_collar%2C_Private_Collection.jpg/170px-Dutch%2C_17th_century%2C_Black_boy_with_slave_collar%2C_Private_Collection.jpg" decoding="async" width="170" height="211" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4e/Dutch%2C_17th_century%2C_Black_boy_with_slave_collar%2C_Private_Collection.jpg/255px-Dutch%2C_17th_century%2C_Black_boy_with_slave_collar%2C_Private_Collection.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4e/Dutch%2C_17th_century%2C_Black_boy_with_slave_collar%2C_Private_Collection.jpg/340px-Dutch%2C_17th_century%2C_Black_boy_with_slave_collar%2C_Private_Collection.jpg 2x" data-file-width="1317" data-file-height="1633" /></a><figcaption>Postrešček s suženjskim ovratnikom, nizozemska slika iz 17.stoletja</figcaption></figure> <p>Kakor je veljal muslimanski princip, po katerem ni bilo dovoljeno zasužnjiti pripadnika islama, tako je bilo tudi kristjanom prepovedano zasužnjevanje svojih vernikov, vendar se v praksi to načelo ni vedno upoštevalo, saj politično stanje v srednjeveški Evropi ni nudilo dovolj močne oblasti, ki bi uveljavila spoštovanje zakona. Vse do <a href="/wiki/Kri%C5%BEarske_vojne" title="Križarske vojne">križarskih vojn</a>, ko sta se krščanstvo in islam neposredno spopadla, se vprašanje suženjstva niti ni postavljalo. Križarske vojne so pomemben mejnik tudi za razvoj suženjstva, saj so povzročile zanimanje Evropejcev za pridobivanje <a href="/wiki/Sladkorni_trs" title="Sladkorni trs">sladkornega trsa</a>, ki je s časom povzročilo nastanek <a href="/wiki/Planta%C5%BEa" title="Plantaža">plantaž</a>. Gojenje sladkornega trsa, ki je bilo že pred časom uvedeno iz vzhodnih dežel, se v Evropi ni posebno obneslo, vse dokler ga niso načrtno začeli izvajati križarji, ki so se udomačili na zasedenih ozemljih. Ko so bili z njih izgnani, so ustvarili plantaže na <a href="/wiki/Ciper" title="Ciper">Cipru</a>, <a href="/wiki/Kreta" title="Kreta">Kreti</a> in <a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Siciliji</a>. Tem prvim plantažam so sledile portugalske na <a href="/wiki/Madeira" title="Madeira">Maderi</a> in na <a href="/wiki/Sveti_Toma%C5%BE_in_Princ" title="Sveti Tomaž in Princ">São Tomé</a>. Uspeh je bil tolikšen, da so <a href="/wiki/Portugalci" title="Portugalci">Portugalci</a> organizirali sistem plantaž v <a href="/wiki/Brazilija" title="Brazilija">Braziliji</a>. Medtem ko so bili delavci na Maderi pretežno svobodni Evropejci, je <a href="/wiki/Ekvator" title="Ekvator">ekvatorska</a> lega São Toméja narekovala uporabo skoraj izključno afriške delovne sile. V <a href="/wiki/Novi_svet" title="Novi svet">Novem svetu</a> so se <a href="/wiki/%C5%A0panci" title="Španci">Španci</a> in Portugalci – prvi v rudnikih srebra, drugi na plantažah - posluževali usužnjenih domačinov<sup id="cite_ref-36" class="reference"><a href="#cite_note-36"><span class="cite-bracket">[</span>32<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, in to dejansko do pokončanja mnogih <a href="/wiki/Etnija" class="mw-redirect" title="Etnija">etnij</a><sup id="cite_ref-37" class="reference"><a href="#cite_note-37"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ko je zmanjkalo lokalne delovne sile, so se za nadaljevanje donosne trgovine začeli uvažati afriški sužnji. S to delovno silo je že leta 1575 vsaka od brazilskih tovarn sladkorja proizvedla 130 ton sladkorja letno. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Evropski_srednji_vek">Evropski srednji vek</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Evropski srednji vek" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Evropski srednji vek"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Gniezno_Boleslaus_II.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c8/Gniezno_Boleslaus_II.jpg/250px-Gniezno_Boleslaus_II.jpg" decoding="async" width="250" height="136" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c8/Gniezno_Boleslaus_II.jpg/375px-Gniezno_Boleslaus_II.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c8/Gniezno_Boleslaus_II.jpg/500px-Gniezno_Boleslaus_II.jpg 2x" data-file-width="2400" data-file-height="1310" /></a><figcaption><a href="/wiki/Sveti_Adalbert_Pra%C5%A1ki" class="mw-redirect" title="Sveti Adalbert Praški">Adalbert Praški</a> obtoži Jude trgovanja s krščanskimi sužnji pred Boleslavom Pobožnim II, Vojvodo Bohemije (Češke), relief na vratih Gniezno</figcaption></figure> <p>V Evropi je s propadom <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">Zahodnega Rimskega cesarstva</a> ekonomski pomen suženjstva izumrl. Suženj je postal težko nabaven in drag luksus, pa tudi nekonkurenčna delovna sila, saj so se nekdanji <a href="/wiki/Latifundij" title="Latifundij">latifundiji</a> osamosvajali in avtonomno upravljali z uporabo svobodnih plačanih delavcev; strošek za plačo delavca je bil manjši od stroška za nakup in vseživljenjsko vzdrževanje aktivnega sužnja. V srednjem veku v Evropi ni bilo več sužnjev za domačo rabo – enostavno zato, ker se ni več splačalo.<sup id="cite_ref-38" class="reference"><a href="#cite_note-38"><span class="cite-bracket">[</span>33<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>V nekaterih področjih <a href="/wiki/Skandinavija" title="Skandinavija">skandinavskega polotoka</a> je bilo suženjstvo ukinjeno šele v 14. stoletju, na <a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljskem</a> v 15. stoletju, kjer pa se je še vedno, kakor v <a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusiji</a>, ohranjalo <a href="/wiki/Tla%C4%8Danstvo" title="Tlačanstvo">tlačanstvo</a>. Postopno izginotje sužnjev v Evropi namreč ne pomeni, da je bil najnižji socialni sloj veliko na boljšem od sužnjev. Gola osebna svoboda ni odpravila razlik med revnimi in bogatimi: gmotne življenjske razmere tlačanov so bile velikokrat še težje kot za časa sužnjev. Kar se pa tiče osebnih svoboščin, je <a href="/wiki/Fevdalizem" title="Fevdalizem">fevdalni sistem</a> nekakšna prehodna stopnja med antiko in našimi časi.<sup id="cite_ref-39" class="reference"><a href="#cite_note-39"><span class="cite-bracket">[</span>34<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Sclavi_Tiganesti.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/35/Sclavi_Tiganesti.jpg/176px-Sclavi_Tiganesti.jpg" decoding="async" width="176" height="284" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/35/Sclavi_Tiganesti.jpg/264px-Sclavi_Tiganesti.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/35/Sclavi_Tiganesti.jpg/352px-Sclavi_Tiganesti.jpg 2x" data-file-width="397" data-file-height="640" /></a><figcaption>Plakat iz leta 1852 razglaša dražbo romskih sužnjev v Bukarešti.</figcaption></figure> <p>Z začetkom moderne dobe je tudi srednjeveško pojmovanje osebnih pravic zastarelo, vendar ni še izumrla navada usužnjevanja sovražnikov oziroma političnih nasprotnikov. Leta 1625 je <a href="/wiki/Jakob_II._Angle%C5%A1ki" title="Jakob II. Angleški">Jakob II. Angleški</a> uradno odločil, naj se vsi <a href="/wiki/Irci" title="Irci">Irci</a>, ki so zaprti v lokalnih ječah, prepeljejo v <a href="/wiki/Karibi" title="Karibi">Karibe</a> in tam prodajo plantažnikom; v kratkem je bilo deportiranih okoli 30 tisoč Ircev. Med letoma 1641 in 1652 je bilo poslanih na Karibe nadaljnjih 300 tisoč Ircev, vključno s približno 100 tisoč otroci pod 14. letom. V isti dobi je 52 tisoč žensk in otrok bilo poslanih na <a href="/wiki/Barbados" title="Barbados">Barbados</a> in v <a href="/wiki/Virginija" title="Virginija">Virginijo</a>.<sup id="cite_ref-40" class="reference"><a href="#cite_note-40"><span class="cite-bracket">[</span>35<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Prodajne pogodbe sicer nikjer ne govorijo o »sužnjih«, saj so predvidevale le »začasno služenje«, po zaključku katerega naj bi bil delavec odpuščen iz službe in nagrajen <sup id="cite_ref-41" class="reference"><a href="#cite_note-41"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Da bi si prihranili ta strošek, pa so <i>gospodarji</i> s temi <i>delavci</i> posebno surovo ravnali in malokateri je preživel. Znan je primer prisilne migrantke Ann Glover, zaposlene v sladkorni plantaži, ki je leta 1680 služila kot pestunja v <a href="/w/index.php?title=Salem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Salem (stran ne obstaja)">Salemu</a>. Ko so otroci zboleli, je bila obtožena <a href="/wiki/%C4%8Carovni%C5%A1tvo" title="Čarovništvo">čarovništva</a> in obsojena na smrt. Ko je pod vislicami molila <a href="/wiki/O%C4%8Dena%C5%A1" class="mw-redirect" title="Očenaš">očenaš</a> v svojem jeziku <a href="/wiki/Irska_gel%C5%A1%C4%8Dina" title="Irska gelščina">gelščini</a>, ki je navzoči niso razumeli, so sodniki to šteli za sporazumevanje s hudičem in za dokaz pravične obsodbe.<sup id="cite_ref-42" class="reference"><a href="#cite_note-42"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Bila je zadnja ženska, ki so jo v <a href="/wiki/Boston" class="mw-redirect" title="Boston">Bostonu</a> obsodili kot <a href="/wiki/%C4%8Carovnica" title="Čarovnica">čarovnico</a>; po tej obsodbi so se v naslednjih letih zgledovali na <a href="/wiki/%C4%8Carovni%C5%A1ki_proces" title="Čarovniški proces">salemskih procesih</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Portugalci_in_prehod_v_drugo_obliko_suženjstva"><span id="Portugalci_in_prehod_v_drugo_obliko_su.C5.BEenjstva"></span>Portugalci in prehod v drugo obliko suženjstva</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Portugalci in prehod v drugo obliko suženjstva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Portugalci in prehod v drugo obliko suženjstva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Capitao-mato.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/23/Capitao-mato.jpg/200px-Capitao-mato.jpg" decoding="async" width="200" height="267" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/23/Capitao-mato.jpg/300px-Capitao-mato.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/23/Capitao-mato.jpg 2x" data-file-width="303" data-file-height="405" /></a><figcaption>Lovec na sužnje v Braziliji, 1823, naslikal <a href="/w/index.php?title=Johann_Moritz_Rugendas&action=edit&redlink=1" class="new" title="Johann Moritz Rugendas (stran ne obstaja)">Johann Moritz Rugendas</a>.</figcaption></figure> <p>Na zahodni obali afriške celine je bila na začetku petnajstega stoletja vsa trgovina v rokah portugalskih pomorščakov, ki so vztrajno prodirali proti jugu. Prvi raziskovalci so osvojili priobalne kraje in zasužnjili domačine, a kaj kmalu je postalo jasno, da sta ropanje in uporaba sile manj donosna od miroljubnega trgovanja; leta 1456 je odprava pod vodstvom <a href="/w/index.php?title=Diogo_Gomes&action=edit&redlink=1" class="new" title="Diogo Gomes (stran ne obstaja)">Dioga Gomesa</a> uvedla mirovne sporazume in trgovske dogovore z domačini, ki so ostali podlaga nadaljnjih raziskovanj. Ko so Portugalci na ozemlju današnje <a href="/wiki/Gana" title="Gana">Gane</a> prišli v stik z lokalno trgovino, so uvideli možnost novih donosnih izmenjav. V notranjosti dežele, a nedaleč od obale, so se namreč nahajala najdišča <a href="/wiki/Zlato" title="Zlato">zlata</a>, ki so ga <a href="/wiki/Rudar" title="Rudar">rudarji</a> prevažali do trgovskih središč na jugu <a href="/wiki/Sahara" title="Sahara">Sahare</a>, od koder so ga nato severnoafriški trgovci tovorili preko puščave do Sredozemlja. Izmenjave so se odvijale na primitivni ravni in izkušeni portugalski trgovci so se zlahka vključili v donosni posel. Obojestransko ugodni dogovori so dovolili novim prišlekom zgradnjo trgovske baze São Jorge da Mina (Sveti Jurij ob rudniku), ki je danes znana kot <a href="/wiki/Elmina" title="Elmina">Elmina</a>. To je bila prva od mnogih utrdb na tem področju: okoli leta 1500 je samo iz Elmine odplula po ena <a href="/wiki/Karavela" title="Karavela">karavela</a> zlata mesečno.<sup id="cite_ref-43" class="reference"><a href="#cite_note-43"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Pospešeno izkoriščanje <a href="/wiki/Rudnik" title="Rudnik">rudnikov</a> je zahtevalo vedno več delovne sile, zato so Portugalci začeli preskrbovati z evropskimi izdelki nekatere afriške skupnosti, ki so jim za plačilo nudile sužnje za rudnike. Čeprav se danes zdi neverjetno, so bili prvi kupci sužnjev prav sami afriški domačini, to je lastniki rudnikov: med letoma 1475 in 1540 so Portugalci uvozili v Zlato obalo (danes Gana) preko 12 tisoč sužnjev.<sup id="cite_ref-44" class="reference"><a href="#cite_note-44"><span class="cite-bracket">[</span>39<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Zgodnje afriške države so namreč bile tipične suženjske države: v antičnih Gani in <a href="/wiki/Mali" title="Mali">Maliju</a> je tretjina prebivalstva bila lastnica ostalih dveh tretjin, to je sužnjev.<sup id="cite_ref-45" class="reference"><a href="#cite_note-45"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Navada usužnjevanja je bila normalna<sup id="cite_ref-46" class="reference"><a href="#cite_note-46"><span class="cite-bracket">[</span>41<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> v vseh afriških skupnostih že davno pred prihodom Evropejcev in je ponekod trajala še dolgo po ukinitvi atlantskega preseljevanja.<sup id="cite_ref-47" class="reference"><a href="#cite_note-47"><span class="cite-bracket">[</span>42<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Še v 20. stoletju, med svetovnima vojnama, se je veliko razpravljalo o težki situaciji v <a href="/wiki/Etiopija" title="Etiopija">Etiopiji</a> in <a href="/wiki/Nigerija" title="Nigerija">Nigeriji</a>.<sup id="cite_ref-48" class="reference"><a href="#cite_note-48"><span class="cite-bracket">[</span>43<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:SlaveDanceand_Music.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/SlaveDanceand_Music.jpg/250px-SlaveDanceand_Music.jpg" decoding="async" width="250" height="159" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/SlaveDanceand_Music.jpg/375px-SlaveDanceand_Music.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/SlaveDanceand_Music.jpg/500px-SlaveDanceand_Music.jpg 2x" data-file-width="1149" data-file-height="732" /></a><figcaption>Sužnji na plantaži (<i>The Old Plantation</i>, 1790).</figcaption></figure> <p>Bolj vzhodno od Zlate obale so Portugalci navezali stike s Kraljevino Benin <sup id="cite_ref-49" class="reference"><a href="#cite_note-49"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, ki je bila <a href="/wiki/Politika" title="Politika">politično ustaljena</a> in <a href="/wiki/Ekonomija" title="Ekonomija">ekonomsko razvita</a> <a href="/wiki/Dr%C5%BEava" title="Država">država</a> z dobro urejeno <a href="/wiki/Vojska" title="Vojska">vojsko</a>. Portugalci so nudili <a href="/wiki/Baker" title="Baker">baker</a> in <a href="/wiki/Med_(kemija)" title="Med (kemija)">medenino</a>, elegantna evropska oblačila in <a href="/wiki/Steklo" title="Steklo">steklene</a> predmete; kot posebno darilo so <a href="/wiki/Kralj" title="Kralj">kralju</a> pripeljali <a href="/wiki/Konj" class="mw-redirect" title="Konj">konja</a>. Beninci so bili bogati in omikani in so te novosti radi sprejeli. Plačevali so s <a href="/wiki/Tkanina" title="Tkanina">tkaninami</a>, <a href="/wiki/Poper" class="mw-disambig" title="Poper">poprom</a>, <a href="/wiki/Slonovina" title="Slonovina">slonokoščenimi</a> izdelki, <a href="/wiki/Dragi_kamen" class="mw-redirect" title="Dragi kamen">dragimi kamni</a> in občasno z <a href="/wiki/Vojni_ujetnik" title="Vojni ujetnik">vojnimi ujetniki</a>. V nadaljevanju svojega raziskovanja so Portugalci prišli do Kraljevine Kongo, današnje severne <a href="/wiki/Angola" title="Angola">Angole</a><sup id="cite_ref-50" class="reference"><a href="#cite_note-50"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Tudi Kongovci so bili zainteresirani za evropsko blago, a niso imeli ekonomske blaginje Benina, niti njegove politične stabilnosti. Kralj si je zagotavljal naklonjenost <a href="/wiki/Plemstvo" title="Plemstvo">plemstva</a> z dragimi portugalskimi izdelki, ki jih ni mogel drugače plačevati kot s sužnji, velikokrat iz vrst pripadnikov <a href="/wiki/Opozicija" title="Opozicija">opozicije</a>. Verjetno iz istih utilitarističnih razlogov je kralj odprl vrata katoliškim <a href="/wiki/Misijonar" title="Misijonar">misijonarjem</a> in celo njegov sin je postal prvi kongoški <a href="/wiki/%C5%A0kof" title="Škof">škof</a>. V časovnem pregledu se trgovanje med Kongom in Portugalsko postavlja kot začetek novega obdobja suženjstva, ko suženj ni bil več prisilni delavec (torej oseba, človek), temveč plačilno sredstvo oziroma blago za preprodajo. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Trgovanje_s_sužnji_in_atlantska_prisilna_selitev"><span id="Trgovanje_s_su.C5.BEnji_in_atlantska_prisilna_selitev"></span>Trgovanje s sužnji in atlantska prisilna selitev</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Trgovanje s sužnji in atlantska prisilna selitev" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Trgovanje s sužnji in atlantska prisilna selitev"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Sklaventransport.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Sklaventransport.jpg/300px-Sklaventransport.jpg" decoding="async" width="300" height="181" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Sklaventransport.jpg/450px-Sklaventransport.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Sklaventransport.jpg/600px-Sklaventransport.jpg 2x" data-file-width="2187" data-file-height="1322" /></a><figcaption>Sužnji na krovu parnika v <a href="/wiki/Demokrati%C4%8Dna_republika_Kongo" class="mw-redirect" title="Demokratična republika Kongo">Kongu</a> ok. 1900</figcaption></figure> <p>Kolonialisti Novega sveta, najprej Španci, so prinesli s sabo navade tedanje Evrope, vključno z uporabo sužnjev za osebno rabo in za opravljanje težkih del. V ta namen so podjarmili domačine, ki pa niso bili zadostno odporni proti krutemu ravnanju gospodarjev in predvsem ne proti raznim <a href="/wiki/Bolezen" title="Bolezen">boleznim</a>, ki so jih <a href="/wiki/Konkvistador" title="Konkvistador">konkvistadorji</a> prinesli iz Evrope. Zato so v veliki večini podlegli razmeram, izumrlo je veliko število <a href="/wiki/Avtohtona_vrsta" title="Avtohtona vrsta">avtohtonih</a> prebivalcev in gospodarji so morali poiskati drugi vir delovne sile. Začeli so uvažati Afričane, ki so bili bolj primerni za težka dela in lažje dostopna delovna sila. </p><p>Ko je govora o suženjstvu, posebno v zvezi z nečloveškim ravnanjem, ki so ga bili sužnji deležni, pade največji poudarek na tako imenovano <i>atlantsko prisilno selitev</i>, čeprav so tudi v sami Evropi od vselej obstajale krute in danes nerazumljive oblike nasilja nad podjarmljenimi ljudstvi. Dejansko je bil odnos gospodarja do sužnja vedno odvisen od okoliščin in predvsem od osebne kulture. Pri tem je vredno opomniti, da Afričani niso bili prvi sužnji srednjeveških Evropejcev, saj je prva znana prodajna pogodba belih sužnjev iz leta 1612, to je sedem let pred prihodom prvih afriških sužnjev v <a href="/w/index.php?title=Jamestown,_Virginia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jamestown, Virginia (stran ne obstaja)">Jamestown</a>. Kot omenjeno v prejšnjem poglavju, so <a href="/wiki/Angle%C5%BEi" title="Angleži">Angleži</a> »normalno« pošiljali Irce v suženjstvo, vendar se ta dejanja vključujejo v zgodovinski razvoj problema kot ravnanje s podjarmljenim narodom, saj ne pride v poštev kot trgovina s sužnji: Angleži niso iskali zaslužka s preprodajo ljudi, so se le hoteli znebiti upornih Ircev. </p><p>Atlantska prisilna selitev je pa ena od oblik trgovanja z ljudmi, ki je nastalo, ko so kolonialne države v kolonijah spet uvedle suženjstvo. Nastopila je nova vrsta lastnikov. Medtem ko so antični gospodarji kupili človeka, da jim je služil, so se v začetku novega veka pojavili drugačni lastniki, navadni prekupčevalci, ki so delovno silo le preskrbovali. Če so gospodarji morali upoštevati, da na primer izstradan delavec ni uporaben, so pa trgovci mirne duše dopuščali, da suženj umre od lakote, saj so lahko dvignili ceno pri prodaji njegovih tovarišev. Grozote atlantskega prevoza se dajo strniti v navaden trgovski račun: vrednost tovora se ne spremeni s spremembo količine. Za Portugalce je bilo pomembno samo trgovsko stališče: blago je treba plačati, če že ne z zlatom in poprom, pa z ljudmi, saj so bili ljudje plačilno sredstvo za nakup drugega blaga. Niso predvidevali, da so s tem zagnali najobsežnejši trgovski posel vseh časov, trgovanje s sužnji, vendar to ne pomeni, da so brez krivde za to socialno katastrofo. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:African_slave_trade.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/African_slave_trade.png/300px-African_slave_trade.png" decoding="async" width="300" height="250" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/African_slave_trade.png/450px-African_slave_trade.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/African_slave_trade.png/600px-African_slave_trade.png 2x" data-file-width="721" data-file-height="600" /></a><figcaption>Prevladujoča pota, uporabljena za prehod sužnjev čez srednjeveško Afriko.</figcaption></figure> <p>Atlantska prisilna selitev je zgodovina suženjstva od leta 1518 (Karel V. Habsburški izda <i>asiento</i> (privolenje) za uvoz 4000 afriških sužnjev v španska posestva na <a href="/wiki/Karibi" title="Karibi">Karibih</a>) do leta 1867 (zadnja ladja z afriškimi sužnji pristane na tedaj španski <a href="/wiki/Kuba" title="Kuba">Kubi</a>). V tem obdobju je bilo v Afriki vkrcanih skupno 12,5 milijonov sužnjev<sup id="cite_ref-51" class="reference"><a href="#cite_note-51"><span class="cite-bracket">[</span>44<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, od katerih je preživelo čezoceansko potovanje le 10,8 milijonov. Okoli 34 % je bilo žensk in 28 % otrok. Velika večina jih je bila prodana v Južno Ameriko, okoli 645 tisoč pa v Severno.<sup id="cite_ref-52" class="reference"><a href="#cite_note-52"><span class="cite-bracket">[</span>45<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Približno polovica vseh sužnjev je prečkala <a href="/wiki/Atlantik" class="mw-redirect" title="Atlantik">Atlantik</a> med letoma 1700 in 1800.<sup id="cite_ref-53" class="reference"><a href="#cite_note-53"><span class="cite-bracket">[</span>46<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Že samo te številke zelo jasno prikazujejo bistveno nečlovečnost in obseg tega <a href="/wiki/Genocid" title="Genocid">genocida</a>. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da so bile vpletene v trgovino s sužnji največje banke in zavarovalnice tiste dobe<sup id="cite_ref-54" class="reference"><a href="#cite_note-54"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, kar pokaže v pravi luči takratno ekonomsko politiko evropskih velesil. </p><p>Glavni trgovci s sužnji so bili (po padajočem vrstnem redu glede na obseg): <a href="/wiki/Portugalci" title="Portugalci">Portugalci</a> (in <a href="/wiki/Brazilci" title="Brazilci">Brazilci</a>), <a href="/wiki/%C5%A0panci" title="Španci">Španci</a>, <a href="/wiki/Angle%C5%BEi" title="Angleži">Angleži</a>, <a href="/wiki/Francozi" title="Francozi">Francozi</a>, <a href="/wiki/Holandci" class="mw-redirect" title="Holandci">Holandci</a>, <a href="/wiki/Danci" title="Danci">Danci</a>, <a href="/wiki/Ameri%C4%8Dani" title="Američani">Američani</a> (ZDA). Portugalci so prevladovali pred letom 1726 in po letu 1807; v vmesnem obdobju, se pravi v letih najbolj pospešenih potovanj, so prednjačili Angleži. Španske ladje so dobavljale sužnje svojim kolonijam v začetni dobi in v zadnjih letih prisilnih selitev, ker so Španci skozi vse obdobje raje prodajali pravico do trgovanja s sužnji tujim trgovcem, ki so jim bili pripravljeni ta <i>asiento</i> drago plačati. V drugi polovici 17. stoletja so Holandci, Angleži in Francozi kolonizirali Karibe in uvedli plantaže s suženjsko delovno silo. </p><p>Sužnji so prihajali iz osmih afriških območij: Gorée (<a href="/wiki/Senegal" title="Senegal">Senegal</a>), <a href="/wiki/Sierra_Leone" title="Sierra Leone">Sierra Leone</a>, zahodna obala (danes <a href="/wiki/Liberija" title="Liberija">Liberija</a> in <a href="/wiki/Slonoko%C5%A1%C4%8Dena_obala" title="Slonokoščena obala">Slonokoščena obala</a>), Zlata obala (danes <a href="/wiki/Gana" title="Gana">Gana</a>), Beninski zaliv (obalni <a href="/wiki/Togo" title="Togo">Togo</a>, <a href="/wiki/Republika_Benin" class="mw-redirect" title="Republika Benin">Republika Benin</a> in jugozahodna <a href="/wiki/Nigerija" title="Nigerija">Nigerija</a>), Biafrski zaliv (jugovzhodna Nigerija in <a href="/wiki/Kamerun" title="Kamerun">Kamerun</a>), srednjezahodna Afrika (<a href="/wiki/Angola" title="Angola">Angola</a>, delno <a href="/wiki/Republika_Kongo" class="mw-redirect" title="Republika Kongo">Republika Kongo</a> in <a href="/wiki/Zambija" title="Zambija">Zambija</a>), jugovzhodna Afrika (obalna <a href="/wiki/Tanzanija" title="Tanzanija">Tanzanija</a>, <a href="/wiki/Mozambik" title="Mozambik">Mozambik</a>, vzhodna obala <a href="/wiki/Republika_Ju%C5%BEna_Afrika" class="mw-redirect" title="Republika Južna Afrika">Republike Južna Afrika</a>).<sup id="cite_ref-55" class="reference"><a href="#cite_note-55"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Ukinitev_trgovine_s_sužnji"><span id="Ukinitev_trgovine_s_su.C5.BEnji"></span>Ukinitev trgovine s sužnji</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Ukinitev trgovine s sužnji" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Ukinitev trgovine s sužnji"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Slaves_Zadib_Yemen_13th_century_BNF_Paris.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Slaves_Zadib_Yemen_13th_century_BNF_Paris.jpg/300px-Slaves_Zadib_Yemen_13th_century_BNF_Paris.jpg" decoding="async" width="300" height="329" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Slaves_Zadib_Yemen_13th_century_BNF_Paris.jpg/450px-Slaves_Zadib_Yemen_13th_century_BNF_Paris.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Slaves_Zadib_Yemen_13th_century_BNF_Paris.jpg/600px-Slaves_Zadib_Yemen_13th_century_BNF_Paris.jpg 2x" data-file-width="829" data-file-height="910" /></a><figcaption>Suženjska tržnica v Jemnu. Jemen je uradno opustil suženjstvo leta 1962<sup id="cite_ref-56" class="reference"><a href="#cite_note-56"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></figcaption></figure> <p>Ob upoštevanju dejstva, da so bile vse večje države tiste dobe aktivno vpletene v trgovino s sužnji, ki jim je donašala dokaj visoke dohodke, se postavlja vprašanje, zakaj in kako so selitev ukinili. Po navadi se odgovarja, da je človeški razvoj dosegel moralno zrelost, ki ni več dovoljevala krivic in nasilja, ki so bili tipični za trgovanje s sužnji. Danes je uveljavljeno splošno mnenje, da je bil razvoj pomorske tehnologije hitrejši od kulturne adaptacije, ali z drugimi besedami, ljudje so prepozno razumeli, da možnost prekooceanske plovbe ne upravičuje množične deportacije delovne sile iz Afrike v Novi svet: ko so to uvideli, so atlantsko prisilno selitev ukinili. </p><p>V resnici so bili moralni pomisleki le eden od manjših vzrokov ukinitve. Večjega pomena so bili mnogi upori, ki so jih sužnji uprizorili v raznih kolonijah, čeprav so se večinoma končali v krvi. Uporniki so se zgledovali po revoluciji na <a href="/wiki/Haiti" title="Haiti">Haitiju</a>, kjer se je začetni upor sužnjev proti francoskim kolonialistom sprevrgel v trinajstletno osvobodilno vojno, po kateri se je morala <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a> odpovedati posestvom in je Haiti postal prva neodvisna črnska <a href="/wiki/Republika" title="Republika">republika</a> na svetu. Seveda ostali upori niso bili toliko uspešni, vendar so dosegli precejšnjo zaskrbljenost kolonialistov. Postalo je jasno, da je treba visoke dobičke »plačati« z verjetno <a href="/wiki/Dr%C5%BEavljanska_vojna" title="Državljanska vojna">državljansko vojno</a>, ki se utegne zaključiti z izgubo kolonije – suženjstvo ni bilo več donosno. <a href="/w/index.php?title=Eric_Eustace_Williams&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eric Eustace Williams (stran ne obstaja)">Eric Eustace Williams</a>, poznejši <a href="/wiki/Premier" class="mw-redirect" title="Premier">premier</a> <a href="/wiki/Trinidad_in_Tobago" title="Trinidad in Tobago">Trinidada</a>, je leta 1944 objavil svojo tezo o vzrokih britanskega odstopa od suženjstva. Zgodovinsko naj bi bilo prav bogastvo, ki ga je ustvarilo suženjstvo, zaslužno za nastanek in razvoj <a href="/wiki/Industrijska_revolucija" title="Industrijska revolucija">industrijske revolucije</a>. Nato naj bi prav posledice te revolucije, to je vpeljanost strojev v proizvodnjo, zmanjšale ali odpravile potrebo po delovni sili – torej spet suženjstvo ni bilo več donosno.<sup id="cite_ref-57" class="reference"><a href="#cite_note-57"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Vendar je poleg tega <a href="/wiki/Utilitarizem" title="Utilitarizem">utilitarističnega</a> obračuna igrala zelo pomembno vlogo tudi <a href="/wiki/Politika" title="Politika">politika</a>. Veliki problemi Francozov na Haitiju in na drugih kolonialnih posestvih so bili povod, da so se Angleži, njihovi zgodovinski nasprotniki, opredelili za proti-suženjsko politiko, hoteč s tem dokazati svojo moralno večvrednost, čeprav je šlo v resnici le za politični prestiž. Sprva so prepovedali prodajo sužnjev v neangleške kolonije, da bi onemogočili trgovsko <a href="/wiki/Konkurenca" title="Konkurenca">konkurenco</a>. To je podžgalo <a href="/wiki/Abolicionizem" title="Abolicionizem">abolicioniste</a>, da so še glasneje zahtevali ukinitev suženjstva, kar je leta 1807 <a href="/wiki/Parlament" title="Parlament">parlament</a> odobril. Uradna zakonodaja, <i>Abolition of Slavery Act</i>, je leta 1833 dokončno prepovedala suženjstvo, vendar ne v <a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indiji</a>, kjer se je štelo za »sestavni del lokalne kulture«. Angleži so seveda razumeli, da so na ta način odprli pot drugim državam za nadaljevanje posla, zato so od njih zahtevali odpravo suženjstva, seveda iz moralnih, etičnih razlogov. <a href="/wiki/Dunajski_kongres" title="Dunajski kongres">Dunajski kongres</a> (1814) je zelo ohlapno obsodil suženjstvo, Portugalska se je odpovedala trgovini s sužnji samo severno od <a href="/wiki/Ekvator" title="Ekvator">ekvatorja</a> (kjer dejansko ni imela večjih stikov), Španija je obljubljala in odlašala. Brazilija, ki je leta 1822 postala neodvisna od Portugalske, je bila proti vsaki ukinitvi in je šele leta 1830 obljubila sodelovanje v zameno za konkretno gospodarsko podporo s strani Angležev. Trgovina s sužnji se je dejansko nadaljevala, čeprav v manjšem obsegu, še pol stoletja. </p><p>V Združenih državah Amerike so pobude za prepoved suženjstva in trgovanja s sužnji imele precejšnjo podporo v severnih kolonijah, kjer je bil industrijski razvoj najmočnejši. Tako so nastali različni zakonodajni vplivi na zmanjšanje sužnjelastniških odnosov. Z letom 1808 je bil na primer prepovedan uvoz sužnjev v ZDA<sup id="cite_ref-58" class="reference"><a href="#cite_note-58"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, a še vedno je bila dovoljena trgovina znotraj države. Sužnjelastniška razmerja so veljala za predmet <a href="/wiki/Civilno_pravo" title="Civilno pravo">civilnega prava</a> posamične zvezne države, kar je omogočalo, da je lahko posameznik prodajal in kupoval sužnje na drugih tržnicah, njegov nakup pa je bil veljaven v njegovi zvezni državi. Delna prepoved suženjstva je pomenila predvsem takojšnjo emancipacijo sužnja, ki mu je uspelo pobegniti v zvezno državo, kjer je suženjstvo bilo prepovedano. Aktivizem je tako velikokrat pomenil le organizirano tihotapstvo ljudi v emancipacijo, kjer so sužnji pridobili <a href="/wiki/Dr%C5%BEavljanstvo" title="Državljanstvo">državljanstvo</a>, delovno mesto in prenočišče. Finančne posledice prepovedi suženjstva pa so pomenile za južni del ZDA resno ekonomsko škodo. Izvolitev <a href="/wiki/Abraham_Lincoln" title="Abraham Lincoln">Abrahama Lincolna</a>, ki se je med volitvami jasno izrazil za nasprotnika sužnjelastništva, je skoraj nemudoma pahnila Združene države v državljansko vojno. Med vojno je Lincoln uvedel takojšnjo osvoboditev sužnjev, ki so se aktivno udeležili vojnih spopadov proti <a href="/wiki/Konfederacija" title="Konfederacija">konfederacijskim</a> silam. Takšna zakonita emancipacija je bila kasneje tudi potrjena po vojni, kar je ukinilo suženjstvo s trinajstim amandmajem k ustavi. Pred državljansko vojno je bilo v ZDA 4 milijone sužnjev.<sup id="cite_ref-59" class="reference"><a href="#cite_note-59"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Trinajsti amandma ustave ZDA je dodelil nekdanjim sužnjem nove pravice, kar je sicer pomenilo le možnost kmetovanja in hlapčevanja, a jim je vseeno omogočilo nov način življenja. </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Cicatrices_de_flagellation_sur_un_esclave.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/50/Cicatrices_de_flagellation_sur_un_esclave.jpg/170px-Cicatrices_de_flagellation_sur_un_esclave.jpg" decoding="async" width="170" height="282" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/50/Cicatrices_de_flagellation_sur_un_esclave.jpg/255px-Cicatrices_de_flagellation_sur_un_esclave.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/50/Cicatrices_de_flagellation_sur_un_esclave.jpg/340px-Cicatrices_de_flagellation_sur_un_esclave.jpg 2x" data-file-width="1558" data-file-height="2581" /></a><figcaption>Fotografija sužnja iz leta 1863 – Sliko so širili abolicionisti v ZDA.<sup id="cite_ref-60" class="reference"><a href="#cite_note-60"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prepoved_suženjstva"><span id="Prepoved_su.C5.BEenjstva"></span>Prepoved suženjstva</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Prepoved suženjstva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prepoved suženjstva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kljub vsem nasprotovanjem je bil v začetku dvajsetega stoletja postopek abolicije uveden. Sicer zelo postopoma in počasi, a kostantno, je bilo sprejeto načelo o človekovi osebni svobodi. Po prvi svetovni vojni sta se proti suženjstvu organizirala tako <a href="/wiki/Dru%C5%A1tvo_narodov" title="Društvo narodov">Društvo narodov</a> kot <a href="/wiki/Mednarodna_organizacija_dela" title="Mednarodna organizacija dela">Mednarodna organizacija dela</a>. </p><p> Leta 1948 je <a href="/wiki/Generalna_skup%C5%A1%C4%8Dina_ZN" class="mw-redirect" title="Generalna skupščina ZN">Generalna skupščina Združenih narodov</a> sprejela <a href="/wiki/Splo%C5%A1na_deklaracija_%C4%8Dlovekovih_pravic" title="Splošna deklaracija človekovih pravic">Splošno deklaracijo človekovih pravic</a>, v kateri je bila odprava suženjstva jasno navedena kot mednarodno priznana splošna človekova pravica. 4. člen je 10. decembra 1948 jasno določil:</p><blockquote><p>4. člen Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.<sup id="cite_ref-61" class="reference"><a href="#cite_note-61"><span class="cite-bracket">[</span>54<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></p></blockquote> <p>Nekatere države so sicer sprejele načela te deklaracije, vendar so želele poudariti »lokalne vidike in kulture«, zato so jo izpopolnile z dvema inačicama: leta 1990 je izšla islamska verzija, leta 1993 pa azijska, ki jo je podpisalo 49 držav, torej predstavlja več kot tretjino svetovnega prebivalstva. Garant pravic je <a href="/wiki/Organizacija_zdru%C5%BEenih_narodov" title="Organizacija združenih narodov">Organizacija združenih narodov</a> in večina držav jih danes vključuje v ustavo. </p><p>Vsekakor formalna prepoved in formalni pristanek na prepoved ne pomenita povsod dejanske ukinitve suženjstva. Klasično suženjstvo še vedno obstala v državah <a href="/wiki/Sudan" title="Sudan">Sudan</a>, <a href="/wiki/Mavretanija" title="Mavretanija">Mavretanija</a>, <a href="/wiki/Somalija" title="Somalija">Somalija</a>, <a href="/wiki/Angola" title="Angola">Angola</a>, <a href="/wiki/Pakistan" title="Pakistan">Pakistan</a>, <a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indija</a>, <a href="/wiki/Nepal" title="Nepal">Nepal</a>, <a href="/wiki/Myanmar" class="mw-redirect" title="Myanmar">Myanmar</a>. Najbolj kritično je stanje v Mavretaniji, kjer so potomci nekdanjih sužnjev še vedno sužnji. Njihovo število se ceni na 600 tisoč oseb, kar je 20 % celotnega prebivalstva.<sup id="cite_ref-62" class="reference"><a href="#cite_note-62"><span class="cite-bracket">[</span>55<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Moderne_oblike_suženjstva"><span id="Moderne_oblike_su.C5.BEenjstva"></span>Moderne oblike suženjstva</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Moderne oblike suženjstva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Moderne oblike suženjstva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Moderne_oblike_su%C5%BEenjstva" title="Moderne oblike suženjstva">Moderne oblike suženjstva</a>.</i></div></dd></dl> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Modern_incidence_of_slavery.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/04/Modern_incidence_of_slavery.png/300px-Modern_incidence_of_slavery.png" decoding="async" width="300" height="132" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/04/Modern_incidence_of_slavery.png/450px-Modern_incidence_of_slavery.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/04/Modern_incidence_of_slavery.png/600px-Modern_incidence_of_slavery.png 2x" data-file-width="1425" data-file-height="625" /></a><figcaption>Sodobna pojavnost suženjstva po številu sužnjev na prebivalstvo po Walk Free Foundation. Realno stanje ima lahko višje vrednosti.</figcaption></figure> <p>Uradna prepoved suženjstva v vseh državah je velikokrat ukinila le poznane načine trgovanja s sužnji, medtem ko se je suženjstvo samo ilegalno nadaljevalo v novih oblikah in z novimi sredstvi. </p><p>Med moderne oblike suženjstva šteje predvsem zloraba ljudi za prostitucijo in težja kmetijska opravila. Značilni sta dve konstanti tega izkoriščanja: prvič, žrtve nasilja so iz najnižjih ekonomskih slojev, večinoma tujci/tujke; in, drugič, prav zaradi tega osebno privolijo v zasužnjenje, saj jim gre za preživetje. Podobna oblika suženjstva je zloraba otrok za prostitucijo, beračenje in vojsko, a v teh primerih so bile žrtve odkupljene ali kar ugrabljene. Morda najhujša oblika suženjstva je prodaja telesnih organov, kjer sicer žrtev ne ostane na razpolago gospodarjev, je pa trajno telesno onesposobljena (če sploh preživi kirurški poseg).<sup id="cite_ref-63" class="reference"><a href="#cite_note-63"><span class="cite-bracket">[</span>56<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Ker so ta dejanja uradno prepovedana, se vršijo samo pod okriljem <a href="/wiki/Organizirani_kriminal" title="Organizirani kriminal">organiziranega kriminala</a>. Kriminalne organizacije pa imajo na razpolago veliko sredstev za izvajanje ugrabitev in za prevoze, predvsem pa za vzdrževanje stroge kontrole nad žrtvami. Najbolj običajen način zadrževanja žrtev so grožnje z maščevanjem nad sorodniki, ki so ostali v domačemn kraju. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Child_labour_Nepal.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Child_labour_Nepal.jpg/300px-Child_labour_Nepal.jpg" decoding="async" width="300" height="225" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Child_labour_Nepal.jpg/450px-Child_labour_Nepal.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Child_labour_Nepal.jpg/600px-Child_labour_Nepal.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1200" /></a><figcaption>Tisoče otrok dela kot delovna sila v Aziji, še posebej v Indiji.<sup id="cite_ref-64" class="reference"><a href="#cite_note-64"><span class="cite-bracket">[</span>57<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></figcaption></figure> <p>Četudi je suženjstvo nezakonito v vsaki državi sveta, se še vedno ocenjuje število sužnjev med 12 milijoni<sup id="cite_ref-Forced_labour_–_Themes_65-0" class="reference"><a href="#cite_note-Forced_labour_–_Themes-65"><span class="cite-bracket">[</span>58<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in 45,8 milijona.<sup id="cite_ref-66" class="reference"><a href="#cite_note-66"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> O tem je več zelo različnih ocen, Mednarodna organizacija dela ocenjuje število današnjih sužnjev na 12,3 milijona. Mnoge organizacije menijo, da gre za znatno večje številke, še posebej glede ocenjevanja suženjstva v odplačilo dolga: ocene so se med letoma 2013 in 2019 izrazito povečale, ponekod celo podvojile. </p><p>Po ocenah organizacije <i>Walk Free Foundation</i><sup id="cite_ref-#1_67-0" class="reference"><a href="#cite_note-#1-67"><span class="cite-bracket">[</span>60<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> je <a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a> razmeroma dobro urejena država z oceno, da imamo okoli 4700 sužnjev v državi. V sorazmerju s številnostjo prebivalstva je to razmeroma majhna številka. Po oceni imamo dobro državno zaščito prebivalstva za obrambo državljanskih pravic, socialnih in zdravstvenih pravic ter osebne varnosti in smo dobro pripravljeni na begunske in konfliktne situacije. </p><p>Lestvica držav, ki upošteva 52 različnih vrednosti, ugotavlja procent prebivalstva, ki se uvršča med sužnje.<sup id="cite_ref-#1_67-1" class="reference"><a href="#cite_note-#1-67"><span class="cite-bracket">[</span>60<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Slovenija zaseda 41. mesto od skupno 167 držav. Enako mesto so zasedli tudi <a href="/wiki/Tajvan" title="Tajvan">Tajvan</a>, <a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonska</a>, <a href="/wiki/Mad%C5%BEarska" title="Madžarska">Madžarska</a> in <a href="/wiki/Urugvaj" title="Urugvaj">Urugvaj</a>. Za njo, torej s povprečno »manj sužnji« v družbi, so (poleg nekaterih evropskih držav) tudi države kot so <a href="/wiki/Vietnam" title="Vietnam">Vietnam</a>, <a href="/wiki/Jamajka" title="Jamajka">Jamajka</a>, <a href="/wiki/%C4%8Cile" title="Čile">Čile</a> in <a href="/wiki/Brazilija" title="Brazilija">Brazilija</a>. Na vrhu so <a href="/wiki/Severna_Koreja" title="Severna Koreja">Severna Koreja</a>, <a href="/wiki/Uzbekistan" title="Uzbekistan">Uzbekistan</a>, <a href="/wiki/Kambod%C5%BEa" title="Kambodža">Kambodža</a>, <a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indija</a>, <a href="/wiki/Katar" title="Katar">Katar</a>, <a href="/wiki/Pakistan" title="Pakistan">Pakistan</a>, <a href="/wiki/Vzhodni_Kongo" title="Vzhodni Kongo">Vzhodni Kongo</a>, <a href="/wiki/Sudan" title="Sudan">Sudan</a>, <a href="/wiki/Irak" title="Irak">Irak</a>, <a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistan</a>, <a href="/wiki/Jemen" title="Jemen">Jemen</a>, <a href="/wiki/Sirija" title="Sirija">Sirija</a>, <a href="/wiki/Somalija" title="Somalija">Somalija</a>, <a href="/wiki/Libija" title="Libija">Libija</a>, <a href="/wiki/Srednjeafri%C5%A1ka_republika" title="Srednjeafriška republika">Srednjeafriška republika</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Gospodarski_pomen">Gospodarski pomen</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Gospodarski pomen" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarski pomen"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Boulanger_Gustave_Clarence_Rudolphe_The_Slave_Market.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Boulanger_Gustave_Clarence_Rudolphe_The_Slave_Market.jpg/300px-Boulanger_Gustave_Clarence_Rudolphe_The_Slave_Market.jpg" decoding="async" width="300" height="223" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Boulanger_Gustave_Clarence_Rudolphe_The_Slave_Market.jpg/450px-Boulanger_Gustave_Clarence_Rudolphe_The_Slave_Market.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Boulanger_Gustave_Clarence_Rudolphe_The_Slave_Market.jpg/600px-Boulanger_Gustave_Clarence_Rudolphe_The_Slave_Market.jpg 2x" data-file-width="800" data-file-height="594" /></a><figcaption>Gustave Boulanger: Trg sužnjev</figcaption></figure> <p>Bistvena značilnost suženjstva je poceni delovna sila, zato je razumljiva njegova gospodarska pomembnost v vseh časih. Danes se seveda težko določi natančni ekonomski doprinos suženjskega dela v teku zgodovine, vendar se da sklepati, da na primer <a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">egipčanske</a> <a href="/wiki/Piramida" title="Piramida">piramide</a> niso bile zgrajene brez <a href="/wiki/Prisilno_delo" title="Prisilno delo">prisilnega dela</a>. Tudi za ogromni Rimski imperij so bili sužnji osnovno sredstvo napredka<sup id="cite_ref-68" class="reference"><a href="#cite_note-68"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, toliko da se šteje pomanjkanje sužnjev po zaključku osvajalnih vojn za enega od vzrokov propada države.<sup id="cite_ref-69" class="reference"><a href="#cite_note-69"><span class="cite-bracket">[</span>61<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Pozneje, za časa atlatskega prisilnega preseljevanja, je dotok sužnjev v plantaže zagotavljal njihovo rast in visoki dobiček vseh zainteresiranih, od posameznih lastnikov ladij do največjih svetovnih velesil tistega časa. Leta 1745 je <a href="/wiki/Kraljevina_Velika_Britanija" title="Kraljevina Velika Britanija">britanski</a> časnikar Malachy Postlethwayt zapisal: »Suženjstvo in njegove posledice so neusahljivi vir bogastva in pomorske sile tega naroda; trgovanje s sužnji je osnova za vse dejavnosti.«<sup id="cite_ref-70" class="reference"><a href="#cite_note-70"><span class="cite-bracket">[</span>62<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Razvoj gospodarstva skozi vso človeško zgodovino bi bil pri belopoltem prebivalstvu gotovo počasnejši, če bi slonel samo na prostovoljnem delu svobodnih ljudi<sup id="cite_ref-71" class="reference"><a href="#cite_note-71"><span class="cite-bracket">[</span>63<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, in konkurenca kot spodbuda napredka bi bila brez suženjskega dela težje dosegljiva.<sup id="cite_ref-72" class="reference"><a href="#cite_note-72"><span class="cite-bracket">[</span>64<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po drugi strani bi bilo afriško prebivalstvo verjetno na dokaj višji stopnji razvoja, če bi ne bilo v preteklih stoletjih okrnjeno za večino delovne sile.<sup id="cite_ref-73" class="reference"><a href="#cite_note-73"><span class="cite-bracket">[</span>65<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Upoštevanje teh dveh trditev pa privede do spoznanja, da bi lahko bilo aktualno socialno stanje svetovnega prebivalstva bolj uravnoteženo, saj bi bile razvojne razlike med eno in drugo skrajnostjo občutno manjše. Gre seveda le za intuitivna ugibanja, ki pa vendar poudarjajo velik gospodarski pomen suženjstva.<sup id="cite_ref-74" class="reference"><a href="#cite_note-74"><span class="cite-bracket">[</span>66<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Četudi je suženjstvo kaznivo dejanje, spada med gospodarstva z večmilijardnim prometom, saj so izkupički tako visoki le še pri preprodaji <a href="/wiki/Psihoaktivna_droga" title="Psihoaktivna droga">mamil</a>. Po ocenah raziskovalcev je svetovni obseg suženjstva do 35 milijard USD letnega prometa.<sup id="cite_ref-investvine2_75-0" class="reference"><a href="#cite_note-investvine2-75"><span class="cite-bracket">[</span>67<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po raziskovalcu Siddharthu Kari je znašal svetovni dobiček za vse oblike suženjstva za leto 2007 približno 91,2 milijarde USD, to je 3.175 USD na sužnja (z razponom med 950 in 29.210 USD]). Približno 40 % teh prihodkov odpade na samo štiri odstotke suženjske populacije, namenjene spolnim storitvam. Po teh izračunih je povprečna svetovna cena sužnja približno 340 USD, najvišja vrednost spolnega sužnja je povprečno 1.895 USD, najnižja pa med 40 in 50 USD za sužnja, ki odplačuje dolg v Aziji in Afriki.<sup id="cite_ref-76" class="reference"><a href="#cite_note-76"><span class="cite-bracket">[</span>68<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Vrednost človeka, ki se upošteva pri ekonomskem izračunu dohodka, je okoli 90 USD na sužnja, kar pomeni, da se preko te mere vzdrževanje osebe ne splača in je ceneje zamenjati osebo.<sup id="cite_ref-Economics_and_Slavery2_77-0" class="reference"><a href="#cite_note-Economics_and_Slavery2-77"><span class="cite-bracket">[</span>69<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Robert E. Wright je razvil ekonomski model, ki pomaga pri predvidevanju, kdaj bodo gospodarske družbe in podjetniki raje izbirali sužnje kot redne ali najemniške delavce, družinske člane ali katero drugo obliko delavstva.<sup id="cite_ref-78" class="reference"><a href="#cite_note-78"><span class="cite-bracket">[</span>70<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Družbene_posledice"><span id="Dru.C5.BEbene_posledice"></span>Družbene posledice</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Družbene posledice" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družbene posledice"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Suženjstvo je globoko vplivalo ne samo na <a href="/wiki/Gospodarstvo" title="Gospodarstvo">gospodarstvo</a>, temveč tudi na <a href="/wiki/Kultura" title="Kultura">kulturni razvoj</a> človeštva. To je danes posebno opazno v Afriki, iz katere je bila nasilno izseljena večina aktivnega prebivalstva, kar je pripomoglo k počasnejšemu razvoju vse celine. Medtem ko je ostali svet nadaljeval svoj normalni razvoj kulture in <a href="/wiki/Tehnologija" title="Tehnologija">tehnologije</a>, se je vsa Afrika nekako ustavila in tako nepopravljivo zaostala. Tudi sicer dobronamerni poskusi novodobnih organizacij, da bi pospešile afriški razvoj, niso veliko pomagali lokalnemu prebivalstvu, saj mu ni bila dana možnost, da bi spontano razvilo svoje sposobnosti. V imenu napredka Afrika samo sprejema tuje navade, ne glede na svoje specifične lastnosti, zaradi česar bo verjetno še dolgo ostala odvisna od bolj razvitih držav. </p><p>Posledice suženjstva so vidne tudi v nekaterih kulturah, ki so se od srednjega veka razvile v zahodnem svetu. Srednji vek se v tem smislu šteje za prehodno dobo med antičnim pojmovanjem suženjstva in današnjo miselnostjo, ki jo je uvedlo <a href="/wiki/Razsvetljenstvo" title="Razsvetljenstvo">razsvetljenstvo</a>. Po propadu Rimskega imperija, ki se je razvilo največ z doprinosom suženjske delovne sile, je Evropa uvedla <a href="/wiki/Fevdalizem" title="Fevdalizem">fevdalni sistem</a>, v katerem so bili najnižji sloji prebivalstva sicer osebno svobodni, vendar so v odnosih do <a href="/wiki/Plemstvo" title="Plemstvo">plemstva</a> ostali sužnji. <a href="/wiki/Kme%C4%8Dki_upori_na_Slovenskem" title="Kmečki upori na Slovenskem">Kmečki upori</a>, ki so se vrstili v Evropi od 14. stoletja dalje, se dajo v marsičem primerjati Spartakovemu uporu iz prvega stoletja pr.n.št. Razlika je v tem, da antični upori niso vplivali na odpravo suženjstva, medtem ko so srednjeveški upori kmetov bili eden od vzrokov propada fevdalnega sistema. Podobno je bila tudi <a href="/wiki/Februarska_revolucija" title="Februarska revolucija">februarska revolucija</a> (1917) v Rusiji, najuspešnejši upor premalo plačanih delavcev proti <a href="/wiki/Car" title="Car">carju</a>, ključni dejavnik emancipacije nižjih slojev delovne sile. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je prav <a href="/wiki/Oktobrska_revolucija" title="Oktobrska revolucija">oktobrska revolucija</a>, ki ji je sledila, dokončno izkoreninila suženjstvo v Evropi.<sup id="cite_ref-79" class="reference"><a href="#cite_note-79"><span class="cite-bracket">[</span>71<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-80" class="reference"><a href="#cite_note-80"><span class="cite-bracket">[</span>72<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Uveljavila se je socialno pravičnejša zakonodaja v vseh evropskih državah ne glede na njihove politične smernice. </p><p>Popolnoma drugačne so posledice, ki jih je suženjstvo zapustilo v Novem svetu. Brazilija, ki je po odcepu od Portugalske najdlje vztrajala z atlantskim preseljevanjem, je postala nova domovina za več kot 3.500.000 Afrikancev, ki so se postopoma <a href="/wiki/Asimilacija_(sociologija)" title="Asimilacija (sociologija)">asimilirali</a> z domačini in belimi priseljenci. Tako je 47,33 % prebivalstva današnje Brazilije bele polti in skoraj prav toliko (43,13 %) je <a href="/wiki/Mulat" title="Mulat">mulatov</a>; velika večina Brazilcev, tudi belopoltih, ima predhodnike različnih <a href="/wiki/Rasa" title="Rasa">ras</a> in <a href="/wiki/Etni%C4%8Dna_skupina" title="Etnična skupina">etnij</a>, zato se država štele za edinstven primer multietnične skupnosti. </p><p><a href="/wiki/Kuba" title="Kuba">Kuba</a> je bila med zadnjimi državami, ki so prepovedale suženjstvo, saj je njeno gospodarstvo slonelo skoraj izključno na proizvodnji <a href="/wiki/Sladkor" title="Sladkor">sladkorja</a>, <a href="/wiki/Kava" title="Kava">kave</a> in <a href="/wiki/Tobak" title="Tobak">tobaka</a>, to je na suženjskem delu v plantažah. Že med vstajo domačinov proti španskim kolonialistom leta 1868 je veliko sužnjev sodelovalo pri uporu, saj sta obe strani jamčili osebno svobodo tistim, ki bi se pridružili bojevnikom. Tako se je skupno število sužnjev skrčilo za kar 37 % in čeprav je Španija zadušila upor in skušala uvesti prejšnje stanje, so preživeli ostali svobodni. Pozneje, med <a href="/wiki/Kubanska_revolucija" title="Kubanska revolucija">kubansko osvobodilno vojno</a>, so voditelji upora postavili kot <a href="/wiki/Ideologija" title="Ideologija">ideološko</a> smernico prav rasno enakopravnost. Sodelovanje afriških priseljencev pri osamosvojitvi Kube je prispevalo h kubanski nerasistični narodni zavesti, ki jo potrjuje <a href="/wiki/Ustava" title="Ustava">ustava</a> iz leta 1901. Tudi zaradi direktnih posegov ZDA je bela elita še dolgo prevladovala v državi, vendar ne pri zadevah v zvezi z delavskimi in socialnimi problemi. Danes je Kuba »socialistična država delavcev«<sup id="cite_ref-81" class="reference"><a href="#cite_note-81"><span class="cite-bracket">[</span>73<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in je bila leta 2006 izvoljena za predstavnico Južne Amerike pri <a href="/w/index.php?title=Urad_visokega_komisarja_Zdru%C5%BEenih_narodov_za_%C4%8Dlovekove_pravice&action=edit&redlink=1" class="new" title="Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (stran ne obstaja)">Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice</a>.<sup id="cite_ref-82" class="reference"><a href="#cite_note-82"><span class="cite-bracket">[</span>74<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Drugačna je slika v Združenih državah Amerike. Medtem ko so se temnopolti priseljenci v Braziliji in na Kubi vključili v domače prebivalstvo, so ostali v Severni Ameriki vedno zapostavljena populacija, ki je bila šele v preteklem stoletju postopoma sprejeta med bele priseljence. Vzroke za rasno <a href="/wiki/Diskriminacija" title="Diskriminacija">diskriminacijo</a>, ki še danes traja v ZDA, je treba pripisati posledicam suženjstva, predvsem tako imenovanemu »znanstvenemu rasizmu«, ki je hotel diskriminacijo upravičiti. Ta teorija je dokazovala »na znanstveni podlagi«, da so temnopolte osebe <a href="/wiki/Fiziologija" title="Fiziologija">fizično</a> in <a href="/wiki/Psihologija" title="Psihologija">psihološko</a> različne in manjvredne od belcev: razlike naj bi se kazale že v drugačnem <a href="/wiki/Telo" title="Telo">telesnem</a> ustroju; in ker sužnji niso radi delali, je to pomenilo, da so <a href="/wiki/Genetika" title="Genetika">genetsko</a> nesposobni za delo in za organizirano življenje. Čeprav je bilo pozneje dokazano, da je delitev človeštva na rase le izmišljotina<sup id="cite_ref-:0_83-0" class="reference"><a href="#cite_note-:0-83"><span class="cite-bracket">[</span>75<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-Human_Races_1998_84-0" class="reference"><a href="#cite_note-Human_Races_1998-84"><span class="cite-bracket">[</span>76<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-85" class="reference"><a href="#cite_note-85"><span class="cite-bracket">[</span>77<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, to prepričanje še danes prevladuje v raznih oblikah. V belopoltem prebivalstvu se je marsikje zakoreninilo enačenje črne polti s statusom sužnja, to je nesposobnega in neciviliziranega tujca. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kultura_sužnjev"><span id="Kultura_su.C5.BEnjev"></span>Kultura sužnjev</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Kultura sužnjev" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kultura sužnjev"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Sužnji so ob delu negovali običaje, folkloro, ples, borilne veščine, kakršne so poznali v domovini. Njihovo kulturo so gospodarji načeloma dopuščali, resne pa so bile omejitve glede <a href="/wiki/Religija" title="Religija">vere</a> in <a href="/wiki/Jezik_(sredstvo_sporazumevanja)" title="Jezik (sredstvo sporazumevanja)">jezika</a>, ker je veljalo prepričanje, da se mora suženj asimilirati z lokalnimi navadami. Zaradi nizke originalne izobraženosti sužnjev in pomanjkanja možnosti nadaljnje izobrazbe se je razvila predvsem kultura telesa za medsebojno sporazumevanje, saj so pripadali raznim etnijam in jezikovnim skupinam. Edina kultura, ki je bila vsem dostopna in razumljiva, je bil <a href="/wiki/Ples" title="Ples">ples</a> in sploh <a href="/wiki/Glasba" title="Glasba">glasba</a>. Uvedba enostavnih <a href="/wiki/Brenkala" title="Brenkala">brenkal</a> in <a href="/wiki/Boben" title="Boben">bobnov</a>, ki so bili edina glasbila, ki so si jih tudi gmotno mogli pridobiti, je značilna obogatitev raznih obstoječih kultur, ki so se prilagajale okoliščinam in novemu življenjskemu okolju. Ohranile so se tudi nekatere pripovedke in ljudska izročila, vendar ni neobičajno, da so te zgodbe samo predelave zgodb belih gospodarjev, čeprav v afriškem duhu. </p><p>Tudi verski običaji so se praviloma uspešno nalepili na verske običaje lastnika; največ odstopanj je ostalo na otokih, kjer se je ohranilo celo primitivno zdravništvo. <a href="/wiki/Vudu" title="Vudu">Vudu</a>, <a href="/wiki/Santerizem" title="Santerizem">santerizem</a>, <a href="/w/index.php?title=Mializem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mializem (stran ne obstaja)">mializem</a> in različne oblike <a href="/wiki/Animizem" title="Animizem">animizma</a> so se prilagodili religiji belcev in prevzeli več <a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo" title="Krščanstvo">krščanskih</a> navad, predvsem splošno spoštovanje verskih predstavnikov kot edine oblasti, kar je močno zaznamovalo odnose med raznimi sloji prebivalstva. </p><p>Kultura sužnjev je kasneje postala pomemben del identitete svobodnega temnopoltega državljana. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Opravičila"><span id="Opravi.C4.8Dila"></span>Opravičila</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Opravičila" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Opravičila"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Po prepovedi suženjstva se veliko razpravlja o opravičilih za to surovo ravnanje s sočlovekom. Pri tem je treba predpostaviti, da se suženjstvo samo ne da opravičiti, ker obstaja dejansko od vselej, oziroma – kolikor znano - vsaj štiri tisočletja, zato se šteje kot nekaka prirojena človeška lastnost. Kar je potrebno opravičila, je trgovina s sužnji, ki je imela svoj zgodovinski višek v atlantski prisilni selitvi. Za ta zločin proti človeštvu bi se morali opravičiti predvsem državniki, ki so v imenu napredka pokončali tisoče oseb, nato veleposestniki, ki so v imenu gmotnega dobička do smrti izkoristili nebogljene ljudi, in končno prevozniki in prekupčevalci, ki so to omogočili. Niso brez krivde niti vsi tisti, ki bi lahko to početje preprečili, omilili ali vsaj obsodili, v prvi vrsti predstavniki religij. Edino, kar se vsem tem posameznikom in organizacijam lahko prizna, je dejstvo, da tedanja <a href="/wiki/Morala" title="Morala">morala</a> ni obsojala takega početja, njihovo vedenje je bilo skladno s trenutnimi razmerami. Poleg tega so zgodovinarji pomembno prispevali k razumevanju trgovine s sužnji in tako razkrili bistveno vlogo samih Afričanov, prvih trgovcev s človeškim blagom, ki bi si morali deliti odgovornost za genocid.<sup id="cite_ref-86" class="reference"><a href="#cite_note-86"><span class="cite-bracket">[</span>78<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Odgovornost za udeležbo pri trgovini z ljudmi je težavno določiti zaradi sužnjelastniških odnosov, ki so obstajali v teh skupnostih tudi pred nastopom evropskih partnerjev. Trgovanje s sužnji je bilo namreč do tedaj že dobro urejeno med trgovci in plemenskimi ter rodovnimi skupnostmi.<sup id="cite_ref-87" class="reference"><a href="#cite_note-87"><span class="cite-bracket">[</span>79<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Pojavi sužnjelastništva so v <a href="/wiki/Zahodna_Afrika" title="Zahodna Afrika">Zahodni Afriki</a> še vedno prisotni. </p><p>Leta 1999 je predsednik <a href="/wiki/Benin" title="Benin">Benina</a> Mathieu Kerekou izrekel javno nacionalno opravičilo za osrednjo vlogo, ki so jo odigrali Afričani v atlantski trgovini s sužnji<sup id="cite_ref-apology_88-0" class="reference"><a href="#cite_note-apology-88"><span class="cite-bracket">[</span>80<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, saj raziskave ocenjujejo, da je okoli 3 milijone sužnjev zapustilo obalo današnjega Benina.<sup id="cite_ref-dahomey_89-0" class="reference"><a href="#cite_note-dahomey-89"><span class="cite-bracket">[</span>81<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Predsednik Gane Jerry Rawlings se je prav tako javno opravičil v imenu svoje države za trgovino s sužnji.<sup id="cite_ref-apology_88-1" class="reference"><a href="#cite_note-apology-88"><span class="cite-bracket">[</span>80<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 2001 je francoski državni zbor sprejel zakon Taubira, ki prepozna suženjstvo kot <a href="/wiki/Zlo%C4%8Din_proti_%C4%8Dlove%C5%A1tvu" title="Zločin proti človeštvu">Zločin proti človeštvu</a>. </p><p>Septembra 2006 so napovedali izdajo opravičila glede suženjstva Britanci.<sup id="cite_ref-90" class="reference"><a href="#cite_note-90"><span class="cite-bracket">[</span>82<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Sledila je »javna izjava žalosti«, ki jo je izdal <a href="/wiki/Tony_Blair" title="Tony Blair">Tony Blair</a> kot ministrski predsednik 27. novembra 2006,<sup id="cite_ref-91" class="reference"><a href="#cite_note-91"><span class="cite-bracket">[</span>83<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> nato pa je vlada izdala še uradno opravičilo za preteklo trgovino s sužnji na dan 14. marca 2007.<sup id="cite_ref-92" class="reference"><a href="#cite_note-92"><span class="cite-bracket">[</span>84<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 2010 se je <a href="/wiki/Libija" title="Libija">libijski</a> politik <a href="/wiki/Omar_Moamer_el_Gadafi" title="Omar Moamer el Gadafi">Gadafi</a> opravičil za arabsko vpletanje v trgovino z ljudmi. Rekel je: »Obžalujem obnašanje Arabcev. Pripeljali so afriške otroke do Severne Afrike, jih zasužnjili in jih prodajali kot živali, vzeli so jih kot sužnje in jih tržili na sramoten način.«<sup id="cite_ref-93" class="reference"><a href="#cite_note-93"><span class="cite-bracket">[</span>85<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Že nekaj let predvsem v ZDA obstajajo družbena gibanja, ki želijo doseči denarno nadomestilo za izgubljene prihodke, ki bi jih sužnji prejeli, če bi bili polnopravni državljani v istem obdobju. Nadomestila bi prejeli njihovi nasledniki, vprašanje bi se reševalo po civilnem pravu. Vprašanje je težavno zaradi zastaranja zahtevkov, pa tudi stroškov postopka vsled težav pri dokazovanju pravnega nasledstva. Tožbe so bile vložene v več državah, a so bile neuspešne zaradi naštetih razlogov, predvsem zastaranja. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Stališča_religij"><span id="Stali.C5.A1.C4.8Da_religij"></span>Stališča religij</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Stališča religij" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Stališča religij"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Svetovne religije so imele v teku zgodovine različne pristope k problemu suženjstva, odvisno od zgodovinskega momenta in od prepričanj njihovih predstavnikov. Ni na razpolago virov o stališčih orientalnih religij in tribalnih verstev v zvezi s suženjstvom, je pa veliko dokumentacije o pogledih <a href="/wiki/Cerkev_(organizacija)" title="Cerkev (organizacija)">katoliške cerkve</a>. Dejansko, stališče rimske cerkve niti ne obravnava obdobja rimskega imperija ali celo starejših časov, temveč pride v poštev samo za atlantsko prisilno selitev, predvsem zaradi izredne povezave z državami, ki so jo vpeljale. Izdanih je bilo več <a href="/wiki/Pape%C5%A1ka_bula" title="Papeška bula">papeških bul</a> na to temo, iz katerih je razvidno, da je <a href="/wiki/Sublimis_Deus#Stališče_Cerkve_do_suženjstva" title="Sublimis Deus">cerkveno stališče</a> odražalo splošno razumevanje ljudi tiste dobe. Nekateri izreki dovoljujejo<sup id="cite_ref-94" class="reference"><a href="#cite_note-94"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, včasih celo priporočajo<sup id="cite_ref-95" class="reference"><a href="#cite_note-95"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> usužnjenje, drugi ga strogo obsojajo<sup id="cite_ref-96" class="reference"><a href="#cite_note-96"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, vendar današnji pogled na problem ugotavlja, da so državniki upoštevali le tista mnenja, ki so jim bila trenutno naklonjena, čeprav je bilo spoštovanje cerkvene oblasti na videz neoporečno. Sklepi raznih <a href="/w/index.php?title=Sinoda&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sinoda (stran ne obstaja)">sinod</a>, ki so se ukvarjale s tem problemom (<a href="/wiki/Koblenz" title="Koblenz">Koblenz</a> leta 922, <a href="/wiki/London" title="London">London</a> leta 1102, <a href="/wiki/Armagh" title="Armagh">Armagh</a> leta 1171) niso imeli zadostnega vpliva na politična stališča vpletenih držav in posameznikov. Nekateri zgodovinarji se sprašujejo, če je bilo mnenje škofov in papežev sploh merodajno, oziroma ali bi strožja obsodba sploh mogla ustaviti najdonosnejši posel vseh časov.<sup id="cite_ref-97" class="reference"><a href="#cite_note-97"><span class="cite-bracket">[</span>86<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> . Decembra 2014 se je prvič zgodilo, da so predstavniki največjih svetovnih verstev skupno nastopili in podpisali sledečo izjavo: </p> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5829682">.mw-parser-output .templatequote{overflow:hidden;margin:1em 0;padding:0 40px;border:none}.mw-parser-output .templatequote .templatequotecite{line-height:1.5em;text-align:left;padding-left:1.6em;margin-top:0;border:none}</style><blockquote class="templatequote"><p>Podpisani smo se danes združili v zgodovinskem prizadevanju, da spodbudimo duhovno in dejansko voljo vseh svetovnih verstev in dobronamernih posameznikov, da se do leta 2020 in za vselej izkorenini moderno suženjstvo povsod po svetu. V Božjih očeh <sup id="cite_ref-98" class="reference"><a href="#cite_note-98"><span class="cite-bracket">[</span>opomba 12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> je vsako človeško bitje svobodna oseba, naj bo dekle ali fant, ženska ali moški, in je ustvarjeno za splošno korist v enakosti in bratstvu. Moderno suženjstvo, naj bo trgovina z ljudmi, prisilno delo in prostitucija, preprodaja telesnih organov ali vsako dejanje, ki ne upošteva osnovnega načela, da so vsi ljudje enaki in imajo iste pravice, je zločin proti človeštvu. Danes se tu obvežemo, da bomo storili vse, kar je v naših močeh, bodisi v naših verskih združenjih kot izven njih, za sodelovanje pri pridobitvi svobode vsem, ki so usužnjeni in preprodani, da se jim omogoči obnovitev bodočnosti. Danes imamo priliko, zavest, znanje, inovativnost in tehnologijo za izpolnitev te človečanske in moralne zahteve. <br /> </p><p>Papež Frančišek <br /> Njena svetost Mata Amritanandamayi (Amma)<br /> Častitljivi Bhikkhuni Thich Nu Chan Khong (kot predstavnik Mojstra Zena Thích Nhất Hạnh)<br /> Blaženi Datuk K Sri Dhammaratana, Najvišji Svečenik Malezije<br /> Rabin dr. Abraham Skorka<br /> Rabin dr. David Rosen<br /> dr. Abbas Abdalla Abbas Soliman, državni podtajnik za al-Azhar (kot predstavnik Velikega imama al-Azharja Mohamed Ahmed El-Tayeb)<br /> Veliki ajatola Mohammad Taqi al-Modarresi<br /> Šeik Naziyah Razzaq Jaafar, posebni svétnik in predstavnik Velikega ajatola Sheikh Basheer Hussain al Najafi<br /> Šeik Omar Abboud<br /> Častiti in Visoko spoštovani Justin Welby, nadškof Canterbury-ja<br /> </p><p> Njegova eminenca metropolit Emmanuel Francoski (kot predstavnik Njegove svetosti ekumenskega patriarha Bartolomeja)</p></blockquote><p><sup id="cite_ref-99" class="reference"><a href="#cite_note-99"><span class="cite-bracket">[</span>87<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Glej_tudi">Glej tudi</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Glej tudi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glej tudi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li><a href="/wiki/Afri%C5%A1ki_su%C5%BEnji_v_Latinski_Ameriki" title="Afriški sužnji v Latinski Ameriki">Afriški sužnji v Latinski Ameriki</a></li> <li><a href="/wiki/Saqaliba" title="Saqaliba">Saqaliba</a></li> <li><a href="/wiki/Abolicionizem" title="Abolicionizem">Abolicionizem</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Opombe">Opombe</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Opombe" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Opombe"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist" style="list-style-type: decimal;"> <div class="mw-references-wrap mw-references-columns"><ol class="references"> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text"> Obstaja tudi teorija, da beseda izhaja iz druge grške besede skyleúo = osiromašiti pobitega sovražnika, glej: Kluge, F.: <i>Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache</i>, 1891</span> </li> <li id="cite_note-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-10">↑</a></span> <span class="reference-text">Večina tovrstne literature je sad abolističnih gibanj, ki so za globlji vtis na bralca pretiravala z opisom krutega ravnanja s sužnji. Zasužnjevalci si niso prizadevali, da bi take opise zanikali, zato je treba dejansko stanje razbrati in deducirati iz takratnih trgovskih registrov in uradnih potnih listin, glej: Philip D. Curtin : <i>The Atlantic Slave Trade: A Census</i>, University of Wisconsin Press 1972; in tudi: DuBois Institute: <i>The Trans-Atlantic Slave Trade. A Database on Cd-Rom </i>, Harvard 1999. Ta dva vira sta tudi podlaga vseh številčnih podatkov v tem članku.</span> </li> <li id="cite_note-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-17">↑</a></span> <span class="reference-text">S časom je beseda ostala v rabi samo v pomenu <i>temnopolti suženj</i>, medtem ko je bil <i>temnopolti človek</i> imenovan <i>sūdān</i>.</span> </li> <li id="cite_note-31"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-31">↑</a></span> <span class="reference-text">Zasužnjevanje belcev s strani muslimanskih piratov je v sodobni literaturi (glej: <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110925204729/http://www.city-journal.org/html/17_2_urbanities-thomas_jefferson.html">»Jefferson Versus the Muslim Pirates by Christopher Hitchens, City Journal Spring 2007«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.city-journal.org/html/17_2_urbanities-thomas_jefferson.html">prvotnega spletišča</a> dne 25. septembra 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 25. julija 2015</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Jefferson+Versus+the+Muslim+Pirates+by+Christopher+Hitchens%2C+City+Journal+Spring+2007&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.city-journal.org%2Fhtml%2F17_2_urbanities-thomas_jefferson.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span>) velikokrat poudarjeno kot predhodna faza današnje arabske napadalnosti in terorizma, vendar je treba upoštevati predvsem splošne navade tiste dobe. Piratstvo je bilo tedaj »normalni« pojav (glej recimo britanske gusarje), a se je pri <a href="/wiki/Berberi" title="Berberi">berberskih</a> vpadih omejevalo na lastne obale, kjer so bili vsi belci »tujci«. Medtem ko se ti pirati niso podajali izven Sredozemlja, je vprašljivo, kaj so tam počeli recimo Amerikanci: v muslimanskih očeh je bilo njih usužnjenje upravičeno.</span> </li> <li id="cite_note-37"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-37">↑</a></span> <span class="reference-text">Čeprav ni na razpolago popolnoma natančnih podatkov, se računa, da je v stoletju po prihodu <a href="/wiki/Hern%C3%A1n_Cort%C3%A9s" title="Hernán Cortés">Cortèsa</a> osrednje-mehiško prebivalstvo (<a href="/wiki/Azteki" class="mw-redirect" title="Azteki">Azteki</a>) upadlo od 13-25 milijonov na 700 tisoč enot, medtem ko je na <a href="/wiki/Jukatan" title="Jukatan">Yukatànu</a> pomrlo skoraj 75 % <a href="/wiki/Maji" title="Maji">Majev</a>; <a href="/wiki/Inki" title="Inki">Inkov</a> je od začetnih 9 milijonov ostalo le 600 tisoč; število brazilskih domačinov se je skrčilo od 2,5 milijonov na manj kot milijon. Skupna ocena prebivalstva v Amerikah za leto 1500 je 50 milijonov in za leto 1600 je 8 milijonov. Glej DuBois Institute: <i>The Trans-Atlantic Slave Trade. A Database on Cd-Rom </i>, Harvard 1999.</span> </li> <li id="cite_note-49"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-49">↑</a></span> <span class="reference-text">Kraljevina Benin ali Kraljevina Edo je bila država zahodno od delte reke <a href="/w/index.php?title=Niger(reka)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Niger(reka) (stran ne obstaja)">Niger</a>, ki je trajala od leta 1180 do vključitve v <a href="/wiki/Britanski_imperij" title="Britanski imperij">Britanski imperij</a> leta 1897. Zgodovinsko se ne šteje kot predhodnica današnje <a href="/wiki/Benin" title="Benin">Republike Benin</a>.</span> </li> <li id="cite_note-50"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-50">↑</a></span> <span class="reference-text">Kraljevina Kongo je bila država, ki je trajala od konca 14. stoletja do vključitve v <a href="/wiki/Portugalski_imperij" title="Portugalski imperij">Portugalski imperij</a> leta 1914.</span> </li> <li id="cite_note-68"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-68">↑</a></span> <span class="reference-text">Več kot četrt prebivalstva Starega Rima so bili sužnji, glej "Resisting Slavery in Ancient Rome". BBC News. November 5, 2009. Pridobljeno dne August 29, 2010.</span> </li> <li id="cite_note-94"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-94">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="/wiki/Pij_IX." class="mw-redirect" title="Pij IX.">Pij IX.</a> je menil, da se usužnjevanje ne sme ukiniti, temveč se mora postopno razviti v delovno razmerje, glej Martina,G.: <i>Pio IX</i>, Volume 1, Gregorian&Biblical BookShop, 1985, stran 494. - Leta 1488 je <a href="/wiki/Pape%C5%BE" title="Papež">papež</a> <a href="/w/index.php?title=Inocenc_VIII.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Inocenc VIII. (stran ne obstaja)">Inocenc VIII.</a> sprejel darilo <a href="/wiki/Ferdinand_II._Aragonski" title="Ferdinand II. Aragonski">Ferdinanda II. Aragonskega</a>, in sicer sto sužnjev, ki jih je potem razdelil med kardinale in rimsko aristokracijo, glej Bermejo, L.M.: <i>Infallibility on Trial</i>, Christian Classics, 1992, stran 315, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0870611909" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-87061-190-9</a>.</span> </li> <li id="cite_note-95"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-95">↑</a></span> <span class="reference-text">Papež <a href="/w/index.php?title=Nikolaj_V.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nikolaj V. (stran ne obstaja)">Nikolaj V.</a> (1447-1455) je z bulo <i>Dum Diversas</i> upravičil zasužnjevanje in trgovino s sužnji, kar je z bulo <i>Romanus Pontifex</i> pozneje tudi potrdil; tako tudi papež <a href="/w/index.php?title=Kalist_III.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kalist III. (stran ne obstaja)">Kalist III.</a> leta 1456 (bula <i>Inter Caetera</i>), papež <a href="/wiki/Sikst_IV." class="mw-redirect" title="Sikst IV.">Sikst IV.</a> leta 1481 (bula <i>Aeterni regis</i>), papež <a href="/wiki/Aleksander_VI." class="mw-redirect" title="Aleksander VI.">Aleksander VI.</a> (bule <i>Eximiae devotionis</i>, <i>Inter Caetera</i> (ni ista kot Kalistova iz leta 1456) in <i>Dudum Siquidem</i>)</span> </li> <li id="cite_note-96"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-96">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="/wiki/Toma%C5%BE_Akvinski" title="Tomaž Akvinski">Tomaž Akvinski</a>: <i>Summa theologiae</i>; papež <a href="/w/index.php?title=Evgenij_IV.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Evgenij IV. (stran ne obstaja)">Evgenij IV.</a> z bulo <i>Sicut Dudum</i>, papež <a href="/w/index.php?title=Pavel_III.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pavel III. (stran ne obstaja)">Pavel III.</a> z bulo <i>Sublimis Deus</i>, papež <a href="/wiki/Urban_VIII." class="mw-redirect" title="Urban VIII.">Urban VIII.</a> z bulo <i>Commissum Nobis</i>, papež <a href="/wiki/Benedikt_XIV." class="mw-redirect" title="Benedikt XIV.">Benedikt XIV.</a> z bulo <i>Immensa Pastorum</i>, papež <a href="/wiki/Gregor_XVI." class="mw-redirect" title="Gregor XVI.">Gregor XVI.</a> z bulo <i>In Supremo Apostolatus</i>, <a href="/wiki/Kongregacija_za_nauk_vere" class="mw-redirect" title="Kongregacija za nauk vere">Kongregacija za nauk vere</a> z listino 230 leta 1686.</span> </li> <li id="cite_note-98"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-98">↑</a></span> <span class="reference-text">Veliki imam Al-Azhar uporablja izraz “za religijo”,</span> </li> </ol></div></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text">Mednarodni dogovor o prepovedi suženjstva, trgovanju z ljudmi in podobnimi dejanji, Organizacija združenih narodov 1956, resolucija 0.311.371</span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLaura_Brace2004" class="citation book cs1">Laura Brace (2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/books?id=osZnIiqDd4sC&pg=PA162"><i>The Politics of Property: Labour, Freedom and Belonging</i></a>. Edinburgh University Press. str. 162–. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7486-1535-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7486-1535-3"><bdi>978-0-7486-1535-3</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 31. maja 2012</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Politics+of+Property%3A+Labour%2C+Freedom+and+Belonging&rft.pages=162-&rft.pub=Edinburgh+University+Press&rft.date=2004&rft.isbn=978-0-7486-1535-3&rft.au=Laura+Brace&rft_id=http%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DosZnIiqDd4sC%26pg%3DPA162&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-3">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSnoj" class="citation book cs1"><a href="/wiki/Marko_Snoj" title="Marko Snoj">Snoj, Marko</a>. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4292332/suzenj">»Suženj«</a>. <i>Suženj</i>. <i>Slovenski etimološki slovar</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Su%C5%BEenj&rft.btitle=Su%C5%BEenj&rft.aulast=Snoj&rft.aufirst=Marko&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fran.si%2F193%2Fmarko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar%2F4292332%2Fsuzenj&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text"><i>Oxford English Dictionary</i>, 2nd edition 1989, <i>s. v.</i> 'slave'</span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/EBchecked/topic/195896/history-of-Europe">»History of Europe – Middle Ages – Growth and innovation – Demographic and agricultural growth«</a>. <i><a href="/wiki/Enciklopedija_Britannica" title="Enciklopedija Britannica">Britannica Online</a></i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Britannica+Online&rft.atitle=History+of+Europe+%E2%80%93+Middle+Ages+%E2%80%93+Growth+and+innovation+%E2%80%93+Demographic+and+agricultural+growth&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2FEBchecked%2Ftopic%2F195896%2Fhistory-of-Europe&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-7">↑</a></span> <span class="reference-text">Gorjuškin, Z. A.: <i>Rukovodstvo k poznaniju rossijskogo zakonoiskusstva</i>, Universitetskaja tipografija, Moskva, 1811</span> </li> <li id="cite_note-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-8">↑</a></span> <span class="reference-text">Vasmer, M.: <i>Russisches etymologisches Wörterbuch</i>, Heidelberg 1953–1958 (Fasmer, M.: <i>Etimologičeskij slovar’ russkogo jazika</i>, Moskva 1964–1973)</span> </li> <li id="cite_note-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-9">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWaldman2015" class="citation news cs1">Waldman, Katy (19. maj 2015). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.slate.com/articles/life/the_history_of_american_slavery/2015/05/historians_debate_whether_to_use_the_term_slave_or_enslaved_person.html?wpsrc=sp_all_native_by-section">»Slave or Enslaved Person? It's not just an academic debate for historians of American slavery«</a>. <i>Slate</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 20. maja 2015</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Slate&rft.atitle=Slave+or+Enslaved+Person%3F+It%E2%80%99s+not+just+an+academic+debate+for+historians+of+American+slavery.&rft.date=2015-05-19&rft.aulast=Waldman&rft.aufirst=Katy&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.slate.com%2Farticles%2Flife%2Fthe_history_of_american_slavery%2F2015%2F05%2Fhistorians_debate_whether_to_use_the_term_slave_or_enslaved_person.html%3Fwpsrc%3Dsp_all_native_by-section&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-wsu._edu-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-wsu._edu_11-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110514033802/http://www.wsu.edu/~dee/MESO/CODE.HTM">»Mesopotamia: The Code of Hammurabi«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.wsu.edu/~dee/MESO/CODE.HTM">prvotnega spletišča</a> dne 14. maja 2011. <q>e. g. Prologue, "the shepherd of the oppressed and of the slaves". Code of Laws #7, "If any one buy from the son or the slave of another man".</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Mesopotamia%3A+The+Code+of+Hammurabi&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.wsu.edu%2F~dee%2FMESO%2FCODE.HTM&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Slavery-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Slavery_12-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070223090720/http://www.britannica.com/blackhistory/article-24156">»Historical survey: Slave-owning societies«</a>. <i>Encyclopædia Britannica</i>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/blackhistory/article-24156">prvotnega spletišča</a> dne 23. februarja 2007.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Encyclop%C3%A6dia+Britannica&rft.atitle=Historical+survey%3A+Slave-owning+societies&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2Fblackhistory%2Farticle-24156&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text">Demography, Geography and the Sources of Roman Slaves, by Harris, W. V.: <i>The Journal of Roman Studies</i>, 1999</span> </li> <li id="cite_note-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-14">↑</a></span> <span class="reference-text">Lindsay L.A.: <i>Captives as Commodities: The Transatlantic Slave Trade</i>, Pearson Education, New Jersey 2008, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9788815149572" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-88-15-14957-2</a></span> </li> <li id="cite_note-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-15">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.dl.ket.org/latinlit/mores/slaves/">»Slavery in Ancient Rome«</a>. Dl.ket.org<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 29. avgusta 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Slavery+in+Ancient+Rome&rft.pub=Dl.ket.org&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.dl.ket.org%2Flatinlit%2Fmores%2Fslaves%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-16">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/slavery_01.shtml">»Resisting Slavery in Ancient Rome«</a>. BBC News. 5. november 2009<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 29. avgusta 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Resisting+Slavery+in+Ancient+Rome&rft.pub=BBC+News&rft.date=2009-11-05&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fhistory%2Fancient%2Fromans%2Fslavery_01.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-18">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWillem_Adriaan_VeenhovenWinifred_Crum_EwingStichting_Plurale_Samenlevingen1975" class="citation book cs1">Willem Adriaan Veenhoven; Winifred Crum Ewing; Stichting Plurale Samenlevingen (1975). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=tIfYPppdbeYC&pg=PA452"><i>Case Studies on Human Rights and Fundamental Freedoms: A World Survey</i></a>. BRILL. str. 452–. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-90-247-1779-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-90-247-1779-8"><bdi>978-90-247-1779-8</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 31. maja 2012</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Case+Studies+on+Human+Rights+and+Fundamental+Freedoms%3A+A+World+Survey&rft.pages=452-&rft.pub=BRILL&rft.date=1975&rft.isbn=978-90-247-1779-8&rft.au=Willem+Adriaan+Veenhoven&rft.au=Winifred+Crum+Ewing&rft.au=Stichting+Plurale+Samenlevingen&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DtIfYPppdbeYC%26pg%3DPA452&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-lewis1992-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-lewis1992_19-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBernard_Lewis1992" class="citation book cs1">Bernard Lewis (30. april 1992). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=WdjvedBeMHYC&pg=PA53"><i>Race and Slavery in the Middle East: An Historical Enquiry</i></a>. Oxford University Press. str. 53–. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-505326-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-505326-5"><bdi>978-0-19-505326-5</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 31. maja 2012</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Race+and+Slavery+in+the+Middle+East%3A+An+Historical+Enquiry&rft.pages=53-&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1992-04-30&rft.isbn=978-0-19-505326-5&rft.au=Bernard+Lewis&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DWdjvedBeMHYC%26pg%3DPA53&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://lostmuseum.cuny.edu/archive/horrible-traffic-in-circassian">»<span class="cs1-kern-left"></span>"Horrible Traffic in Circassian Women—Infanticide in Turkey, " New York Daily Times, August 6, 1856«</a>. Chnm.gmu.edu<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 29. avgusta 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=%22Horrible+Traffic+in+Circassian+Women%E2%80%94Infanticide+in+Turkey%2C+%22+New+York+Daily+Times%2C+August+6%2C+1856&rft.pub=Chnm.gmu.edu&rft_id=http%3A%2F%2Flostmuseum.cuny.edu%2Farchive%2Fhorrible-traffic-in-circassian&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-21">↑</a></span> <span class="reference-text">Vlasto, P.: <i>The Entry of the Slavs into Christendom, An Introduction to the Medieval History of the Slavs</i>, Cambridge University Press, Cambridge 1970, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780521074599" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-521-07459-9</a>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780521107587" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-521-10758-7</a></span> </li> <li id="cite_note-Soldier_Khan-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Soldier_Khan_22-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.avalanchepress.com/Soldier_Khan.php">»Soldier Khan«</a>. Avalanchepress.com<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 29. avgusta 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Soldier+Khan&rft.pub=Avalanchepress.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.avalanchepress.com%2FSoldier_Khan.php&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-23"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-23">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20071230022459/http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/data/2001/10/01/html/ft_20011001.6.html">»Swahili Coast«</a>. Nationalgeographic.com. 17. oktober 2002. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://ngm.nationalgeographic.com/ngm/data/2001/10/01/html/ft_20011001.6.html">prvotnega spletišča</a> dne 30. decembra 2007<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 30. septembra 2015</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Swahili+Coast&rft.pub=Nationalgeographic.com&rft.date=2002-10-17&rft_id=http%3A%2F%2Fngm.nationalgeographic.com%2Fngm%2Fdata%2F2001%2F10%2F01%2Fhtml%2Fft_20011001.6.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/6510675.stm">Remembering East African slave raids</a>, BBC News, March 30, 2007</span> </li> <li id="cite_note-campbell2007-25"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-campbell2007_25-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGwyn_CampbellSuzanne_MiersJoseph_Calder_Miller2007" class="citation book cs1">Gwyn Campbell; Suzanne Miers; Joseph Calder Miller (2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=Jgm69dJt4DcC&pg=PA173"><i>Women and Slavery: Africa, the Indian Ocean world, and the medieval north Atlantic</i></a>. Ohio University Press. str. 173–. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8214-1724-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8214-1724-9"><bdi>978-0-8214-1724-9</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 31. maja 2012</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Women+and+Slavery%3A+Africa%2C+the+Indian+Ocean+world%2C+and+the+medieval+north+Atlantic&rft.pages=173-&rft.pub=Ohio+University+Press&rft.date=2007&rft.isbn=978-0-8214-1724-9&rft.au=Gwyn+Campbell&rft.au=Suzanne+Miers&rft.au=Joseph+Calder+Miller&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DJgm69dJt4DcC%26pg%3DPA173&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-26">↑</a></span> <span class="reference-text">Phillips, W. D. Jr: <i>Slavery from Roman times to the Early Transatlantic Trade</i>, Manchester 1985, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780719018251" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-7190-1825-1</a></span> </li> <li id="cite_note-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-27">↑</a></span> <span class="reference-text">Barbero, A.: <i>Il divano di Istanbul</i>, Palermo 2011, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/8838925380" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 88-389-2538-0</a>.</span> </li> <li id="cite_note-28"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-28">↑</a></span> <span class="reference-text">Barut, G.A.: <i>Top ve Tüfek Osmanlı İmparatorluğu'nun Asker Gücü ve Silah Sanayisi</i>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9756051418" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 975-6051-41-8</a></span> </li> <li id="cite_note-29"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-29">↑</a></span> <span class="reference-text">Davis, R. C. <i>Christian Slaves, Muslim Masters: White Slavery in the Mediterranean, the Barbary Coast and Italy, 1500-1800</i> – Palgrave Macmillan,2003. – <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780333719664" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-333-71966-4</a></span> </li> <li id="cite_note-30"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-30">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080310231703/http://www.bbc.co.uk/history/british/empire_seapower/white_slaves_02.shtml">»British Slaves on the Barbary Coast«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/history/british/empire_seapower/white_slaves_02.shtml">prvotnega spletišča</a> dne 10. marca 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=British+Slaves+on+the+Barbary+Coast&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fhistory%2Fbritish%2Fempire_seapower%2Fwhite_slaves_02.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-32"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-32">↑</a></span> <span class="reference-text">Baepler, B. <i>White Slaves, African Masters</i> 1st Edition, University of Chicago Press</span> </li> <li id="cite_note-33"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-33">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/history/british/empire_seapower/white_slaves_01.shtml">»History – British History in depth: British Slaves on the Barbary Coast«</a>. BBC<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 12. marca 2013</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=History+%E2%80%93+British+History+in+depth%3A+British+Slaves+on+the+Barbary+Coast&rft.pub=BBC&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fhistory%2Fbritish%2Fempire_seapower%2Fwhite_slaves_01.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Crimea-34"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Crimea_34-0">↑</a></span> <span class="reference-text">"<a rel="nofollow" class="external text" href="http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf"><i>The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves</i></a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130605131551/http://www.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf">Arhivirano</a> 2013-06-05 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (PDF), Eizo Matsuki, Mediterranean Studies Group at Hitotsubashi University</span> </li> <li id="cite_note-35"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-35">↑</a></span> <span class="reference-text">Kizilov, M.: <i>Slave Trade in the Early Modern Crimea From the Perspective of Christian, Muslim, and Jewish Sources</i>, Oxford University, Journal of Early Modern History 2007</span> </li> <li id="cite_note-36"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-36">↑</a></span> <span class="reference-text">Gilbert E., Reynolds J.: <i>Trading Tastes. Commodity and Cultural Exchange to 1750</i>, Pearson Prentice Hall, New Jersey 2006</span> </li> <li id="cite_note-38"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-38">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20060226095348/http://historymedren.about.com/library/weekly/aa012698.htm">»<i>Slavery in the Middle Ages</i>«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://historymedren.about.com/library/weekly/aa012698.htm">prvotnega spletišča</a> dne 26. februarja 2006<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 25. julija 2015</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Slavery+in+the+Middle+Ages&rft_id=http%3A%2F%2Fhistorymedren.about.com%2Flibrary%2Fweekly%2Faa012698.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-39"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-39">↑</a></span> <span class="reference-text">Organizacija združenih narodov: Dodatni dogovor o prepovedi suženjstva, resolucija 608(XXI), 30. aprila 1956</span> </li> <li id="cite_note-40"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-40">↑</a></span> <span class="reference-text">NOBILE: LA TRATTA INGLESE DEGLI SCHIAVI BIANCHI – IRLANDESI – NELLE AMERICHE.: STILUM CURIAE (marcotosatti.com)</span> </li> <li id="cite_note-41"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-41">↑</a></span> <span class="reference-text">Johnson Publishing Company, <i>Ebony</i>, Johnson Publishing Company, 1969-11. URL 30. avgusta 2021</span> </li> <li id="cite_note-42"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-42">↑</a></span> <span class="reference-text">Magnalia Christi Americana, Cotton Mather, 1702.</span> </li> <li id="cite_note-43"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-43">↑</a></span> <span class="reference-text">Reader, J.: <i>Africa. A Biography of the Continent</i>, Hamish Hamilton, London 1997</span> </li> <li id="cite_note-44"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-44">↑</a></span> <span class="reference-text">Ames G.: <i>The Globe Encompassed: The Age of European Discovery, 1500-1700</i>, Pearson Prentice Hall, Upper Saddle River (N.J.) 2007, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780131933880" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-13-193388-0</a>.</span> </li> <li id="cite_note-45"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-45">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.britannica.com/blackhistory/article-24157">http://www.britannica.com/blackhistory/article-24157</a></span> </li> <li id="cite_note-46"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-46">↑</a></span> <span class="reference-text">Shillington, K.: <i>Encyclopedia of African history</i>. Michigan University Press 2005, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/1579584551" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 1-57958-455-1</a></span> </li> <li id="cite_note-47"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-47">↑</a></span> <span class="reference-text"> <a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.britannica.com/blackhistory/article-24157">http://www.britannica.com/blackhistory/article-24157</a></span> </li> <li id="cite_note-48"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-48">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://muse.jhu.edu/login?uri=/journals/journal_of_world_history/v007/7.1blue02.html">Slow Death for Slavery: The Course of Abolition in Northern Nigeria, 1897–1936 (review)</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160411071529/http://muse.jhu.edu/login?uri=%2Fjournals%2Fjournal_of_world_history%2Fv007%2F7.1blue02.html">Arhivirano</a> 2016-04-11 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>., Project MUSE – Journal of World History</span> </li> <li id="cite_note-51"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-51">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRonald_Segal1995" class="citation book cs1">Ronald Segal (1995). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/isbn_9780374524906"><i>The Black Diaspora: Five Centuries of the Black Experience Outside Africa</i></a>. New York: Farrar, Straus and Giroux. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/isbn_9780374524906/page/4">4</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-374-11396-3" title="Posebno:ViriKnjig/0-374-11396-3"><bdi>0-374-11396-3</bdi></a>. <q>It is now estimated that 11,863,000 slaves were shipped across the Atlantic. [Note in original: Paul E. Lovejoy, "The Impact of the Atlantic Slave Trade on Africa: A Review of the Literature, " in <i>Journal of African History</i> 30 (1989), p. 368.] ... It is widely conceded that further revisions are more likely to be upward than downward.</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Black+Diaspora%3A+Five+Centuries+of+the+Black+Experience+Outside+Africa&rft.place=New+York&rft.pages=4&rft.pub=Farrar%2C+Straus+and+Giroux&rft.date=1995&rft.isbn=0-374-11396-3&rft.au=Ronald+Segal&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fisbn_9780374524906&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-52"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-52">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRubinstein2004" class="citation book cs1">Rubinstein, W. D. (2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=nMMAk4VwLLwC&pg=PA76"><i>Genocide: a history</i></a>. Pearson Education. str. 76–78. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-582-50601-8" title="Posebno:ViriKnjig/0-582-50601-8"><bdi>0-582-50601-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Genocide%3A+a+history&rft.pages=76-78&rft.pub=Pearson+Education&rft.date=2004&rft.isbn=0-582-50601-8&rft.aulast=Rubinstein&rft.aufirst=W.+D.&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DnMMAk4VwLLwC%26pg%3DPA76&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-53"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-53">↑</a></span> <span class="reference-text">DuBois Institute: <i>The Trans-Atlantic Slave Trade. A Database on Cd-Rom </i>, Harvard 1999</span> </li> <li id="cite_note-54"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-54">↑</a></span> <span class="reference-text">Slave Voyages#Research Notes</span> </li> <li id="cite_note-55"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-55">↑</a></span> <span class="reference-text">Slave Voyages#Database</span> </li> <li id="cite_note-56"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-56">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.thedailystar.net/2004/07/27/d40727150297.htm">Slaves in Saudi</a>.</span> </li> <li id="cite_note-57"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-57">↑</a></span> <span class="reference-text">Williams, E.E.: <i>Capitalismo e schiavitù</i>, Bari 1971</span> </li> <li id="cite_note-58"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-58">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nytimes.com/2007/12/30/opinion/30foner.html">Foner, Eric. "Forgotten step towards freedom, "</a> <i><a href="/wiki/The_New_York_Times" title="The New York Times">The New York Times</a></i>, December 30, 2007</span> </li> <li id="cite_note-59"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-59">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070714073725/http://www.itd.nps.gov/cwss/manassas/social/introsoc.htm">»Soldiers and Sailors Database – The Civil War (U.S. National Park Service)«</a>. Itd.nps.gov. 19. september 2015. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.itd.nps.gov/cwss/manassas/social/introsoc.htm">prvotnega spletišča</a> dne 14. julija 2007<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 29. septembra 2015</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Soldiers+and+Sailors+Database+%E2%80%93+The+Civil+War+%28U.S.+National+Park+Service%29&rft.pub=Itd.nps.gov&rft.date=2015-09-19&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.itd.nps.gov%2Fcwss%2Fmanassas%2Fsocial%2Fintrosoc.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-60"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-60">↑</a></span> <span class="reference-text">Kathleen Collins, "The Scourged Back," History of Photography 9 (January 1985): 43–45.<a rel="nofollow" class="external autonumber" href="http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9A0CE7DF1239F937A35753C1A96F9C8B63">[1]</a></span> </li> <li id="cite_note-61"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-61">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20161111000853/http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/">»Splošna dekleracija«</a>. <i>Religion & Ethics – Ethical issues</i>. Varuh čp. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/">prvotnega spletišča</a> dne 11. novembra 2016<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 10. novembra 2016</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Religion+%26+Ethics+%E2%80%93+Ethical+issues&rft.atitle=Splo%C5%A1na+dekleracija&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.varuh-rs.si%2Fpravni-okvir-in-pristojnosti%2Fmednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic%2Forganizacija-zdruzenih-narodov%2Fsplosna-deklaracija-clovekovih-pravic%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-62"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-62">↑</a></span> <span class="reference-text">Bales, K.: '<i>Disposable People: New Slavery in the Global Economy</i>, University of California Press, Los Angeles 2004 - 2012, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780520243842" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9780520243842</a></span> </li> <li id="cite_note-63"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-63">↑</a></span> <span class="reference-text">Bales K., Trodd Z., Williamson A.K.: <i>Modern Slavery: The Secret World of 27 Million People</i> 2009, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781851686414" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9781851686414</a></span> </li> <li id="cite_note-64"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-64">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130801001214/http://www.dol.gov/ilab/media/reports/iclp/sweat2/bonded.htm">»Forced and Bonded Child Labor«</a>. U.S. Department of Labor. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.dol.gov/ILAB/media/reports/iclp/sweat2/bonded.htm">prvotnega spletišča</a> dne 1. avgusta 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Forced+and+Bonded+Child+Labor&rft.pub=U.S.+Department+of+Labor&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.dol.gov%2FILAB%2Fmedia%2Freports%2Ficlp%2Fsweat2%2Fbonded.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Forced_labour_–_Themes-65"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Forced_labour_–_Themes_65-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20100209072059/http://www.ilo.org/global/Themes/Forced_Labour/lang--en/index.htm">»Forced labour – Themes«</a>. Mednarodna organizacija dela. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ilo.org/global/Themes/Forced_Labour/lang--en/index.htm">prvotnega spletišča</a> dne 9. februarja 2010<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 14. marca 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Forced+labour+%E2%80%93+Themes&rft.pub=Mednarodna+organizacija+dela&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ilo.org%2Fglobal%2FThemes%2FForced_Labour%2Flang--en%2Findex.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-66"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-66">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20131017173550/http://www.walkfreefoundation.org/">»Home page«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.walkfreefoundation.org/">prvotnega spletišča</a> dne 17. oktobra 2013<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 3. decembra 2021</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Home+page&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.walkfreefoundation.org%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-#1-67"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-#1_67-0">60,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-#1_67-1">60,1</a></sup></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external free" href="https://www.globalslaveryindex.org/2018/methodology/vulnerability/#table:14">https://www.globalslaveryindex.org/2018/methodology/vulnerability/#table:14</a></span> </li> <li id="cite_note-69"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-69">↑</a></span> <span class="reference-text">DUNCAN-JONES, R. (1982) The Economy of the Roman Empire: Quantitative Studies. 2nd ed. Cambridge</span> </li> <li id="cite_note-70"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-70">↑</a></span> <span class="reference-text">Postlethwayt, M.: <i>The African Trade the great Pillar and Support of the British Plantation Trade in America'</i>, 1745</span> </li> <li id="cite_note-71"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-71">↑</a></span> <span class="reference-text">Williams, E.: <i>Capitalismo e schiavitù</i>, Bari 1971</span> </li> <li id="cite_note-72"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-72">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNorthRobert_Paul_Thomas1971" class="citation journal cs1">North, Douglass C.; Robert Paul Thomas (<span dir="ltr">december 1971</span>). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/sim_journal-of-economic-history_1971-12_31_4/page/777">»The Rise and Fall of the Manorial System: A Theoretical Model«</a>. <i>The Journal of Economic History</i>. <b>31</b> (4): 777–803. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1017%2FS0022050700074623">10.1017/S0022050700074623</a>. <a href="/wiki/JSTOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="JSTOR (identifikator)">JSTOR</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.jstor.org/stable/2117209">2117209</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Journal+of+Economic+History&rft.atitle=The+Rise+and+Fall+of+the+Manorial+System%3A+A+Theoretical+Model&rft.volume=31&rft.issue=4&rft.pages=777-803&rft.date=1971-12&rft_id=info%3Adoi%2F10.1017%2FS0022050700074623&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.jstor.org%2Fstable%2F2117209%23id-name%3DJSTOR&rft.aulast=North&rft.aufirst=Douglass+C.&rft.au=Robert+Paul+Thomas&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fsim_journal-of-economic-history_1971-12_31_4%2Fpage%2F777&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span><span class="cs1-maint citation-comment"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_%C4%8Dasopis" title="Predloga:Navedi časopis">navedi časopis</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-73"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-73">↑</a></span> <span class="reference-text">Rodney, W.: <i>How Europe Underdeveloped Africa</i>, Bogle-L'Ouverture Publications 1972</span> </li> <li id="cite_note-74"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-74">↑</a></span> <span class="reference-text">Mazrui, Ali A.: <i>Africa and other Civilizations: Conquest and Counter-Conquest</i>, The Collected Essays Vol. 2, Africa World Press, Trenton (NJ)-Asmara (Eritrea), 2002</span> </li> <li id="cite_note-investvine2-75"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-investvine2_75-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBradford2013" class="citation web cs1">Bradford, Laurence (23. julij 2013). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150323032459/http://investvine.com/modern-day-slavery-in-southeast-asia-thailand-and-cambodia/">»Modern day slavery in Southeast Asia: Thailand and Cambodia«</a>. <i>Inside Investor</i>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://investvine.com/modern-day-slavery-in-southeast-asia-thailand-and-cambodia/">prvotnega spletišča</a> dne 23. marca 2015<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 24. julija 2013</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Inside+Investor&rft.atitle=Modern+day+slavery+in+Southeast+Asia%3A+Thailand+and+Cambodia&rft.date=2013-07-23&rft.aulast=Bradford&rft.aufirst=Laurence&rft_id=http%3A%2F%2Finvestvine.com%2Fmodern-day-slavery-in-southeast-asia-thailand-and-cambodia%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-76"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-76">↑</a></span> <span class="reference-text">Kara, Siddharth: <i>Sex Trafficking - Inside the Business of Modern Slavery</i>, Columbia University Press, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780231139601" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-231-13960-1</a></span> </li> <li id="cite_note-Economics_and_Slavery2-77"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Economics_and_Slavery2_77-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.du.edu/korbel/hrhw/researchdigest/slavery/economic.pdf">»Economics and Slavery«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. Du.edu<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. avgusta 2013</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Economics+and+Slavery&rft.pub=Du.edu&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.du.edu%2Fkorbel%2Fhrhw%2Fresearchdigest%2Fslavery%2Feconomic.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-78"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-78">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWright2010" class="citation book cs1">Wright, Robert E. (2010). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/fubarnomicslight0000wrig"><i>Fubarnomics</i></a>. Buffalo, N. Y.: Prometheus. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/fubarnomicslight0000wrig/page/83">83</a>–116.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Fubarnomics&rft.place=Buffalo%2C+N.+Y.&rft.pages=83-116&rft.pub=Prometheus&rft.date=2010&rft.aulast=Wright&rft.aufirst=Robert+E.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Ffubarnomicslight0000wrig&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-79"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-79">↑</a></span> <span class="reference-text"> A. S. Orlov, V. A. Georgiev, N. G. Georgieva, T. A. Sivochina: <i>Istorija Rossii, Učebnik</i>, Prospekt, Moskva 2014, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9785392115549" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-5-392-11554-9</a></span> </li> <li id="cite_note-80"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-80">↑</a></span> <span class="reference-text">Mandel, E.: <i>Octobre 1917 – coup d'État ou révolution sociale?</i>, 1992</span> </li> <li id="cite_note-81"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-81">↑</a></span> <span class="reference-text">Kubanska ustava z dne 24. februarja 1976 in revizija leta 1992</span> </li> <li id="cite_note-82"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-82">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.un.org/ga/61/elect/hrc/#members">»Human Rights Council Election«</a>. un.org. 17. maj 2007<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 27. novembra 2021</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Human+Rights+Council+Election&rft.pub=un.org&rft.date=2007-05-17&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.un.org%2Fga%2F61%2Felect%2Fhrc%2F%23members&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-:0-83"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-:0_83-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMarks2003" class="citation book cs1">Marks, Jonathan (2003). <i>What it means to be 98% chimpanzee apes, people, and their genes</i>. Berkeley: California Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-520-93076-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-520-93076-6"><bdi>978-0-520-93076-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=What+it+means+to+be+98%25+chimpanzee+apes%2C+people%2C+and+their+genes&rft.place=Berkeley&rft.pub=California+Press&rft.date=2003&rft.isbn=978-0-520-93076-6&rft.aulast=Marks&rft.aufirst=Jonathan&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Human_Races_1998-84"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Human_Races_1998_84-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTempleton1998" class="citation magazine cs1">Templeton, A.R. (1998). »Human Races: A Genetic and Evolutionary Perspective«. <i>American Anthropologist</i>. Zv. 100, št. 3. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1525%2Faa.1998.100.3.632">10.1525/aa.1998.100.3.632</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=American+Anthropologist&rft.atitle=Human+Races%3A+A+Genetic+and+Evolutionary+Perspective&rft.volume=100&rft.issue=3&rft.date=1998&rft_id=info%3Adoi%2F10.1525%2Faa.1998.100.3.632&rft.aulast=Templeton&rft.aufirst=A.R.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-85"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-85">↑</a></span> <span class="reference-text">UNESCO, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://unesdoc.unesco.org/images/0012/001282/128291eo.pdf">The Race Question</a>, p. 8</span> </li> <li id="cite_note-86"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-86">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.h-net.org/reviews/showrev.cgi?path=13661080113274">João C. Curto. Álcool e Escravos: O Comércio Luso-Brasileiro do Álcool em Mpinda, Luanda e Benguela durante o Tráfico Atlântico de Escravos (c. 1480–1830) e o Seu Impacto nas Sociedades da África Central Ocidental</a>.</span> </li> <li id="cite_note-87"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-87">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBoahen1966" class="citation book cs1">Boahen, A. Adu (1966). <i>Topics In West African History</i> (2. izd.). Longman. str. 110. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0582645028" title="Posebno:ViriKnjig/978-0582645028"><bdi>978-0582645028</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Topics+In+West+African+History&rft.pages=110&rft.edition=2.&rft.pub=Longman&rft.date=1966&rft.isbn=978-0582645028&rft.aulast=Boahen&rft.aufirst=A.+Adu&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-apology-88"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-apology_88-0">80,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-apology_88-1">80,1</a></sup></span> <span class="reference-text">"<a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nytimes.com/2010/04/23/opinion/23gates.html?pagewanted=all&_r=0">Ending the Slavery Blame-Game </a>".</span> </li> <li id="cite_note-dahomey-89"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-dahomey_89-0">↑</a></span> <span class="reference-text">"<a rel="nofollow" class="external text" href="http://articles.chicagotribune.com/2000-05-01/news/0005010158_1_slave-trade-benin-president-mathieu-kerekou">Benin Officials Apologize For Role In U.s. </a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130502114435/http://articles.chicagotribune.com/2000-05-01/news/0005010158_1_slave-trade-benin-president-mathieu-kerekou">Arhivirano</a> 2013-05-02 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</span> </li> <li id="cite_note-90"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-90">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/1/hi/northern_ireland/5369858.stm">What the papers say</a>, BBC News, September 22, 2006</span> </li> <li id="cite_note-91"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-91">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/6185176.stm">Blair 'sorrow' over slave trade</a>, BBC News, November 27, 2006</span> </li> <li id="cite_note-92"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-92">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk_politics/6451793.stm">Blair 'sorry' for UK slavery role</a> BBC.</span> </li> <li id="cite_note-93"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-93">↑</a></span> <span class="reference-text">"<a rel="nofollow" class="external text" href="http://edition.presstv.ir/detail/146302.html">Gaddafi apologizes for Arab slave traders</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130921075859/https://edition.presstv.ir/detail/146302.html">Arhivirano</a> 2013-09-21 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>."</span> </li> <li id="cite_note-97"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-97">↑</a></span> <span class="reference-text"> Geoffrey V. Scammell, Genesi dell'Euroimperialismo, ECIG, Genova, 2000</span> </li> <li id="cite_note-99"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-99">↑</a></span> <span class="reference-text">Papa Francesco e gli altri leader religiosi firmano la Dichiarazione contro la schiavitù moderna | L'HuffPost (huffingtonpost.it)</span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Viri">Viri</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Viri" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Viri"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFEllerman1992" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=David_Ellerman&action=edit&redlink=1" class="new" title="David Ellerman (stran ne obstaja)">Ellerman, David P.</a> (1992). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ellerman.org/Davids-Stuff/Books/P&C-Book.pdf"><i>Property and Contract in Economics: The Case for Economic Democracy</i></a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. Cambridge, MA: <a href="/w/index.php?title=Wiley-Blackwell&action=edit&redlink=1" class="new" title="Wiley-Blackwell (stran ne obstaja)">Blackwell</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-557-86309-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-557-86309-6"><bdi>978-1-557-86309-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Property+and+Contract+in+Economics%3A+The+Case+for+Economic+Democracy&rft.place=Cambridge%2C+MA&rft.pub=Blackwell&rft.date=1992&rft.isbn=978-1-557-86309-6&rft.aulast=Ellerman&rft.aufirst=David+P.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ellerman.org%2FDavids-Stuff%2FBooks%2FP%26C-Book.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLazonick1990" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=William_Lazonick&action=edit&redlink=1" class="new" title="William Lazonick (stran ne obstaja)">Lazonick, William</a> (1990). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/competitiveadvan0000lazo"><i>Competitive Advantage on the Shop Floor</i></a>. Cambridge, MA: <a href="/w/index.php?title=Harvard_University_Press&action=edit&redlink=1" class="new" title="Harvard University Press (stran ne obstaja)">Harvard University Press</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-674-15416-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-674-15416-2"><bdi>978-0-674-15416-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Competitive+Advantage+on+the+Shop+Floor&rft.place=Cambridge%2C+MA&rft.pub=Harvard+University+Press&rft.date=1990&rft.isbn=978-0-674-15416-2&rft.aulast=Lazonick&rft.aufirst=William&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fcompetitiveadvan0000lazo&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMarx1990" class="citation book cs1">Marx, Karl (1990) [1867]. <i><a href="/w/index.php?title=Capital,_Volume_I&action=edit&redlink=1" class="new" title="Capital, Volume I (stran ne obstaja)">Capital, Volume I</a></i>. London: <a href="/w/index.php?title=Penguin_Classics&action=edit&redlink=1" class="new" title="Penguin Classics (stran ne obstaja)">Penguin Classics</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-140-44568-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-140-44568-8"><bdi>978-0-140-44568-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Capital%2C+Volume+I&rft.place=London&rft.pub=Penguin+Classics&rft.date=1990&rft.isbn=978-0-140-44568-8&rft.aulast=Marx&rft.aufirst=Karl&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFOstergaard1997" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Geoffrey_Ostergaard&action=edit&redlink=1" class="new" title="Geoffrey Ostergaard (stran ne obstaja)">Ostergaard, Geoffrey</a> (1997). <i>The Tradition of Workers' Control</i>. London: <a href="/w/index.php?title=Freedom_Press&action=edit&redlink=1" class="new" title="Freedom Press (stran ne obstaja)">Freedom Press</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-900-38491-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-900-38491-2"><bdi>978-0-900-38491-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Tradition+of+Workers%27+Control&rft.place=London&rft.pub=Freedom+Press&rft.date=1997&rft.isbn=978-0-900-38491-2&rft.aulast=Ostergaard&rft.aufirst=Geoffrey&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFThompson1966" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=E._P._Thompson&action=edit&redlink=1" class="new" title="E. P. Thompson (stran ne obstaja)">Thompson, E. P.</a> (1966) [1963]. <i><a href="/w/index.php?title=The_Making_of_the_English_Working_Class&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Making of the English Working Class (stran ne obstaja)">The Making of the English Working Class</a></i>. New York, NY: <a href="/w/index.php?title=Vintage_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vintage Books (stran ne obstaja)">Vintage</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-394-70322-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-394-70322-0"><bdi>978-0-394-70322-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Making+of+the+English+Working+Class&rft.place=New+York%2C+NY&rft.pub=Vintage&rft.date=1966&rft.isbn=978-0-394-70322-0&rft.aulast=Thompson&rft.aufirst=E.+P.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLindsay2011" class="citation book cs1">Lindsay, Lisa A. (2011) [2008]. <i>Il commercio degli schiavi</i>. Bologna: il Mulino. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-88-15-14957-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-88-15-14957-2"><bdi>978-88-15-14957-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Il+commercio+degli+schiavi&rft.place=Bologna&rft.pub=il+Mulino&rft.date=2011&rft.isbn=978-88-15-14957-2&rft.aulast=Lindsay&rft.aufirst=Lisa+A.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASu%C5%BEenjstvo" class="Z3988"></span></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.globalslaveryindex.org/">Walk Free Foundation – Global Slavery Index 2013 </a></li> <li>[<a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.mladina.si/46224/suzenjstvo-odpravljeno-ne-bo-drzalo/">http://www.mladina.si/46224/suzenjstvo-odpravljeno-ne-bo-drzalo/</a>]</li> <li>[<a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/sodobno-suzenjstvo-ko-svoboda-nima-vec-vrednosti.html">http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/sodobno-suzenjstvo-ko-svoboda-nima-vec-vrednosti.html</a>]</li> <li><a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.vlada.si/teme_in_projekti/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/trgovina_z_ljudmi/">http://www.vlada.si/teme_in_projekti/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/boj_proti_trgovini_z_ljudmi/trgovina_z_ljudmi/</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.drustvo-kljuc.si/o-pojavu-thb/">http://www.drustvo-kljuc.si/o-pojavu-thb/</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.pravni-center.si/slo/projekti/boj-proti-trgovini-z-ljudmi">http://www.pravni-center.si/slo/projekti/boj-proti-trgovini-z-ljudmi</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external free" href="http://lastradainternational.org/">http://lastradainternational.org/</a></li></ul> <p class="mw-empty-elt"> </p> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q8463#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q8463#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q8463#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://catalogo.bne.es/uhtbin/authoritybrowse.cgi?action=display&authority_id=XX527161">Španija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb11931270f">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb11931270f">(data)</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4055260-3">Nemčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nli.org.il/en/authorities/987007548630105171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/subjects/sh85123314">ZDA</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ph123873&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://hls-dhs-dss.ch/fr/articles/008963">Zgodovinski leksikon Švice</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalog.archives.gov/id/10643066">National Archives (ZDA)</a></span></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?useformat=desktop&type=1x1&usesul3=0" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Suženjstvo&oldid=6298790">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Suženjstvo&oldid=6298790</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Zloraba" title="Kategorija:Zloraba">Zloraba</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Delo" title="Kategorija:Delo">Delo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Rasizem" title="Kategorija:Rasizem">Rasizem</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Su%C5%BEenjstvo" title="Kategorija:Suženjstvo">Suženjstvo</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_%C4%8Darobnimi_povezavami_ISBN" title="Kategorija:Strani s čarobnimi povezavami ISBN">Strani s čarobnimi povezavami ISBN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_izbrani_%C4%8Dlanki" title="Kategorija:Vsi izbrani članki">Vsi izbrani članki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_HDS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji HDS">Wikipedijini članki z identifikatorji HDS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NARA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NARA">Wikipedijini članki z identifikatorji NARA</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 14:56, 16. september 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Su%C5%BEenjstvo&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-66c5b56c76-s5nxq","wgBackendResponseTime":166,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.541","walltime":"0.730","ppvisitednodes":{"value":3340,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":79468,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":6299,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":20,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":8,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":137559,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 454.633 1 -total"," 57.31% 260.542 2 Predloga:Reflist"," 29.96% 136.230 20 Predloga:Navedi_splet"," 16.25% 73.880 16 Predloga:Navedi_knjigo"," 14.83% 67.405 5 Predloga:Main_other"," 14.78% 67.175 1 Predloga:Normativna_kontrola"," 9.33% 42.420 1 Predloga:Zvezdica"," 8.85% 40.241 1 Predloga:Zgornja_ikona"," 6.48% 29.470 1 Predloga:Navedek"," 6.00% 27.294 1 Predloga:Category_handler"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.248","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":4288681,"limit":52428800}},"cachereport":{"origin":"mw-api-int.codfw.canary-bb9667588-l6ng7","timestamp":"20241204125022","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Su\u017eenjstvo","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Su%C5%BEenjstvo","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q8463","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q8463","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2007-01-13T17:31:28Z","dateModified":"2024-09-16T13:56:59Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/b\/b0\/Slavezanzibar2.JPG","headline":"ureditev, po kateri so ljudje obravnavani kot lastnina ter namenjeni trgovanju in delu"}</script> </body> </html>