CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Finska arhitektura - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"631baa9c-46b6-4855-98b3-0c80558d25da","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Finska_arhitektura","wgTitle":"Finska arhitektura","wgCurRevisionId":6267728,"wgRevisionId":6267728,"wgArticleId":563522,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)","Predloga Webarchive z wayback linki","Viri CS1 v švedščini (sv)","Članki, ki vsebujejo finsko besedilo","Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov","Wikipedijini članki z identifikatorji LNB","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Arhitektura na Finskem"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Finska_arhitektura", "wgRelevantArticleId":563522,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":70000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q1417793","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics": true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","mediawiki.page.gallery.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.gallery","mediawiki.page.media","site","mediawiki.page.ready","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap", "ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cmediawiki.page.gallery.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/04/VIPlibrary.jpg"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="1200"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/04/VIPlibrary.jpg"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="800"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="640"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Finska arhitektura - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Finska_arhitektura"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Finska_arhitektura"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Finska_arhitektura rootpage-Finska_arhitektura skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Finska+arhitektura" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Finska+arhitektura" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Finska+arhitektura" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Finska+arhitektura" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Od_zgodnje_arhitekture_do_leta_1809_(vključno_s_švedskim_kolonialnim_obdobjem)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Od_zgodnje_arhitekture_do_leta_1809_(vključno_s_švedskim_kolonialnim_obdobjem)"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Od zgodnje arhitekture do leta 1809 (vključno s švedskim kolonialnim obdobjem)</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Od_zgodnje_arhitekture_do_leta_1809_(vključno_s_švedskim_kolonialnim_obdobjem)-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Od zgodnje arhitekture do leta 1809 (vključno s švedskim kolonialnim obdobjem)</span> </button> <ul id="toc-Od_zgodnje_arhitekture_do_leta_1809_(vključno_s_švedskim_kolonialnim_obdobjem)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Prevlada_lesene_gradnje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prevlada_lesene_gradnje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.1</span> <span>Prevlada lesene gradnje</span> </div> </a> <ul id="toc-Prevlada_lesene_gradnje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Razvoj_kamnite_gradnje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Razvoj_kamnite_gradnje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.2</span> <span>Razvoj kamnite gradnje</span> </div> </a> <ul id="toc-Razvoj_kamnite_gradnje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Obdobje_velikega_vojvodstva,_1809-1917" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Obdobje_velikega_vojvodstva,_1809-1917"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Obdobje velikega vojvodstva, 1809-1917</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Obdobje_velikega_vojvodstva,_1809-1917-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Obdobje velikega vojvodstva, 1809-1917</span> </button> <ul id="toc-Obdobje_velikega_vojvodstva,_1809-1917-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Zgodnje_obdobje_Velikega_vojvodstva:_neoklasicizem_in_preporod_gotike" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodnje_obdobje_Velikega_vojvodstva:_neoklasicizem_in_preporod_gotike"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.1</span> <span>Zgodnje obdobje Velikega vojvodstva: neoklasicizem in preporod gotike</span> </div> </a> <ul id="toc-Zgodnje_obdobje_Velikega_vojvodstva:_neoklasicizem_in_preporod_gotike-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Pozno_obdobje_Velikega_vojvodstva:_Jugend" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Pozno_obdobje_Velikega_vojvodstva:_Jugend"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Pozno obdobje Velikega vojvodstva: Jugend</span> </div> </a> <ul id="toc-Pozno_obdobje_Velikega_vojvodstva:_Jugend-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Po_osamosvojitvi,_1917-" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Po_osamosvojitvi,_1917-"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Po osamosvojitvi, 1917-</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Po_osamosvojitvi,_1917--sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Po osamosvojitvi, 1917-</span> </button> <ul id="toc-Po_osamosvojitvi,_1917--sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Nordijski_klasicizem_in_mednarodni_funkcionalizem" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Nordijski_klasicizem_in_mednarodni_funkcionalizem"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1</span> <span>Nordijski klasicizem in mednarodni funkcionalizem</span> </div> </a> <ul id="toc-Nordijski_klasicizem_in_mednarodni_funkcionalizem-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Finska arhitektura</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 10 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-10" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">10 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%B9%D9%85%D8%A7%D8%B1%D8%A9_%D9%81%D9%86%D9%84%D9%86%D8%AF%D8%A7" title="عمارة فنلندا – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="عمارة فنلندا" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Finnische_Architektur" title="Finnische Architektur – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Finnische Architektur" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Architecture_of_Finland" title="Architecture of Finland – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Architecture of Finland" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Suomen_arkkitehtuuri" title="Suomen arkkitehtuuri – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Suomen arkkitehtuuri" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Architecture_de_la_Finlande" title="Architecture de la Finlande – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Architecture de la Finlande" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Finnorsz%C3%A1g_%C3%A9p%C3%ADt%C3%A9szete" title="Finnország építészete – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Finnország építészete" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%83%95%E3%82%A3%E3%83%B3%E3%83%A9%E3%83%B3%E3%83%89%E3%81%AE%E5%BB%BA%E7%AF%89" title="フィンランドの建築 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="フィンランドの建築" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%80%D1%85%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BA%D1%82%D1%83%D1%80%D0%B0_%D0%A4%D0%B8%D0%BD%D0%BB%D1%8F%D0%BD%D0%B4%D0%B8%D0%B8" title="Архитектура Финляндии – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Архитектура Финляндии" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Arkitektur_i_Finland" title="Arkitektur i Finland – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Arkitektur i Finland" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%80%D1%85%D1%96%D1%82%D0%B5%D0%BA%D1%82%D1%83%D1%80%D0%B0_%D0%A4%D1%96%D0%BD%D0%BB%D1%8F%D0%BD%D0%B4%D1%96%D1%97" title="Архітектура Фінляндії – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Архітектура Фінляндії" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q1417793#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Finska_arhitektura" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="new vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Pogovor:Finska_arhitektura&action=edit&redlink=1" rel="discussion" class="new" title="Pogovor o vsebinski strani (stran ne obstaja) [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Finska_arhitektura"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Finska_arhitektura"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Finska_arhitektura" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Finska_arhitektura" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&oldid=6267728" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Finska_arhitektura&id=6267728&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FFinska_arhitektura"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FFinska_arhitektura"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Finska+arhitektura"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Finska_arhitektura&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Architecture_of_Finland" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q1417793" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:VIPlibrary.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/04/VIPlibrary.jpg/220px-VIPlibrary.jpg" decoding="async" width="220" height="220" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/04/VIPlibrary.jpg/330px-VIPlibrary.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/04/VIPlibrary.jpg 2x" data-file-width="374" data-file-height="374" /></a><figcaption>Viborška knjižnica (1927–1935), <a href="/wiki/Alvar_Aalto" title="Alvar Aalto">Alvar Aalto</a></figcaption></figure> <p><b>Finska arhitektura</b> ima več kot 800-letno zgodovino<sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in medtem ko je bila do moderne dobe na arhitekturo močno vplivala <a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedska</a>, so bili prisotni tudi vplivi iz Nemčije in Rusije.<sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Od zgodnjega 19. stoletja naprej so vplivi prihajali neposredno od daleč: najprej, ko so potujoči tuji arhitekti prevzeli položaje v državi in nato, ko se je uveljavil finski arhitekturni poklic. </p><p>Poleg tega je finska arhitektura znatno prispevala k številnim mednarodnim slogom, kot so <a href="/w/index.php?title=Jugendstil&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jugendstil (stran ne obstaja)">Jugendstil</a> (ali <a href="/wiki/Art_nouveau" title="Art nouveau">Art nouveau</a>), <a href="/wiki/Nordijski_klasicizem" title="Nordijski klasicizem">nordijski klasicizem</a> in <a href="/wiki/Funkcionalizem_v_arhitekturi" title="Funkcionalizem v arhitekturi">funkcionalize</a>. Zlasti dela najbolj znanega zgodnjega modernističnega arhitekta v državi <a href="/wiki/Eliel_Saarinen" title="Eliel Saarinen">Eliela Saarinena</a> so imela pomemben svetovni vpliv. Še bolj znan kot Saarinen je bil modernistični arhitekt <a href="/wiki/Alvar_Aalto" title="Alvar Aalto">Alvar Aalto</a>, ki velja za eno glavnih osebnosti v svetovni zgodovini moderne arhitekture.<sup id="cite_ref-3" class="reference"><a href="#cite_note-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V članku iz leta 1922 z naslovom <i>Motivi iz preteklih dob</i> je Aalto razpravljal o nacionalnih in mednarodnih vplivih na Finskem in kot je to videl: </p> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5829682">.mw-parser-output .templatequote{overflow:hidden;margin:1em 0;padding:0 40px;border:none}.mw-parser-output .templatequote .templatequotecite{line-height:1.5em;text-align:left;padding-left:1.6em;margin-top:0;border:none}</style><blockquote class="templatequote"><p> Ko vidimo, kako so ljudje v preteklosti znali biti mednarodni in brez predsodkov, a kljub temu ostati zvesti sami sebi, lahko z odprtimi očmi sprejemamo vzgibe iz stare Italije, Španije in nove Amerike. Naši finski predniki so še vedno naši gospodarji.<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></p></blockquote> <p>V preglednem članku o finski arhitekturi 20. stoletja iz leta 2000 je Frédéric Edelmann, umetnostni kritik francoskega časopisa <i>Le Monde</i>, predlagal, da ima Finska več velikih arhitektov statusa Alvarja Aalta glede na število prebivalcev kot katera koli druga država na svetu.<sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Najpomembnejši finski arhitekturni dosežki so povezani s sodobno arhitekturo, predvsem zato, ker ima sedanji stavbni fond manj kot 20 % stavb izpred leta 1955, kar je pomembno povezano z obnovo po drugi svetovni vojni in procesom urbanizacije, ki se je pospešila šele po vojni.<sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>1249 je datum, ki se običajno navaja za začetek švedske vladavine nad deželo, ki je danes znana kot Finska (<a href="/wiki/Fin%C5%A1%C4%8Dina" title="Finščina">finsko</a> <i lang="fi">Suomi</i>) in ta vladavina se je nadaljevala do leta 1809, potem pa je Finska postala <a href="/w/index.php?title=Veliko_vojvodstvo_Finske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Veliko vojvodstvo Finske (stran ne obstaja)">Veliko vojvodstvo Finske</a>, avtonomna država, ki ji je vladal ruski car.<sup id="cite_ref-7" class="reference"><a href="#cite_note-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Finska je svojo popolno neodvisnost razglasila leta 1917, med rusko revolucijo. Ti zgodovinski dejavniki so pomembno vplivali na zgodovino arhitekture na Finskem, skupaj z ustanavljanjem mest ter gradnjo gradov in trdnjav (v številnih vojnah med Švedsko in Rusijo, ki so se bojevale na Finskem), pa tudi z razpoložljivostjo gradbenih materiali in izdelava ter kasneje vladna politika glede vprašanj, kot so stanovanjske in javne stavbe. Kot pretežno gozdnato območje je bil les naravni gradbeni material, medtem ko je trdota lokalnega kamna (predvsem <a href="/wiki/Granit" title="Granit">granita</a>) sprva oteževala obdelavo, proizvodnja <a href="/wiki/Opeka" title="Opeka">opeke</a> pa je bila pred sredino 19. stoletja redka.<sup id="cite_ref-Nikula_8-0" class="reference"><a href="#cite_note-Nikula-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Uporaba <a href="/wiki/Beton" title="Beton">betona</a> je dobila posebno veljavo z vzponom socialne države v 1960-ih, zlasti v državno sankcioniranih stanovanjih s prevlado montažnih betonskih elementov.<sup id="cite_ref-Betoni_9-0" class="reference"><a href="#cite_note-Betoni-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Vendar pa je zaradi nedavnih pomislekov glede trajnosti gradbeništva prišlo do postopnega povečanja uporabe <a href="/wiki/Les" title="Les">lesa</a>, ne le kot zaključnega materiala, temveč tudi za glavno konstrukcijo.<sup id="cite_ref-10" class="reference"><a href="#cite_note-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Sami_family_1870s.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/Sami_family_1870s.jpg/175px-Sami_family_1870s.jpg" decoding="async" width="175" height="139" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/Sami_family_1870s.jpg/263px-Sami_family_1870s.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/Sami_family_1870s.jpg/350px-Sami_family_1870s.jpg 2x" data-file-width="940" data-file-height="745" /></a><figcaption>Sami Kota ali Goahti v 1870-ih</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pertinotsa_1.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Pertinotsa_1.jpg/175px-Pertinotsa_1.jpg" decoding="async" width="175" height="233" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Pertinotsa_1.jpg/263px-Pertinotsa_1.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Pertinotsa_1.jpg/350px-Pertinotsa_1.jpg 2x" data-file-width="450" data-file-height="600" /></a><figcaption>Kmečka hiša Pertinotsa, <a href="/w/index.php?title=Seurasaari&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seurasaari (stran ne obstaja)">Seurasaari</a></figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Antti_farmstead.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/Antti_farmstead.jpg/175px-Antti_farmstead.jpg" decoding="async" width="175" height="124" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/Antti_farmstead.jpg/263px-Antti_farmstead.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/Antti_farmstead.jpg/350px-Antti_farmstead.jpg 2x" data-file-width="1000" data-file-height="706" /></a><figcaption>Kmetija Antti, <a href="/w/index.php?title=Seurasaari&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seurasaari (stran ne obstaja)">Seurasaari</a></figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Claes_Claesson_Map_Oulu_1651.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1e/Claes_Claesson_Map_Oulu_1651.jpg/175px-Claes_Claesson_Map_Oulu_1651.jpg" decoding="async" width="175" height="228" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1e/Claes_Claesson_Map_Oulu_1651.jpg/263px-Claes_Claesson_Map_Oulu_1651.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1e/Claes_Claesson_Map_Oulu_1651.jpg/350px-Claes_Claesson_Map_Oulu_1651.jpg 2x" data-file-width="3144" data-file-height="4096" /></a><figcaption>Mestni načrt Claesa Claessona za Oulu, 1651</figcaption></figure> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Od_zgodnje_arhitekture_do_leta_1809_(vključno_s_švedskim_kolonialnim_obdobjem)"><span id="Od_zgodnje_arhitekture_do_leta_1809_.28vklju.C4.8Dno_s_.C5.A1vedskim_kolonialnim_obdobjem.29"></span>Od zgodnje arhitekture do leta 1809 (vključno s švedskim kolonialnim obdobjem)</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Od zgodnje arhitekture do leta 1809 (vključno s švedskim kolonialnim obdobjem)" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Od zgodnje arhitekture do leta 1809 (vključno s švedskim kolonialnim obdobjem)"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prevlada_lesene_gradnje">Prevlada lesene gradnje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Prevlada lesene gradnje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prevlada lesene gradnje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Za ljudsko arhitekturo Finske je na splošno značilna prevladujoča uporaba lesene konstrukcije. Najstarejša znana bivalna struktura je tako imenovana <i>kota</i>, <i><a href="/w/index.php?title=Goahti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Goahti (stran ne obstaja)">goahti</a></i>, koča ali šotor s prevleko iz blaga, <a href="/wiki/%C5%A0ota" title="Šota">šote</a>, <a href="/wiki/Mah" class="mw-redirect" title="Mah">mahu</a> ali <a href="/wiki/Les" title="Les">lesa</a>. Tip stavbe je ostal v uporabi po vsej Finski do 19. stoletja in je še vedno v uporabi med ljudstvom <a href="/wiki/Sami" title="Sami">Sami</a> v regiji <a href="/wiki/S%C3%A1pmi" title="Sápmi">Sápmi</a> (prej Laponska). <a href="/wiki/Savna" title="Savna">Savna</a> je tudi tradicionalna oblika gradnje na Finskem: najstarejše znane savne na Finskem so bile narejene iz jam, izkopanih v pobočju in so se v zimskem času uporabljale predvsem kot bivališča. Prve finske savne so danes imenovane 'dimne savne'. Te so se od sodobnih savn razlikovale po tem, da niso imele oken in so se ogrevale s segrevanjem kupa kamenja (imenovanega <i>kiuas</i>) s sežiganjem velikih količin lesa približno 6–8 ur, nato pa je bil dim izpuščen skozi loputo, preden si vstopil v toploto savne (imenovane <i>löyly</i>).<sup id="cite_ref-Hautajärvi_11-0" class="reference"><a href="#cite_note-Hautajärvi-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Tradicija gradnje z lesom - onkraj koče - je že od prazgodovine razširjena v celotnem <a href="/wiki/Tajga" title="Tajga">severnem borealnem iglastem pasu</a>.<sup id="cite_ref-Pettersson_12-0" class="reference"><a href="#cite_note-Pettersson-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Osrednji konstrukcijski dejavnik pri njegovem uspehu je bila tehnika vogalnih povezav, tehnika, pri kateri so hlodi položeni vodoravno zaporedoma in zarezani na koncih, da tvorijo tesno varne spoje. Izvor tehnike je negotov; čeprav so ga uporabljali Rimljani v severni Evropi v prvem stoletju pr. n. št., naj bi bili drugi možni starejši viri območja današnje Rusije, tudi pogost naj bi bil med indoarijskimi ljudstvi vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda, Irana in Indije.<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ključnega pomena pri razvoju tehnike 'vogalnega povezave' so bila potrebna orodja, predvsem sekira in ne žaga.<sup id="cite_ref-14" class="reference"><a href="#cite_note-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Nastali tip stavbe, pravokotni tloris, ki je prvotno obsegal en sam notranji prostor in nizko nagnjeno sedlasto streho, je istega izvora kot <a href="/wiki/Megaron" title="Megaron">megaron</a>, zgodnja grška stanovanjska hiša. Njegova prva uporaba na Finskem je bila morda kot skladišče, kasneje pa kot savna in nato domača hiša. Prvi primeri tehnike so uporabljali okrogle hlode, vendar se je kmalu pojavila bolj razvita oblika, ki je hlode oblikovala s sekiro v kvadratno obliko za zanesljivejše prileganje in boljšo izolacijo. Tesanje s sekiro je veljalo za prednostno glede na žaganje, ker so s sekiro odrezane površine bolje zavirale prodiranje vode. </p><p>Po mnenju zgodovinarjev, čeprav so načela lesene gradnje morda prišla na Finsko od drugod, se zdi, da je ena posebna inovacija v leseni gradnji edinstvena za Finsko, tako imenovana cerkev s stebri iz blokov (tukipilarikirkko). Čeprav je bila na videz podobna običajni leseni cerkvi, je novost vključevala gradnjo votlih stebrov iz brun, vgrajenih v zunanje stene, zaradi česar so sami zidovi strukturno nepotrebni. Stebri so znotraj ladje povezani z velikimi tramovi. Običajno sta bila na vsaki vzdolžni steni dva, včasih pa tudi trije stebri. Največja ohranjena stebrasta cerkev je v Torniu (1686). Drugi primeri sta cerkvi Vörå (1627) in Tervola (1687). </p><p>V kasnejšem razvoju, zlasti v urbanih okoljih, je bil leseni okvir dodatno prekrit s plastjo lesenih desk. Domnevajo, da so bile lesene hiše šele od 16. stoletja naprej pobarvane v znani <a href="/wiki/%C5%A0vedsko_rde%C4%8Da_barva" title="Švedsko rdeča barva">rdeči oker</a> ali punamulti, ki je vsebovala do 95 % železovega oksida, pogosto pomešanega s katranom.<sup id="cite_ref-15" class="reference"><a href="#cite_note-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tehnika okvirja iz brun, popularizirana po vsej Severni Ameriki, je prišla na Finsko šele v 20. stoletju. Finski gradbeni mojstri so odpotovali v ZDA, da bi videli, kako se je razvila industrializacija tehnike gradnje lesenih okvirjev, in po vrnitvi o tem pozitivno pisali v strokovnih revijah. Nekaj poskusov je bilo narejenih z uporabo lesenega okvirja, vendar sprva ni bil priljubljen.<sup id="cite_ref-16" class="reference"><a href="#cite_note-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Eden od razlogov je bila slaba podnebna učinkovitost tanke konstrukcije (izboljšana v 1930-ih z dodatkom izolacije): pomembna je bila tudi razmeroma nizka cena lesa in dela na Finskem. Z izbruhom prve svetovne vojne pa se je industrializiran sistem lesene gradnje vse bolj razširil. Tudi sorazmerno nedavni 'uvoz' na Finsko je uporaba lesenih <a href="/wiki/Skodla" title="Skodla">skodel</a> za strehe, ki izvirajo šele iz zgodnjega 19. stoletja. Pred tem je bil tradicionalni sistem tako imenovana streha iz brezovega lubja (<a href="/wiki/Fin%C5%A1%C4%8Dina" title="Finščina">finsko</a> <i lang="fi">malkakatto</i>), sestavljena iz lesene letve, prevlečene z več plastmi brezovega lubja in zaključene s plastjo dolgih lesenih drogov, ki so jih obtežili ponekod ob občasnem balvanu. Tradicionalno je bila celotna stavba nepobarvana.<sup id="cite_ref-17" class="reference"><a href="#cite_note-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Prevleka skodel s katranom je bila sodobna pridobitev materiala, ki so ga prvič proizvedli v nordijskih državah v železni dobi in je bil glavni izvozni izdelek, zlasti pri tesnjenju lesenih čolnov. </p><p>Tradicionalna lesena hiša na Finskem je bila na splošno dveh vrst: (1) Vzhodna Finska, pod vplivom ruske tradicije. Na primer, v hiši Pertinotsa (zdaj v Muzeju na prostem Seurasaari v Helsinkih) so družinske bivalne sobe v zgornjih nadstropjih, medtem ko so hlevi in shrambe za živali v pritličju, nad njimi pa so seniki; (2) Zahodna Finska, pod vplivom švedske tradicije. Na primer, na kmetiji Antti, prvotno iz vasi Säkylä (danes tudi v <a href="/w/index.php?title=Seurasaari&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seurasaari (stran ne obstaja)">Seurasaari</a>), je bila kmetija sestavljena iz skupine posameznih lesenih stavb, postavljenih okoli osrednjega dvorišča kmetije. Tradicionalno je bila na taki domačiji prva stavba savna, nato pa prvi ali glavni prostor (<i>tupa</i>) glavne hiše, kjer je družina kuhala, jedla in spala. Poleti so kuhali na prostem, nekateri družinski člani pa so se odločili celo spati v hlevih.<sup id="cite_ref-18" class="reference"><a href="#cite_note-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Razvoj lesene gradnje na bolj izpopolnjeno raven pa je nastopil pri gradnji cerkva. Najzgodnejših primerov niso oblikovali arhitekti, temveč gradbeni mojstri, ki so bili tudi odgovorni za njihovo gradnjo. Ena najstarejših znanih lesenih cerkva je Santamala v Nousiainenu (obstoje samo arheološki ostanki), ki izvira iz 12. stoletja in ima preprost pravokoten tloris 11,5 x 15 metrov. Najstarejše ohranjene lesene cerkve na Finskem segajo v 17. stoletje (npr. Stara cerkev Sodankylä, Laponska, 1689); nobena od srednjeveških cerkva ni ohranjena, saj je bila tako kot vse lesene stavbe dovzetna za požar. Dejansko obstaja le še 16 lesenih cerkva iz 17. stoletja – čeprav ni bilo nič nenavadnega, da so leseno cerkev podrli, da bi naredili prostor za večjo kamnito. </p><p>Na zasnove lesenih cerkva je očitno vplivala cerkvena arhitektura srednje in južne Evrope ter Rusije s križnimi tlorisi ter značilnostmi in detajli <a href="/wiki/Gotska_arhitektura" title="Gotska arhitektura">gotike</a>, <a href="/wiki/Romanska_arhitektura" title="Romanska arhitektura">romanike</a> in <a href="/wiki/Renesan%C4%8Dna_arhitektura" class="mw-redirect" title="Renesančna arhitektura">renesanse</a>. Najpogosteje pa so ti vplivi prihajali preko Švedske. Razvoj lesene cerkve na Finskem zaznamujejo večja kompleksnost tlorisa, povečana velikost in izpopolnjenost podrobnosti. <a href="/w/index.php?title=Stara_cerkev_Sodankyl%C3%A4&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stara cerkev Sodankylä (stran ne obstaja)">Stara cerkev Sodankylä</a> (okoli 1689), najbolje ohranjena in najmanj spremenjena lesena cerkev na Finskem, je preprost, nepobarvan pravokoten blok s sedlasto streho, ki meri 13 x 8,5 metra s stenami, ki se dvigajo do 3, 85 metrov in spominja na kmečko stanovanje. Nasprotno ima cerkev <a href="/wiki/Pet%C3%A4j%C3%A4vesi" title="Petäjävesi">Petäjävesi</a> (načrtoval in zgradil gradbeni mojster Jaakko Klemetinpoika Leppänen, 1765) ter dodatna zakristija in zvonik (Erkki Leppänen, 1821) (svetovna dediščina), čeprav na zunanjosti prav tako neposlikana, prefinjen križni tloris z enakomerni kraki, 18 x 18 metrov, s 13 metrov visokim notranjim lesenim obokom. Vzdušje notranjosti cerkve Petäjävesi velja za edinstveno; velika okna, neobičajna za gradnjo iz brun, dajejo mehko svetlobo. </p><p>Že v času gradnje cerkve Petäjävesi s svojim križnim tlorisom so na Finskem že obstajali bolj zapleteni tlorisi, v kasnejših letih pa so tlorisi postali še bolj zapleteni. Prvi tako imenovani tloris z dvojnim križem na Finskem je bila verjetno cerkev Ulrike Eleonore v Hamini (1731, požgana 1742), zgrajena pod vodstvom gradbenega mojstra Henrika Schultza. Nato jo je nadomestila nekoliko podobna cerkev, cerkev Elizabete v Hamini (1748–51, uničena 1821), zgrajena pod vodstvom Arvija Junkkarinena. Dvojni križni tloris je zajemal križ s podaljški na notranjih vogalih. To je postalo model za poznejše cerkve, na primer cerkev Mikkeli (1754, uničena 1806) in cerkev Lappee (Juhana Salonen, 1794), pri čemer je slednja vključevala še nadaljnji razvoj, kjer so <a href="/wiki/Transept" title="Transept">transepti</a> križnega tlorisa zoženi in celo posneti. vogali, kot jih vidimo na tlorisu cerkve Ruovesi (1776). Zgodovinar Lars Pettersson je predlagal, da je bila Katarinina cerkev (1724) v Stockholmu, ki jo je izdelal francoski arhitekt Jean de la Vallée, model za tloris cerkve Hamina in s tem razvoj, ki je sledil. </p><p>V <a href="/wiki/Srednji_vek" title="Srednji vek">srednjem veku</a> je bilo na Finskem samo 6 mest (<a href="/wiki/Turku" title="Turku">Turku</a>, <a href="/wiki/Porvoo" title="Porvoo">Porvoo</a>, <a href="/w/index.php?title=Naantali&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naantali (stran ne obstaja)">Naantali</a>, <a href="/wiki/Rauma,_Finska" title="Rauma, Finska">Rauma</a>, <a href="/w/index.php?title=Ulvila&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ulvila (stran ne obstaja)">Ulvila</a> in <a href="/wiki/Viborg" title="Viborg">Viborg</a>), z lesenimi stavbami, ki so organsko rasle okoli kamnite cerkve in/ali gradu. Zgodovinar Henrik Lilius je poudaril, da je finska lesena mesta v povprečju uničil požar vsakih 30–40 let.<sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Nikoli niso bile obnovljene točno tako, kot so obstajale prej, in požarna škoda je ponudila priložnost za ustvarjanje novih urbanih struktur v skladu s kakršnimi koli vladajočimi ideali: na primer popolnoma novi mrežni načrti, ravnanje in širjenje ulic, kode za gradnjo stavb v kamnu ( v praksi pogosto zanemarjena) in uvedba "požarnih prekinitev" v obliki zelenih površin med nepremičninami. Zaradi požarov je večina ohranjenih lesenih mest iz 19. stoletja. Na primer, mesto <a href="/wiki/Oulu" title="Oulu">Oulu</a> je leta 1605 ustanovil <a href="/wiki/Karel_IX._%C5%A0vedski" title="Karel IX. Švedski">Karel IX. Švedski</a> poleg srednjeveškega gradu in je, značilno za svoj čas, organsko raslo. Leta 1651 je Claes Claesson izdelal nov načrt, ki je obsegal pravilno mrežo ulic, njegov predlog je bil orisan na obstoječem "srednjeveškem" položaju, vendar je še vedno ohranil položaj obstoječe cerkve. V naslednjih letih je bilo še več požarov (precej v letih 1822 in 1824) in še strožjih predpisov v novih mestnih načrtih glede širših ulic in požarnih prekinitev. Od 6 finskih srednjeveških mest je le Porvoo ohranil svoj srednjeveški mestni načrt. </p> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5701381">@media all and (max-width:720px){.mw-parser-output .mod-gallery{width:100%!important}}.mw-parser-output .mod-gallery{display:table}.mw-parser-output .mod-gallery-default{background:transparent;margin-top:0.3em}.mw-parser-output .mod-gallery-center{margin-left:auto;margin-right:auto}.mw-parser-output .mod-gallery-left{float:left}.mw-parser-output .mod-gallery-right{float:right}.mw-parser-output .mod-gallery-none{float:none}.mw-parser-output .mod-gallery-collapsible{width:100%}.mw-parser-output .mod-gallery .title,.mw-parser-output .mod-gallery .main,.mw-parser-output .mod-gallery .footer{display:table-row}.mw-parser-output .mod-gallery .title>div{display:table-cell;padding:0.2em 0 0.6em 1.6em;text-align:center;font-weight:bold}.mw-parser-output .mod-gallery .main>div{display:table-cell}.mw-parser-output .mod-gallery .gallery{line-height:1.35em}.mw-parser-output .mod-gallery .footer>div{display:table-cell;padding:0.2em 0 0.6em 1.6em;text-align:right;font-size:80%;line-height:1em}.mw-parser-output .mod-gallery .title>div *,.mw-parser-output .mod-gallery .footer>div *{overflow:visible}.mw-parser-output .mod-gallery .gallerybox img{background:none!important}.mw-parser-output .mod-gallery .bordered-images .thumb img{border:solid #eaecf0 1px}.mw-parser-output .mod-gallery .whitebg .thumb{background:#fff!important}</style><div class="mod-gallery mod-gallery-default mod-gallery-center"><div class="main"><div><ul class="gallery mw-gallery-packed nochecker bordered-images whitebg"> <li class="gallerybox" style="width: 108.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 106.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Tornio_Church_in_2013_March.jpg" class="mw-file-description" title="Tornijska cerkev s stebri, 1686"><img alt="Tornijska cerkev s stebri, 1686" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Tornio_Church_in_2013_March.jpg/160px-Tornio_Church_in_2013_March.jpg" decoding="async" width="107" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Tornio_Church_in_2013_March.jpg/240px-Tornio_Church_in_2013_March.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Tornio_Church_in_2013_March.jpg/320px-Tornio_Church_in_2013_March.jpg 2x" data-file-width="2290" data-file-height="3000" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Tornijska cerkev s stebri, 1686</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 188.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 186.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Sodankyl%C3%A4_vanha_kirkko.JPG" class="mw-file-description" title="Stara cerkev Sodankylä, Laponska, c.1689"><img alt="Stara cerkev Sodankylä, Laponska, c.1689" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Sodankyl%C3%A4_vanha_kirkko.JPG/280px-Sodankyl%C3%A4_vanha_kirkko.JPG" decoding="async" width="187" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Sodankyl%C3%A4_vanha_kirkko.JPG/420px-Sodankyl%C3%A4_vanha_kirkko.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Sodankyl%C3%A4_vanha_kirkko.JPG/560px-Sodankyl%C3%A4_vanha_kirkko.JPG 2x" data-file-width="2304" data-file-height="1728" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Stara cerkev Sodankylä, Laponska, c.1689</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 188px"> <div class="thumb" style="width: 186px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_from_south.JPG" class="mw-file-description" title="Stara cerkev Petäjävesi, "tloris križa", 1765, zvonik 1861"><img alt="Stara cerkev Petäjävesi, "tloris križa", 1765, zvonik 1861" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_from_south.JPG/279px-Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_from_south.JPG" decoding="async" width="186" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_from_south.JPG/419px-Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_from_south.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_from_south.JPG/558px-Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_from_south.JPG 2x" data-file-width="2129" data-file-height="1603" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Stara cerkev <a href="/wiki/Pet%C3%A4j%C3%A4vesi" title="Petäjävesi">Petäjävesi</a>, "tloris križa", 1765, zvonik 1861</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 106.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 104.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_interior_pulpit_choir.JPG" class="mw-file-description" title="Notranjost stare cerkve Petäjävesi"><img alt="Notranjost stare cerkve Petäjävesi" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_interior_pulpit_choir.JPG/157px-Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_interior_pulpit_choir.JPG" decoding="async" width="105" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_interior_pulpit_choir.JPG/236px-Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_interior_pulpit_choir.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_interior_pulpit_choir.JPG/314px-Pet%C3%A4j%C3%A4vesi_Old_Church_interior_pulpit_choir.JPG 2x" data-file-width="1712" data-file-height="2288" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Notranjost stare cerkve Petäjävesi</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 98.666666666667px"> <div class="thumb" style="width: 96.666666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Elisabet_Church,_Hamina,_Finland,_1751.jpg" class="mw-file-description" title="Cerkev Elizabete, Hamina, "načrt z dvojnim križem", 1748–51, uničena 1821"><img alt="Cerkev Elizabete, Hamina, "načrt z dvojnim križem", 1748–51, uničena 1821" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e2/Elisabet_Church%2C_Hamina%2C_Finland%2C_1751.jpg/145px-Elisabet_Church%2C_Hamina%2C_Finland%2C_1751.jpg" decoding="async" width="97" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e2/Elisabet_Church%2C_Hamina%2C_Finland%2C_1751.jpg/217px-Elisabet_Church%2C_Hamina%2C_Finland%2C_1751.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e2/Elisabet_Church%2C_Hamina%2C_Finland%2C_1751.jpg/289px-Elisabet_Church%2C_Hamina%2C_Finland%2C_1751.jpg 2x" data-file-width="1094" data-file-height="1587" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Cerkev Elizabete, Hamina, "načrt z dvojnim križem", 1748–51, uničena 1821</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 188.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 186.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Lappee_church.JPG" class="mw-file-description" title="Cerkev Lappee, 1799"><img alt="Cerkev Lappee, 1799" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/Lappee_church.JPG/280px-Lappee_church.JPG" decoding="async" width="187" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/Lappee_church.JPG/420px-Lappee_church.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/Lappee_church.JPG/560px-Lappee_church.JPG 2x" data-file-width="2592" data-file-height="1944" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Cerkev Lappee, 1799</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 140px"> <div class="thumb" style="width: 138px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Lappee_church_plan_1799.jpg" class="mw-file-description" title="Cerkev Lappee, "tloris dvojnega križa", 1799"><img alt="Cerkev Lappee, "tloris dvojnega križa", 1799" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Lappee_church_plan_1799.jpg/207px-Lappee_church_plan_1799.jpg" decoding="async" width="138" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Lappee_church_plan_1799.jpg/311px-Lappee_church_plan_1799.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Lappee_church_plan_1799.jpg/415px-Lappee_church_plan_1799.jpg 2x" data-file-width="663" data-file-height="671" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Cerkev Lappee, "tloris dvojnega križa", 1799</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 188.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 186.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Porvoo_Cathedral_-_20_May_2006_-_01.jpg" class="mw-file-description" title="Stolnica in lesene hiše starega Porvooja"><img alt="Stolnica in lesene hiše starega Porvooja" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/Porvoo_Cathedral_-_20_May_2006_-_01.jpg/280px-Porvoo_Cathedral_-_20_May_2006_-_01.jpg" decoding="async" width="187" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/Porvoo_Cathedral_-_20_May_2006_-_01.jpg/420px-Porvoo_Cathedral_-_20_May_2006_-_01.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/Porvoo_Cathedral_-_20_May_2006_-_01.jpg/560px-Porvoo_Cathedral_-_20_May_2006_-_01.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1200" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Stolnica in lesene hiše starega Porvooja</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 304.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 302.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Suecia_2-071_;_Torne%C3%A5.jpg" class="mw-file-description" title="Torneå (ustanovljeno 1620), kot je prikazano v Dahlberghovi Suecia Antiqua et Hodierna, 1716"><img alt="Torneå (ustanovljeno 1620), kot je prikazano v Dahlberghovi Suecia Antiqua et Hodierna, 1716" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Suecia_2-071_%3B_Torne%C3%A5.jpg/454px-Suecia_2-071_%3B_Torne%C3%A5.jpg" decoding="async" width="303" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Suecia_2-071_%3B_Torne%C3%A5.jpg/681px-Suecia_2-071_%3B_Torne%C3%A5.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Suecia_2-071_%3B_Torne%C3%A5.jpg/908px-Suecia_2-071_%3B_Torne%C3%A5.jpg 2x" data-file-width="1880" data-file-height="870" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Torneå (ustanovljeno 1620), kot je prikazano v Dahlberghovi <i>Suecia Antiqua et Hodierna</i>, 1716</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 95.333333333333px"> <div class="thumb" style="width: 93.333333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Cathedral_of_Turku_1814.jpg" class="mw-file-description" title="Pogled na stolnico v Turkuju pred velikim požarom leta 1827"><img alt="Pogled na stolnico v Turkuju pred velikim požarom leta 1827" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Cathedral_of_Turku_1814.jpg/140px-Cathedral_of_Turku_1814.jpg" decoding="async" width="94" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Cathedral_of_Turku_1814.jpg/211px-Cathedral_of_Turku_1814.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Cathedral_of_Turku_1814.jpg/281px-Cathedral_of_Turku_1814.jpg 2x" data-file-width="471" data-file-height="704" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Pogled na stolnico v Turkuju pred velikim požarom leta 1827</div> </li> </ul></div></div></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Razvoj_kamnite_gradnje">Razvoj kamnite gradnje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Razvoj kamnite gradnje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Razvoj kamnite gradnje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Uporaba kamnite gradnje na Finskem je bila sprva omejena na nekaj srednjeveških gradov in cerkva v državi. Gradnja gradov je bila del projekta švedske krone za izgradnjo obrambnih in upravnih središč po vsej Finski. V srednjem veku, od druge polovice 13. stoletja naprej, je bilo zgrajenih šest gradov državnega pomena: Kastelholm v Ålandu, Turku in Raseborg na jugozahodni obali, Viborg na otočku ob jugovzhodni obali ter Häme in Olavinlinna bolj v notranjost.<sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Najsevernejši grad, ki leži še bolj v notranjosti, Kajaani, je iz začetka 17. stoletja. Iz tega poznejšega obdobja sta tudi Kuusisto na istoimenskem otoku in Korsholma na obali. Za zgodnejše dele grajskih gradenj so značilne težke granitne balvanske konstrukcije, v kasnejših obdobjih pa vse bolj prečiščeni detajli. Strateško najpomembnejša gradova sta bila Turku in Viborg. Trem visokosrednjeveškim finskim "grajskim fevdom" so vladali do leta 1360 iz gradov Turku, Hämeenlinna in Viborg. Do začetka 14. stoletja je bil grad Turku eden največjih v severni Evropi z več kot 40 sobami in do sredine 16. stoletja je bil deležen nadaljnjih sprememb, da je vzdržal topovski ogenj. Gradnja gradu Viborg se je začela leta 1293 po ukazu švedskega lorda Torkela Knutssona. Dokumentacija o gradnji Olavinlinne je nenavadno jasna: ustanovil jo je natanko leta 1475 danski vitez Erik Axelsson Tott, ki je delal v službi švedske krone in je bil tudi guverner gradu Viborg; strateški pomen gradu, skupaj z gradom Viborg, je bil zaščita vzhodne meje od <a href="/wiki/Novgorodska_republika" title="Novgorodska republika">Novgorodske republike</a> proti vzhodu. Po Axelssonovem lastnem mnenju je grad zgradilo »16 dobrih tujih zidarskih mojstrov« - nekateri med njimi iz <a href="/wiki/Talin" title="Talin">Talina</a>. Grad je zgrajen na otoku v ožini Kyrönsalmi, ki povezuje jezeri Haukivesi in Pihlajavesi; zasnova je temeljila na ideji treh velikih stolpov v liniji, obrnjeni proti severozahodu, in obdajajočega obzidja. Sedanje dobro stanje gradu je posledica temeljite obnove v 1960-ih in 1970-ih. Grad Häme, najstarejši deli iz kamna, ki naj bi izviral iz 1260-ih let, je bil prvotno zgrajen iz lesa, nato ponovno zgrajen iz kamna, nato pa v 14. stoletju radikalno preoblikovan v rdečo opeko, edinstveno za Finsko, z dodatnimi obrambnimi črtami v opeki, dodani onkraj osrednjega bastijona. V 19. stoletju so ga po načrtu arhitekta <a href="/wiki/Carl_Ludvig_Engel" title="Carl Ludvig Engel">Carla Ludviga Engela</a> preuredili v zapor. </p><p>Srednjeveška kamnita gradbena tradicija na Finskem je ohranjena tudi v 73 kamnitih cerkvah in 9 kamnitih zakristijah, dodanih sicer prvotno lesenim cerkvam. Verjetno najstarejša kamnita cerkev je cerkev sv. Olafa v Jomali na <a href="/wiki/Alandski_otoki" title="Alandski otoki">Alandskih otokih</a>, dokončana v letih 1260–1280. Za kamnite cerkve so značilni masivni zidovi in pretežno en sam notranji prostor. Majhni detajli, kot so okna, so bili včasih okrašeni s podrobnostmi iz rdeče opeke, zlasti v zatrepih (npr. stara cerkev Sipoo, 1454).<sup id="cite_ref-21" class="reference"><a href="#cite_note-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Izjema med cerkvami je bila stolnica v Turkuju; prvotno je bila zgrajena iz lesa v poznem 13. stoletju, vendar je bila v 14. in 15. stoletju precej razširjena, predvsem v kamnu, pa tudi z opeko. Stolnica je bila močno poškodovana med velikim požarom v Turkuju leta 1827 in je bila nato v veliki meri obnovljena iz opeke. </p> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5701381"><div class="mod-gallery mod-gallery-default mod-gallery-center"><div class="main"><div><ul class="gallery mw-gallery-packed nochecker bordered-images whitebg"> <li class="gallerybox" style="width: 272.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 270.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Turku_Castle_from_air_1934_2.jpg" class="mw-file-description" title="Grad Turku, 13. stoletje, ogled leta 1934"><img alt="Grad Turku, 13. stoletje, ogled leta 1934" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e2/Turku_Castle_from_air_1934_2.jpg/406px-Turku_Castle_from_air_1934_2.jpg" decoding="async" width="271" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e2/Turku_Castle_from_air_1934_2.jpg/610px-Turku_Castle_from_air_1934_2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e2/Turku_Castle_from_air_1934_2.jpg 2x" data-file-width="770" data-file-height="370" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Grad Turku, 13. stoletje, ogled leta 1934</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 248.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 246.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Viborgs_slott_1840.jpg" class="mw-file-description" title="Grad Vyborg, 13. stoletje, upodobil Torsten Wilhelm Forstén leta 1840"><img alt="Grad Vyborg, 13. stoletje, upodobil Torsten Wilhelm Forstén leta 1840" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/22/Viborgs_slott_1840.jpg/370px-Viborgs_slott_1840.jpg" decoding="async" width="247" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/22/Viborgs_slott_1840.jpg 1.5x" data-file-width="525" data-file-height="277" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Grad Vyborg, 13. stoletje, upodobil Torsten Wilhelm Forstén leta 1840</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 175.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 173.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Olavinlinna2.jpg" class="mw-file-description" title="Grad Olavinlinna je iz leta 1475"><img alt="Grad Olavinlinna je iz leta 1475" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Olavinlinna2.jpg/260px-Olavinlinna2.jpg" decoding="async" width="174" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Olavinlinna2.jpg/391px-Olavinlinna2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Olavinlinna2.jpg/520px-Olavinlinna2.jpg 2x" data-file-width="1632" data-file-height="1224" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Grad Olavinlinna je iz leta 1475</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 342.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 340.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Suecia_3-126_;_Tavastehus_from_the_west.jpg" class="mw-file-description" title="Grad Häme predstavljen v Suecia Antiqua et Hodierna Erika Dahlbergha, 1660-1716"><img alt="Grad Häme predstavljen v Suecia Antiqua et Hodierna Erika Dahlbergha, 1660-1716" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/Suecia_3-126_%3B_Tavastehus_from_the_west.jpg/511px-Suecia_3-126_%3B_Tavastehus_from_the_west.jpg" decoding="async" width="341" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/Suecia_3-126_%3B_Tavastehus_from_the_west.jpg/768px-Suecia_3-126_%3B_Tavastehus_from_the_west.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/Suecia_3-126_%3B_Tavastehus_from_the_west.jpg/1022px-Suecia_3-126_%3B_Tavastehus_from_the_west.jpg 2x" data-file-width="2704" data-file-height="1032" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Grad Häme predstavljen v Suecia Antiqua et Hodierna Erika Dahlbergha, 1660-1716</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 97.333333333333px"> <div class="thumb" style="width: 95.333333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Sipoo_old_church.jpg" class="mw-file-description" title="Stara cerkev Sipoo (cerkev sv. Sigfrida), 1454"><img alt="Stara cerkev Sipoo (cerkev sv. Sigfrida), 1454" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8d/Sipoo_old_church.jpg/143px-Sipoo_old_church.jpg" decoding="async" width="96" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8d/Sipoo_old_church.jpg/215px-Sipoo_old_church.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8d/Sipoo_old_church.jpg/286px-Sipoo_old_church.jpg 2x" data-file-width="1483" data-file-height="2023" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Stara cerkev Sipoo (cerkev sv. Sigfrida), 1454</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 196.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 194.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Tyrv%C3%A4%C3%A4n_Pyh%C3%A4n_Olavin_Kirkko,_Sastamala.jpg" class="mw-file-description" title="Cerkev sv. Olafa, Tyrvää, c. 1516"><img alt="Cerkev sv. Olafa, Tyrvää, c. 1516" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Tyrv%C3%A4%C3%A4n_Pyh%C3%A4n_Olavin_Kirkko%2C_Sastamala.jpg/292px-Tyrv%C3%A4%C3%A4n_Pyh%C3%A4n_Olavin_Kirkko%2C_Sastamala.jpg" decoding="async" width="195" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Tyrv%C3%A4%C3%A4n_Pyh%C3%A4n_Olavin_Kirkko%2C_Sastamala.jpg/438px-Tyrv%C3%A4%C3%A4n_Pyh%C3%A4n_Olavin_Kirkko%2C_Sastamala.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/Tyrv%C3%A4%C3%A4n_Pyh%C3%A4n_Olavin_Kirkko%2C_Sastamala.jpg/583px-Tyrv%C3%A4%C3%A4n_Pyh%C3%A4n_Olavin_Kirkko%2C_Sastamala.jpg 2x" data-file-width="3872" data-file-height="2592" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Cerkev sv. Olafa, Tyrvää, c. 1516</div> </li> </ul></div></div></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Erik_Dahlberg,_Suecia_Antiqua_et_Hodierna,_1661.tif" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Erik_Dahlberg%2C_Suecia_Antiqua_et_Hodierna%2C_1661.tif/lossy-page1-200px-Erik_Dahlberg%2C_Suecia_Antiqua_et_Hodierna%2C_1661.tif.jpg" decoding="async" width="200" height="326" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Erik_Dahlberg%2C_Suecia_Antiqua_et_Hodierna%2C_1661.tif/lossy-page1-300px-Erik_Dahlberg%2C_Suecia_Antiqua_et_Hodierna%2C_1661.tif.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Erik_Dahlberg%2C_Suecia_Antiqua_et_Hodierna%2C_1661.tif/lossy-page1-400px-Erik_Dahlberg%2C_Suecia_Antiqua_et_Hodierna%2C_1661.tif.jpg 2x" data-file-width="211" data-file-height="344" /></a><figcaption><i>Južna Finska</i>, Erik Dahlbergh, Suecia Antiqua et Hodierna, 1660–1716</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Map_of_Sveaborg_at_the_1790s.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Map_of_Sveaborg_at_the_1790s.png/200px-Map_of_Sveaborg_at_the_1790s.png" decoding="async" width="200" height="344" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Map_of_Sveaborg_at_the_1790s.png/300px-Map_of_Sveaborg_at_the_1790s.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/72/Map_of_Sveaborg_at_the_1790s.png 2x" data-file-width="374" data-file-height="644" /></a><figcaption>Trdnjava Sveaborg, Helsinki, 1747-. Načrt, ki prikazuje utrdbene linije</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Finnish_house-type_drawings,_1766.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Finnish_house-type_drawings%2C_1766.jpg/200px-Finnish_house-type_drawings%2C_1766.jpg" decoding="async" width="200" height="175" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Finnish_house-type_drawings%2C_1766.jpg/300px-Finnish_house-type_drawings%2C_1766.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Finnish_house-type_drawings%2C_1766.jpg/400px-Finnish_house-type_drawings%2C_1766.jpg 2x" data-file-width="2001" data-file-height="1750" /></a><figcaption>"Standardne risbe" za domove vojaškega osebja, intendant in polkovnik, J. B. Virgin, 1766</figcaption></figure> <p>Že sredi 16. stoletja je bil čuden primer uvoza prefinjenih renesančnih arhitekturnih načel na Finsko. Finski vojvoda Ivan (kasneje švedski kralj <a href="/wiki/Ivan_III._%C5%A0vedski" title="Ivan III. Švedski">Ivan III. Švedski</a>) (1537–92) je zgradil prefinjeno renesančno notranjost v sicer srednjeveškem gradu Turku. Vendar pa je v 17. stoletju Švedska postala velika politična sila v Evropi in razširila svoje ozemlje v današnjo Estonijo, Rusijo in Poljsko - in ta ekspanzivnost se je odražala v njeni arhitekturi v naslednjem stoletju. Te arhitekturne ambicije so bile uresničene tudi na Finskem in izrazito pri ustanavljanju novih mest. Štiri nova mesta so bila ustanovljena ob <a href="/wiki/Botni%C5%A1ki_zaliv" title="Botniški zaliv">Botniškem zalivu</a> na zahodni obali Finske med vladavino <a href="/wiki/Gustav_II._Adolf" title="Gustav II. Adolf">Gustava II. Adolfa</a>: Nystad (Uusikaupunki v finščini) leta 1617 ter Nykarleby (Uusikaarlepyy v finščini), Karleby (Kokkola v finščini) in Torneå (Tornio v finščini) leta 1620. Za vse so značilni strogi mrežni načrti ulic, ki so jih zapolnile enonadstropne lesene stavbe v ljudskem slogu. Še strožji gradbeni in načrtovalski predpisi so prišli z imenovanjem Pera Braheja za generalnega guvernerja Finske leta 1637 (to mesto je opravljal s prekinitvami do leta 1653). Med novimi mesti, ki jih je ustanovil Brahe, so bila <a href="/wiki/H%C3%A4meenlinna" title="Hämeenlinna">Hämeenlinna</a>, <a href="/wiki/Savonlinna" title="Savonlinna">Savonlinna</a>, <a href="/wiki/Kajaani" title="Kajaani">Kajaani</a>, Raahe in Kristinestad ter spremenil položaj Helsinkov. </p><p><a href="/wiki/Velika_severna_vojna" title="Velika severna vojna">Velika severna vojna</a> (1700–21) in okupacija Finske s strani Rusije (znana kot <i>Velika jeza</i>, 1713–21) sta privedli do tega, da je Rusija izgubila velika območja švedskega ozemlja, čeprav je Finska sama ostala del Švedske. To je privedlo do ponovnega razmisleka o švedski obrambni politiki, vključno z ustvarjanjem več utrdb na vzhodnem Finskem, predvsem pa ustanovitvijo trdnjavskega mesta Fredrikshamn (<a href="/w/index.php?title=Hamina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hamina (stran ne obstaja)">Hamina</a>), s prvim načrtom Axela von Löwena leta 1723. Von Löwen je zasnoval baročni osmerokotni tloris »idealnega mesta« po vzoru podobnih mestnih trdnjav v srednji Evropi – in bil po obliki in vzorcu ulic podoben <a href="/wiki/Palmanova" title="Palmanova">Palmanovi</a> v Italiji. Po tako imenovani Hatovi vojni med Švedsko in Rusijo v letih 1741–43, ki jo je Švedska ponovno izgubila, je bilo veliko območje vzhodne Finske predano Rusiji, vključno Hamina in utrjeni mesti Lappeenranta in Savonlinna. Težišče obrambe države se je nato preusmerilo v majhno provincialno obalno mesto Helsinke. Vendar pa je tudi med rusko vladavino Haminina veličina njene neoklasične arhitekture še naprej rasla; in ko je bilo mesto "vrnjeno" Finski, ko je vsa Finska leta 1809 postala Velika kneževina, se je rafinirana arhitektura nadaljevala naprej, z več stavbami, ki jih je zasnoval Carl Ludvig Engel, zasnovanih v takrat prevladujočem neoklasicističnem slogu. </p><p><a href="/wiki/Helsinki" title="Helsinki">Helsinke</a> je kot trgovsko mesto ustanovil <a href="/wiki/Gustav_I._%C5%A0vedski" class="mw-redirect" title="Gustav I. Švedski">Gustav I. Švedski</a> leta 1550 kot mesto <i>Helsingfors</i>, ki naj bi bil tekmec <a href="/wiki/Hansa" title="Hansa">hanzeatskemu</a> mestu <i>Reval</i> (danes znanemu kot <a href="/wiki/Talin" title="Talin">Talin</a>), neposredno južno od Finskega zaliva. Umestitev se je izkazala za neugodno in mesto je ostalo majhno in nepomembno, pestile pa so ga revščina in bolezni. Lokacija je bila spremenjena leta 1640. Toda tudi z novim mrežnim načrtom je arhitektura mesta ostala skromna, večinoma enonadstropne stavbe. Do razvoja arhitekture v Helsinkih je prišlo po letu 1748 z izgradnjo <a href="/wiki/Suomenlinna" title="Suomenlinna">trdnjave Sveaborg</a> - danes na seznamu svetovne dediščine - (ki jo je prvi načrtoval Augustin Ehrensvärd) na skupini otokov tik ob obali Helsinkov; srce trdnjave je bilo pristanišče, vendar sta bila izrazita baročna arhitektura in angleški krajinski park umeščena znotraj sicer nesimetričnega fortifikacijskega sistema, vsa zgrajena iz kamna in opeke, številna »okna« v klasičnih fasadnih kompozicijah so bile v resnici naslikane. Arhitektura stavb je bila v zadržanem rokokojskem klasicizmu, poimenovanem po vplivnem švedskem arhitektu Carlu Hårlemanu (1700-1753). Hårleman je bil odgovoren za dokončanje kraljeve palače v Stockholmu, ki jo je začel Nicodemus Tessin mlajši, sam pa je bil odgovoren tudi za zasnovo velikega vhoda v trdnjavo Sveaborg, tako imenovanih kraljevih vrat, in morda je imel tudi prispevek pri projektiranju drugih tamkajšnjih ključnih stanovanjskih objektov.<sup id="cite_ref-Hällström_22-0" class="reference"><a href="#cite_note-Hällström-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Vrhunec švedske politične ekspanzije je zaznamovala pobuda s krono publikacije Erika Dahlbergha <i>Suecia Antiqua et Hodierna</i> (Starodavna in sodobna Švedska), objavljena 1660–1716, ki vsebuje več kot 400 skrbno pripravljenih gravur, ki ponazarjajo spomenike Kraljevine Švedske. Vendar je le 9 predstavljalo Finsko, mesti Torneå in Viborg ter nekaj gradov, vendar večinoma grbe finskih okrožij, ki so jih prikazovali kot območja divjine ali kot v primeru slike za 'Južna Finska', obrtnik, ki v divjini kleše klasični steber.<sup id="cite_ref-23" class="reference"><a href="#cite_note-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Do leta 1721 je bilo konec vladavine Švedske kot velike sile in na severu je zdaj prevladovala Rusija. Od vojne utrujeni švedski parlament Riksdag je uveljavil nova pooblastila in zmanjšal krono na ustavnega monarha, oblast pa je imela civilna vlada pod nadzorom Riksdaga, čeprav je <a href="/wiki/Gustav_III._%C5%A0vedski" title="Gustav III. Švedski">Gustav III. Švedski</a> do leta 1772 uvedel absolutno monarhijo, do leta 1788 pa bosta Švedska in Rusija ponovno v vojni, v rusko-švedski vojni (1788–1790). Toda pred vojno se je začela tako imenovana nova 'doba svobode' (1719-1772) in švedsko gospodarstvo je bilo obnovljeno. Napredek v naravoslovju postavlja kulturo v novo perspektivo; izboljšale so se na primer gradbene tehnike, vse pogostejša je bila uporaba kurilne peči na drva in steklenih oken. Tudi načrtovanje utrdb (pogosto v kombinaciji z idejami o urbanističnem načrtovanju in arhitekturnem načrtovanju) je bilo na vrhuncu vojne tehnologije, pri čemer so častniki utrdb potovali v srednjo Evropo, da bi sledili novim precedensom. Od leta 1776 naprej je bilo treba risbe vseh javnih stavb pošiljati v gradbeno odobritev in pregled v Stockholm, uvedeni pa so bili tudi novi statuti za preprečevanje požarov, tako značilnih za lesena mesta. Poskuse doseganja enotnosti v arhitekturi je pospešila uvedba tipskih »modelnih načrtov«.<sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Te je prvič uvedel s preustrojem vojske <a href="/w/index.php?title=Karel_XI._%C5%A0vedski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Karel XI. Švedski (stran ne obstaja)">Karel XI. Švedski</a> že leta 1682, pri čemer naj bi imela vsaka od švedskih dežel ves čas na razpolago 1200 vojakov, dve kmetiji pa naj bi zagotavljali namestitev za enega vojaka. "Vzorčni načrti" za vojaške prostore, ki prikazujejo podrobne fasade in merilo, so bili zasnovani v klasičnem hårlemanskem rokokojskem slogu ali <a href="/wiki/Paladijevska_arhitektura" title="Paladijevska arhitektura">paladijevskem</a> slogu, ti pa so vplivali na ljudsko arhitekturo, na približno enak način kot 'vzorčne risbe'. <a href="/wiki/Andrea_Palladio" title="Andrea Palladio">Palladijeva</a> razprava iz 16. stoletja <i>I quattro libri dell'architettura</i> je vplivala na naslednje generacije po vsej Evropi in v kolonijah. Med najvplivnejšimi 'knjigami vzorcev', ki so vsebovale modelne risbe, so bile tiste, ki jih je sestavil švedski častnik utrdb Carl Wijnblad (1702-1768), objavljene v letih 1755, 1756 in 1766, ki so bile široko razširjene tako na Finskem kot tudi na Švedskem. Posebej pomemben primer je komandantova hiša na 'grajskem dvorišču' v središču trdnjave Sveaborg ob Helsinkih. </p><p>V primerjavi s preostalo Evropo so graščine na Finskem izjemno skromne po velikosti in arhitekturni prefinjenosti.<sup id="cite_ref-25" class="reference"><a href="#cite_note-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Strogo gledano je bila graščina darilo švedskega kralja in je uživala davčne ugodnosti. Kasnejši dvorci so izhajali iz vojaških častniških hiš in dvorcev zasebnih železarn.<sup id="cite_ref-26" class="reference"><a href="#cite_note-26"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Najstarejši ohranjeni kamniti dvorci so iz obdobja Vase v 16. stoletju; dobra primera sta graščini Kankainen (ustanovljena leta 1410) in Vuorentaka (pozno leta 1400), obe v bližini Turkuja. Tudi na jugozahodu Finske je graščina Louhisaari, dokončana leta 1655 (neznani arhitekt, čeprav jo je verjetno zasnoval njen gradbenik-lastnik Herman Klasson Fleming), redek primer finske podeželske hiše v paladijevskem slogu.<sup id="cite_ref-27" class="reference"><a href="#cite_note-27"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Gradnja graščin na Finskem dviguje ime zgodnjega tujega arhitekta na Finskem; V Prusiji rojeni Christian Friedrich Schröder (1722-1789) je bil po izobrazbi zidar in je delal v Stockholmu, preden se je leta 1756 preselil v Turku in bil leta 1756 imenovan za mestnega arhitekta - kar je vključevalo odgovornost za usposabljanje pomočnikov. Med njegovimi deli v Turkuju je bila obnova stolpa stolnice.<sup id="cite_ref-28" class="reference"><a href="#cite_note-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Schröder je načrtoval v rokokojskem in francoskem klasicističnem slogu, čeprav v bolj skromnem jeziku, graščine Lapila (1763), Paddais (sredina 1760-ih) , Nuhjala (1764), Ala-Lemu (1767), Teijo (1770) in Fagervik (1773), kot tudi mestna hiša Rauma (1776).<sup id="cite_ref-29" class="reference"><a href="#cite_note-29"><span class="cite-bracket">[</span>29<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5701381"><div class="mod-gallery mod-gallery-default mod-gallery-center"><div class="main"><div><ul class="gallery mw-gallery-packed nochecker bordered-images whitebg"> <li class="gallerybox" style="width: 176px"> <div class="thumb" style="width: 174px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Kankainen_manor_1_AB.jpg" class="mw-file-description" title="Dvorec Kankainen, Henrik Klasson Horn (ok. 1550), Augustin Ehrensvärd (ok. 1756), Claes Aminoff (1935)"><img alt="Dvorec Kankainen, Henrik Klasson Horn (ok. 1550), Augustin Ehrensvärd (ok. 1756), Claes Aminoff (1935)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Kankainen_manor_1_AB.jpg/261px-Kankainen_manor_1_AB.jpg" decoding="async" width="174" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Kankainen_manor_1_AB.jpg/392px-Kankainen_manor_1_AB.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Kankainen_manor_1_AB.jpg/521px-Kankainen_manor_1_AB.jpg 2x" data-file-width="2288" data-file-height="1712" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Dvorec Kankainen, Henrik Klasson Horn (ok. 1550), Augustin Ehrensvärd (ok. 1756), Claes Aminoff (1935)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 175.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 173.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Louhisaari.JPG" class="mw-file-description" title="Graščina Louhisaari, 1655"><img alt="Graščina Louhisaari, 1655" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/Louhisaari.JPG/260px-Louhisaari.JPG" decoding="async" width="174" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/Louhisaari.JPG/391px-Louhisaari.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/Louhisaari.JPG/520px-Louhisaari.JPG 2x" data-file-width="2848" data-file-height="2136" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Graščina Louhisaari, 1655</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 164px"> <div class="thumb" style="width: 162px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Fredrikshamn_1720.jpg" class="mw-file-description" title="Fredrikshamn (Hamina), načrt mesta trdnjave, Axel von Löwen, 1723"><img alt="Fredrikshamn (Hamina), načrt mesta trdnjave, Axel von Löwen, 1723" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Fredrikshamn_1720.jpg/243px-Fredrikshamn_1720.jpg" decoding="async" width="162" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Fredrikshamn_1720.jpg/365px-Fredrikshamn_1720.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Fredrikshamn_1720.jpg/485px-Fredrikshamn_1720.jpg 2x" data-file-width="1152" data-file-height="926" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Fredrikshamn (Hamina), načrt mesta trdnjave, Axel von Löwen, 1723</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 197.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 195.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Suuri_linnanpiha_Suomenlinna.jpg" class="mw-file-description" title="Grajsko dvorišče, trdnjava Sveaborg, Helsinki, po Carlu Wijnbladu, 1747"><img alt="Grajsko dvorišče, trdnjava Sveaborg, Helsinki, po Carlu Wijnbladu, 1747" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Suuri_linnanpiha_Suomenlinna.jpg/293px-Suuri_linnanpiha_Suomenlinna.jpg" decoding="async" width="196" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Suuri_linnanpiha_Suomenlinna.jpg/440px-Suuri_linnanpiha_Suomenlinna.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Suuri_linnanpiha_Suomenlinna.jpg/585px-Suuri_linnanpiha_Suomenlinna.jpg 2x" data-file-width="4368" data-file-height="2912" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Grajsko dvorišče, trdnjava Sveaborg, Helsinki, po Carlu Wijnbladu, 1747</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 175.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 173.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Kuninkaanportti.jpg" class="mw-file-description" title="Kraljeva vrata, trdnjava Sveaborg, Helsinki, Carl Hårleman, 1747"><img alt="Kraljeva vrata, trdnjava Sveaborg, Helsinki, Carl Hårleman, 1747" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Kuninkaanportti.jpg/260px-Kuninkaanportti.jpg" decoding="async" width="174" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Kuninkaanportti.jpg/391px-Kuninkaanportti.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Kuninkaanportti.jpg/520px-Kuninkaanportti.jpg 2x" data-file-width="2400" data-file-height="1800" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Kraljeva vrata, trdnjava Sveaborg, Helsinki, Carl Hårleman, 1747</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 198px"> <div class="thumb" style="width: 196px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Vanharauma3.jpg" class="mw-file-description" title="Mestna hiša Rauma, Christian Friedrich Schröder, 1776"><img alt="Mestna hiša Rauma, Christian Friedrich Schröder, 1776" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ec/Vanharauma3.jpg/294px-Vanharauma3.jpg" decoding="async" width="196" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ec/Vanharauma3.jpg/441px-Vanharauma3.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ec/Vanharauma3.jpg/587px-Vanharauma3.jpg 2x" data-file-width="4288" data-file-height="2848" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Mestna hiša Rauma, Christian Friedrich Schröder, 1776</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 100.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 98.666666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Rijf_Jacob_Oravais_Kyrka.JPG" class="mw-file-description" title="Cerkev Oravais, Jacob Rijf, 1792"><img alt="Cerkev Oravais, Jacob Rijf, 1792" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Rijf_Jacob_Oravais_Kyrka.JPG/148px-Rijf_Jacob_Oravais_Kyrka.JPG" decoding="async" width="99" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Rijf_Jacob_Oravais_Kyrka.JPG/222px-Rijf_Jacob_Oravais_Kyrka.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Rijf_Jacob_Oravais_Kyrka.JPG/295px-Rijf_Jacob_Oravais_Kyrka.JPG 2x" data-file-width="1516" data-file-height="2000" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Cerkev Oravais, Jacob Rijf, 1792</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 198px"> <div class="thumb" style="width: 196px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:H%C3%A4meenlinna_Church_before_1891.jpg" class="mw-file-description" title="Cerkev Hämeenlinna, Louis Jean Desprez, 1799"><img alt="Cerkev Hämeenlinna, Louis Jean Desprez, 1799" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/H%C3%A4meenlinna_Church_before_1891.jpg/294px-H%C3%A4meenlinna_Church_before_1891.jpg" decoding="async" width="196" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/H%C3%A4meenlinna_Church_before_1891.jpg/442px-H%C3%A4meenlinna_Church_before_1891.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/H%C3%A4meenlinna_Church_before_1891.jpg/588px-H%C3%A4meenlinna_Church_before_1891.jpg 2x" data-file-width="1374" data-file-height="911" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Cerkev Hämeenlinna, Louis Jean Desprez, 1799</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 233.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 231.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Sulkava_church_2011.JPG" class="mw-file-description" title="Sulkavska cerkev, Charles Bassi, 1822"><img alt="Sulkavska cerkev, Charles Bassi, 1822" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Sulkava_church_2011.JPG/347px-Sulkava_church_2011.JPG" decoding="async" width="232" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Sulkava_church_2011.JPG/521px-Sulkava_church_2011.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Sulkava_church_2011.JPG/694px-Sulkava_church_2011.JPG 2x" data-file-width="3840" data-file-height="2160" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Sulkavska cerkev, Charles Bassi, 1822</div> </li> </ul></div></div></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Obdobje_velikega_vojvodstva,_1809-1917"><span id="Obdobje_velikega_vojvodstva.2C_1809-1917"></span>Obdobje velikega vojvodstva, 1809-1917</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Obdobje velikega vojvodstva, 1809-1917" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Obdobje velikega vojvodstva, 1809-1917"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zgodnje_obdobje_Velikega_vojvodstva:_neoklasicizem_in_preporod_gotike">Zgodnje obdobje Velikega vojvodstva: neoklasicizem in preporod gotike</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Zgodnje obdobje Velikega vojvodstva: neoklasicizem in preporod gotike" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodnje obdobje Velikega vojvodstva: neoklasicizem in preporod gotike"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Ehrenstr%C3%B6min_lopullinen_asemakaava.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c6/Ehrenstr%C3%B6min_lopullinen_asemakaava.jpg/300px-Ehrenstr%C3%B6min_lopullinen_asemakaava.jpg" decoding="async" width="300" height="203" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c6/Ehrenstr%C3%B6min_lopullinen_asemakaava.jpg/450px-Ehrenstr%C3%B6min_lopullinen_asemakaava.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c6/Ehrenstr%C3%B6min_lopullinen_asemakaava.jpg/600px-Ehrenstr%C3%B6min_lopullinen_asemakaava.jpg 2x" data-file-width="3994" data-file-height="2708" /></a><figcaption>Johan Albrecht Ehrenström, končni mestni načrt Helsinkov (1817)</figcaption></figure> <p>Temeljni kamen Finske kot države je bil položen leta 1809 na parlamentu v Porvooju, kjer se je car <a href="/wiki/Aleksander_I._Ruski" title="Aleksander I. Ruski">Aleksander I. Ruski</a> razglasil za ustavnega vladarja novega Velikega vojvodstva Finske in obljubil, da bo ohranil vero in zakone dežele. Ustanovitev prestolnice je bila jasen znak carjeve volje, da novo Veliko vojvodstvo postane delujoča entiteta. 8. aprila 1812 je Aleksander I. razglasil Helsinke za glavno mesto Velikega vojvodstva Finske. Takrat so bili Helsinki le majhno leseno mesto s približno 4000 prebivalci, čeprav z veliko otoško trdnjavo Sveaborg in njeno vojaško garnizijo v bližini. Car je za vodjo odbora za obnovo imenoval vojaškega inženirja Johana Albrechta Ehrenströma, nekdanjega dvorjana švedskega kralja Gustava III., z nalogo, da pripravi načrt za novo kamnito prestolnico. Srce sheme je bil Senatni trg, obdan z neoklasicističnimi stavbami za državo, cerkev in univerzo. Po besedah umetnostne zgodovinarke Riitte Nikule je Ehrenström ustvaril »simbolno srce Velikega vojvodstva Finske, kjer so imele vse glavne institucije točno določeno mesto, ki ga je narekovala njihova funkcija v hierarhiji«. </p><p>Pravzaprav je še pred predajo Finske Rusiji leta 1809 prišel neoklasicizem sredi 18. stoletja s francoskim umetnikom in arhitektom Louisom Jeanom Desprezom, ki je bil zaposlen pri švedski državi in je leta 1799 zasnoval cerkev <a href="/wiki/H%C3%A4meenlinna" title="Hämeenlinna">Hämeenlinna</a>. Carlo Bassi je bil še en tujec, v Italiji rojeni arhitekt, prav tako zaposlen pri švedski državi, ki se je ukvarjal predvsem z načrtovanjem cerkva. Bassi se je priselil na Finsko in postal prvi formalno usposobljen arhitekt, ki se je za stalno naselil na Finskem.<sup id="cite_ref-blf_30-0" class="reference"><a href="#cite_note-blf-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Leta 1810 je bil Bassi imenovan za prvega vodjo Državnega odbora za gradbeništvo (<i>Rakennushallitus</i> – vladna funkcija, ki je ostala do leta 1995) s sedežem v <a href="/wiki/Turku" title="Turku">Turkuju</a> in na tem položaju je ostal do leta 1824. Bassi je ostal na Finskem, potem ko je oblast nad državo prepustila Rusiji. Leta 1824 je njegov uradni položaj vodje državnega odbora za gradbeništvo prevzel še en priseljenski arhitekt, v Nemčiji rojeni <a href="/wiki/Carl_Ludvig_Engel" title="Carl Ludvig Engel">Carl Ludvig Engel</a>.<sup id="cite_ref-31" class="reference"><a href="#cite_note-31"><span class="cite-bracket">[</span>31<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>S selitvijo finske prestolnice iz Turkuja v Helsinke je car Aleksander I. Engla imenoval za načrtovanje večjih novih javnih stavb, ki bodo vključene v Ehrenströmov mestni načrt: te so vključevale glavne stavbe okoli <a href="/wiki/Senatni_trg,_Helsinki" title="Senatni trg, Helsinki">Senatnega trga</a>; senatna cerkev, stavbe Helsinške univerze - vključno z Englovo najboljšo notranjostjo, Univerzitetna knjižnica Helsinki (1836–45) - in vladne stavbe. Vse te stavbe je navdihnil slog prestolnice ruskega imperija, Sankt Peterburga, in sicer neoklasicizem - zaradi česar je okolica senatnega trga v Helsinkih nekako podobna Sankt Peterburgu, in dejansko je Ehrenströmov načrt celo prvotno vključeval kanal, ki je posnemal značilnost prejšnje mestne krajine. </p> <div class="thumb tnone" style="margin-left:auto;margin-right:auto;overflow:hidden;width:auto;max-width:1004px"><div class="thumbinner"><div class="noresize" style="overflow:auto"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Senate_Square_-_Senaatintori_-_Senatstorget,_Helsinki,_Finland.jpg" class="mw-file-description" title="Helsinški senatni trg, ki ga je zasnoval Carl Ludwig Engel. Z leve: glavna stavba univerze v Helsinkih, senatna cerkev, palača državnega sveta"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Senate_Square_-_Senaatintori_-_Senatstorget%2C_Helsinki%2C_Finland.jpg/996px-Senate_Square_-_Senaatintori_-_Senatstorget%2C_Helsinki%2C_Finland.jpg" decoding="async" width="996" height="240" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Senate_Square_-_Senaatintori_-_Senatstorget%2C_Helsinki%2C_Finland.jpg/1494px-Senate_Square_-_Senaatintori_-_Senatstorget%2C_Helsinki%2C_Finland.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Senate_Square_-_Senaatintori_-_Senatstorget%2C_Helsinki%2C_Finland.jpg/1992px-Senate_Square_-_Senaatintori_-_Senatstorget%2C_Helsinki%2C_Finland.jpg 2x" data-file-width="12336" data-file-height="2973" /></a></span></div><div class="thumbcaption"><div class="magnify"><a href="/wiki/Slika:Senate_Square_-_Senaatintori_-_Senatstorget,_Helsinki,_Finland.jpg" title="Slika:Senate Square - Senaatintori - Senatstorget, Helsinki, Finland.jpg"> </a></div>Helsinški senatni trg, ki ga je zasnoval Carl Ludwig Engel. Z leve: glavna stavba univerze v Helsinkih, <a href="/wiki/Helsin%C5%A1ka_stolnica" title="Helsinška stolnica">senatna cerkev</a>, palača državnega sveta</div></div></div> <p>Poleg svojega dela v Helsinkih je bil Engel imenovan tudi za 'državnega intendanta', ki je bil odgovoren za načrtovanje in nadzor gradnje velike večine državnih stavb po vsej državi, vključno z desetinami cerkvenih projektov, kot tudi za načrtovanje mestnih načrtov. Med temi deli so bila vojašnica v Helsinkih (1816–38), stara cerkev v Helsinkih (1826), cerkev Lapua (1827), cerkev Kärsämäki (1828), mestna hiša Pori (1831), cerkev Hamina (1843), graščina Wiurila (1845).<sup id="cite_ref-Lilius_32-0" class="reference"><a href="#cite_note-Lilius-32"><span class="cite-bracket">[</span>32<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Engel je imel pri sebi kopijo arhitekturne razprave Andree Palladia <i>I quattro libri dell'architettura</i> in strokovnjaki so pogosto poudarjali Englovo zadolženost Palladijevi teoriji. Engel pa si je dopisoval tudi s kolegi iz Nemčije in sledil tamkajšnjim trendom. Englovo razmerje s ključnim pruskim arhitektom Karlom Friedrichom Schinklom, ki je bil tri leta starejši od njega in sta oba študirala na Bauakademie v <a href="/wiki/Berlin" title="Berlin">Berlinu</a>, še ni ustrezno preverjeno. Vplivi iz srednje Evrope bi prevzeli tudi bolj formulatičen proces, značilen po standardizacijah oblikovalskih formul v porevolucionarni Franciji, ki jih je izvedel Jean-Nicolas-Louis Durand, na primer z uporabo oblikovalskih mrež. </p><p>Za nekatera kasnejša Engelova dela je značilen tudi obrat v srednji Evropi k gotski arhitekturi, s poudarkom na fasadah iz rdeče opeke, značilnih za srednjo Evropo. Nemška cerkev (1864) je značilna za to obdobje, čeprav sta jo zasnovala druga dva potujoča arhitekta, Nemec Harald Julius von Bosse (ki je veliko delal v <a href="/wiki/Sankt_Peterburg" title="Sankt Peterburg">Sankt Peterburgu</a>) in na Švedskem rojeni Carl Johan von Heideken. Poleg cerkva je neogotski slog prevladoval tudi za stavbe rastočih industrijskih proizvajalcev, vključno z mlinom <a href="/w/index.php?title=Verla&action=edit&redlink=1" class="new" title="Verla (stran ne obstaja)">Verla</a> v občini Jaali (1892) - danes na seznamu svetovne dediščine - ki ga je zasnoval Edward Dippel. Pojav različnih revivalističnih slogov po vsej Evropi - v iskanju novega 'nacionalnega sloga' - je bilo čutiti tudi na Finskem, vendar se bo razcvetel šele s pojavom <i>jugendstila</i> ob koncu stoletja; na Finskem obstaja celo argument za vpliv neoromanike ali <i>Rundbogenstil</i> iz Nemčije, zlasti povezanega s Heinrichom Hübschom. Na primer, nekatere značilnosti <i>Rundbogenstil</i> so bile opažene v <a href="/w/index.php?title=Cerkev_v_Kerim%C3%A4ki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cerkev v Kerimäki (stran ne obstaja)">cerkvi Kerimäki</a> (1847) - največji leseni cerkvi na svetu - ki jo je zasnoval Adolf Fredrik Granstedt, vendar s precejšnjim prispevkom gradbenih mojstrov za projekt Axel Tolpo in njegov sin Th. J. Tolpo. </p> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5701381"><div class="mod-gallery mod-gallery-default mod-gallery-center"><div class="main"><div><ul class="gallery mw-gallery-packed nochecker bordered-images whitebg"> <li class="gallerybox" style="width: 116px"> <div class="thumb" style="width: 114px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:National_Library_of_Finland_inside.jpg" class="mw-file-description" title="C. L. Engel, Helsinška univerzitetna knjižnica (1845)"><img alt="C. L. Engel, Helsinška univerzitetna knjižnica (1845)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/National_Library_of_Finland_inside.jpg/171px-National_Library_of_Finland_inside.jpg" decoding="async" width="114" height="170" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/National_Library_of_Finland_inside.jpg/256px-National_Library_of_Finland_inside.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/National_Library_of_Finland_inside.jpg/341px-National_Library_of_Finland_inside.jpg 2x" data-file-width="2592" data-file-height="3872" /></a></span></div> <div class="gallerytext">C. L. Engel, Helsinška univerzitetna knjižnica (1845)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 427.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 425.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Merikasarmi_2008.jpg" class="mw-file-description" title="C. L. Engel, Helsinške mornariške vojašnice, (1816–38)"><img alt="C. L. Engel, Helsinške mornariške vojašnice, (1816–38)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Merikasarmi_2008.jpg/638px-Merikasarmi_2008.jpg" decoding="async" width="426" height="170" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Merikasarmi_2008.jpg/958px-Merikasarmi_2008.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Merikasarmi_2008.jpg/1275px-Merikasarmi_2008.jpg 2x" data-file-width="3700" data-file-height="1480" /></a></span></div> <div class="gallerytext">C. L. Engel, Helsinške mornariške vojašnice, (1816–38)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 105.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 103.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:KerimaekiInnen.jpg" class="mw-file-description" title="Adolf Fredrik Granstedt, Cerkev Kerimäki (1847)"><img alt="Adolf Fredrik Granstedt, Cerkev Kerimäki (1847)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/KerimaekiInnen.jpg/155px-KerimaekiInnen.jpg" decoding="async" width="104" height="170" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/KerimaekiInnen.jpg/233px-KerimaekiInnen.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/KerimaekiInnen.jpg/310px-KerimaekiInnen.jpg 2x" data-file-width="1536" data-file-height="2528" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Adolf Fredrik Granstedt, Cerkev Kerimäki (1847)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 130.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 128.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:German_church_Helsinki.jpg" class="mw-file-description" title="Harald Julius von Bosse in Carl Johan von Heideken, nemška cerkev, Helsinki (1864)"><img alt="Harald Julius von Bosse in Carl Johan von Heideken, nemška cerkev, Helsinki (1864)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/German_church_Helsinki.jpg/193px-German_church_Helsinki.jpg" decoding="async" width="129" height="170" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/German_church_Helsinki.jpg/290px-German_church_Helsinki.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/24/German_church_Helsinki.jpg/386px-German_church_Helsinki.jpg 2x" data-file-width="1613" data-file-height="2133" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Harald Julius von Bosse in Carl Johan von Heideken, nemška cerkev, Helsinki (1864)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 257.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 255.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Verla_museum.jpg" class="mw-file-description" title="Edward Dippel, papirnica Verla, Jaala (1893)"><img alt="Edward Dippel, papirnica Verla, Jaala (1893)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Verla_museum.jpg/383px-Verla_museum.jpg" decoding="async" width="256" height="170" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Verla_museum.jpg/574px-Verla_museum.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Verla_museum.jpg/765px-Verla_museum.jpg 2x" data-file-width="1024" data-file-height="683" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Edward Dippel, papirnica Verla, Jaala (1893)</div> </li> </ul></div></div></div> <p>Eklektične mešanice neogotske, neoromanske, neoklasicistične in neorenesančne arhitekture so se nadaljevale tudi v začetku 20. stoletja, pri čemer so arhitekti uporabljali različne sloge za različne projekte ali celo združevali elemente v istem delu. <a href="/w/index.php?title=Glavna_knji%C5%BEnica_Turku&action=edit&redlink=1" class="new" title="Glavna knjižnica Turku (stran ne obstaja)">Glavna knjižnica Turku</a> Karla Augusta Wredeja, dokončana leta 1903, je bila zasnovana v nizozemskem poznorenesančnem slogu, ki je posnemal plemiško hišo iz leta 1660, ki jo je zasnoval francoski arhitekt Simon De la Vallée. Švedski arhitekt Georg Theodor von Chiewitz je imel dokaj uspešno kariero v svoji domovini, preden je leta 1851 prispel na Finsko, pobegnil zaporni kazni na Švedskem po bankrotu in si kmalu ustvaril kariero, ko je bil leta 1852 imenovan za okrožnega arhitekta za Turku in Pori.<sup id="cite_ref-33" class="reference"><a href="#cite_note-33"><span class="cite-bracket">[</span>33<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Med njegovimi raznolikimi deli je zasnoval nove baročne mestne načrte za mesta Pori (1852), Mariehamn (Åland) (1859) in Uusikaupunki (1856), romantični krajinski park v angleškem slogu za Seinäjoki (1858), neogotske cerkve za Loviso (1865) in Uusikaupunki (1864), <i>Rundbogenstil</i>-neogotska mestna hiša Lovisa in Hiša plemstva v Helsinkih (1862), neorenesančna Nya Teatern, Helsinki (1853, požgana 1863) kot tudi tovarniške stavbe iz rdeče opeke v Littoinenu, Turkuju, Forssi in Tampereju ter različne rustikalne vile za zasebne stranke. Podoben eklekticizem je najuspešneje nadaljeval eden od zaposlenih pri Chiewitzu, Theodor Höijer (1843-1910), ki je ustanovil eno komercialno najuspešnejših zasebnih arhitekturnih podjetij v Helsinkih, ki je načrtovalo na desetine stavb večinoma v Helsinkih, šole, knjižnice in več stanovanjskih blokov. Eno njegovih najbolj znanih del, gasilski dom Erottaja v Helsinkih (1891) iz rdeče opeke, velja za mešanico neogotskih in neorenesančnih slogov po vzoru <a href="/wiki/Giottov_campanile" title="Giottov campanile">Giottovega zvonika</a> v Firencah in stolpa srednjeveške palače <a href="/wiki/Palazzo_Vecchio" title="Palazzo Vecchio">Palazzo Vecchio</a> prav tako v Firencah.<sup id="cite_ref-34" class="reference"><a href="#cite_note-34"><span class="cite-bracket">[</span>34<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Vendar pa ima vprašanje 'slogovnega preporoda' na Finskem še en pomemben kulturno-politični vidik, prisotnost <a href="/wiki/Ruski_imperij" title="Ruski imperij">Ruskega imperija</a> z gradnjo ruskih pravoslavnih cerkva v drugi polovici 19. stoletja - čeprav se to šteje za začetek načrtne politično-kulturne politike rusifikacije Finske, ki ni potekala vse do vladavine carja <a href="/wiki/Nikolaj_II._Ruski" title="Nikolaj II. Ruski">Nikolaja II.</a>, od leta 1899 naprej. Tako kot v ruski prestolnici Sankt Peterburgu, so bile ruske pravoslavne cerkve sprva zasnovane v prevladujočem neoklasicističnem slogu; v drugi polovici 19. stoletja pa sta se pojavili tudi neoruska arhitektura in neobizantinsk arhitektura – del zanimanja za Rusijo kot na Finskem in drugod po Evropi za raziskovanje nacionalizma – z izrazitimi »čebulastimi kupolami«, šotorastimi strehami in bogato dekoracijo.<sup id="cite_ref-35" class="reference"><a href="#cite_note-35"><span class="cite-bracket">[</span>35<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Na Finskem je bilo zgrajenih več takšnih cerkva, velika večina v vzhodni polovici države, z opaznimi primeri v Tampereju, Kuopiu, Viinijärviju in Kouvoli. Zgodnji primer, cerkev Suomenlinna (1854) v trdnjavi ob obali Helsinkov, je zasnoval moskovski arhitekt Konstantin Thon, isti arhitekt, ki je med drugimi ključnimi stavbami zasnoval <a href="/wiki/Cerkev_Kristusa_Odre%C5%A1enika,_Moskva" title="Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva">Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva</a>, <a href="/wiki/Velika_Kremeljska_pala%C4%8Da" title="Velika Kremeljska palača">Veliko Kremeljsko palačo</a> in <a href="/wiki/Kremeljska_oro%C5%BEarna" title="Kremeljska orožarna">Kremeljsko orožarno</a> v Moskvi. Prisotnost pravoslavne cerkve v središču Helsinkov je bila jasna s postavitvijo <a href="/w/index.php?title=Cerkve_Marijinega_vnebovzetja_v_Helsinkih&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cerkve Marijinega vnebovzetja v Helsinkih (stran ne obstaja)">Cerkve Marijinega vnebovzetja v Helsinkih</a> (1868) na vidnem hribu, ki gleda na mesto; njen arhitekt Aleksej Gornostajev je bil eden od pionirjev neoruske arhitekture, zaslužen za ponovno rojstvo tradicionalne šotorske strešne arhitekture severne Rusije, ki je tudi vidna značilnost omenjne cerkve. </p> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5701381"><div class="mod-gallery mod-gallery-default mod-gallery-center"><div class="main"><div><ul class="gallery mw-gallery-packed nochecker bordered-images whitebg"> <li class="gallerybox" style="width: 206.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 204.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Turun_kirjastorakennus.jpg" class="mw-file-description" title="Karl August Wrede, Glavna knjižnica Turku, 1903"><img alt="Karl August Wrede, Glavna knjižnica Turku, 1903" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Turun_kirjastorakennus.jpg/307px-Turun_kirjastorakennus.jpg" decoding="async" width="205" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Turun_kirjastorakennus.jpg/461px-Turun_kirjastorakennus.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Turun_kirjastorakennus.jpg/613px-Turun_kirjastorakennus.jpg 2x" data-file-width="1606" data-file-height="1022" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Karl August Wrede, Glavna knjižnica Turku, 1903</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 207.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 205.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Chiewitz,_Nya_Teatern,_Helsingfors,_1853.jpg" class="mw-file-description" title="Georg Theodor von Chiewitz, Nya Teatern, Helsinki (1853)"><img alt="Georg Theodor von Chiewitz, Nya Teatern, Helsinki (1853)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Chiewitz%2C_Nya_Teatern%2C_Helsingfors%2C_1853.jpg/308px-Chiewitz%2C_Nya_Teatern%2C_Helsingfors%2C_1853.jpg" decoding="async" width="206" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Chiewitz%2C_Nya_Teatern%2C_Helsingfors%2C_1853.jpg/463px-Chiewitz%2C_Nya_Teatern%2C_Helsingfors%2C_1853.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Chiewitz%2C_Nya_Teatern%2C_Helsingfors%2C_1853.jpg/616px-Chiewitz%2C_Nya_Teatern%2C_Helsingfors%2C_1853.jpg 2x" data-file-width="1726" data-file-height="1093" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Georg Theodor von Chiewitz, Nya Teatern, Helsinki (1853)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 183.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 181.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Riddarhuset_i_Helsingfors.jpg" class="mw-file-description" title="Georg Theodor von Chiewitz, Plemska hiša, Helsinki (1862)"><img alt="Georg Theodor von Chiewitz, Plemska hiša, Helsinki (1862)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ef/Riddarhuset_i_Helsingfors.jpg/272px-Riddarhuset_i_Helsingfors.jpg" decoding="async" width="182" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ef/Riddarhuset_i_Helsingfors.jpg/409px-Riddarhuset_i_Helsingfors.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ef/Riddarhuset_i_Helsingfors.jpg/544px-Riddarhuset_i_Helsingfors.jpg 2x" data-file-width="4753" data-file-height="3408" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Georg Theodor von Chiewitz, Plemska hiša, Helsinki (1862)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 176px"> <div class="thumb" style="width: 174px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Suomenlinnan_kirkko_1908.jpeg" class="mw-file-description" title="Konstantin Thon, Cerkev Suomenlinna leta 1908 (1854)"><img alt="Konstantin Thon, Cerkev Suomenlinna leta 1908 (1854)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e8/Suomenlinnan_kirkko_1908.jpeg/261px-Suomenlinnan_kirkko_1908.jpeg" decoding="async" width="174" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e8/Suomenlinnan_kirkko_1908.jpeg/392px-Suomenlinnan_kirkko_1908.jpeg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e8/Suomenlinnan_kirkko_1908.jpeg/522px-Suomenlinnan_kirkko_1908.jpeg 2x" data-file-width="3556" data-file-height="2660" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Konstantin Thon, Cerkev Suomenlinna leta 1908 (1854)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 180px"> <div class="thumb" style="width: 178px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Uspenski_Cathedral_in_Helsinki_(1890-1900).jpg" class="mw-file-description" title="Aleksej Gornostajev, Uspenska katedrala, Helsinki (1868)"><img alt="Aleksej Gornostajev, Uspenska katedrala, Helsinki (1868)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ee/Uspenski_Cathedral_in_Helsinki_%281890-1900%29.jpg/267px-Uspenski_Cathedral_in_Helsinki_%281890-1900%29.jpg" decoding="async" width="178" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ee/Uspenski_Cathedral_in_Helsinki_%281890-1900%29.jpg/401px-Uspenski_Cathedral_in_Helsinki_%281890-1900%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ee/Uspenski_Cathedral_in_Helsinki_%281890-1900%29.jpg/534px-Uspenski_Cathedral_in_Helsinki_%281890-1900%29.jpg 2x" data-file-width="3302" data-file-height="2411" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Aleksej Gornostajev, Uspenska katedrala, Helsinki (1868)</div> </li> </ul></div></div></div> <p>To obdobje je zaznamovalo tudi ustanovitev prvih tečajev arhitekture na Finskem, ki so se leta 1879 začeli na Politehničnem inštitutu v Helsinkih, čeprav so bili najprej z nemškimi ali nemško izobraženimi učitelji.<sup id="cite_ref-36" class="reference"><a href="#cite_note-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Drugi Finci so zaradi študija za različna obdobja odšli v tujino. Pravzaprav je Jacob Rijf (1753-1808) znan kot prvi Finec, ki je študiral arhitekturo na Kraljevi švedski akademiji za umetnost v Stockholmu v letih 1783–84, čeprav je redka zgodnja izjema. Postal je pomemben oblikovalec cerkva po vsej Finski, vključno s cerkvijo Hyrynsalmi (1786) in cerkvijo Oravais (1797).<sup id="cite_ref-37" class="reference"><a href="#cite_note-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Sto let kasneje je bil tudi še precej redek; npr. pomemben arhitekt preporoda Karl August Wrede je študiral arhitekturo v Dresdnu, Theodor Höijer pa na Kraljevi švedski akademiji umetnosti v Stockholmu. Tudi Gustaf Nyström je v letih 1878–79 na Dunaju študiral tako arhitekturo kot urbanizem. Njegove stavbe so značilne za eklektizem tistega časa, oblikovane so tako v gotskem slogu kot v tako imenovanem neorenesančnem slogu klasicizma, z močnimi okraski in veliko uporabo barv v notranjosti, občasno pa tudi na fasadah, kot npr. s svojo Stanovsko hišo, Helsinki (1891). Polkrožna Rotonda (1902–07), načrt Gustafa Nyströma za prizidek C.L. Engelovi neoklasicistični Helsinški univerzitetni knjižnici (1845) kaže tako navzven slogovno kontinuiteto z izvirnikom - čeprav pilastri nimajo klasičnih kapitelov, ampak reliefe, ki jih je izdelal kipar Walter Runeberg, ki poosebljajo znanost -, hkrati pa uporablja sodobne tehnike v secesijski notranjosti: polkrožni 6-nadstropni prizidek obsega velik svetlobni vodnjak, obdan z radialno postavljenimi knjižnimi policami. Zaradi tedanjih strogih požarnovarnostnih zahtev ima prizidek ogrodje iz jekla in armiranega betona, z armiranobetonskimi stopnicami, železno konstrukcijo, ki nosi veliko zastekljeno streho, in kovinska okna. Po diplomi na Politehničnem inštitutu je <a href="/w/index.php?title=Usko_Nystr%C3%B6m&action=edit&redlink=1" class="new" title="Usko Nyström (stran ne obstaja)">Usko Nyström</a> (brez sorodstva) nadaljeval študij na École des Beaux-Arts v Parizu v letih 1890–91; po vrnitvi na Finsko je sprva zasnoval (od leta 1895 do 1908 v partnerstvu Usko Nyström-Petrelius-Penttilä) neorenesančno arhitekturo - zlasti na podlagi rastočega področja gradbenih špekulacij v stanovanjskih stavbah srednjega razreda v Helsinkih - hkrati pa je razvil tudi bolj jugendstilski slog, ki ga je navdihnila nacionalna romantika, politično pa neodvisno gibanje Fennoman.<sup id="cite_ref-38" class="reference"><a href="#cite_note-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Glavno delo Uska Nyströma, Grand Hôtel Cascade, Imatra (1903) (danes Imatran Valtionhotelli), je ključna stavba v slogu <i>Jugendstil</i>; »hotel divjine«, zgrajen ob impresivnih brzicah Imatra (največjih na Finskem), je bil namenjen predvsem premožnim turistom iz ruske carske prestolnice Sankt Peterburg, medtem ko se je njegov arhitekturni slog zgledoval po finski nacionalni romantiki, hkrati pa se je zgledoval po njej delno iz srednjeveških in neorenesančnih francoskih dvorcev, ki jih je Usko Nyström videl med svojim bivanjem v Franciji.<sup id="cite_ref-39" class="reference"><a href="#cite_note-39"><span class="cite-bracket">[</span>39<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5701381"><div class="mod-gallery mod-gallery-default mod-gallery-center"><div class="main"><div><ul class="gallery mw-gallery-packed nochecker bordered-images whitebg"> <li class="gallerybox" style="width: 192px"> <div class="thumb" style="width: 190px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Helsinki_July_2013-15.jpg" class="mw-file-description" title="Gustaf Nyström, Stanovska hiša, Helsinki (1891)"><img alt="Gustaf Nyström, Stanovska hiša, Helsinki (1891)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/61/Helsinki_July_2013-15.jpg/285px-Helsinki_July_2013-15.jpg" decoding="async" width="190" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/61/Helsinki_July_2013-15.jpg/427px-Helsinki_July_2013-15.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/61/Helsinki_July_2013-15.jpg/569px-Helsinki_July_2013-15.jpg 2x" data-file-width="11776" data-file-height="9928" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Gustaf Nyström, Stanovska hiša, Helsinki (1891)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 108.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 106.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Six_Floors_of_Library.jpg" class="mw-file-description" title="Gustaf Nyström, Rotonda, Helsinška univerzitetna knjižnica (1906)"><img alt="Gustaf Nyström, Rotonda, Helsinška univerzitetna knjižnica (1906)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/82/Six_Floors_of_Library.jpg/160px-Six_Floors_of_Library.jpg" decoding="async" width="107" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/82/Six_Floors_of_Library.jpg/241px-Six_Floors_of_Library.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/82/Six_Floors_of_Library.jpg/321px-Six_Floors_of_Library.jpg 2x" data-file-width="2592" data-file-height="3872" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Gustaf Nyström, Rotonda, Helsinška univerzitetna knjižnica (1906)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 226px"> <div class="thumb" style="width: 224px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Erottajan_paloasema.jpg" class="mw-file-description" title="Theodor Höijer, gasilska postaja Erottaja, Helsinki (1891)"><img alt="Theodor Höijer, gasilska postaja Erottaja, Helsinki (1891)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3d/Erottajan_paloasema.jpg/336px-Erottajan_paloasema.jpg" decoding="async" width="224" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3d/Erottajan_paloasema.jpg/503px-Erottajan_paloasema.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3d/Erottajan_paloasema.jpg/671px-Erottajan_paloasema.jpg 2x" data-file-width="1275" data-file-height="912" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Theodor Höijer, gasilska postaja Erottaja, Helsinki (1891)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 230px"> <div class="thumb" style="width: 228px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Imatrankoski_Valtionhotelli_ilma.jpg" class="mw-file-description" title="Grand Hôtel Cascade, Imatra (1903) (danes Imatran Valtionhotelli) Usko Nyström, 1903"><img alt="Grand Hôtel Cascade, Imatra (1903) (danes Imatran Valtionhotelli) Usko Nyström, 1903" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Imatrankoski_Valtionhotelli_ilma.jpg/342px-Imatrankoski_Valtionhotelli_ilma.jpg" decoding="async" width="228" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Imatrankoski_Valtionhotelli_ilma.jpg/513px-Imatrankoski_Valtionhotelli_ilma.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Imatrankoski_Valtionhotelli_ilma.jpg/684px-Imatrankoski_Valtionhotelli_ilma.jpg 2x" data-file-width="2537" data-file-height="1781" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Grand Hôtel Cascade, Imatra (1903) (danes Imatran Valtionhotelli) Usko Nyström, 1903</div> </li> </ul></div></div></div> <p><br /> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Pozno_obdobje_Velikega_vojvodstva:_Jugend">Pozno obdobje Velikega vojvodstva: Jugend</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Pozno obdobje Velikega vojvodstva: Jugend" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pozno obdobje Velikega vojvodstva: Jugend"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Ob koncu 19. stoletja je Finska še naprej uživala večjo neodvisnost pod Rusijo kot veliko vojvodstvo; vendar se bo to spremenilo s prihodom na oblast carja Nikolaja II. leta 1894, ki je uvedel večji proces 'rusifikacije'. Odziv na to med meščanskimi razredi je bil očiten tudi v umetnosti, na primer v glasbi <a href="/wiki/Jean_Sibelius" title="Jean Sibelius">Jeana Sibeliusa</a> in umetnika Akselija Gallén-Kallele - pa tudi v arhitekturi. Klub finskih arhitektov je bil ustanovljen leta 1892 v okviru Švedsko govorečega inženirskega društva (<i>Tekniska Föreningen</i>). Prvotno ohlapen forum za sodelovanje in razpravo, saj je njegova prostovoljna osnova pomenila, da je deloval neformalno v kavarnah in restavracijah. Na ta način je bil podoben številnim klubom pisateljev ali umetnikov tistega časa in je na splošno gojil kolegialni duh neke solidarnosti. Hitro je pripomogel k uveljavitvi arhitekta kot umetnika, odgovornega za estetske odločitve. Leta 1903 je klub kot dodatek k inženirski publikaciji izdal prvo številko <i>Arkitekten</i> ('Arhitekt' v švedščini, prevladujočem jeziku, ki se je takrat še vedno uporabljal med poklicnimi razredi in zagotovo arhitekti).<sup id="cite_ref-Connah_40-0" class="reference"><a href="#cite_note-Connah-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 1889 je umetnik Albert Edelfelt upodobil narodno prebujanje na plakatu, ki prikazuje gospo Paris, ki sprejema Finsko, dekle, ki se vzpenja z modelom cerkve svetega Nikolaja (kasneje <a href="/wiki/Helsin%C5%A1ka_stolnica" title="Helsinška stolnica">Helsinške stolnice</a>) na klobuku; vsi paketi v čolnu so označeni z EU (tj. <i>Exposition Universelle</i>). Izrazit simbolni pomen je leta 1900 Finska dobila svoj paviljon na pariški svetovni razstavi Expo, ki so ga oblikovali mladi arhitekti Herman Gesellius, Armas Lindgren in <a href="/wiki/Eliel_Saarinen" title="Eliel Saarinen">Eliel Saarinen</a> v tako imenovanem slogu <i>Jugendstil</i> (ali <a href="/wiki/Art_nouveau" title="Art nouveau">Art nouveau</a>), takrat priljubljenem v Srednji Evropi. Evropski tisk in kritiki so finski paviljon dobro sprejeli, čeprav so stavbo običajno tesno povezovali s finskimi kulturno-političnimi razmerami. Na primer, nemški umetnostni zgodovinar in kritik Julius Meier-Graefe je o paviljonu zapisal: »Z obrobja ... bi radi omenili izjemno učinkovit finski paviljon, s svojo izjemno preprosto in moderno zasnovo ... značaj država in ljudje ter močna pogojenost njenih umetnikov za dekorativno se v stavbi odražajo na najbolj prijeten način.«<sup id="cite_ref-41" class="reference"><a href="#cite_note-41"><span class="cite-bracket">[</span>41<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Za slog <i>Jugendstil</i> na Finskem so značilne tekoče linije in vključevanje nacionalistično-mitoloških simbolov - zlasti tistih iz nacionalnega epa <i><a href="/wiki/Kalevala" title="Kalevala">Kalevala</a></i> - večinoma vzetih iz narave in celo srednjeveške arhitekture, pa tudi sodobnih virov drugod po Evropi in celo ZDA (npr. H.H. Richardson in slog skodle).<sup id="cite_ref-42" class="reference"><a href="#cite_note-42"><span class="cite-bracket">[</span>42<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Pomembnejše stavbe tega sloga narodne romantike so bile zgrajene iz kamna, vendar je odkritje nahajališč milnika na Finskem, metamorfne kamnine, ki jo je lahko izklesati, premagalo težave pri uporabi samo trdega <a href="/wiki/Granit" title="Granit">granita</a>; primer tega je fasada zavarovalniške stavbe Pohjola v Helsinkih (1901), ki so jo ustvarili Gesellius, Lindgren in Saarinen. Slog <i>Jugendstil</i> se je na Finskem povezal z bojem za nacionalno neodvisnost. Pomembnost nacionalizma je postala očitna tudi pri dejanskem raziskovanju finskih ljudskih stavb: vsi takratni študentje arhitekture - na takrat edini finski šoli za arhitekturo v Helsinkih - so se seznanili s finsko stavbno dediščino tako, da so jo merili in risali. Od leta 1910 dalje so poleg velikih srednjeveških gradov in cerkva raziskovali tudi lesene cerkve iz 17. in 18. stoletja ter neoklasicistična lesena mesta – praksa, ki se v finskih šolah arhitekture nadaljuje še danes. Slog <i>Jugendstil</i> so uporabljali Gesellius, Lindgren in Saarinen v ključnih državnih stavbah, kot sta <a href="/wiki/Narodni_muzej_Finske" title="Narodni muzej Finske">Narodni muzej</a> in <a href="/wiki/Glavna_postaja_Helsinki" title="Glavna postaja Helsinki">železniška postaja v Helsinkih</a>. Druga arhitekta, ki sta uporabljala isti slog, sta bila Lars Sonck in Wivi Lönn, ena prvih ženskih arhitektk na Finskem. </p> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5701381"><div class="mod-gallery mod-gallery-default mod-gallery-center"><div class="main"><div><ul class="gallery mw-gallery-packed nochecker bordered-images whitebg"> <li class="gallerybox" style="width: 109.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 107.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Finnish_Pavilion_at_Paris_1900.jpg" class="mw-file-description" title="Finski paviljon na Paris Expo 1900"><img alt="Finski paviljon na Paris Expo 1900" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/Finnish_Pavilion_at_Paris_1900.jpg/161px-Finnish_Pavilion_at_Paris_1900.jpg" decoding="async" width="108" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/Finnish_Pavilion_at_Paris_1900.jpg/242px-Finnish_Pavilion_at_Paris_1900.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/Finnish_Pavilion_at_Paris_1900.jpg/322px-Finnish_Pavilion_at_Paris_1900.jpg 2x" data-file-width="346" data-file-height="515" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Finski paviljon na <i>Paris Expo</i> 1900</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 116.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 114.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Pohjola-talo.jpg" class="mw-file-description" title="Zavarovalniška stavba Pohjola, Helsinki, Gesellius, Lindgren in Saarinen, 1901"><img alt="Zavarovalniška stavba Pohjola, Helsinki, Gesellius, Lindgren in Saarinen, 1901" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/89/Pohjola-talo.jpg/172px-Pohjola-talo.jpg" decoding="async" width="115" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/89/Pohjola-talo.jpg/258px-Pohjola-talo.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/89/Pohjola-talo.jpg/344px-Pohjola-talo.jpg 2x" data-file-width="903" data-file-height="1261" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Zavarovalniška stavba Pohjola, Helsinki, Gesellius, Lindgren in Saarinen, 1901</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 122px"> <div class="thumb" style="width: 120px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Tampereen_tuomiokirkko_kes%C3%A4_2004_IMG_2328.jpg" class="mw-file-description" title="Stolnica v Tampereju, Lars Sonck, 1902-1907"><img alt="Stolnica v Tampereju, Lars Sonck, 1902-1907" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Tampereen_tuomiokirkko_kes%C3%A4_2004_IMG_2328.jpg/180px-Tampereen_tuomiokirkko_kes%C3%A4_2004_IMG_2328.jpg" decoding="async" width="120" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Tampereen_tuomiokirkko_kes%C3%A4_2004_IMG_2328.jpg/270px-Tampereen_tuomiokirkko_kes%C3%A4_2004_IMG_2328.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Tampereen_tuomiokirkko_kes%C3%A4_2004_IMG_2328.jpg/360px-Tampereen_tuomiokirkko_kes%C3%A4_2004_IMG_2328.jpg 2x" data-file-width="1704" data-file-height="2272" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Stolnica v Tampereju, Lars Sonck, 1902-1907</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 122px"> <div class="thumb" style="width: 120px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Helsinki_Kansallismuseo_2006.jpg" class="mw-file-description" title="Narodni muzej Finske, Helsinki, Gesellius, Lindgren in Saarinen, 1916"><img alt="Narodni muzej Finske, Helsinki, Gesellius, Lindgren in Saarinen, 1916" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Helsinki_Kansallismuseo_2006.jpg/180px-Helsinki_Kansallismuseo_2006.jpg" decoding="async" width="120" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Helsinki_Kansallismuseo_2006.jpg/270px-Helsinki_Kansallismuseo_2006.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Helsinki_Kansallismuseo_2006.jpg/360px-Helsinki_Kansallismuseo_2006.jpg 2x" data-file-width="1944" data-file-height="2592" /></a></span></div> <div class="gallerytext"><a href="/wiki/Narodni_muzej_Finske" title="Narodni muzej Finske">Narodni muzej Finske</a>, Helsinki, Gesellius, Lindgren in Saarinen, 1916</div> </li> </ul></div></div></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Lars_Sonck,_T%C3%B6%C3%B6l%C3%B6_competition_drawing,_Helsinki,_1899.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/15/Lars_Sonck%2C_T%C3%B6%C3%B6l%C3%B6_competition_drawing%2C_Helsinki%2C_1899.jpg/175px-Lars_Sonck%2C_T%C3%B6%C3%B6l%C3%B6_competition_drawing%2C_Helsinki%2C_1899.jpg" decoding="async" width="175" height="335" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/15/Lars_Sonck%2C_T%C3%B6%C3%B6l%C3%B6_competition_drawing%2C_Helsinki%2C_1899.jpg/263px-Lars_Sonck%2C_T%C3%B6%C3%B6l%C3%B6_competition_drawing%2C_Helsinki%2C_1899.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/15/Lars_Sonck%2C_T%C3%B6%C3%B6l%C3%B6_competition_drawing%2C_Helsinki%2C_1899.jpg/350px-Lars_Sonck%2C_T%C3%B6%C3%B6l%C3%B6_competition_drawing%2C_Helsinki%2C_1899.jpg 2x" data-file-width="985" data-file-height="1885" /></a><figcaption>Tekmovalna risba Töölö, Helsinki, Lars Sonck, 1899</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Haga_vy.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/Haga_vy.jpg/175px-Haga_vy.jpg" decoding="async" width="175" height="246" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/Haga_vy.jpg/263px-Haga_vy.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/Haga_vy.jpg/350px-Haga_vy.jpg 2x" data-file-width="1742" data-file-height="2446" /></a><figcaption>Detajl makete načrta mesta Munkkiniemi-Haaga, Helsinki, Eliel Saarinen, 1915</figcaption></figure> <p>Tudi na vrhuncu sloga <i>Jugendstil</i> so bili nasprotniki, ki so kritizirali ustaljene okuse in mitološke pristope, s katerimi se je <i>Jugendstil</i> institucionaliziral. Najbolj znana nasprotnika sta bila arhitekta-kritika Sigurd Frosterus in Gustaf Strengel.<sup id="cite_ref-43" class="reference"><a href="#cite_note-43"><span class="cite-bracket">[</span>43<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Frosterus je leta 1903 kratek čas delal v biroju belgijsko rojenega arhitekta Henryja van de Veldeja v <a href="/wiki/Weimar" title="Weimar">Weimarju</a>, istočasno pa je Strengel delal v <a href="/wiki/London" title="London">Londonu</a> v biroju arhitekta Charlesa Harrisona Townsenda. Njihovo kritiko so delno navdihnili rezultati natečaja leta 1904 za načrtovanje železniške postaje v Helsinkih, na katerem je zmagal Eliel Saarinen. V poročilu žirije je bila arhitektura Frosterusovega vnosa opisana kot 'uvožena'. Istega leta se je Frosterus prijavil na natečaj za železniško postajo Viborg, na katerem je ponovno zmagal Saarinen. Frosterus je bil strogi racionalist, ki je hotel razviti arhitekturo v smeri znanstvenih idealov, namesto zgodovinskega pristopa <i>Jugendstila</i>. Po Frosterusovih lastnih besedah: »Želimo železni in pameten slog za železniške postaje in razstavne stavbe; želimo železen in pameten slog za trgovine, gledališča in koncertne dvorane«.<sup id="cite_ref-44" class="reference"><a href="#cite_note-44"><span class="cite-bracket">[</span>44<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po njegovem mnenju je moral arhitekt analizirati naloge konstrukcije, da lahko logično utemelji svoje rešitve, pri čemer mora izkoristiti možnosti najnovejše tehnologije. Poseben izziv njegovega časa je bil železobeton. Frosterus je menil, da bi morale biti stavbe moderne metropole »konstruktivistične« v poštenem izražanju svojega namena in tehnologije. Zasnoval je številne zasebne rezidence, vendar je leta 1916 dosegel velik preboj, ko je prejel drugo nagrado na natečaju za veleblagovnico Stockmann v središču Helsinkov. Sčasoma so mu naročili, da realizira stavbo, ki je bila dokončana po osamosvojitvi Finske leta 1930. Bilo bi zavajajoče, če bi slog <i>Jugendstil</i> popolnoma nasprotoval klasicizmu; Frosterusova lastna dela so združevala elemente obeh. Drugi ključni primer je pokopališka kapela Kalevakangas v Tampereju, ki sta jo zasnovala Wäinö Palmqvist in Einar Sjöström; sta zmagala na arhitekturnem natečaju za projekt leta 1911 in je bil dokončan leta 1913. Medtem ko je vseboval veliko dekorativnih elementov, poznanih iz Jugendstila, je splošna oblika izposojena od ključnega klasičnega modela, <a href="/wiki/Panteon,_Rim" title="Panteon, Rim">Panteona</a> v <a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rimu</a>. </p><p>Druga točka razprave v tistem času je bila prednost urbanizma. Tudi tukaj so bili pomembni nasprotujoči si pogledi iz tujine, in sicer slikovite teorije urbanizma, ki jih je predlagal dunajski urbanist Camillo Sitte, kot jih je predstavil v svoji vplivni knjigi Načrtovanje mesta po umetniških načelih (1889), in nasprotujoča si klasično-racionalna urbanistična točka pogleda, ki ga je na Dunaju prav tako predlagal Otto Wagner, na katerega je močno vplival pariški model - pod vodstvom barona Haussmanna od 1858 do 1870 - vožnje po širokih bulvarjih skozi staro labirintsko mesto z namenom posodobitve prometa in ravnanja z odpadki ter omogočanje večjega socialnega nadzora prebivalstva. Ta razprava je dosegla vrh na Finskem na prvem urbanističnem natečaju v letih 1898-1900 za okrožje Töölö v Helsinkih. Trije predlogi so bili umaknjeni za prepoznavanje; prvo nagrado Gustaf Nyström (skupaj z inženirjem Hermanom Norrménom), drugo nagrado Lars Sonck, tretjo nagrado pa skupni prispevek Soncka, Bertila Junga in Valterja Thoméja. Nyströmova shema je predstavljala klasicizem s širokimi glavnimi ulicami in mogočnimi javnimi stavbami, razporejenimi v simetrične osne kompozicije, drugi dve pa v sittesknem slogu, z ulično mrežo, prilagojeno skalnatemu terenu in s slikovitimi kompozicijami. Fantastična skica, ki spremlja Sonckov natečajni prispevek, nakazuje podobe, h katerim si je prizadeval po navdihu svojih potovanj po Nemčiji. Zgodovinar Pekka Korvenmaa poudarja, da je bila vodilna tema ustvarjanje vzdušja srednjeveških mestnih okolij – Sonck pa je kasneje leta 1904 zasnoval podoben predlog za preureditev neposredne okolice cerkve sv. Mihaela v Helsinkih s številnimi 'fantastičnimi' stolpastimi stavbami.<sup id="cite_ref-45" class="reference"><a href="#cite_note-45"><span class="cite-bracket">[</span>45<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V tekmovanju Töölö, ki ni bil odločen, kaj naj sprejme, je mestni svet nagrajence pozval, naj predložijo nove predloge. Ko je to privedlo do nadaljnjega zastoja, sta bila Nyström in Sonck pooblaščena, da skupaj delata na končnem načrtu, ki združuje Nyströmovo prostorno ulično mrežo in elemente Sonckovih podrobnosti Sittesque. Končni načrt (1916) pod vodstvom Junga je poenotil shemo, medtem ko je arhitektura značilna za slog <a href="/wiki/Nordijski_klasicizem" title="Nordijski klasicizem">nordijskega klasicizma</a>. Tipična ulica v načrtu je ulica Museokatu z visokimi linijami stavb v klasicističnem slogu vzdolž ukrivljene ulične linije. Še širši (24 metrov) nov drevored je bil bulvar Helsinginkatu, speljan skozi delavsko okrožje Kallio, ki ga je leta 1887 prvič začrtal Sonck, vendar z nadaljnjim prispevkom Nyströma in dokončan okrog leta 1923.<sup id="cite_ref-46" class="reference"><a href="#cite_note-46"><span class="cite-bracket">[</span>46<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Še bolj ambiciozna kot mestni načrt za Töölö sta bila dva načrta Eliela Saarinena tudi za Helsinke, načrt Munkkiniemi-Haaga iz let 1910–15 in načrt Pro-Helsingfors iz leta 1918.<sup id="cite_ref-47" class="reference"><a href="#cite_note-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Prvi je bil za razvoj mesta 170.000, kar je bilo enako celotnemu prebivalstvu osrednjih Helsinkov v tistem času. Shema je bila enako navdihnjena s pariško aksialnostjo Haussmana, intimnimi stanovanjskimi trgi Raymonda Unwina v angleških vrtnih mestih in velikimi stanovanjskimi bloki Otta Wagnerja na Dunaju. Dokončani so bili le majhni delci sheme. Kasnejša shema, ki je izhajala iz zasebnih zemljiških špekulacij in ne iz javnega načrtovanja, je vključevala širitev osrednjih Helsinkov - kar je vključevalo celo zasipanje zaliva Töölö v središču mesta - kot tudi načrtovanje manjših satelitskih skupnosti - kar je Saarinen poimenoval 'organska decentralizacija', ki se ponovno zgleduje po principu britanskega vrtnega mesta - okoli roba mesta. Noben vidik slednje sheme ni bil nikoli realiziran. </p><p>Velik arhitekturno-zgodovinski dogodek je bila emigracija Eliela Saarinena v Združene države leta 1923, potem ko je leta 1922 prejel drugo nagrado na tekmovanju <i>Chicago Tribune Tower</i>. Ko se je preselil v ZDA, je Saarinen zasnoval kampus za Cranbrook Academy of Art. (1928) v njegovem istem arhitekturnem slogu, medtem ko so arhitekti na Finskem veliko hitreje prešli v modernizem. </p> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5701381"><div class="mod-gallery mod-gallery-default mod-gallery-center"><div class="main"><div><ul class="gallery mw-gallery-packed nochecker bordered-images whitebg"> <li class="gallerybox" style="width: 290px"> <div class="thumb" style="width: 288px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Stockmann_Helsinki_1938.jpg" class="mw-file-description" title="Veleblagovnica Stockmann, Helsinki, Sigurd Frosterus, 1916-30"><img alt="Veleblagovnica Stockmann, Helsinki, Sigurd Frosterus, 1916-30" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Stockmann_Helsinki_1938.jpg/432px-Stockmann_Helsinki_1938.jpg" decoding="async" width="288" height="180" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Stockmann_Helsinki_1938.jpg/647px-Stockmann_Helsinki_1938.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Stockmann_Helsinki_1938.jpg/863px-Stockmann_Helsinki_1938.jpg 2x" data-file-width="1024" data-file-height="641" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Veleblagovnica Stockmann, Helsinki, Sigurd Frosterus, 1916-30</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 242px"> <div class="thumb" style="width: 240px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Kalevankankaan_hautausmaan_kappeli.jpg" class="mw-file-description" title="Pokopališka kapela Kalevakangas, Tampere, Wäinö Palmqvist in Einar Sjöström, 1913"><img alt="Pokopališka kapela Kalevakangas, Tampere, Wäinö Palmqvist in Einar Sjöström, 1913" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f4/Kalevankankaan_hautausmaan_kappeli.jpg/360px-Kalevankankaan_hautausmaan_kappeli.jpg" decoding="async" width="240" height="180" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f4/Kalevankankaan_hautausmaan_kappeli.jpg/540px-Kalevankankaan_hautausmaan_kappeli.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f4/Kalevankankaan_hautausmaan_kappeli.jpg/720px-Kalevankankaan_hautausmaan_kappeli.jpg 2x" data-file-width="800" data-file-height="600" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Pokopališka kapela Kalevakangas, Tampere, Wäinö Palmqvist in Einar Sjöström, 1913</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 132px"> <div class="thumb" style="width: 130px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:HelsinkiMuseokatu.jpg" class="mw-file-description" title="Lars Sonck, urbanizem 1920-30, Museokatu, Töölö, Helsinki"><img alt="Lars Sonck, urbanizem 1920-30, Museokatu, Töölö, Helsinki" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6f/HelsinkiMuseokatu.jpg/195px-HelsinkiMuseokatu.jpg" decoding="async" width="130" height="180" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6f/HelsinkiMuseokatu.jpg/292px-HelsinkiMuseokatu.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6f/HelsinkiMuseokatu.jpg/390px-HelsinkiMuseokatu.jpg 2x" data-file-width="2243" data-file-height="3108" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Lars Sonck, urbanizem 1920-30, Museokatu, Töölö, Helsinki</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 214px"> <div class="thumb" style="width: 212px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Elsi_Borg_-_Liikekatu.jpg" class="mw-file-description" title="Oiva Kallio, načrt mesta Helsinki, 1920"><img alt="Oiva Kallio, načrt mesta Helsinki, 1920" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Elsi_Borg_-_Liikekatu.jpg/318px-Elsi_Borg_-_Liikekatu.jpg" decoding="async" width="212" height="180" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Elsi_Borg_-_Liikekatu.jpg/476px-Elsi_Borg_-_Liikekatu.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Elsi_Borg_-_Liikekatu.jpg/635px-Elsi_Borg_-_Liikekatu.jpg 2x" data-file-width="783" data-file-height="666" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Oiva Kallio, načrt mesta Helsinki, 1920</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 95.333333333333px"> <div class="thumb" style="width: 93.333333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Eliel_Saarinen_Tribune_Tower_design_1922.jpg" class="mw-file-description" title="Nezgrajeni Chicago Tribune Tower Eliela Saarinena, 1922"><img alt="Nezgrajeni Chicago Tribune Tower Eliela Saarinena, 1922" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Eliel_Saarinen_Tribune_Tower_design_1922.jpg/140px-Eliel_Saarinen_Tribune_Tower_design_1922.jpg" decoding="async" width="94" height="180" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Eliel_Saarinen_Tribune_Tower_design_1922.jpg/210px-Eliel_Saarinen_Tribune_Tower_design_1922.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Eliel_Saarinen_Tribune_Tower_design_1922.jpg/280px-Eliel_Saarinen_Tribune_Tower_design_1922.jpg 2x" data-file-width="458" data-file-height="881" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Nezgrajeni Chicago Tribune Tower Eliela Saarinena, 1922</div> </li> </ul></div></div></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Po_osamosvojitvi,_1917-"><span id="Po_osamosvojitvi.2C_1917-"></span>Po osamosvojitvi, 1917-</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Po osamosvojitvi, 1917-" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Po osamosvojitvi, 1917-"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Nordijski_klasicizem_in_mednarodni_funkcionalizem">Nordijski klasicizem in mednarodni funkcionalizem</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Nordijski klasicizem in mednarodni funkcionalizem" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nordijski klasicizem in mednarodni funkcionalizem"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavna članka: <a href="/wiki/Nordijski_klasicizem" title="Nordijski klasicizem">Nordijski klasicizem</a> in <a href="/wiki/Funkcionalizem_v_arhitekturi" title="Funkcionalizem v arhitekturi">Funkcionalizem v arhitekturi</a>.</i></div></dd></dl> <p>Z osamosvojitvijo Finske leta 1917 je prišlo do odmika od sloga <i>Jugendstil</i>, ki se je povezal z meščansko kulturo, pa tudi od težjega neorenesančnega sloga. Po drugi strani je prišlo do kratke vrnitve k lahkotnejšemu klasicizmu, tako imenovanem <a href="/wiki/Nordijski_klasicizem" title="Nordijski klasicizem">nordijski klasicizem</a>, na katerega so do neke mere vplivala študijska potovanja arhitektov v Italijo, pa tudi ključni primeri iz Švedske, zlasti arhitektura Gunnarja Asplunda. Pomembni finski arhitekti iz tega obdobja so J. S. Sirén in Gunnar Taucher, pa tudi zgodnja dela <a href="/wiki/Alvar_Aalto" title="Alvar Aalto">Alvarja Aalta</a>, Erika Bryggmana, Marttija Välikangasa, Hildinga Ekelunda in Paulija E. Blomstedta. Najpomembnejša obsežna stavba iz tega obdobja je bila stavba Finskega parlamenta (1931) <i>Sirén</i>. Druge ključne stavbe, zgrajene v tem slogu, so bili Center za izobraževanje odraslih v finskem jeziku v Helsinkih (1927) Taucherja (s ključno pomočjo P.E. Blomstedta), Viborški umetnostni muzej in šola risanja (1930) Una Ullberga, Umetnostna galerija <i>Taidehalli</i>, Helsinki (1928) in cerkev Töölö, Helsinki (1930) Hilding Ekelund, in več stavb Alvarja Aalta, zlasti Delavski klub, Jyväskylä (1925), kmetijska stavba jugozahodne Finske, Turku (1928), cerkev Muuramäki ( 1929) in zgodnja različica Viborške knjižnice (1927–1935), preden je Aalto močno spremenil svojo zasnovo v skladu z nastajajočim <a href="/wiki/Funkcionalizem_v_arhitekturi" title="Funkcionalizem v arhitekturi">funkcionalističnim</a> slogom. </p><p>Poleg teh javnih stavb, zasnovanih v slogu nordijskega klasicizma, je bil ta isti slog uporabljen tudi v lesenih delavskih stanovanjih, najbolj znanih v okrožju Puu-Käpylä (<i>Lesen Käpylä</i>) v Helsinkih (1920–1925) Marttija Välikangasa. Približno 165 hiš Puu-Käpylä, oblikovanih po vzoru kmečkih hiš, je bilo zgrajenih iz tradicionalne kvadratne konstrukcije iz hlodov, oblečenih v navpične deske, vendar je bila tehnika gradnje racionalizirana s 'tovarno' na kraju samem s tehniko delnih gradbenih elementov. Načelo standardizacije za stanovanja se je v tem času na splošno uveljavilo. Leta 1922 je Državni odbor za socialno skrbstvo (<i>Sosiaalihallitus</i>) arhitektu Eliasu Paalanenu naročil načrtovanje različnih možnosti kmečkih hiš, ki so bile nato objavljene kot brošura, <i>Pienasuntojen tyyppipiirustuksia</i> (Standardni načrti za majhne hiše), ki je bila večkrat ponovno objavljena. Leta 1934 so Paalanenu naročili, da oblikuje enakovredno urbano tipsko hišo, in predstavil je dvanajst različnih možnosti. Tudi Alvar Aalto se je od leta 1936 ukvarjal s standardnimi majhnimi hišami, projektiranjem za podjetje z lesom in lesnimi izdelki <i>Ahlström</i> s tremi vrstami tako imenovanega sistema AA: 40 m² (tip A), 50 m² (tip B) in 60 m² (Tip C). Čeprav temelji na tradicionalnih kmečkih hišah, obstajajo tudi jasni slogovni elementi iz nordijskega klasicizma, pa tudi modernizma. Vendar pa je bil s posledicami druge svetovne vojne standardni sistem za načrtovanje hiš še močnejši, s pojavom tako imenovane <i>hiše Rintamamiestalo</i> (dobesedno: hiša vojakov na fronti).<sup id="cite_ref-48" class="reference"><a href="#cite_note-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Te so bile zgrajene po vsej državi; posebej dobro ohranjen primer je okrožje Karjasilta v Ouluju. Toda ta isti tip hiše je prevzel tudi drugačno vlogo po drugi svetovni vojni kot del finske vojne odškodnine Sovjetski zvezi; med 'blagom', dobavljenim s Finske v Sovjetsko zvezo, je bilo več kot 500 lesenih hiš, ki so temeljile na standardni <i>hiši Rintamamiestalo</i>, dobave so potekale med letoma 1944 in 1948. Številne od teh hiš so bile na koncu izvožene iz Sovjetske zveze v različne kraje na Poljskem, kjer so nastale majhne 'finske vasi'; na primer okrožje Szombierki v Bytomu, pa tudi v Katowicah in Sosnowiecu.<sup id="cite_ref-49" class="reference"><a href="#cite_note-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5701381"><div class="mod-gallery mod-gallery-default mod-gallery-center"><div class="main"><div><ul class="gallery mw-gallery-packed nochecker bordered-images whitebg"> <li class="gallerybox" style="width: 175.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 173.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Puu_K%C3%A4pyl%C3%A4_district_Helsinki.jpg" class="mw-file-description" title="Puu-Käpylä delavsko stanovanjsko območje Helsinki, 1920–1925"><img alt="Puu-Käpylä delavsko stanovanjsko območje Helsinki, 1920–1925" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9d/Puu_K%C3%A4pyl%C3%A4_district_Helsinki.jpg/260px-Puu_K%C3%A4pyl%C3%A4_district_Helsinki.jpg" decoding="async" width="174" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9d/Puu_K%C3%A4pyl%C3%A4_district_Helsinki.jpg/391px-Puu_K%C3%A4pyl%C3%A4_district_Helsinki.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9d/Puu_K%C3%A4pyl%C3%A4_district_Helsinki.jpg/520px-Puu_K%C3%A4pyl%C3%A4_district_Helsinki.jpg 2x" data-file-width="2334" data-file-height="1751" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Puu-Käpylä delavsko stanovanjsko območje Helsinki, 1920–1925</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 197.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 195.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Jyv%C3%A4skyl%C3%A4_Workers_Club.jpg" class="mw-file-description" title="Delavski klub, Jyväskylä, Alvar in Aino Aalto, 1925"><img alt="Delavski klub, Jyväskylä, Alvar in Aino Aalto, 1925" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Jyv%C3%A4skyl%C3%A4_Workers_Club.jpg/293px-Jyv%C3%A4skyl%C3%A4_Workers_Club.jpg" decoding="async" width="196" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Jyv%C3%A4skyl%C3%A4_Workers_Club.jpg/441px-Jyv%C3%A4skyl%C3%A4_Workers_Club.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Jyv%C3%A4skyl%C3%A4_Workers_Club.jpg/586px-Jyv%C3%A4skyl%C3%A4_Workers_Club.jpg 2x" data-file-width="1599" data-file-height="1064" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Delavski klub, Jyväskylä, Alvar in Aino Aalto, 1925</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 200.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 198.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Taidehalli_Helsinki.jpg" class="mw-file-description" title="Umetnostna galerija Taidehalli, Hilding Ekelund in Jarl Eklund, 1928"><img alt="Umetnostna galerija Taidehalli, Hilding Ekelund in Jarl Eklund, 1928" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Taidehalli_Helsinki.jpg/298px-Taidehalli_Helsinki.jpg" decoding="async" width="199" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Taidehalli_Helsinki.jpg/447px-Taidehalli_Helsinki.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Taidehalli_Helsinki.jpg/595px-Taidehalli_Helsinki.jpg 2x" data-file-width="1500" data-file-height="983" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Umetnostna galerija Taidehalli, Hilding Ekelund in Jarl Eklund, 1928</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 177.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 175.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Toolo_church-Helsinki1.jpg" class="mw-file-description" title="Cerkev Töölö, Helsinki, Hilding Ekelund, 1930"><img alt="Cerkev Töölö, Helsinki, Hilding Ekelund, 1930" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/Toolo_church-Helsinki1.jpg/263px-Toolo_church-Helsinki1.jpg" decoding="async" width="176" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/Toolo_church-Helsinki1.jpg/395px-Toolo_church-Helsinki1.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/Toolo_church-Helsinki1.jpg/526px-Toolo_church-Helsinki1.jpg 2x" data-file-width="878" data-file-height="651" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Cerkev Töölö, Helsinki, Hilding Ekelund, 1930</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 138px"> <div class="thumb" style="width: 136px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:WTC_helsinki_(Embassy_of_Malaysia).jpg" class="mw-file-description" title="Zgradba banke Liittopankki, Helsinki, Pauli E. Blomstedt, 1929"><img alt="Zgradba banke Liittopankki, Helsinki, Pauli E. Blomstedt, 1929" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/58/WTC_helsinki_%28Embassy_of_Malaysia%29.jpg/204px-WTC_helsinki_%28Embassy_of_Malaysia%29.jpg" decoding="async" width="136" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/58/WTC_helsinki_%28Embassy_of_Malaysia%29.jpg/307px-WTC_helsinki_%28Embassy_of_Malaysia%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/58/WTC_helsinki_%28Embassy_of_Malaysia%29.jpg/409px-WTC_helsinki_%28Embassy_of_Malaysia%29.jpg 2x" data-file-width="2810" data-file-height="2682" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Zgradba banke Liittopankki, Helsinki, Pauli E. Blomstedt, 1929</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 197.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 195.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Parliament_building_Finland.jpg" class="mw-file-description" title="Stavba Finskega parlamenta, J.S. Sirén, 1931"><img alt="Stavba Finskega parlamenta, J.S. Sirén, 1931" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/35/Parliament_building_Finland.jpg/293px-Parliament_building_Finland.jpg" decoding="async" width="196" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/35/Parliament_building_Finland.jpg/440px-Parliament_building_Finland.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/35/Parliament_building_Finland.jpg/586px-Parliament_building_Finland.jpg 2x" data-file-width="640" data-file-height="426" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Stavba Finskega parlamenta, J.S. Sirén, 1931</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 200px"> <div class="thumb" style="width: 198px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Laukka_1955_p79_karjasilta.jpg" class="mw-file-description" title="Hiše Rintamamiestalo (vojnih veteranov), Karjasilta, Oulu, leta 1950"><img alt="Hiše Rintamamiestalo (vojnih veteranov), Karjasilta, Oulu, leta 1950" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0e/Laukka_1955_p79_karjasilta.jpg/297px-Laukka_1955_p79_karjasilta.jpg" decoding="async" width="198" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0e/Laukka_1955_p79_karjasilta.jpg/446px-Laukka_1955_p79_karjasilta.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0e/Laukka_1955_p79_karjasilta.jpg/594px-Laukka_1955_p79_karjasilta.jpg 2x" data-file-width="2276" data-file-height="1496" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Hiše Rintamamiestalo (vojnih veteranov), Karjasilta, <a href="/wiki/Oulu" title="Oulu">Oulu</a>, leta 1950</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 175.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 173.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Sosnowiec-Klimont%C3%B3w.Domki_Fi%C5%84skie.2.JPG" class="mw-file-description" title=""Finske hiše" v Sosnowiecu na Poljskem, pozna 1940"><img alt=""Finske hiše" v Sosnowiecu na Poljskem, pozna 1940" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Sosnowiec-Klimont%C3%B3w.Domki_Fi%C5%84skie.2.JPG/260px-Sosnowiec-Klimont%C3%B3w.Domki_Fi%C5%84skie.2.JPG" decoding="async" width="174" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Sosnowiec-Klimont%C3%B3w.Domki_Fi%C5%84skie.2.JPG/391px-Sosnowiec-Klimont%C3%B3w.Domki_Fi%C5%84skie.2.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Sosnowiec-Klimont%C3%B3w.Domki_Fi%C5%84skie.2.JPG/520px-Sosnowiec-Klimont%C3%B3w.Domki_Fi%C5%84skie.2.JPG 2x" data-file-width="2592" data-file-height="1944" /></a></span></div> <div class="gallerytext">"Finske hiše" v Sosnowiecu na Poljskem, pozna 1940</div> </li> </ul></div></div></div> <p>Razen stanovanjske zasnove obdobje nordijskega klasicizma velja za dokaj kratko, prekaša ga bolj "kontinentalni" slog – zlasti v bankah in drugih poslovnih stavbah – ki sta ga tipizirala Frosterus in Pauli E. Blomstedt (npr. stavba banke Liittopankki, Helsinki, 1929). V resnici pa je nastala sinteza elementov različnih stilov. Kljub temu je v poznih 1920-ih in zgodnjih 1930-ih že prišlo do pomembnega premika proti funkcionalizmu, ki ga je najbolj navdihnil francosko-švicarski arhitekt Le Corbusier, pa tudi iz primerov, ki so nam bližje, spet Švedska, kot je Stockholmska razstava (1930) Asplund in Sigurd Lewerentz. </p><p>Blomstedt sam je prezgodaj umrl leta 1935, star 35 let. Pomembno sredstvo za razvoj modernizma na Finskem je bil njegov sodobnik Alvar Aalto, ki je bil Asplundov prijatelj, pa tudi ključni švedski arhitekt Sven Markelius. Slednji je povabil Aalta, da se pridruži Congrès International d'Architecture Moderne (CIAM), ki naj bi ga vodil <a href="/wiki/Le_Corbusier" title="Le Corbusier">Le Corbusier</a>. Aaltov ugled kot pomemben prispevek k modernizmu je potrdil njegovo sodelovanje pri CIAM in vključitev njegovih del v pomembne arhitekturne revije po vsem svetu ter pomembne zgodovine arhitekture, zlasti v drugi izdaji (1949) <i>Space, Time and Architecture</i> avtorja generalnega sekretarja CIAM, Sigfrieda Giediona. Aaltove pomembne stavbe iz zgodnjega obdobja modernizma, ki so v bistvu ustrezale teoretičnim načelom in arhitekturni estetiki Le Corbusierja in drugih modernističnih arhitektov, kot je <a href="/wiki/Walter_Gropius" title="Walter Gropius">Walter Gropius</a>, vključujejo časopisne pisarne Turku Sanomat, Turku, sanatorij za tuberkulozo Paimio (1932) (del vsedržavna kampanja za gradnjo sanatorija za tuberkulozo) in knjižnica Viipuri (1927–35). Osrednjega pomena za funkcionalizem je bilo posvečanje velike pozornosti uporabi stavbe. </p><p>Še en ključni finski modernistični arhitekt iz tistega obdobja, ki je prav tako šel skozi nordijski klasicizem in je bil kratek čas v partnerstvu z Aaltom – skupaj sta sodelovala pri načrtovanju sejma v Turkuju leta 1929 – je bil <a href="/w/index.php?title=Erik_Bryggman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Erik Bryggman (stran ne obstaja)">Erik Bryggman</a>, glavno med njegovimi lastnimi deli je bila Kapela vstajenja (1941) v Turkuju. Vendar pa je za Giediona pomembnost Aalta vodila pri njegovem odmiku od visokega modernizma k organski arhitekturi – in kot je videl Giedion, je bil impulz za to v naravnih formacijah Finske. Čeprav naj bi bili ti "organski elementi" vidni že v teh prvih projektih, so postali bolj očitni v Aaltovem mojstrovinskem načrtu hiše Villa Mairea (1937–1939) v Noormarkkuju – zasnovanem za industrialca Harryja Gullichsena in njegovo ženo industrialca Maire Gullichsen – zasnova, za katero se zdi, da je črpala navdih iz Fallingwater <a href="/wiki/Frank_Lloyd_Wright" title="Frank Lloyd Wright">Franka Lloyda Wrighta</a> (1936–1939) v Pensilvaniji, ZDA. Čeprav je Aalto celo pri načrtovanju luksuzne vile trdil, da meni, da bi vila Mairea zagotovila raziskave za gradnjo standardizacije za socialna stanovanja.<sup id="cite_ref-50" class="reference"><a href="#cite_note-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Premik ali prehod iz nordijskega klasicizma v funkcionalizem naj bi bil včasih nenaden in revolucionaren, kot pri Aaltovih časopisnih pisarnah Turku Sanomat in sanatoriju Paimio, ki uporablja tako izrazite modernistične značilnosti, kot je uporaba armiranobetonske konstrukcije, oken iz jeklenih trakov in ravnih streh. Premik v Aaltovem oblikovalskem pristopu od klasicizma k modernizmu pooseblja knjižnica Viipuri (1927–35), ki je šla skozi preobrazbo iz prvotno klasičnega natečajnega predloga (1927) v dokončano visokomodernistično stavbo po zamudah pri projektu, a še vedno ohranja številne ideale prvotne zamisli. Sledi nordijskega klasicizma bi se seveda še naprej sintetizirale s funkcionalizmom in bolj samosvojim individualnim slogom, dobro znan primer je zrelo delo Erika Bryggmana, Kapela vstajenja v Turkuju, ki izvira iz leta 1941. Pravzaprav je v veliki študiji finske arhitekture v tem obdobju, čeprav s posebnim poudarkom na Aaltu, grški zgodovinar-teoretik Demetri Porphyrios v Virih sodobnega eklekticizma (1983) trdi, da "organsko" urejanje Aaltovih zrelih del uporablja isto "heterotopično" urejanje – tj. jukstapozicija nasprotnih elementov – to je razvidno iz arhitekture nordijske narodne romantike s konca 19. in začetka 20. stoletja; na primer dela Eliela Saarinena.<sup id="cite_ref-51" class="reference"><a href="#cite_note-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5701381"><div class="mod-gallery mod-gallery-default mod-gallery-center"><div class="main"><div><ul class="gallery mw-gallery-packed nochecker bordered-images whitebg"> <li class="gallerybox" style="width: 197.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 195.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Vyborg_Library_Interior.jpg" class="mw-file-description" title="Knjižnica Viipuri, Alvar Aalto, 1927–1935"><img alt="Knjižnica Viipuri, Alvar Aalto, 1927–1935" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Vyborg_Library_Interior.jpg/293px-Vyborg_Library_Interior.jpg" decoding="async" width="196" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Vyborg_Library_Interior.jpg/440px-Vyborg_Library_Interior.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Vyborg_Library_Interior.jpg/585px-Vyborg_Library_Interior.jpg 2x" data-file-width="5760" data-file-height="3840" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Knjižnica Viipuri, Alvar Aalto, 1927–1935</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 197.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 195.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Paimio_Sanatorium2.jpg" class="mw-file-description" title="Sanatorij Paimio, Alvar Aalto, 1932"><img alt="Sanatorij Paimio, Alvar Aalto, 1932" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Paimio_Sanatorium2.jpg/293px-Paimio_Sanatorium2.jpg" decoding="async" width="196" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Paimio_Sanatorium2.jpg/440px-Paimio_Sanatorium2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Paimio_Sanatorium2.jpg/586px-Paimio_Sanatorium2.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1065" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Sanatorij Paimio, Alvar Aalto, 1932</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 175.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 173.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Alvar_Aalto,_Paimio_Sanatorium,_Bedroom_lamp.jpg" class="mw-file-description" title="Sanatorij Paimio, stropna svetilka v sobi za bolnike, Alvar Aalto"><img alt="Sanatorij Paimio, stropna svetilka v sobi za bolnike, Alvar Aalto" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6a/Alvar_Aalto%2C_Paimio_Sanatorium%2C_Bedroom_lamp.jpg/260px-Alvar_Aalto%2C_Paimio_Sanatorium%2C_Bedroom_lamp.jpg" decoding="async" width="174" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6a/Alvar_Aalto%2C_Paimio_Sanatorium%2C_Bedroom_lamp.jpg/391px-Alvar_Aalto%2C_Paimio_Sanatorium%2C_Bedroom_lamp.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6a/Alvar_Aalto%2C_Paimio_Sanatorium%2C_Bedroom_lamp.jpg/520px-Alvar_Aalto%2C_Paimio_Sanatorium%2C_Bedroom_lamp.jpg 2x" data-file-width="2234" data-file-height="1675" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Sanatorij Paimio, stropna svetilka v sobi za bolnike, Alvar Aalto</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 264.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 262.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:4Y1A7841_Alvar_Aalto,_Finland_(26710745140).jpg" class="mw-file-description" title="Alvar Aalto, Villa Mairea, Noormarkku, 1938–1939"><img alt="Alvar Aalto, Villa Mairea, Noormarkku, 1938–1939" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d2/4Y1A7841_Alvar_Aalto%2C_Finland_%2826710745140%29.jpg/394px-4Y1A7841_Alvar_Aalto%2C_Finland_%2826710745140%29.jpg" decoding="async" width="263" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d2/4Y1A7841_Alvar_Aalto%2C_Finland_%2826710745140%29.jpg/591px-4Y1A7841_Alvar_Aalto%2C_Finland_%2826710745140%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d2/4Y1A7841_Alvar_Aalto%2C_Finland_%2826710745140%29.jpg/787px-4Y1A7841_Alvar_Aalto%2C_Finland_%2826710745140%29.jpg 2x" data-file-width="2839" data-file-height="1408" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Alvar Aalto, Villa Mairea, Noormarkku, 1938–1939</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 175.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 173.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Ylosnousemuskappeli_interior.jpg" class="mw-file-description" title="Kapela vstajenja, Turku, Erik Bryggman, 1941"><img alt="Kapela vstajenja, Turku, Erik Bryggman, 1941" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/Ylosnousemuskappeli_interior.jpg/260px-Ylosnousemuskappeli_interior.jpg" decoding="async" width="174" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/Ylosnousemuskappeli_interior.jpg/391px-Ylosnousemuskappeli_interior.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/Ylosnousemuskappeli_interior.jpg/520px-Ylosnousemuskappeli_interior.jpg 2x" data-file-width="4000" data-file-height="3000" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Kapela vstajenja, Turku, Erik Bryggman, 1941</div> </li> </ul></div></div></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text">Richards, J. M. 800 Years of Finnish Architecture. London: David & Charles, 1978. <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-7153-7512-1" title="Posebno:ViriKnjig/0-7153-7512-1">0-7153-7512-1</a></span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAllplan" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Allplan. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://blog.allplan.com/en/finnish-architecture">»Finnish Architecture: When tradition and function meet«</a>. <i>blog.allplan.com</i> (v ameriški angleščini)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 16. avgusta 2023</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=blog.allplan.com&rft.atitle=Finnish+Architecture%3A+When+tradition+and+function+meet&rft.au=Allplan&rft_id=https%3A%2F%2Fblog.allplan.com%2Fen%2Ffinnish-architecture&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFinska+arhitektura" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-3">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110408074215/http://finland.fi/public/default.aspx?contentid=160072&contentlan=2&culture=en-US">»Alvar Aalto-thisisFINLAND«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://finland.fi/public/default.aspx?contentid=160072&contentlan=2&culture=en-US">prvotnega spletišča</a> dne 8. aprila 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Alvar+Aalto-thisisFINLAND&rft_id=http%3A%2F%2Ffinland.fi%2Fpublic%2Fdefault.aspx%3Fcontentid%3D160072%26contentlan%3D2%26culture%3Den-US&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFinska+arhitektura" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text">Alvar Aalto, "Motifs from past ages" (1922). Reproduced in Göran Schildt (ed), <i>Alvar Aalto in His Own Words</i>, Otava: Helsinki, 1997, p.35</span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text">Frédéric Edelman, article in <i>Le Monde</i>, Paris, September 19, 2000.</span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nba.fi/en/cultural_environment/built_heritage/built_welfare_project/heritage_of_tomorrow">Constructing the Finnish welfare state since 1945</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140201160859/http://www.nba.fi/en/cultural_environment/built_heritage/built_welfare_project/heritage_of_tomorrow">Arhivirano</a> February 1, 2014, na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</span> </li> <li id="cite_note-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-7">↑</a></span> <span class="reference-text">Pentti Virrankoski, <i>Suomen historia - Maa ja kansa kautta aikojen</i>, SKS, Helsinki, 2012.</span> </li> <li id="cite_note-Nikula-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Nikula_8-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Riitta Nikula, <i>Architecture and Landscape - The Building of Finland</i>, Otava, Helsinki, 1993.</span> </li> <li id="cite_note-Betoni-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Betoni_9-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Jouni Kaipia (ed.), <i>Tehdään betonista - Concrete in Finnish Architecture</i>, Museum of Finnish Architecture, Helsinki, 1993.</span> </li> <li id="cite_note-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-10">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.aalto.fi/en/news/growing-demand-for-climate-friendly-construction-could-wood-architecture-become-one-of">»Growing demand for climate-friendly construction: could wood architecture become one of Finland's exports? | Aalto University«</a>. <i>www.aalto.fi</i>. 19. december 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.aalto.fi&rft.atitle=Growing+demand+for+climate-friendly+construction%3A+could+wood+architecture+become+one+of+Finland%27s+exports%3F+%26%23124%3B+Aalto+University&rft.date=2019-12-19&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.aalto.fi%2Fen%2Fnews%2Fgrowing-demand-for-climate-friendly-construction-could-wood-architecture-become-one-of&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFinska+arhitektura" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Hautajärvi-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Hautajärvi_11-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Harri Hautajärvi, "Suuntana Lappi", <i>Sankaruus ja Arki - Suomen 50-luvun miljöö</i>. Suomen rakennustaiteen Museo, Helsinki, 1994.</span> </li> <li id="cite_note-Pettersson-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Pettersson_12-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Lars Pettersson, <i>Finnish Wooden Church</i>, Helsinki: Museum of Finnish Architecture, 1992.</span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text">A.V. and Y.A. Opolovnikov, <i>The Wooden Architecture of Russia: Houses, Fortifications, Churches</i>, London, Thames & Hudson, 1989.</span> </li> <li id="cite_note-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-14">↑</a></span> <span class="reference-text">Gradnjo z hlodi je opisal rimski arhitekt <a href="/wiki/Vitruvij" title="Vitruvij">Vitruvij</a> v svojem arhitekturnem traktatu <i>De Architectura</i>. Opozoril je, da so bila v <a href="/wiki/Bitinija" title="Bitinija">Bitiniji</a> in <a href="/wiki/Pont" title="Pont">Pontu</a> (današnja Romunija, nekdanja provinca Rimskega cesarstva Dakija) bivališča zgrajena tako, da so hlode polagali vodoravno enega na drugega in zapolnjevali vrzeli z <i>okrožki in blatom</i>. Vitruvij, <i>De Architectura</i> (Deset knjig o arhitekturi) Penguin, London, 2012.</span> </li> <li id="cite_note-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-15">↑</a></span> <span class="reference-text">Panu Kaila, "Keittomaali" (in Finnish), Helsinki, Museovirasto Rakennushistorian osasto, 2000.</span> </li> <li id="cite_note-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-16">↑</a></span> <span class="reference-text">Pekka Korvenmaa, "The Finnish Wooden House Transformed: American prefabrication, war-time housing and Alvar Aalto", <i>Construction History</i>, Vol. 6, 1990.</span> </li> <li id="cite_note-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-17">↑</a></span> <span class="reference-text">Netta Book et al. (eds), <i>Murtovaara - Kruununmetsätorppa Valtimolla - A crown forest croft in Valtimo</i>. Karjalaisen Kulttuurin Edistämissäätiö, Kuopio, 2008.</span> </li> <li id="cite_note-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-18">↑</a></span> <span class="reference-text"><i>Seurasaari - The Open-Air Museum</i>. Museovirasto, Helsinki, 1996.</span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text">Henrik Lilius, <i>The Finnish Wooden Town</i>, Anders Nyborg, Birthe Krüger (DK), 1985.</span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text">Olli Alho (ed.), <i>Finland - A Cultural Encyclopedia</i>, Finnish Literature Society, Helsinki, 1997.</span> </li> <li id="cite_note-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-21">↑</a></span> <span class="reference-text">Markus Hiekkanen, <i>Suomen keskiajan kivikirkot</i>, Suomalaisen Kirjallisuuden Seura, Helsinki, 2007.</span> </li> <li id="cite_note-Hällström-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Hällström_22-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Olof af Hällström, <i>Sveaborg - The Island Fortress off Helsinki</i>. Anders Nyborg, Birthe Krüger (DK), 1986.</span> </li> <li id="cite_note-23"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-23">↑</a></span> <span class="reference-text">Erik Dahlberg, <i>Suecia Antiqua et Hodierna</i>, Stureförlaget, Stockholm, 1978 (facsimile reproduction of 1865 edition). See also Gareth Griffiths, "Finlandia: el sur y los simbolos de enculturación". <i>Nórdicos</i>, DPA 26, Barcelona, 2010.</span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text">Irma Lounatvuori, <i>Mallin mukaan maan tavalla</i>, Museovirasto, Helsinki, 1996.</span> </li> <li id="cite_note-25"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-25">↑</a></span> <span class="reference-text">In 1930 it was recorded that there were 92 manor houses in Finland. Gabriel Nikander and Kurt Antel, <i>Herrgårdar i Finland</i>, Söderstöm, Helsinki, 1930.</span> </li> <li id="cite_note-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-26">↑</a></span> <span class="reference-text">Elias Härö, "Manor houses", in Olli Alho (ed.), <i>Finland - A Cultural Encyclopedia</i>, Finnish Literature Society, Helsinki, 1997.</span> </li> <li id="cite_note-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-27">↑</a></span> <span class="reference-text">Irma Lounatvuori and Marja Terttu Knapas, <i>Louhisaaren kartano: suku ja rälssi - säteri ja kirkko</i>, Museovirasto, Helsinki, 2005.</span> </li> <li id="cite_note-28"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-28">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://kansallisbiografia.fi/kansallisbiografia/henkilo/2528">»Etusivu«</a>. <i>kansallisbiografia.fi</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=kansallisbiografia.fi&rft.atitle=Etusivu&rft_id=https%3A%2F%2Fkansallisbiografia.fi%2Fkansallisbiografia%2Fhenkilo%2F2528&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFinska+arhitektura" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-29"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-29">↑</a></span> <span class="reference-text">Riitta Koskinen, <i>Suomalainen kartano - Kustavilaisen ajan säätyläiselämää</i>, Helsinki, SKS, 2013.</span> </li> <li id="cite_note-blf-30"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-blf_30-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFÖrmä" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Örmä, Simo. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.blf.fi/artikel.php?id=3126">»BASSI, Charles«</a> (v švedščini). Biografiskt lexikon för Finland<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 13. septembra 2016</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=BASSI%2C+Charles&rft.pub=Biografiskt+lexikon+f%C3%B6r+Finland&rft.aulast=%C3%96rm%C3%A4&rft.aufirst=Simo&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.blf.fi%2Fartikel.php%3Fid%3D3126&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFinska+arhitektura" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-31"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-31">↑</a></span> <span class="reference-text">Nils Erik Wickberg, <i>Senaatintori - Senatstorget - Senate Square, Helsinki</i>, Rungsted Kyst, Nyborg, 1981</span> </li> <li id="cite_note-Lilius-32"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Lilius_32-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Henrik Lilius (ed.), <i>Carl Ludvig Engel</i>, Helsinki: Opetusministeriö, 1990.</span> </li> <li id="cite_note-33"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-33">↑</a></span> <span class="reference-text">Margareta Redlund (ed.), <i>Georg Theodor Polychron Chiewitz 1815-1862</i>, Ritarihuone, Helsinki, 2009.</span> </li> <li id="cite_note-34"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-34">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20120323154813/http://www.mfa.fi/arkkitehtiesittely?apid=3143">»Theodor Höijer 20.2.1843, Helsinki - 31.10.1910, Helsinki. Museum of Finnish Architecture«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.mfa.fi/arkkitehtiesittely?apid=3143">prvotnega spletišča</a> dne 23. marca 2012<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 21. marca 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Theodor+H%C3%B6ijer+20.2.1843%2C+Helsinki+-+31.10.1910%2C+Helsinki.+Museum+of+Finnish+Architecture.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.mfa.fi%2Farkkitehtiesittely%3Fapid%3D3143&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFinska+arhitektura" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-35"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-35">↑</a></span> <span class="reference-text">Petri Piiroinen (ed.), <i>Ortodoksisuutta eilen ja tänään. Helsingin ortodoksinen seurakunta 1827-2002</i>, Helsinki 2002.</span> </li> <li id="cite_note-36"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-36">↑</a></span> <span class="reference-text">Pekka Korvenmaa (ed) <i>The Work of Architects</i>, Finnish Building Centre, Helsinki, 1992.</span> </li> <li id="cite_note-37"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-37">↑</a></span> <span class="reference-text">Bengt von Bonsdorff et al. (eds.): <i>Suomen taiteen historia</i>, Helsinki: Schildts Kustannus Oy, 1998, pp. 115-116.</span> </li> <li id="cite_note-38"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-38">↑</a></span> <span class="reference-text">Pravzaprav je bil arhitekturni biro Usko Nyström-Petrelius-Penttilä aktivno profinski jezik v času, ko je bila velika večina arhitektov švedsko govorečih. Poleg tega so bile nekatere stranke arhitekturnega podjetja povezane tudi z gibanjem Fennoman, zlasti z banko KOP (Kansallis-Osake-Pankki), ki jim je naročila oblikovanje njihovih bančnih zgradb med drugimi mesti v Ouluju in Viipuriju. Eija Rauske, <i>Kivet puhuvat - Arkkitehtuuritoimiston Usko Nyström-Petrelius-Penttilä asuinkerrostalot Helsingissä 1895-1908</i>, Helsinki: Suomen muinaismuistoyhdistys, 2004.</span> </li> <li id="cite_note-39"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-39">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.mfa.fi/en/about-us/exhibition-services/">»Exhibition Services«</a>. <i>Arkkitehtuurimuseo</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Arkkitehtuurimuseo&rft.atitle=Exhibition+Services&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.mfa.fi%2Fen%2Fabout-us%2Fexhibition-services%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFinska+arhitektura" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Connah-40"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Connah_40-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Roger Connah, <i>Finland - Modern Architectures in History</i>, Reaktion Books, 2005.</span> </li> <li id="cite_note-41"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-41">↑</a></span> <span class="reference-text">A.J. Meier-Graefe, <i>Die Weltausstellung in Paris 1900</i>, Verlag F. Krüger, Paris & Leipzig 1900, p.36.</span> </li> <li id="cite_note-42"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-42">↑</a></span> <span class="reference-text">Kennth Frampton, <i>Modern Architecture - A Critical History</i>, Thames & Hudson, 2007 (4th edition).</span> </li> <li id="cite_note-43"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-43">↑</a></span> <span class="reference-text">Sigurd Frosterus, "Architecture; A Challenge"; Gustaf Strengell, "Architecture; A challenge to our opponents by Gustaf Strengell and Sigurd Frosterus", Hufvudstadsbladet 1904. Both English translations published in <i>Abacus</i> 3, Helsinki, 1983.</span> </li> <li id="cite_note-44"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-44">↑</a></span> <span class="reference-text">Kimmo Sarje, "Façades and Functions Sigurd Frosterus as a Critic of Architecture", <i>The Nordic Journal of Aesthetics</i>, Vol 22, No 40-41 , 2011.</span> </li> <li id="cite_note-45"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-45">↑</a></span> <span class="reference-text">Pekka Korvenmaa, <i>Innovation versus Tradition: The Architect Lars Sonck - Works and Projects 1900-1900</i>, Suomen muinaismuistoyhdistyksen aikakauskirja, Helsinki, 1991, p.41.</span> </li> <li id="cite_note-46"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-46">↑</a></span> <span class="reference-text">Pekka Lehtinen, "The Boulevard of Helsinginkatu - A street project for an industrial city", <i>Ptah</i>, 1:2004, pp.55-63.</span> </li> <li id="cite_note-47"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-47">↑</a></span> <span class="reference-text"><i>Saarinen in Finland</i>, Museum of Finnish Architecture: Helsinki, 1985, pp. 102-111.</span> </li> <li id="cite_note-48"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-48">↑</a></span> <span class="reference-text">Kirsi Saarikangas, <i>Model Houses for Model Families: Gender, Ideology and the Modern Dwelling - The Type-Planned Houses of the 1940s in Finland.</i> SHS, Helsinki, 1993.</span> </li> <li id="cite_note-49"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-49">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.pateniemiseura.net/node/74">"Pateniemi toimitti sotakorvauksena Neuvostoliittoon 522 puutaloa", <i>Patela-Herukka</i>, 4/1989.</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160306125427/http://pateniemiseura.net/node/74">Arhivirano</a> 2016-03-06 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</span> </li> <li id="cite_note-50"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-50">↑</a></span> <span class="reference-text">Juhani Pallasmaa, <i>Alvar Aalto – Villa Mairea, 1938–39</i>. Alvar Aalto Foundation, 1998.</span> </li> <li id="cite_note-51"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-51">↑</a></span> <span class="reference-text">Demetri Porphyrios, <i>Sources of Modern Eclecticism</i>, Academy Editions, London, 1983.</span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Finska_arhitektura&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <span style="font-weight: bold; font-style: italic;"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Architecture_of_Finland" class="extiw" title="commons:Category:Architecture of Finland">Finska arhitektura</a></span>.</div></div> </div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.finnisharchitecture.fi/">Architecture of Finland website</a></li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-label="Navbox" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola: Narodne knjižnice</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q1417793#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://kopkatalogs.lv/F?func=direct&local_base=lnc10&doc_number=000261209&P_CON_LNG=ENG">Latvija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ph120245&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></span></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Finska_arhitektura&oldid=6267728">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Finska_arhitektura&oldid=6267728</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorija</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Arhitektura_na_Finskem" title="Kategorija:Arhitektura na Finskem">Arhitektura na Finskem</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_ameri%C5%A1ki_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en-us)" title="Kategorija:Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)">Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_%C5%A1ved%C5%A1%C4%8Dini_(sv)" title="Kategorija:Viri CS1 v švedščini (sv)">Viri CS1 v švedščini (sv)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_finsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo finsko besedilo">Članki, ki vsebujejo finsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_iz_Wikipodatkov" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov">Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LNB" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LNB">Wikipedijini članki z identifikatorji LNB</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 14:49, 28. julij 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Finska_arhitektura&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-6b8d669998-2cp4w","wgBackendResponseTime":201,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.551","walltime":"1.111","ppvisitednodes":{"value":1995,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":23541,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":1259,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":15,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":3,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":117757,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 748.743 1 -total"," 36.27% 271.544 10 Predloga:Gallery"," 20.99% 157.170 2 Predloga:Lang-fi"," 20.52% 153.651 1 Predloga:Sklici"," 10.07% 75.417 7 Predloga:Navedi_splet"," 9.94% 74.456 1 Predloga:Commons_category"," 9.00% 67.416 1 Predloga:Sister_project"," 8.19% 61.344 1 Predloga:Side_box"," 6.78% 50.778 1 Predloga:ISBN"," 4.92% 36.822 2 Predloga:If_then_show"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.333","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":24939947,"limit":52428800}},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-64476968cd-hj88n","timestamp":"20241102035010","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Finska arhitektura","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Finska_arhitektura","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q1417793","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q1417793","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2024-07-05T12:58:15Z","dateModified":"2024-07-28T13:49:17Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/0\/04\/VIPlibrary.jpg"}</script> </body> </html>