CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Srednji vek - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"0b2d0901-7dc6-4220-8027-0771ac86c1ad","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Srednji_vek","wgTitle":"Srednji vek","wgCurRevisionId":6344669,"wgRevisionId":6344669,"wgArticleId":9448,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo","Harv in Sfn no-target napake","Strani s čarobnimi povezavami ISBN","Članki, ki vsebujejo okcitansko (po 1500) besedilo","Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma","CS1: dolga vrednost volume","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji LNB", "Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV","Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji NARA","Zgodovina po dobah","Srednji vek"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Srednji_vek","wgRelevantArticleId":9448,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":200000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true, "wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q12554","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","ext.tmh.player.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready" ,"ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","ext.tmh.player","ext.scribunto.logs","site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.tmh.player.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.5"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/91/Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg/1200px-Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="1200"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/91/Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg/800px-Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="800"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/91/Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg/640px-Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="640"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Srednji vek - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Srednji_vek"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Srednji_vek"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Srednji_vek rootpage-Srednji_vek skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Glavni meni </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z">Glavna stran</a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod">Naučite se urejati</a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki">Izbrani članki</a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x">Naključna stran</a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r">Zadnje spremembe</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč">Pomoč</a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo">Pod lipo</a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete">Portal skupnosti</a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami">Stik z nami</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"> Iskanje </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Videz </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class="">Denarni prispevki</a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Srednji+vek" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class="">Ustvari račun</a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Srednji+vek" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class="">Prijava</a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Osebna orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl">Denarni prispevki</a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Srednji+vek" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."> Ustvari račun</a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Srednji+vek" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"> Prijava</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju">več o tem</a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y">Prispevki</a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n">Pogovorna stran</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Terminologija_in_časovna_opredelitev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Terminologija_in_časovna_opredelitev"> <div class="vector-toc-text"> 1 Terminologija in časovna opredelitev </div> </a> <ul id="toc-Terminologija_in_časovna_opredelitev-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Viri"> <div class="vector-toc-text"> 2 Viri </div> </a> <ul id="toc-Viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pozno_Rimsko_cesarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Pozno_Rimsko_cesarstvo"> <div class="vector-toc-text"> 3 Pozno Rimsko cesarstvo </div> </a> <ul id="toc-Pozno_Rimsko_cesarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodnji_srednji_vek_(5.–12._stoletje)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodnji_srednji_vek_(5.–12._stoletje)"> <div class="vector-toc-text"> 4 Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje) </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgodnji_srednji_vek_(5.–12._stoletje)-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje) </button> <ul id="toc-Zgodnji_srednji_vek_(5.–12._stoletje)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Porimska_kraljestva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Porimska_kraljestva"> <div class="vector-toc-text"> 4.1 Porimska kraljestva </div> </a> <ul id="toc-Porimska_kraljestva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Preživetje_Bizantinskega_cesarstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Preživetje_Bizantinskega_cesarstva"> <div class="vector-toc-text"> 4.2 Preživetje Bizantinskega cesarstva </div> </a> <ul id="toc-Preživetje_Bizantinskega_cesarstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zahodna_družba" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zahodna_družba"> <div class="vector-toc-text"> 4.3 Zahodna družba </div> </a> <ul id="toc-Zahodna_družba-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vzpon_islama" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vzpon_islama"> <div class="vector-toc-text"> 4.4 Vzpon islama </div> </a> <ul id="toc-Vzpon_islama-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Trgovina_in_gospodarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Trgovina_in_gospodarstvo"> <div class="vector-toc-text"> 4.5 Trgovina in gospodarstvo </div> </a> <ul id="toc-Trgovina_in_gospodarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Cerkveno_življenje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Cerkveno_življenje"> <div class="vector-toc-text"> 4.6 Cerkveno življenje </div> </a> <ul id="toc-Cerkveno_življenje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Karolinška_Evropa" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Karolinška_Evropa"> <div class="vector-toc-text"> 4.7 Karolinška Evropa </div> </a> <ul id="toc-Karolinška_Evropa-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Razpad_Karolinškega_cesarstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Razpad_Karolinškega_cesarstva"> <div class="vector-toc-text"> 4.8 Razpad Karolinškega cesarstva </div> </a> <ul id="toc-Razpad_Karolinškega_cesarstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Nova_kraljestva_in_oživitev_Bizantinskega_cesarstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Nova_kraljestva_in_oživitev_Bizantinskega_cesarstva"> <div class="vector-toc-text"> 4.9 Nova kraljestva in oživitev Bizantinskega cesarstva </div> </a> <ul id="toc-Nova_kraljestva_in_oživitev_Bizantinskega_cesarstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Arhitektura_in_umetnost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Arhitektura_in_umetnost"> <div class="vector-toc-text"> 4.10 Arhitektura in umetnost </div> </a> <ul id="toc-Arhitektura_in_umetnost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vojska_in_tehnologija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vojska_in_tehnologija"> <div class="vector-toc-text"> 4.11 Vojska in tehnologija </div> </a> <ul id="toc-Vojska_in_tehnologija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Visoki_srednji_vek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Visoki_srednji_vek"> <div class="vector-toc-text"> 5 Visoki srednji vek </div> </a> <button aria-controls="toc-Visoki_srednji_vek-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Visoki srednji vek </button> <ul id="toc-Visoki_srednji_vek-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Družba" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Družba"> <div class="vector-toc-text"> 5.1 Družba </div> </a> <ul id="toc-Družba-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Oživitev_gospodarstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Oživitev_gospodarstva"> <div class="vector-toc-text"> 5.2 Oživitev gospodarstva </div> </a> <ul id="toc-Oživitev_gospodarstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Cerkvene_reforme" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Cerkvene_reforme"> <div class="vector-toc-text"> 5.3 Cerkvene reforme </div> </a> <ul id="toc-Cerkvene_reforme-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vzpon_državne_moči" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vzpon_državne_moči"> <div class="vector-toc-text"> 5.4 Vzpon državne moči </div> </a> <ul id="toc-Vzpon_državne_moči-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Križarske_vojne" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Križarske_vojne"> <div class="vector-toc-text"> 5.5 Križarske vojne </div> </a> <ul id="toc-Križarske_vojne-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Intelektualno_življenje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Intelektualno_življenje"> <div class="vector-toc-text"> 5.6 Intelektualno življenje </div> </a> <ul id="toc-Intelektualno_življenje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Arhitektura_in_umetnost_2" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Arhitektura_in_umetnost_2"> <div class="vector-toc-text"> 5.7 Arhitektura in umetnost </div> </a> <ul id="toc-Arhitektura_in_umetnost_2-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Tehnologija_in_vojska" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Tehnologija_in_vojska"> <div class="vector-toc-text"> 5.8 Tehnologija in vojska </div> </a> <ul id="toc-Tehnologija_in_vojska-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Pozni_srednji_vek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Pozni_srednji_vek"> <div class="vector-toc-text"> 6 Pozni srednji vek </div> </a> <button aria-controls="toc-Pozni_srednji_vek-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Pozni srednji vek </button> <ul id="toc-Pozni_srednji_vek-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Družba_in_gospodarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Družba_in_gospodarstvo"> <div class="vector-toc-text"> 6.1 Družba in gospodarstvo </div> </a> <ul id="toc-Družba_in_gospodarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Ponovna_oživitev_države" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Ponovna_oživitev_države"> <div class="vector-toc-text"> 6.2 Ponovna oživitev države </div> </a> <ul id="toc-Ponovna_oživitev_države-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Propad_Bizanca_in_vzpon_Osmanov" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Propad_Bizanca_in_vzpon_Osmanov"> <div class="vector-toc-text"> 6.3 Propad Bizanca in vzpon Osmanov </div> </a> <ul id="toc-Propad_Bizanca_in_vzpon_Osmanov-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Nesoglasja_v_Cerkvi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Nesoglasja_v_Cerkvi"> <div class="vector-toc-text"> 6.4 Nesoglasja v Cerkvi </div> </a> <ul id="toc-Nesoglasja_v_Cerkvi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Učenjaki,_intelektualci_in_raziskovalci" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Učenjaki,_intelektualci_in_raziskovalci"> <div class="vector-toc-text"> 6.5 Učenjaki, intelektualci in raziskovalci </div> </a> <ul id="toc-Učenjaki,_intelektualci_in_raziskovalci-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Tehnološki_in_vojaški_razvoj" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Tehnološki_in_vojaški_razvoj"> <div class="vector-toc-text"> 6.6 Tehnološki in vojaški razvoj </div> </a> <ul id="toc-Tehnološki_in_vojaški_razvoj-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Umetnost_in_arhitektura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Umetnost_in_arhitektura"> <div class="vector-toc-text"> 6.7 Umetnost in arhitektura </div> </a> <ul id="toc-Umetnost_in_arhitektura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Sodobne_percepcije_in_zgodovinopisje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Sodobne_percepcije_in_zgodovinopisje"> <div class="vector-toc-text"> 7 Sodobne percepcije in zgodovinopisje </div> </a> <ul id="toc-Sodobne_percepcije_in_zgodovinopisje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Srednji_vek_na_slovenskem_ozemlju" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Srednji_vek_na_slovenskem_ozemlju"> <div class="vector-toc-text"> 8 Srednji vek na slovenskem ozemlju </div> </a> <button aria-controls="toc-Srednji_vek_na_slovenskem_ozemlju-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Srednji vek na slovenskem ozemlju </button> <ul id="toc-Srednji_vek_na_slovenskem_ozemlju-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Stari_vek_in_zgodnji_srednji_vek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Stari_vek_in_zgodnji_srednji_vek"> <div class="vector-toc-text"> 8.1 Stari vek in zgodnji srednji vek </div> </a> <ul id="toc-Stari_vek_in_zgodnji_srednji_vek-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Naselitev_Slovanov" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Naselitev_Slovanov"> <div class="vector-toc-text"> 8.2 Naselitev Slovanov </div> </a> <ul id="toc-Naselitev_Slovanov-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kneževini_Karantanija_in_Karniola" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kneževini_Karantanija_in_Karniola"> <div class="vector-toc-text"> 8.3 Kneževini Karantanija in Karniola </div> </a> <ul id="toc-Kneževini_Karantanija_in_Karniola-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Frankovska_država" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Frankovska_država"> <div class="vector-toc-text"> 8.4 Frankovska država </div> </a> <ul id="toc-Frankovska_država-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sveto_rimsko_cesarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Sveto_rimsko_cesarstvo"> <div class="vector-toc-text"> 8.5 Sveto rimsko cesarstvo </div> </a> <ul id="toc-Sveto_rimsko_cesarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Habsburžani" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Habsburžani"> <div class="vector-toc-text"> 8.6 Habsburžani </div> </a> <ul id="toc-Habsburžani-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Od_reformacije_do_baroka" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Od_reformacije_do_baroka"> <div class="vector-toc-text"> 8.7 Od reformacije do baroka </div> </a> <ul id="toc-Od_reformacije_do_baroka-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Sorodne_teme" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Sorodne_teme"> <div class="vector-toc-text"> 9 Sorodne teme </div> </a> <ul id="toc-Sorodne_teme-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Opombe" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Opombe"> <div class="vector-toc-text"> 10 Opombe </div> </a> <ul id="toc-Opombe-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> 11 Sklici </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Viri_2" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Viri_2"> <div class="vector-toc-text"> 12 Viri </div> </a> <ul id="toc-Viri_2-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> 13 Zunanje povezave </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Vklopi kazalo vsebine </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading">Srednji vek</h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 164 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-164" aria-hidden="true" > 164 jezikov </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Middeleeue" title="Middeleeue – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Middeleeue" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target">Afrikaans</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/Mittelalter" title="Mittelalter – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Mittelalter" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target">Alemannisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-am mw-list-item"><a href="https://am.wikipedia.org/wiki/%E1%88%98%E1%8A%AB%E1%8A%A8%E1%88%88%E1%8A%9B_%E1%8B%98%E1%88%98%E1%8A%95" title="መካከለኛ ዘመን – amharščina" lang="am" hreflang="am" data-title="መካከለኛ ዘመን" data-language-autonym="አማርኛ" data-language-local-name="amharščina" class="interlanguage-link-target">አማርኛ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Edat_Meya" title="Edat Meya – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Edat Meya" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target">Aragonés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D8%B9%D8%B5%D9%88%D8%B1_%D8%A7%D9%84%D9%88%D8%B3%D8%B7%D9%89" title="العصور الوسطى – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="العصور الوسطى" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target">العربية</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ary mw-list-item"><a href="https://ary.wikipedia.org/wiki/%D9%84%D9%82%D8%B1%D9%88%D9%86_%D9%84%D9%88%D8%B3%D8%B7%D8%A7%D9%86%D9%8A%D8%A9" title="لقرون لوسطانية – Moroccan Arabic" lang="ary" hreflang="ary" data-title="لقرون لوسطانية" data-language-autonym="الدارجة" data-language-local-name="Moroccan Arabic" class="interlanguage-link-target">الدارجة</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%B9%D8%B5%D9%88%D8%B1_%D9%88%D8%B3%D8%B7%D8%A7%D9%86%D9%8A%D9%87" title="عصور وسطانيه – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="عصور وسطانيه" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target">مصرى</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Ed%C3%A1_Media" title="Edá Media – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Edá Media" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target">Asturianu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Orta_%C9%99srl%C9%99r" title="Orta əsrlər – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Orta əsrlər" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target">Azərbaycanca</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%88%D8%B1%D8%AA%D8%A7_%D8%B9%D8%B5%D8%B1%D9%84%D8%B1" title="اورتا عصرلر – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="اورتا عصرلر" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target">تۆرکجه</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D1%80%D1%82%D0%B0_%D0%B1%D1%8B%D1%83%D0%B0%D1%82%D1%82%D0%B0%D1%80" title="Урта быуаттар – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Урта быуаттар" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target">Башҡортса</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bar mw-list-item"><a href="https://bar.wikipedia.org/wiki/Middloita" title="Middloita – Bavarian" lang="bar" hreflang="bar" data-title="Middloita" data-language-autonym="Boarisch" data-language-local-name="Bavarian" class="interlanguage-link-target">Boarisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/V%C4%97dorom%C5%BE%C4%93" title="Vėdoromžē – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="Vėdoromžē" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target">Žemaitėška</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%8F%D1%80%D1%8D%D0%B4%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D1%8F%D0%BA%D0%BE%D1%9E%D0%B5" title="Сярэдневякоўе – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Сярэдневякоўе" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target">Беларуская</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%8F%D1%80%D1%8D%D0%B4%D0%BD%D1%8F%D0%B2%D0%B5%D1%87%D1%87%D0%B0" title="Сярэднявечча – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Сярэднявечча" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target">Беларуская (тарашкевіца)</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%80%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D0%B5" title="Средновековие – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Средновековие" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target">Български</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-blk mw-list-item"><a href="https://blk.wikipedia.org/wiki/%E1%80%81%E1%80%B1%E1%80%90%E1%80%BA%E1%80%91%E1%80%AC%E1%82%8F%E1%80%9D" title="ခေတ်ထာႏဝ – Pa'O" lang="blk" hreflang="blk" data-title="ခေတ်ထာႏဝ" data-language-autonym="ပအိုဝ်ႏဘာႏသာႏ" data-language-local-name="Pa'O" class="interlanguage-link-target">ပအိုဝ်ႏဘာႏသာႏ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%AE%E0%A6%A7%E0%A7%8D%E0%A6%AF%E0%A6%AF%E0%A7%81%E0%A6%97" title="মধ্যযুগ – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="মধ্যযুগ" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target">বাংলা</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Krennamzer" title="Krennamzer – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Krennamzer" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target">Brezhoneg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Srednji_vijek" title="Srednji vijek – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Srednji vijek" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target">Bosanski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bxr mw-list-item"><a href="https://bxr.wikipedia.org/wiki/%D0%94%D1%83%D0%BD%D0%B4%D0%B0_%D0%B7%D1%83%D1%83%D0%BD" title="Дунда зуун – Russia Buriat" lang="bxr" hreflang="bxr" data-title="Дунда зуун" data-language-autonym="Буряад" data-language-local-name="Russia Buriat" class="interlanguage-link-target">Буряад</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Edat_mitjana" title="Edat mitjana – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Edat mitjana" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target">Català</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Tungang_Panahon" title="Tungang Panahon – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Tungang Panahon" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target">Cebuano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%D8%B3%DB%95%D8%AF%DB%95%DA%A9%D8%A7%D9%86%DB%8C_%D9%86%D8%A7%D9%88%DB%8C%D9%86" title="سەدەکانی ناوین – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="سەدەکانی ناوین" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target">کوردی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-co mw-list-item"><a href="https://co.wikipedia.org/wiki/Medievu" title="Medievu – korziščina" lang="co" hreflang="co" data-title="Medievu" data-language-autonym="Corsu" data-language-local-name="korziščina" class="interlanguage-link-target">Corsu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/St%C5%99edov%C4%9Bk" title="Středověk – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Středověk" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target">Čeština</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-csb mw-list-item"><a href="https://csb.wikipedia.org/wiki/Strz%C3%A9dnowiek" title="Strzédnowiek – kašubščina" lang="csb" hreflang="csb" data-title="Strzédnowiek" data-language-autonym="Kaszëbsczi" data-language-local-name="kašubščina" class="interlanguage-link-target">Kaszëbsczi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%92%C4%83%D1%82%D0%B0%D0%BC_%C4%95%D0%BC%C4%95%D1%80%D1%81%D0%B5%D0%BC" title="Вăтам ĕмĕрсем – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Вăтам ĕмĕрсем" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target">Чӑвашла</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Yr_Oesoedd_Canol" title="Yr Oesoedd Canol – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Yr Oesoedd Canol" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target">Cymraeg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da badge-Q17559452 badge-recommendedarticle mw-list-item" title="priporočeni članek"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Middelalderen" title="Middelalderen – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Middelalderen" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target">Dansk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Mittelalter" title="Mittelalter – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Mittelalter" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target">Deutsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dsb mw-list-item"><a href="https://dsb.wikipedia.org/wiki/Srjej%C5%BAow%C4%9Bk" title="Srjejźowěk – dolnja lužiška srbščina" lang="dsb" hreflang="dsb" data-title="Srjejźowěk" data-language-autonym="Dolnoserbski" data-language-local-name="dolnja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target">Dolnoserbski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%9C%CE%B5%CF%83%CE%B1%CE%AF%CF%89%CE%BD%CE%B1%CF%82" title="Μεσαίωνας – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Μεσαίωνας" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target">Ελληνικά</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Middle_Ages" title="Middle Ages – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Middle Ages" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target">English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Mezepoko" title="Mezepoko – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Mezepoko" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target">Esperanto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Edad_Media" title="Edad Media – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Edad Media" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target">Español</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Keskaeg" title="Keskaeg – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Keskaeg" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target">Eesti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Erdi_Aroa" title="Erdi Aroa – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Erdi Aroa" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target">Euskara</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ext mw-list-item"><a href="https://ext.wikipedia.org/wiki/Ed%C3%A1_Meia" title="Edá Meia – Extremaduran" lang="ext" hreflang="ext" data-title="Edá Meia" data-language-autonym="Estremeñu" data-language-local-name="Extremaduran" class="interlanguage-link-target">Estremeñu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D9%82%D8%B1%D9%88%D9%86_%D9%88%D8%B3%D8%B7%DB%8C" title="قرون وسطی – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="قرون وسطی" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target">فارسی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Keskiaika" title="Keskiaika – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Keskiaika" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target">Suomi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fiu-vro mw-list-item"><a href="https://fiu-vro.wikipedia.org/wiki/Keskaig" title="Keskaig – Võro" lang="vro" hreflang="vro" data-title="Keskaig" data-language-autonym="Võro" data-language-local-name="Võro" class="interlanguage-link-target">Võro</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fo mw-list-item"><a href="https://fo.wikipedia.org/wiki/Mi%C3%B0%C3%B8ldin" title="Miðøldin – ferščina" lang="fo" hreflang="fo" data-title="Miðøldin" data-language-autonym="Føroyskt" data-language-local-name="ferščina" class="interlanguage-link-target">Føroyskt</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Moyen_%C3%82ge" title="Moyen Âge – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Moyen Âge" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target">Français</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frp mw-list-item"><a href="https://frp.wikipedia.org/wiki/Moyen_%C3%82jo" title="Moyen Âjo – Arpitan" lang="frp" hreflang="frp" data-title="Moyen Âjo" data-language-autonym="Arpetan" data-language-local-name="Arpitan" class="interlanguage-link-target">Arpetan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frr mw-list-item"><a href="https://frr.wikipedia.org/wiki/Madel%C3%A4%C3%A4ler" title="Madelääler – severna frizijščina" lang="frr" hreflang="frr" data-title="Madelääler" data-language-autonym="Nordfriisk" data-language-local-name="severna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Nordfriisk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fur mw-list-item"><a href="https://fur.wikipedia.org/wiki/Et%C3%A2t_di_mie%C3%A7" title="Etât di mieç – furlanščina" lang="fur" hreflang="fur" data-title="Etât di mieç" data-language-autonym="Furlan" data-language-local-name="furlanščina" class="interlanguage-link-target">Furlan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Midsiuwen" title="Midsiuwen – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Midsiuwen" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Frysk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/An_Mhe%C3%A1naois" title="An Mheánaois – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="An Mheánaois" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target">Gaeilge</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gan mw-list-item"><a href="https://gan.wikipedia.org/wiki/%E4%B8%AD%E4%B8%96%E7%B4%80" title="中世紀 – Gan" lang="gan" hreflang="gan" data-title="中世紀" data-language-autonym="贛語" data-language-local-name="Gan" class="interlanguage-link-target">贛語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gcr mw-list-item"><a href="https://gcr.wikipedia.org/wiki/Mwayen-Aj" title="Mwayen-Aj – Guianan Creole" lang="gcr" hreflang="gcr" data-title="Mwayen-Aj" data-language-autonym="Kriyòl gwiyannen" data-language-local-name="Guianan Creole" class="interlanguage-link-target">Kriyòl gwiyannen</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gd mw-list-item"><a href="https://gd.wikipedia.org/wiki/Meadhan-aoisean" title="Meadhan-aoisean – škotska gelščina" lang="gd" hreflang="gd" data-title="Meadhan-aoisean" data-language-autonym="Gàidhlig" data-language-local-name="škotska gelščina" class="interlanguage-link-target">Gàidhlig</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Idade_Media" title="Idade Media – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Idade Media" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target">Galego</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/%C3%81ra_Mbytegua" title="Ára Mbytegua – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Ára Mbytegua" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target">Avañe'ẽ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%99%D7%9E%D7%99_%D7%94%D7%91%D7%99%D7%A0%D7%99%D7%99%D7%9D" title="ימי הביניים – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="ימי הביניים" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target">עברית</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AE%E0%A4%A7%E0%A5%8D%E0%A4%AF%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%97" title="मध्ययुग – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="मध्ययुग" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target">हिन्दी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hif mw-list-item"><a href="https://hif.wikipedia.org/wiki/Middle_Ages" title="Middle Ages – Fiji Hindi" lang="hif" hreflang="hif" data-title="Middle Ages" data-language-autonym="Fiji Hindi" data-language-local-name="Fiji Hindi" class="interlanguage-link-target">Fiji Hindi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Srednji_vijek" title="Srednji vijek – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Srednji vijek" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target">Hrvatski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hsb mw-list-item"><a href="https://hsb.wikipedia.org/wiki/Srjed%C5%BAow%C4%9Bk" title="Srjedźowěk – gornja lužiška srbščina" lang="hsb" hreflang="hsb" data-title="Srjedźowěk" data-language-autonym="Hornjoserbsce" data-language-local-name="gornja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target">Hornjoserbsce</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Mway%C3%A8naj" title="Mwayènaj – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Mwayènaj" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target">Kreyòl ayisyen</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/K%C3%B6z%C3%A9pkor" title="Középkor – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Középkor" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target">Magyar</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%84%D5%AB%D5%BB%D5%B6%D5%A1%D5%A4%D5%A1%D6%80" title="Միջնադար – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Միջնադար" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target">Հայերեն</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hyw mw-list-item"><a href="https://hyw.wikipedia.org/wiki/%D5%84%D5%AB%D5%BB%D5%B6%D5%A1%D5%A4%D5%A1%D6%80" title="Միջնադար – Western Armenian" lang="hyw" hreflang="hyw" data-title="Միջնադար" data-language-autonym="Արեւմտահայերէն" data-language-local-name="Western Armenian" class="interlanguage-link-target">Արեւմտահայերէն</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Medievo" title="Medievo – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Medievo" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target">Interlingua</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Abad_Pertengahan" title="Abad Pertengahan – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Abad Pertengahan" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Indonesia</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ie mw-list-item"><a href="https://ie.wikipedia.org/wiki/Medievie" title="Medievie – interlingve" lang="ie" hreflang="ie" data-title="Medievie" data-language-autonym="Interlingue" data-language-local-name="interlingve" class="interlanguage-link-target">Interlingue</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ilo mw-list-item"><a href="https://ilo.wikipedia.org/wiki/Tengnga_a_Panpanawen" title="Tengnga a Panpanawen – ilokanščina" lang="ilo" hreflang="ilo" data-title="Tengnga a Panpanawen" data-language-autonym="Ilokano" data-language-local-name="ilokanščina" class="interlanguage-link-target">Ilokano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-inh mw-list-item"><a href="https://inh.wikipedia.org/wiki/%D0%AE%D0%BA%D1%8A%D0%B5%D1%80%D0%B0_%D0%B1%D3%80%D0%B0%D1%8C%D1%88%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%88" title="Юкъера бӀаьшераш – inguščina" lang="inh" hreflang="inh" data-title="Юкъера бӀаьшераш" data-language-autonym="ГӀалгӀай" data-language-local-name="inguščina" class="interlanguage-link-target">ГӀалгӀай</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Mezepoko" title="Mezepoko – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Mezepoko" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target">Ido</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/Mi%C3%B0aldir" title="Miðaldir – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Miðaldir" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target">Íslenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Medioevo" title="Medioevo – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Medioevo" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target">Italiano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E4%B8%AD%E4%B8%96" title="中世 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="中世" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target">日本語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jam mw-list-item"><a href="https://jam.wikipedia.org/wiki/Migl_Iejiz" title="Migl Iejiz – Jamaican Creole English" lang="jam" hreflang="jam" data-title="Migl Iejiz" data-language-autonym="Patois" data-language-local-name="Jamaican Creole English" class="interlanguage-link-target">Patois</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Abad_Tengahan" title="Abad Tengahan – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Abad Tengahan" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target">Jawa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%A8%E1%83%A3%E1%83%90_%E1%83%A1%E1%83%90%E1%83%A3%E1%83%99%E1%83%A3%E1%83%9C%E1%83%94%E1%83%94%E1%83%91%E1%83%98" title="შუა საუკუნეები – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="შუა საუკუნეები" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target">ქართული</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kab mw-list-item"><a href="https://kab.wikipedia.org/wiki/Tallit-Tanammast" title="Tallit-Tanammast – kabilščina" lang="kab" hreflang="kab" data-title="Tallit-Tanammast" data-language-autonym="Taqbaylit" data-language-local-name="kabilščina" class="interlanguage-link-target">Taqbaylit</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbp mw-list-item"><a href="https://kbp.wikipedia.org/wiki/H%C9%9Bk%CA%8A_n%C9%9B_H%C9%9Bk%CA%8A_Al%C9%A9waat%CA%8A" title="Hɛkʊ nɛ Hɛkʊ Alɩwaatʊ – Kabiye" lang="kbp" hreflang="kbp" data-title="Hɛkʊ nɛ Hɛkʊ Alɩwaatʊ" data-language-autonym="Kabɩyɛ" data-language-local-name="Kabiye" class="interlanguage-link-target">Kabɩyɛ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%9E%D1%80%D1%82%D0%B0%D2%93%D0%B0%D1%81%D1%8B%D1%80" title="Ортағасыр – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Ортағасыр" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target">Қазақша</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EC%A4%91%EC%84%B8" title="중세 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="중세" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target">한국어</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/Serdema_Nav%C3%AEn" title="Serdema Navîn – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Serdema Navîn" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target">Kurdî</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kw mw-list-item"><a href="https://kw.wikipedia.org/wiki/Osow_Kres" title="Osow Kres – kornijščina" lang="kw" hreflang="kw" data-title="Osow Kres" data-language-autonym="Kernowek" data-language-local-name="kornijščina" class="interlanguage-link-target">Kernowek</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%9E%D1%80%D1%82%D0%BE_%D0%BA%D1%8B%D0%BB%D1%8B%D0%BC%D0%B4%D0%B0%D1%80" title="Орто кылымдар – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Орто кылымдар" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target">Кыргызча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Medium_aevum" title="Medium aevum – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Medium aevum" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target">Latina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lb mw-list-item"><a href="https://lb.wikipedia.org/wiki/M%C3%ABttelalter" title="Mëttelalter – luksemburščina" lang="lb" hreflang="lb" data-title="Mëttelalter" data-language-autonym="Lëtzebuergesch" data-language-local-name="luksemburščina" class="interlanguage-link-target">Lëtzebuergesch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Eda_medieval" title="Eda medieval – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Eda medieval" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target">Lingua Franca Nova</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-li mw-list-item"><a href="https://li.wikipedia.org/wiki/Middeliewe" title="Middeliewe – limburščina" lang="li" hreflang="li" data-title="Middeliewe" data-language-autonym="Limburgs" data-language-local-name="limburščina" class="interlanguage-link-target">Limburgs</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lij mw-list-item"><a href="https://lij.wikipedia.org/wiki/Et%C3%A6_de_M%C3%ABzo" title="Etæ de Mëzo – Ligurian" lang="lij" hreflang="lij" data-title="Etæ de Mëzo" data-language-autonym="Ligure" data-language-local-name="Ligurian" class="interlanguage-link-target">Ligure</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lld mw-list-item"><a href="https://lld.wikipedia.org/wiki/Et%C3%A9_medievala" title="Eté medievala – Ladin" lang="lld" hreflang="lld" data-title="Eté medievala" data-language-autonym="Ladin" data-language-local-name="Ladin" class="interlanguage-link-target">Ladin</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/Medio%C3%A9v" title="Medioév – Lombard" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Medioév" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="Lombard" class="interlanguage-link-target">Lombard</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lo mw-list-item"><a href="https://lo.wikipedia.org/wiki/%E0%BA%AA%E0%BA%B0%E0%BB%84%E0%BB%9D%E0%BA%81%E0%BA%B2%E0%BA%87" title="ສະໄໝກາງ – laoščina" lang="lo" hreflang="lo" data-title="ສະໄໝກາງ" data-language-autonym="ລາວ" data-language-local-name="laoščina" class="interlanguage-link-target">ລາວ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Viduram%C5%BEiai" title="Viduramžiai – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Viduramžiai" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target">Lietuvių</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Viduslaiki" title="Viduslaiki – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Viduslaiki" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target">Latviešu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Andro_Antenatenany" title="Andro Antenatenany – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Andro Antenatenany" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target">Malagasy</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-min mw-list-item"><a href="https://min.wikipedia.org/wiki/Abaik_Patangahan" title="Abaik Patangahan – minangkabau" lang="min" hreflang="min" data-title="Abaik Patangahan" data-language-autonym="Minangkabau" data-language-local-name="minangkabau" class="interlanguage-link-target">Minangkabau</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%80%D0%B5%D0%B4%D0%B5%D0%BD_%D0%B2%D0%B5%D0%BA" title="Среден век – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Среден век" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target">Македонски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%AE%E0%B4%A6%E0%B5%8D%E0%B4%A7%E0%B5%8D%E0%B4%AF%E0%B4%95%E0%B4%BE%E0%B4%B2%E0%B4%82" title="മദ്ധ്യകാലം – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="മദ്ധ്യകാലം" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target">മലയാളം</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%94%D1%83%D0%BD%D0%B4%D0%B0%D0%B4_%D0%B7%D1%83%D1%83%D0%BD" title="Дундад зуун – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Дундад зуун" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target">Монгол</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AE%E0%A4%A7%E0%A5%8D%E0%A4%AF_%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%97" title="मध्य युग – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="मध्य युग" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target">मराठी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Zaman_Pertengahan" title="Zaman Pertengahan – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Zaman Pertengahan" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Melayu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mt mw-list-item"><a href="https://mt.wikipedia.org/wiki/Medjuevu" title="Medjuevu – malteščina" lang="mt" hreflang="mt" data-title="Medjuevu" data-language-autonym="Malti" data-language-local-name="malteščina" class="interlanguage-link-target">Malti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mwl mw-list-item"><a href="https://mwl.wikipedia.org/wiki/Eidade_M%C3%A9dia" title="Eidade Média – mirandeščina" lang="mwl" hreflang="mwl" data-title="Eidade Média" data-language-autonym="Mirandés" data-language-local-name="mirandeščina" class="interlanguage-link-target">Mirandés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%A1%E1%80%9C%E1%80%9A%E1%80%BA%E1%80%81%E1%80%B1%E1%80%90%E1%80%BA" title="အလယ်ခေတ် – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="အလယ်ခေတ်" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target">မြန်မာဘာသာ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-myv mw-list-item"><a href="https://myv.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%83%D0%BD%D1%88%D0%BA%D0%B0%D0%BF%D0%B8%D0%BD%D0%B3%D0%B5" title="Куншкапинге – erzjanščina" lang="myv" hreflang="myv" data-title="Куншкапинге" data-language-autonym="Эрзянь" data-language-local-name="erzjanščina" class="interlanguage-link-target">Эрзянь</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mzn mw-list-item"><a href="https://mzn.wikipedia.org/wiki/%D9%82%D8%B1%D9%88%D9%86_%D9%88%D8%B3%D8%B7%D8%A7" title="قرون وسطا – mazanderanščina" lang="mzn" hreflang="mzn" data-title="قرون وسطا" data-language-autonym="مازِرونی" data-language-local-name="mazanderanščina" class="interlanguage-link-target">مازِرونی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nap mw-list-item"><a href="https://nap.wikipedia.org/wiki/Medioevo" title="Medioevo – napolitanščina" lang="nap" hreflang="nap" data-title="Medioevo" data-language-autonym="Napulitano" data-language-local-name="napolitanščina" class="interlanguage-link-target">Napulitano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/Middel%C3%B6ller" title="Middelöller – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Middelöller" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target">Plattdüütsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds-nl mw-list-item"><a href="https://nds-nl.wikipedia.org/wiki/Middeleywen" title="Middeleywen – nizka saščina" lang="nds-NL" hreflang="nds-NL" data-title="Middeleywen" data-language-autonym="Nedersaksies" data-language-local-name="nizka saščina" class="interlanguage-link-target">Nedersaksies</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Middeleeuwen" title="Middeleeuwen – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Middeleeuwen" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target">Nederlands</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Mellomalderen" title="Mellomalderen – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Mellomalderen" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk nynorsk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Middelalderen" title="Middelalderen – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Middelalderen" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk bokmål</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nrm mw-list-item"><a href="https://nrm.wikipedia.org/wiki/Meyen_%C3%82ge" title="Meyen Âge – Norman" lang="nrf" hreflang="nrf" data-title="Meyen Âge" data-language-autonym="Nouormand" data-language-local-name="Norman" class="interlanguage-link-target">Nouormand</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Edat_Mejana" title="Edat Mejana – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Edat Mejana" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target">Occitan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-os mw-list-item"><a href="https://os.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%81%D1%82%C3%A6%D1%83%D0%B7%D0%B0%D0%BC%D0%B0%D0%BD" title="Астæузаман – osetinščina" lang="os" hreflang="os" data-title="Астæузаман" data-language-autonym="Ирон" data-language-local-name="osetinščina" class="interlanguage-link-target">Ирон</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%AE%E0%A9%B1%E0%A8%A7%E0%A8%95%E0%A8%BE%E0%A8%B2" title="ਮੱਧਕਾਲ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਮੱਧਕਾਲ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target">ਪੰਜਾਬੀ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pap mw-list-item"><a href="https://pap.wikipedia.org/wiki/Edad_Media" title="Edad Media – papiamentu" lang="pap" hreflang="pap" data-title="Edad Media" data-language-autonym="Papiamentu" data-language-local-name="papiamentu" class="interlanguage-link-target">Papiamentu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pcd mw-list-item"><a href="https://pcd.wikipedia.org/wiki/Mo%C3%A9yin_Ache" title="Moéyin Ache – Picard" lang="pcd" hreflang="pcd" data-title="Moéyin Ache" data-language-autonym="Picard" data-language-local-name="Picard" class="interlanguage-link-target">Picard</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/%C5%9Aredniowiecze" title="Średniowiecze – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Średniowiecze" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target">Polski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pms mw-list-item"><a href="https://pms.wikipedia.org/wiki/Et%C3%A0_%C3%ABd_mes" title="Età ëd mes – Piedmontese" lang="pms" hreflang="pms" data-title="Età ëd mes" data-language-autonym="Piemontèis" data-language-local-name="Piedmontese" class="interlanguage-link-target">Piemontèis</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%D9%88%DA%86%DA%A9%D8%A7%D8%B1%D9%84%D8%A7_%D9%88%DB%8C%D9%84%D8%A7" title="وچکارلا ویلا – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="وچکارلا ویلا" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target">پنجابی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D9%85%D9%86%DA%81%D9%86%DB%8D_%D9%BE%DB%90%DA%93%DB%8D" title="منځنۍ پېړۍ – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="منځنۍ پېړۍ" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target">پښتو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Idade_M%C3%A9dia" title="Idade Média – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Idade Média" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target">Português</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rm mw-list-item"><a href="https://rm.wikipedia.org/wiki/Temp_medieval" title="Temp medieval – retoromanščina" lang="rm" hreflang="rm" data-title="Temp medieval" data-language-autonym="Rumantsch" data-language-local-name="retoromanščina" class="interlanguage-link-target">Rumantsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Evul_Mediu" title="Evul Mediu – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Evul Mediu" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target">Română</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%80%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%B5_%D0%B2%D0%B5%D0%BA%D0%B0" title="Средние века – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Средние века" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target">Русский</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D1%96%D0%BA" title="Середновік – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Середновік" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target">Русиньскый</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sah mw-list-item"><a href="https://sah.wikipedia.org/wiki/%D0%9E%D1%80%D1%82%D0%BE_%D2%AF%D0%B9%D1%8D%D0%BB%D1%8D%D1%80" title="Орто үйэлэр – jakutščina" lang="sah" hreflang="sah" data-title="Орто үйэлэр" data-language-autonym="Саха тыла" data-language-local-name="jakutščina" class="interlanguage-link-target">Саха тыла</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sc mw-list-item"><a href="https://sc.wikipedia.org/wiki/Edade_m%C3%A8dia" title="Edade mèdia – sardinščina" lang="sc" hreflang="sc" data-title="Edade mèdia" data-language-autonym="Sardu" data-language-local-name="sardinščina" class="interlanguage-link-target">Sardu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Mediuevu" title="Mediuevu – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Mediuevu" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target">Sicilianu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco mw-list-item"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Middle_Ages" title="Middle Ages – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Middle Ages" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target">Scots</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%D9%88%DA%86%D9%88%D9%86_%D8%AF%D9%88%D8%B1" title="وچون دور – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="وچون دور" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target">سنڌي</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Srednji_vijek" title="Srednji vijek – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Srednji vijek" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target">Srpskohrvatski / српскохрватски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Middle_Ages" title="Middle Ages – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Middle Ages" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target">Simple English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Stredovek" title="Stredovek – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Stredovek" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target">Slovenčina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-skr mw-list-item"><a href="https://skr.wikipedia.org/wiki/%D9%82%D8%B1%D9%88%D9%86_%D9%88%D8%B3%D8%B7%D9%B0%DB%8C" title="قرون وسطٰی – Saraiki" lang="skr" hreflang="skr" data-title="قرون وسطٰی" data-language-autonym="سرائیکی" data-language-local-name="Saraiki" class="interlanguage-link-target">سرائیکی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Mesjeta" title="Mesjeta – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Mesjeta" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target">Shqip</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%80%D0%B5%D0%B4%D1%9A%D0%B8_%D0%B2%D0%B5%D0%BA" title="Средњи век – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Средњи век" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target">Српски / srpski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-stq mw-list-item"><a href="https://stq.wikipedia.org/wiki/Middeloaler" title="Middeloaler – Saterland Frisian" lang="stq" hreflang="stq" data-title="Middeloaler" data-language-autonym="Seeltersk" data-language-local-name="Saterland Frisian" class="interlanguage-link-target">Seeltersk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Medeltiden" title="Medeltiden – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Medeltiden" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target">Svenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Enzi_ya_kati" title="Enzi ya kati – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Enzi ya kati" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target">Kiswahili</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/Strzed%C5%84e_Storocza" title="Strzedńe Storocza – Silesian" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Strzedńe Storocza" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="Silesian" class="interlanguage-link-target">Ślůnski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szy mw-list-item"><a href="https://szy.wikipedia.org/wiki/cung-se-ci" title="cung-se-ci – Sakizaya" lang="szy" hreflang="szy" data-title="cung-se-ci" data-language-autonym="Sakizaya" data-language-local-name="Sakizaya" class="interlanguage-link-target">Sakizaya</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%A8%E0%AE%9F%E0%AF%81%E0%AE%95%E0%AF%8D%E0%AE%95%E0%AE%BE%E0%AE%B2%E0%AE%AE%E0%AF%8D_(%E0%AE%90%E0%AE%B0%E0%AF%8B%E0%AE%AA%E0%AF%8D%E0%AE%AA%E0%AE%BE)" title="நடுக்காலம் (ஐரோப்பா) – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="நடுக்காலம் (ஐரோப்பா)" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target">தமிழ்</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%AA%E0%B8%A1%E0%B8%B1%E0%B8%A2%E0%B8%81%E0%B8%A5%E0%B8%B2%E0%B8%87" title="สมัยกลาง – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="สมัยกลาง" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target">ไทย</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tk mw-list-item"><a href="https://tk.wikipedia.org/wiki/Orta_asyrlar" title="Orta asyrlar – turkmenščina" lang="tk" hreflang="tk" data-title="Orta asyrlar" data-language-autonym="Türkmençe" data-language-local-name="turkmenščina" class="interlanguage-link-target">Türkmençe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Gitnang_Kapanahunan" title="Gitnang Kapanahunan – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Gitnang Kapanahunan" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target">Tagalog</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Orta_%C3%87a%C4%9F" title="Orta Çağ – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Orta Çağ" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target">Türkçe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D1%80%D1%82%D0%B0_%D0%B3%D0%B0%D1%81%D1%8B%D1%80%D0%BB%D0%B0%D1%80" title="Урта гасырлар – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Урта гасырлар" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target">Татарча / tatarça</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D1%8C%D0%BE%D0%B2%D1%96%D1%87%D1%87%D1%8F" title="Середньовіччя – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Середньовіччя" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target">Українська</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D9%82%D8%B1%D9%88%D9%86_%D9%88%D8%B3%D8%B7%DB%8C" title="قرون وسطی – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="قرون وسطی" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target">اردو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/O%CA%BBrta_asr" title="Oʻrta asr – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Oʻrta asr" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target">Oʻzbekcha / ўзбекча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec mw-list-item"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/Et%C3%A0_de_mezo" title="Età de mezo – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Età de mezo" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target">Vèneto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Trung_C%E1%BB%95" title="Trung Cổ – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Trung Cổ" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target">Tiếng Việt</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vls mw-list-item"><a href="https://vls.wikipedia.org/wiki/Middel%C3%AAeuwn" title="Middelêeuwn – West Flemish" lang="vls" hreflang="vls" data-title="Middelêeuwn" data-language-autonym="West-Vlams" data-language-local-name="West Flemish" class="interlanguage-link-target">West-Vlams</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vo mw-list-item"><a href="https://vo.wikipedia.org/wiki/Z%C3%A4nodatim%C3%A4d" title="Zänodatimäd – volapik" lang="vo" hreflang="vo" data-title="Zänodatimäd" data-language-autonym="Volapük" data-language-local-name="volapik" class="interlanguage-link-target">Volapük</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wa mw-list-item"><a href="https://wa.wikipedia.org/wiki/Moyin%C3%A5dje" title="Moyinådje – valonščina" lang="wa" hreflang="wa" data-title="Moyinådje" data-language-autonym="Walon" data-language-local-name="valonščina" class="interlanguage-link-target">Walon</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Kabutngaay_nga_Panahon" title="Kabutngaay nga Panahon – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Kabutngaay nga Panahon" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target">Winaray</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E4%B8%AD%E4%B8%96" title="中世 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="中世" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target">吴语</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%A8%E1%83%A5%E1%83%90_%E1%83%9D%E1%83%A8%E1%83%AC%E1%83%90%E1%83%9C%E1%83%A3%E1%83%A0%E1%83%94%E1%83%A4%E1%83%98" title="შქა ოშწანურეფი – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="შქა ოშწანურეფი" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target">მარგალური</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%9E%D7%99%D7%98%D7%9C_%D7%90%D7%9C%D7%98%D7%A2%D7%A8" title="מיטל אלטער – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="מיטל אלטער" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target">ייִדיש</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zea mw-list-item"><a href="https://zea.wikipedia.org/wiki/Middele%C3%AAuwen" title="Middeleêuwen – Zeelandic" lang="zea" hreflang="zea" data-title="Middeleêuwen" data-language-autonym="Zeêuws" data-language-local-name="Zeelandic" class="interlanguage-link-target">Zeêuws</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E4%B8%AD%E4%B8%96%E7%BA%AA" title="中世纪 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="中世纪" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target">中文</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-classical mw-list-item"><a href="https://zh-classical.wikipedia.org/wiki/%E4%B8%AD%E4%B8%96" title="中世 – Literary Chinese" lang="lzh" hreflang="lzh" data-title="中世" data-language-autonym="文言" data-language-local-name="Literary Chinese" class="interlanguage-link-target">文言</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/Tiong-s%C3%A8-k%C3%AD" title="Tiong-sè-kí – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Tiong-sè-kí" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target">閩南語 / Bân-lâm-gú</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E4%B8%AD%E4%B8%96%E7%B4%80" title="中世紀 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="中世紀" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target">粵語</a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q12554#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Srednji_vek" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c">Stran</a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Srednji_vek" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t">Pogovor</a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >slovenščina </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Srednji_vek">Preberi</a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >Orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Srednji_vek">Preberi</a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=history">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Srednji_vek" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j">Kaj se povezuje sem</a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Srednji_vek" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k">Povezane spremembe</a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q">Posebne strani</a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&oldid=6344669" title="Trajna povezava na to redakcijo strani">Trajna povezava</a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=info" title="Več informacij o tej strani">Podatki o strani</a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Srednji_vek&id=6344669&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran">Navedba članka</a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FSrednji_vek">Pridobi skrajšani URL</a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FSrednji_vek">Prenesi kodo QR</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Srednji+vek">Ustvari e-knjigo</a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Srednji_vek&action=show-download-screen">Prenesi kot PDF</a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p">Različica za tisk</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Middle_Ages" hreflang="en">Wikimedijina zbirka</a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q12554" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g">Predmet v Wikipodatkih</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><table class="infobox"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above" style="text-align:center;background-color:#ededed;">Srednji vek</th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-subheader" style="padding-bottom: 0.4em; border-bottom: 1px solid #aaa; font-weight: bold;">ok. 500 – 1500</td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><a href="/wiki/Slika:Canterbury_Cathedral,_window_nXV_detail_(46220634195).jpg" class="mw-file-description"><img alt="See caption" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/91/Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg/290px-Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg" decoding="async" width="290" height="290" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/91/Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg/435px-Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/91/Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg/580px-Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg 2x" data-file-width="3114" data-file-height="3114" /></a><div class="infobox-caption">Srednjeveški vitraž iz <a href="/wiki/Canterburyjska_stolnica" title="Canterburyjska stolnica">Canterburyjske stolnice</a> (ok. 1175–ok. 1180), ki prikazuje <a href="/wiki/Sveto_pismo" title="Sveto pismo">svetopisemsko</a> pripoved Prilika o sejalcu</div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Vključuje</th><td class="infobox-data"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911137">.mw-parser-output .hlist dl,.mw-parser-output .hlist ol,.mw-parser-output .hlist ul{margin:0;padding:0}.mw-parser-output .hlist dd,.mw-parser-output .hlist dt,.mw-parser-output .hlist li{margin:0;display:inline}.mw-parser-output .hlist.inline,.mw-parser-output .hlist.inline dl,.mw-parser-output .hlist.inline ol,.mw-parser-output .hlist.inline ul,.mw-parser-output .hlist dl dl,.mw-parser-output .hlist dl ol,.mw-parser-output .hlist dl ul,.mw-parser-output .hlist ol dl,.mw-parser-output .hlist ol ol,.mw-parser-output .hlist ol ul,.mw-parser-output .hlist ul dl,.mw-parser-output .hlist ul ol,.mw-parser-output .hlist ul ul{display:inline}.mw-parser-output .hlist .mw-empty-li{display:none}.mw-parser-output .hlist dt::after{content:": "}.mw-parser-output .hlist dd::after,.mw-parser-output .hlist li::after{content:" · ";font-weight:bold}.mw-parser-output .hlist dd:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dt:last-child::after,.mw-parser-output .hlist li:last-child::after{content:none}.mw-parser-output .hlist dd dd:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dd dt:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dd li:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dt dd:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dt dt:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dt li:first-child::before,.mw-parser-output .hlist li dd:first-child::before,.mw-parser-output .hlist li dt:first-child::before,.mw-parser-output .hlist li li:first-child::before{content:" (";font-weight:normal}.mw-parser-output .hlist dd dd:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dd dt:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dd li:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dt dd:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dt dt:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dt li:last-child::after,.mw-parser-output .hlist li dd:last-child::after,.mw-parser-output .hlist li dt:last-child::after,.mw-parser-output .hlist li li:last-child::after{content:")";font-weight:normal}.mw-parser-output .hlist ol{counter-reset:listitem}.mw-parser-output .hlist ol>li{counter-increment:listitem}.mw-parser-output .hlist ol>li::before{content:" "counter(listitem)"\a0 "}.mw-parser-output .hlist dd ol>li:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dt ol>li:first-child::before,.mw-parser-output .hlist li ol>li:first-child::before{content:" ("counter(listitem)"\a0 "}</style><div class="hlist"><ul><li>zgodnji srednji vek</li><li>visoki srednji vek</li><li>pozni srednji vek</li></ul></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Ključni dogodki</th><td class="infobox-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911137"><div class="hlist"><ul><li>padec Zahodnega rimskega cesarstva</li><li>širjenje islama</li><li><a href="/wiki/Verdunska_pogodba" title="Verdunska pogodba">Verdunska pogodba</a></li><li><a href="/wiki/Vzhodni_razkol" title="Vzhodni razkol">vzhodni razkol</a></li><li><a href="/wiki/Kri%C5%BEarske_vojne" title="Križarske vojne">križarske vojne</a></li><li><a href="/wiki/Velika_listina_svobo%C5%A1%C4%8Din" title="Velika listina svoboščin">Velika listina svoboščin</a></li><li><a href="/wiki/Stoletna_vojna" title="Stoletna vojna">stoletna vojna</a></li><li><a href="/wiki/%C4%8Crna_smrt" title="Črna smrt">črna smrt</a></li><li><a href="/wiki/Padec_Konstantinopla" title="Padec Konstantinopla">padec Konstantinopla</a></li><li>raziskovanje Severne Amerike</li></ul></div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-below">Kronologija <table style="background:#F9F9F9; border-top: 1px solid #aaa;" width="100%"> <tbody><tr> <td width="50%" style="text-align:left;"><a href="/wiki/Slika:Arrleft.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/Arrleft.svg/10px-Arrleft.svg.png" decoding="async" width="10" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/Arrleft.svg/15px-Arrleft.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/Arrleft.svg/20px-Arrleft.svg.png 2x" data-file-width="110" data-file-height="133" /></a> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style><div class="plainlist"><ul><li><a href="/wiki/Antika" title="Antika">antika</a></li><li>pozna antika</li></ul></div></td> <td width="50%" style="text-align:right;"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"><div class="plainlist"><ul><li>zgodnji <a href="/wiki/Novi_vek" title="Novi vek">novi vek</a></li><li><a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesansa</a></li><li>obdobje odkritij</li></ul></div> <a href="/wiki/Slika:Arrright.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f4/Arrright.svg/10px-Arrright.svg.png" decoding="async" width="10" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f4/Arrright.svg/15px-Arrright.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f4/Arrright.svg/20px-Arrright.svg.png 2x" data-file-width="110" data-file-height="133" /></a></td> </tr></tbody></table></td></tr></tbody></table> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:St_Michaels_Church_Hildesheim.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/St_Michaels_Church_Hildesheim.jpg/250px-St_Michaels_Church_Hildesheim.jpg" decoding="async" width="250" height="146" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/St_Michaels_Church_Hildesheim.jpg/375px-St_Michaels_Church_Hildesheim.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/St_Michaels_Church_Hildesheim.jpg/500px-St_Michaels_Church_Hildesheim.jpg 2x" data-file-width="3274" data-file-height="1911" /></a><figcaption><a href="/wiki/Romanika" title="Romanika">Romanska</a> cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v <a href="/wiki/Hildesheim" title="Hildesheim">Hildesheimu</a>, današnja <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a></figcaption></figure> Srednji vek je zgodovinsko obdobje, ki je v <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evropi</a> trajalo približno od leta 500 do leta 1500 našega štetja. Je drugo od treh tradicionalnih obdobij zahodne zgodovine: <a href="/wiki/Antika" title="Antika">antike</a>, srednjega veka in <a href="/wiki/Novi_vek" title="Novi vek">novega veka</a>. Za srednji vek so značilni prevlada <a href="/wiki/Kmetijstvo" title="Kmetijstvo">kmetijstva</a>, izkoriščanje kmetov, počasne medregionalne komunikacije, osebni odnosi v oblastnih strukturah in šibkost državne uprave. Obdobje se včasih deli na zgodnji, visoki in pozni srednji vek. Obdobje zgodnjega srednjega veka se imenuje tudi temni vek. Zmanjševanje števila prebivalcev, propadanje mest in centralne oblasti, množično preseljevanje ljudstev, predvsem <a href="/wiki/Germani" title="Germani">germanskih</a>, in pokristjanjevanje, ki se je začelo v pozni antiki, se je nadaljevalo tudi v zgodnjem srednjem veku. Selitve ljudstev so povzročile razpad <a href="/wiki/Zahodno_Rimsko_cesarstvo" title="Zahodno Rimsko cesarstvo">Zahodnega rimskega cesarstva</a> in nastanek novih kraljestev. V porimskem svetu so se obdavčitve zmanjšale. Vojska se je financirala s podeljevanjem zemljišč. Mešanje poznorimske civilizacije s kulturami osvajalcev je dobro dokumentirano. Vzhodno rimsko ali <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinsko cesarstvo</a> je preživelo, vendar je zaradi muslimanskih osvajalcev v 7. stoletju izgubilo <a href="/wiki/Bli%C5%BEnji_vzhod" title="Bližnji vzhod">Bližnji vzhod</a> in <a href="/wiki/Severna_Afrika" title="Severna Afrika">Severno Afriko</a>. <a href="/wiki/Franki" title="Franki">Frankovska</a> <a href="/wiki/Karolingi" title="Karolingi">Karolinška dinastija</a> je v začetku 9. stoletja uspela združiti številne zahodnorimske dežele v veliko cesarstvo, ki je hitro razpadlo na konkurenčna kraljestva, ta pa so se kasneje razdrobila na avtonomne vojvodine in gospostva. V visokem srednjem veku, ki se je začel po letu 1000, se je število prebivalcev Evrope močno povečalo, saj je srednjeveško toplo obdobje povečalo donose v kmetijstvu, s tehnološkimi in kmetijskimi inovacijami pa se je začela »komercialna revolucija«. <a href="/wiki/Su%C5%BEenjstvo" title="Suženjstvo">Suženjstvo</a> je skoraj izginilo, kmetje pa so lahko izboljšali svoj status s kolonizacijo oddaljenih regij v zameno za gospodarske in pravne koncesije. Iz lokalnih trgovskih središč so se razvila nova mesta, mestni obrtniki pa so se združevali v lokalne <a href="/wiki/Ceh" title="Ceh">cehe</a>, da bi zaščitili svoje skupne interese. Zahodni cerkveni voditelji so sprejeli papeško nadoblast, da bi se znebili laičnega vpliva, kar je pospešilo ločitev zahodne <a href="/wiki/Katoli%C5%A1tvo" title="Katolištvo">katoliške</a> od vzhodne <a href="/wiki/Pravoslavne_Cerkve" title="Pravoslavne Cerkve">pravoslavne cerkve</a> ter sprožilo <a href="/wiki/Investiturni_spor" class="mw-redirect" title="Investiturni spor">Investiturni boj</a> med papeštvom in posvetnimi oblastmi. S širjenjem težke konjenice je nova aristokracija s strogimi dednimi pravili stabilizirala svoj položaj. V <a href="/wiki/Fevdalizem" title="Fevdalizem">fevdalnem sistemu</a> so bili <a href="/wiki/Vitez" title="Vitez">vitezi</a> plemiškega rodu dolžni vojaško služiti svojim fevdalnim gospodom v zameno za zemljo, ki so jo prejeli v fevd. Na območjih, kjer je bila centralna oblast šibka, so se gradili kamniti gradovi. Proti koncu obdobja se je centralna oblast okrepila. Naselitev zahodnoevropskih kmetov in aristokratov na vzhodna in južna obrobja Evrope, pogosto spodbujena s <a href="/wiki/Kri%C5%BEarske_vojne" title="Križarske vojne">križarskimi vojnami</a>, je povzročila širitev latinskega krščanstva. Ustanavljanje cerkvenih šol in univerz je spodbudilo novo metodo intelektualne razprave s poudarkom na racionalni argumentaciji, znano kot <a href="/w/index.php?title=Sholastika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sholastika (stran ne obstaja)">sholastika</a>. Množična romanja so spodbudila gradnjo masivnih <a href="/wiki/Romanika" title="Romanika">romanskih</a> cerkva, potem pa so inovacije v gradbeništvu pripeljale do razvoja bolj prefinjene <a href="/wiki/Gotska_arhitektura" title="Gotska arhitektura">gotske arhitekture</a>. V poznem srednjem veku v 14. stoletju so se dogajale velike nesreče, kot sta <a href="/wiki/Lakota" title="Lakota">lakota</a> in <a href="/wiki/Kuga" title="Kuga">kuga</a>, ki so zmanjšala prebivalstvo za polovico. Konflikti med etničnimi in družbenimi skupinami so se stopnjevali in lokalni konflikti so pogosto prerasli v obsežne vojne, kot je bila <a href="/wiki/Stoletna_vojna" title="Stoletna vojna">stoletna vojna</a>. Ob koncu obdobja je Bizantinsko cesarstvo in balkanske države osvojila nova muslimanska sila: <a href="/wiki/Osmansko_cesarstvo" title="Osmansko cesarstvo">Osmansko cesarstvo</a>. Na <a href="/wiki/Iberski_polotok" title="Iberski polotok">Iberskem polotoku</a> so krščanska kraljestva v stoletni vojni zmagala nad svojimi muslimanskimi sosedi. Pomen osebne vere je bil dobro dokumentiran, vendar so zahodni razkol in disidentska gibanja, obsojena kot <a href="/wiki/Herezija" title="Herezija">herezije</a>, predstavljali pomemben izziv za tradicionalne strukture moči v zahodni Cerkvi. <a href="/wiki/Humanizem" title="Humanizem">Humanistični</a> učenjaki so začeli poudarjati človeško dostojanstvo, <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">zgodnjerenesančni</a> arhitekti in umetniki pa so v <a href="/wiki/Italija" title="Italija">Italiji</a> oživili več elementov klasične kulture. V zadnjem stoletju srednjega veka se je s pomorskimi odpravami za iskanje novih trgovskih začelo <a href="/wiki/Velika_geografska_odkritja" title="Velika geografska odkritja">obdobje odkritij</a>. <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Terminologija_in_časovna_opredelitev">Terminologija in časovna opredelitev</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Terminologija in časovna opredelitev" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Terminologija in časovna opredelitev">uredi kodo</a>]</div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Avignon,_Palais_des_Papes_by_JM_Rosier.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/db/Avignon%2C_Palais_des_Papes_by_JM_Rosier.jpg/300px-Avignon%2C_Palais_des_Papes_by_JM_Rosier.jpg" decoding="async" width="300" height="122" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/db/Avignon%2C_Palais_des_Papes_by_JM_Rosier.jpg/450px-Avignon%2C_Palais_des_Papes_by_JM_Rosier.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/db/Avignon%2C_Palais_des_Papes_by_JM_Rosier.jpg/600px-Avignon%2C_Palais_des_Papes_by_JM_Rosier.jpg 2x" data-file-width="4241" data-file-height="1728" /></a><figcaption><a href="/wiki/Pape%C5%A1ka_pala%C4%8Da,_Avignon" title="Papeška palača, Avignon">Papeška palača</a> v <a href="/wiki/Avignon" title="Avignon">Avignonu</a>, <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a></figcaption></figure> Izraz medium tempus (srednji čas) je prvi uporabil <a href="/wiki/Francesco_Petrarca" title="Francesco Petrarca">Petrarca</a> leta 1373.<a href="#cite_note-1">[1]</a> <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">Renesančni</a> učenjak <a href="/wiki/Flavio_Biondo" title="Flavio Biondo">Flavio Biondo</a> je isti izraz uporabil v delu Historiarum ab inclinatione romanorum imperii decades (Desetletja zgodovine od zatona Rimskega imperija) leta 1483. Z njim je označil obdobje med <a href="/wiki/Klasika" title="Klasika">klasiko</a> in <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesanso</a> in ga štel za prehodno zgodovinsko obdobje. Po njegovem mnenju je bil srednji vek popolnoma negativno obdobje, kar se včasih odraža še v sedanji miselnosti. Delitev evropske zgodovine na tri glavna obdobja – klasično antiko, srednji in novi vek<a href="#cite_note-FOOTNOTEPower20063-2">[2]</a> – je prvi uporabil italijanski humanist, zgodovinar in državnik <a href="/wiki/Leonardo_Bruni" title="Leonardo Bruni">Leonardo Bruni</a> (u. 1444) leta 1442.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHankins2001xvii–xviii-3">[3]</a> Z nemškim zgodovinarjem <a href="/wiki/Kri%C5%A1tof_Cellarius" title="Krištof Cellarius">Krištofom Cellariusom</a> (u. 1707)<a href="#cite_note-5">[note 1]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEMurray20044-6">[5]</a> je delitev postala standardna. Za srednji vek se običajno šteje obdobje od okoli leta 500 do leta 1500, vendar sta začetna in končna letnica gibljivi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFried2015viii-7">[6]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham20161-8">[7]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTERubin20141-9">[8]</a> Skupna izhodiščna točka, ki jo je prvi uporabil Bruni, je leto 476, ko je bil odstavljen zadnji zahodnorimski cesar.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHankins2001xvii–xviii-3">[3]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTERubin20145-10">[9]</a> Splošno sprejetega končnega datuma ni. Najpogosteje uporabljeni končni datumi vključujejo leto 1453 (<a href="/wiki/Padec_Konstantinopla" title="Padec Konstantinopla">padec Konstantinopla</a>, zaključek <a href="/wiki/Stoletna_vojna" title="Stoletna vojna">stoletne vojne</a> in izid <a href="/wiki/Johannes_Gutenberg" title="Johannes Gutenberg">Gutenbergove</a> Biblije), 1492 (<a href="/wiki/Odkritje_Amerike" title="Odkritje Amerike">odkritje Amerike</a> in zaključek <a href="/wiki/Rekonkvista" title="Rekonkvista">rekonkviste</a> z zavzetjem <a href="/wiki/Granada" title="Granada">Granade</a>) in 1517 (začetek <a href="/wiki/Reformacija" title="Reformacija">protestantske reformacije</a>).<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavies1996291–293-11">[10]</a> Po <a href="/wiki/Marksizem" title="Marksizem">marksistični</a> teoriji se je srednji vek končal z zaključkom fevdalne dobe in industrijalizacijo. Marksistični zgodovinar umetnosti <a href="/w/index.php?title=Arnold_Hauser&action=edit&redlink=1" class="new" title="Arnold Hauser (stran ne obstaja)">Arnold Hauser</a> trdi, da je enotnost srednjega veka kot enotnega obdobja povsem umetna.<a href="#cite_note-12">[11]</a> Po Hauserju srednji vek delimo v tri popolnoma različna kulturna obdobja in sicer v naturalno gospodarstvo zgodnjega srednjega veka, dvorsko viteštvo visokega in mestno buržoazno kulturo poznega srednjega veka. Časovni prehodi med temi tremi obdobji so bolj zgoščeni, dinamični in izraziti kot na primer med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom in hkrati poznim srednjim vekom ter zgodnjim novim vekom. <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Europe_map_450.PNG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/66/Europe_map_450.PNG/300px-Europe_map_450.PNG" decoding="async" width="300" height="218" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/66/Europe_map_450.PNG/450px-Europe_map_450.PNG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/66/Europe_map_450.PNG/600px-Europe_map_450.PNG 2x" data-file-width="800" data-file-height="580" /></a><figcaption>Približne politične meje okoli leta 450</figcaption></figure> Po besedah zgodovinarke Miri Rubin »Evropa v tem obdobju ni živela v enotnem ritmu«. Pokristjanjevanje je potekalo v valovih, (re)urbanizacija pa se je začela v različnih regijah v različnih časih.<a href="#cite_note-FOOTNOTERubin20141-9">[8]</a> Strokovnjaki soglašajo, da je v gospodarstvu prevladovalo kmetijstvo z intenzivnim izkoriščanjem kmečkega prebivalstva. Medsebojni odnosi so bili polni nasilja, pokroviteljstva in sorodstvenih vezi, za oblast pa sta bila značilna počasno medregionalno komuniciranje in krhka državna birokracija.<a href="#cite_note-FOOTNOTEArnold202121,_132–134-13">[12]</a> Zgodovinarji iz <a href="/wiki/Romanski_jeziki" title="Romanski jeziki">romansko</a> govorečih držav delijo srednji vek na dva dela: zgodnji (visoki) in pozni (nizki) srednji vek. Angleško govoreči zgodovinarji po nemškem vzoru na splošno uporabljajo delitev na tri obdobja: zgodnje, visoko in pozno.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPower2006304-14">[13]</a> V 19. stoletju je bil srednji vek pogosto znan kot temni vek. S sprejetjem delitve na tri obdobja v začetku 20. stoletja je bil izraz temni vek omejen na zgodnji srednji vek.<a href="#cite_note-FOOTNOTEMommsen1942226-15">[14]</a> Zgodovinarji, ki menijo, da je srednji vek evropski pojav, se izogibajo uporabi izraza za drugo svetovno zgodovino, čeprav študije o »srednjeveški Indiji«, »muslimanskem srednjem veku« in podobnih temah niso neobičajne.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHolmesStanden201815–16-16">[15]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEHeng202118–24-17">[16]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Viri">Viri</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Viri" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Viri">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:%D0%9D%D0%BE%D0%B2%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D1%82%D0%B0_109_%D0%BE%D1%82_%D0%96%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0_%D0%BA_%D0%9C%D0%B8%D0%BA%D1%83%D0%BB%D0%B5_12_%D0%B2%D0%B5%D0%BA.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fc/%D0%9D%D0%BE%D0%B2%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D1%82%D0%B0_109_%D0%BE%D1%82_%D0%96%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0_%D0%BA_%D0%9C%D0%B8%D0%BA%D1%83%D0%BB%D0%B5_12_%D0%B2%D0%B5%D0%BA.jpg/220px-%D0%9D%D0%BE%D0%B2%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D1%82%D0%B0_109_%D0%BE%D1%82_%D0%96%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0_%D0%BA_%D0%9C%D0%B8%D0%BA%D1%83%D0%BB%D0%B5_12_%D0%B2%D0%B5%D0%BA.jpg" decoding="async" width="220" height="121" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fc/%D0%9D%D0%BE%D0%B2%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D1%82%D0%B0_109_%D0%BE%D1%82_%D0%96%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0_%D0%BA_%D0%9C%D0%B8%D0%BA%D1%83%D0%BB%D0%B5_12_%D0%B2%D0%B5%D0%BA.jpg/330px-%D0%9D%D0%BE%D0%B2%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D1%82%D0%B0_109_%D0%BE%D1%82_%D0%96%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0_%D0%BA_%D0%9C%D0%B8%D0%BA%D1%83%D0%BB%D0%B5_12_%D0%B2%D0%B5%D0%BA.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fc/%D0%9D%D0%BE%D0%B2%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D1%82%D0%B0_109_%D0%BE%D1%82_%D0%96%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0_%D0%BA_%D0%9C%D0%B8%D0%BA%D1%83%D0%BB%D0%B5_12_%D0%B2%D0%B5%D0%BA.jpg/440px-%D0%9D%D0%BE%D0%B2%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC%D0%BE%D1%82%D0%B0_109_%D0%BE%D1%82_%D0%96%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0_%D0%BA_%D0%9C%D0%B8%D0%BA%D1%83%D0%BB%D0%B5_12_%D0%B2%D0%B5%D0%BA.jpg 2x" data-file-width="2740" data-file-height="1508" /></a><figcaption>Pismo Žiznomirja Mikuli, napisano v cirilici na brezovem lubju v <a href="/wiki/Veliki_Novgorod" title="Veliki Novgorod">Novgorodu</a> v začetku 12. stoletja</figcaption></figure> Nekateri vidiki srednjeveške družbe, vključno z življenjem žensk in sužnjev, so slabo dokumentirani, kar omejuje celovito študijo tega obdobja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHarris20084-18">[17]</a> Sistematično objavljanje srednjeveških pisnih virov se je začelo z Rerum italicarum scriptores (Pisci italijanskih zadev) Ludovica Muratorija (u. 1750). Sledili sta podobni seriji Monumenta Germaniae Historica (Zgodovinski spomeniki Nemčije) v <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčiji</a> in Rerum Britannicarum medii aevi scriptores (Britanski pisci srednjega veka) v <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združenem kraljestvu</a>. Vse te velike zbirke vsebujejo predvsem letopise, kronike in druge pripovedi, ki se osredotočajo na dejanja pomembnih mož.<a href="#cite_note-FOOTNOTEArnold202126–27-19">[18]</a> Zgodovinarji jemljejo srednjeveške pripovedi z rezervo, saj so pogosto polne izkrivljenih dejstev ali neresničnih informacij.<a href="#cite_note-FOOTNOTEArnold202137,_40-20">[19]</a> Dokumenti državne ali cerkvene uprave, kot so kraljeve listine in <a href="/wiki/Zlata_bula" title="Zlata bula">zlate bule</a>, so nepogrešljivi viri srednjeveške zgodovine, četudi so številne ponarejene.<a href="#cite_note-FOOTNOTEArnold202144–45-21">[20]</a> Med druge pisne vire spadajo <a href="/wiki/Grafit_(umetnost)" title="Grafit (umetnost)">grafiti</a>, <a href="/wiki/Pe%C4%8Dat" title="Pečat">pečati</a> in pisma.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta201917–23-22">[21]</a> Od 50. let prejšnjega stoletja je <a href="/wiki/Arheologija" title="Arheologija">arheologija</a> pomembno prispevala k preučevanju zgodovine slabo dokumentiranih regij, obdobij in skupin, kot so na primer kmetje. Kronološka datacija je še vedno negotova.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta201928–29-23">[22]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009204-24">[23]</a> Na arheološke raziskave lahko vpliva tudi zakonodaja. V državah z liberalnimi predpisi so nove najdbe kovancev in zakladov pogosto razstavljene, medtem ko so v drugih državah, na primer v Italiji, objavljene bolj redko.<a href="#cite_note-FOOTNOTENaismith202317–19-25">[24]</a> Koristne informacije o vsakdanjem življenju lahko nudijo srednjeveške podobe in kipi, vendar je treba imeti do njih kritičen pristop, ker so bili <a href="/wiki/Ironija" title="Ironija">ironija</a>, <a href="/wiki/Satira" title="Satira">satira</a> in anahronizem priljubljena slogovna sredstva srednjeveških umetnikov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEArnold202147–50-26">[25]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Pozno_Rimsko_cesarstvo">Pozno Rimsko cesarstvo</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Pozno Rimsko cesarstvo" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pozno Rimsko cesarstvo">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Venice_city_scenes_-_in_St._Mark%27s_square_-_St_Mark%27s_Basilica_(11002237996).jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Venice_city_scenes_-_in_St._Mark%27s_square_-_St_Mark%27s_Basilica_%2811002237996%29.jpg/180px-Venice_city_scenes_-_in_St._Mark%27s_square_-_St_Mark%27s_Basilica_%2811002237996%29.jpg" decoding="async" width="180" height="270" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Venice_city_scenes_-_in_St._Mark%27s_square_-_St_Mark%27s_Basilica_%2811002237996%29.jpg/270px-Venice_city_scenes_-_in_St._Mark%27s_square_-_St_Mark%27s_Basilica_%2811002237996%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Venice_city_scenes_-_in_St._Mark%27s_square_-_St_Mark%27s_Basilica_%2811002237996%29.jpg/360px-Venice_city_scenes_-_in_St._Mark%27s_square_-_St_Mark%27s_Basilica_%2811002237996%29.jpg 2x" data-file-width="1414" data-file-height="2121" /></a><figcaption>Kip <a href="/wiki/Tetrarhija" title="Tetrarhija">tetrarhov</a>, zdaj v <a href="/wiki/Benetke" title="Benetke">Benetkah</a></figcaption></figure> Rimsko cesarstvo je doseglo svoj največji ozemeljski obseg v 2. stoletju n. št., v naslednjih dveh stoletjih pa je rimska oblast na njegovih obrobnih ozemljih počasi upadala.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHeather200610–14-27">[26]</a> Nenadzorovana <a href="/wiki/Inflacija" title="Inflacija">inflacija</a>, zunanji pritisk na meje in izbruhi <a href="/wiki/Kuga" title="Kuga">kuge</a> so skupaj ustvarili <a href="/wiki/Kriza_tretjega_stoletja" title="Kriza tretjega stoletja">krizo tretjega stoletja</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins20103–6-28">[27]</a> Vojska se je podvojila,<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown198924–25-29">[28]</a> kar je povzročilo rast izdatkov. Kritične so bile predvsem vojne s <a href="/wiki/Sasanidsko_cesarstvo" title="Sasanidsko cesarstvo">Sasanidskim cesarstvom</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHeather2006111-30">[29]</a> Sledilo je višanje davkov, bolj centralizirana in birokratska državna uprava ter upad števila <a href="/wiki/Kuriali" title="Kuriali">kurialnega</a> razreda (zemljiški posestniki).<a href="#cite_note-FOOTNOTEHeather2006111-30">[29]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown198924–25-29">[28]</a> Cesar <a href="/wiki/Dioklecijan" title="Dioklecijan">Dioklecijan</a> (vladal 284–305) je leta 286 razdelil cesarstvo na ločeno upravljano vzhodno in zahodno polovico. Sistem, ki je imel dva višja (<a href="/wiki/Avgust_(naslov)" title="Avgust (naslov)">avgusta</a>) in dva nižja socesarja (<a href="/wiki/Cezar_(naslov)" title="Cezar (naslov)">cezarja</a>) in je bil znan kot <a href="/wiki/Tetrarhija" title="Tetrarhija">tetrarhija</a>, je stabiliziral cesarsko vlado za približno dve desetletji.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins20108–11-31">[30]</a> Po državljanski vojni, ki je sledila, je <a href="/wiki/Konstantin_I._Veliki" title="Konstantin I. Veliki">Konstantin Veliki</a> (vladal 306–337) ponovno vzpostavil notranji mir in leta 330 izbral <a href="/wiki/Bizanc" title="Bizanc">Bizanc</a> za vzhodno prestolnico cesarstva in ga preimenoval v <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Konstantinopel</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins201023–24-32">[31]</a> Rimska družba se je stabilizirala v obliki, ki se je razlikovala od zgodnejšega klasičnega obdobja. Povečal se je prepad med bogatimi in revnimi, vitalnost manjših mest pa je upadla.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown198934-33">[32]</a> Druga sprememba je bila <a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo" title="Krščanstvo">pokristjanjevanje</a> cesarstva, ki ga je pospešila spreobrnitev cesarja Konstantina, čeprav je krščanstvo postalo prevladujoča vera cesarstva šele ob koncu 4. stoletja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown198965–68,_82–94-34">[33]</a> Razprave o krščanski <a href="/wiki/Teologija" title="Teologija">teologiji</a> so se okrepile, tisti, ki so vztrajali pri teoloških pogledih, obsojenih na <a href="/wiki/Ekumenski_koncil" title="Ekumenski koncil">ekumenskih koncilih</a>, pa so bili preganjani. Heretični pogledi so preživeli zunaj cesarstva ali zaradi podpore lokalnih etničnih skupin. Med takšne spadajo <a href="/wiki/Arijanstvo" title="Arijanstvo">arijanstvo</a> med <a href="/wiki/Germani" title="Germani">germanskimi</a> ljudstvi in <a href="/wiki/Monofizitizem" title="Monofizitizem">monofizitizem</a> v <a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egiptu</a> in <a href="/wiki/Sirija" title="Sirija">Siriji</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman202243–45-35">[34]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTECollins201060–75-36">[35]</a> <a href="/wiki/Judovstvo" title="Judovstvo">Judovstvo</a> se je dopuščalo, vendar je zakonodaja judovske pravice omejevala.<a href="#cite_note-FOOTNOTEChazan200635-37">[36]</a> Zgodnji kristjani so do 3. stoletja razvili lastno simboliko, pogosto z reinterpretacijo priljubljenih motivov poganske rimske umetnosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTENees200232–36-38">[37]</a> Glavni element zgodnje krščanske umetnosti je bila <a href="/wiki/Jezus_Kristus" title="Jezus Kristus">Kristusova</a> podoba.<a href="#cite_note-FOOTNOTENees200252–56-39">[38]</a> Pod Konstantinom so bile krščanskemu bogoslužju prilagojene <a href="/wiki/Bazilika" title="Bazilika">bazilike</a>, velike dvorane, ki so se sicer uporabljale za upravne in komercialne namene.<a href="#cite_note-FOOTNOTEStalley199921–23-40">[39]</a> S širjenjem tihega branja v 5. stoletju so nastali prvi ilustrirani rokopisi, okrašeni s pisanimi <a href="/wiki/Miniatura_(umetnost)" title="Miniatura (umetnost)">miniaturami</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTENees2002156–157-41">[40]</a> Državljanske vojne med rivalskimi cesarji so povzročile umik vojakov z meja cesarstva, kar je od sredine 4. stoletja omogočilo zavojevalcem vdiranje na ozemlje cesarstva.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins201031–33-42">[41]</a> Čeprav so bili ti vdori opisani kot invazije, pogosto niso šlo le za vojaške pohode, ampak za množično priseljevanje v cesarstvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown1989122–124-43">[42]</a> Leta 376 je več sto tisoč <a href="/wiki/Goti" title="Goti">Gotov</a>, ki so bežali pred <a href="/wiki/Huni" title="Huni">Huni</a>, dobilo dovoljenje cesarja <a href="/wiki/Valens" title="Valens">Valensa</a> (vladal 364–378), da se naseli na rimskem ozemlju na <a href="/wiki/Balkan" title="Balkan">Balkanu</a>. Naselitev ni potekala gladko in se je po napačnem ravnanju cesarskih oblasti sprevrglo v plenjenje. Valens, ki je poskušal zatreti nemire, je bil v bitki z Goti pri <a href="/wiki/Bitka_pri_Adrianoplu_(378)" title="Bitka pri Adrianoplu (378)">Adrianoplu</a> leta 378 ubit.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHeather2006145–180-44">[43]</a> <a href="/wiki/Alani" title="Alani">Alani</a>, <a href="/wiki/Vandali" title="Vandali">Vandali</a> in <a href="/wiki/Svebi" title="Svebi">Svebi</a> so leta 406 vdrli v <a href="/wiki/Galija" title="Galija">Galijo</a> in leta 409 v današnjo <a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španijo</a>. <a href="/wiki/Vizigoti" title="Vizigoti">Vizigoti</a> so leto kasneje oplenili Rim.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHeather2006219-45">[44]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTECollins201059–60-46">[45]</a> <a href="/wiki/Franki" title="Franki">Franki</a>, <a href="/wiki/Alemani" title="Alemani">Alemani</a> in <a href="/wiki/Burgundi" title="Burgundi">Burgundi</a> so se naselili v Galiji. Germanske skupine, ki so zdaj znane kot <a href="/wiki/Anglosasi" title="Anglosasi">Anglosasi</a>, so se naselile na <a href="/wiki/Velika_Britanija" title="Velika Britanija">Veliki Britaniji</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHeather2006417-47">[46]</a> Vandali so osvojili <a href="/wiki/Afrika_(rimska_provinca)" title="Afrika (rimska provinca)">rimsko provinco Afriko</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins201080-48">[47]</a> Hunski kralj <a href="/wiki/Atila" title="Atila">Atila</a> (vladal 434–453) je leta 442 in 447 vodil vdore na Balkan, leta 451 v Galijo in leta 452 v Italijo. Njegova hunska konfederacija je po njegovi smrti razpadla.<a href="#cite_note-FOOTNOTEJames200967–69-49">[48]</a> Da bi se soočile s priseljevanjem, so vzhodnorimske elite posredovanje oboroženih sil kombinirale s podkupovanjem in podeljevanjem visokih državnih položajev plemenskim voditeljem. Zahodni aristokrati niso podpirali vojske in so zavračali plačevanje davkov, da bi preprečili vdore plemen.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown1989122–124-43">[42]</a> Vdori so privedli do razdrobitve zahodnega dela cesarstva na manjše politične enote, ki so jim vladala osvajalska plemena.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham200979-50">[49]</a> Cesarje v 5. stoletju so pogosto vodili vojskovodje, kot so bili <a href="/wiki/Stiliho" title="Stiliho">Stiliho</a> (um. 408), <a href="/wiki/Flavij_Ecij" title="Flavij Ecij">Ecij</a> (um. 454), <a href="/wiki/Ricimer" title="Ricimer">Ricimer</a> (um. 472) ali <a href="/wiki/Odoaker" title="Odoaker">Odoaker</a> (um. 493), ki večinoma niso bili Rimljani.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham200996–97-51">[50]</a> Odoaker je odstavil zadnjega zahodnega cesarja <a href="/wiki/Romul_Avgust" title="Romul Avgust">Romula Avgusta</a> (vladal 475–476), prevzel naziv rex (kralj) in prevzel popoln nadzor nad Italijo, čeprav je uradno vladal kot predstavnik vzhodnega cesarja <a href="/wiki/Zenon_(bizantinski_cesar)" title="Zenon (bizantinski cesar)">Zenona</a> (vladal 474–491).<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham200986-52">[51]</a> Vzhodno rimsko cesarstvo, po padcu zahodnega dvojnika znano kot <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinsko cesarstvo</a>, je imelo malo možnosti prevzema oblasti nad izgubljenimi zahodnimi ozemlji, vendar so njegovi cesarji ohranili zahtevo po njih.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010116–134-53">[52]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodnji_srednji_vek_(5.–12._stoletje)">Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Porimska_kraljestva">Porimska kraljestva</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Porimska kraljestva" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Porimska kraljestva">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Europe_and_the_Near_East_at_476_AD.png" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Europe_and_the_Near_East_at_476_AD.png/290px-Europe_and_the_Near_East_at_476_AD.png" decoding="async" width="290" height="202" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Europe_and_the_Near_East_at_476_AD.png/435px-Europe_and_the_Near_East_at_476_AD.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Europe_and_the_Near_East_at_476_AD.png/580px-Europe_and_the_Near_East_at_476_AD.png 2x" data-file-width="2830" data-file-height="1967" /></a><figcaption>Porimska kraljestva, plemena in Bizantinsko cesarstvo po koncu Zahodnega rimskega cesarstva</figcaption></figure> V porimskem svetu se je zgodilo dobro dokumentirano zlitje rimske kulture z običaji invazivnih plemen. Ljudske skupščine, ki so svobodnim moškim članom plemen omogočale več besede v političnih zadevah, kot je bilo običajno v rimski državi, so se razvile v zakonodajne in sodne institucije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham200998–101-54">[53]</a> Velik del znanstvene in pisne kulture novih političnih subjektov je temeljil na rimskem intelektualnem izročilu.<a href="#cite_note-FOOTNOTERubin201411–13-55">[54]</a> V več državah svoje vojske niso več vzdrževali z davki, temveč so se zanašali na podelitev zemlje ali rente. V Veliki Britaniji je imela kultura <a href="/wiki/Kelti" title="Kelti">keltskih</a> <a href="/wiki/Briti" title="Briti">Britov</a> majhen vpliv na anglosaški način življenja, očitna pa je jezikovna asimilacija staroselcev s prišleki. Okoli leta 600 so nastala nova politična središča. Nekateri lokalni voditelji so zelo obogateli in nastala so številna majhna kraljestva, med njimi Wessex in Mercia. Manjša kraljestva v današnjem <a href="/wiki/Wales" title="Wales">Walesu</a> in na <a href="/wiki/%C5%A0kotska" title="Škotska">Škotskem</a> so bila še vedno pod oblastjo domorodnih Britov in <a href="/wiki/Pikti" title="Pikti">Piktov</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009156–159-56">[55]</a> <a href="/wiki/Irska" title="Irska">Irska</a> je bila razdeljena na še manjše politične enote, morda celo na 150 plemenskih kraljestev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009164–165-57">[56]</a> <a href="/wiki/Ostrogoti" title="Ostrogoti">Ostrogoti</a> so se pod <a href="/wiki/Teoderik_Veliki" title="Teoderik Veliki">Teoderikom Velikim</a> (vladal 493–526) preselili z <a href="/wiki/Balkan" title="Balkan">Balkana</a> v Italijo in ustanovil kraljestvo, ki ga je zaznamovalo sodelovanje med domačini in osvajalci. Teoderikovi smrti so sledili boji za oblast med romaniziranimi in tradicionalističnimi ostrogotskimi skupinami, ki so Bizantincem ponudili priložnost, da ponovno osvojijo Italijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEJames200982–94-58">[57]</a> <a href="/wiki/Burgundi" title="Burgundi">Burgundi</a> so se naselili v <a href="/wiki/Galija" title="Galija">Galiji</a>, kjer so reorganizirali svoje kraljestvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEJames200977–78-59">[58]</a> Drugod v Galiji so <a href="/wiki/Franki" title="Franki">Franki</a> in keltski Briti ustanovili stabilne države. Središče Francije je bilo v severni Galiji in prvi kralj, o katerem je veliko znanega, je bil <a href="/wiki/Hilderik_I." title="Hilderik I.">Hilderik I.</a> (u. 481). Pod njegovim sinom <a href="/wiki/Klodvik_I." title="Klodvik I.">Klodvikom I.</a> (vladal 509–511), ustanoviteljem dinastije <a href="/wiki/Merovingi" title="Merovingi">Merovingov</a>, se je <a href="/wiki/Frankovsko_cesarstvo" title="Frankovsko cesarstvo">Frankovsko kraljestvo</a> razširilo in pokristjanilo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEJames200979–81-60">[59]</a> Za razliko od drugih germanskih ljudstev so Franki namesto <a href="/wiki/Arijanstvo" title="Arijanstvo">arijanstva</a> izbrali katolištvo, ki jim je olajšalo sodelovanje z domačo galsko-rimsko aristokracijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown1989124-61">[60]</a> Briti, ki so bežali iz Britanije, so se naselili v današnji <a href="/wiki/Bretanja" title="Bretanja">Bretanji</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEJames200978-62">[61]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEJames200978-62">[61]</a> Druge monarhije so ustanovili <a href="/wiki/Vizigoti" title="Vizigoti">Vizigoti</a> na Iberskem polotoku, Svebi na severozahodu Iberskega polotka, Vandali v Severni Afriki <a href="#cite_note-FOOTNOTEJames200977-63">[62]</a> in <a href="/wiki/Langobardi" title="Langobardi">Langobardi</a> v severni Italiji. <a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010203–209-64">[63]</a> Iz azijskih step so v Evropo prišli nomadski <a href="/wiki/Avari" title="Avari">Avari</a> in do konca 6. stoletja podjarmili večino slovanskih, turških in germanskih plemen v nižinah ob spodnji in srednji <a href="/wiki/Donava" title="Donava">Donavi</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta201951–59-65">[64]</a> Drugo stepsko ljudstvo, <a href="/wiki/Bolgari" title="Bolgari">Bolgari</a>, so leta 681 premagalo bizantinsko cesarsko vojsko in ustanovilo <a href="/wiki/Prvo_bolgarsko_cesarstvo" title="Prvo bolgarsko cesarstvo">Prvo bolgarsko cesarstvo</a>, ki je podjarmilo lokalna slovanska plemena v bližini delte Donave.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta201971–77-66">[65]</a> Naselitev ljudstev so spremljale spremembe v jeziku. <a href="/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina" title="Latinščina">Latinščino</a>, knjižni jezik Zahodnega rimskega cesarstva, so postopoma nadomestili ljudski jeziki, ki so se razvili iz latinščine in skupaj znani kot <a href="/wiki/Romanski_jeziki" title="Romanski jeziki">romanski jeziki</a>. Grščina je ostala jezik Bizantinskega cesarstva. Selitve <a href="/wiki/Slovani" title="Slovani">Slovanov</a> so razširile območje slovanskih jezikov v srednji in vzhodni Evropi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavies1996235–238-67">[66]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Preživetje_Bizantinskega_cesarstva">Preživetje Bizantinskega cesarstva</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Preživetje Bizantinskega cesarstva" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Preživetje Bizantinskega cesarstva">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Sanvitale03.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Sanvitale03.jpg/290px-Sanvitale03.jpg" decoding="async" width="290" height="181" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Sanvitale03.jpg/435px-Sanvitale03.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Sanvitale03.jpg/580px-Sanvitale03.jpg 2x" data-file-width="9228" data-file-height="5752" /></a><figcaption><a href="/wiki/Mozaik" title="Mozaik">Mozaik</a> <a href="/wiki/Justinijan_I." title="Justinijan I.">Justinijana I.</a> z nadškofom Maksimijanom Ravenskim, telesnimi stražarji, duhovniki in dvorjani v <a href="/wiki/Bazilika_San_Vitale" title="Bazilika San Vitale">baziliki San Vitale</a>, <a href="/wiki/Ravena" title="Ravena">Ravena</a>, Italija)</figcaption></figure> <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Vzhodno rimsko cesarstvo</a> je ostalo nedotaknjeno in doživelo gospodarski preporod, ki je trajal do zgodnjega 7. stoletja. Politično življenje so zaznamovali tesnejši odnosi med državo in krščansko Cerkvijo, pri čemer so teološke zadeve v vzhodni državi dobile pomen, ki ga v zahodni Evropi niso imele.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham200981–82-68">[67]</a> Na pravnem področju se je kodificiralo <a href="/wiki/Rimsko_pravo" title="Rimsko pravo">rimsko pravo</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham200983-69">[68]</a> Njegova najobsežnejša zbirka, <a href="/wiki/Corpus_juris_civilis" title="Corpus juris civilis">Corpus juris civilis</a>, je nastala pod cesarjem <a href="/wiki/Justinijan_I." title="Justinijan I.">Justinijanom I.</a> (vladal 527–565).<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022130–131-70">[69]</a> Bizantinci so za administrativne naloge, skrbnike ali skrbnike žensk in otrok redno zaposlovali <a href="/wiki/Evnuh" title="Evnuh">evnuhe</a>, saj so imeli kastrirane moške za izjemno inteligentne in zveste služabnike.<a href="#cite_note-FOOTNOTERingrose2016374–375-71">[70]</a> Justinijan je skoraj umrl med ljudskim uporom <a href="/wiki/Nika_(upor)" title="Nika (upor)">nika</a>, v katerem je bilo leta 532 uničena polovica <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Konstantinopla</a>. Po zadušitvi upora je cesar okrepil avtokratske elemente cesarske vlade in mobiliziral svoje čete proti zahodnim arijanskim kraljestvom. General <a href="/wiki/Belizar" title="Belizar">Belizar</a> (um. 565) je osvojil Severno Afriko, ki je bila pod oblastjo Vandalov, in napadel Ostrogote. Njegov pohod proti njim je prekinil nepričakovan vdor <a href="/wiki/Sasanidsko_cesarstvo" title="Sasanidsko cesarstvo">Sasanidov</a> na vzhod cesarstva. Med letoma 541 in 543 je izbruhnila epidemija kuge in zdesetkala prebivalstvo. Justinijan I. je razvil obsežen sistem obmejnih utrdb, da bi nadomestil pomanjkanje vojaškega osebja, vendar je prenehal vzdrževati javne ceste. Nadaljeval je svojo ekspanzionistično politiko, dokončal osvajanje <a href="/wiki/Ostrogotsko_kraljestvo" title="Ostrogotsko kraljestvo">Ostrogotskega kraljestva</a> in zasedel večji del južnega Iberskega polotoka v posesti Vizigotov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown1989150–156-72">[71]</a> Zgodovinarji so kritizirali Justinijanova osvajanja in program gradenj, ker so njegovo kraljestvo pripeljala na rob bankrota. Ob tem je treba reči, da so bile številne težave, s katerimi so se soočali njegovi nasledniki, posledica drugih dejavnikov, vključno z množično širitvijo Avarov in njihovih slovanskih zaveznikov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown20018–10-73">[72]</a> Obramba vzhodne meje se je med novo vojno s Sasanidskim cesarstvom sesula in Perzijci so zavzeli <a href="/wiki/Egipt_(rimska_provinca)" title="Egipt (rimska provinca)">Egipt</a>, <a href="/wiki/Sirija_(rimska_provinca)" title="Sirija (rimska provinca)">Sirijo</a> in večji del <a href="/wiki/Anatolija" title="Anatolija">Anatolije</a>. Avari, Slovani in Perzijci so leta 626 napadli Konstantinopel, a ga niso uspeli osvojiti. Cesar <a href="/wiki/Heraklij" title="Heraklij">Heraklij</a> (vladal 610–641) je dve leti pozneje sprožil nepričakovan protinapad na jedro Sasanidskega cesarstva in povrnil ozemlja, ki so jih prej osvojili Perzijci. <a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010138–141-74">[73]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zahodna_družba">Zahodna družba</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Zahodna družba" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zahodna družba">uredi kodo</a>]</div> V Zahodni Evropi so vrednote, povezane z latinsko učenostjo in izobraževanjem, večinoma izginile. <a href="/wiki/Pismenost" title="Pismenost">Pismenost</a> je sicer ostala pomembna, a je postala praktična veščina in ne pokazatelj statusa. Do poznega 6. stoletja sta bili glavno sredstvo verskega pouka glasba in umetnost in ne knjige.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown1989174–181-75">[74]</a> Večina intelektualnih prizadevanj je posnemala klasične vede, vendar je nastalo tudi nekaj izvirnih del. Za to dobo so bili značilni spisi <a href="/wiki/Sidonij_Apolinarij" title="Sidonij Apolinarij">Sidonija Apolinarija</a> (um. 489), <a href="/wiki/Kasiodor" title="Kasiodor">Kasiodorja</a> (um. ok. 585) in <a href="/wiki/Boetij" title="Boetij">Boetija</a> (um. ok. 525).<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown200145–49-76">[75]</a>. Kultura <a href="/wiki/Aristokracija" title="Aristokracija">aristokratov</a> se je osredotočala na velike praznike in ne na književnost. Med elitami so bile pomembne družinske vezi, zvestoba, pogum in čast. Te vezi so v aristokratski družbi privedle do prevlade <a href="/wiki/Fevd" title="Fevd">fevdov</a>. Zdi se, da se je večina sporov hitro končala s plačilom odškodnine.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009189–193-77">[76]</a> Ženske so bile v aristokratski družbi udeležene predvsem kot žene in matere, pri čemer je bila v <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Franciji</a> še posebej pomembna mati mladoletnega vladarja. Pomanjkanje otroških vladarjev v anglosaški družbi je pomenilo manjšo vlogo žensk kot kraljic mater, temu pa se je zoperstavila povečana vloga opatinj samostanov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009195–199-78">[77]</a> Vpliv žensk na politiko je bil krhek in zgodnjesrednjeveški avtorji so močne ženske slikali v slabi luči.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009116,_197-79">[78]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009116,_195–197-80">[79]</a> V <a href="/wiki/Skandinavija" title="Skandinavija">skandinavskih</a> družbah so bile ženske bolj spoštovane. <a href="/wiki/Vikin%C5%A1ka_doba" title="Vikinška doba">Vikinška</a> ženska je lahko od svojega moža zahtevala odškodnino za nasilje v družini, delovala kot jasnovidka ali celo poveljevala ladjam.<a href="#cite_note-FOOTNOTERamirez202297–98,_117–118-81">[80]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTERamirez2022113–118-82">[81]</a> Ženske so običajno umirale precej mlajše kot moški, predvsem zaradi zapletov pri porodu. Razlike v številu poročenih žensk in moških so privedle do podrobne ureditve pravnih institucij, ki so ščitile interese žensk, vključno z njihovo pravico do »jutranjega darila« (<a href="/wiki/Morgengabe" title="Morgengabe">Morgengabe</a>).<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022120-83">[82]</a> Zgodnjesrednjeveški zakoni so moškim priznavali pravico do dolgotrajnih spolnih odnosov z ženskami, ki niso bile njegova žena, od žensk pa se je pričakovalo zvestobo. Duhovščina je poligamne zveze obsojala in monogamija je v 9. stoletju postala norma posvetnega prava.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBitel2002180–182-84">[83]</a> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Fr%C3%BChmittelalterliches_Dorf.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Fr%C3%BChmittelalterliches_Dorf.jpg/290px-Fr%C3%BChmittelalterliches_Dorf.jpg" decoding="async" width="290" height="176" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Fr%C3%BChmittelalterliches_Dorf.jpg/435px-Fr%C3%BChmittelalterliches_Dorf.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Fr%C3%BChmittelalterliches_Dorf.jpg/580px-Fr%C3%BChmittelalterliches_Dorf.jpg 2x" data-file-width="2751" data-file-height="1668" /></a><figcaption>Rekonstrukcija zgodnjesrednjeveške vasi na Bavarskem, Nemčija</figcaption></figure> Vzorci posedovanja zemlje niso bili enotni. Nekatera območja so imela zelo razdrobljena posestva, na drugih območjih pa so bili velika posestva običajna. Razlike so ustvarila široko paleto kmečkih družb. V nekaterih družbah so prevladovali plemiški posestniki, v drugih pa je bilo veliko avtonomije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009205–210-85">[84]</a> Tudi poselitev zemljišč je bila zelo različna. Nekateri kmetje so živeli v velikih naseljih s celo 700 prebivalci, drugi pa na samotnih kmetijah.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009211–212-86">[85]</a> Četudi je zakonodaja jasno ločevala svobodne in nesvobodne ljudi, ni bilo ostre razlike med pravnim položajem svobodnega kmeta in aristokrata. Svobodna kmečka družina se je z vojaško službo lahko povzpela v plemiški stan.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009215-87">[86]</a> Povpraševanje po <a href="/wiki/Su%C5%BEenjstvo" title="Suženjstvo">sužnjih</a> so pokrivali z vojnami in plenjenjem. Po pokristjanjenju <a href="/wiki/Anglosasi" title="Anglosasi">Anglosasov</a> so lovci na sužnje lovili predvsem med poganskimi slovanskimi plemeni. Krščanska etika je v 7. in 8. stoletju močno spremenila položaj sužnjev, saj je bila uzakonjena njihova pravica do bolj humanega ravnanja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022119–120-88">[87]</a> Mestno življenje in kultura sta propadala. Severnoitalijanska mesta so sicer ostala naseljena, vendar se je njihova velikost znatno zmanjšala. Število prebivalcev Rima, na primer, se je z nekaj sto tisoč do konca 6. stoletja skrčilo na okoli 30.000 ljudi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown200124–26-89">[88]</a> Mesta so se zmanjšala tudi v severni Evropi. Meščanske in javne zgradbe so postale vir gradbenega materiala.<a href="#cite_note-FOOTNOTEGiesGies19733–4-90">[89]</a> Judovske skupnosti so preživele v Španiji, južni Galiji in Italiji. Vizigotski kralji so si močno prizadevali spreobrniti <a href="/wiki/Sefardski_Judje" title="Sefardski Judje">Sefardske Jude</a> v krščanstvo, vendar je po muslimanski osvojitvi Španije v 8. stoletju judovska skupnost hitro oživela.<a href="#cite_note-FOOTNOTEChazan200677–78,_90–93,_116–117-91">[90]</a> Muslimanski vladarji so zaposlovali Jude tudi na svojih dvorih,<a href="#cite_note-FOOTNOTEChazan200692-92">[91]</a> kar je krščanska zakonodaja prepovedovala.<a href="#cite_note-FOOTNOTEMcCormick2010649-93">[92]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vzpon_islama">Vzpon islama</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Vzpon islama" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vzpon islama">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Map_of_expansion_of_Caliphate.svg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Map_of_expansion_of_Caliphate.svg/290px-Map_of_expansion_of_Caliphate.svg.png" decoding="async" width="290" height="133" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Map_of_expansion_of_Caliphate.svg/435px-Map_of_expansion_of_Caliphate.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Map_of_expansion_of_Caliphate.svg/580px-Map_of_expansion_of_Caliphate.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="413" /></a><figcaption>Zgodnje muslimanske osvojitve <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  pod <a href="/wiki/Mohamed" title="Mohamed">Mohamedom</a>, 622–632</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  pod <a href="/wiki/Ra%C5%A1idunski_kalifat" title="Rašidunski kalifat">Rašidunskim kalifatom</a>, 632–661</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  pod <a href="/wiki/Omajadski_kalifat" title="Omajadski kalifat">Omajadskim kalifatom</a>, 661–750</div></figcaption></figure> Verska prepričanja na vzhodnih mejah Bizantinskega in Perzijskega cesarstva so se začela spreminjati, ko so državno sponzorirani krščanski misijonarji spreobračali poganska stepska ljudstva v krščanstvo, Perzijci pa so krščanskim <a href="/wiki/Armenci" title="Armenci">Armencem</a> poskušali vsiliti <a href="/wiki/Zaratustrstvo" title="Zaratustrstvo">zaratustrstvo</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010136,_141–142-94">[93]</a> Pojav <a href="/wiki/Islam" title="Islam">islama</a> na <a href="/wiki/Arabski_polotok" title="Arabski polotok">Arabskem polotoku</a> v prvi polovici 7. stoletja je prinesel radikalne spremembe. Po <a href="/wiki/Mohamed" title="Mohamed">Mohamedovi</a> smrti leta 632 so islamske sile osvojile Sirijo, <a href="/wiki/Perzija" title="Perzija">Perzijo</a> in Egipt. Bizantinci so v letih 674–678 in 717–718 zaustavili muslimansko širitev v svoje cesarstvo, na zahodu pa so islamske vojske osvojile severno Afriko, leta 711 uničile <a href="/wiki/Vizigotsko_kraljestvo" title="Vizigotsko kraljestvo">Vizigotsko kraljestvo</a> in v začetku leta 713 vdrle v južno Galijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010143–150,_160,_226-95">[94]</a> Osvajalci so zaobšli gorato severozahodno regijo Iberskega polotoka in majhno kraljestvo v <a href="/wiki/Asturija" title="Asturija">Asturiji</a> je postalo središče lokalnega odpora.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010376–377-96">[95]</a> Poraz muslimanskih sil v <a href="/wiki/Bitka_pri_Toursu" title="Bitka pri Toursu">bitki pri Toursu</a> leta 732 je sprožil ponovno osvojitev južne Francije s strani <a href="/wiki/Franki" title="Franki">Frankov</a>, čeprav je bil glavni razlog za zaustavitev islamskega prodora v Evropo strmoglavljenje <a href="/wiki/Omajadski_kalifat" title="Omajadski kalifat">Omajadskega kalifata</a> in njegova zamenjava z <a href="/wiki/Abasidski_kalifat" title="Abasidski kalifat">Abasidskim kalifatom</a>. Abasidi so bili zaskrbljeni zaradi izgube dela ozemelj na zahodu. Potomci Omajadov so obdržali oblast v <a href="/wiki/Al_Andaluz" title="Al Andaluz">Al Andaluzu</a> (muslimanska Španija), <a href="/wiki/Aglabidi" title="Aglabidi">Aglabidi</a> so zavladali v Severni Afriki, <a href="/wiki/Tulunidi" title="Tulunidi">Tulunidi</a> pa so postali vladarji Egipta.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown200115-97">[96]</a> Islamizacija podeželja v Al Andaluzu je bila počasna. Kristjani so bili redno zaposleni v državni upravi, vendar so občasni nasilni medverski konflikti povzročali njihovo množično selitev na sever.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010373–375-98">[97]</a> Muslimanska Španija je bila ob Bizantinskem cesarstvu edino mesto v Evropi, kjer so imeli evnuhi pomembno vlogo v državni upravi in družbenem življenju in zasedali položaje, kot so varuhi verskih svetišč ali haremski služabniki.<a href="#cite_note-FOOTNOTERingrose2016372–373-99">[98]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Trgovina_in_gospodarstvo">Trgovina in gospodarstvo</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Trgovina in gospodarstvo" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Trgovina in gospodarstvo">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:M%C3%BCnze_Gold_Solidus_Theudebert_I_um_534_(obverse).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/M%C3%BCnze_Gold_Solidus_Theudebert_I_um_534_%28obverse%29.jpg/150px-M%C3%BCnze_Gold_Solidus_Theudebert_I_um_534_%28obverse%29.jpg" decoding="async" width="150" height="150" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/M%C3%BCnze_Gold_Solidus_Theudebert_I_um_534_%28obverse%29.jpg/225px-M%C3%BCnze_Gold_Solidus_Theudebert_I_um_534_%28obverse%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/M%C3%BCnze_Gold_Solidus_Theudebert_I_um_534_%28obverse%29.jpg/300px-M%C3%BCnze_Gold_Solidus_Theudebert_I_um_534_%28obverse%29.jpg 2x" data-file-width="1656" data-file-height="1656" /></a><figcaption>Zlati <a href="/wiki/Solidus" title="Solidus">solidus</a> <a href="/wiki/Avstrazija" title="Avstrazija">avstrazijskega</a> kralja <a href="/wiki/Teodebert_I." title="Teodebert I.">Teodeberta I.</a> (vladal 5533–47/548)</figcaption></figure> Ko so migracije in osvajanja prekinile trgovske mreže po nekoč rimskem ozemlju, so tuje blago nadomestili lokalni izdelki. Arheološke najdbe kažejo, da so iz oddaljenih dežel običajno prihajali samo luksuzni predmeti, kot so nakit in kovinski izdelki.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009218–219-100">[99]</a> V 7. in 8. stoletju so se v severni Evropi razvile nove trgovske mreže. Blago, kot je krzno, <a href="/wiki/Mro%C5%BE" title="Mrož">mroževi</a> okli in <a href="/wiki/Jantar" title="Jantar">jantar</a>, je iz baltske regije potovalo v zahodno Evropo, kar je sprožilo postavitev cestninskih postaj in spore glede njihovega nadzora.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010347–349-101">[100]</a> V porimskih kraljestvih so se kovanci iz neplemenitih kovin skoraj prenehali kovati, bronasti rimski kovanci pa so ostali v obtoku. Zlati kovanci so se uporabljali predvsem za izredne nakupe, kot je nakup zemlje ali luksuznega blaga. Premik kovanja zlatega denarja k srebrnemu se je začel v poznem 7. stoletju s prenehanjem bizantinskih plačil subvencij <a href="/wiki/Langobardi" title="Langobardi">Langobardom</a> in Frankom. Povpraševanje po kovancih nižje vrednosti je povečalo tudi poudarjanje krščanske dobrodelnosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTENaismith202315,_227–228,_236–237,_268–271-102">[101]</a> Stalno povpraševanje cvetočih islamskih gospodarstev po sveži delovni sili in surovinah je Evropi okoli leta 750 odprlo nov trg. Evropa je postala glavni dobavitelj hišnih sužnjev in suženjskih vojakov za Al Andaluz, severno Afriko in <a href="/wiki/Levant" title="Levant">Levant</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010354-103">[102]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEMcCormick2010753–754,_763-104">[103]</a> Iz Evrope so v Sredozemlje prodajali tudi les, krzno in orožje, v Evropo pa so se uvažale začimbe, zdravila, kadilo in svila.<a href="#cite_note-FOOTNOTEMcCormick2010708–733-105">[104]</a> Širitev čezcelinske trgovine so olajšale velike reke, ki so povezovale oddaljene regije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEMcCormick2010791–792-106">[105]</a> Sodobna poročila kažejo, da so anglosaški trgovci obiskovali sejme v <a href="/wiki/Pariz" title="Pariz">Parizu</a>, pirati lovili trgovce na Donavi, vzhodni frankovski trgovci pa so trgovali do <a href="/w/index.php?title=Zaragoza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zaragoza (stran ne obstaja)">Zaragoze</a> v Al Andaluzu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEMcCormick2010670–677-107">[106]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Cerkveno_življenje">Cerkveno življenje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Cerkveno življenje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Cerkveno življenje">uredi kodo</a>]</div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Gregory_I_-_Antiphonary_of_Hartker_of_Sankt_Gallen.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Gregory_I_-_Antiphonary_of_Hartker_of_Sankt_Gallen.jpg/200px-Gregory_I_-_Antiphonary_of_Hartker_of_Sankt_Gallen.jpg" decoding="async" width="200" height="242" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Gregory_I_-_Antiphonary_of_Hartker_of_Sankt_Gallen.jpg/300px-Gregory_I_-_Antiphonary_of_Hartker_of_Sankt_Gallen.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Gregory_I_-_Antiphonary_of_Hartker_of_Sankt_Gallen.jpg/400px-Gregory_I_-_Antiphonary_of_Hartker_of_Sankt_Gallen.jpg 2x" data-file-width="5272" data-file-height="6376" /></a><figcaption>Ilustracija s podobo papeža <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Gregor_I." title="Papež Gregor I.">Gregorja I.</a>, ki navdihnjen od Svetega duha narekuje svojemu tajniku</figcaption></figure> Zamisel o enotnosti krščanstva je obstajala, vendar so se razlike v ideologiji in praksi med vzhodno in zahodno Cerkvijo stalno povečevale.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown200141-108">[107]</a> Odpor do arijanskih osvajalcev je na zahodu okrepil tradicionalni krščanski koncept ločitve cerkve od države. Ta koncept je bil vzhodnim klerikom tuj in so imeli svojo državo za instrument božje previdnosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown200141-108">[107]</a> Po muslimanskih osvajanjih so bizantinski cesarji manj učinkovito posredovali na zahodu. Ko je cesar <a href="/wiki/Leon_III._Izavrijec" title="Leon III. Izavrijec">Leon III.</a> (vladal 717–741) prepovedal prikazovanje slik s človeškimi podobami v prostorih čaščenja, je papeštvo zavrnilo njegovo pravico, da s cesarskimi edikti razglasi nove verske dogme.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010220–233-109">[108]</a> Bizantinska cerkev je leta 843 obsodila <a href="/wiki/Ikonoklazem" title="Ikonoklazem">ikonoklazem</a>, vendar so se vprašanja, kot je rivalstvo za cerkveno jurisdikcijo nad novo spreobrnjenimi ljudstvi in enostranska sprememba <a href="/wiki/Nicejska_veroizpoved" title="Nicejska veroizpoved">nicejske veroizpovedi</a> na zahodu razširila do te mere, da so razlike postale večje od podobnosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown200145–46-110">[109]</a> Na zahodu so <a href="/wiki/Desetina" title="Desetina">desetino</a>, prvotno prostovoljni prispevek, v 10. stoletju začeli pobirati kot cerkveni davek na kmetijske proizvode.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton200335-111">[110]</a> Nekaj zahodnih škofov je iskalo vodstvo v <a href="/wiki/Pape%C5%BE" title="Papež">papeštvu</a>. Edini del zahodne Evrope, kjer je imelo papeštvo vpliv, je bila Britanija, kamor je papež <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Gregor_I." title="Papež Gregor I.">Gregor Veliki</a> (papež 590–604) poslal misijonarje, da bi Anglosase spreobrnil v krščanstvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009170–172-112">[111]</a> Obisk cerkva je bil nizek. Za versko izobraževanje so bila ključnega pomena srečanja s potujočo duhovščino in romanja v svetišča priljubljenih svetnikov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBitel2002130–133-113">[112]</a> V zahodni Evropi med 5. in 7. stoletjem so bili najbolj dejavni irski misijonarji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEColish200262–63-114">[113]</a> Bili so prvi, ki so uporabljali priročnike, znane kot spokornice, da bi za grešnike določili ustrezno pokoro, običajno molitve in post. Poudarjali so spolno moralo in predpisovali stroge pokore za prešuštnike, nečistnike in tiste, ki so se ukvarjali z nereproduktivnimi spolnimi dejanji, kot so <a href="/wiki/Homoseksualnost" title="Homoseksualnost">homoseksualci</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBitel2002127–130-115">[114]</a> V nasprotju z uradnim krščanstvom so <a href="/wiki/Bogomilstvo" title="Bogomilstvo">bogumili</a> na <a href="/wiki/Balkan" title="Balkan">Balkanu</a> obsojali spolno razmnoževanje, ker so imeli Satana za stvarnika fizičnega vesolja.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019527–530-116">[115]</a> V zgodnjem srednjem veku se je pojavilo krščansko meništvo. Meniški ideali so se iz Egipta razširili v hagiografsko književnost, zlasti v Antonijevo življenje. Večina evropskih samostanov se je osredotočala na skupno izkušnjo duhovnega življenja, znano kot <a href="/wiki/Cenobit" title="Cenobit">cenobitizem</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins201075–77-117">[116]</a> Italijanski menih <a href="/wiki/Benedikt_Nursijski" title="Benedikt Nursijski">Benedikt Nursijski</a> (um. 547) je razvil <a href="/wiki/Pravilo_svetega_Benedikta" title="Pravilo svetega Benedikta">benediktinska pravila</a>, ki so se na široko uporabljala v zahodnih samostanih.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010239–240-118">[117]</a> Na vzhodu so postala priljubljena meniška pravila, ki jih je sestavil <a href="/w/index.php?title=Teodor_Studit&action=edit&redlink=1" class="new" title="Teodor Studit (stran ne obstaja)">Teodor Studit</a> (um. 826), zlasti potem, ko so bila v 60. letih 10. stoletja sprejeta v Veliki Lavri v meniški skupnosti na gori <a href="/wiki/Meni%C5%A1ka_skupnost_na_gori_Atos" title="Meniška skupnost na gori Atos">Atos</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019322,_495-119">[118]</a> Samostani so imeli velik vpliv na lokalno družbo, saj so delovali kot zemljiški skladi za močne družine in središča politične oblasti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009185–187-120">[119]</a> Bili so glavno in včasih edino središče izobraževanja in pismenosti v regiji. Številne ohranjene rokopise latinskih klasikov so prepisali menihi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton200343–44-121">[120]</a> Menihi so bili tudi avtorji novih del o zgodovini, teologiji in drugih temah.<a href="#cite_note-FOOTNOTEColish200263–65-122">[121]</a> Bizantinski misijonar <a href="/wiki/Sveti_Ciril_in_Metod" title="Sveti Ciril in Metod">Konstantin</a> (um. 869) je razvil <a href="/wiki/Cerkvenoslovan%C5%A1%C4%8Dina" title="Cerkvenoslovanščina">staro cerkvenoslovanščino</a> kot nov liturgični jezik, ki je postavil osnovo za cvetočo slovansko versko književnost. Okoli leta 900 je bila sprejeta nova pisava, ki je danes po Konstantinovem meniškem imenu Ciril znana kot <a href="/wiki/Cirilica" title="Cirilica">cirilica</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019183–189,_209–213,_219–220-123">[122]</a> Saška nuna <a href="/wiki/Hrosvita" title="Hrosvita">Hrosvita</a> (um. 1000) je napisala prve neliturgične srednjeveške drame.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBitel2002285–286-124">[123]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEColish2002163-125">[124]</a> V zahodnem krščanstvu je vpliv laikov na cerkvene zadeve dosegel vrhunec v 10. stoletju. Aristokrati so imeli cerkve in samostane pod svojim pokroviteljstvom za svojo osebno lastnino. <a href="/wiki/Simonija" title="Simonija">Simonija</a> – prodaja cerkvenih položajev – je bila običajna praksa. Simonija je vzbudila splošen strah, saj so mnogi verjeli, da neredno imenovani duhovniki ne morejo podeljevati veljavnih <a href="/wiki/Zakrament" title="Zakrament">zakramentov</a>, kot je <a href="/wiki/Krst" title="Krst">krst</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022214–216-126">[125]</a> Na ta strah so prve reagirale samostanske skupnosti z doslednim upoštevanjem svojih pravil. Ustanovitev <a href="/wiki/Cluny_(opatija)" title="Cluny (opatija)">opatije Cluny</a> v <a href="/wiki/Burgundija" title="Burgundija">Burgundiji</a> leta 909 je sprožila korenito spremembo, saj je bil Cluny osvobojen laičnega nadzora in postavljen pod zaščito papeža. Clunyjske reforme so pokazale, da je reformistično idejo o »svobodi Cerkve« mogoče doseči s podrejanjem papeštvu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200487-127">[126]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Karolinška_Evropa">Karolinška Evropa</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Karolinška Evropa" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Karolinška Evropa">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/wiki/Frankovsko_cesarstvo" title="Frankovsko cesarstvo">Frankovsko cesarstvo</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Utrecht_Psalter.jpg" class="mw-file-description"><img alt="Drawings depicting angels, Christ holding his cross, soldiers and other people" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c8/Utrecht_Psalter.jpg/220px-Utrecht_Psalter.jpg" decoding="async" width="220" height="295" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c8/Utrecht_Psalter.jpg/330px-Utrecht_Psalter.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c8/Utrecht_Psalter.jpg/440px-Utrecht_Psalter.jpg 2x" data-file-width="1200" data-file-height="1609" /></a><figcaption>Stran iz <a href="/wiki/Utrehtski_psalter" title="Utrehtski psalter">Utrehtskega psalterja</a>, napisanega verjetno med letoma 816 in 835</figcaption></figure> <a href="/wiki/Merovingi" title="Merovingi">Merovinški</a> kralji so tradicionalno razdelili svoje kraljestvo med svoje sinove in oslabili svojo moči z obsežnimi podelitvami zemlje. V severovzhodnem frankovskem kraljestvu <a href="/wiki/Avstrazija" title="Avstrazija">Avstraziji</a> so bili najvidnejši prejemniki kraljeve naklonjenosti <a href="/wiki/Pipinidi" title="Pipinidi">Arnulfingi</a>. Kot dedni <a href="/wiki/Majordom" title="Majordom">majordomi</a> so imeli na dvoru veliko moč od sredine 7. stoletja. Eden od njih, <a href="/wiki/Pipin_Herstalski" title="Pipin Herstalski">Pipin Herstalskii</a> (umrl 714), je prevzel oblast v osrednjem frankovskem kraljestvu <a href="/wiki/Nevstrija" title="Nevstrija">Nevstriji</a>. Njegov sin <a href="/wiki/Karel_Martel" title="Karel Martel">Karel Martel</a> (umrl 741) je izkoristil stalno muslimansko grožnjo in zbral vojake tako, da je zaplenil cerkveno premoženje in ga razdelil nabornikom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022150–154-128">[127]</a> <a href="/wiki/Karolingi" title="Karolingi">Karolingi</a> so kot potomci Karla Martela leta 751 nasledili Merovinge kot francoska kraljeva dinastija. Merovinški kralj <a href="/wiki/Hilderik_III." title="Hilderik III.">Hilderik III.</a> (vladal 743–751) je bil tisto leto odstavljen, za francoskega kralja pa je bil s soglasjem frankovskih voditeljev in papeža okronan sin Karla Martela <a href="/wiki/Pipin_Mali" title="Pipin Mali">Pipin Mali</a> (vladal 751–768). Pipin Mali je napadel <a href="/wiki/Langobardi" title="Langobardi">Langobarde</a> in uveljavil njihovo obljubo, da bodo spoštovali papeško posest. Njegova kasnejša donacija osrednjih italijanskih ozemelj <a href="/wiki/Sveti_sede%C5%BE" title="Sveti sedež">Svetemu sedežu</a> je pomenila začetek <a href="/wiki/Pape%C5%A1ka_dr%C5%BEava" title="Papeška država">Papeške države</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010276–279-129">[128]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrown200197–99-130">[129]</a> Pipin Mali je prepustil svoje kraljestvo svojima sinovoma Karlu, znanem kot <a href="/wiki/Karel_Veliki" title="Karel Veliki">Karel Veliki</a> (vladal 768–814), in <a href="/wiki/Karlman_I." title="Karlman I.">Karlomanu</a> (vladal 768–771). Ko je Karloman umrl, je Karel Veliki ponovno združil Francijo in se lotil njene širitve. Podjarmil je <a href="/wiki/Sasi" title="Sasi">Sase</a>, premagal Langobarde in ustvaril mejno provinco v severni Španiji.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010280–288-131">[130]</a> Franki so uničile tudi Avare in omogočili razvoj majhnih slovanskih kneževin, v katerih so v glavnem vladali ambiciozni vojskovodje pod frankovsko oblastjo.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019103–110-132">[131]</a> Med njimi ta bila <a href="/wiki/Ljudevit_Posavski" title="Ljudevit Posavski">Ljudevit Posavski</a> (umrl 823) v porečju <a href="/wiki/Sava" title="Sava">Save</a> in <a href="/wiki/Pribina" title="Pribina">Pribina</a> (umrl 861) v <a href="/wiki/Panonska_marka" title="Panonska marka">Panonski marki</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019105–110-133">[132]</a> Kronanje Karla Velikega za cesarja na božični dan leta 800 je pomenilo oživitev <a href="/wiki/Zahodno_Rimsko_cesarstvo" title="Zahodno Rimsko cesarstvo">Zahodnega rimskega cesarstva</a>. Bizantinci Karla niso priznali za naslednika rimskih cesarjev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022159–162-134">[133]</a> Karlovo cesarstvo je upravljal dvor, ki je potoval skupaj s cesarjem, in okoli 300 cesarskih uradnikov, znanih kot grofje, ki so upravljali grofije cesarstva.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavies1996302-135">[134]</a> Centralna vlada je nadzirala grofe prek cesarskih pooblaščencev, znanih kot missi dominici. Slednji so bili nekakšni potujoči inšpektorji in reševalci težav. Kleriki kraljeve kapele so bili odgovorni za beleženje pomembnih kraljevih podelitev in odločitev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022162–165-136">[135]</a> Dvor Karla Velikega je bil središče kulturnega preporoda, včasih imenovanega <a href="/wiki/Karolin%C5%A1ka_renesansa" title="Karolinška renesansa">karolinška renesansa</a>. Z razvojem umetnosti, arhitekture in sodne prakse ter liturgičnih in svetopisemskih študij pod okriljem anglosaškega učenjaka <a href="/wiki/Alkuin" title="Alkuin">Alkuina</a> (umrl 804) se je povečala tudi pismenost. Alkuin je razvil pisavo, zdaj znano kot <a href="/wiki/Karolin%C5%A1ka_minuskula" title="Karolinška minuskula">karolinška minuskula</a>, ki je olajšala branje z jasnim ločevanjem besed in obsežno uporabo ločil. Karel Veliki je sponzoriral spremembe v cerkveni liturgiji, vsilil rimsko obliko bogoslužja na svojih ozemljih in <a href="/wiki/Gregorijanski_koral" title="Gregorijanski koral">gregorijanski koral</a> v cerkveni liturgiji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEColish200266–70-137">[136]</a> Njegovo zavzemanje za liturgično enotnost je spodbudilo razvoj notnega zapisa, ki je sredi 9. stoletja privedel do sestavljanja prvih molitvenikov. Sistematično preučevanje bizantinske liturgije je prispevalo k razvoju glasbene teorije.<a href="#cite_note-139">[note 2]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEHoppin1978187-140">[138]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Razpad_Karolinškega_cesarstva">Razpad Karolinškega cesarstva</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Razpad Karolinškega cesarstva" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Razpad Karolinškega cesarstva">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članki: <a href="/wiki/Vzhodnofrankovska_dr%C5%BEava" title="Vzhodnofrankovska država">Vzhodnofrankovska država</a>, <a href="/w/index.php?title=Srednjefrankovsko_kraljestvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Srednjefrankovsko kraljestvo (stran ne obstaja)">Srednjefrankovsko kraljestvo</a> in <a href="/wiki/Zahodnofrankovsko_kraljestvo" title="Zahodnofrankovsko kraljestvo">Zahodnofrankovsko kraljestvo</a>.</div></dd></dl> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6026938/mw-parser-output/.tmulti">.mw-parser-output .tmulti .multiimageinner{display:flex;flex-direction:column}.mw-parser-output .tmulti .trow{display:flex;flex-direction:row;clear:left;flex-wrap:wrap;width:100%;box-sizing:border-box}.mw-parser-output .tmulti .tsingle{margin:1px;float:left}.mw-parser-output .tmulti .theader{clear:both;font-weight:bold;text-align:center;align-self:center;background-color:transparent;width:100%}.mw-parser-output .tmulti .thumbcaption{background-color:transparent}.mw-parser-output .tmulti .text-align-left{text-align:left}.mw-parser-output .tmulti .text-align-right{text-align:right}.mw-parser-output .tmulti .text-align-center{text-align:center}@media all and (max-width:720px){.mw-parser-output .tmulti .thumbinner{width:100%!important;box-sizing:border-box;max-width:none!important;align-items:center}.mw-parser-output .tmulti .trow{justify-content:center}.mw-parser-output .tmulti .tsingle{float:none!important;max-width:100%!important;box-sizing:border-box;text-align:center}.mw-parser-output .tmulti .tsingle .thumbcaption{text-align:left}.mw-parser-output .tmulti .trow>.thumbcaption{text-align:center}}</style><div class="thumb tmulti tleft"><div class="thumbinner multiimageinner" style="width:417px;max-width:417px"><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:137px;max-width:137px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Carolingian_territorial_divisions,_843.png" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/13/Carolingian_territorial_divisions%2C_843.png/135px-Carolingian_territorial_divisions%2C_843.png" decoding="async" width="135" height="161" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/13/Carolingian_territorial_divisions%2C_843.png/203px-Carolingian_territorial_divisions%2C_843.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/13/Carolingian_territorial_divisions%2C_843.png/270px-Carolingian_territorial_divisions%2C_843.png 2x" data-file-width="497" data-file-height="594" /></a></div></div><div class="tsingle" style="width:137px;max-width:137px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Carolingian_territorial_divisions,_855.png" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Carolingian_territorial_divisions%2C_855.png/135px-Carolingian_territorial_divisions%2C_855.png" decoding="async" width="135" height="161" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Carolingian_territorial_divisions%2C_855.png/203px-Carolingian_territorial_divisions%2C_855.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Carolingian_territorial_divisions%2C_855.png/270px-Carolingian_territorial_divisions%2C_855.png 2x" data-file-width="497" data-file-height="594" /></a></div></div><div class="tsingle" style="width:137px;max-width:137px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Carolingian_territorial_divisions,_870.png" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/Carolingian_territorial_divisions%2C_870.png/135px-Carolingian_territorial_divisions%2C_870.png" decoding="async" width="135" height="161" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/Carolingian_territorial_divisions%2C_870.png/203px-Carolingian_territorial_divisions%2C_870.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/Carolingian_territorial_divisions%2C_870.png/270px-Carolingian_territorial_divisions%2C_870.png 2x" data-file-width="497" data-file-height="594" /></a></div></div></div><div class="trow" style="display:flex"><div class="thumbcaption">Ozemeljske delitve Karolinškega cesarstva leta 843, 855 in 870</div></div></div></div> Karel Veliki je nadaljeval frankovsko tradicijo delitve svojega imperija med svoje sinove, vendar je bil leta 813 živ le še <a href="/wiki/Ludvik_Pobo%C5%BEni" title="Ludvik Pobožni">Ludvik Pobožni</a> (vladal 814–840). Ludvikovo vladavino so zaznamovale delitve cesarstva med njegove sinove in državljanske vojne med različnimi zvezami očeta in sinov. Tri leta po Ludvikovi smrti so si njegovi trije preživeli sinovi z <a href="/wiki/Verdunska_pogodba" title="Verdunska pogodba">Verdunsko pogodbo</a> razdelili očetovo cesarstvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010318–331-141">[139]</a> Ozemlje med rekama <a href="/wiki/Ren" title="Ren">Ren</a> in <a href="/wiki/Rona" title="Rona">Rona</a> je pripadlo <a href="/wiki/Lotar_I._Karolin%C5%A1ki" title="Lotar I. Karolinški">Lotarju I.</a> (vladal 817–855), njemu pa je bil priznan naslov cesarja. <a href="/wiki/Ludvik_Nem%C5%A1ki" title="Ludvik Nemški">Ludvik Nemški</a> (vladal 843–876) je vladal na vzhodu v današnji Nemčiji. <a href="/wiki/Karel_Ple%C5%A1asti" title="Karel Plešasti">Karel Plešasti</a> (vladal 843–877) je prejel zahodne frankovske dežele, ki so sestavljale večino današnje Francije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009xxvi–xxvii,_396-142">[140]</a> Vnuki in pravnuki Karla Velikega so svoja kraljestva razdelili med svoje potomce do te mere, da so sčasoma uničili vso nekdanjo notranjo kohezijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022186–189-143">[141]</a> <a href="/wiki/Karel_III._Debeli" title="Karel III. Debeli">Karel Debeli</a> je leta 884 na kratko ponovno združil cesarstvo, vendar so nekdanje enote ohranile ločene uprave.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010337-144">[142]</a> Po njegovi smrti v začetku leta 887, so bili Karolingi tik pred izumrtjem. V večini držav naslednic so prevzeli oblast nedinastični vladarji, kot je bil v frankovskih deželah pariški grof <a href="/wiki/Odo_Francoski" title="Odo Francoski">Odo</a> (vladal 888–898).<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009401–403-145">[143]</a> V vzhodnih deželah se je dinastija končala s smrtjo <a href="/wiki/Ludvik_Otrok" title="Ludvik Otrok">Ludvika Otroka</a> (vladal 899–911) in izbiro frankonskega vojvode <a href="/wiki/Konrad_I._Nem%C5%A1ki" title="Konrad I. Nemški">Konrada I.</a> (vladal 911–918) za kralja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022254-146">[144]</a> Dinastija je bila obnovljena v zahodni Franciji leta 898 in 936, vendar zadnji Karolingi niso mogli nadzirati svoje aristokracije. Leta 987 je dinastijo zamenjal kralj <a href="/wiki/Hugo_Capet" title="Hugo Capet">Hugo Capet</a> (vladal 987–996).<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010341–342-147">[145]</a> Frankovska kultura in karolinške metode državne uprave so imele velik vpliv na sosednje narode. Frankovska nevarnost je sprožila nastanek novih držav ob vzhodni meji cesarstva: <a href="/wiki/Vojvodina_%C4%8Ce%C5%A1ka" title="Vojvodina Češka">Vojvodine Češke</a>, <a href="/wiki/Velikomoravska" title="Velikomoravska">Velikomoravske</a> in kneževine <a href="/wiki/Primorska_Hrva%C5%A1ka_(kne%C5%BEevina)" title="Primorska Hrvaška (kneževina)">Primorske Hrvaške</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009488–489-148">[146]</a> Razpad Karolinškega cesarstva so spremljale selitve in vpadi zunanjih sovražnikov. Atlantsko in severno obalo so nadlegovali <a href="/wiki/Vikingi" title="Vikingi">Vikingi</a>, ki so napadali tudi Britansko otočje in se tam naselili. Leta 911 je vikinški poglavar <a href="/w/index.php?title=Rolo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rolo (stran ne obstaja)">Rolo</a> (umrl okoli 931) dobil dovoljenje frankovskega kralja <a href="/wiki/Karel_Preprosti" title="Karel Preprosti">Karla Preprostega</a> (vladal 898–922), da se naseli v današnji <a href="/wiki/Normandija" title="Normandija">Normandiji</a>. Vzhodni deli frankovskih kraljestev, zlasti Nemčija in Italija, so bili pod nenehnimi napadi <a href="/wiki/Mad%C5%BEari" title="Madžari">Madžarov</a>, dokler niso bili poraženi v <a href="/wiki/Bitka_pri_Lechfeldu" title="Bitka pri Lechfeldu">bitki pri Lechfeldu</a> leta 955.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022191–199-149">[147]</a> V <a href="/wiki/Sredozemlje" title="Sredozemlje">Sredozemlju</a> so arabski pirati redno napadali Italijo in južno Francijo. <a href="/wiki/Aglabidi" title="Aglabidi">Aglabidi</a> so osvojili <a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Sicilijo</a>, <a href="/wiki/Omajadi" title="Omajadi">Omajadi</a> iz Al Andaluza pa so priključili <a href="/wiki/Balearski_otoki" title="Balearski otoki">Balearske otoke</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010394–395-150">[148]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Nova_kraljestva_in_oživitev_Bizantinskega_cesarstva">Nova kraljestva in oživitev Bizantinskega cesarstva</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Nova kraljestva in oživitev Bizantinskega cesarstva" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nova kraljestva in oživitev Bizantinskega cesarstva">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Christ_Magdeburg_Cathedral_Met_41.100.157.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Christ_Magdeburg_Cathedral_Met_41.100.157.jpg/220px-Christ_Magdeburg_Cathedral_Met_41.100.157.jpg" decoding="async" width="220" height="254" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Christ_Magdeburg_Cathedral_Met_41.100.157.jpg/330px-Christ_Magdeburg_Cathedral_Met_41.100.157.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Christ_Magdeburg_Cathedral_Met_41.100.157.jpg/440px-Christ_Magdeburg_Cathedral_Met_41.100.157.jpg 2x" data-file-width="2438" data-file-height="2812" /></a><figcaption>Ena od šestnajstih graviranih <a href="/wiki/Otonska_umetnost" title="Otonska umetnost">otonskih</a> plošč iz <a href="/wiki/Magdebur%C5%A1ka_slonovina" title="Magdeburška slonovina">Magdeburške slonovine</a> iz 10. stoletja, na kateri <a href="/wiki/Jezus_Kristus" title="Jezus Kristus">Kristus</a> prejema cerkev od cesarja <a href="/wiki/Oton_I._Veliki" title="Oton I. Veliki">Otona I.</a></figcaption></figure> Naselitev Vikingov na Britanskem otočju je pripeljala do oblikovanja novih političnih entitet, vključno z majhnim, vendar bojevitim <a href="/w/index.php?title=Dublinsko_kraljestvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dublinsko kraljestvo (stran ne obstaja)">Dublinskim kraljestvom</a> na <a href="/wiki/Irska" title="Irska">Irskem</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010350,_365-151">[149]</a> Anglosaški kralj <a href="/wiki/Alfred_Veliki" title="Alfred Veliki">Alfred Veliki</a> (vladal 871–899) je leta 879 dosegel sporazum z danskimi osvajalci in priznal obstoj neodvisnega vikinškega kraljestva v Britaniji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022196-152">[150]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010362–363-153">[151]</a> Do sredine 10. stoletja so Alfredovi nasledniki obnovili anglosaško oblast na britanskem ozemlju.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010368-154">[152]</a> V severni Britaniji je Kenneth MacAlpin (umrl 860) združil <a href="/wiki/Pikti" title="Pikti">Pikte</a> in <a href="/wiki/%C5%A0koti" title="Škoti">Škote</a> v <a href="/w/index.php?title=Kraljevina_Alba&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kraljevina Alba (stran ne obstaja)">Kraljevino Alba</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009169-155">[153]</a> Otonska dinastija se je v Nemčiji uveljavila v začetku 10. stoletja, ko je pregnala Madžare in zmagala nad neposlušnim knezi. Potem ko je ovdovela italijanska kraljica <a href="/w/index.php?title=Adelajda_Italijanska&action=edit&redlink=1" class="new" title="Adelajda Italijanska (stran ne obstaja)">Adelajda</a> (umrla 999) zaprosila za zaščito, je <a href="/wiki/Oton_I._Veliki" title="Oton I. Veliki">Oton I.</a> (vladal 936–973) prečkal <a href="/wiki/Alpe" title="Alpe">Alpe</a>, se poročil z mlado vdovo in se dal v <a href="/wiki/Pavia" title="Pavia">Pavii</a> leta 951 okronati za kralja. Njegovo kronanje za cesarja Svetega rimskega cesarstva leta 962 v Rimu je pomenilo pridobitev pravice do dediščine Karla Velikega.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010394–411-156">[154]</a> Otonovi nasledniki so ostali zelo zainteresirani za dogajanja v Italiji, vendar zaradi svoje odsotnosti niso mogli uveljaviti trajne oblasti nad lokalno aristokracijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022255–257-157">[155]</a> Na Iberskem polotoku je boj Baskov za neodvisnost privedel do oblikovanja <a href="/wiki/Kraljevina_Navarra" title="Kraljevina Navarra">Kraljevine Navarre</a>, barcelonski grofje pa so pridobili avtonomijo v karolinški mejni provinci. Asturija se je počasi širila proti jugu in se nadaljevala kot Kraljevina León.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010376–386-158">[156]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009500-159">[157]</a> Vzhodnoevropske trgovske poti proti <a href="/wiki/Azija" title="Azija">Aziji</a> so nadzorovali <a href="/wiki/Hazari" title="Hazari">Hazari</a>. Njihov večetnični imperij se je uprl muslimanski širitvi in njihovi voditelji so se spreobrnili v <a href="/wiki/Judovstvo" title="Judovstvo">judovstvo</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019131–134,_141–142-160">[158]</a> Konec 9. stoletja se je razvila nova trgovska pot, ki je obšla hazarsko ozemlje in čez <a href="/wiki/Vol%C5%A1ka_Bolgarija" title="Volška Bolgarija">Volško Bolgarijo</a> povezala Srednjo Azijo z Evropo. Lokalni prebivalci so se spreobrnili v islam.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019143–151-161">[159]</a> Švedski trgovci in lovci na sužnje so odpluli po rekah Vzhodnoevropske nižine proti jugu, zavzeli <a href="/wiki/Kijev" title="Kijev">Kijev</a>, ki je bil v posesti Hazarov, in leta 860 in 907 poskušali zavzeti <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Konstantinopel</a>. Stiki Vikingov s Francijo so utrli pot misijonarskim prizadevanjem krščanske duhovščine v <a href="/wiki/Skandinavija" title="Skandinavija">Skandinavijo</a>. Pokristjanjevanje je bilo tesno povezano z rastjo centraliziranih kraljestev na <a href="/wiki/Danska" title="Danska">Danskem</a>, <a href="/wiki/Norve%C5%A1ka" title="Norveška">Norveškem</a> in <a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedskem</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECollins2010366–370-162">[160]</a> Nordijski kolonisti so se naselili na <a href="/wiki/Islandija" title="Islandija">Islandiji</a> in ustvarili politični sistem, ki je oviral kopičenje moči ambicioznih poglavarjev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009476–477-163">[161]</a> Bizantinsko cesarstvo je oživel pod cesarjem <a href="/wiki/Bazilij_I._Makedonec" title="Bazilij I. Makedonec">Bazilijem I.</a> (vladal 867–86) in njegovima naslednikoma <a href="/wiki/Leon_VI._Modri" title="Leon VI. Modri">Leonom VI.</a> (vladal 886–912) in <a href="/wiki/Konstantin_VII._Porfirogenet" title="Konstantin VII. Porfirogenet">Konstantinom VII.</a> (vladal 913–959) iz <a href="/wiki/Makedonska_dinastija" title="Makedonska dinastija">Makedonske dinastije</a>. Cesarski dvor je postal središče ponovnega rojstva klasičnega učenja, znanega kot <a href="/wiki/Makedonska_renesansa" title="Makedonska renesansa">makedonska renesansa</a>. Reorganizacija vojske je omogočila cesarjema <a href="/wiki/Ivan_I._Cimisk" title="Ivan I. Cimisk">Ivanu I.</a> (vladal 969–1025) in <a href="/wiki/Bazilij_II." title="Bazilij II.">Baziliju II.</a> (vladal 976–1025) razširiti meje cesarstva.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavies1996318–320-164">[162]</a> Misijonska prizadevanja vzhodne in zahodne duhovščine so povzročila spreobrnitev <a href="/wiki/Velikomoravska" title="Velikomoravska">Moravcev</a>, <a href="/wiki/Bolgari" title="Bolgari">Donavskih Bolgarov</a>, <a href="/wiki/%C4%8Cehi" title="Čehi">Čehov</a>, <a href="/wiki/Poljaki" title="Poljaki">Poljakov</a>, <a href="/wiki/Mad%C5%BEari" title="Madžari">Madžarov</a> in prebivalcev <a href="/wiki/Kijevska_Rusija" title="Kijevska Rusija">Kijevske Rusije</a> v krščanstvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavies1996321–326-165">[163]</a> Po padcu Velikomoravske zaradi vpadov Madžarov okoli leta 900 so vojvode iz češke dinastije <a href="/wiki/P%C5%99emyslidi" title="Přemyslidi">Přemyslidov</a> utrdili oblast na Češkem.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019391–400-166">[164]</a> Na Poljskem je uničenje starih centrov moči spremljalo nastanek države pod knezi <a href="/wiki/Pjasti" title="Pjasti">Pjasti</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019343–347-167">[165]</a> Na Ogrskem so knezi iz dinastije <a href="/wiki/%C3%81rp%C3%A1dovci" title="Árpádovci">Árpád</a> nasilno zatrli rivalske madžarske poglavarje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004334-168">[166]</a> Knezi <a href="/wiki/Rurikidi" title="Rurikidi">Rurikidi</a> iz Kijevske Rusije so potem, ko so ruski plenilci leta 965 oplenili hazarsko prestolnico <a href="/wiki/Itil" title="Itil">Itil</a>, postali vladarji obsežnih gozdnih območij vzhodne Evrope.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019289–300-169">[167]</a> Bolgarijo so med letoma 971 in 1018 Bizantinci priključili k svojemu cesarstvu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009488–489-148">[146]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019239–248-170">[168]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Arhitektura_in_umetnost">Arhitektura in umetnost</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Arhitektura in umetnost" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Arhitektura in umetnost">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavna članka: <a href="/wiki/Umetnost_obdobja_preseljevanja_ljudstev" title="Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev">Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev</a> in <a href="/wiki/Predromanska_umetnost" title="Predromanska umetnost">Predromanska umetnost</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:KellsFol032vChristEnthroned.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/KellsFol032vChristEnthroned.jpg/220px-KellsFol032vChristEnthroned.jpg" decoding="async" width="220" height="287" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/KellsFol032vChristEnthroned.jpg/330px-KellsFol032vChristEnthroned.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/KellsFol032vChristEnthroned.jpg/440px-KellsFol032vChristEnthroned.jpg 2x" data-file-width="1484" data-file-height="1934" /></a><figcaption>Stran <a href="/wiki/Knjiga_iz_Kellsa" title="Knjiga iz Kellsa">Knjige iz Kellsa</a>, ilistriranega rokopisa iz <a href="/wiki/Irska" title="Irska">Irske</a></figcaption></figure> V večjih rimskih mestih in porimskih kraljestvih, vključno z <a href="/wiki/Barcelona" title="Barcelona">Barcelono</a>, <a href="/wiki/Pariz" title="Pariz">Parizom</a> in <a href="/wiki/Ravena" title="Ravena">Raveno</a>, so se od 4. do 6. stoletja začele graditi <a href="/wiki/Bazilika" title="Bazilika">bazilike</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEStalley199928–29-171">[169]</a> Bizantinska cerkvena arhitektura je sprejela drugačen model s pravokotnim tlorisom in kupolo, kakršna je Justinijanova <a href="/wiki/Hagija_Sofija" title="Hagija Sofija">Hagija Sofija</a>, največje zgradba s samo eno streho v rimskem svetu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2009232–233-172">[170]</a> Ker so prostorne bazilike z zatonom urbanih središč na zahodu postale manj uporabne, so se umaknile manjšim cerkvam. Arhitekturna oblika bazilike je ponovno oživela v <a href="/wiki/Karolin%C5%A1ko_cesarstvo" title="Karolinško cesarstvo">Karolinškem cesarstvu</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEStalley199921–44-173">[171]</a> Nova standardna značilnost karolinških bazilik je uporaba <a href="/wiki/Transept" title="Transept">transepta</a>, krajše ladje, pravokotne na vzdolžno ladjo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEStalley199943–44-174">[172]</a> V <a href="/wiki/Al_Andaluz" title="Al Andaluz">Al Andaluzu</a> je bila v <a href="/wiki/Kordova" title="Kordova">Kordovi</a> zgrajena <a href="/wiki/Velika_mo%C5%A1eja,_C%C3%B3rdoba" title="Velika mošeja, Córdoba">Velika mošeja</a>, izjemen primer mavrske arhitekture.<a href="#cite_note-FOOTNOTEAdams2011172-175">[173]</a> Središča političnega in družbenega življenja so postale dvorane, zgrajene iz lesa ali kamna. Njihova zasnova je pogosto prevzela elemente pozne rimske arhitekture, kot so <a href="/wiki/Pilaster" title="Pilaster">pilastri</a>, stebri in izklesani diski.<a href="#cite_note-FOOTNOTEStalley199996–97-176">[174]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEStalley199996–97-176">[174]</a> Po razpadu Karolinškega cesarstva je širjenje aristokratskih gradov kazalo na prehod od skupnih trdnjav k zasebni obrambi. Večina gradov je bila lesena, gradovi najbogatejše gospode pa so bili kamniti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEStalley199988–89-177">[175]</a> Največja značilnost gradov je bil stolp ali več stolpov. Gradovi so se pogosto razvili v večnamenske komplekse z dvižnimi mostovi, utrjenimi dvorišči, cisternami ali vodnjaki, dvorano, kapelo, hlevi in delavnicami.<a href="#cite_note-FOOTNOTEStalley199983–90-178">[176]</a> Zlato, ki so ga plemenski poglavarji pridobili iz Rimskega cesarstva, so lokalni zlatarji preoblikovali v nov nakit, pogosto v ogromne ogrlice in broške. Na slog so pogosto vplivali perzijski izdelki, ki so jih na rimsko ozemlje prinesla osvajalska ljudstva.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHenderson199335–40-179">[177]</a> Zlatarji, ki so delali za po-rimske elite, so razvili izrazito abstraktne oblike, za katere so značilni trakovi in visoko stilizirani živalski motivi.<a href="#cite_note-FOOTNOTENees2002104–105-180">[178]</a> Literarna dela, kot sta staroangleška epska pesnitev <a href="/wiki/Beowulf" title="Beowulf">Beowulf</a> in nordijske <a href="/wiki/Saga_(pripoved)" title="Saga (pripoved)">sage</a>, so pripovedovale o velikih zakladih, ki jih je preživelo le nekaj. Mednje spadajo grobni pridatki iz Hilderikove grobnice v <a href="/wiki/Tournai" title="Tournai">Tournaiu</a> in bogat anglosaški grob v Sutton Hooju. Verska umetnost je hitro sprejela več elementov posvetnega sloga, kot so trakovi in obsežna segmentacija. Slike so preživele večinoma v bogato okrašenih evangelijih, vključno s <a href="/wiki/Knjiga_iz_Kellsa" title="Knjiga iz Kellsa">Knjigo iz Kellsa</a> in <a href="/wiki/Lindisfarnski_evangeliji" title="Lindisfarnski evangeliji">Lindisfarnskimi evangeliji</a>, primeroma irske in northumbrijske otoške umetnosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHenderson199363–64-181">[179]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton200241–42-182">[180]</a> V Sredozemlju se je ohranila helenistična tradicija realističnega upodabljanja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEKitzinger196922–28-183">[181]</a> Po obdobju <a href="/wiki/Ikonoklazem" title="Ikonoklazem">ikonoklazma</a>, ki je omejeval bizantinsko umetnost, je zmagoslavje ikonofilov utrlo pot umetniški prenovi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton200236–37-184">[182]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton200232–38-185">[183]</a> Bolj naturalističen sredozemski slog je bil pomemben navdih za zahodne umetnike pod Karlom Velikim, ki so imeli vizualne umetnosti za močan instrument izobraževanja in propagande.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton200236–37-184">[182]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton200232–38-185">[183]</a> Po dolgem premoru je karolinška umetnost ponovno odkrila človeško figuro, ki so jo zahodni umetniki pogosto upodabljali tudi v ilustriranih kodeksih.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton200247–49-186">[184]</a> Kodeksi so bili pogosto zaščiteni z razkošnimi platnicami iz zlata, biserov in poliranih dragih kamnov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton200247–49-186">[184]</a> Zdi se, da je bil dvor Karla Velikega zaslužen za sprejetje figurativne monumentalne skulpture v krščansko umetnost.<a href="#cite_note-FOOTNOTELasko197216–18-187">[185]</a> Proti koncu obdobja so bile figure v skoraj naravni velikosti običajne v vseh pomembnih cerkvah. <a href="#cite_note-FOOTNOTEHenderson1993233–238-188">[186]</a> V Angliji so ilustratorji knjig obogatili svojo otoško dediščino s karolinškimi motivi, kot so vejice listja. Rokopisi v pokarolinški Nemčiji, ilustrirani z živahnimi slikovnimi cikli, kažejo na vpliv sodobne bizantinske umetnosti na <a href="/wiki/Otonska_umetnost" title="Otonska umetnost">otonske umetnike</a>. V krščanski Španiji so umetniki prevzeli islamske dekorativne motive, kot so kufske črke in mavrski oboki.<a href="#cite_note-FOOTNOTEKitzinger196960–77-189">[187]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vojska_in_tehnologija">Vojska in tehnologija</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Vojska in tehnologija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vojska in tehnologija">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Leo_Phokas_defeats_Hambdan_at_Adrassos.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3c/Leo_Phokas_defeats_Hambdan_at_Adrassos.png/290px-Leo_Phokas_defeats_Hambdan_at_Adrassos.png" decoding="async" width="290" height="129" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3c/Leo_Phokas_defeats_Hambdan_at_Adrassos.png/435px-Leo_Phokas_defeats_Hambdan_at_Adrassos.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3c/Leo_Phokas_defeats_Hambdan_at_Adrassos.png/580px-Leo_Phokas_defeats_Hambdan_at_Adrassos.png 2x" data-file-width="1304" data-file-height="581" /></a><figcaption>Bizantinska konjenica zasleduje muskimanske konjenike; <a href="/wiki/Madridski_Skilica" title="Madridski Skilica">Madridski Skilica</a>, 12. stoletje</figcaption></figure> Ustanovitev enot težko oklepljenih konjenikov, kakršni so bili na primer <a href="/wiki/Katafrakt" title="Katafrakt">katafrakti</a>, je bila pomembna značilnost poznorimske vojske, vendar se je razvoj visoko specializiranih vojaških enot nadaljeval. Invazivna plemena so različno poudarjala pomen različnih vojaških enot, od pretežno pehotnih <a href="/wiki/Anglosasi" title="Anglosasi">anglosaških</a> zavojevalcev Britanije do <a href="/wiki/Vandali" title="Vandali">Vandalov</a> in <a href="/wiki/Vizigoti" title="Vizigoti">Vizigotov</a>, ki so imeli v svojih vojskah velik delež konjenice.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle199628–29-190">[188]</a> Največja novost v vojaških zadevah je bila uvedba hunskega <a href="/w/index.php?title=Kompozitni_lok&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kompozitni lok (stran ne obstaja)">kompozitnega loka</a> namesto šibkejšega skitskega kompozitnega loka.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle199630–31-191">[189]</a> <a href="/wiki/Avari" title="Avari">Avarska</a> težka konjenica je v Evropo prinesla uporabo stremen,<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta201952-192">[190]</a> ki so jih v bizantinski konjenici uvedli proti koncu 6. stoletja.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle199641-193">[191]</a> Drug korak v razvoju je pomenila vse večja uporaba dolgih mečev in postopna zamenjava luskastega oklepa s celovitim in lamelnim oklepom.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle199634,_39-194">[192]</a> Pomen pehote in lahke konjenice je začel upadati v zgodnjem karolinškem obdobju z naraščajočo prevlado elitne težke konjenice, čeprav se zdi, da je bil velik delež vojsk sestavljen iz pehote na konjih in ne prave konjenice.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle199658,_76-195">[193]</a> Dajatve svobodnega prebivalstva za vojsko je upadla. Edina izjema je bila anglosaška Anglija, kjer se je vojska financirala iz regionalnih dajatev, znanih kot <a href="/w/index.php?title=Fyrd&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fyrd (stran ne obstaja)">fyrd</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle199659,_67-196">[194]</a> V vojaški tehnologiji je bila ena glavnih sprememb ponovna uvedba <a href="/wiki/Samostrel" title="Samostrel">samostrela</a> kot vojaškega orožja.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle199680-197">[195]</a> Tehnološka novost, ki je presegla vojaške namene, je bila podkev, ki je omogočila rabo konj na kamnitem terenu.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle199641,_88–91-198">[196]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Visoki_srednji_vek">Visoki srednji vek</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Visoki srednji vek" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Visoki srednji vek">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/wiki/Visoki_srednji_vek" title="Visoki srednji vek">Visoki srednji vek</a>.</div></dd></dl> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Družba">Družba</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Družba" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družba">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Cleric-Knight-Workman.jpg" class="mw-file-description"><img alt="A miniature depicting a tonsured man, a fully armored man wearing a shield, and a man who holds a spade" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Cleric-Knight-Workman.jpg/220px-Cleric-Knight-Workman.jpg" decoding="async" width="220" height="217" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Cleric-Knight-Workman.jpg/330px-Cleric-Knight-Workman.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Cleric-Knight-Workman.jpg/440px-Cleric-Knight-Workman.jpg 2x" data-file-width="1278" data-file-height="1262" /></a><figcaption>Zgodovinska francoska iniciala iz 13. stoletja s predstavniki treh slojev srednjeveške družbe: tistih, ki so molili (duhovščina), tistih, ki so se vojskovali (vitezi) in tistih, ki so delali (kmetje)</figcaption></figure> Od okoli leta 950 do leta 1060 so <a href="/wiki/Bli%C5%BEnji_vzhod" title="Bližnji vzhod">Bližnji vzhod</a> prizadele hude suše, <a href="/wiki/Evrazijska_stepa" title="Evrazijska stepa">Evrazijsko stepo</a> pa nenavaden mraz. Lakote, ki so sledile, so povzročile nemire in vojaške udare v <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinskem cesarstvu</a>, <a href="/wiki/Abasidski_kalifat" title="Abasidski kalifat">Abasidskem kalifatu</a> in <a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egiptu</a> ter prisilile množice nomadskih <a href="/wiki/Turki" title="Turki">Turkov</a> v iskanje novih pašnikov v <a href="/wiki/Irak" title="Irak">Iraku</a>, <a href="/wiki/Anatolija" title="Anatolija">Anatoliji</a> in na <a href="/wiki/Balkan" title="Balkan">Balkanu</a>. Njihov prihod je povzročil veliko uničenja in dosegel vrhunec z ustanovitvijo <a href="/wiki/Sultanat_Rum" title="Sultanat Rum">Seldžuškega sultanata</a> v Anatoliji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEllenblum20123–11-199">[197]</a> V nasprotju s tem se je v Evropi začelo obdobje rasti števila prebivalstva. Ocenjuje se, da je število prebivalcev med letoma 1000 in 1347 naraslo s 35 na 80 milijonov. Natančni vzroki ostajajo nejasni, domneva pa se, da so se izboljšale tehnike v kmetijstvu, povečal obseg obdelovalne zemlje, izboljšalo podnebje in zmanjšali vdori tujcev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEJordan20025–10-200">[198]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022221-201">[199]</a> Marsikje po Evropi je temeljne družbene odnose urejal <a href="/wiki/Fevdalizem" title="Fevdalizem">fevdalizem</a>. V tem sistemu je lastnik <a href="/wiki/Vazal" title="Vazal">vazalu</a> v zameno za opravljene storitve, običajno vojaške, podelil posest, običajno zemljo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022247–249-202">[200]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTESingman19994–6-203">[201]</a> V drugih delih Evrope, kot so <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a>, <a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljska</a> in <a href="/wiki/Ogrska" title="Ogrska">Ogrska</a>, so prevladujoče oblike zemljiške posesti ostali neodtujljivi <a href="/wiki/Alod" title="Alod">alodi</a>. Njihovi lastniki so se sicer poklonili kralju ali višjemu aristokratu, vendar je bila njihova zemljiška posest prosta fevdalnih obveznosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman19996-204">[202]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019467-205">[203]</a> V Bizantinskem cesarstvu in balkanskih državah je bil vzpostavljen sistem <a href="/wiki/Pronoja" title="Pronoja">pronoia</a>, sistem zemljiških posesti z omejenimi pravicami, ki jih je koristila vojaška aristokracija.<a href="#cite_note-FOOTNOTESedlar199473-206">[204]</a> Večina srednjeveških zahodnih mislecev je družbo razdelila na tri temeljne razrede: duhovščino, plemstvo in preprosto prebivalstvo. Slednji, ki so tvorili približno 98 odstotkov celotnega prebivalstva, so bili predvsem podeželski kmetje in obrtniki. Število meščanov je naraščalo, vendar nikoli ni preseglo 10 odstotkov celotnega prebivalstva.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman19996,_11,_171-207">[205]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022220-208">[206]</a> Številni kmetje niso bili več naseljeni na osamljenih kmetijah, ampak so se zbrali v bolj varne majhne vaške skupnosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEJordan20025–10-200">[198]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022220–221-209">[207]</a> V sistemu gospostev je bila osnovna enota zemljiške posesti graščina, ki so jo obdajale posesti graščine, kmetov in zemljiških najemnikov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022231–232-210">[208]</a> Ker je duhovščina prepovedala zasužnjevanje istovercev, je do konca 11. stoletja <a href="/wiki/Su%C5%BEenjstvo" title="Suženjstvo">suženjstvo</a> skoraj popolnoma izpodrinila nova oblika odvisnosti. Za razliko od sužnjev so imeli podložniki pravno sposobnost, njihov dedni status pa je bil urejen s sporazumi z njihovimi gospodi. Svoboda gibanja je bila običajno omejena. Svojemu gospodu so običajno dolgovali delovne storitve.<a href="#cite_note-FOOTNOTEJordan200210–12-211">[209]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022221–222-212">[210]</a> Kmetje so začeli zapuščali svoje domovine v zameno za ekonomske in pravne privilegije, običajno nižje davke in pravico do sojenja v svojih skupnostih. Selitev kmetov preko meja je imelo radikalne demografske posledice, kot na primer širjenje nemških naselij proti vzhodu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBartlett1994111–123-213">[211]</a> Z razvojem težke konjenice se je razred svobodnih bojevnikov razdelil na dve skupini. Tisti, ki so se lahko opremili kot vitezi, so bili vključeni v tradicionalno aristokracijo, drugi pa so bili asimilirani v kmečko prebivalstvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman19992-214">[212]</a> Položaj nove elite se je stabiliziral s sprejetjem strogih pravil dedovanja, kot je <a href="/wiki/Primogenitura" title="Primogenitura">primogenitura</a> – pravica najstarejšega sina do dedovanja celotnega družinskega premoženja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200436–37-215">[213]</a> Plemiči so postali razslojeni na tiste, ki so imeli oblast, in tiste nižjega ranga, ki niso imeli niti zemlje niti vazalov.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman19998-216">[214]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTESingman19993-217">[215]</a> Plemstvo ni bilo nikoli zaprta skupina. Kralji so lahko preproste prebivalce povzdignili v aristokrate, premožni preprosti prebivalci so se lahko poročali v plemiške družine, obubožani aristokrati pa so lahko izgubili svoj privilegiran status.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200440-218">[216]</a> Zahodni aristokrati so se pogosto s podporo svojih vladarjev selili na obrobje latinskega krščanstva ali zaradi njihovih vojaških sposobnosti ali kot osvajalci. Francosko govoreči plemiči so se večinoma naselili na <a href="/wiki/Britansko_oto%C4%8Dje" title="Britansko otočje">Britanskem otočju</a>, v južni <a href="/wiki/Italija" title="Italija">Italiji</a> ali na <a href="/wiki/Iberski_polotok" title="Iberski polotok">Iberskem polotoku</a>, nemški pa v osrednjo in vzhodno Evropo. <a href="#cite_note-FOOTNOTEBartlett199424–39-219">[217]</a> Duhovščina se je delila na dve razreda: posvetno duhovščino, ki je skrbela za duhovne potrebe vernikov in služila predvsem v župnijskih cerkvah, in redovniško duhovščino, ki je živela v samostanih skladno s pravili svojega reda.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman199911-220">[218]</a> Uvedba <a href="/wiki/Celibat" title="Celibat">celibata</a> – prepovedi duhovniške poroke – je katoliško duhovščino ločila od laikov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEThomson199887-221">[219]</a> Cerkvena sodišča so imela izključno pristojnost nad sklepanjem zakonskih zvez.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman199911–12-222">[220]</a> Cerkvene oblasti na zahodu so podpirale ljudska mirovna gibanja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022252-223">[221]</a> Laiki so se morali od začetka 13. stoletja vsaj enkrat letno spovedati svojemu duhovniku, kar je okrepilo nadzor duhovščine nad njimi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEThomson1998209-224">[222]</a> Ženske so morale biti uradno podrejene nekemu moškemu: očetu, možu ali drugemu sorodniku. Žensko delo je na splošno obsegalo gospodinjska ali druga domača opravila, kot je varstvo otrok. Kmečke žene so lahko družinske dohodke dopolnjevale s predenjem ali pivovarstvom.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman199914–15-225">[223]</a> Meščanke so se lahko ukvarjale s trgovanjem, vendar pogosto samo z dovoljenjem moških. V nasprotju z moškimi jim ni bilo vedno dovoljeno usposabljanje vajencev.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman1999177–178-226">[224]</a> Plemkinje so lahko podedovale zemljo, če ni bilo moškega dediča. Za njihovo glavno vrlino je veljala njihova zmožnost rojevanja otrok.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200441–42-227">[225]</a> Ker ženske niso smele biti posvečene v duhovnice, je bil zanje v cerkvi odprt samo položaj redovnic.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman199915-228">[226]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Oživitev_gospodarstva">Oživitev gospodarstva</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Oživitev gospodarstva" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Oživitev gospodarstva">uredi kodo</a>]</div> Večanje števila prebivalstva, večja kmetijska produktivnost in relativna politična stabilnost so postavili temelje trgovski revoluciji v 11. stoletju.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200458-229">[227]</a> Ljudje s presežkom denarja so začeli vlagati v dobrine, kot so <a href="/wiki/Sol" title="Sol">sol</a>, <a href="/wiki/Poper" class="mw-disambig" title="Poper">poper</a>, <a href="/wiki/Svila" title="Svila">svila</a>, <a href="/wiki/Vino" title="Vino">vino</a> in <a href="/wiki/Med" title="Med">med</a> na oddaljenih trgih.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein200974–85-230">[228]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTERubin201499-231">[229]</a> Naraščajoča trgovina je prinesla nove metode ravnanja z denarjem in v Evropi so spet začeli kovati zlate kovance, najprej v <a href="/wiki/Firence" title="Firence">Firencah</a> in <a href="/wiki/Genova" title="Genova">Genovi</a>. Pojavile so se nove oblike komercialnih pogodb, ki so omogočale delitev tveganja v okviru partnerstev, znanih kot commenda ali compagnia.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200470–71-232">[230]</a> Pojavile so se tudi <a href="/wiki/Menica" title="Menica">menice</a>, ki so omogočale enostaven prenos denarja. Ker je bilo v obtoku veliko vrst kovancev, so menjalci denarja olajšali transakcije med lokalnimi in tujimi trgovci. Z njimi se je bilo mogoče pogajati o posojilih, kar je spodbudilo razvoj kreditnih ustanov, se pravi <a href="/wiki/Banka" title="Banka">bank</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein200983,_89-233">[231]</a> Ko so se lokalna trgovska središča razvila v mesta, je gospodarska rast povzročila nov val urbanizacije. Kralji in aristokrati so podpirali proces predvsem v upanju na povečanje davčnih prihodkov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein2009100–103-234">[232]</a> Večina mestnih skupnosti je prejela privilegije, ki so priznavali njihovo avtonomijo, vendar je le malo mest lahko odpravilo vse elemente zunanjega nadzora.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200448–49-235">[233]</a> Meščani, ki so se ukvarjali z isto trgovino ali obrtjo, so se začeli združevati v <a href="/wiki/Ceh" title="Ceh">cehe</a>. Cehi so običajno določili pravila, ki so urejala kakovost, usposabljanje in cene. Do lokalnih trgov so imeli dostop le njihovi člani.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein2009110–118-236">[234]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022461–464-237">[235]</a> Italijanske pomorske republike, kot so <a href="/wiki/Amalfi" title="Amalfi">Amalfi</a>, <a href="/wiki/Bene%C5%A1ka_republika" title="Beneška republika">Benetke</a>, <a href="/wiki/Genovska_republika" title="Genovska republika">Genova</a> in <a href="/wiki/Pisa" title="Pisa">Pisa</a>, so bile prve, ki so imele koristi od oživitve trgovine v Sredozemlju.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200458-229">[227]</a> Na severu Evrope so nemški trgovci ustanovili združenja, znana kot <a href="/wiki/Hansa" title="Hansa">hanze</a>, in nadzorovali trgovske poti, ki so povezovale <a href="/wiki/Britansko_oto%C4%8Dje" title="Britansko otočje">Britanske otoke</a> in <a href="/wiki/Nizozemska" title="Nizozemska">Nizozemsko</a> s <a href="/wiki/Skandinavija" title="Skandinavija">Skandinavijo</a> in vzhodno Evropo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200461-238">[236]</a> Organizirati so se začeli sejmi, na katerih so lokalni trgovci trgovali s tujci. Gospodarska rast je judovskim trgovcem s podporo lokalnih vladarjev omogočila širjenje po Evropi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEChazan2006209–212,_219–222-239">[237]</a> <a href="/wiki/Judje" title="Judje">Judje</a> se zunaj svojih skupnosti niso smeli ukvarjati s prestižnimi poklici in so pogosto prevzemali službe z nizkim statusom, kot so cunjarji ali pobiralci davkov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein2009107-240">[238]</a> Posebej dejavni so bili pri denarništvu, ker so lahko prezrli krščansko cerkveno obsodbo posojanja za obresti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEChazan2006217–218-241">[239]</a> Judovski dninarji in zastavljalci so krepili <a href="/wiki/Antisemitizem" title="Antisemitizem">antisemitizem</a>, ki se je kazal v krvnem obrekovanju in <a href="/wiki/Pogrom" title="Pogrom">pogromih</a>. Vse večja zaskrbljenost cerkvenih oblasti glede judovskega vpliva na krščansko življenje je spodbudila pravno segregacijo in izgon Judov iz Anglije z <a href="/wiki/Edikt_o_izgonu" title="Edikt o izgonu">Ediktom o izgonu</a> kralja <a href="/w/index.php?title=Edvard_I._Angle%C5%A1ki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Edvard I. Angleški (stran ne obstaja)">Edvarda I.</a> leta 1290.<a href="#cite_note-FOOTNOTEChazan2006166–167,_213–214-242">[240]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Cerkvene_reforme">Cerkvene reforme</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Cerkvene reforme" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Cerkvene reforme">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Maria_Lach_02.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/94/Maria_Lach_02.jpg/260px-Maria_Lach_02.jpg" decoding="async" width="260" height="201" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/94/Maria_Lach_02.jpg/390px-Maria_Lach_02.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/94/Maria_Lach_02.jpg/520px-Maria_Lach_02.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1235" /></a><figcaption>Romanska cerkev v <a href="/wiki/Opatija_Maria_Laach" title="Opatija Maria Laach">opatiji Marija Laach</a>, zgrajena med letoma 1130 in 1156</figcaption></figure> Papeške volitve so v zgodnjem 11. stoletju nadzirali rimski aristokrati, vendar je cesar <a href="/wiki/Henrik_III._Nem%C5%A1ki" title="Henrik III. Nemški">Henrik III.</a> (vladal 1039–1056) zlomil njihovo oblast in na papeški prestol postavil reformistične klerike. S podporo ljudstva so kleriki dosegli priznanje svoje jurisdikcije v cerkvenih zadevah v mnogih delih Evrope.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022298–300-243">[241]</a> Vodja bizantinske cerkve, patriarh <a href="/wiki/Mihael_I._Kerularij" title="Mihael I. Kerularij">Mihael I. Kerularij</a> (umrl 1059), je zavrnil papeško nadoblast, zato ga je papeški legat leta 1054 izobčil. Po vrsti medsebojnih izobčenj je razkol med vzhodom in zahodom privedel do ločitve rimskokatoliške vere in vzhodne pravoslavne cerkve.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton2003140–143-244">[242]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022309-245">[243]</a> Laična <a href="/wiki/Investitura" title="Investitura">investitura</a> – imenovanje klerikov s strani posvetnih vladarjev – je bila obsojena na zboru škofov v Rimu leta 1059.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022301-246">[244]</a> Henrikov sin <a href="/wiki/Henrik_IV._Nem%C5%A1ki" title="Henrik IV. Nemški">Henrik IV.</a>, cesar <a href="/wiki/Sveto_rimsko_cesarstvo" title="Sveto rimsko cesarstvo">Svetega rimskega cesarstva</a> (vladal 1056–1105), je želel ohraniti pravico, da sam imenuje prelate v svojih deželah, vendar so njegova imenovanja razjezila papeža <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Gregor_VII." title="Papež Gregor VII.">Gregorja VII.</a> (papež 1073–1085). Njun spor se je razvil v <a href="/wiki/Investiturni_boj" title="Investiturni boj">investiturni boj</a>, ki je vključeval tudi druge sile, ker se kralji niso prostovoljno odrekli nadzoru nad imenovanji v škofov in opatov. Konflikti so se končali s kompromisom, v primeru svetih rimskih cesarjev s <a href="/w/index.php?title=Konkordat_iz_Wormsa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Konkordat iz Wormsa (stran ne obstaja)">konkordatom iz Wormsa</a> iz leta 1122.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200493–94-247">[245]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200487–94-248">[246]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton20037–8-249">[247]</a> Visoki srednji vek je bil čas velikih verskih gibanj.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004137-250">[248]</a> Stara romarska mesta, kot so <a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rim</a>, <a href="/wiki/Jeruzalem" title="Jeruzalem">Jeruzalem</a> in <a href="/wiki/Santiago_de_Compostela" title="Santiago de Compostela">Compostela</a>, je obiskovalo vse več romarjev. Pomembna so postala tudi nova mesta, kot sta Monte Gargano in <a href="/wiki/Bari" title="Bari">Bari</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEMorris2001199-251">[249]</a> Pojavila so se ljudska gibanja, ki so podprla izvajanje cerkvene reforme, vendar je njihov antiklerikalizem včasih privedel do zavračanja katoliške dogme s strani radikalnih skupin, kot so <a href="/w/index.php?title=Valden%C5%BEani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Valdenžani (stran ne obstaja)">valdenžani</a> in <a href="/wiki/Katari" title="Katari">katari</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004162–172-252">[250]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEMorris2001199–203-253">[251]</a> Za zatiranje <a href="/wiki/Herezija" title="Herezija">herezije</a> so papeži imenovali posebne preiskovalce, znane kot <a href="/wiki/Inkvizitor" title="Inkvizitor">inkvizitorji</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton2003133–134-254">[252]</a> Samostanske reforme so se nadaljevale. Slovesnosti <a href="/wiki/Gregorijanska_reforma" title="Gregorijanska reforma">klunijskih samostanov</a> so bile tuje tistim, ki so imeli raje enostavnejše hermetično meništvo zgodnjega krščanstva ali so želeli živeti »apostolsko življenje« v uboštvu in pridiganju. Ustanovljeni so bili novi meniški redovi, med drugim <a href="/wiki/Kartuzijani" title="Kartuzijani">kartuzijani</a> in <a href="/wiki/Cistercijani" title="Cistercijani">cistercijani</a>. V 13. stoletju je papež odobril beraške redove, ki so se preživljali z beračenjem (<a href="/wiki/Fran%C4%8Di%C5%A1kani" title="Frančiškani">frančiškani</a> in <a href="/wiki/Dominikanci" title="Dominikanci">dominikanci</a>).<a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton200345–48,_116-255">[253]</a> Posamezniki, za katere se je govorilo, da prejemajo božanska razodetja, bi lahko predstavljali izziv za klerikalne monopole in najbolj spoštovane uradne doktrine. Cerkvene oblasti so pogosto dovolile čaščenje priljubljenih mistikov, kot je <a href="/wiki/Fran%C4%8Di%C5%A1ek_Asi%C5%A1ki" title="Frančišek Asiški">Frančišek Asiški</a> (umrl 1226).<a href="#cite_note-FOOTNOTEJordan2002324-256">[254]</a> Med priljubljenimi mistiki je bilo veliko žensk.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton200332-257">[255]</a> Med njimi je bila nuna <a href="/wiki/Hildegarda_iz_Bingna" title="Hildegarda iz Bingna">Hildegarda iz Bingna</a> (umrla 1179/1180) plodovita in zelo cenjena učenjakinja, ki je ponosno rekla, da »moškega ni mogoče narediti brez ženske«.<a href="#cite_note-FOOTNOTERamirez2022188–191-258">[256]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBitel2002287–288-259">[257]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTERamirez2022188–191-258">[256]</a> Judovski misticizem je dosegel vrhunec v zbirki <a href="/wiki/Zohar" title="Zohar">Zohar</a>, povzetku <a href="/wiki/Kabala" title="Kabala">kabalističnega</a> učenja iz 13. stoletja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEChazan2006105-260">[258]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vzpon_državne_moči">Vzpon državne moči</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Vzpon državne moči" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vzpon državne moči">uredi kodo</a>]</div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Europe_mediterranean_1190.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Europe_mediterranean_1190.jpg/300px-Europe_mediterranean_1190.jpg" decoding="async" width="300" height="237" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Europe_mediterranean_1190.jpg/450px-Europe_mediterranean_1190.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Europe_mediterranean_1190.jpg/600px-Europe_mediterranean_1190.jpg 2x" data-file-width="2293" data-file-height="1810" /></a><figcaption>Evropa in severna Afrika leta 1190</figcaption></figure> V visokem srednjem veku so se razvile institucije, ki so obvladovale politično življenje v Evropi do konca 18. stoletja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022395–396-261">[259]</a> Pravica kralja, da vlada brez tujega posredovanja, je postala splošno sprejeta, kar je privedlo do ideje državne suverenosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEGrzymała-Busse202368–70-262">[260]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEFried2015272–273-263">[261]</a> Koncept dedne monarhije se je okrepil.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts201464-264">[262]</a> V vseh državah so kot dedinje na prestol prišle tudi prve kraljice.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFößel201675-265">[263]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEFößel201675–79-266">[264]</a> Osrednji urada kraljeve vlade sta postala državna pisarna in prizivno sodišče.<a href="#cite_note-FOOTNOTEGrzymała-Busse202386–90-267">[265]</a> Hitro se je razvil davčni sistem, saj prihodki iz kraljevih posesti niso več pokrivati državnih izdatkov. Davke so sprva pobirali predvsem za vojaške namene, proti koncu obdobja pa vse bolj redno.<a href="#cite_note-FOOTNOTEGrzymała-Busse202392–98-268">[266]</a> Papeštvo, ki se je dolgo zavzemalo za neodvisnost od posvetnega vpliva, je začelo uveljavljati svojo zahtevo po posvetni oblasti nad krščanskim svetom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton20037-269">[267]</a> Papeška monarhija je dosegla svoj vrhunec pod pontifikatom <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Inocenc_III." title="Papež Inocenc III.">Inocenca III.</a> (papež 1198–1216).<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022371–379-270">[268]</a> Kot vladarji večjega dela osrednje Italije in fevdalni vladarji nekaterih katoliških vladarjev so se papeži globoko vpletli v posvetno politiko.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFried2015271-271">[269]</a> Sicilijo in južno Italijo, ki je bila v posesti langobardskih, bizantinskih in muslimanskih vladarjev, so med letoma 1016 in 1091 zavzele normanske vojske. <a href="/wiki/Rogerij_II._Sicilski" title="Rogerij II. Sicilski">Rogerij II.</a> (vladal 1105–1154) je normanske kneževine leta 1130 združil v <a href="/wiki/Kraljevina_Sicilija" title="Kraljevina Sicilija">Kraljevino Sicilijo</a>. V <a href="/wiki/Sveto_rimsko_cesarstvo" title="Sveto rimsko cesarstvo">Svetem rimskem cesarstvu</a> so <a href="/wiki/Otoni" title="Otoni">Otone</a> leta 1024 nadomestili <a href="/wiki/Salijci" title="Salijci">Salijci</a>. Slednji so zaščitili nižje plemstvo, da bi zmanjšali moč vojvod, zavzeli <a href="/wiki/Burgundija" title="Burgundija">Burgundijo</a> in se nato pod <a href="/wiki/Henrik_IV._Nem%C5%A1ki" title="Henrik IV. Nemški">Henrikom IV.</a> spopadli s papeštvom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022259–260-272">[270]</a> Leta 1137 so Salijce nasledili <a href="/wiki/Staufovci" title="Staufovci">Staufovci</a>. Njihovi ponavljajoči se konflikti s papeštvom so severnoitalijanskim mestom in nemškim knezom omogočili, da so od njih izsilili precejšnje koncesije. Leta 1183 je <a href="/wiki/Friderik_I._Barbarossa" title="Friderik I. Barbarossa">Friderik I. Barbarossa</a> (vladal 1155–1190) langobardskim mestom odobril pravico, da volijo svoje voditelje. Avtonomija knezov je bila priznana med vladavino njegovega vnuka <a href="/wiki/Friderik_II._Hohenstaufen" title="Friderik II. Hohenstaufen">Friderika II.</a> (vladal 1220–1250).<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004182–203-273">[271]</a> Prizadevanja Friderika II., da bi prevladal v Italiji, so sčasoma pripeljala do padca njegove dinastije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022411-274">[272]</a> V Nemčiji se je začelo obdobje državljanske vojne, med katero je Sicilijo – Friderikovo dediščino po materini strani – zavzel ambiciozni francoski princ <a href="/wiki/Karel_I._An%C5%BEujski" title="Karel I. Anžujski">Karel I. Anžujski</a> (vladal 1266–1285).<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022409–413-275">[273]</a> V medvladju med državljansko vojno je bila ponovno potrjena pravica sedmih volilnih knezov, da volijo kralja. <a href="/wiki/Rudolf_I._Habsbur%C5%A1ki" title="Rudolf I. Habsburški">Rudolf I. Habsburški</a> (vladal 1273–1291), prvi nemški kralj, izvoljen po medvladju, je spoznal, da ne more obvladovati celotnega imperija. Svojim sinovom je podelil <a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrijo</a> in s tem postavil temelje za prihodnjo prevlado Habsburžanov v srednji Evropi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014160–170-276">[274]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022413-277">[275]</a> Po njegovi smrti so tri alpske kmečke skupnosti ustanovile <a href="/wiki/%C5%A0vica" title="Švica">Švicarsko konfederacijo</a>, da bi obranile svojo avtonomijo pred njegovimi sorodniki.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFried2015319-278">[276]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014104-279">[277]</a> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Bayeux_Tapestry_scene44_William_Odo_Robert.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Bayeux_Tapestry_scene44_William_Odo_Robert.jpg/250px-Bayeux_Tapestry_scene44_William_Odo_Robert.jpg" decoding="async" width="250" height="277" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Bayeux_Tapestry_scene44_William_Odo_Robert.jpg/375px-Bayeux_Tapestry_scene44_William_Odo_Robert.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Bayeux_Tapestry_scene44_William_Odo_Robert.jpg/500px-Bayeux_Tapestry_scene44_William_Odo_Robert.jpg 2x" data-file-width="2346" data-file-height="2596" /></a><figcaption>Detajl <a href="/wiki/Tapiserija_iz_Bayeuxa" title="Tapiserija iz Bayeuxa">Tapiserije iz Bayeuxa</a>, na katerem so upodobljeni <a href="/wiki/Viljem_Osvajalec" title="Viljem Osvajalec">Viljem Osvajalec</a> (na sredini) in njegova poplbrata Robert Mortainski (desno) in Oton, škof Bayeuxa in vojvoda Normandije</figcaption></figure> Francoski monarhi so počasi začeli širiti svojo oblast nad plemstvom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022261–264-280">[278]</a> Kralji so se soočali z močnim tekmecem v normandijskih vojvodah, ki so leta 1066 pod <a href="/wiki/Viljem_Osvajalec" title="Viljem Osvajalec">Viljemom Osvajalcem</a> (vladal 1035–1087) osvojili Anglijo. Imperij na obeh straneh <a href="/wiki/Rokavski_preliv" title="Rokavski preliv">Rokavskega preliva</a> se je še razširil, ko je prestol zasedel <a href="/w/index.php?title=Henrik_II._Angle%C5%A1ki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Henrik II. Angleški (stran ne obstaja)">Henrik II. Angleški</a> (vladal 1154–1189) iz <a href="/wiki/An%C5%BEujci" title="Anžujci">Anžujske</a> dinastije, ki je z dedovanjem in poroko pridobil velika območja Francije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004257-281">[279]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEJordan200260,_149–152-282">[280]</a> Med njegovo vladavino so bila ustanovljena prva anglo-normanska gospostva na <a href="/wiki/Irska" title="Irska">Irskem</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham201685-283">[281]</a> Anžujsko cesarstvo je pod njegovim sinom <a href="/wiki/Rihard_I._Levjesr%C4%8Dni" title="Rihard I. Levjesrčni">Rihardom I.</a> (vladal 1189–1216) ostalo nedotaknjeno, Rihardov brat <a href="/wiki/Ivan_Brez_de%C5%BEele" title="Ivan Brez dežele">Ivan Brez dežele</a> (vladal 1199–1216) pa je izgubil posesti v severni Franciji v korist francoskega kralja <a href="/wiki/Filip_II._Francoski" title="Filip II. Francoski">Filipa II. Avgusta</a> (vladal 1180–1223).<a href="#cite_note-FOOTNOTEJordan2002156–160-284">[282]</a> Ivanovi poskusi, da bi ponovno pridobil ozemlje v Normandiji, ni bilo uspešno in pripeljalo do objave <a href="/wiki/Velika_listina_svobo%C5%A1%C4%8Din" title="Velika listina svoboščin">Velike listine svoboščin</a>, ki je potrdila pravice in privilegije svobodnjakov v Angliji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022400–401-285">[283]</a> V Franciji je sin Filipa Avgusta <a href="/wiki/Ludvik_VIII._Francoski" title="Ludvik VIII. Francoski">Ludvik VIII.</a> (vladal 1223–1226) velik del očetovih osvojitev razdelil med svoje mlajše sinove kot apanaže, tako rekoč neodvisne province, da bi olajšal njihovo upravljanje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022404–406-286">[284]</a> Njegov sin <a href="/wiki/Ludvik_IX._Francoski" title="Ludvik IX. Francoski">Ludvik IX.</a> (vladal 1226–1270) je izboljšal lokalno upravo z imenovanjem inšpektorjev, znanih kot enquêterji, ki so nadzirali ravnanje kraljevih uradnikov. Kraljevo sodišče v Parizu je začelo na rednih zasedanjih skoraj vse leto sprejemati pritožbe podložnikov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004266–268-287">[285]</a> Krščanske države na Iberskem polotoku so se začele vojskovati proti islamskim državam na jugu. Obdobje je znano kot <a href="/wiki/Rekonkvista" title="Rekonkvista">rekonkvista</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016145-288">[286]</a> Po številnih delitvah in ponovnih združitvah krščanskih držav se je krščanski sever do leta 1230 združil v štiri kraljestva: Kastilja, Aragonija, Navara in Portugalska.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFried2015185–188,_299-289">[287]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022279–281-290">[288]</a> Aragonija je potem, ko je osvojila <a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Sicilijo</a> od italijanskih Anžujcev in <a href="/wiki/Sardinija" title="Sardinija">Sardinijo</a> od <a href="/wiki/Genovska_republika" title="Genovska republika">Genovežanov</a>, postala pomorska sila.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004322–325-291">[289]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEFried2015304–307-292">[290]</a> Jug Iberskega polotoka je ostal pod oblastjo islamskih držav, sprva pod <a href="/wiki/Kordovski_kalifat" title="Kordovski kalifat">Kordovskim kalifatom</a>, ki je leta 1031 razpadel v množico majhnih držav (<a href="/wiki/Taifa" title="Taifa">taifa</a>). Na jugu polotoka so <a href="/wiki/Almoravidi" title="Almoravidi">Almoravidi</a> in nato <a href="/wiki/Almohadi" title="Almohadi">Almohadi</a>, oboji iz <a href="/wiki/Magreb" title="Magreb">Magreba</a>, leta 1110 oziroma 1170 vzpostavili centralizirano oblast, vendar sta njuna imperija hitro razpadla in omogočila nadaljnjo širitev krščanskih kraljestev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004307–315-293">[291]</a> Razširile so se tudi katoliške skandinavske države. <a href="/wiki/Norve%C5%A1ka" title="Norveška">Norveški</a> kralji so prevzeli nadzor nad nordijskimi kolonijami na <a href="/wiki/Islandija" title="Islandija">Islandiji</a> in <a href="/wiki/Grenlandija" title="Grenlandija">Grenlandiji</a>, <a href="/wiki/Danska" title="Danska">Danska</a> je zasegla dele <a href="/wiki/Estonija" title="Estonija">Estonije</a>, <a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedi</a> pa so osvojili <a href="/wiki/Finska" title="Finska">Finsko</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004344–352-294">[292]</a> Na vzhodu je <a href="/wiki/Kijevska_Rusija" title="Kijevska Rusija">Kijevska Rusija</a> razpadla na neodvisne kneževine. Med njimi je prevladujoča sila postal severni <a href="/wiki/Vladimiro-Suzdalska_kne%C5%BEevina" title="Vladimiro-Suzdalska kneževina">Vladimiro-Suzdal</a>, potem ko je suzdalska vojska leta 1169 oplenila <a href="/wiki/Kijev" title="Kijev">Kijev</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019300–305-295">[293]</a> Na avtonomne vojvodine je razpadla tudi <a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljska</a>, kar je češkim kraljem omogočilo širitev kraljestva v <a href="/wiki/%C5%A0lezija" title="Šlezija">Šlezijo</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004300,_333-296">[294]</a> Ogrski kralji so zasegli <a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaško</a>, vendar so spoštovali svoboščine domačega plemstva. Zahtevali so, vendar le občasno dosegli, tudi oblast v <a href="/wiki/Dalmacija" title="Dalmacija">Dalmaciji</a>, <a href="/wiki/Bosna_in_Hercegovina" title="Bosna in Hercegovina">Bosni</a> in nad nomadskimi <a href="/wiki/Kumani" title="Kumani">Kumani</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019336–337,_367–388-297">[295]</a> Kumani so podpirali <a href="/wiki/Bolgari" title="Bolgari">Bolgare</a> in <a href="/wiki/Vlahi" title="Vlahi">Vlahe</a> med njihovim uporom proti <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinskemu cesarstvu</a>, kar je v poznem 12. stoletju privedlo do obnove <a href="/wiki/Drugo_bolgarsko_cesarstvo" title="Drugo bolgarsko cesarstvo">Bolgarskega cesarstva</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019674–694-298">[296]</a> Zahodno od Bolgarije se je osamosvojila <a href="/wiki/Srbija" title="Srbija">Srbija</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019660–666-299">[297]</a> Z vzponom <a href="/wiki/Mongolsko_cesarstvo" title="Mongolsko cesarstvo">Mongolskega cesarstva</a> pod <a href="/wiki/D%C5%BEingiskan" title="Džingiskan">Džingiskanom</a> (vladal 1206–1227) je Evropo dosegla nova ekspanzionistična sila.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004458–460-300">[298]</a> Mongoli so med letoma 1236 in 1242 osvojili <a href="/wiki/Vol%C5%A1ka_Bolgarija" title="Volška Bolgarija">Volško Bolgarijo</a>, razbili ruske kneževine in opustošili veliko regij na Poljskem, Ogrskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji. Njihov vrhovni poveljnik, Džingiskanov vnuk <a href="/wiki/Batu_kan" title="Batu kan">Batu kan</a> (vladal 1241–1256), je za svoji prestolnico izbral <a href="/wiki/Saraj_(mesto)" title="Saraj (mesto)">Saraj</a> na <a href="/wiki/Volga" title="Volga">Volgi</a> in ustanovil <a href="/wiki/Zlata_horda" title="Zlata horda">Zlato hordo</a>, praktično avtonomno mongolsko državo. Mongoli so od ruskih kneževin pobirali velike davke, ruski knezi pa so se morali za svoje gospodarske in politične koncesije podrediti mongolskim kanom.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019711–712-301">[299]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019703–715-302">[300]</a> Anatolski <a href="/wiki/Sultanat_Rum" title="Sultanat Rum">Seldžuski sultanat</a> je pod pritiskom Mongolov razpadel na majhna, vendar pogosto agresivna turška gospostva. Med njimi je na bizantinski meji vladal <a href="/wiki/Osmansko_cesarstvo" title="Osmansko cesarstvo">Osmanski klan</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016181-303">[301]</a> Mongolskemu osvajanju je v vzhodni Evropi sledilo mirno obdobje, ki je omogočilo razvoj neposrednih trgovinskih stikov med Evropo in <a href="/wiki/Kitajska" title="Kitajska">Kitajsko</a> prek novih genovskih kolonij v črnomorski regiji. <a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019716–717-304">[302]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Križarske_vojne">Križarske vojne</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Križarske vojne" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Križarske vojne">uredi kodo</a>]</div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Crac_des_chevaliers_syria.jpeg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5a/Crac_des_chevaliers_syria.jpeg/300px-Crac_des_chevaliers_syria.jpeg" decoding="async" width="300" height="117" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5a/Crac_des_chevaliers_syria.jpeg/450px-Crac_des_chevaliers_syria.jpeg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5a/Crac_des_chevaliers_syria.jpeg/600px-Crac_des_chevaliers_syria.jpeg 2x" data-file-width="4015" data-file-height="1566" /></a><figcaption>Grad <a href="/wiki/Krak_des_Chevaliers" title="Krak des Chevaliers">Krak des Chevaliers</a>, zgrajen med križarskimi vojnami v današnji <a href="/wiki/Sirija" title="Sirija">Siriji</a> za <a href="/wiki/Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red" title="Malteški viteški red">Malteški viteški red</a></figcaption></figure> Stalni spopadi Cerkve s posvetnimi oblastmi so privedli do militarizacije papeštva. Papež <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Urban_II." title="Papež Urban II.">Urban II.</a> (papež 1088–1099) je kot odgovor na bizantinski poziv za vojaško pomoč proti <a href="/wiki/Seld%C5%BEuki" title="Seldžuki">Turkom Seldžukom</a> na <a href="/wiki/Koncil_v_Clermontu" title="Koncil v Clermontu">koncilu v Clermontu</a> razglasil <a href="/wiki/Prva_kri%C5%BEarska_vojna" title="Prva križarska vojna">prvo križarsko vojno</a>. Za cilj vojne je razglasil osvoboditev <a href="/wiki/Jeruzalem" title="Jeruzalem">Jeruzalema</a> in vsem udeležencem je obljubil odpustitev vseh grehov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004112–115-305">[303]</a> Več deset tisoč preprostih prebivalcev je oblikovalo ohlapno organizirane skupine in odšlo na vzhod. Preživljali so se s plenjenjem in napadali judovske skupnosti. Nekaj jih je doseglo <a href="/wiki/Anatolija" title="Anatolija">Anatolijo</a>, kjer so jih uničili Seldžuki.<a href="#cite_note-FOOTNOTELock2006139–140-306">[304]</a> Prva križarska vojna se je uradno začela leta 1096 pod poveljstvom uglednih aristokratov, kot sta bila <a href="/wiki/Godfrej_Bouillonski" title="Godfrej Bouillonski">Godfrej Bouillonski</a> (um. 1100) in <a href="/wiki/Rajmond_IV._Toulu%C5%A1ki" title="Rajmond IV. Touluški">Rajmond IV. Touluški</a> (um. 1105). Križarji so premagali Seldžuke v velikih bitkah pri <a href="/wiki/Bitka_pri_Dorileju_(1097)" title="Bitka pri Dorileju (1097)">Dorileju</a> in Antiohiji, kar je Bizantincem omogočilo, da so povrnili zahodno Anatolijo. Zahodnjaki so na osvojenem ozemlju na Bližnjem vzhodu ustanovili <a href="/wiki/Kri%C5%BEarske_dr%C5%BEave" title="Križarske države">križarske države</a>, vendar je bila njihova varnost odvisna od zunanje vojaške pomoči. <a href="/wiki/Grofija_Edesa" title="Grofija Edesa">Grofijo Edeso</a> so muslimani uničili leta 1144, kar je sprožilo <a href="/wiki/Druga_kri%C5%BEarska_vojna" title="Druga križarska vojna">drugo križarsko vojno</a> (1147–1149).<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004115–118-307">[305]</a> Muslimanski voditelj <a href="/wiki/Saladin" title="Saladin">Saladin</a> (um. 1193) je leta 1187 zavzel Jeruzalem,<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022313–314-308">[306]</a> kar je sprožilo <a href="/wiki/Tretja_kri%C5%BEarska_vojna" title="Tretja križarska vojna">tretjo križarsko vojno</a> (1189–1192). Slednji križarski vojni sta podaljšali obstoj križarskih držav za eno stoletje, dokler ni zadnja križarska trdnjava v <a href="/wiki/Sveta_de%C5%BEela" title="Sveta dežela">Sveti deželi</a> leta 1291 padla v roke egipčanskih <a href="/wiki/Mamelu%C5%A1ki_sultanat_(Kairo)" title="Mameluški sultanat (Kairo)">Mamelukov</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004118–126-309">[307]</a> Papeštvo je ideologijo križarskih vojn uporabilo tudi drugod. <a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004118-310">[308]</a> Iberske križarske vojne so se združile z <a href="/wiki/Rekonkvista" title="Rekonkvista">rekonkvisto</a> in do leta 1248 zmanjšale ozemlje <a href="/wiki/Al_Andaluz" title="Al Andaluz">Al Andaluza</a> na <a href="/w/index.php?title=Granadski_emirat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Granadski emirat (stran ne obstaja)">Granadski emirat</a>. Širjenje nemških in skandinavskih vladarjev proti sosednjim poganskim plemenom se je razvilo v <a href="/wiki/Severne_kri%C5%BEarske_vojne" title="Severne križarske vojne">severne križarske vojne</a>, ki so prisilile številna slovanska, baltska in finska ljudstva v asimilacijo v kulturo katoliške Evrope.<a href="#cite_note-FOOTNOTELock2006107,_209–224-311">[309]</a> <a href="/wiki/%C4%8Cetrta_kri%C5%BEarska_vojna" title="Četrta križarska vojna">Četrta križarska vojna</a> je bila preusmerjena iz Svete dežele v <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Konstantinopel</a>. Križarji so leta 1204 zavzeli mesto in ga izropali in ustanovili <a href="/wiki/Latinsko_cesarstvo" title="Latinsko cesarstvo">Latinsko cesarstvo</a>. <a href="/wiki/Mihael_VIII._Paleolog" title="Mihael VIII. Paleolog">Mihael VIII. Paleolog</a> (vladal 1259–1282), vladar skrčene bizantinske države v Anatoliji, je leta 1261 ponovno zavzel Konstantinopel, deli Grčije pa so ostali pod zahodno oblastjo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022423–424-312">[310]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTELock2006112-313">[311]</a> <a href="/wiki/Albi%C5%BEanska_kri%C5%BEarska_vojna" title="Albižanska križarska vojna">Albižanska križarska vojna</a> proti <a href="/wiki/Katari" title="Katari">katarom</a> v <a href="/wiki/Okcitanija" title="Okcitanija">Okcitaniji</a> je francoski monarhiji ponudila priložnost, da se razširi na jug.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004173–174-314">[312]</a> Križarsko gibanje je s svojimi edinstvenimi obredi in ustanovami postalo vodilni element srednjeveškega življenja. Križarsko prisego je bilo od leta 1213 mogoče izpolniti tudi z plačilom v denarju kar je povzročilo prodajo plenarnih odpustkov s strani cerkvenih oblasti.<a href="#cite_note-FOOTNOTELock2006333–342-315">[313]</a> Križarske vojne so združile meniško življenje z vojaško službo v več novih meniških redih, vključno s <a href="/wiki/Templjarji" title="Templjarji">templjarji</a>, <a href="/wiki/Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red" title="Malteški viteški red">hospitalci</a> in <a href="/wiki/Tevtonski_vite%C5%A1ki_red" title="Tevtonski viteški red">tevtonskimi vitezi</a>. Tevtonski vitezi so večino svoje dejavnosti osredotočili na <a href="/wiki/Baltsko_morje" title="Baltsko morje">Baltik</a>, kjer so leta 1226 ustanovili lastno državo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004332-316">[314]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Intelektualno_življenje">Intelektualno življenje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Intelektualno življenje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Intelektualno življenje">uredi kodo</a>]</div> V poznem 11. stoletju so začeli stolniški kapitlji ustanavljati versko manj stroge šole, ki so tradicionalne samostanske šole kmalu potisnile v ozadje. Šole, ki so dosegle najvišjo stopnjo mojstrstva v disciplinah, ki so jih poučevale, so od papeža ali cesarja Svetega rimskega cesarstva prejele naziv studium generale ali <a href="/wiki/Univerza" title="Univerza">univerza</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022345–348-317">[315]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004409–410-318">[316]</a> Nove izobraževalne ustanove so spodbudile znanstveno razpravo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEColish2002265-319">[317]</a> Še posebej burne so bile razprave med realisti in nominalisti o pojmu »univerzalij«. Filozofski diskurz je spodbudilo ponovno odkritje starogrškega filozofa <a href="/wiki/Aristotel" title="Aristotel">Aristotela</a> (um. 322 pr. n. št.) in njegov poudarek na empirizmu in racionalizmu. Učenjaki, kot sta bila <a href="/wiki/Pierre_Ab%C3%A9lard" title="Pierre Abélard">Pierre Abélard</a> (um. 1142) in <a href="/wiki/Peter_Lombardijski" title="Peter Lombardijski">Peter Lombardijski</a> (um. 1164), so v teologijo uvedli aristotelovsko logiko.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022324–333-320">[318]</a> Sholastika, nova metoda intelektualnega diskurza in pedagogike, je zahtevala preučevanje avtoritativnih besedil, zlasti <a href="/wiki/Vulgata" title="Vulgata">Vulgate</a> in patristične literature, vendar sklicevanje nanje ni več moglo prevladati nad racionalnimi argumenti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022433–434-321">[319]</a> Sholastični akademiki so povzeli svoje poglede in poglede drugih avtorjev o določenih temah v obsežnih zbirkah povzetkov, znanih kot summae, vključno s <a href="/wiki/Summa_theologica" title="Summa theologica">Summa theologica</a> <a href="/wiki/Toma%C5%BE_Akvinski" title="Tomaž Akvinski">Tomaža Akvinskega</a> (um. 1274). <a href="#cite_note-FOOTNOTEColish2002266,_295–301-322">[320]</a> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><audio id="mwe_player_0" controls="" preload="none" data-mw-tmh="" class="mw-file-element" width="220" style="width:220px;" data-durationhint="71" data-mwtitle="A_Chantar2.ogg" data-mwprovider="wikimediacommons" resource="/wiki/Slika:A_Chantar2.ogg"><source src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d4/A_Chantar2.ogg" type="audio/ogg; codecs="vorbis"" data-width="0" data-height="0" /><source src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/transcoded/d/d4/A_Chantar2.ogg/A_Chantar2.ogg.mp3" type="audio/mpeg" data-transcodekey="mp3" data-width="0" data-height="0" /></audio><figcaption>A chantar m'er de so qu'eu no volria, <a href="/wiki/Tenso" title="Tenso">tenso</a> <a href="/wiki/Trubadur" title="Trubadur">trubadurke</a>, znane kot <a href="/wiki/Comtessa_de_Dia" title="Comtessa de Dia">Comtessa de Dia</a>, namenjen njenemu nekdanjemu ljubimcu, ki ga spominja na njeno lepoto in nesebično ljubezen<a href="#cite_note-FOOTNOTEFassler2014129-323">[321]</a></figcaption></figure> Na kraljevih in plemiških dvorih sta se razvila viteštvo in etos dvorne ljubezni. Ta kultura se je izražala v ljudskih jezikih in ne v latinščini in je bila sestavljena iz pesnitev, zgodb, legend in priljubljenih pesmi. Zgodbe so bile pogosto zapisane v <a href="/wiki/Chansons_de_geste" title="Chansons de geste">chansons de geste</a>, pesmih velikih dejanj, ki so poveličevale pogosto brutalna dejanja njihovih moških junakov, vključno s <a href="/wiki/Pesem_o_Rolandu" title="Pesem o Rolandu">Pesmijo o Rolandu</a> in <a href="/wiki/Pesem_o_Cidu" title="Pesem o Cidu">Pesmijo o Cidu</a>. Viteška romantika je opevala čisto ljubezen, erotika pa se je izražala predvsem v pesmih <a href="/wiki/Trubadur" title="Trubadur">trubadurjev</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022352–359-324">[322]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber2004413–414-325">[323]</a> Viteško literaturo so navdihnile klasična mitologija in keltske legende o <a href="/wiki/Kralj_Artur" title="Kralj Artur">kralju Arturju</a>, ki jih je zbral Geoffrey iz Monmoutha (um. 1155).<a href="#cite_note-FOOTNOTEColish2002182-326">[324]</a> Druge literarne zvrsti so vključevale duhovne avtobiografije, kronike, filozofske pesmi in hvalnice.<a href="#cite_note-FOOTNOTEColish2002178–182-327">[325]</a> V gledališču so se razvile misteriozne igre, priljubljene pa so bile tudi komične farse, vključno s deli <a href="/wiki/Adam_de_la_Halle" title="Adam de la Halle">Adama de la Halleja</a> (um. 1287/1288).<a href="#cite_note-FOOTNOTEColish2002209–211-328">[326]</a> <a href="/wiki/Polifonija" title="Polifonija">Polifonija</a>, ki je bila prej prisotna le v <a href="/wiki/Liturgija" class="mw-disambig" title="Liturgija">liturgiji</a>, se je v obliki <a href="/wiki/Motet" title="Motet">motetov</a> prenesla tudi v posvetno glasbo. Njihova priljubljenost je privedla do bledenja starejših liturgičnih oblik, kot je organum. Skladatelji so se odmaknili od tradicionalnih ritmičnih načinov, kar je zahtevalo izum novega <a href="/wiki/Notni_zapis" title="Notni zapis">notnega zapisa</a>, znanega kot menzuralna notacija, ki ga je v glavnem razvil glasbeni teoretik <a href="/wiki/Franko_K%C3%B6lnski" title="Franko Kölnski">Franko Kölnski</a> okoli leta 1260.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHoppin1978325–334-329">[327]</a> Odkritje kopije <a href="/wiki/Justinijan_I." title="Justinijan I.">Justinijanovega</a> <a href="/wiki/Corpus_juris_civilis" title="Corpus juris civilis">Corpus juris civilis</a> v 11. stoletju je utrlo pot sistematičnemu študiju <a href="/wiki/Rimsko_pravo" title="Rimsko pravo">rimskega prava</a> v <a href="/wiki/Bologna" title="Bologna">Bologni</a>, kar je privedlo do zapisovanja in standardizacije pravnih zakonikov po vsej zahodni Evropi. Okrog leta 1140 je menih Gracijan (ustvarjal v 12. stoletju), učitelj v Bologni, napisal <a href="/w/index.php?title=Decretum_Gratiani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Decretum Gratiani (stran ne obstaja)">Decretum Gratiani</a>, ki je postal standardno besedilo cerkvenega prava v katoliški Evropi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEGrzymała-Busse2023131-330">[328]</a> <a href="/wiki/Rimske_%C5%A1tevilke" title="Rimske številke">Rimske številke</a> so pod islamskim vplivom zamenjale arabske in decimalni sistem, izum <a href="/wiki/Algebra" title="Algebra">algebre</a> pa je omogočil naprednejšo matematiko. Razvoju <a href="/wiki/Astronomija" title="Astronomija">astronomije</a> je koristil prevod <a href="/wiki/Ptolemaj" title="Ptolemaj">Ptolemajevega</a> <a href="/wiki/Almagest" title="Almagest">Almagesta</a> iz grščine v latinščino. Medicino so študirali zlasti v južni Italiji, kjer je islamska medicina zelo vplivala na šolo v <a href="/wiki/Salerno" title="Salerno">Salernu</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022343–344-331">[329]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Arhitektura_in_umetnost_2">Arhitektura in umetnost</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Arhitektura in umetnost" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Arhitektura in umetnost">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Catedral_G%C3%B3tica_de_Le%C3%B3n.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Catedral_G%C3%B3tica_de_Le%C3%B3n.jpg/220px-Catedral_G%C3%B3tica_de_Le%C3%B3n.jpg" decoding="async" width="220" height="325" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Catedral_G%C3%B3tica_de_Le%C3%B3n.jpg/330px-Catedral_G%C3%B3tica_de_Le%C3%B3n.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Catedral_G%C3%B3tica_de_Le%C3%B3n.jpg/440px-Catedral_G%C3%B3tica_de_Le%C3%B3n.jpg 2x" data-file-width="813" data-file-height="1200" /></a><figcaption><a href="/wiki/Stolnica_v_Leonu" title="Stolnica v Leonu">Stolnica v Leonu</a>, primer <a href="/wiki/Rayonnant" title="Rayonnant">rajonantske gotike</a>, zgrajena v treh fazah od 13. do 15. stoletja</figcaption></figure> Gradnja gradov se je nadaljevala. Kamniti gradovi so se gradili predvsem v regijah s šibko centralno oblastjo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEJordan200213-332">[330]</a> Številni gradovi so imeli stolp in obrambni jarek (<a href="/wiki/Mota_(grad)" title="Mota (grad)">mota</a>) ali visok stolp in obzidje (<a href="/wiki/Bergfrid" title="Bergfrid">bergfrid</a>). Mestne družine v italijanskih mestih so gradile predvsem visoke stolpe.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle1996142-333">[331]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle1996138–147-334">[332]</a> Velika romanja so spodbudila gradnjo velikih cerkva na koncu romarskih poti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton200261–62-335">[333]</a> Vse to je privedlo do razvoja kamnite arhitekture, ki je spominjala na klasične rimske zgradbe in je znana kot <a href="/wiki/Romanska_arhitektura" title="Romanska arhitektura">romanska arhitektura</a>. Romanske zgradbe imajo masivne kamnite stene, okrašene z <a href="/wiki/Relief_(umetnost)" title="Relief (umetnost)">reliefi</a>, in <a href="/wiki/Banjast_obok" title="Banjast obok">banjaste</a>, <a href="/wiki/Kri%C5%BEni_obok" title="Križni obok">križne</a> ali <a href="/wiki/Rebrasti_obok" title="Rebrasti obok">rebraste oboke</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEAdams2011186–191-336">[334]</a> s številnimi lokalnimi različicami.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton200282,_93,_109-337">[335]</a> Tradicionalna bizantinska verska arhitektura je še vedno prevladovala na <a href="/wiki/Balkan" title="Balkan">Balkanu</a>, vendar je na nekaterih srbskih cerkvah opazen tudi romanski vpliv.<a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019639–640-338">[336]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2019638–644-339">[337]</a> Romanska umetnost, zlasti kovinski izdelki, je bila najbolj prefinjena v <a href="/wiki/Mozanska_umetnost" title="Mozanska umetnost">mozanski umetnosti</a>. Ohranjenih je le malo stenskih poslikav, čeprav se v pisnih virih na veliko omenjajo. Pojavili so se potujoči umetniki, cerkve in gradove so začeli krasiti s tapiserijami, duhovniška oblačila pa z <a href="/wiki/Vezenina" title="Vezenina">vezeninami</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDodwell19937–44-340">[338]</a> Inovacije v gradbeništvu so omogočile, da se je romanska arhitektura razvila v <a href="/wiki/Gotska_arhitektura" title="Gotska arhitektura">gotsko</a>, ki je vključevala koničaste loke za zmanjšanje bočnega potiska, leteče opornike za ojačitev sten in rebraste oboke. Nove rešitve so omogočile uporabo velikih raznobarvnih oken.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton2002150-341">[339]</a> Gotska arhitektura se je prvič pojavila med obnovo opatije Saint-Denis v bližini <a href="/wiki/Pariz" title="Pariz">Pariza</a> pod vodstvom opata Sugerja (um. 1151).<a href="#cite_note-FOOTNOTEAdams2011198–199-342">[340]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton2002152-343">[341]</a> Novi slog se je hitro razširil in prevladoval v verski arhitekturi v večjem delu katoliške Evrope do konca srednjega veka.<a href="#cite_note-FOOTNOTEAdams2011205–219-344">[342]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton2002201–240-345">[343]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEAdams2011199–219-346">[344]</a> <a href="/wiki/Iluminirani_rokopis" title="Iluminirani rokopis">Iluminirani rokopis</a> se je iz samostanov postopoma preselil v posvetne delavnice. Za laike so se razvili <a href="/wiki/Molitvena_kniga" title="Molitvena kniga">molitveniki</a>. <a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton2002250–258-347">[345]</a> Obdelava kovin je ostala najprestižnejša oblika umetnosti, z <a href="/wiki/Limoge%C5%A1ki_emajl" title="Limogeški emajl">limogeškim emajlom</a> kot priljubljeno in razmeroma dostopno možnostjo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton2002245–247-348">[346]</a> V Italiji so inovacije <a href="/wiki/Cimabue" title="Cimabue">Cimabueja</a>, <a href="/wiki/Duccio_di_Buoninsegna" title="Duccio di Buoninsegna">Duccia</a> in <a href="/wiki/Giotto_di_Bondone" title="Giotto di Bondone">Giotta</a> (um. 1337) dodelale <a href="/wiki/Tabelno_slikarstvo" title="Tabelno slikarstvo">tabelno slikarstvo</a> in <a href="/wiki/Freska" title="Freska">freske</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton2002264–278-349">[347]</a> Vse večja blaginja v 12. stoletju je povzročila širjenje posvetne umetnosti. Ohranjenih je veliko izrezljanih predmetov iz slonovine, vključno z okraski, glavniki in majhnimi verskimi figurami.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton2002248–250-350">[348]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Tehnologija_in_vojska">Tehnologija in vojska</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Tehnologija in vojska" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Tehnologija in vojska">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Tommaso_da_modena,_ritratti_di_domenicani_(Ugo_di_Provenza)_1352_150cm,_treviso,_ex_convento_di_san_niccol%C3%B2,_sala_del_capitolo.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Tommaso_da_modena%2C_ritratti_di_domenicani_%28Ugo_di_Provenza%29_1352_150cm%2C_treviso%2C_ex_convento_di_san_niccol%C3%B2%2C_sala_del_capitolo.jpg/220px-Tommaso_da_modena%2C_ritratti_di_domenicani_%28Ugo_di_Provenza%29_1352_150cm%2C_treviso%2C_ex_convento_di_san_niccol%C3%B2%2C_sala_del_capitolo.jpg" decoding="async" width="220" height="330" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Tommaso_da_modena%2C_ritratti_di_domenicani_%28Ugo_di_Provenza%29_1352_150cm%2C_treviso%2C_ex_convento_di_san_niccol%C3%B2%2C_sala_del_capitolo.jpg/330px-Tommaso_da_modena%2C_ritratti_di_domenicani_%28Ugo_di_Provenza%29_1352_150cm%2C_treviso%2C_ex_convento_di_san_niccol%C3%B2%2C_sala_del_capitolo.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Tommaso_da_modena%2C_ritratti_di_domenicani_%28Ugo_di_Provenza%29_1352_150cm%2C_treviso%2C_ex_convento_di_san_niccol%C3%B2%2C_sala_del_capitolo.jpg/440px-Tommaso_da_modena%2C_ritratti_di_domenicani_%28Ugo_di_Provenza%29_1352_150cm%2C_treviso%2C_ex_convento_di_san_niccol%C3%B2%2C_sala_del_capitolo.jpg 2x" data-file-width="1280" data-file-height="1920" /></a><figcaption>Tomaž Modenski (1352): Portret kardinala Huga Saint-Cherskega (um. 1263), prve znane osebe, naslikane z očali</figcaption></figure> Tehnologija se je razvila predvsem v manjših inovacijah in s prevzemom naprednih tehnologij iz <a href="/wiki/Azija" title="Azija">Azije</a> s posredovanjem muslimanov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein2009191–192-351">[349]</a> Večji tehnološki napredek je vključeval prve mehanske ure, konveksna očala ter proizvodnjo <a href="/wiki/Destilacija" title="Destilacija">destiliranih</a> <a href="/wiki/%C5%BDgana_pija%C4%8Da" title="Žgana pijača">žganih pijač</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022344-352">[350]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEIlardi20074–5-353">[351]</a> V Evropi so bile v 11. stoletju uvedene vodoravne statve in po leto 110 prvi mlini na veter. Kolovrati so se pojavili okoli leta 1200.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022344-352">[350]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein2009193–194-354">[352]</a> Obsežni gradbeni projekti so povečali povpraševanje po surovinah, kot so <a href="/wiki/Les" title="Les">les</a>, <a href="/wiki/Kamen" title="Kamen">kamen</a> in <a href="/wiki/Opeka" title="Opeka">opeka</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200464-355">[353]</a> Ladjedelništvo se je izboljšalo z uporabo reber in desk namesto rimskih zarez in čepov. Druge izboljšave ladij so vključevale zadnja jadra in krmno krmilo, kar je povečalo njihovo hitrost.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200469–70-356">[354]</a> <a href="/wiki/Astrolab" title="Astrolab">Astrolab</a> in <a href="/wiki/Kompas" title="Kompas">kompas</a> sta omogočala navigacijo na velikih razdaljah od obale.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022241-357">[355]</a> Razvoj sistema <a href="/wiki/Kolobarjenje" title="Kolobarjenje">kolobarjenja</a> pridelkov s tremi polji je za več kot 30 odstotkov povečalo izrabo zemlje in s tem večje pridelave.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein200945-358">[356]</a> Izboljšava <a href="/wiki/Plug" title="Plug">pluga</a> je omogočila učinkovitejšo obdelavo tudi težjih tal, iznajdba konjskega komata pa rabo vlečnih konj, ki so potrebovali manj paše kot voli.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022225-359">[357]</a> Poleg žit so se začele pogosteje gojiti <a href="/wiki/Stro%C4%8Dnice" title="Stročnice">stročnice</a>, kot so <a href="/wiki/Grah" title="Grah">grah</a>, <a href="/wiki/Fi%C5%BEol" title="Fižol">fižol</a> in <a href="/wiki/Navadna_le%C4%8Da" title="Navadna leča">leča</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBarber200476-360">[358]</a> V vojaških zadevah se je povečala raba specializirane pehote. Še vedno je prevladovala težka konjenica, vendar so vanjo pogosto vključevali konjeniške in pehotne <a href="/wiki/Samostrel" title="Samostrel">samostrelce</a>, saperje in inženirje.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle1996125-361">[359]</a> Uporaba samostrela se je povečala, deloma zaradi povečanja obsega kooblegovalnega bojevanja.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman1999124-362">[360]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle199680-197">[195]</a> To je privedlo tudi do uporabe čelad z zaprtim obraznim delom, težkih neprebojnih jopičev in konjskih oklepov.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle1996134–138-363">[361]</a> V nasprotju z Evropo so <a href="/wiki/Mongoli" title="Mongoli">Mongoli</a> ostali lahko oklepljeni stepski konjeniki tudi potem, ko so prevzeli kitajske vojaške naprave. V njihovih uspešnih vojaških akcijah je bil pomemben dejavnik obsežna raba vohunov za izvidništvo sovražnikovega ozemlja.<a href="#cite_note-FOOTNOTESedlar1994210–219-364">[362]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Pozni_srednji_vek">Pozni srednji vek</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Pozni srednji vek" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pozni srednji vek">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Družba_in_gospodarstvo">Družba in gospodarstvo</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Družba in gospodarstvo" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družba in gospodarstvo">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Jacquerie_Navarre.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Jacquerie_Navarre.jpg/250px-Jacquerie_Navarre.jpg" decoding="async" width="250" height="271" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Jacquerie_Navarre.jpg/375px-Jacquerie_Navarre.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Jacquerie_Navarre.jpg/500px-Jacquerie_Navarre.jpg 2x" data-file-width="1280" data-file-height="1390" /></a><figcaption>Usmrtitev kolovodij <a href="/w/index.php?title=%C5%BDakerija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Žakerija (stran ne obstaja)">žakerije</a>; rokopis Chroniques de France ou de St Denis, 14. stoletje</figcaption></figure> Povprečna letna temperatura je začela okoli leta 1200 padati. Začela se je <a href="/wiki/Mala_ledena_doba" title="Mala ledena doba">mala ledena doba</a>. Podnebne spremembe so povzročile kmetijsko krizo, ki so dosegle vrhunec v veliki lakoti 1315–1317.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHoffmann2014323–325-365">[363]</a> Sestradani kmetje so poklali tudi vprežno živino, preživeli pa so morali vložiti izjemne napore za oživitev kmetijstva.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022531-366">[364]</a> Lakoti je leta 1346 sledila <a href="/wiki/Pandemija" title="Pandemija">pandemija</a> <a href="/wiki/Kuga" title="Kuga">črne kuge</a>, ki se je razširila po vsej Evropi in pomorila približno tretjino prebivalstva. Kuga se je pojavljala do leta 1400 in zmanjšala število prebivalcev na približno polovico.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016210-367">[365]</a> Travme, povezane s kugo, so povzročile <a href="/wiki/Pogrom" title="Pogrom">pogrome</a> nad <a href="/wiki/Judje" title="Judje">Judi</a> in bičanja flagelantov do smrti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFried2015420–423-368">[366]</a> Kmetje, ki so preživeli pandemijo, so lastnikom plačevali nižje najemnine, vendar je povpraševanje po kmetijskih pridelkih upadlo do te mere, da so tudi nižje cene komaj pokrile stroške. Mestni delavci so prejemali višje plače, vendar so bili hkrati močno obdavčeni. Vlade so občasno poskušale zvišati najemnine za zemljo ali obdržati nizke mestne plače, kar je izzvalo ljudske vstaje v <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Franciji</a>, kmečki upor v <a href="/wiki/Anglija" title="Anglija">Angliji</a> in Ciompijev upor v <a href="/wiki/Firence" title="Firence">Firencah</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022531–542-369">[367]</a> Konflikti so polarizirali etnične skupine, lokalni statuti pa so prepovedovali medetnične poroke in omejevali članstvo v <a href="/wiki/Ceh" title="Ceh">cehih</a> po etničnih kriterijih.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBartlett1994236–239-370">[368]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBartlett1994236–242-371">[369]</a> Zasebni spori v politično razdrobljenih regijah so bili skoraj trajni in lokalni spopadi so pogosto prerasli v obsežne vojne.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVale2001318-372">[370]</a> Delo, ki so ga kmetje dolgovali v zameno za svojo zemljiško posest, se je pogosto spremenilo v denarno najemnino, kar je zemljiški gospodi zagotavljalo stabilen vir dohodka. Zemljiška gospoda se je združila in od vlade izsiljevala privilegije, vendar je kraljeva uprava začela ščititi interese revnih.<a href="#cite_note-FOOTNOTEKeen1976234–237-373">[371]</a> <a href="/wiki/Tla%C4%8Danstvo" title="Tlačanstvo">Tlačanstvo</a> je bilo marsikje uradno odpravljeno,<a href="#cite_note-FOOTNOTEKeen1976237-374">[372]</a> drugod, predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi, pa je bilo vsiljeno tudi svobodnim najemnikom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein2009246–247-375">[373]</a> Vzpon bančništva se je nadaljeval, delno zaradi rasti prenosov papeških prihodkov preko državnih meja s posredovanjem velikih trgovskih hiš. Banke so z velikim tveganjem posojale denar vojskujočim se kraljevim družinam. Bankrotiranim bankam kralji seveda niso odplačali posojil.<a href="#cite_note-FOOTNOTEKeen1976238-376">[374]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEKeen1976237–239-377">[375]</a> Judovske skupnosti so bile trajno izgnane iz Francije in začasno iz večine nemških mest in kneževin. V nasprotju z njimi so ogrski in poljski vladarji spodbujali priseljevanje judovskih dninarjev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEChazan2006153,_198–208-378">[376]</a> Množični pogromi v <a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španiji</a> so leta 1391 privedli do množičnega spreobračanja Judov v katolištvo. »Novi kristjani« so bili pogosto osumljeni <a href="/wiki/Herezija" title="Herezija">krivoverstva</a> in ustanovljena je bila <a href="/wiki/%C5%A0panska_inkvizicija" title="Španska inkvizicija">španska inkvizicija</a>, da bi preizkusila trdnost njihove vere. Judje, ki se niso hoteli spreobrniti, so bili leta 1492 izgnani iz Španije in leta 1497 iz <a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalske</a>. Večina španskih Judov je odšla v <a href="/wiki/Osmansko_cesarstvo" title="Osmansko cesarstvo">Osmansko cesarstvo</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEChazan2006105–114-379">[377]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTESwanson2021103-380">[378]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Ponovna_oživitev_države">Ponovna oživitev države</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Ponovna oživitev države" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Ponovna oživitev države">uredi kodo</a>]</div> Četudi se je moč centralnih vlad še naprej krepila, je ob koncu obdobja obstajalo več kot 500 bolj ali manj avtonomnih političnih enot.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014420–425-381">[379]</a> Uspešne dinastije so vladale več državam, predvsem v tesnem sodelovanju z lokalnimi elitami, vendar niso mogle svobodno prerazporejati virov med svojimi kraljestvi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014414-382">[380]</a> O fiskalnih in vojaških zadevah so redno razpravljali s predstavniki elitnih skupin, predvsem plemstva, prelatov in meščanov, na zakonodajnih skupščinah, imenovanih parlament, dieta, cortes ali Landtag.<a href="#cite_note-FOOTNOTERubin201498-383">[381]</a> Pravni postopki so se izboljšali, ko je bila diskrecijska pravica, ki so jo prej delili kralji in njihovi podporniki, prenesena na poklicne pravnike.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014414-382">[380]</a> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Jeanne_d_Arc(1412-1431)_Miniaturmalerei_15_Jahrhundert.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/Jeanne_d_Arc%281412-1431%29_Miniaturmalerei_15_Jahrhundert.jpg/250px-Jeanne_d_Arc%281412-1431%29_Miniaturmalerei_15_Jahrhundert.jpg" decoding="async" width="250" height="253" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/Jeanne_d_Arc%281412-1431%29_Miniaturmalerei_15_Jahrhundert.jpg/375px-Jeanne_d_Arc%281412-1431%29_Miniaturmalerei_15_Jahrhundert.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/Jeanne_d_Arc%281412-1431%29_Miniaturmalerei_15_Jahrhundert.jpg/500px-Jeanne_d_Arc%281412-1431%29_Miniaturmalerei_15_Jahrhundert.jpg 2x" data-file-width="995" data-file-height="1008" /></a><figcaption><a href="/wiki/Ivana_Orleanska" title="Ivana Orleanska">Ivana Orleanska</a> v kmečki obleki in z orožjem; miniatura iz poznega 15. stoletja</figcaption></figure> V Nemčiji so bili izvoljeni cesarji le vrhovni razsodniki, tudi če so imeli v svojih dednih deželah neomejeno oblast.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014171-384">[382]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014171–172-385">[383]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016225-386">[384]</a> Cesarska oblast je bila še bolj omejena v Italiji, kjer so Firence, Milano in Benetke izkoristil vakuum moči za svojo širitev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014165,_194–196-387">[385]</a> Večstoletno rivalstvo med Anglijo in Francijo je preraslo v <a href="/wiki/Stoletna_vojna" title="Stoletna vojna">stoletno vojno</a>, ko je <a href="/w/index.php?title=Edvard_III._Angle%C5%A1ki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Edvard III. Angleški (stran ne obstaja)">Edvard III.</a> (vladal 1327–1377) leta 1337 zahteval francoski prestol.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVale2001319–322-388">[386]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEJordan2002308-389">[387]</a> Angleži so zmagali v <a href="/wiki/Bitka_pri_Crecyju" title="Bitka pri Crecyju">bitkah pri Crécyju</a> in <a href="/wiki/Bitka_pri_Poitiersu" title="Bitka pri Poitiersu">Poitiersu</a>, zavzeli mesto <a href="/wiki/Calais" title="Calais">Calais</a> in do leta 1360 prevzeli oblast nad razširjeno <a href="/wiki/Gaskonja" title="Gaskonja">Gaskonjo</a>. Aristokratski spori v Franciji so prerasli v državljansko vojno, kar je omogočilo <a href="/wiki/Henrik_V._Angle%C5%A1ki" title="Henrik V. Angleški">Henriku V. Angleškemu</a> (vladal 1413–1422), da si je prilastil velik del Francije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014180–181,_317–322-390">[388]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016211-391">[389]</a> Neosvojene francoske pokrajine so se močno uprle, za kar so jih spodbudila videnja kmečkega dekleta <a href="/wiki/Ivana_Orleanska" title="Ivana Orleanska">Ivane Orleanske</a> (umrla 1431). Do leta 1453 je <a href="/w/index.php?title=Karel_VII._Francoski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Karel VII. Francoski (stran ne obstaja)">Karel VII. Francoski</a> (vladal 1422–1461) izgnal Angleže iz cele države, razen iz Calaisa.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014320–322-392">[390]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022549–550-393">[391]</a> V Angliji se je začela dolga državljanska vojna, znana kot <a href="/wiki/Vojna_dveh_ro%C5%BE" title="Vojna dveh rož">vojna dveh rož</a>, ki se je končala, ko je <a href="/w/index.php?title=Rihard_III._Angle%C5%A1ki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rihard III. Angleški (stran ne obstaja)">Rihard III.</a> (vladal 1483–1485) umrl v boju pri Bosworthu in je njegov nasprotnik Henrik Tudor utrdil svojo oblast kot <a href="/wiki/Henrik_VII._Angle%C5%A1ki" title="Henrik VII. Angleški">Henrik VII.</a> (vladal 1485–1509).<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014344–345-394">[392]</a> Vojne so preprečile Angležem, da bi razširili svojo oblast na celo <a href="/wiki/Britansko_oto%C4%8Dje" title="Britansko otočje">Britansko otočje</a>. Kraljeva oblast na <a href="/wiki/%C5%A0kotska" title="Škotska">Škotskem</a> je bila šibka, na večjemu delu <a href="/wiki/Irska" title="Irska">Irske</a> pa so vladali sprti lokalni lordi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014324–327-395">[393]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016220–221-396">[394]</a> Težave z nasledstvom niso bile neobičajne v iberskih kraljestvih. Medsebojne poroke med kraljevimi hišami so ustvarile nasprotujoče si zahteve po prestolih in nezakonski kraljeve otroci so lahko upravičeno zahtevali očetovo dediščino.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDenley2001268–270-397">[395]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014184–186-398">[396]</a> <a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalska</a> je z zavzetjem <a href="/wiki/Ceuta" title="Ceuta">Ceute</a> leta 1415 odprla novo bojišče proti muslimanom v <a href="/wiki/Maroko" title="Maroko">Maroku</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014186,_328-399">[397]</a> <a href="/wiki/Aragonija" title="Aragonija">Aragonija</a> in <a href="/wiki/Kastilja_(zgodovinska_regija)" title="Kastilja (zgodovinska regija)">Kastilja</a> sta bili razdeljeni zaradi sporov med frakcijami mogotcev ali zaradi omejitev kraljeve vlade, dokler nista <a href="/wiki/Izabela_I._Kastiljska" title="Izabela I. Kastiljska">Izabela I. Kastiljska</a> (vladala 1474–1504) in njen aragonski mož <a href="/wiki/Ferdinand_II._Aragonski" title="Ferdinand II. Aragonski">Ferdinand II. Aragonski</a> (vladal 1479–1516) okrepila kraljevo oblast.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014328–332,_346–349-400">[398]</a> Z osvojitvijo <a href="/wiki/Granada" title="Granada">Ganade</a> leta 1492 sta zaključila <a href="/wiki/Rekonkvista" title="Rekonkvista">rekonkvisto</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDenley2001281-401">[399]</a> Zamisel o voljenem kralju je oživela v srednjeevropskih in skandinavskih monarhijah iz različnih razlogov, vključno z odporom aristokracije do tujih vplivov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016231-402">[400]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts201464,_86-403">[401]</a> Kraljeva oblast je bila na <a href="/wiki/Krona_kraljevine_Poljske" title="Krona kraljevine Poljske">Poljskem</a> obnovljena v začetku 14. stoletja, v obdobju, ko se je okrepila širitev <a href="/wiki/Tevtonski_vite%C5%A1ki_red" title="Tevtonski viteški red">tevtonskih vitezov</a>. Vitezi so primarno ciljali na <a href="/wiki/Velika_litovska_kne%C5%BEevina" title="Velika litovska kneževina">Litvo</a>, ohlapno zvezo večinoma poganskih litovskih poglavarjev in pravoslavnih ruskih kneževin. Skupni sovražnik je spodbudil ustanovitev <a href="/wiki/Republika_obeh_narodov" title="Republika obeh narodov">poljsko-litovske unije</a>, sklenjene s poroko litovskega velikega kneza <a href="/wiki/Vladislav_II._Poljski" title="Vladislav II. Poljski">Jogaile</a> (vladal 1377–1434) in poljske kraljice <a href="/wiki/Jadwiga_Poljska" title="Jadwiga Poljska">Jadvige</a> (vladal 1384–1499), ter spreobrnitvijo Litovcev v katolištvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016229–230-404">[402]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014178,_198-405">[403]</a> V Skandinaviji je <a href="/wiki/Margareta_I._Danska" title="Margareta I. Danska">Margareta I. Danska</a> (vladala 1387–1412) leta 1397 združila <a href="/wiki/Danska" title="Danska">Dansko</a>, <a href="/wiki/Norve%C5%A1ka" title="Norveška">Norveško</a> in <a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedsko</a> v <a href="/wiki/Kalmarska_unija" title="Kalmarska unija">Kalmarsko unijo</a>, od katere je obstala samo dansko-norveška unija.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016192,_231-406">[404]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014200–201-407">[405]</a> Po poljskih, madžarskih in litvanskih vpadih ter nasledstvenih krizah, ki so v 14. stoletju spodkopale moč <a href="/wiki/Zlata_horda" title="Zlata horda">Zlate horde</a>, so moskovski knezi začeli priključevati ruske kneževine, pogosto v konkurenci z Litvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016183–184-408">[406]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014177–178-409">[407]</a> Pod velikim moskovskim knezom <a href="/wiki/Ivan_III._Vasiljevi%C4%8D" title="Ivan III. Vasiljevič">Ivanom III. Vasiljevičem</a> (vladal 1462–1505) je osvojitev velikih trgovskih mest <a href="/wiki/Veliki_Novgorod" title="Veliki Novgorod">Novgoroda</a> in <a href="/wiki/Tver" title="Tver">Tverja</a> dopolnila prevlado <a href="/wiki/Moskovska_velika_kne%C5%BEevina" title="Moskovska velika kneževina">Moskovije</a> na severovzhodu Evrope.<a href="#cite_note-FOOTNOTESedlar1994380-410">[408]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014177–178,_359-411">[409]</a> V jugovzhodni Evropi sta nastali majhni vlaški kneževini <a href="/wiki/Vla%C5%A1ka" title="Vlaška">Vlaška</a> in <a href="/wiki/Kne%C5%BEevina_Moldavija" title="Kneževina Moldavija">Moldavija</a>. Njuni vladarji so praviloma sprejemali nadoblast ogrskih ali poljskih kraljev.<a href="#cite_note-FOOTNOTESedlar199424,_394–395-412">[410]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Propad_Bizanca_in_vzpon_Osmanov">Propad Bizanca in vzpon Osmanov</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Propad Bizanca in vzpon Osmanov" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Propad Bizanca in vzpon Osmanov">uredi kodo</a>]</div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:1396-Battle_of_Nicopolis.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/65/1396-Battle_of_Nicopolis.jpg/200px-1396-Battle_of_Nicopolis.jpg" decoding="async" width="200" height="337" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/1396-Battle_of_Nicopolis.jpg 1.5x" data-file-width="300" data-file-height="506" /></a><figcaption><a href="/wiki/Bitka_pri_Nikopolju" title="Bitka pri Nikopolju">Bitka pri Nikopolju</a>; ilustriracija v turški kroniki <a href="/wiki/H%C3%BCnername" title="Hünername">Hünername</a> iz poznega 16. stoletja</figcaption></figure> Obnovljeno <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinsko cesarstvo</a>, soočeno s finančnimi krizami in grožnjami z zahoda, ni moglo preprečiti turške ekspanzije v <a href="/wiki/Anatolija" title="Anatolija">Anatolijo</a>. Upori katalonskih plačancev in ponavljajoče se državljanske vojne so dodatno oslabile cesarstvo, kar je omogočilo Osmanskim Turkom, da so leta 1354 vzpostavili strateško mostišče na <a href="/wiki/Galipoli" title="Galipoli">Galipoliju</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFine2009230–235,_250–252,_325–326-413">[411]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEDenley2001256–257-414">[412]</a> Osmani so v samo enem stoletju podredili konkurenčna jugovzhodna evropska kraljestva, kneževine in gospostva v vazalne in tributarne države.<a href="#cite_note-FOOTNOTESedlar1994385–387-415">[413]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEFine2009407,_412,_472-416">[414]</a> Mednarodni koalicijski vojski sta bili v <a href="/wiki/Bitka_pri_Nikopolju" title="Bitka pri Nikopolju">bitki pri Nikopolju</a> (1396) in <a href="/wiki/Kri%C5%BEarski_pohod_na_Varno" title="Križarski pohod na Varno">križarskem pohodu na Varno</a> (1444) uničeni in Zahod ni mogel zaustaviti osmanskega napredovanja v Evropo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDenley2001266–267-417">[415]</a> Zadnji bizantinski cesar, <a href="/wiki/Konstantin_XI._Paleolog" title="Konstantin XI. Paleolog">Konstantin XI. Paleolog</a> (vladal 1449–1453), je umrl med obleganjem Konstantinopla sultana <a href="/wiki/Mehmed_II._Osvajalec" title="Mehmed II. Osvajalec">Mehmeda II.</a> (vladal 1451–1481).<a href="#cite_note-FOOTNOTEFine2009563-418">[416]</a> Nadarjeni vojaški poveljniki (<a href="/wiki/Skenderbeg" title="Skenderbeg">Skenderbeg</a>, <a href="/wiki/J%C3%A1nos_Hunyadi" title="János Hunyadi">János Hunyadi</a> in moldavski knez <a href="/wiki/%C5%A0tefan_III._Moldavski" title="Štefan III. Moldavski">Štefan Veliki</a>) so nekaj časa odbijali posamezne osmanske napade, vendar so Osmani kmalu osvojili skoraj ves <a href="/wiki/Balkan" title="Balkan">Balkan</a>: <a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">Bolgarijo</a> leta 1396, <a href="/wiki/Srbija" title="Srbija">Srbijo</a> leta 1459, bizantinsko <a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčijo</a> leta 1460 in <a href="/wiki/Bosna" title="Bosna">Bosno</a> leta 1463. Odpor albanskega plemstva je bil zlomljen leta 1488.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFine2009424–425,_561–604-419">[417]</a> Osmanska oblast je bila zelo centralizirana in sultani so na najvišje položaje pogosto imenovali svoje sužnje. V poznem 15. stoletju so sultani začeli ubijati svoje brate, da bi se izognili nasledstvenim krizam.<a href="#cite_note-FOOTNOTESedlar199426,_32,_96-420">[418]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Nesoglasja_v_Cerkvi">Nesoglasja v Cerkvi</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=29" title="Uredi razdelek: Nesoglasja v Cerkvi" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=29" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nesoglasja v Cerkvi">uredi kodo</a>]</div> Dolgotrajne papeške volitve in spori z rimsko aristokracijo so spodkopali papeško avtoriteto v Italiji in sedež papeštva se je leta 1309 prestavil v <a href="/wiki/Avignon" title="Avignon">Avignon</a>. V obdobju avignonskega papeštva je vodstvo katoliške cerkve prevzel francoski dvor. Ko je francoski kralj <a href="/wiki/Filip_IV._Francoski" title="Filip IV. Francoski">Filip IV.</a> (vladal 1285–1314) vložil lažne obtožbe proti bogatim vitezom <a href="/wiki/Templjarji" title="Templjarji">templjarjem</a>, papež <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Klemen_V." title="Papež Klemen V.">Klemen V.</a> (papež 1305–1314) ni mogel preprečiti njihovega uničenja leta 1312.<a href="#cite_note-FOOTNOTEThomson1998164–170-421">[419]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEVale2001331–333-422">[420]</a> Papeški sedež je bil leta 1377 zaradi pritiska ljudstva vrnjen v Rim, a so spori v cerkvenem vodstvu kljub temu pripeljali do razkola. Nastali sta dve, kasneje celo tri linije papežev, ki so jih podpirale različne države. Razkol je bil razrešen na <a href="/wiki/Konstan%C5%A1ki_koncil" title="Konstanški koncil">Konstanškem koncilu</a> z odstopom enega od papežev in odstavitvijo njegovih dveh tekmecev, kar je utrlo pot izvolitvi italijanskega <a href="/wiki/Kardinal" title="Kardinal">kardinala</a> za papeža <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Martin_V." title="Papež Martin V.">Martina V.</a> (1417–1431).<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016213-423">[421]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTESwanson202183–86-424">[422]</a> Teološke razprave so se okrepile.<a href="#cite_note-FOOTNOTEThomson1998193–194-425">[423]</a> Angleški teolog <a href="/wiki/John_Wycliffe" title="John Wycliffe">John Wycliffe</a> (umrl 1384) je kritiziral ljudska dejanja pobožnosti, kot so romanja, in izpodbijal katoliško doktrino o <a href="/wiki/Evharistija" title="Evharistija">evharistiji</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton2003135–136-426">[424]</a> Njegovi nauki so vplivali na dve veliki verski gibanji, ki so ju katoliške oblasti obsodile kot <a href="/wiki/Herezija" title="Herezija">heretični</a>: lolardstvo v Angliji in <a href="/wiki/Husiti" title="Husiti">husitstvo</a> na <a href="/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka" title="Češka">Češkem</a>. <a href="#cite_note-FOOTNOTEThomson1998218-427">[425]</a> Češko gibanje se je začelo z nauki češkega teologa Jana Husa (umrl 1415), ki je bil ljub zagotovilom o varnosti sežgan na grmadi med koncilom v Konstanci. Husitstvo, tarča križarskih vojn proti krivoverstvu, je na Češkem preživelo kot uradno priznana denominacija.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton2003136–137-428">[426]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEThomson1998213–217-429">[427]</a> Bizantinski cerkveni voditelji so se v upanju na podporo Zahoda proti Osmanom na <a href="/wiki/Florentinski_koncil" title="Florentinski koncil">Florentinskem koncilu</a> (1438–1439) podredili papežu, vendar je večina pravoslavnih vernikov zavračala nadoblast papežev in tistih, ki so podpirali cerkveno zvezo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHamilton2003146–147-430">[428]</a> Cvetela sta <a href="/wiki/Mistika" title="Mistika">mistika</a> in nabožna literatura.<a href="#cite_note-FOOTNOTEThomson1998199–200-431">[429]</a> <a href="/wiki/Mojster_Eckhart" title="Mojster Eckhart">Mojster Eckhart</a> (umrl 1327), kritik <a href="/wiki/Toma%C5%BE_Akvinski" title="Tomaž Akvinski">Tomaža Akvinskega</a>, je vernike spodbujal, naj se osredotočijo na izpopolnjevanje svojega notranjega božanskega jedra. Njegova dela so bila zaradi herezije cenzurirana, a se je klub temu ohranilo nekaj del, ki jih je zbral protestantski reformator <a href="/wiki/Martin_Luter" title="Martin Luter">Martin Luter</a> (umrl 1546).<a href="#cite_note-FOOTNOTEFried2015359–361-432">[430]</a> Najbolj značilno poznosrednjeveško reformno gibanje, <a href="/w/index.php?title=Devotio_moderna&action=edit&redlink=1" class="new" title="Devotio moderna (stran ne obstaja)">Devotio moderna</a> (slovenslo Moderna pobožnost), je poudarjalo laično pobožnost, izkušnjo skupnosti in osebno vero.<a href="#cite_note-FOOTNOTEThomson1998211–213-433">[431]</a> V pravoslavnem svetu sta <a href="/wiki/Meni%C5%A1ka_skupnost_na_gori_Atos" title="Meniška skupnost na gori Atos">atoška</a> meniha Gregor Sinajski (umrl 1346) in Gregor Palama (umrl 1359) spodbujala obliko meditativnih molitev, znanih kot hezihazem.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFine2009437–439-434">[432]</a> Splošni strah pred zlimi običaji je okoli leta 1450 pripeljal do prvih <a href="/wiki/%C4%8Carovni%C5%A1ki_proces" title="Čarovniški proces">čarovniških procesov</a>. Napisan je bil priljubljen priročnik <a href="/wiki/Kladivo_%C4%8Darovnic" title="Kladivo čarovnic">Malleus maleficarum</a> (slovensko Kladivo čarovnic), ki je postavil temelje za srednjeveški lov na čarovnice.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFried2015460–462-435">[433]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Učenjaki,_intelektualci_in_raziskovalci">Učenjaki, intelektualci in raziskovalci</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=30" title="Uredi razdelek: Učenjaki, intelektualci in raziskovalci" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=30" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Učenjaki, intelektualci in raziskovalci">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Studying_astronomy_and_geometry.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Studying_astronomy_and_geometry.jpg/290px-Studying_astronomy_and_geometry.jpg" decoding="async" width="290" height="175" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Studying_astronomy_and_geometry.jpg/435px-Studying_astronomy_and_geometry.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Studying_astronomy_and_geometry.jpg/580px-Studying_astronomy_and_geometry.jpg 2x" data-file-width="1248" data-file-height="752" /></a><figcaption>Kleriki preučujejo <a href="/wiki/Astronomija" title="Astronomija">astronomijo</a> in <a href="/wiki/Geometrija" title="Geometrija">geometrijo</a>; Francija, zgodnje 15. stoletje</figcaption></figure> Pomembni poznosrednjeveški filozofi so se oddaljili od aristotelske logike. Med njimi je <a href="/wiki/Vilijem_iz_Ockhama" title="Vilijem iz Ockhama">Vilijem iz Ockhama</a> (umrl okoli 1348) zaključil, da filozofija narave ne more dokazati obstoja Boga. Pod njegovim vplivom večina učenjakov, ki so raziskovali predmete s preverljivimi zaključki, kot sta <a href="/wiki/Matematika" title="Matematika">matematika</a> ali <a href="/wiki/Fizika" title="Fizika">fizika</a>, ni več preučevala <a href="/wiki/Teologija" title="Teologija">teoloških</a> vprašanj.<a href="#cite_note-FOOTNOTEColish2002302–315,_322-436">[434]</a> <a href="/wiki/Marsilij_iz_Padove" title="Marsilij iz Padove">Marsilija Padovanskga</a> (umrl 1342) je <a href="/wiki/Aristotel" title="Aristotel">Aristotel</a> še vedno tako navdihoval, da je zagovarjal pravico skupnosti, da ureja svoje življenje in nadzira duhovščino.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBackman2022568–569-437">[435]</a> Učenjaki, kot je bil <a href="/wiki/Francesco_Petrarca" title="Francesco Petrarca">Petrarka</a> (umrl 1374), so intenzivno preučevali klasično književnost. Mnogi so poudarjali človeško dostojanstvo in bili zato znani kot <a href="/wiki/Humanizem" title="Humanizem">humanisti</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEAdams2011241-438">[436]</a> <a href="/wiki/Dante_Alighieri" title="Dante Alighieri">Dantejeva</a> poezija (umrl 1321) in <a href="/wiki/Giovanni_Boccaccio" title="Giovanni Boccaccio">Boccacciova</a> proza (umrl 1375), oba sta bila iz <a href="/wiki/Firence" title="Firence">Firenc</a>, sta pokazala, da je italijansko toskansko narečje dozorelo v knjižni jezik, enakovreden <a href="/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina" title="Latinščina">latinščini</a>. Enako raven je dosegla <a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">angleščina</a> s Canterburyjskimi zgodbami <a href="/wiki/Geoffrey_Chaucer" title="Geoffrey Chaucer">Geoffreyja Chaucerja</a> (umrl 1400). <a href="/wiki/Franco%C5%A1%C4%8Dina" title="Francoščina">Francoščina</a> se je standardizirala s teoretičnimi razpravami o viteški književnosti. Ena najostrejših kritikov viteških romanc, <a href="/wiki/Christine_de_Pizan" title="Christine de Pizan">Christine de Pizan</a> († ok. 1430), je napisala feministično utopistično <a href="/wiki/Knjiga_o_mestu_dam" title="Knjiga o mestu dam">Knjigo o mestu dam</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEColish2002213–222-439">[437]</a> Standardizacija struktur pesmi v zgodnjem 14. stoletju v Parizu je bila osrednjega pomena za posvetni slog <a href="/wiki/Ars_nova" title="Ars nova">ars nova</a>, ki ga je uvedel <a href="/wiki/Guillaume_de_Machaut" title="Guillaume de Machaut">Guillaume de Machaut</a> (umrl 1377), in utemeljila tri formes fixes (stalne oblike): <a href="/wiki/Rondo" title="Rondo">rondo</a>, <a href="/wiki/Balada" title="Balada">balado</a> in <a href="/wiki/Virelai" title="Virelai">virelai</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFassler2014213–214-440">[438]</a> Severna ars nova, vrhunec zgodnejše posvetne monofonije in svete polifonije ars antiqua, se je pozneje v <a href="/wiki/Avignon" title="Avignon">Avignonu</a> razvila v južni slog ars subtilior, znan po svoji ritmični zapletenosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTESchulenberg2000102–104-441">[439]</a> Italija je razvila lastno posvetno glasbo, ki jo je sponzoriral dvor. Trecentski slog z vodilnim skladateljem <a href="/wiki/Francesco_Landini" title="Francesco Landini">Francescom Landinijem</a> (umrl 1397), in angleški dontenance angloise (dobesedno angleški način) z najvidnejšim skladateljem <a href="/wiki/John_Dunstaple" title="John Dunstaple">Johnom Dunstaplejem</a> (umrl 1453), sta v glasbo vnesla harmonične inovacije, ki so oblikovale kasnejšo <a href="/wiki/Renesan%C4%8Dna_glasba" title="Renesančna glasba">renesančno glasbo</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTESchulenberg2000102–105-442">[440]</a> Z ustanavljanjem novih šol in univerz se je pismenost izboljšala po vsej Evropi. Šole so pogosto sponzorirale mestne oblasti ali premožni posamezniki.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDenley2001287-443">[441]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEVale2001346-444">[442]</a> Iznajdba tiskarskega stroja s premičnimi črkami je poenostavila množično izdajo knjig, konkurenca med založbami pa je prispevala k hitremu širjenju novic in idej.<a href="#cite_note-FOOTNOTELee2021131–134-445">[443]</a> Več dejavnikov, predvsem naraščajoče povpraševanje po zlatu in želja evropskih trgovcev, da bi se izognili carinskim dajatvam, je spodbudilo iskanje neposredne pomorske poti v <a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indijo</a> ob afriški obali. Sprva so bili vodilni raziskovalci <a href="/wiki/Portugalci" title="Portugalci">Portugalci</a>: <a href="/w/index.php?title=Dinis_Dias&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dinis Dias (stran ne obstaja)">Dinis Dias</a> je leta 1444 pristal na <a href="/wiki/Zelenortski_otoki" title="Zelenortski otoki">Zelenortskih otokih</a>, <a href="/w/index.php?title=Bartolomeu_Dias&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bartolomeu Dias (stran ne obstaja)">Bartolomeu Dias</a> (umrl 1500) je leta 1486 odplul do <a href="/wiki/Rt_dobrega_upanja" title="Rt dobrega upanja">Rta dobrega upanja</a>, <a href="/wiki/Vasco_da_Gama" title="Vasco da Gama">Vasco da Gama</a> (umrl 1524) pa je leta 1498 dosegel Indijo. Po obisku afriških trgov s sužnji so se Portugalci močno zapletli v trgovino s sužnji z Evropo in muslimanskim svetom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFossier1986490-446">[444]</a> <a href="/wiki/Kri%C5%A1tof_Kolumb" title="Krištof Kolumb">Krištof Kolumb</a> je predlagal alternativno zahodno pot do Indije. Za svoje raziskovalno potovanje, ki je pripeljalo do evropskega odkritja <a href="/wiki/Amerika" title="Amerika">Amerike</a> leta 1492, je pridobil podporo <a href="/wiki/Izabela_I._Kastiljska" title="Izabela I. Kastiljska">Isabelle Kastiljske</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDenley2001284–285-447">[445]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEFossier1986492–493-448">[446]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Tehnološki_in_vojaški_razvoj">Tehnološki in vojaški razvoj</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=31" title="Uredi razdelek: Tehnološki in vojaški razvoj" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=31" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Tehnološki in vojaški razvoj">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Crescenzi_calendar.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Crescenzi_calendar.jpg/290px-Crescenzi_calendar.jpg" decoding="async" width="290" height="251" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Crescenzi_calendar.jpg/435px-Crescenzi_calendar.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Crescenzi_calendar.jpg/580px-Crescenzi_calendar.jpg 2x" data-file-width="833" data-file-height="720" /></a><figcaption>Delo po mesecih, kmetijski koledar iz rokopisa priročnika o kmetovanju Pietra de Crescenzija, napisan okoli leta 1470</figcaption></figure> S povečanjem proizvodnje tkanin, druge največje gospodarske dejavnosti za kmetijstvom,<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein2009193–194-354">[352]</a> se je povečala reja ovac z dolgo volno, ki je omogočila predenje trdnejših prej.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein2009193–194-354">[352]</a> Z uvedbo gumbov za zapenjanje oblačil se je izboljšalo prileganje oblačil.<a href="#cite_note-FOOTNOTESingman199938-449">[447]</a> V kovinarstvu je <a href="/wiki/Plav%C5%BE" title="Plavž">plavž</a> povečal količino in kakovost železa.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein2009203–204-450">[448]</a> V Benetkah je bil leta 1447 sprejet zakon o patentih, ki je izumiteljem podelil desetletni monopol nad njihovimi izumi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEEpstein2009213-451">[449]</a> Povečani davčni prihodki so omogočili zaposlovanje vedno večjega števila plačancev,<a href="#cite_note-FOOTNOTEWatts2014221-452">[450]</a> tako da so se sredi 14. stoletja v vojnah začeli boriti borili predvsem poklicni vojaki.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWickham2016212-453">[451]</a> Plačance so sprva najemali samo v vojnah, potem pa je bila v poznih 1440. letih v Franciji ustanovljena prva stalna plačana vojska.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVale2001323-454">[452]</a> <a href="/wiki/Osmansko_cesarstvo" title="Osmansko cesarstvo">Osmansko cesarstvo</a> je okoli leta 1438 ustanovilo pehotne enote <a href="/wiki/Jani%C4%8Dar" title="Janičar">janičarjev</a>, sestavljene iz ugrabljenih krščanskih fantov.<a href="#cite_note-FOOTNOTESedlar1994241–242-455">[453]</a> Na <a href="/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka" title="Češka">Češkem</a> so se začele <a href="/wiki/Husitske_vojne" title="Husitske vojne">husitske verske vojne</a>, v katerih so na začetku prepričljivo zmagovali husiti z uporabo utrdb iz vozov.<a href="#cite_note-FOOTNOTESedlar1994233-456">[454]</a> V začetku 14. stoletja so bili omenjeni prvi <a href="/wiki/Top" title="Top">topovi</a>, okoli leta 1360 pa se je začela hitro širiti uporaba poceni <a href="/wiki/Pi%C5%A1tola" title="Pištola">pištol</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTENicolle1996294–298-457">[455]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Umetnost_in_arhitektura">Umetnost in arhitektura</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=32" title="Uredi razdelek: Umetnost in arhitektura" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=32" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Umetnost in arhitektura">uredi kodo</a>]</div> Najbogatejši italijanski in francoski knezi so redno najemali tuje umetnike, kar je privedlo do zbliževanja dvornih slogov. <a href="/wiki/Gotska_umetnost" title="Gotska umetnost">Gotska umetnost</a> se je okoli leta 1400 razširila na večino Evrope in ustvarila mojstrovine v kiparstvu in miniaturi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEAdams2011237–240-458">[456]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton2002253–256-459">[457]</a> Po vsej Evropi se je razširila posvetna umetnost. Premožni trgovci v <a href="/wiki/Italija" title="Italija">Italiji</a> in <a href="/wiki/Flandrija" title="Flandrija">Flandriji</a> so v 15. stoletju postali pomembni meceni, ki so naročali svoje portrete in kupovali vedno več luksuznih predmetov, kot so nakit, bogato okrašene skrinje in lončenina iz <a href="/wiki/Majolika" title="Majolika">majolike</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTELightbown197878-460">[458]</a> V Franciji in Flandriji je tkanje <a href="/wiki/Tapiserija" title="Tapiserija">tapiserij</a> postalo velika luksuzna industrija.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBenton2002257–262-461">[459]</a> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Lamgods_open.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/Lamgods_open.jpg/300px-Lamgods_open.jpg" decoding="async" width="300" height="219" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/Lamgods_open.jpg/450px-Lamgods_open.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/Lamgods_open.jpg/600px-Lamgods_open.jpg 2x" data-file-width="6265" data-file-height="4581" /></a><figcaption><a href="/wiki/Gentski_oltar" title="Gentski oltar">Gentski oltar</a> slikarja <a href="/wiki/Jan_van_Eyck" title="Jan van Eyck">Jana van Eycka</a>, ki merijo 5,2 x 3,75 m.<a href="#cite_note-462">[460]</a></figcaption></figure> <a href="/wiki/Firence" title="Firence">Firence</a> so postale središče intelektualnega in umetniškega življenja večino <a href="/wiki/Quattrocento" title="Quattrocento">quattrocenta</a>. <a href="/wiki/Medi%C4%8Dejci" title="Medičejci">Medičejci</a>, najvplivnejša firenška družina, so zbrali pomembno zbirko klasičnih kipov in jo dali na ogled lokalnim umetnikom. Toskanski arhitekt <a href="/wiki/Filippo_Brunelleschi" title="Filippo Brunelleschi">Filippo Brunelleschi</a> (umrl 1446) je pred načrtovanjem kupole firenške stolnice preučil rimski <a href="/wiki/Panteon,_Rim" title="Panteon, Rim">Panteon</a>. Pomembna inovacija v slikarstvu je bila <a href="/wiki/Perspektiva_(likovna_umetnost)" title="Perspektiva (likovna umetnost)">enotočkovna perspektiva</a>, ki je ustvarila vtis globine. Umetniki zgodnje <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesanse</a> so v umetniških delih obnovili <a href="/wiki/Akt_(upodobitev)" title="Akt (upodobitev)">akt</a> in erotiko, vključno s homoerotiko, kot sta <a href="/wiki/Sandro_Botticelli" title="Sandro Botticelli">Boticellijevo</a> (umrl 1510) <a href="/wiki/Rojstvo_Venere_(Botticelli)" title="Rojstvo Venere (Botticelli)">Rojstvo Venere</a> in <a href="/wiki/Donatello" title="Donatello">Donatellov</a> (umrl 1466) bronasti kip <a href="/wiki/David_(Donatello)" title="David (Donatello)">Davida</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEAdams2011241–253,_264-463">[461]</a> Flamski slikarji so temeljiti izboljšali svojo tehniko. Ko je <a href="/wiki/Jan_van_Eyck" title="Jan van Eyck">Jan van Eyck</a> (umrl 1441) dokončal svoj <a href="/wiki/Gentski_oltar" title="Gentski oltar">Gentski oltar</a>, je z oljno barvo ustvaril prosojno površino in grmičke bolj naravne.<a href="#cite_note-FOOTNOTEAdams2011265–267-464">[462]</a> Sredi 15. stoletja so tiskarne po vsej Evropi začele množično tiskati poceni igralne karte in primitivne verske podobe. Knjižni bloki, lesorezi z ilustracijami in besedilom, so hitro postali priljubljeni. S to tehniko sta bili natisnjeni <a href="/wiki/Biblia_pauperum" title="Biblia pauperum">Biblia pauperum</a> (Biblija revežev) in <a href="/w/index.php?title=Ars_moriendi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ars moriendi (stran ne obstaja)">Ars moriendi</a> (Umetnost umiranja).<a href="#cite_note-FOOTNOTEGriffiths199617–18,_137-465">[463]</a> Zelo brane so postale grozljive zgodbe, vključno z nemškimi knjižicami, ki so opisovale okrutna dejanja vlaškega kneza <a href="/wiki/Vlad_III._Drakula" title="Vlad III. Drakula">Vlada Drakule</a> (vladal 1456–1462).<a href="#cite_note-FOOTNOTESedlar1994451-466">[464]</a> Leta 1493 je izšla <a href="/w/index.php?title=N%C3%BCrnber%C5%A1ka_kronika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nürnberška kronika (stran ne obstaja)">Nürnberška kronika</a>, prva obsežna ilustrirana tiskana knjiga.<a href="#cite_note-FOOTNOTEGriffiths199618-467">[465]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sodobne_percepcije_in_zgodovinopisje">Sodobne percepcije in zgodovinopisje</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=33" title="Uredi razdelek: Sodobne percepcije in zgodovinopisje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=33" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sodobne percepcije in zgodovinopisje">uredi kodo</a>]</div> Srednjeveško obdobje je pogosto opisano kot obdobje barbarstva, nevednosti in vraževerja, ki je verske avtoritete postavljalo nad osebno izkušnjo in razum. Mnenje je dediščina <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesanse</a> in <a href="/wiki/Razsvetljenstvo" title="Razsvetljenstvo">razsvetljenstva</a>, ko so razsvetljenci dvignili razum nad vero in začeli svojo kulturo primerjali s preteklostjo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavies1996291–293-11">[10]</a> Prepričanje, da so vsi ljudje v srednjem veku verjeli, da je Zemlja ploščata, je napačno.<a href="#cite_note-FOOTNOTERussel199149–58-468">[466]</a> Predavatelji na srednjeveških univerzah so običajno trdili, da dokazi kažejo, da je Zemlja krogla.<a href="#cite_note-FOOTNOTEGrant1994626–630-469">[467]</a> V 19. stoletju je brutalnost <a href="/wiki/Francoska_revolucija" title="Francoska revolucija">francoske revolucije</a> sprožila nostalgijo po srednjem veku. Srednji vek je navdihnil več vplivnih intelektualcev, vključno z britanskim zgodovinarjem <a href="/wiki/Thomas_Carlyle" title="Thomas Carlyle">Thomasom Carlylejem</a> (umrl 1881), francoskim arhitektom <a href="/wiki/Eug%C3%A8ne_Viollet-le-Duc" title="Eugène Viollet-le-Duc">Eugènom Viollet-le-Ducom</a> (umrl 1879) in nemškim skladateljem <a href="/wiki/Richard_Wagner" title="Richard Wagner">Richardom Wagnerjem</a> (umrl 1883). Romantični nacionalizem je iskal izvor modernih narodov v srednjem veku, spodbujal narodno prebujenje zatiranih etničnih skupin in ekspanzionizem imperijev.<a href="#cite_note-FOOTNOTERubin20146–9-470">[468]</a> Profesionalizacija preučevanja zgodovine se je začela z nemškim zgodovinarjem <a href="/wiki/Leopold_von_Ranke" title="Leopold von Ranke">Leopoldom von Rankejem</a> (umrl 1886). Von Ranke je poudarjal pomembnost primarnih virov in preučeval več vidikov zgodovine, vendar so se njegovi učenci osredotočali predvsem na politično zgodovino. Zgodovinarji francoske šole Annales, kot je bil <a href="/wiki/Marc_Bloch" title="Marc Bloch">Marc Bloch</a> (umrl 1944), so razširili svojo perspektivo in preučevali kulturo, družbo in identiteto. <a href="/wiki/Marksizem" title="Marksizem">Marksizem</a> je s svojim poudarkom na razrednem konfliktu vplival na zgodovinske raziskave v sovjetskem bloku. Monografije o srednjeveški zgodovini določenih družbenih skupin, kot so ženske, Judje, sužnji, krivoverci in homoseksualci, so redno izhajale od 70. let prejšnjega stoletja s pritokom ljudi iz različnih družbenih okolij na univerze.<a href="#cite_note-FOOTNOTEArnold20218–15-471">[469]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Srednji_vek_na_slovenskem_ozemlju">Srednji vek na slovenskem ozemlju</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=34" title="Uredi razdelek: Srednji vek na slovenskem ozemlju" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=34" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Srednji vek na slovenskem ozemlju">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Stari_vek_in_zgodnji_srednji_vek">Stari vek in zgodnji srednji vek</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=35" title="Uredi razdelek: Stari vek in zgodnji srednji vek" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=35" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Stari vek in zgodnji srednji vek">uredi kodo</a>]</div> Na slovenskem ozemlju so pred prihodom Rimljanov živela <a href="/wiki/Iliri" title="Iliri">ilirska</a>, kasneje tudi <a href="/wiki/Kelti" title="Kelti">keltska</a> plemena. Ukvarjala so se predvsem s poljedelstvom, živinorejo in pastirstvom in so gospodarsko zaostajala za Rimljani. Rimsko cesarstvo je začelo prodirati na slovensko ozemlje po ustanovitvi <a href="/wiki/Oglej" title="Oglej">Ogleja</a> (Aquileia) leta 181 pr. n. št. Zahodna Slovenija je bila vključena v <a href="/wiki/Rimska_Italija" title="Rimska Italija">X. regijo Italije</a>, vzhodna pa v provinco <a href="/wiki/Panonija_(rimska_provinca)" title="Panonija (rimska provinca)">Panonijo</a>. Priseljenci in romanizirani staroselci so ustanovili mesta <a href="/wiki/Emona" title="Emona">Emona</a> (danes <a href="/wiki/Ljubljana" title="Ljubljana">Ljubljana</a>), Celeia (danes <a href="/wiki/Celje" title="Celje">Celje</a>), Poetovio (danes <a href="/wiki/Ptuj" title="Ptuj">Ptuj</a>), in <a href="/wiki/Neviodunum" title="Neviodunum">Neviodunum</a> (danes Drnovo pri Krškem). Slovenski prostor je bil opustočen med <a href="/wiki/Markomanske_vojne" title="Markomanske vojne">markomanskimi vojnami</a>, vdori <a href="/wiki/Markomani" title="Markomani">Markomanov</a>, <a href="/wiki/Jazigi" title="Jazigi">Jazigov</a> in drugih germanskih plemen in epidemijami kužnih bolezni. Proti koncu 3. stoletja so bile zgrajene prve krščanske cerkve, v naslednjih treh stoletjih pa so se ustanovile škofije, ki so spadale pod Oglejsko metropolijo. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na ozemlju Slovenije slabeti zaradi vdorov germanskih plemen, ki so se pomikala proti Italiji. Domače prebivalstvo se je začelo seliti iz mest v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletju so prek Slovenije v Italijo vdrli <a href="/wiki/Huni" title="Huni">Huni</a>, ob koncu 5. stoletja <a href="/wiki/Ostrogoti" title="Ostrogoti">Ostrogoti</a> in v 6. stoletju <a href="/wiki/Langobardi" title="Langobardi">Langobardi</a>. Ostrogoti so ustanovili svoje <a href="/wiki/Italsko_kraljestvo_(476%E2%80%93493)" title="Italsko kraljestvo (476–493)">Italsko kraljestvo</a>, v katero so bili vključeni <a href="/wiki/Norik_(rimska_provinca)" title="Norik (rimska provinca)">Norik</a>, <a href="/wiki/Dalmacija_(rimska_provinca)" title="Dalmacija (rimska provinca)">Dalmacija</a> in <a href="/wiki/Panonija_(rimska_provinca)" title="Panonija (rimska provinca)">Panonija</a>. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Naselitev_Slovanov">Naselitev Slovanov</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=36" title="Uredi razdelek: Naselitev Slovanov" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=36" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Naselitev Slovanov">uredi kodo</a>]</div> V 6. stoletju so se na širšem ozemlju vzhodnih <a href="/wiki/Alpe" title="Alpe">Alp</a> naselili <a href="/wiki/Slovani" title="Slovani">Slovani</a>. Prvi naselitveni val se je zgodil okoli leta 550 iz današnje <a href="/wiki/Moravska" title="Moravska">Moravske</a>. Drugi val se je zgodil po odhodu Langobardov z našega ozemlja v Italijo leta 568. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati tudi <a href="/wiki/Avari" title="Avari">Avari</a>. Ostanki romaniziranih staroselcev so deloma ohranili krščanstvo. Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe potrjujejo propadi škofij v vzhodnoalpskem prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev nove, slovanske govorice. Meja med Slovani in Tirolci se je že takrat začasno ustalila na vzhodnem Tirolskem, meja z Langobardi pa 7. stoletju na robu <a href="/wiki/Furlanska_ni%C5%BEina" title="Furlanska nižina">Furlanske nižine</a>. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kneževini_Karantanija_in_Karniola">Kneževini Karantanija in Karniola</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=37" title="Uredi razdelek: Kneževini Karantanija in Karniola" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=37" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kneževini Karantanija in Karniola">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Carantania_800_AD.PNG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Carantania_800_AD.PNG/250px-Carantania_800_AD.PNG" decoding="async" width="250" height="179" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Carantania_800_AD.PNG/375px-Carantania_800_AD.PNG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Carantania_800_AD.PNG/500px-Carantania_800_AD.PNG 2x" data-file-width="639" data-file-height="457" /></a><figcaption>Najverjetnejši obseg Karantanije okoli leta 800</figcaption></figure> Slovani v Vzhodnih Alpah in Panoniji so bili podložniki avarskega kagana. Nekje med letoma 622<a href="#cite_note-FOOTNOTEGrafenauer200094-472">[470]</a> in 626 <a href="#cite_note-FOOTNOTECurta2001109-473">[471]</a> se je začel obsežen slovanski upor proti njim pod <a href="/wiki/Samo_(kralj)" title="Samo (kralj)">Samovim</a> vodstvom. Upor je zajel ozemlje današnje <a href="/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka" title="Češka">Češke</a> in Moravske in verjetno del Vzhodnih Alp. Poraz Avarov pred <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Konstantinoplom</a> je tako omajal moč Avarov,<a href="#cite_note-FOOTNOTESimonitti,_Štih199630-474">[472]</a> da so se jim uprla tudi druga slovanska plemena. <a href="#cite_note-FOOTNOTEHauptman199937-475">[473]</a> <a href="/wiki/Samova_plemenska_zveza" title="Samova plemenska zveza">Samovi plemenski zvezi</a> se je pridružil velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza <a href="/wiki/Valuk" title="Valuk">Valuka</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEKorošec199917-476">[474]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEWolfram1991177-477">[475]</a> Samo je vladal do svoje smrti leta 658,<a href="#cite_note-FOOTNOTESimonitti,_Štih199630-474">[472]</a> po njegovi smrti pa se je zveza plenem od Labe in morda celo do Jadrana hitro razkrojila.<a href="#cite_note-FOOTNOTEGrafenauer200097-478">[476]</a> »Krajina Slovanov« s središčem na <a href="/wiki/Krnski_Grad" title="Krnski Grad">Krnskem gradu</a> severno od današnjega <a href="/wiki/Celovec" title="Celovec">Celovca</a>, ki se je že začela imenovati <a href="/wiki/Karantanija" title="Karantanija">Karantanija</a>, je ohranila neodvisnost. Z vladanjem kneza <a href="/wiki/Hotimir" title="Hotimir">Hotimira</a> leta 751 se je začelo pokristjanjevanje Karantancev, ki je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza <a href="/wiki/Tasilo_III." title="Tasilo III.">Tasila III.</a> leta 788 je bila Karantanija vključena v frankovsko državo. Leta 819 se je začel upor <a href="/wiki/Ljudevit_Posavski" title="Ljudevit Posavski">Ljudevita Posavskega</a> proti Frankom, kateremu so se leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še isto leto poraženi. Po zadušitvi upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in domače slovanske kneze zamenjali s frankovskimi grofi. Poseben obred <a href="/wiki/Ustoli%C4%8Devanje_koro%C5%A1kih_vojvod" title="Ustoličevanje koroških vojvod">ustoličevanja koroških vojvod</a> iz časa Karantanije se je kljub temu ohranil vse do leta 1414. Na tam ozemlju se je ohranilo tudi slovansko plemstvo, o čemer pričajo t. i. <a href="/wiki/Slovenske_fevdne_prisege" title="Slovenske fevdne prisege">Slovenske fevdne prisege</a> iz 17. stoletja.<a href="#cite_note-479">[477]</a><a href="#cite_note-480">[478]</a> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Karniola_around_800.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Karniola_around_800.png/250px-Karniola_around_800.png" decoding="async" width="250" height="270" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Karniola_around_800.png/375px-Karniola_around_800.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f7/Karniola_around_800.png 2x" data-file-width="411" data-file-height="444" /></a><figcaption>Verjetni obseg Karniole okoli leta 800</figcaption></figure> Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je v zgornjem <a href="/wiki/Posavje" title="Posavje">Posavju</a> na prehodu iz 8. v 9. stoletje razvila slovanska plemenska kneževina <a href="/wiki/Karniola" title="Karniola">Karniola</a> s središčem v Carniumu, današnjem <a href="/wiki/Kranj" title="Kranj">Kranju</a>. Karniolo kot domovino Slovanov (Carniola, patria Sclavorum) v 8. stoletju omenja langobardski kronist <a href="/wiki/Pavel_Diakon" title="Pavel Diakon">Pavel Diakon</a>. Leta 795 je izpričan edini domnevni knez <a href="/wiki/Vojnomir_Slovan" title="Vojnomir Slovan">Vojnomir</a>. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo Franki po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega spremenili v mejno grofijo. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v <a href="/wiki/Istra" title="Istra">Istri</a> je listina Rižanskega zbora, ki ga je okoli leta 804 v <a href="/wiki/Ri%C5%BEana" title="Rižana">Rižani</a> pri <a href="/wiki/Koper" title="Koper">Kopru</a> sklical gradeški patriarh <a href="/wiki/Fortunacijan_Oglejski" title="Fortunacijan Oglejski">Fortunat</a>. V listini je zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo frankovsko oblast, da Slovane, ki so se nastanili v okolico mest, prežene v kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<a href="#cite_note-481">[479]</a><a href="#cite_note-482">[480]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Frankovska_država">Frankovska država</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=38" title="Uredi razdelek: Frankovska država" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=38" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Frankovska država">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Frankenreich_768-811.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/Frankenreich_768-811.jpg/250px-Frankenreich_768-811.jpg" decoding="async" width="250" height="211" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/Frankenreich_768-811.jpg/375px-Frankenreich_768-811.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/Frankenreich_768-811.jpg/500px-Frankenreich_768-811.jpg 2x" data-file-width="1400" data-file-height="1180" /></a><figcaption>Frankovska država v letih 768-814</figcaption></figure> Po neuspešnem vdoru <a href="/wiki/Bolgari" title="Bolgari">Bolgarov</a> v Panonsko nižino in njihovem izgonu je <a href="/wiki/Ludvik_Nem%C5%A1ki" title="Ludvik Nemški">Ludvik Nemški</a> okoli leta 840 Panonijo podelil v fevd <a href="/wiki/Pribina" title="Pribina">Pribini</a>, nekdanjemu knezu <a href="/wiki/Kne%C5%BEevina_Nitra" title="Kneževina Nitra">Nitre</a>. Pribina je bil leta 847 imenovan za grofa in dobil v last ozemlje Spodnje Panonije s sedežem v <a href="/wiki/Blatenski_Kostel" title="Blatenski Kostel">Blatenskem Kostelu</a> na današnjem <a href="/wiki/Mad%C5%BEarska" title="Madžarska">Madžarskem</a>. Leta 861 je Pribino nasledil sin <a href="/wiki/Kocelj" title="Kocelj">Kocelj</a>, ki se je iztrgal frankovskemu vplivu, vendar je bil okoli leta 876 odstranjen. Kratko obdobje samostojnosti panonske slovanske kneževine se je končalo. Ozemlje je bilo ponovno vključeno v <a href="/wiki/Panonska_marka" title="Panonska marka">Vzhodno marko</a>. V času vlade <a href="/wiki/Arnulf_Koro%C5%A1ki" title="Arnulf Koroški">Arnulfa Koroškega</a> je Koroška postala središče Vzhodne marke in dobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je krepila fevdalizacija, ki se je končala z vdorom Madžarov ob koncu 9. stoletja. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Sveto_rimsko_cesarstvo">Sveto rimsko cesarstvo</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=39" title="Uredi razdelek: Sveto rimsko cesarstvo" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=39" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sveto rimsko cesarstvo">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png/250px-Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png" decoding="async" width="250" height="264" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png/375px-Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png/500px-Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png 2x" data-file-width="2844" data-file-height="3008" /></a><figcaption>Vojvodina Bavarska v 10. stoletju</figcaption></figure> S spremembo oblasti se je uvedla uprava, ki je temeljila na mejnih grofijah – markah oz. krajinah. Cesar <a href="/wiki/Oton_II." title="Oton II.">Oton II.</a> je Koroški, ki je leta 976 postala vojvodina, podredil sosednje mejne grofije: Karantansko]], Podravsko, Savinjsko, Kranjsko, Istrsko, Furlansko in Veronsko marko. Ta na pol samostojna tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati dežele. V tem obdobju se je utrdil <a href="/wiki/Fevdalizem" title="Fevdalizem">fevdalni sistem</a>. Priselile so se pomembne plemiške rodbine, zgrajeni so bili prvi gradovi, okrepila se je kolonizacija in uveljavil se je <a href="/wiki/Huba" title="Huba">hubni</a> sistem delitve obdelovalne zemlje. V tem času so bili napisani <a href="/wiki/Bri%C5%BEinski_spomeniki" title="Brižinski spomeniki">Brižinski spomeniki</a>. V visokem srednjem veku so se na ozemlju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška, Tržaška in Istra. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Habsburžani">Habsburžani</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=40" title="Uredi razdelek: Habsburžani" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=40" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Habsburžani">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Growth_of_Habsburg_territories.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Growth_of_Habsburg_territories.jpg/250px-Growth_of_Habsburg_territories.jpg" decoding="async" width="250" height="148" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Growth_of_Habsburg_territories.jpg/375px-Growth_of_Habsburg_territories.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Growth_of_Habsburg_territories.jpg/500px-Growth_of_Habsburg_territories.jpg 2x" data-file-width="2275" data-file-height="1350" /></a><figcaption>Širjenje vpliva Habsburžanov <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  posesti do leta 1282</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  pridobljeno med leti 1282 in 1521</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  pridobljeno med leti 1521 in 1650</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  pridobljeno med leti 1650 in 1700</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  pridobljeno med leti 1700 in 1800</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  pridobljeno med leti 1800 in 1815</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  pridobljeno po letu 1815</div></figcaption></figure> Leta 1246 so izumrli štajerski in avstrijski vojvode <a href="/wiki/Babenber%C5%BEani" title="Babenberžani">Babenberžani</a>. Za njihovo dediščino sta se spopadla ogrski kralj <a href="/wiki/B%C3%A9la_IV._Ogrski" title="Béla IV. Ogrski">Bela IV.</a> in češki kralj <a href="/wiki/Otokar_II._P%C5%99emysl" title="Otokar II. Přemysl">Otokar II. Přemysl</a>, ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl še koroški vojvoda in kranjski deželni knez <a href="/wiki/Ulrik_III._Spanheim" title="Ulrik III. Spanheim">Ulrik III. Spanheim</a>. Njegove posesti je takoj zasedel njegov bratranec Otokar II., ki je leta 1272 z izvolitvijo za generalnega poglavarja prevzel oblast še v <a href="/wiki/Furlanija" title="Furlanija">Furlaniji</a> in s tem zavladal na ozemlju od Češke do Jadranskega morja. Nemški kralj <a href="/wiki/Rudolf_I._Habsbur%C5%A1ki" title="Rudolf I. Habsburški">Rudolf I. Habsburški</a> je zahteval vrnitev na novo pridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z <a href="/wiki/Bitka_na_Moravskem_polju" title="Bitka na Moravskem polju">bitko na Moravskem polju</a>, v kateri je bil Otokar II. ubit. Po njegovi smrti se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med Habsburžani in majnhardinsko vejo goriških grofov. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma <a href="/wiki/Albreht_II._Nem%C5%A1ki" title="Albreht II. Nemški">Albrehtu</a> in <a href="/wiki/Rudolf_II._Habsbur%C5%A1ki" title="Rudolf II. Habsburški">Rudolfu II.</a>, Koroško v fevd goriškim grofom, Kranjsko pa goriškim grofom v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so njihove posesti podedovali Habsburžani. Slednji so leta 1374 podedovali še Pazinsko grofijo v Istri in Metliko v Beli krajini. Ko so se jim podredili še devinski gospodje so Habsburžani leta 1366 dosegli Jadransko morje in leta 1382 <a href="/wiki/Trst" title="Trst">Trst</a>. Oblast <a href="/wiki/Habsbur%C5%BEani" title="Habsburžani">Habsburžanov</a> je začasno ogrozil vzpon <a href="/wiki/Celjski_grofje" title="Celjski grofje">Celjskih grofov</a>. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po <a href="/wiki/Vovbr%C5%BEani" title="Vovbržani">Vovbržanih</a>, leta 1341 dobili <a href="/wiki/Grof" title="Grof">grofovski</a> naslov, zveze s cesarjem <a href="/wiki/Sigismund_Luksembur%C5%A1ki" title="Sigismund Luksemburški">Sigismundom Luksemburškim</a> pa so jim omogočile širitev posesti na Ogrsko in <a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaško</a>. Sigismund jih je leta 1436 povišal v kneze, kar je omogočilo ustanovitev <a href="/wiki/Celjska_kne%C5%BEevina" class="mw-redirect" title="Celjska kneževina">Celjske kneževine</a>. Povišanje je hkrati sprožilo vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med <a href="/wiki/Friderik_II._Celjski" title="Friderik II. Celjski">Friderikom II. Celjskim</a> in <a href="/wiki/Friderik_III._Habsbur%C5%A1ki" title="Friderik III. Habsburški">Friderikom III. Habsburškim</a>. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo morali po smrti zadnjega Celjana <a href="/wiki/Ulrik_II._Celjski" title="Ulrik II. Celjski">Ulrika II.</a> leta 1456 Habsburžani ubraniti v vojni za celjsko dediščino, ki je trajala do leta 1460. <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Celjski_grofje_ozemlje.PNG/250px-Celjski_grofje_ozemlje.PNG" decoding="async" width="250" height="162" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Celjski_grofje_ozemlje.PNG/375px-Celjski_grofje_ozemlje.PNG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Celjski_grofje_ozemlje.PNG/500px-Celjski_grofje_ozemlje.PNG 2x" data-file-width="714" data-file-height="464" /></a><figcaption>Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja</figcaption></figure> Konec srednjega veka v 15. in 16. stoletju so dogajanja na slovenskem ozemlju zaznamovali <a href="/wiki/Tur%C5%A1ki_vpadi" title="Turški vpadi">turški vpadi</a>. Nezadovoljstvo zaradi preslabe obrambe pred Turki in uvajanja novih davkov, predvsem v naravi, in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili <a href="/wiki/Kme%C4%8Dki_upori_na_Slovenskem" title="Kmečki upori na Slovenskem">kmečke upore</a>. Največji je leta 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Upori so se s krvavimi porazi upornikov nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja. Leta 1518 je bilo v <a href="/wiki/Innsbruck" title="Innsbruck">Innsbrucku</a> zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel, na katerem so sklenili utrditi obrambo pred Turki in določili dedno celovitost habsburških dednih dežel. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Od_reformacije_do_baroka">Od reformacije do baroka</h3>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=41" title="Uredi razdelek: Od reformacije do baroka" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=41" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Od reformacije do baroka">uredi kodo</a>]</div> <div class="barbox tright" style="overflow-x: auto;"> <div style="border:1px solid silver; font-size:88%; padding:0.4em; width:300px; background: white;"> <table style="text-align:left; border-collapse:collapse; width:100%;"> <tbody><tr style="background:none"><th style="text-align:center;" colspan="5"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r6026938/mw-parser-output/.tmulti"><div class="thumb tmulti tnone center"><div class="thumbinner multiimageinner" style="width:288px;max-width:288px"><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:132px;max-width:132px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Primo%C5%BE_Trubar_-_Abecednik.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Primo%C5%BE_Trubar_-_Abecednik.jpg/130px-Primo%C5%BE_Trubar_-_Abecednik.jpg" decoding="async" width="130" height="225" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Primo%C5%BE_Trubar_-_Abecednik.jpg/195px-Primo%C5%BE_Trubar_-_Abecednik.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Primo%C5%BE_Trubar_-_Abecednik.jpg/260px-Primo%C5%BE_Trubar_-_Abecednik.jpg 2x" data-file-width="404" data-file-height="700" /></a></div><div class="thumbcaption">Trubarjev Abecedarium (1550)</div></div><div class="tsingle" style="width:152px;max-width:152px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Dalmatinova_biblija_barva.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5e/Dalmatinova_biblija_barva.jpg/150px-Dalmatinova_biblija_barva.jpg" decoding="async" width="150" height="231" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5e/Dalmatinova_biblija_barva.jpg/225px-Dalmatinova_biblija_barva.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5e/Dalmatinova_biblija_barva.jpg/300px-Dalmatinova_biblija_barva.jpg 2x" data-file-width="455" data-file-height="700" /></a></div><div class="thumbcaption">Dalmatinova Biblija (1583)</div></div></div></div></div></th></tr> <tr style="font-size:88%; height:4px;"> <td colspan="2" style="padding:0 4px; text-align:left;"></td> <td style="width:100px; text-align:left;"></td> <td colspan="2" style="padding:0 4px; width:1em; text-align:right;"></td> </tr> </tbody></table> </div> </div> Sredi 16. stoletja se je na Slovenskem razmahnila <a href="/wiki/Reformacija" title="Reformacija">reformacija</a> pretežno <a href="/wiki/Luteranstvo" title="Luteranstvo">luteranske smeri</a> in postavila temelje slovenskega <a href="/wiki/Knji%C5%BEni_jezik" title="Knjižni jezik">knjižnega jezika</a> in s tem oblikovanja slovenske jezikovne skupnosti. <a href="/wiki/Primo%C5%BE_Trubar" title="Primož Trubar">Primož Trubar</a> je leta 1550 izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, <a href="/wiki/Abecedarium" title="Abecedarium">Abecednik</a> in <a href="/wiki/Catechismus_(1550)" title="Catechismus (1550)">Katekizem</a>. <a href="/wiki/Protestantizem" title="Protestantizem">Protestanti</a> so izdali še okoli 50 drugih knjig v slovenskem jeziku. Leta 1584 <a href="/wiki/Adam_Bohori%C4%8D" title="Adam Bohorič">Adam Bohorič</a> je napisal tudi prvo slovensko slovnico <a href="/wiki/Zimske_urice_proste" title="Zimske urice proste">Zimske urice proste</a> (Articae Horulae), <a href="/wiki/Jurij_Dalmatin" title="Jurij Dalmatin">Jurij Dalmatin</a> pa izdal prevod celotnega <a href="/wiki/Sveto_pismo" title="Sveto pismo">Svetega pisma</a>. V začetku 17. stoletja sta knežji absolutizem in <a href="/wiki/Katoli%C5%A1ka_cerkev" class="mw-redirect" title="Katoliška cerkev">katoliška cerkev</a> v procesu <a href="/wiki/Protireformacija" title="Protireformacija">protireformacije</a> in katoliške prenove zatrli protestantizem in za dolgo časa zavrli <a href="/wiki/Knji%C5%BEevnost" title="Književnost">književnost</a> v slovenskem jeziku. <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sorodne_teme">Sorodne teme</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=42" title="Uredi razdelek: Sorodne teme" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=42" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sorodne teme">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a href="/wiki/Srednjeve%C5%A1ka_knji%C5%BEevnost" title="Srednjeveška književnost">srednjeveška književnost</a></li> <li><a href="/wiki/Srednjeve%C5%A1ka_arhitektura" title="Srednjeveška arhitektura">srednjeveška arhitektura</a></li> <li><a href="/wiki/Zgodovina_umetnosti#Umetnost_srednjega_veka" title="Zgodovina umetnosti">srednjeveška umetnost</a></li> <li><a href="/wiki/Srednjeve%C5%A1ka_glasba" title="Srednjeveška glasba">srednjeveška glasba</a></li> <li><a href="/wiki/Srednjeve%C5%A1ka_kuhinja" title="Srednjeveška kuhinja">srednjeveška kuhinja</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Voja%C5%A1ka_oprema_v_srednjem_veku&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vojaška oprema v srednjem veku (stran ne obstaja)">vojaška oprema v srednjem veku</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Srednjeve%C5%A1ke_vladarske_rodbine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Srednjeveške vladarske rodbine (stran ne obstaja)">srednjeveške vladarske rodbine</a></li> <li><a href="/wiki/Periodizacija_zgodovine" title="Periodizacija zgodovine">periodizacija zgodovine</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Opombe">Opombe</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=43" title="Uredi razdelek: Opombe" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=43" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Opombe">uredi kodo</a>]</div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 20em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-5"><a href="#cite_ref-5">↑</a> Srednjeveški pisci so zgodovino razdelili na obdobja, kot sta šest dob ali štiri cesarstva, in menili, da je njihov čas zadnji pred koncem sveta.<a href="#cite_note-FOOTNOTEMommsen1942238-4">[4]</a> </li> <li id="cite_note-139"><a href="#cite_ref-139">↑</a> Musica disciplina (The Discipline of Music) Teoretične študije iz poznega 9. stoletja vsebujejo najzgodnejše določene reference o razporeditvi harmoničnih intervalov v polifoniji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHoppin1978189-138">[137]</a> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=44" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=44" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici">uredi kodo</a>]</div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 20em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><a href="#cite_ref-1">↑</a> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite id="CITEREFŠtih,_Peter.2001" class="citation book cs1">Štih, Peter. (2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/445295497">O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem</a>. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9619080327" title="Posebno:ViriKnjig/9619080327"><bdi>9619080327</bdi></a>. <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/445295497">445295497</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=O+zgodovinskih+prelomnicah+v+srednjem+veku+na+Slovenskem&rft.place=Ljubljana&rft.pub=Zveza+zgodovinskih+dru%C5%A1tev+Slovenije&rft.date=2001&rft_id=info%3Aoclcnum%2F445295497&rft.isbn=9619080327&rft.au=%C5%A0tih%2C+Peter.&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.worldcat.org%2Foclc%2F445295497&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPower20063-2"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPower20063_2-0">↑</a> <a href="#CITEREFPower2006">Power 2006</a>, str. 3. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHankins2001xvii–xviii-3">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEHankins2001xvii–xviii_3-0">3,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEHankins2001xvii–xviii_3-1">3,1</a> <a href="#CITEREFHankins2001">Hankins 2001</a>, str. ;xvii–xviii. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMommsen1942238-4"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMommsen1942238_4-0">↑</a> <a href="#CITEREFMommsen1942">Mommsen 1942</a>, str. 238. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMurray20044-6"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMurray20044_6-0">↑</a> <a href="#CITEREFMurray2004">Murray 2004</a>, str. 4. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFried2015viii-7"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFried2015viii_7-0">↑</a> <a href="#CITEREFFried2015">Fried 2015</a>, str. viii. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham20161-8"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham20161_8-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. 1. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERubin20141-9">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTERubin20141_9-0">8,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTERubin20141_9-1">8,1</a> <a href="#CITEREFRubin2014">Rubin 2014</a>, str. 1. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERubin20145-10"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERubin20145_10-0">↑</a> <a href="#CITEREFRubin2014">Rubin 2014</a>, str. 5. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDavies1996291–293-11">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavies1996291–293_11-0">10,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavies1996291–293_11-1">10,1</a> <a href="#CITEREFDavies1996">Davies 1996</a>, str. ;291–293. </li> <li id="cite_note-12"><a href="#cite_ref-12">↑</a> Hauser, Arnold, Socialna zgodovina umetnosti in literature I., Cankarjeva Založba, Ljubljana 1961, str.121 </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEArnold202121,_132–134-13"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEArnold202121,_132–134_13-0">↑</a> <a href="#CITEREFArnold2021">Arnold 2021</a>, str. ;21, 132–134. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPower2006304-14"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPower2006304_14-0">↑</a> <a href="#CITEREFPower2006">Power 2006</a>, str. 304. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMommsen1942226-15"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMommsen1942226_15-0">↑</a> <a href="#CITEREFMommsen1942">Mommsen 1942</a>, str. 226. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHolmesStanden201815–16-16"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHolmesStanden201815–16_16-0">↑</a> <a href="#CITEREFHolmesStanden2018">Holmes & Standen 2018</a>, str. ;15–16. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHeng202118–24-17"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHeng202118–24_17-0">↑</a> <a href="#CITEREFHeng2021">Heng 2021</a>, str. ;18–24. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHarris20084-18"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHarris20084_18-0">↑</a> <a href="#CITEREFHarris2008">Harris 2008</a>, str. 4. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEArnold202126–27-19"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEArnold202126–27_19-0">↑</a> <a href="#CITEREFArnold2021">Arnold 2021</a>, str. ;26–27. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEArnold202137,_40-20"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEArnold202137,_40_20-0">↑</a> <a href="#CITEREFArnold2021">Arnold 2021</a>, str. ;37, 40. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEArnold202144–45-21"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEArnold202144–45_21-0">↑</a> <a href="#CITEREFArnold2021">Arnold 2021</a>, str. ;44–45. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta201917–23-22"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta201917–23_22-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;17–23. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta201928–29-23"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta201928–29_23-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;28–29. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009204-24"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009204_24-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. 204. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENaismith202317–19-25"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENaismith202317–19_25-0">↑</a> <a href="#CITEREFNaismith2023">Naismith 2023</a>, str. ;17–19. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEArnold202147–50-26"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEArnold202147–50_26-0">↑</a> <a href="#CITEREFArnold2021">Arnold 2021</a>, str. ;47–50. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHeather200610–14-27"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHeather200610–14_27-0">↑</a> <a href="#CITEREFHeather2006">Heather 2006</a>, str. ;10–14. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins20103–6-28"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins20103–6_28-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;3–6. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown198924–25-29">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown198924–25_29-0">28,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown198924–25_29-1">28,1</a> <a href="#CITEREFBrown1989">Brown 1989</a>, str. ;24–25. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHeather2006111-30">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEHeather2006111_30-0">29,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEHeather2006111_30-1">29,1</a> <a href="#CITEREFHeather2006">Heather 2006</a>, str. 111. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins20108–11-31"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins20108–11_31-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;8–11. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins201023–24-32"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins201023–24_32-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;23–24. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown198934-33"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown198934_33-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown1989">Brown 1989</a>, str. 34. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown198965–68,_82–94-34"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown198965–68,_82–94_34-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown1989">Brown 1989</a>, str. ;65–68, 82–94. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman202243–45-35"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman202243–45_35-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;43–45. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins201060–75-36"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins201060–75_36-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;60–75. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEChazan200635-37"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEChazan200635_37-0">↑</a> <a href="#CITEREFChazan2006">Chazan 2006</a>, str. 35. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENees200232–36-38"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENees200232–36_38-0">↑</a> <a href="#CITEREFNees2002">Nees 2002</a>, str. ;32–36. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENees200252–56-39"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENees200252–56_39-0">↑</a> <a href="#CITEREFNees2002">Nees 2002</a>, str. ;52–56. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStalley199921–23-40"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEStalley199921–23_40-0">↑</a> <a href="#CITEREFStalley1999">Stalley 1999</a>, str. ;21–23. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENees2002156–157-41"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENees2002156–157_41-0">↑</a> <a href="#CITEREFNees2002">Nees 2002</a>, str. ;156–157. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins201031–33-42"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins201031–33_42-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;31–33. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown1989122–124-43">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown1989122–124_43-0">42,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown1989122–124_43-1">42,1</a> <a href="#CITEREFBrown1989">Brown 1989</a>, str. ;122–124. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHeather2006145–180-44"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHeather2006145–180_44-0">↑</a> <a href="#CITEREFHeather2006">Heather 2006</a>, str. ;145–180. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHeather2006219-45"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHeather2006219_45-0">↑</a> <a href="#CITEREFHeather2006">Heather 2006</a>, str. 219. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins201059–60-46"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins201059–60_46-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;59–60. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHeather2006417-47"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHeather2006417_47-0">↑</a> <a href="#CITEREFHeather2006">Heather 2006</a>, str. 417. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins201080-48"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins201080_48-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. 80. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJames200967–69-49"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJames200967–69_49-0">↑</a> <a href="#CITEREFJames2009">James 2009</a>, str. ;67–69. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham200979-50"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham200979_50-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. 79. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham200996–97-51"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham200996–97_51-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;96–97. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham200986-52"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham200986_52-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. 86. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010116–134-53"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010116–134_53-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;116–134. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham200998–101-54"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham200998–101_54-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;98–101. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERubin201411–13-55"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERubin201411–13_55-0">↑</a> <a href="#CITEREFRubin2014">Rubin 2014</a>, str. ;11–13. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009156–159-56"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009156–159_56-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;156–159. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009164–165-57"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009164–165_57-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;164–165. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJames200982–94-58"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJames200982–94_58-0">↑</a> <a href="#CITEREFJames2009">James 2009</a>, str. ;82–94. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJames200977–78-59"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJames200977–78_59-0">↑</a> <a href="#CITEREFJames2009">James 2009</a>, str. ;77–78. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJames200979–81-60"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJames200979–81_60-0">↑</a> <a href="#CITEREFJames2009">James 2009</a>, str. ;79–81. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown1989124-61"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown1989124_61-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown1989">Brown 1989</a>, str. 124. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJames200978-62">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEJames200978_62-0">61,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEJames200978_62-1">61,1</a> <a href="#CITEREFJames2009">James 2009</a>, str. 78. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJames200977-63"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJames200977_63-0">↑</a> <a href="#CITEREFJames2009">James 2009</a>, str. 77. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010203–209-64"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010203–209_64-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;203–209. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta201951–59-65"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta201951–59_65-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;51–59. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta201971–77-66"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta201971–77_66-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;71–77. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDavies1996235–238-67"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavies1996235–238_67-0">↑</a> <a href="#CITEREFDavies1996">Davies 1996</a>, str. ;235–238. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham200981–82-68"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham200981–82_68-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;81–82. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham200983-69"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham200983_69-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. 83. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022130–131-70"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022130–131_70-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;130–131. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERingrose2016374–375-71"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERingrose2016374–375_71-0">↑</a> <a href="#CITEREFRingrose2016">Ringrose 2016</a>, str. ;374–375. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown1989150–156-72"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown1989150–156_72-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown1989">Brown 1989</a>, str. ;150–156. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown20018–10-73"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown20018–10_73-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown2001">Brown 2001</a>, str. ;8–10. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010138–141-74"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010138–141_74-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;138–141. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown1989174–181-75"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown1989174–181_75-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown1989">Brown 1989</a>, str. ;174–181. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown200145–49-76"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown200145–49_76-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown2001">Brown 2001</a>, str. ;45–49. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009189–193-77"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009189–193_77-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;189–193. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009195–199-78"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009195–199_78-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;195–199. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009116,_197-79"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009116,_197_79-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;116, 197. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009116,_195–197-80"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009116,_195–197_80-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;116, 195–197. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERamirez202297–98,_117–118-81"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERamirez202297–98,_117–118_81-0">↑</a> <a href="#CITEREFRamirez2022">Ramirez 2022</a>, str. ;97–98, 117–118. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERamirez2022113–118-82"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERamirez2022113–118_82-0">↑</a> <a href="#CITEREFRamirez2022">Ramirez 2022</a>, str. ;113–118. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022120-83"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022120_83-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 120. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBitel2002180–182-84"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBitel2002180–182_84-0">↑</a> <a href="#CITEREFBitel2002">Bitel 2002</a>, str. ;180–182. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009205–210-85"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009205–210_85-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;205–210. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009211–212-86"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009211–212_86-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;211–212. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009215-87"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009215_87-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. 215. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022119–120-88"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022119–120_88-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;119–120. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown200124–26-89"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown200124–26_89-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown2001">Brown 2001</a>, str. ;24–26. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGiesGies19733–4-90"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGiesGies19733–4_90-0">↑</a> <a href="#CITEREFGiesGies1973">Gies & Gies 1973</a>, str. ;3–4. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEChazan200677–78,_90–93,_116–117-91"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEChazan200677–78,_90–93,_116–117_91-0">↑</a> <a href="#CITEREFChazan2006">Chazan 2006</a>, str. ;77–78, 90–93, 116–117. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEChazan200692-92"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEChazan200692_92-0">↑</a> <a href="#CITEREFChazan2006">Chazan 2006</a>, str. 92. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMcCormick2010649-93"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMcCormick2010649_93-0">↑</a> <a href="#CITEREFMcCormick2010">McCormick 2010</a>, str. 649. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010136,_141–142-94"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010136,_141–142_94-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;136, 141–142. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010143–150,_160,_226-95"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010143–150,_160,_226_95-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;143–150, 160, 226. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010376–377-96"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010376–377_96-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;376–377. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown200115-97"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown200115_97-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown2001">Brown 2001</a>, str. 15. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010373–375-98"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010373–375_98-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;373–375. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERingrose2016372–373-99"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERingrose2016372–373_99-0">↑</a> <a href="#CITEREFRingrose2016">Ringrose 2016</a>, str. ;372–373. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009218–219-100"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009218–219_100-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;218–219. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010347–349-101"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010347–349_101-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;347–349. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENaismith202315,_227–228,_236–237,_268–271-102"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENaismith202315,_227–228,_236–237,_268–271_102-0">↑</a> <a href="#CITEREFNaismith2023">Naismith 2023</a>, str. ;15, 227–228, 236–237, 268–271. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010354-103"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010354_103-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. 354. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMcCormick2010753–754,_763-104"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMcCormick2010753–754,_763_104-0">↑</a> <a href="#CITEREFMcCormick2010">McCormick 2010</a>, str. ;753–754, 763. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMcCormick2010708–733-105"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMcCormick2010708–733_105-0">↑</a> <a href="#CITEREFMcCormick2010">McCormick 2010</a>, str. ;708–733. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMcCormick2010791–792-106"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMcCormick2010791–792_106-0">↑</a> <a href="#CITEREFMcCormick2010">McCormick 2010</a>, str. ;791–792. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMcCormick2010670–677-107"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMcCormick2010670–677_107-0">↑</a> <a href="#CITEREFMcCormick2010">McCormick 2010</a>, str. ;670–677. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown200141-108">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown200141_108-0">107,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown200141_108-1">107,1</a> <a href="#CITEREFBrown2001">Brown 2001</a>, str. 41. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010220–233-109"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010220–233_109-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;220–233. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown200145–46-110"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown200145–46_110-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown2001">Brown 2001</a>, str. ;45–46. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton200335-111"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton200335_111-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. 35. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009170–172-112"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009170–172_112-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;170–172. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBitel2002130–133-113"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBitel2002130–133_113-0">↑</a> <a href="#CITEREFBitel2002">Bitel 2002</a>, str. ;130–133. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish200262–63-114"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish200262–63_114-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. ;62–63. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBitel2002127–130-115"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBitel2002127–130_115-0">↑</a> <a href="#CITEREFBitel2002">Bitel 2002</a>, str. ;127–130. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019527–530-116"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019527–530_116-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;527–530. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins201075–77-117"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins201075–77_117-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;75–77. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010239–240-118"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010239–240_118-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;239–240. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019322,_495-119"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019322,_495_119-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;322, 495. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009185–187-120"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009185–187_120-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;185–187. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton200343–44-121"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton200343–44_121-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. ;43–44. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish200263–65-122"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish200263–65_122-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. ;63–65. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019183–189,_209–213,_219–220-123"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019183–189,_209–213,_219–220_123-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;183–189, 209–213, 219–220. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBitel2002285–286-124"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBitel2002285–286_124-0">↑</a> <a href="#CITEREFBitel2002">Bitel 2002</a>, str. ;285–286. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish2002163-125"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish2002163_125-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. 163. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022214–216-126"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022214–216_126-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;214–216. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200487-127"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200487_127-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 87. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022150–154-128"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022150–154_128-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;150–154. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010276–279-129"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010276–279_129-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;276–279. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrown200197–99-130"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrown200197–99_130-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrown2001">Brown 2001</a>, str. ;97–99. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010280–288-131"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010280–288_131-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;280–288. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019103–110-132"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019103–110_132-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;103–110. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019105–110-133"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019105–110_133-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;105–110. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022159–162-134"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022159–162_134-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;159–162. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDavies1996302-135"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavies1996302_135-0">↑</a> <a href="#CITEREFDavies1996">Davies 1996</a>, str. 302. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022162–165-136"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022162–165_136-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;162–165. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish200266–70-137"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish200266–70_137-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. ;66–70. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHoppin1978189-138"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHoppin1978189_138-0">↑</a> <a href="#CITEREFHoppin1978">Hoppin 1978</a>, str. 189. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHoppin1978187-140"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHoppin1978187_140-0">↑</a> <a href="#CITEREFHoppin1978">Hoppin 1978</a>, str. 187. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010318–331-141"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010318–331_141-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;318–331. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009xxvi–xxvii,_396-142"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009xxvi–xxvii,_396_142-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;xxvi–xxvii, 396. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022186–189-143"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022186–189_143-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;186–189. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010337-144"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010337_144-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. 337. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009401–403-145"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009401–403_145-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;401–403. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022254-146"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022254_146-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 254. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010341–342-147"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010341–342_147-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;341–342. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009488–489-148">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009488–489_148-0">146,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009488–489_148-1">146,1</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;488–489. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022191–199-149"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022191–199_149-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;191–199. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010394–395-150"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010394–395_150-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;394–395. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010350,_365-151"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010350,_365_151-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;350, 365. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022196-152"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022196_152-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 196. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010362–363-153"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010362–363_153-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;362–363. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010368-154"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010368_154-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. 368. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009169-155"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009169_155-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. 169. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010394–411-156"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010394–411_156-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;394–411. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022255–257-157"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022255–257_157-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;255–257. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010376–386-158"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010376–386_158-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;376–386. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009500-159"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009500_159-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. 500. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019131–134,_141–142-160"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019131–134,_141–142_160-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;131–134, 141–142. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019143–151-161"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019143–151_161-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;143–151. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECollins2010366–370-162"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECollins2010366–370_162-0">↑</a> <a href="#CITEREFCollins2010">Collins 2010</a>, str. ;366–370. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009476–477-163"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009476–477_163-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;476–477. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDavies1996318–320-164"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavies1996318–320_164-0">↑</a> <a href="#CITEREFDavies1996">Davies 1996</a>, str. ;318–320. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDavies1996321–326-165"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavies1996321–326_165-0">↑</a> <a href="#CITEREFDavies1996">Davies 1996</a>, str. ;321–326. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019391–400-166"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019391–400_166-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;391–400. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019343–347-167"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019343–347_167-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;343–347. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004334-168"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004334_168-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 334. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019289–300-169"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019289–300_169-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;289–300. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019239–248-170"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019239–248_170-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;239–248. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStalley199928–29-171"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEStalley199928–29_171-0">↑</a> <a href="#CITEREFStalley1999">Stalley 1999</a>, str. ;28–29. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2009232–233-172"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2009232–233_172-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2009">Wickham 2009</a>, str. ;232–233. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStalley199921–44-173"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEStalley199921–44_173-0">↑</a> <a href="#CITEREFStalley1999">Stalley 1999</a>, str. ;21–44. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStalley199943–44-174"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEStalley199943–44_174-0">↑</a> <a href="#CITEREFStalley1999">Stalley 1999</a>, str. ;43–44. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEAdams2011172-175"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEAdams2011172_175-0">↑</a> <a href="#CITEREFAdams2011">Adams 2011</a>, str. 172. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStalley199996–97-176">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEStalley199996–97_176-0">174,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEStalley199996–97_176-1">174,1</a> <a href="#CITEREFStalley1999">Stalley 1999</a>, str. ;96–97. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStalley199988–89-177"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEStalley199988–89_177-0">↑</a> <a href="#CITEREFStalley1999">Stalley 1999</a>, str. ;88–89. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStalley199983–90-178"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEStalley199983–90_178-0">↑</a> <a href="#CITEREFStalley1999">Stalley 1999</a>, str. ;83–90. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHenderson199335–40-179"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHenderson199335–40_179-0">↑</a> <a href="#CITEREFHenderson1993">Henderson 1993</a>, str. ;35–40. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENees2002104–105-180"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENees2002104–105_180-0">↑</a> <a href="#CITEREFNees2002">Nees 2002</a>, str. ;104–105. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHenderson199363–64-181"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHenderson199363–64_181-0">↑</a> <a href="#CITEREFHenderson1993">Henderson 1993</a>, str. ;63–64. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton200241–42-182"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton200241–42_182-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;41–42. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEKitzinger196922–28-183"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEKitzinger196922–28_183-0">↑</a> <a href="#CITEREFKitzinger1969">Kitzinger 1969</a>, str. ;22–28. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton200236–37-184">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton200236–37_184-0">182,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton200236–37_184-1">182,1</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;36–37. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton200232–38-185">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton200232–38_185-0">183,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton200232–38_185-1">183,1</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;32–38. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton200247–49-186">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton200247–49_186-0">184,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton200247–49_186-1">184,1</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;47–49. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELasko197216–18-187"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELasko197216–18_187-0">↑</a> <a href="#CITEREFLasko1972">Lasko 1972</a>, str. ;16–18. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHenderson1993233–238-188"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHenderson1993233–238_188-0">↑</a> <a href="#CITEREFHenderson1993">Henderson 1993</a>, str. ;233–238. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEKitzinger196960–77-189"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEKitzinger196960–77_189-0">↑</a> <a href="#CITEREFKitzinger1969">Kitzinger 1969</a>, str. ;60–77. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle199628–29-190"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle199628–29_190-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. ;28–29. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle199630–31-191"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle199630–31_191-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. ;30–31. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta201952-192"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta201952_192-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. 52. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle199641-193"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle199641_193-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. 41. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle199634,_39-194"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle199634,_39_194-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. ;34, 39. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle199658,_76-195"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle199658,_76_195-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. ;58, 76. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle199659,_67-196"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle199659,_67_196-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. ;59, 67. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle199680-197">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle199680_197-0">195,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle199680_197-1">195,1</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. 80. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle199641,_88–91-198"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle199641,_88–91_198-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. ;41, 88–91. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEllenblum20123–11-199"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEllenblum20123–11_199-0">↑</a> <a href="#CITEREFEllenblum2012">Ellenblum 2012</a>, str. ;3–11. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJordan20025–10-200">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEJordan20025–10_200-0">198,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEJordan20025–10_200-1">198,1</a> <a href="#CITEREFJordan2002">Jordan 2002</a>, str. ;5–10. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022221-201"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022221_201-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 221. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022247–249-202"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022247–249_202-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;247–249. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman19994–6-203"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman19994–6_203-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. ;4–6. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman19996-204"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman19996_204-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. 6. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019467-205"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019467_205-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. 467. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESedlar199473-206"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESedlar199473_206-0">↑</a> <a href="#CITEREFSedlar1994">Sedlar 1994</a>, str. 73. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman19996,_11,_171-207"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman19996,_11,_171_207-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. ;6, 11, 171. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022220-208"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022220_208-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 220. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022220–221-209"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022220–221_209-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;220–221. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022231–232-210"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022231–232_210-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;231–232. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJordan200210–12-211"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJordan200210–12_211-0">↑</a> <a href="#CITEREFJordan2002">Jordan 2002</a>, str. ;10–12. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022221–222-212"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022221–222_212-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;221–222. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBartlett1994111–123-213"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBartlett1994111–123_213-0">↑</a> <a href="#CITEREFBartlett1994">Bartlett 1994</a>, str. ;111–123. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman19992-214"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman19992_214-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. 2. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200436–37-215"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200436–37_215-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;36–37. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman19998-216"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman19998_216-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. 8. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman19993-217"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman19993_217-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. 3. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200440-218"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200440_218-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 40. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBartlett199424–39-219"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBartlett199424–39_219-0">↑</a> <a href="#CITEREFBartlett1994">Bartlett 1994</a>, str. ;24–39. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman199911-220"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman199911_220-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. 11. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEThomson199887-221"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEThomson199887_221-0">↑</a> <a href="#CITEREFThomson1998">Thomson 1998</a>, str. 87. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman199911–12-222"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman199911–12_222-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. ;11–12. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022252-223"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022252_223-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 252. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEThomson1998209-224"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEThomson1998209_224-0">↑</a> <a href="#CITEREFThomson1998">Thomson 1998</a>, str. 209. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman199914–15-225"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman199914–15_225-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. ;14–15. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman1999177–178-226"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman1999177–178_226-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. ;177–178. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200441–42-227"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200441–42_227-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;41–42. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman199915-228"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman199915_228-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. 15. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200458-229">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200458_229-0">227,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200458_229-1">227,1</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 58. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein200974–85-230"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein200974–85_230-0">↑</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. ;74–85. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERubin201499-231"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERubin201499_231-0">↑</a> <a href="#CITEREFRubin2014">Rubin 2014</a>, str. 99. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200470–71-232"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200470–71_232-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;70–71. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein200983,_89-233"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein200983,_89_233-0">↑</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. ;83, 89. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein2009100–103-234"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein2009100–103_234-0">↑</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. ;100–103. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200448–49-235"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200448–49_235-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;48–49. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein2009110–118-236"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein2009110–118_236-0">↑</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. ;110–118. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022461–464-237"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022461–464_237-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;461–464. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200461-238"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200461_238-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 61. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEChazan2006209–212,_219–222-239"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEChazan2006209–212,_219–222_239-0">↑</a> <a href="#CITEREFChazan2006">Chazan 2006</a>, str. ;209–212, 219–222. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein2009107-240"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein2009107_240-0">↑</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. 107. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEChazan2006217–218-241"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEChazan2006217–218_241-0">↑</a> <a href="#CITEREFChazan2006">Chazan 2006</a>, str. ;217–218. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEChazan2006166–167,_213–214-242"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEChazan2006166–167,_213–214_242-0">↑</a> <a href="#CITEREFChazan2006">Chazan 2006</a>, str. ;166–167, 213–214. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022298–300-243"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022298–300_243-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;298–300. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton2003140–143-244"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton2003140–143_244-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. ;140–143. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022309-245"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022309_245-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 309. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022301-246"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022301_246-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 301. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200493–94-247"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200493–94_247-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;93–94. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200487–94-248"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200487–94_248-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;87–94. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton20037–8-249"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton20037–8_249-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. ;7–8. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004137-250"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004137_250-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 137. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMorris2001199-251"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMorris2001199_251-0">↑</a> <a href="#CITEREFMorris2001">Morris 2001</a>, str. 199. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004162–172-252"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004162–172_252-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;162–172. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMorris2001199–203-253"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMorris2001199–203_253-0">↑</a> <a href="#CITEREFMorris2001">Morris 2001</a>, str. ;199–203. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton2003133–134-254"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton2003133–134_254-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. ;133–134. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton200345–48,_116-255"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton200345–48,_116_255-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. ;45–48, 116. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJordan2002324-256"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJordan2002324_256-0">↑</a> <a href="#CITEREFJordan2002">Jordan 2002</a>, str. 324. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton200332-257"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton200332_257-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. 32. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERamirez2022188–191-258">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTERamirez2022188–191_258-0">256,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTERamirez2022188–191_258-1">256,1</a> <a href="#CITEREFRamirez2022">Ramirez 2022</a>, str. ;188–191. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBitel2002287–288-259"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBitel2002287–288_259-0">↑</a> <a href="#CITEREFBitel2002">Bitel 2002</a>, str. ;287–288. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEChazan2006105-260"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEChazan2006105_260-0">↑</a> <a href="#CITEREFChazan2006">Chazan 2006</a>, str. 105. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022395–396-261"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022395–396_261-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;395–396. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGrzymała-Busse202368–70-262"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGrzymała-Busse202368–70_262-0">↑</a> <a href="#CITEREFGrzymała-Busse2023">Grzymała-Busse 2023</a>, str. ;68–70. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFried2015272–273-263"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFried2015272–273_263-0">↑</a> <a href="#CITEREFFried2015">Fried 2015</a>, str. ;272–273. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts201464-264"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts201464_264-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. 64. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFößel201675-265"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFößel201675_265-0">↑</a> <a href="#CITEREFFößel2016">Fößel 2016</a>, str. 75. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFößel201675–79-266"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFößel201675–79_266-0">↑</a> <a href="#CITEREFFößel2016">Fößel 2016</a>, str. ;75–79. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGrzymała-Busse202386–90-267"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGrzymała-Busse202386–90_267-0">↑</a> <a href="#CITEREFGrzymała-Busse2023">Grzymała-Busse 2023</a>, str. ;86–90. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGrzymała-Busse202392–98-268"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGrzymała-Busse202392–98_268-0">↑</a> <a href="#CITEREFGrzymała-Busse2023">Grzymała-Busse 2023</a>, str. ;92–98. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton20037-269"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton20037_269-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. 7. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022371–379-270"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022371–379_270-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;371–379. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFried2015271-271"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFried2015271_271-0">↑</a> <a href="#CITEREFFried2015">Fried 2015</a>, str. 271. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022259–260-272"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022259–260_272-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;259–260. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004182–203-273"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004182–203_273-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;182–203. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022411-274"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022411_274-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 411. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022409–413-275"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022409–413_275-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;409–413. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014160–170-276"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014160–170_276-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;160–170. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022413-277"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022413_277-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 413. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFried2015319-278"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFried2015319_278-0">↑</a> <a href="#CITEREFFried2015">Fried 2015</a>, str. 319. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014104-279"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014104_279-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. 104. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022261–264-280"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022261–264_280-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;261–264. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004257-281"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004257_281-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 257. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJordan200260,_149–152-282"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJordan200260,_149–152_282-0">↑</a> <a href="#CITEREFJordan2002">Jordan 2002</a>, str. ;60, 149–152. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham201685-283"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham201685_283-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. 85. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJordan2002156–160-284"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJordan2002156–160_284-0">↑</a> <a href="#CITEREFJordan2002">Jordan 2002</a>, str. ;156–160. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022400–401-285"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022400–401_285-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;400–401. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022404–406-286"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022404–406_286-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;404–406. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004266–268-287"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004266–268_287-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;266–268. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016145-288"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016145_288-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. 145. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFried2015185–188,_299-289"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFried2015185–188,_299_289-0">↑</a> <a href="#CITEREFFried2015">Fried 2015</a>, str. ;185–188, 299. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022279–281-290"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022279–281_290-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;279–281. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004322–325-291"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004322–325_291-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;322–325. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFried2015304–307-292"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFried2015304–307_292-0">↑</a> <a href="#CITEREFFried2015">Fried 2015</a>, str. ;304–307. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004307–315-293"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004307–315_293-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;307–315. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004344–352-294"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004344–352_294-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;344–352. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019300–305-295"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019300–305_295-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;300–305. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004300,_333-296"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004300,_333_296-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;300, 333. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019336–337,_367–388-297"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019336–337,_367–388_297-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;336–337, 367–388. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019674–694-298"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019674–694_298-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;674–694. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019660–666-299"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019660–666_299-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;660–666. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004458–460-300"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004458–460_300-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;458–460. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019711–712-301"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019711–712_301-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;711–712. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019703–715-302"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019703–715_302-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;703–715. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016181-303"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016181_303-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. 181. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019716–717-304"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019716–717_304-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;716–717. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004112–115-305"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004112–115_305-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;112–115. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELock2006139–140-306"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELock2006139–140_306-0">↑</a> <a href="#CITEREFLock2006">Lock 2006</a>, str. ;139–140. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004115–118-307"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004115–118_307-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;115–118. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022313–314-308"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022313–314_308-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;313–314. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004118–126-309"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004118–126_309-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;118–126. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004118-310"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004118_310-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 118. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELock2006107,_209–224-311"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELock2006107,_209–224_311-0">↑</a> <a href="#CITEREFLock2006">Lock 2006</a>, str. ;107, 209–224. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022423–424-312"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022423–424_312-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;423–424. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELock2006112-313"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELock2006112_313-0">↑</a> <a href="#CITEREFLock2006">Lock 2006</a>, str. 112. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004173–174-314"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004173–174_314-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;173–174. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELock2006333–342-315"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELock2006333–342_315-0">↑</a> <a href="#CITEREFLock2006">Lock 2006</a>, str. ;333–342. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004332-316"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004332_316-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 332. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022345–348-317"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022345–348_317-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;345–348. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004409–410-318"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004409–410_318-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;409–410. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish2002265-319"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish2002265_319-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. 265. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022324–333-320"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022324–333_320-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;324–333. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022433–434-321"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022433–434_321-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;433–434. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish2002266,_295–301-322"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish2002266,_295–301_322-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. ;266, 295–301. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFassler2014129-323"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFassler2014129_323-0">↑</a> <a href="#CITEREFFassler2014">Fassler 2014</a>, str. 129. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022352–359-324"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022352–359_324-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;352–359. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber2004413–414-325"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber2004413–414_325-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;413–414. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish2002182-326"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish2002182_326-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. 182. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish2002178–182-327"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish2002178–182_327-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. ;178–182. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish2002209–211-328"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish2002209–211_328-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. ;209–211. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHoppin1978325–334-329"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHoppin1978325–334_329-0">↑</a> <a href="#CITEREFHoppin1978">Hoppin 1978</a>, str. ;325–334. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGrzymała-Busse2023131-330"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGrzymała-Busse2023131_330-0">↑</a> <a href="#CITEREFGrzymała-Busse2023">Grzymała-Busse 2023</a>, str. 131. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022343–344-331"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022343–344_331-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;343–344. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJordan200213-332"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJordan200213_332-0">↑</a> <a href="#CITEREFJordan2002">Jordan 2002</a>, str. 13. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle1996142-333"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle1996142_333-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. 142. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle1996138–147-334"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle1996138–147_334-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. ;138–147. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton200261–62-335"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton200261–62_335-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;61–62. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEAdams2011186–191-336"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEAdams2011186–191_336-0">↑</a> <a href="#CITEREFAdams2011">Adams 2011</a>, str. ;186–191. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton200282,_93,_109-337"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton200282,_93,_109_337-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;82, 93, 109. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019639–640-338"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019639–640_338-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;639–640. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2019638–644-339"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2019638–644_339-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2019">Curta 2019</a>, str. ;638–644. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDodwell19937–44-340"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDodwell19937–44_340-0">↑</a> <a href="#CITEREFDodwell1993">Dodwell 1993</a>, str. ;7–44. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton2002150-341"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton2002150_341-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. 150. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEAdams2011198–199-342"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEAdams2011198–199_342-0">↑</a> <a href="#CITEREFAdams2011">Adams 2011</a>, str. ;198–199. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton2002152-343"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton2002152_343-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. 152. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEAdams2011205–219-344"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEAdams2011205–219_344-0">↑</a> <a href="#CITEREFAdams2011">Adams 2011</a>, str. ;205–219. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton2002201–240-345"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton2002201–240_345-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;201–240. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEAdams2011199–219-346"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEAdams2011199–219_346-0">↑</a> <a href="#CITEREFAdams2011">Adams 2011</a>, str. ;199–219. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton2002250–258-347"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton2002250–258_347-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;250–258. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton2002245–247-348"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton2002245–247_348-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;245–247. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton2002264–278-349"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton2002264–278_349-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;264–278. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton2002248–250-350"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton2002248–250_350-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;248–250. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein2009191–192-351"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein2009191–192_351-0">↑</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. ;191–192. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022344-352">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022344_352-0">350,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022344_352-1">350,1</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 344. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEIlardi20074–5-353"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEIlardi20074–5_353-0">↑</a> <a href="#CITEREFIlardi2007">Ilardi 2007</a>, str. ;4–5. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein2009193–194-354">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein2009193–194_354-0">352,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein2009193–194_354-1">352,1</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein2009193–194_354-2">352,2</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. ;193–194. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200464-355"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200464_355-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 64. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200469–70-356"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200469–70_356-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. ;69–70. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022241-357"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022241_357-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 241. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein200945-358"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein200945_358-0">↑</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. 45. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022225-359"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022225_359-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 225. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBarber200476-360"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBarber200476_360-0">↑</a> <a href="#CITEREFBarber2004">Barber 2004</a>, str. 76. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle1996125-361"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle1996125_361-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. 125. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman1999124-362"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman1999124_362-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. 124. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle1996134–138-363"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle1996134–138_363-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. ;134–138. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESedlar1994210–219-364"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESedlar1994210–219_364-0">↑</a> <a href="#CITEREFSedlar1994">Sedlar 1994</a>, str. ;210–219. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHoffmann2014323–325-365"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHoffmann2014323–325_365-0">↑</a> <a href="#CITEREFHoffmann2014">Hoffmann 2014</a>, str. ;323–325. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022531-366"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022531_366-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. 531. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016210-367"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016210_367-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. 210. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFried2015420–423-368"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFried2015420–423_368-0">↑</a> <a href="#CITEREFFried2015">Fried 2015</a>, str. ;420–423. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022531–542-369"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022531–542_369-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;531–542. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBartlett1994236–239-370"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBartlett1994236–239_370-0">↑</a> <a href="#CITEREFBartlett1994">Bartlett 1994</a>, str. ;236–239. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBartlett1994236–242-371"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBartlett1994236–242_371-0">↑</a> <a href="#CITEREFBartlett1994">Bartlett 1994</a>, str. ;236–242. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVale2001318-372"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVale2001318_372-0">↑</a> <a href="#CITEREFVale2001">Vale 2001</a>, str. 318. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEKeen1976234–237-373"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEKeen1976234–237_373-0">↑</a> <a href="#CITEREFKeen1976">Keen 1976</a>, str. ;234–237. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEKeen1976237-374"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEKeen1976237_374-0">↑</a> <a href="#CITEREFKeen1976">Keen 1976</a>, str. 237. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein2009246–247-375"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein2009246–247_375-0">↑</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. ;246–247. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEKeen1976238-376"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEKeen1976238_376-0">↑</a> <a href="#CITEREFKeen1976">Keen 1976</a>, str. 238. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEKeen1976237–239-377"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEKeen1976237–239_377-0">↑</a> <a href="#CITEREFKeen1976">Keen 1976</a>, str. ;237–239. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEChazan2006153,_198–208-378"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEChazan2006153,_198–208_378-0">↑</a> <a href="#CITEREFChazan2006">Chazan 2006</a>, str. ;153, 198–208. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEChazan2006105–114-379"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEChazan2006105–114_379-0">↑</a> <a href="#CITEREFChazan2006">Chazan 2006</a>, str. ;105–114. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESwanson2021103-380"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESwanson2021103_380-0">↑</a> <a href="#CITEREFSwanson2021">Swanson 2021</a>, str. 103. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014420–425-381"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014420–425_381-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;420–425. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014414-382">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014414_382-0">380,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014414_382-1">380,1</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. 414. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERubin201498-383"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERubin201498_383-0">↑</a> <a href="#CITEREFRubin2014">Rubin 2014</a>, str. 98. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014171-384"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014171_384-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. 171. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014171–172-385"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014171–172_385-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;171–172. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016225-386"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016225_386-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. 225. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014165,_194–196-387"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014165,_194–196_387-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;165, 194–196. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVale2001319–322-388"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVale2001319–322_388-0">↑</a> <a href="#CITEREFVale2001">Vale 2001</a>, str. ;319–322. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEJordan2002308-389"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEJordan2002308_389-0">↑</a> <a href="#CITEREFJordan2002">Jordan 2002</a>, str. 308. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014180–181,_317–322-390"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014180–181,_317–322_390-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;180–181, 317–322. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016211-391"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016211_391-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. 211. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014320–322-392"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014320–322_392-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;320–322. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022549–550-393"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022549–550_393-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;549–550. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014344–345-394"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014344–345_394-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;344–345. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014324–327-395"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014324–327_395-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;324–327. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016220–221-396"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016220–221_396-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. ;220–221. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDenley2001268–270-397"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDenley2001268–270_397-0">↑</a> <a href="#CITEREFDenley2001">Denley 2001</a>, str. ;268–270. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014184–186-398"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014184–186_398-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;184–186. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014186,_328-399"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014186,_328_399-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;186, 328. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014328–332,_346–349-400"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014328–332,_346–349_400-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;328–332, 346–349. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDenley2001281-401"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDenley2001281_401-0">↑</a> <a href="#CITEREFDenley2001">Denley 2001</a>, str. 281. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016231-402"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016231_402-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. 231. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts201464,_86-403"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts201464,_86_403-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;64, 86. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016229–230-404"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016229–230_404-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. ;229–230. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014178,_198-405"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014178,_198_405-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;178, 198. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016192,_231-406"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016192,_231_406-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. ;192, 231. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014200–201-407"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014200–201_407-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;200–201. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016183–184-408"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016183–184_408-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. ;183–184. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014177–178-409"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014177–178_409-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;177–178. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESedlar1994380-410"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESedlar1994380_410-0">↑</a> <a href="#CITEREFSedlar1994">Sedlar 1994</a>, str. 380. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014177–178,_359-411"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014177–178,_359_411-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. ;177–178, 359. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESedlar199424,_394–395-412"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESedlar199424,_394–395_412-0">↑</a> <a href="#CITEREFSedlar1994">Sedlar 1994</a>, str. ;24, 394–395. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFine2009230–235,_250–252,_325–326-413"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFine2009230–235,_250–252,_325–326_413-0">↑</a> <a href="#CITEREFFine2009">Fine 2009</a>, str. ;230–235, 250–252, 325–326. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDenley2001256–257-414"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDenley2001256–257_414-0">↑</a> <a href="#CITEREFDenley2001">Denley 2001</a>, str. ;256–257. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESedlar1994385–387-415"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESedlar1994385–387_415-0">↑</a> <a href="#CITEREFSedlar1994">Sedlar 1994</a>, str. ;385–387. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFine2009407,_412,_472-416"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFine2009407,_412,_472_416-0">↑</a> <a href="#CITEREFFine2009">Fine 2009</a>, str. ;407, 412, 472. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDenley2001266–267-417"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDenley2001266–267_417-0">↑</a> <a href="#CITEREFDenley2001">Denley 2001</a>, str. ;266–267. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFine2009563-418"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFine2009563_418-0">↑</a> <a href="#CITEREFFine2009">Fine 2009</a>, str. 563. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFine2009424–425,_561–604-419"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFine2009424–425,_561–604_419-0">↑</a> <a href="#CITEREFFine2009">Fine 2009</a>, str. ;424–425, 561–604. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESedlar199426,_32,_96-420"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESedlar199426,_32,_96_420-0">↑</a> <a href="#CITEREFSedlar1994">Sedlar 1994</a>, str. ;26, 32, 96. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEThomson1998164–170-421"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEThomson1998164–170_421-0">↑</a> <a href="#CITEREFThomson1998">Thomson 1998</a>, str. ;164–170. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVale2001331–333-422"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVale2001331–333_422-0">↑</a> <a href="#CITEREFVale2001">Vale 2001</a>, str. ;331–333. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016213-423"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016213_423-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. 213. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESwanson202183–86-424"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESwanson202183–86_424-0">↑</a> <a href="#CITEREFSwanson2021">Swanson 2021</a>, str. ;83–86. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEThomson1998193–194-425"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEThomson1998193–194_425-0">↑</a> <a href="#CITEREFThomson1998">Thomson 1998</a>, str. ;193–194. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton2003135–136-426"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton2003135–136_426-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. ;135–136. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEThomson1998218-427"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEThomson1998218_427-0">↑</a> <a href="#CITEREFThomson1998">Thomson 1998</a>, str. 218. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton2003136–137-428"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton2003136–137_428-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. ;136–137. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEThomson1998213–217-429"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEThomson1998213–217_429-0">↑</a> <a href="#CITEREFThomson1998">Thomson 1998</a>, str. ;213–217. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHamilton2003146–147-430"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHamilton2003146–147_430-0">↑</a> <a href="#CITEREFHamilton2003">Hamilton 2003</a>, str. ;146–147. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEThomson1998199–200-431"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEThomson1998199–200_431-0">↑</a> <a href="#CITEREFThomson1998">Thomson 1998</a>, str. ;199–200. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFried2015359–361-432"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFried2015359–361_432-0">↑</a> <a href="#CITEREFFried2015">Fried 2015</a>, str. ;359–361. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEThomson1998211–213-433"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEThomson1998211–213_433-0">↑</a> <a href="#CITEREFThomson1998">Thomson 1998</a>, str. ;211–213. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFine2009437–439-434"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFine2009437–439_434-0">↑</a> <a href="#CITEREFFine2009">Fine 2009</a>, str. ;437–439. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFried2015460–462-435"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFried2015460–462_435-0">↑</a> <a href="#CITEREFFried2015">Fried 2015</a>, str. ;460–462. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish2002302–315,_322-436"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish2002302–315,_322_436-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. ;302–315, 322. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBackman2022568–569-437"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBackman2022568–569_437-0">↑</a> <a href="#CITEREFBackman2022">Backman 2022</a>, str. ;568–569. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEAdams2011241-438"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEAdams2011241_438-0">↑</a> <a href="#CITEREFAdams2011">Adams 2011</a>, str. 241. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEColish2002213–222-439"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEColish2002213–222_439-0">↑</a> <a href="#CITEREFColish2002">Colish 2002</a>, str. ;213–222. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFassler2014213–214-440"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFassler2014213–214_440-0">↑</a> <a href="#CITEREFFassler2014">Fassler 2014</a>, str. ;213–214. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESchulenberg2000102–104-441"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESchulenberg2000102–104_441-0">↑</a> <a href="#CITEREFSchulenberg2000">Schulenberg 2000</a>, str. ;102–104. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESchulenberg2000102–105-442"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESchulenberg2000102–105_442-0">↑</a> <a href="#CITEREFSchulenberg2000">Schulenberg 2000</a>, str. ;102–105. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDenley2001287-443"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDenley2001287_443-0">↑</a> <a href="#CITEREFDenley2001">Denley 2001</a>, str. 287. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVale2001346-444"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVale2001346_444-0">↑</a> <a href="#CITEREFVale2001">Vale 2001</a>, str. 346. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELee2021131–134-445"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELee2021131–134_445-0">↑</a> <a href="#CITEREFLee2021">Lee 2021</a>, str. ;131–134. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFossier1986490-446"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFossier1986490_446-0">↑</a> <a href="#CITEREFFossier1986">Fossier 1986</a>, str. 490. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDenley2001284–285-447"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDenley2001284–285_447-0">↑</a> <a href="#CITEREFDenley2001">Denley 2001</a>, str. ;284–285. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFossier1986492–493-448"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFossier1986492–493_448-0">↑</a> <a href="#CITEREFFossier1986">Fossier 1986</a>, str. ;492–493. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESingman199938-449"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESingman199938_449-0">↑</a> <a href="#CITEREFSingman1999">Singman 1999</a>, str. 38. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein2009203–204-450"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein2009203–204_450-0">↑</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. ;203–204. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEEpstein2009213-451"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEEpstein2009213_451-0">↑</a> <a href="#CITEREFEpstein2009">Epstein 2009</a>, str. 213. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWatts2014221-452"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWatts2014221_452-0">↑</a> <a href="#CITEREFWatts2014">Watts 2014</a>, str. 221. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWickham2016212-453"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWickham2016212_453-0">↑</a> <a href="#CITEREFWickham2016">Wickham 2016</a>, str. 212. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVale2001323-454"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVale2001323_454-0">↑</a> <a href="#CITEREFVale2001">Vale 2001</a>, str. 323. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESedlar1994241–242-455"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESedlar1994241–242_455-0">↑</a> <a href="#CITEREFSedlar1994">Sedlar 1994</a>, str. ;241–242. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESedlar1994233-456"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESedlar1994233_456-0">↑</a> <a href="#CITEREFSedlar1994">Sedlar 1994</a>, str. 233. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTENicolle1996294–298-457"><a href="#cite_ref-FOOTNOTENicolle1996294–298_457-0">↑</a> <a href="#CITEREFNicolle1996">Nicolle 1996</a>, str. ;294–298. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEAdams2011237–240-458"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEAdams2011237–240_458-0">↑</a> <a href="#CITEREFAdams2011">Adams 2011</a>, str. ;237–240. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton2002253–256-459"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton2002253–256_459-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. 253–256. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELightbown197878-460"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELightbown197878_460-0">↑</a> <a href="#CITEREFLightbown1978">Lightbown 1978</a>, str. 78. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBenton2002257–262-461"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBenton2002257–262_461-0">↑</a> <a href="#CITEREFBenton2002">Benton 2002</a>, str. ;257–262. </li> <li id="cite_note-462"><a href="#cite_ref-462">↑</a> Praet & Martens (2020), 50. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEAdams2011241–253,_264-463"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEAdams2011241–253,_264_463-0">↑</a> <a href="#CITEREFAdams2011">Adams 2011</a>, str. ;241–253, 264. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEAdams2011265–267-464"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEAdams2011265–267_464-0">↑</a> <a href="#CITEREFAdams2011">Adams 2011</a>, str. ;265–267. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGriffiths199617–18,_137-465"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGriffiths199617–18,_137_465-0">↑</a> <a href="#CITEREFGriffiths1996">Griffiths 1996</a>, str. ;17–18, 137. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESedlar1994451-466"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESedlar1994451_466-0">↑</a> <a href="#CITEREFSedlar1994">Sedlar 1994</a>, str. 451. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGriffiths199618-467"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGriffiths199618_467-0">↑</a> <a href="#CITEREFGriffiths1996">Griffiths 1996</a>, str. 18. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERussel199149–58-468"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERussel199149–58_468-0">↑</a> <a href="#CITEREFRussel1991">Russel 1991</a>, str. ;49–58. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGrant1994626–630-469"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGrant1994626–630_469-0">↑</a> <a href="#CITEREFGrant1994">Grant 1994</a>, str. ;626–630. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERubin20146–9-470"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERubin20146–9_470-0">↑</a> <a href="#CITEREFRubin2014">Rubin 2014</a>, str. ;6–9. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEArnold20218–15-471"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEArnold20218–15_471-0">↑</a> <a href="#CITEREFArnold2021">Arnold 2021</a>, str. ;8–15. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGrafenauer200094-472"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGrafenauer200094_472-0">↑</a> <a href="#CITEREFGrafenauer2000">Grafenauer 2000</a>, str. 94. sfn error: no target: CITEREFGrafenauer2000 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECurta2001109-473"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECurta2001109_473-0">↑</a> <a href="#CITEREFCurta2001">Curta 2001</a>, str. 109. sfn error: no target: CITEREFCurta2001 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESimonitti,_Štih199630-474">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTESimonitti,_Štih199630_474-0">472,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTESimonitti,_Štih199630_474-1">472,1</a> <a href="#CITEREFSimonitti,_Štih1996">Simonitti, Štih 1996</a>, str. 30. sfn error: no target: CITEREFSimonitti,_Štih1996 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHauptman199937-475"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHauptman199937_475-0">↑</a> <a href="#CITEREFHauptman1999">Hauptman 1999</a>, str. 37. sfn error: no target: CITEREFHauptman1999 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEKorošec199917-476"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEKorošec199917_476-0">↑</a> <a href="#CITEREFKorošec1999">Korošec 1999</a>, str. 17. sfn error: no target: CITEREFKorošec1999 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWolfram1991177-477"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWolfram1991177_477-0">↑</a> <a href="#CITEREFWolfram1991">Wolfram 1991</a>, str. 177. sfn error: no target: CITEREFWolfram1991 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGrafenauer200097-478"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGrafenauer200097_478-0">↑</a> <a href="#CITEREFGrafenauer2000">Grafenauer2000</a>, str. 97. sfn error: no target: CITEREFGrafenauer2000 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-479"><a href="#cite_ref-479">↑</a> Dr. Aleš Iglič. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf">O uporabi slovenščine med plemstvom</a>. </li> <li id="cite_note-480"><a href="#cite_ref-480">↑</a> Fran Kotnik. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/">Dvoje slovenskih fevdnih priseg</a>. </li> <li id="cite_note-481"><a href="#cite_ref-481">↑</a> Boris Gombač. Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9788886413278" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-88-8641-327-8</a>, str. 43 </li> <li id="cite_note-482"><a href="#cite_ref-482">↑</a> Ramiro Udina. Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino. </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Viri_2">Viri</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=45" title="Uredi razdelek: Viri" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=45" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Viri">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5453066">.mw-parser-output .refbegin{font-size:90%;margin-bottom:0.5em}.mw-parser-output .refbegin-hanging-indents>ul{margin-left:0}.mw-parser-output .refbegin-hanging-indents>ul>li{margin-left:0;padding-left:3.2em;text-indent:-3.2em}.mw-parser-output .refbegin-hanging-indents ul,.mw-parser-output .refbegin-hanging-indents ul li{list-style:none}@media(max-width:720px){.mw-parser-output .refbegin-hanging-indents>ul>li{padding-left:1.6em;text-indent:-1.6em}}.mw-parser-output .refbegin-100{font-size:100%}.mw-parser-output .refbegin-columns{margin-top:0.3em}.mw-parser-output .refbegin-columns dl,.mw-parser-output .refbegin-columns ol,.mw-parser-output .refbegin-columns ul{margin-top:0}.mw-parser-output .refbegin-columns li,.mw-parser-output .refbegin-columns dd{page-break-inside:avoid;break-inside:avoid-column}</style><div class="refbegin refbegin-columns references-column-count references-column-count-2" style="column-count: 2;"> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAdams2011" class="citation book cs1">Adams, Laurie Schneider (2011) [1994]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/A_History_of_Western_Art/page/n3/mode/2up">A History of Western Art</a> (Fifth izd.). McGraw Hill. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-07-337922-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-07-337922-7"><bdi>978-0-07-337922-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+History+of+Western+Art&rft.edition=Fifth&rft.pub=McGraw+Hill&rft.date=2011&rft.isbn=978-0-07-337922-7&rft.aulast=Adams&rft.aufirst=Laurie+Schneider&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2FA_History_of_Western_Art%2Fpage%2Fn3%2Fmode%2F2up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFArnold2021" class="citation book cs1">Arnold, John H. (2021) [2008]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.politybooks.com/bookdetail?book_slug=what-is-medieval-history-2nd-edition--9781509532551">What is Medieval History</a>. What is History? (Second izd.). Polity. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-5095-3256-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-5095-3256-8"><bdi>978-1-5095-3256-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=What+is+Medieval+History&rft.series=What+is+History%3F&rft.edition=Second&rft.pub=Polity&rft.date=2021&rft.isbn=978-1-5095-3256-8&rft.aulast=Arnold&rft.aufirst=John+H.&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.politybooks.com%2Fbookdetail%3Fbook_slug%3Dwhat-is-medieval-history-2nd-edition--9781509532551&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFArnold2009" class="citation book cs1">Arnold, Rebecca (2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://global.oup.com/academic/product/fashion-a-very-short-introduction-9780199547906?cc=us&lang=en&">Fashion: A Very Short Introduction</a>. Very Short Introductions. Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-954790-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-954790-6"><bdi>978-0-19-954790-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Fashion%3A+A+Very+Short+Introduction&rft.series=Very+Short+Introductions&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2009&rft.isbn=978-0-19-954790-6&rft.aulast=Arnold&rft.aufirst=Rebecca&rft_id=https%3A%2F%2Fglobal.oup.com%2Facademic%2Fproduct%2Ffashion-a-very-short-introduction-9780199547906%3Fcc%3Dus%26lang%3Den%26&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBackman2022" class="citation book cs1">Backman, Clifford R. (2022) [2009]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://global.oup.com/academic/product/the-worlds-of-medieval-europe-9780197571538?q=The%20Worlds%20of%20Medieval%20Europe&lang=en&cc=us">The Worlds of Medieval Europe</a> (Fourth izd.). Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-1975-7153-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-1975-7153-8"><bdi>978-0-1975-7153-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Worlds+of+Medieval+Europe&rft.edition=Fourth&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2022&rft.isbn=978-0-1975-7153-8&rft.aulast=Backman&rft.aufirst=Clifford+R.&rft_id=https%3A%2F%2Fglobal.oup.com%2Facademic%2Fproduct%2Fthe-worlds-of-medieval-europe-9780197571538%3Fq%3DThe%2520Worlds%2520of%2520Medieval%2520Europe%26lang%3Den%26cc%3Dus&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBarber2004" class="citation book cs1">Barber, Malcolm (2004) [1992]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.routledge.com/The-Two-Cities-Medieval-Europe-10501320/Barber/p/book/9780415174152">The Two Cities: Medieval Europe 1050–1320</a> (Second izd.). Routledge. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-415-17415-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-415-17415-2"><bdi>978-0-415-17415-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Two+Cities%3A+Medieval+Europe+1050%E2%80%931320&rft.edition=Second&rft.pub=Routledge&rft.date=2004&rft.isbn=978-0-415-17415-2&rft.aulast=Barber&rft.aufirst=Malcolm&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.routledge.com%2FThe-Two-Cities-Medieval-Europe-10501320%2FBarber%2Fp%2Fbook%2F9780415174152&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBartlett1994" class="citation book cs1">Bartlett, Robert (1994) [1993]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.penguin.co.uk/books/14965/the-making-of-europe-by-robert-bartlett/9780140154092">The Making of Europe: Conquest, Colonization and Cultural Change, 950–1350</a>. Penguin Books. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-140-15409-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-140-15409-2"><bdi>978-0-140-15409-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Making+of+Europe%3A+Conquest%2C+Colonization+and+Cultural+Change%2C+950%E2%80%931350&rft.pub=Penguin+Books&rft.date=1994&rft.isbn=978-0-140-15409-2&rft.aulast=Bartlett&rft.aufirst=Robert&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.penguin.co.uk%2Fbooks%2F14965%2Fthe-making-of-europe-by-robert-bartlett%2F9780140154092&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li>Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBenton2002" class="citation book cs1">Benton, Janetta Rebold (2002). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://thamesandhudson.com/art-of-the-middle-ages-9780500203507">Art of the Middle Ages</a>. World of Art. Thames & Hudson. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-500-20350-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-500-20350-7"><bdi>978-0-500-20350-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Art+of+the+Middle+Ages&rft.series=World+of+Art&rft.pub=Thames+%26+Hudson&rft.date=2002&rft.isbn=978-0-500-20350-7&rft.aulast=Benton&rft.aufirst=Janetta+Rebold&rft_id=http%3A%2F%2Fthamesandhudson.com%2Fart-of-the-middle-ages-9780500203507&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBitel2002" class="citation book cs1">Bitel, Lisa M. (2002). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cambridge.org/us/universitypress/subjects/history/european-history-450-1000/women-early-medieval-europe-4001100?site_view=mobile">Women in Early Medieval Europe, 400–1100</a>. Cambridge Medieval Textbooks. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-59773-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-59773-9"><bdi>978-0-521-59773-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Women+in+Early+Medieval+Europe%2C+400%E2%80%931100&rft.series=Cambridge+Medieval+Textbooks&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2002&rft.isbn=978-0-521-59773-9&rft.aulast=Bitel&rft.aufirst=Lisa+M.&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cambridge.org%2Fus%2Funiversitypress%2Fsubjects%2Fhistory%2Feuropean-history-450-1000%2Fwomen-early-medieval-europe-4001100%3Fsite_view%3Dmobile&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBrown1989" class="citation book cs1">Brown, Peter (1989) [1971]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/worldoflateantiq0000brow">The World of Late Antiquity, AD 150–750</a>. Library of World Civilization. W.W. Norton & Company. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-393-95803-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-393-95803-4"><bdi>978-0-393-95803-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+World+of+Late+Antiquity%2C+AD+150%E2%80%93750&rft.series=Library+of+World+Civilization&rft.pub=W.W.+Norton+%26+Company&rft.date=1989&rft.isbn=978-0-393-95803-4&rft.aulast=Brown&rft.aufirst=Peter&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fworldoflateantiq0000brow&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li>Grafenauer, Bogo (2000). Karantanija: izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.</li> <li><a href="/wiki/Igor_Grdina" title="Igor Grdina">Grdina, Igor</a>, Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918. Ljubljana, 2003.</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBrown2001" class="citation book cs1">Brown, Thomas (2001) [1988]. »The Transformation of the Roman Mediterranean, 400–900«. V Holmes, George (ur.). The Oxford Illustrated History of Medieval Europe. Oxford Illustrated Histories. Oxford University Press. str. 1–62. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-285220-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-285220-5"><bdi>978-0-19-285220-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Transformation+of+the+Roman+Mediterranean%2C+400%E2%80%93900&rft.btitle=The+Oxford+Illustrated+History+of+Medieval+Europe&rft.series=Oxford+Illustrated+Histories&rft.pages=1-62&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2001&rft.isbn=978-0-19-285220-5&rft.aulast=Brown&rft.aufirst=Thomas&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFChazan2006" class="citation book cs1">Chazan, Robert (2006). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cambridge.org/us/universitypress/subjects/history/european-history-1000-1450/jews-medieval-western-christendom-10001500?format=PB">The Jews of Medieval Western Christendom, 1000–1500</a>. Cambridge Medieval Textbooks. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-84666-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-84666-0"><bdi>978-0-521-84666-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Jews+of+Medieval+Western+Christendom%2C+1000%E2%80%931500&rft.series=Cambridge+Medieval+Textbooks&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2006&rft.isbn=978-0-521-84666-0&rft.aulast=Chazan&rft.aufirst=Robert&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cambridge.org%2Fus%2Funiversitypress%2Fsubjects%2Fhistory%2Feuropean-history-1000-1450%2Fjews-medieval-western-christendom-10001500%3Fformat%3DPB&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFColish2002" class="citation book cs1">Colish, Marcia L. (2002) [1997]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://yalebooks.yale.edu/book/9780300078527/medieval-foundations-of-the-western-intellectual-tradition/">Medieval Foundations of the Western Intellectual Tradition, 400–1400</a>. The Yale Intellectual History of the West. Yale University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-300-07852-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-300-07852-7"><bdi>978-0-300-07852-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Medieval+Foundations+of+the+Western+Intellectual+Tradition%2C+400%E2%80%931400&rft.series=The+Yale+Intellectual+History+of+the+West&rft.pub=Yale+University+Press&rft.date=2002&rft.isbn=978-0-300-07852-7&rft.aulast=Colish&rft.aufirst=Marcia+L.&rft_id=https%3A%2F%2Fyalebooks.yale.edu%2Fbook%2F9780300078527%2Fmedieval-foundations-of-the-western-intellectual-tradition%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCollins2010" class="citation book cs1">Collins, Roger (2010) [1991]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bloomsbury.com/uk/early-medieval-europe-3001000-9780230006737/">Early Medieval Europe, 300–1000</a>. History of Europe (Third izd.). Macmillan International Higher Education, Red Globe Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-333-69381-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-333-69381-0"><bdi>978-0-333-69381-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Early+Medieval+Europe%2C+300%E2%80%931000&rft.series=History+of+Europe&rft.edition=Third&rft.pub=Macmillan+International+Higher+Education%2C+Red+Globe+Press&rft.date=2010&rft.isbn=978-0-333-69381-0&rft.aulast=Collins&rft.aufirst=Roger&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bloomsbury.com%2Fuk%2Fearly-medieval-europe-3001000-9780230006737%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCurta2019" class="citation book cs1">Curta, Florin (2019). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://brill.com/display/title/34623?rskey=2fUyZ0&result=1">Eastern Europe in the Middle Ages (500–1300), Volume I</a>. Brill's Companion to European History. Brill Publishers. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-90-04-41534-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-90-04-41534-8"><bdi>978-90-04-41534-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Eastern+Europe+in+the+Middle+Ages+%28500%E2%80%931300%29%2C+Volume+I&rft.series=Brill%27s+Companion+to+European+History&rft.pub=Brill+Publishers&rft.date=2019&rft.isbn=978-90-04-41534-8&rft.aulast=Curta&rft.aufirst=Florin&rft_id=https%3A%2F%2Fbrill.com%2Fdisplay%2Ftitle%2F34623%3Frskey%3D2fUyZ0%26result%3D1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDavies1996" class="citation book cs1">Davies, Norman (1996). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/europehistory00davi_0">Europe: A History</a>. Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-520912-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-520912-9"><bdi>978-0-19-520912-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Europe%3A+A+History&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1996&rft.isbn=978-0-19-520912-9&rft.aulast=Davies&rft.aufirst=Norman&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Feuropehistory00davi_0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDenley2001" class="citation book cs1">Denley, Peter (2001) [1988]. »The Mediterranean in the Age of Renaissance, 1200–1500«. V Holmes, George (ur.). The Oxford Illustrated History of Medieval Europe. Oxford Illustrated Histories. Oxford University Press. str. 235–296. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-285220-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-285220-5"><bdi>978-0-19-285220-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Mediterranean+in+the+Age+of+Renaissance%2C+1200%E2%80%931500&rft.btitle=The+Oxford+Illustrated+History+of+Medieval+Europe&rft.series=Oxford+Illustrated+Histories&rft.pages=235-296&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2001&rft.isbn=978-0-19-285220-5&rft.aulast=Denley&rft.aufirst=Peter&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDodwell1993" class="citation book cs1">Dodwell, C. R. (1993). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/pictorialartsofw00dodw">The Pictorial Arts of the West: 800–1200</a>. Pelican History of Art. Yale University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-300-06493-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-300-06493-3"><bdi>978-0-300-06493-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Pictorial+Arts+of+the+West%3A+800%E2%80%931200&rft.series=Pelican+History+of+Art&rft.pub=Yale+University+Press&rft.date=1993&rft.isbn=978-0-300-06493-3&rft.aulast=Dodwell&rft.aufirst=C.+R.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fpictorialartsofw00dodw&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFEllenblum2012" class="citation book cs1">Ellenblum, Ronnie (2012). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cambridge.org/core/books/collapse-of-the-eastern-mediterranean/92C6970E1D450DC41EA44B9DD1B53696">The Collapse of the Eastern Mediterranean: Climate Change and the Decline of the East, 950–1072</a>. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-107-02335-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-107-02335-2"><bdi>978-1-107-02335-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Collapse+of+the+Eastern+Mediterranean%3A+Climate+Change+and+the+Decline+of+the+East%2C+950%E2%80%931072&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2012&rft.isbn=978-1-107-02335-2&rft.aulast=Ellenblum&rft.aufirst=Ronnie&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cambridge.org%2Fcore%2Fbooks%2Fcollapse-of-the-eastern-mediterranean%2F92C6970E1D450DC41EA44B9DD1B53696&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFEpstein2009" class="citation book cs1">Epstein, Steven A. (2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cambridge.org/hu/universitypress/subjects/history/european-history-1000-1450/economic-and-social-history-later-medieval-europe-10001500?format=HB&isbn=9780521880367">An Economic and Social History of Later Medieval Europe, 1000–1500</a>. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-70653-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-70653-7"><bdi>978-0-521-70653-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=An+Economic+and+Social+History+of+Later+Medieval+Europe%2C+1000%E2%80%931500&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2009&rft.isbn=978-0-521-70653-7&rft.aulast=Epstein&rft.aufirst=Steven+A.&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cambridge.org%2Fhu%2Funiversitypress%2Fsubjects%2Fhistory%2Feuropean-history-1000-1450%2Feconomic-and-social-history-later-medieval-europe-10001500%3Fformat%3DHB%26isbn%3D9780521880367&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFassler2014" class="citation book cs1">Fassler, Margot (2014). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/fassler-2014-music-in-the-medieval-west/mode/2up">Music in the Medieval West: Western Music in Context</a>. Western Music in Context: A Norton History. W.W. Norton & Company. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-393-92915-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-393-92915-7"><bdi>978-0-393-92915-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Music+in+the+Medieval+West%3A+Western+Music+in+Context&rft.series=Western+Music+in+Context%3A+A+Norton+History&rft.pub=W.W.+Norton+%26+Company&rft.date=2014&rft.isbn=978-0-393-92915-7&rft.aulast=Fassler&rft.aufirst=Margot&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Ffassler-2014-music-in-the-medieval-west%2Fmode%2F2up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFine2009" class="citation book cs1">Fine, John V. A. (2009) [1987]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://press.umich.edu/Books/T/The-Late-Medieval-Balkans">The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest</a>. The University of Michigan Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-472-08260-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-472-08260-5"><bdi>978-0-472-08260-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Late+Medieval+Balkans%3A+A+Critical+Survey+from+the+Late+Twelfth+Century+to+the+Ottoman+Conquest&rft.pub=The+University+of+Michigan+Press&rft.date=2009&rft.isbn=978-0-472-08260-5&rft.aulast=Fine&rft.aufirst=John+V.+A.&rft_id=https%3A%2F%2Fpress.umich.edu%2FBooks%2FT%2FThe-Late-Medieval-Balkans&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFossier1986" class="citation book cs1">Fossier, Robert (1986) [1983]. »From Europe to the World«. V Fossier, Robert (ur.). 1250–1520. The Cambridge Illustrated History of the Middle Ages. Zv. III. Prevod: Sarah Hanbury Tenison. Cambridge University Press. str. 454–493. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-26646-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-26646-8"><bdi>978-0-521-26646-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=From+Europe+to+the+World&rft.btitle=1250%E2%80%931520&rft.series=The+Cambridge+Illustrated+History+of+the+Middle+Ages&rft.pages=454-493&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=1986&rft.isbn=978-0-521-26646-8&rft.aulast=Fossier&rft.aufirst=Robert&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFößel2016" class="citation book cs1">Fößel, Amalie (2016) [2013]. »The Political Traditions of Female Rulership in Medieval Europe«. V Bennett, Judith M.; Karras, Ruth Mazo (ur.). The Oxford Handbook of Women and Gender in Medieval Europe. Oxford University Press. str. 68–83. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-877938-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-877938-4"><bdi>978-0-19-877938-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Political+Traditions+of+Female+Rulership+in+Medieval+Europe&rft.btitle=The+Oxford+Handbook+of+Women+and+Gender+in+Medieval+Europe&rft.pages=68-83&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2016&rft.isbn=978-0-19-877938-4&rft.aulast=F%C3%B6%C3%9Fel&rft.aufirst=Amalie&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFried2015" class="citation book cs1">Fried, Johannes (2015) [2009]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.hup.harvard.edu/books/9780674055629">The Middle Ages</a>. Prevod: Peter Lewis. Harvard University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-674-05562-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-674-05562-9"><bdi>978-0-674-05562-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Middle+Ages&rft.pub=Harvard+University+Press&rft.date=2015&rft.isbn=978-0-674-05562-9&rft.aulast=Fried&rft.aufirst=Johannes&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.hup.harvard.edu%2Fbooks%2F9780674055629&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGiesGies1973" class="citation book cs1">Gies, Frances; Gies, Joseph (1973). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.barnesandnoble.com/w/life-in-a-medieval-city-joseph-gies/1100616785">Life in a Medieval City</a>. Apollo Editions. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8152-0345-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8152-0345-2"><bdi>978-0-8152-0345-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Life+in+a+Medieval+City&rft.pub=Apollo+Editions&rft.date=1973&rft.isbn=978-0-8152-0345-2&rft.aulast=Gies&rft.aufirst=Frances&rft.au=Gies%2C+Joseph&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.barnesandnoble.com%2Fw%2Flife-in-a-medieval-city-joseph-gies%2F1100616785&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGrant1994" class="citation book cs1">Grant, Edward (1994). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cambridge.org/hu/universitypress/subjects/physics/history-philosophy-and-foundations-physics/planets-stars-and-orbs-medieval-cosmos-12001687?format=PB&isbn=9780521138680">Planets, Stars, and Orbs: The Medieval Cosmos, 1200–1687</a>. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-43344-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-43344-0"><bdi>978-0-521-43344-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Planets%2C+Stars%2C+and+Orbs%3A+The+Medieval+Cosmos%2C+1200%E2%80%931687&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=1994&rft.isbn=978-0-521-43344-0&rft.aulast=Grant&rft.aufirst=Edward&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cambridge.org%2Fhu%2Funiversitypress%2Fsubjects%2Fphysics%2Fhistory-philosophy-and-foundations-physics%2Fplanets-stars-and-orbs-medieval-cosmos-12001687%3Fformat%3DPB%26isbn%3D9780521138680&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGrant2001" class="citation book cs1">Grant, Edward (2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cambridge.org/core/books/god-and-reason-in-the-middle-ages/42D9FCC561B218470C7415DAE06C26E7">God and Reason in the Middle Ages</a>. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-80279-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-80279-6"><bdi>978-0-521-80279-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=God+and+Reason+in+the+Middle+Ages&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2001&rft.isbn=978-0-521-80279-6&rft.aulast=Grant&rft.aufirst=Edward&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cambridge.org%2Fcore%2Fbooks%2Fgod-and-reason-in-the-middle-ages%2F42D9FCC561B218470C7415DAE06C26E7&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGriffiths1996" class="citation book cs1">Griffiths, Antony (1996). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/printsprintmakin00grif/mode/2up">Prints and Printmaking: An Introduction to the History and Techniques</a>. University of California Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-520-20714-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-520-20714-1"><bdi>978-0-520-20714-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Prints+and+Printmaking%3A+An+Introduction+to+the+History+and+Techniques&rft.pub=University+of+California+Press&rft.date=1996&rft.isbn=978-0-520-20714-1&rft.aulast=Griffiths&rft.aufirst=Antony&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fprintsprintmakin00grif%2Fmode%2F2up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGrzymała-Busse2023" class="citation book cs1">Grzymała-Busse, Anna (2023). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://press.princeton.edu/books/paperback/9780691245089/sacred-foundations">Sacred Foundations: The Religious and Medieval Roots of the European State</a>. Princeton University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-6912-4508-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-6912-4508-9"><bdi>978-0-6912-4508-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Sacred+Foundations%3A+The+Religious+and+Medieval+Roots+of+the+European+State&rft.pub=Princeton+University+Press&rft.date=2023&rft.isbn=978-0-6912-4508-9&rft.aulast=Grzyma%C5%82a-Busse&rft.aufirst=Anna&rft_id=https%3A%2F%2Fpress.princeton.edu%2Fbooks%2Fpaperback%2F9780691245089%2Fsacred-foundations&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHamilton2003" class="citation book cs1">Hamilton, Bernard (2003) [1986]. Religion in the Medieval West (Second izd.). Hodder&Stoughton. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-340-80839-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-340-80839-9"><bdi>978-0-340-80839-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Religion+in+the+Medieval+West&rft.edition=Second&rft.pub=Hodder%26Stoughton&rft.date=2003&rft.isbn=978-0-340-80839-9&rft.aulast=Hamilton&rft.aufirst=Bernard&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHankins2001" class="citation book cs1">Hankins, James (2001). »Introduction«. V Hankins, James (ur.). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/historyofflorent00brun">Leonardo Bruni: History of the Florentine People</a>. The I Tatti Renaissance Library. Harvard University Press. str. ix–xviii. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-674-00506-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-674-00506-8"><bdi>978-0-674-00506-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Introduction&rft.btitle=Leonardo+Bruni%3A+History+of+the+Florentine+People&rft.series=The+I+Tatti+Renaissance+Library&rft.pages=ix-xviii&rft.pub=Harvard+University+Press&rft.date=2001&rft.isbn=978-0-674-00506-8&rft.aulast=Hankins&rft.aufirst=James&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fhistoryofflorent00brun&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHarris2008" class="citation book cs1">Harris, Stephen J. (2008). »Introduction«. V Harris, Stephen J.; Grigsby, Bryon L. (ur.). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.routledge.com/Misconceptions-About-the-Middle-Ages/Harris-Grigsby/p/book/9780415871136">Misconceptions About the Middle Ages</a>. Routledge Studies in Medieval Religion and Culture. Zv. 7. Routledge. str. 1–27. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-415-87113-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-415-87113-6"><bdi>978-0-415-87113-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Introduction&rft.btitle=Misconceptions+About+the+Middle+Ages&rft.series=Routledge+Studies+in+Medieval+Religion+and+Culture&rft.pages=1-27&rft.pub=Routledge&rft.date=2008&rft.isbn=978-0-415-87113-6&rft.aulast=Harris&rft.aufirst=Stephen+J.&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.routledge.com%2FMisconceptions-About-the-Middle-Ages%2FHarris-Grigsby%2Fp%2Fbook%2F9780415871136&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHeather2006" class="citation book cs1">Heather, Peter (2006) [2005]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://global.oup.com/academic/product/the-fall-of-the-roman-empire-9780195159547?q=Peter%20Heather%20The%20Fall%20of%20the%20Roman%20Empire&lang=en&cc=us">The Fall of the Roman Empire: A New History of Rome and the Barbarians</a>. Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-532541-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-532541-6"><bdi>978-0-19-532541-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Fall+of+the+Roman+Empire%3A+A+New+History+of+Rome+and+the+Barbarians&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2006&rft.isbn=978-0-19-532541-6&rft.aulast=Heather&rft.aufirst=Peter&rft_id=https%3A%2F%2Fglobal.oup.com%2Facademic%2Fproduct%2Fthe-fall-of-the-roman-empire-9780195159547%3Fq%3DPeter%2520Heather%2520The%2520Fall%2520of%2520the%2520Roman%2520Empire%26lang%3Den%26cc%3Dus&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHenderson1993" class="citation book cs1">Henderson, George (1993) [1972]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://utorontopress.com/9780802069849/early-medieval/">Early Medieval</a>. Medieval Academy Reprints for Teaching. Zv. 29. University of Toronto Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8020-6984-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8020-6984-9"><bdi>978-0-8020-6984-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Early+Medieval&rft.series=Medieval+Academy+Reprints+for+Teaching&rft.pub=University+of+Toronto+Press&rft.date=1993&rft.isbn=978-0-8020-6984-9&rft.aulast=Henderson&rft.aufirst=George&rft_id=https%3A%2F%2Futorontopress.com%2F9780802069849%2Fearly-medieval%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHeng2021" class="citation book cs1">Heng, Geraldine (2021). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cambridge.org/core/elements/abs/global-middle-ages/8A93324E51AC2137A659ACD266A9165C">The Global Middle Ages</a>. Elements in the Global Middle Ages. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-009-16116-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-009-16116-9"><bdi>978-1-009-16116-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Global+Middle+Ages&rft.series=Elements+in+the+Global+Middle+Ages&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2021&rft.isbn=978-1-009-16116-9&rft.aulast=Heng&rft.aufirst=Geraldine&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cambridge.org%2Fcore%2Felements%2Fabs%2Fglobal-middle-ages%2F8A93324E51AC2137A659ACD266A9165C&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHoffmann2014" class="citation book cs1">Hoffmann, Richard C. (2014). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cambridge.org/core/books/an-environmental-history-of-medieval-europe/BC5AACBBD6500062F43F33FE15D539C5">An Environmental History of Medieval Europe</a>. Cambridge Medieval Textbooks. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-70037-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-70037-5"><bdi>978-0-521-70037-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=An+Environmental+History+of+Medieval+Europe&rft.series=Cambridge+Medieval+Textbooks&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2014&rft.isbn=978-0-521-70037-5&rft.aulast=Hoffmann&rft.aufirst=Richard+C.&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cambridge.org%2Fcore%2Fbooks%2Fan-environmental-history-of-medieval-europe%2FBC5AACBBD6500062F43F33FE15D539C5&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHolmesStanden2018" class="citation journal cs1">Holmes, Catherine; Standen, Naomi (november 2018). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1093%2Fpastj%2Fgty030">»Introduction: Towards a Global Middle Ages«</a>. Past&Present. Oxford University Press. 238 (suppl_13): 1–44. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1093%2Fpastj%2Fgty030">10.1093/pastj/gty030</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0031-2746">0031-2746</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Past%26Present&rft.atitle=Introduction%3A+Towards+a+Global+Middle+Ages&rft.volume=238&rft.issue=suppl_13&rft.pages=1-44&rft.date=2018-11&rft_id=info%3Adoi%2F10.1093%2Fpastj%2Fgty030&rft.issn=0031-2746&rft.aulast=Holmes&rft.aufirst=Catherine&rft.au=Standen%2C+Naomi&rft_id=https%3A%2F%2Fdoi.org%2F10.1093%252Fpastj%252Fgty030&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_%C4%8Dasopis" title="Predloga:Navedi časopis">navedi časopis</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHoppin1978" class="citation book cs1">Hoppin, Richard H. (1978). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/medievalmusic00hopp/mode/2up">Medieval Music</a>. A Norton Introduction to Music History. W.W. Norton&Company. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-393-09090-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-393-09090-1"><bdi>978-0-393-09090-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Medieval+Music&rft.series=A+Norton+Introduction+to+Music+History&rft.pub=W.W.+Norton%26Company&rft.date=1978&rft.isbn=978-0-393-09090-1&rft.aulast=Hoppin&rft.aufirst=Richard+H.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fmedievalmusic00hopp%2Fmode%2F2up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHornby2005" class="citation book cs1">Hornby, A. S. (2005) [1948]. Wehmeier, Sally; McIntosh, Colin; Turnbull, Joanna; Ashby, Michael (ur.). Oxford Advanced Learner's Dictionary (Seventh izd.). Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-431606-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-431606-4"><bdi>978-0-19-431606-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Oxford+Advanced+Learner%27s+Dictionary&rft.edition=Seventh&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2005&rft.isbn=978-0-19-431606-4&rft.aulast=Hornby&rft.aufirst=A.+S.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFIlardi2007" class="citation book cs1">Ilardi, Vincent (2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/bub_gb_peIL7hVQUmwC">Renaissance Vision from Spectacles to Telescopes</a>. Memoires of the American Philosophical Society. Zv. 259. American Philosophical Society. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-87169-259-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-87169-259-7"><bdi>978-0-87169-259-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Renaissance+Vision+from+Spectacles+to+Telescopes&rft.series=Memoires+of+the+American+Philosophical+Society&rft.pub=American+Philosophical+Society&rft.date=2007&rft.isbn=978-0-87169-259-7&rft.aulast=Ilardi&rft.aufirst=Vincent&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fbub_gb_peIL7hVQUmwC&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJames2009" class="citation book cs1">James, Edward (2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.routledge.com/Europes-Barbarians-AD-200-600/James/p/book/9780582772960">Europe's Barbarians: AD 200–600</a>. The Medieval World. Pearson Longman. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-582-77296-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-582-77296-0"><bdi>978-0-582-77296-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Europe%27s+Barbarians%3A+AD+200%E2%80%93600&rft.series=The+Medieval+World&rft.pub=Pearson+Longman&rft.date=2009&rft.isbn=978-0-582-77296-0&rft.aulast=James&rft.aufirst=Edward&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.routledge.com%2FEuropes-Barbarians-AD-200-600%2FJames%2Fp%2Fbook%2F9780582772960&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJordan2002" class="citation book cs1">Jordan, William Chester (2002) [2001]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.penguin.co.uk/books/15538/europe-in-the-high-middle-ages-by-william-jordan/9780140166644">Europe in the High Middle Ages</a>. The Penguin History of Europe. Zv. III. Penguin Books. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-140-16664-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-140-16664-4"><bdi>978-0-140-16664-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Europe+in+the+High+Middle+Ages&rft.series=The+Penguin+History+of+Europe&rft.pub=Penguin+Books&rft.date=2002&rft.isbn=978-0-140-16664-4&rft.aulast=Jordan&rft.aufirst=William+Chester&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.penguin.co.uk%2Fbooks%2F15538%2Feurope-in-the-high-middle-ages-by-william-jordan%2F9780140166644&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKeen1976" class="citation book cs1">Keen, Maurice (1976) [1968]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/pelicanhistoryof00keen">The Pelican History of Medieval Europe</a>. Penguin Books. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-14-021085-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-14-021085-9"><bdi>978-0-14-021085-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Pelican+History+of+Medieval+Europe&rft.pub=Penguin+Books&rft.date=1976&rft.isbn=978-0-14-021085-9&rft.aulast=Keen&rft.aufirst=Maurice&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fpelicanhistoryof00keen&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKitzinger1969" class="citation book cs1">Kitzinger, Ernst (1969) [1940]. Early Medieval Art in the British Museum (Second izd.). Trustees of the British Museum. <a href="/wiki/SBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SBN (identifikator)">SBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-7141-1327-1" title="Posebno:ViriKnjig/0-7141-1327-1"><bdi>7141-1327-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Early+Medieval+Art+in+the+British+Museum&rft.edition=Second&rft.pub=Trustees+of+the+British+Museum&rft.date=1969&rft.aulast=Kitzinger&rft.aufirst=Ernst&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLasko1972" class="citation book cs1">Lasko, Peter (1972). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/arssacra800120000unse">Ars Sacra, 800–1200</a>. The Pelican History of Art. Penguin Books. <a href="/wiki/SBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SBN (identifikator)">SBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-14-056036-X" title="Posebno:ViriKnjig/0-14-056036-X"><bdi>14-056036-X</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Ars+Sacra%2C+800%E2%80%931200&rft.series=The+Pelican+History+of+Art&rft.pub=Penguin+Books&rft.date=1972&rft.aulast=Lasko&rft.aufirst=Peter&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Farssacra800120000unse&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLee2021" class="citation book cs1">Lee, Alexander (2021). »Culture and the Arts«. V Lazzarini, Isabella (ur.). The Later Middle Ages. Short Oxford History of Europe. Oxford University Press. str. 109–134. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-873163-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-873163-4"><bdi>978-0-19-873163-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Culture+and+the+Arts&rft.btitle=The+Later+Middle+Ages&rft.series=Short+Oxford+History+of+Europe&rft.pages=109-134&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2021&rft.isbn=978-0-19-873163-4&rft.aulast=Lee&rft.aufirst=Alexander&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLightbown1978" class="citation book cs1">Lightbown, Ronald W. (1978). Secular Goldsmiths' Work in Medieval France: A History. Reports of the Research Committee of the Society of Antiquaries of London. Zv. 36. Thames & Hudson. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-500-99027-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-500-99027-8"><bdi>978-0-500-99027-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Secular+Goldsmiths%27+Work+in+Medieval+France%3A+A+History&rft.series=Reports+of+the+Research+Committee+of+the+Society+of+Antiquaries+of+London&rft.pub=Thames+%26+Hudson&rft.date=1978&rft.isbn=978-0-500-99027-8&rft.aulast=Lightbown&rft.aufirst=Ronald+W.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLindberg2003" class="citation book cs1">Lindberg, David C. (2003). »The Medieval Church Encounters the Classical Tradition: Saint Augustine, Roger Bacon, and the Handmaiden Metaphor«. V Lindberg, David C.; Numbers, Ronald L. (ur.). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://press.uchicago.edu/ucp/books/book/chicago/W/bo3635190.html">When Science and Christianity Meet</a>. University of Chicago Press. str. 7–32. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-226-48214-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-226-48214-9"><bdi>978-0-226-48214-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Medieval+Church+Encounters+the+Classical+Tradition%3A+Saint+Augustine%2C+Roger+Bacon%2C+and+the+Handmaiden+Metaphor&rft.btitle=When+Science+and+Christianity+Meet&rft.pages=7-32&rft.pub=University+of+Chicago+Press&rft.date=2003&rft.isbn=978-0-226-48214-9&rft.aulast=Lindberg&rft.aufirst=David+C.&rft_id=https%3A%2F%2Fpress.uchicago.edu%2Fucp%2Fbooks%2Fbook%2Fchicago%2FW%2Fbo3635190.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLock2006" class="citation book cs1">Lock, Peter (2006). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.routledge.com/The-Routledge-Companion-to-the-Crusades/Lock/p/book/9780415393126">The Routledge Companion to the Crusades</a>. Routledge Companions to History. Routledge. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-415-39312-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-415-39312-6"><bdi>978-0-415-39312-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Routledge+Companion+to+the+Crusades&rft.series=Routledge+Companions+to+History&rft.pub=Routledge&rft.date=2006&rft.isbn=978-0-415-39312-6&rft.aulast=Lock&rft.aufirst=Peter&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.routledge.com%2FThe-Routledge-Companion-to-the-Crusades%2FLock%2Fp%2Fbook%2F9780415393126&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMcCormick2010" class="citation book cs1">McCormick, Michael (2010) [2001]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cambridge.org/core/books/origins-of-the-european-economy/D876211E6D0F00483666CF2FBAE84550">Origins of the European Economy: Communications and Commerce, AD 300–900</a>. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-66102-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-66102-7"><bdi>978-0-521-66102-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Origins+of+the+European+Economy%3A+Communications+and+Commerce%2C+AD+300%E2%80%93900&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2010&rft.isbn=978-0-521-66102-7&rft.aulast=McCormick&rft.aufirst=Michael&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cambridge.org%2Fcore%2Fbooks%2Forigins-of-the-european-economy%2FD876211E6D0F00483666CF2FBAE84550&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMommsen1942" class="citation journal cs1">Mommsen, Theodore E. (april 1942). »Petrarch's Conception of the 'Dark Ages'«. Speculum. The University of Chicago Press. 17 (2): 226–242. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.2307%2F2856364">10.2307/2856364</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0038-7134">0038-7134</a>. <a href="/wiki/JSTOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="JSTOR (identifikator)">JSTOR</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.jstor.org/stable/2856364">2856364</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Speculum&rft.atitle=Petrarch%27s+Conception+of+the+%27Dark+Ages%27&rft.volume=17&rft.issue=2&rft.pages=226-242&rft.date=1942-04&rft.issn=0038-7134&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.jstor.org%2Fstable%2F2856364%23id-name%3DJSTOR&rft_id=info%3Adoi%2F10.2307%2F2856364&rft.aulast=Mommsen&rft.aufirst=Theodore+E.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_%C4%8Dasopis" title="Predloga:Navedi časopis">navedi časopis</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMorris2001" class="citation book cs1">Morris, Rosemary (2001) [1988]. »Northern Europe Invades the Mediterranean, 900–1200«. V Holmes, George (ur.). The Oxford Illustrated History of Medieval Europe. Oxford Illustrated Histories. Oxford University Press. str. 175–234. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-285220-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-285220-5"><bdi>978-0-19-285220-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Northern+Europe+Invades+the+Mediterranean%2C+900%E2%80%931200&rft.btitle=The+Oxford+Illustrated+History+of+Medieval+Europe&rft.series=Oxford+Illustrated+Histories&rft.pages=175-234&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2001&rft.isbn=978-0-19-285220-5&rft.aulast=Morris&rft.aufirst=Rosemary&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMurray2004" class="citation journal cs1">Murray, Alexander (2004). »Should the Middle Ages Be Abolished?«. Essays in Medieval Studies. West Virginia University Press. 21: 1–22. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1353%2Fems.2005.0010">10.1353/ems.2005.0010</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/1538-4608">1538-4608</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Essays+in+Medieval+Studies&rft.atitle=Should+the+Middle+Ages+Be+Abolished%3F&rft.volume=21&rft.pages=1-22&rft.date=2004&rft_id=info%3Adoi%2F10.1353%2Fems.2005.0010&rft.issn=1538-4608&rft.aulast=Murray&rft.aufirst=Alexander&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNaismith2023" class="citation book cs1">Naismith, Rory (2023). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://press.princeton.edu/books/hardcover/9780691177403/making-money-in-the-early-middle-ages">Making Money in the Early Middle Ages</a>. Princeton University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-691-17740-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-691-17740-3"><bdi>978-0-691-17740-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Making+Money+in+the+Early+Middle+Ages&rft.pub=Princeton+University+Press&rft.date=2023&rft.isbn=978-0-691-17740-3&rft.aulast=Naismith&rft.aufirst=Rory&rft_id=https%3A%2F%2Fpress.princeton.edu%2Fbooks%2Fhardcover%2F9780691177403%2Fmaking-money-in-the-early-middle-ages&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNees2002" class="citation book cs1">Nees, Lawrence (2002). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://global.oup.com/academic/product/early-medieval-art-9780192842435?q=Early%20Medieval%20Art&lang=en&cc=us">Early Medieval Art</a>. Oxford History of Art. Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-284243-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-284243-5"><bdi>978-0-19-284243-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Early+Medieval+Art&rft.series=Oxford+History+of+Art&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2002&rft.isbn=978-0-19-284243-5&rft.aulast=Nees&rft.aufirst=Lawrence&rft_id=https%3A%2F%2Fglobal.oup.com%2Facademic%2Fproduct%2Fearly-medieval-art-9780192842435%3Fq%3DEarly%2520Medieval%2520Art%26lang%3Den%26cc%3Dus&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNicolle1996" class="citation book cs1">Nicolle, David (1996). Medieval Warfare Source Book, Volume I: Warfare In Western Christendom. Arms and Armour Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-854-09236-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-854-09236-6"><bdi>978-1-854-09236-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Medieval+Warfare+Source+Book%2C+Volume+I%3A+Warfare+In+Western+Christendom&rft.pub=Arms+and+Armour+Press&rft.date=1996&rft.isbn=978-1-854-09236-6&rft.aulast=Nicolle&rft.aufirst=David&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFOnionsFriedrichsenBurchfield1994" class="citation book cs1">Onions, C.T.; Friedrichsen, G. W. S.; Burchfield, R. W., ur. (1994) [1966]. The Oxford Dictionary of English Etymology. Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-861112-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-861112-7"><bdi>978-0-19-861112-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Oxford+Dictionary+of+English+Etymology&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1994&rft.isbn=978-0-19-861112-7&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPeters2005" class="citation encyclopaedia cs1 cs1-prop-long-vol">Peters, Ted (2005). »Science and Religion«. V Jones, Lindsay (ur.). Encyclopedia of Religion. Zv. 12 (Transcendental meditation - Zwingli, Huldrych) (Second izd.). Macmillan Reference. str. 8182. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-02-865980-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-02-865980-0"><bdi>978-0-02-865980-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Science+and+Religion&rft.btitle=Encyclopedia+of+Religion&rft.pages=8182&rft.edition=Second&rft.pub=Macmillan+Reference&rft.date=2005&rft.isbn=978-0-02-865980-0&rft.aulast=Peters&rft.aufirst=Ted&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPower2006" class="citation book cs1">Power, Daniel (2006). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://global.oup.com/academic/product/the-central-middle-ages-9780199253111?q=The%20Central%20Middle%20Ages&lang=en&cc=us">The Central Middle Ages: Europe 950–1320</a>. The Short Oxford History of Europe. Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-925312-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-925312-8"><bdi>978-0-19-925312-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Central+Middle+Ages%3A+Europe+950%E2%80%931320&rft.series=The+Short+Oxford+History+of+Europe&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2006&rft.isbn=978-0-19-925312-8&rft.aulast=Power&rft.aufirst=Daniel&rft_id=https%3A%2F%2Fglobal.oup.com%2Facademic%2Fproduct%2Fthe-central-middle-ages-9780199253111%3Fq%3DThe%2520Central%2520Middle%2520Ages%26lang%3Den%26cc%3Dus&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRamirez2022" class="citation book cs1">Ramirez, Janina (2022). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.penguin.co.uk/books/442293/femina-by-ramirez-janina/9780753558263">Femina: A New History of the Middle Ages, Through the Women Written Out of It</a>. W.H. Allen & Co. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7535-5957-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7535-5957-4"><bdi>978-0-7535-5957-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Femina%3A+A+New+History+of+the+Middle+Ages%2C+Through+the+Women+Written+Out+of+It&rft.pub=W.H.+Allen+%26+Co.&rft.date=2022&rft.isbn=978-0-7535-5957-4&rft.aulast=Ramirez&rft.aufirst=Janina&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.penguin.co.uk%2Fbooks%2F442293%2Ffemina-by-ramirez-janina%2F9780753558263&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRingrose2016" class="citation book cs1">Ringrose, Kathryn M. (2016) [2013]. »The Byzantine Body«. V Bennett, Judith M.; Karras, Ruth Mazo (ur.). The Oxford Handbook of Women and Gender in Medieval Europe. Oxford University Press. str. 362–378. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-877938-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-877938-4"><bdi>978-0-19-877938-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Byzantine+Body&rft.btitle=The+Oxford+Handbook+of+Women+and+Gender+in+Medieval+Europe&rft.pages=362-378&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2016&rft.isbn=978-0-19-877938-4&rft.aulast=Ringrose&rft.aufirst=Kathryn+M.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRubin2014" class="citation book cs1">Rubin, Miri (2014). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://global.oup.com/academic/product/the-middle-ages-a-very-short-introduction-9780199697298?prevNumResPerPage=20&prevSortField=2&resultsPerPage=20&sortField=2&type=listing&start=80&lang=en&cc=us">The Middle Ages: A Very Short Introduction</a>. Very Short Introductions. Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-969729-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-969729-8"><bdi>978-0-19-969729-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Middle+Ages%3A+A+Very+Short+Introduction&rft.series=Very+Short+Introductions&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2014&rft.isbn=978-0-19-969729-8&rft.aulast=Rubin&rft.aufirst=Miri&rft_id=https%3A%2F%2Fglobal.oup.com%2Facademic%2Fproduct%2Fthe-middle-ages-a-very-short-introduction-9780199697298%3FprevNumResPerPage%3D20%26prevSortField%3D2%26resultsPerPage%3D20%26sortField%3D2%26type%3Dlisting%26start%3D80%26lang%3Den%26cc%3Dus&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRussel1991" class="citation book cs1">Russel, Jeffrey Burton (1991). Inventing the Flat Earth: Columbus and Modern Historians. Bloomsbury Publishing. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-275-95904-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-275-95904-3"><bdi>978-0-275-95904-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Inventing+the+Flat+Earth%3A+Columbus+and+Modern+Historians&rft.pub=Bloomsbury+Publishing&rft.date=1991&rft.isbn=978-0-275-95904-3&rft.aulast=Russel&rft.aufirst=Jeffrey+Burton&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSchulenberg2000" class="citation encyclopaedia cs1">Schulenberg, David (2000). »History of European Art Music«. V Rice, Timothy; Porter, James; Goertzen, Chris (ur.). The Garland Encyclopedia of World Music: Europe. Abingdon-on-Thames: Routledge. str. 99–119. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-8240-6034-2" title="Posebno:ViriKnjig/0-8240-6034-2"><bdi>0-8240-6034-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=History+of+European+Art+Music&rft.btitle=The+Garland+Encyclopedia+of+World+Music%3A+Europe&rft.place=Abingdon-on-Thames&rft.pages=99-119&rft.pub=Routledge&rft.date=2000&rft.isbn=0-8240-6034-2&rft.aulast=Schulenberg&rft.aufirst=David&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSedlar1994" class="citation book cs1">Sedlar, Jean W. (1994). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://uwapress.uw.edu/book/9780295972916/east-central-europe-in-the-middle-ages-1000-1500/">East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500</a>. A History of East Central Europe. Zv. III. University of Washington Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-295-97290-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-295-97290-9"><bdi>978-0-295-97290-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=East+Central+Europe+in+the+Middle+Ages%2C+1000%E2%80%931500&rft.series=A+History+of+East+Central+Europe&rft.pub=University+of+Washington+Press&rft.date=1994&rft.isbn=978-0-295-97290-9&rft.aulast=Sedlar&rft.aufirst=Jean+W.&rft_id=https%3A%2F%2Fuwapress.uw.edu%2Fbook%2F9780295972916%2Feast-central-europe-in-the-middle-ages-1000-1500%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSingman1999" class="citation book cs1">Singman, Jeffrey L. (1999). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://search.library.ucla.edu/discovery/fulldisplay?vid=01UCS_LAL:UCLA&search_scope=MyInstitution&tab=LibraryCatalog&docid=alma9941938313606533&lang=en&context=L&adaptor=Local%20Search%20Engine&query=sub,exact,Middle%20Ages%20in%20literature%20--%20Congresses,AND&mode=advanced&offset=0">Daily Life in Medieval Europe</a>. Daily Life through History. Greenwood Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-313-36076-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-313-36076-3"><bdi>978-0-313-36076-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Daily+Life+in+Medieval+Europe&rft.series=Daily+Life+through+History&rft.pub=Greenwood+Press&rft.date=1999&rft.isbn=978-0-313-36076-3&rft.aulast=Singman&rft.aufirst=Jeffrey+L.&rft_id=https%3A%2F%2Fsearch.library.ucla.edu%2Fdiscovery%2Ffulldisplay%3Fvid%3D01UCS_LAL%3AUCLA%26search_scope%3DMyInstitution%26tab%3DLibraryCatalog%26docid%3Dalma9941938313606533%26lang%3Den%26context%3DL%26adaptor%3DLocal%2520Search%2520Engine%26query%3Dsub%2Cexact%2CMiddle%2520Ages%2520in%2520literature%2520--%2520Congresses%2CAND%26mode%3Dadvanced%26offset%3D0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFStalley1999" class="citation book cs1">Stalley, Roger (1999). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://global.oup.com/academic/product/early-medieval-architecture-9780192842237?q=Early%20Medieval%20Architecture&lang=en&cc=us">Early Medieval Architecture</a>. Oxford History of Art. Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-284223-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-284223-7"><bdi>978-0-19-284223-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Early+Medieval+Architecture&rft.series=Oxford+History+of+Art&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1999&rft.isbn=978-0-19-284223-7&rft.aulast=Stalley&rft.aufirst=Roger&rft_id=https%3A%2F%2Fglobal.oup.com%2Facademic%2Fproduct%2Fearly-medieval-architecture-9780192842237%3Fq%3DEarly%2520Medieval%2520Architecture%26lang%3Den%26cc%3Dus&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSwanson2021" class="citation book cs1">Swanson, Robert (2021). »The Church and Religious Life«. V Lazzarini, Isabella (ur.). The Later Middle Ages. Short Oxford History of Europe. Oxford University Press. str. 79–107. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-873163-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-873163-4"><bdi>978-0-19-873163-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Church+and+Religious+Life&rft.btitle=The+Later+Middle+Ages&rft.series=Short+Oxford+History+of+Europe&rft.pages=79-107&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2021&rft.isbn=978-0-19-873163-4&rft.aulast=Swanson&rft.aufirst=Robert&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFThomson1998" class="citation book cs1">Thomson, John A. F. (1998). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/westernchurchinm0000thom/mode/2up">The Western Church in the Middle Ages</a>. Hodder Headline. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-340-60118-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-340-60118-1"><bdi>978-0-340-60118-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Western+Church+in+the+Middle+Ages&rft.pub=Hodder+Headline&rft.date=1998&rft.isbn=978-0-340-60118-1&rft.aulast=Thomson&rft.aufirst=John+A.+F.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fwesternchurchinm0000thom%2Fmode%2F2up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFVale2001" class="citation book cs1">Vale, Malcolm (2001) [1988]. »The Civilization of Courts and Cities in the North, 1200–1500«. V Holmes, George (ur.). The Oxford Illustrated History of Medieval Europe. Oxford Illustrated Histories. Oxford University Press. str. 297–351. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-285220-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-285220-5"><bdi>978-0-19-285220-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Civilization+of+Courts+and+Cities+in+the+North%2C+1200%E2%80%931500&rft.btitle=The+Oxford+Illustrated+History+of+Medieval+Europe&rft.series=Oxford+Illustrated+Histories&rft.pages=297-351&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=2001&rft.isbn=978-0-19-285220-5&rft.aulast=Vale&rft.aufirst=Malcolm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWatts2014" class="citation book cs1">Watts, John (2014) [2009]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cambridge.org/core/books/making-of-polities/1950FE163A58619D378E7D3712664CC0">The Making of Polities: Europe, 1300–1500</a>. Cambridge Medieval Textbooks. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-79664-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-79664-4"><bdi>978-0-521-79664-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Making+of+Polities%3A+Europe%2C+1300%E2%80%931500&rft.series=Cambridge+Medieval+Textbooks&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2014&rft.isbn=978-0-521-79664-4&rft.aulast=Watts&rft.aufirst=John&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cambridge.org%2Fcore%2Fbooks%2Fmaking-of-polities%2F1950FE163A58619D378E7D3712664CC0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWickham2009" class="citation book cs1">Wickham, Chris (2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.penguin.co.uk/books/25880/the-inheritance-of-rome-by-chris-wickham/9780140290141">The Inheritance of Rome: Illuminating the Dark Ages, 400–1000</a>. The Penguin History of Europe. Zv. II. Penguin Books. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-713-99429-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-713-99429-2"><bdi>978-0-713-99429-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Inheritance+of+Rome%3A+Illuminating+the+Dark+Ages%2C+400%E2%80%931000&rft.series=The+Penguin+History+of+Europe&rft.pub=Penguin+Books&rft.date=2009&rft.isbn=978-0-713-99429-2&rft.aulast=Wickham&rft.aufirst=Chris&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.penguin.co.uk%2Fbooks%2F25880%2Fthe-inheritance-of-rome-by-chris-wickham%2F9780140290141&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWickham2016" class="citation book cs1">Wickham, Chris (2016). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://yalebooks.yale.edu/book/9780300228823/medieval-europe/">Medieval Europe</a>. Yale University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3002-0834-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3002-0834-4"><bdi>978-0-3002-0834-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Medieval+Europe&rft.pub=Yale+University+Press&rft.date=2016&rft.isbn=978-0-3002-0834-4&rft.aulast=Wickham&rft.aufirst=Chris&rft_id=https%3A%2F%2Fyalebooks.yale.edu%2Fbook%2F9780300228823%2Fmedieval-europe%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ASrednji+vek" class="Z3988"></li> <li>Korošec, Paola (1990). Alpski Slovani- Die Alpenslawen. Ljubljana </li> <li><a href="/wiki/Vasilij_Melik" title="Vasilij Melik">Melik, Vasilij</a> in <a href="/wiki/Ferdo_Gestrin" title="Ferdo Gestrin">Ferdo Gestrin</a> (1966). Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918. Ljubljana..</li> <li><a href="/wiki/Janko_Prunk" title="Janko Prunk">Prunk, Janko</a> (1992). Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992). Ljubljana.</li> <li>Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Celovec</li> <li><a href="/wiki/Peter_%C5%A0tih" title="Peter Štih">Štih, Peter</a> (2001). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta.</li> <li>--. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Stih-Slovenska_zgodovina_od_prazgodovinskih_kultur_do_konca_srednjega_veka.pdf">Slovenska zgodovina : Od prazgodovinskih kultur do konca srednjega veka</a>. E-knjiga.</li> <li><a href="/wiki/Peter_Vodopivec" title="Peter Vodopivec">Vodopivec, Peter</a>, Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja. Ljubljana, 2006.</li> <li>--. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zgodovina/Slovenska-zgodovina-1780-2004.pdf">Slovenska zgodovina - 1780-2004</a>. E-knjiga.</li></ul> </div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2>[<a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&veaction=edit&section=46" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Srednji_vek&action=edit&section=46" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.deremilitari.org/">De Re Militari: The Society for Medieval Military History</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.medievalists.net/">Medievalists.net</a> News and articles about the period.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://medieval-history.org/">Medieval History Database (MHDB)</a></li></ul> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/33px-Wiktionary-logo-sl.svg.png" decoding="async" width="33" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/49px-Wiktionary-logo-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/66px-Wiktionary-logo-sl.svg.png 2x" data-file-width="391" data-file-height="474" /></div> <div class="side-box-text plainlist">Poglejte si besedo <a href="https://sl.wiktionary.org/wiki/srednji_vek" class="extiw" title="wikt:srednji vek">srednji vek</a> ali <a href="https://sl.wiktionary.org/wiki/Srednji_vek" class="extiw" title="wikt:Srednji vek">Srednji vek</a> v Wikislovarju, prostem slovarju.</div></div> </div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q12554#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q12554#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q12554#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb133185191">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb133185191">(data)</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4129108-6">Nemčija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007533694105171">Izrael</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/subjects/sh85085001">ZDA</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://kopkatalogs.lv/F?func=direct&local_base=lnc10&doc_number=000050418&P_CON_LNG=ENG">Latvija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ph126223&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Inštituti za umetnostno raziskovanje</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://kulturnav.org/8186a38a-1c8d-4d43-8c60-5ebfbdbad5e4">KulturNav (Norveška)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/1020301/">Faceted Application of Subject Terminology</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalog.archives.gov/id/10641432">National Archives (ZDA)</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Srednji_vek&oldid=6344669">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Srednji_vek&oldid=6344669</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategoriji</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Zgodovina_po_dobah" title="Kategorija:Zgodovina po dobah">Zgodovina po dobah</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Srednji_vek" title="Kategorija:Srednji vek">Srednji vek</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_latinsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo">Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_no-target_napake" title="Kategorija:Harv in Sfn no-target napake">Harv in Sfn no-target napake</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_%C4%8Darobnimi_povezavami_ISBN" title="Kategorija:Strani s čarobnimi povezavami ISBN">Strani s čarobnimi povezavami ISBN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_okcitansko_(po_1500)_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo okcitansko (po 1500) besedilo">Članki, ki vsebujejo okcitansko (po 1500) besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:CS1:_dolga_vrednost_volume" title="Kategorija:CS1: dolga vrednost volume">CS1: dolga vrednost volume</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LNB" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LNB">Wikipedijini članki z identifikatorji LNB</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_KULTURNAV" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV">Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NARA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NARA">Wikipedijini članki z identifikatorji NARA</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 21:01, 24. november 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>. Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Srednji_vek&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-74cc59cb9d-5wcpr","wgBackendResponseTime":167,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"1.964","walltime":"2.192","ppvisitednodes":{"value":15622,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":195941,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":5247,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":10,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":9,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":366593,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 1726.765 1 -total"," 40.41% 697.806 495 Predloga:Sfn"," 16.13% 278.516 68 Predloga:Cite_book"," 12.99% 224.374 2 Predloga:Refn"," 12.53% 216.291 2 Predloga:Lang"," 9.36% 161.587 2 Predloga:Reflist"," 8.47% 146.195 1 Predloga:Infopolje_Zgodovinsko_obdobje"," 8.29% 143.152 1 Predloga:Infobox"," 3.93% 67.805 1 Predloga:Normativna_kontrola"," 3.56% 61.515 1 Predloga:Navedi_knjigo"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"1.217","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":26898140,"limit":52428800},"limitreport-logs":"anchor_id_list = table#1 {\n [\"CITEREFAdams2011\"] = 1,\n [\"CITEREFArnold2009\"] = 1,\n [\"CITEREFArnold2021\"] = 1,\n [\"CITEREFBackman2022\"] = 1,\n [\"CITEREFBarber2004\"] = 1,\n [\"CITEREFBartlett1994\"] = 1,\n [\"CITEREFBenton2002\"] = 1,\n [\"CITEREFBitel2002\"] = 1,\n [\"CITEREFBrown1989\"] = 1,\n [\"CITEREFBrown2001\"] = 1,\n [\"CITEREFChazan2006\"] = 1,\n [\"CITEREFColish2002\"] = 1,\n [\"CITEREFCollins2010\"] = 1,\n [\"CITEREFCurta2019\"] = 1,\n [\"CITEREFDavies1996\"] = 1,\n [\"CITEREFDenley2001\"] = 1,\n [\"CITEREFDodwell1993\"] = 1,\n [\"CITEREFEllenblum2012\"] = 1,\n [\"CITEREFEpstein2009\"] = 1,\n [\"CITEREFFassler2014\"] = 1,\n [\"CITEREFFine2009\"] = 1,\n [\"CITEREFFossier1986\"] = 1,\n [\"CITEREFFried2015\"] = 1,\n [\"CITEREFFößel2016\"] = 1,\n [\"CITEREFGiesGies1973\"] = 1,\n [\"CITEREFGrant1994\"] = 1,\n [\"CITEREFGrant2001\"] = 1,\n [\"CITEREFGriffiths1996\"] = 1,\n [\"CITEREFGrzymała-Busse2023\"] = 1,\n [\"CITEREFHamilton2003\"] = 1,\n [\"CITEREFHankins2001\"] = 1,\n [\"CITEREFHarris2008\"] = 1,\n [\"CITEREFHeather2006\"] = 1,\n [\"CITEREFHenderson1993\"] = 1,\n [\"CITEREFHeng2021\"] = 1,\n [\"CITEREFHoffmann2014\"] = 1,\n [\"CITEREFHolmesStanden2018\"] = 1,\n [\"CITEREFHoppin1978\"] = 1,\n [\"CITEREFHornby2005\"] = 1,\n [\"CITEREFIlardi2007\"] = 1,\n [\"CITEREFJames2009\"] = 1,\n [\"CITEREFJordan2002\"] = 1,\n [\"CITEREFKeen1976\"] = 1,\n [\"CITEREFKitzinger1969\"] = 1,\n [\"CITEREFLasko1972\"] = 1,\n [\"CITEREFLee2021\"] = 1,\n [\"CITEREFLightbown1978\"] = 1,\n [\"CITEREFLindberg2003\"] = 1,\n [\"CITEREFLock2006\"] = 1,\n [\"CITEREFMcCormick2010\"] = 1,\n [\"CITEREFMommsen1942\"] = 1,\n [\"CITEREFMorris2001\"] = 1,\n [\"CITEREFMurray2004\"] = 1,\n [\"CITEREFNaismith2023\"] = 1,\n [\"CITEREFNees2002\"] = 1,\n [\"CITEREFNicolle1996\"] = 1,\n [\"CITEREFOnionsFriedrichsenBurchfield1994\"] = 1,\n [\"CITEREFPeters2005\"] = 1,\n [\"CITEREFPower2006\"] = 1,\n [\"CITEREFRamirez2022\"] = 1,\n [\"CITEREFRingrose2016\"] = 1,\n [\"CITEREFRubin2014\"] = 1,\n [\"CITEREFRussel1991\"] = 1,\n [\"CITEREFSchulenberg2000\"] = 1,\n [\"CITEREFSedlar1994\"] = 1,\n [\"CITEREFSingman1999\"] = 1,\n [\"CITEREFStalley1999\"] = 1,\n [\"CITEREFSwanson2021\"] = 1,\n [\"CITEREFThomson1998\"] = 1,\n [\"CITEREFVale2001\"] = 1,\n [\"CITEREFWatts2014\"] = 1,\n [\"CITEREFWickham2009\"] = 1,\n [\"CITEREFWickham2016\"] = 1,\n [\"CITEREFŠtih,_Peter.2001\"] = 1,\n}\ntemplate_list = table#1 {\n [\"Bar box\"] = 1,\n [\"Circa\"] = 1,\n [\"Cite book\"] = 68,\n [\"Cite encyclopedia\"] = 2,\n [\"Cite journal\"] = 3,\n [\"Glavni\"] = 4,\n [\"Hlist\"] = 2,\n [\"Infopolje Zgodovinsko obdobje\"] = 1,\n [\"Lang\"] = 2,\n [\"Legend\"] = 3,\n [\"Legenda\"] = 7,\n [\"Multiple image\"] = 2,\n [\"Navedi knjigo\"] = 1,\n [\"Normativna kontrola\"] = 1,\n [\"Refbegin\"] = 1,\n [\"Refend\"] = 1,\n [\"Reflist\"] = 2,\n [\"Refn\"] = 2,\n [\"Sfn\"] = 495,\n [\"Unbulleted list\"] = 2,\n [\"Wikislovar\"] = 1,\n}\narticle_whitelist = table#1 {\n}\n","limitreport-profile":[["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::callParserFunction","240","20.3"],["?","160","13.6"],["recursiveClone \u003CmwInit.lua:45\u003E","160","13.6"],["dataWrapper \u003Cmw.lua:672\u003E","140","11.9"],["(for generator)","80","6.8"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::anchorEncode","60","5.1"],["type","60","5.1"],["\u003Cmw.lua:694\u003E","60","5.1"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::sub","40","3.4"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::match","40","3.4"],["[others]","140","11.9"]]},"cachereport":{"origin":"mw-api-ext.eqiad.main-6696b4cc84-qft78","timestamp":"20241124200137","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Srednji vek","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Srednji_vek","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q12554","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q12554","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2004-07-28T04:19:46Z","dateModified":"2024-11-24T20:01:28Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/9\/91\/Canterbury_Cathedral%2C_window_nXV_detail_%2846220634195%29.jpg"}</script> </body> </html>