CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Bazilika sv. Petra, Vatikan - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"359277f5-31d4-410d-81e1-fc660214985d","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Bazilika_sv._Petra,_Vatikan","wgTitle":"Bazilika sv. Petra, Vatikan","wgCurRevisionId":6271641,"wgRevisionId":6271641,"wgArticleId":134469,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Harv in Sfn no-target napake","Članki, ki potrebujejo pojasnitev","Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)","Viri CS1 v angleščini (en)","CS1: julijansko-gregorijanska negotovost","Napake CS1: manjkajoč periodical","Vsi članki s trditvami brez navedenega vira","Članki s trditvami brez navedenega vira od mesec ni naveden","Strani, ki vsebujejo predlogo Navedi vir z nepodprtimi parametri", "Brez lokalne slike, slika je v Wikipodatkih","Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo","Predloga Webarchive z wayback linki","Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih","Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji LNB","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji NLA","Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA","Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz place","Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji Trove","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","Dela Donata Bramanta","Cerkve v Vatikanu","Bazilike v Vatikanu","Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1626", "Renesančna arhitektura v Vatikanu","Baročna arhitektura v Vatikanu","Cerkve svetega Petra","Kraji svetovne dediščine v Italiji"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Bazilika_sv._Petra,_Vatikan","wgRelevantArticleId":134469,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgRedirectedFrom":"Bazilika_svetega_Petra,_Vatikan","wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":60000,"wgInternalRedirectTargetUrl":"/wiki/Bazilika_sv._Petra,_Vatikan","wgCoordinates":{"lat":41.90222222222222,"lon": 12.453416666666666},"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q12512","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready", "ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["mediawiki.action.view.redirect","ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","ext.scribunto.logs","site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f5/Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg/1200px-Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="627"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f5/Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg/800px-Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="418"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f5/Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg/640px-Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="334"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Bazilika sv. Petra, Vatikan - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Bazilika_sv._Petra,_Vatikan"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Bazilika_sv._Petra,_Vatikan"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Bazilika_sv_Petra_Vatikan rootpage-Bazilika_sv_Petra_Vatikan skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Bazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Bazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Bazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Bazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Splošen_opis" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Splošen_opis"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Splošen opis</span> </div> </a> <ul id="toc-Splošen_opis-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Status" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Status"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Status</span> </div> </a> <ul id="toc-Status-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Zgodovina</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgodovina-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Zgodovina</span> </button> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Grob_svetega_Petra" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Grob_svetega_Petra"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1</span> <span>Grob svetega Petra</span> </div> </a> <ul id="toc-Grob_svetega_Petra-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Stara_bazilika_sv._Petra" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Stara_bazilika_sv._Petra"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.2</span> <span>Stara bazilika sv. Petra</span> </div> </a> <ul id="toc-Stara_bazilika_sv._Petra-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Načrt_obnove" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Načrt_obnove"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.3</span> <span>Načrt obnove</span> </div> </a> <ul id="toc-Načrt_obnove-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Financiranje_z_odpustki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Financiranje_z_odpustki"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.4</span> <span>Financiranje z odpustki</span> </div> </a> <ul id="toc-Financiranje_z_odpustki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Arhitektura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Arhitektura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Arhitektura</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Arhitektura-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Arhitektura</span> </button> <ul id="toc-Arhitektura-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Postopen_razvoj" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Postopen_razvoj"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1</span> <span>Postopen razvoj</span> </div> </a> <ul id="toc-Postopen_razvoj-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Michelangelov_prispevek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Michelangelov_prispevek"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.2</span> <span>Michelangelov prispevek</span> </div> </a> <ul id="toc-Michelangelov_prispevek-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kupola:_Zaporedni_in_končni_model" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kupola:_Zaporedni_in_končni_model"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.3</span> <span>Kupola: Zaporedni in končni model</span> </div> </a> <ul id="toc-Kupola:_Zaporedni_in_končni_model-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Bramante_in_Sangallo,_1506_in_1513" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Bramante_in_Sangallo,_1506_in_1513"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.3.1</span> <span>Bramante in Sangallo, 1506 in 1513</span> </div> </a> <ul id="toc-Bramante_in_Sangallo,_1506_in_1513-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Michelangelo_in_Giacomo_della_Porta,_1547_in_1585" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Michelangelo_in_Giacomo_della_Porta,_1547_in_1585"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.3.2</span> <span>Michelangelo in Giacomo della Porta, 1547 in 1585</span> </div> </a> <ul id="toc-Michelangelo_in_Giacomo_della_Porta,_1547_in_1585-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Dokončanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Dokončanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.3.3</span> <span>Dokončanje</span> </div> </a> <ul id="toc-Dokončanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Odkritje_Michelangelove_skice" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Odkritje_Michelangelove_skice"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.3.4</span> <span>Odkritje Michelangelove skice</span> </div> </a> <ul id="toc-Odkritje_Michelangelove_skice-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Arhitektura_2" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Arhitektura_2"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Arhitektura</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Arhitektura_2-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Arhitektura</span> </button> <ul id="toc-Arhitektura_2-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Sprememba_načrta" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Sprememba_načrta"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.1</span> <span>Sprememba načrta</span> </div> </a> <ul id="toc-Sprememba_načrta-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Madernova_fasada" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Madernova_fasada"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.1.1</span> <span>Madernova fasada</span> </div> </a> <ul id="toc-Madernova_fasada-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Narteks_in_portali" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Narteks_in_portali"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.1.2</span> <span>Narteks in portali</span> </div> </a> <ul id="toc-Narteks_in_portali-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Madernova_ladja" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Madernova_ladja"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.1.3</span> <span>Madernova ladja</span> </div> </a> <ul id="toc-Madernova_ladja-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Berninijeva_oprema" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Berninijeva_oprema"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Berninijeva oprema</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Berninijeva_oprema-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Berninijeva oprema</span> </button> <ul id="toc-Berninijeva_oprema-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Papež_Urban_VIII._in_Bernini" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Papež_Urban_VIII._in_Bernini"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1</span> <span>Papež Urban VIII. in Bernini</span> </div> </a> <ul id="toc-Papež_Urban_VIII._in_Bernini-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Baldahin_in_niše" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Baldahin_in_niše"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1.1</span> <span>Baldahin in niše</span> </div> </a> <ul id="toc-Baldahin_in_niše-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Berninijevi_stolpi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Berninijevi_stolpi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1.2</span> <span>Berninijevi stolpi</span> </div> </a> <ul id="toc-Berninijevi_stolpi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Katedra_Petri_in_kapela_Blagoslovljenega_zakramenta" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Katedra_Petri_in_kapela_Blagoslovljenega_zakramenta"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1.3</span> <span>Katedra Petri in kapela Blagoslovljenega zakramenta</span> </div> </a> <ul id="toc-Katedra_Petri_in_kapela_Blagoslovljenega_zakramenta-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Tehnični_podatki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Tehnični_podatki"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Tehnični podatki</span> </div> </a> <ul id="toc-Tehnični_podatki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Bazilika sv. Petra, Vatikan</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 117 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-117" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">117 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Sint_Pieterskerk" title="Sint Pieterskerk – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Sint Pieterskerk" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Afrikaans</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/Petersdom" title="Petersdom – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Petersdom" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target"><span>Alemannisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Basilica_de_Sant_Pero" title="Basilica de Sant Pero – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Basilica de Sant Pero" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aragonés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D9%83%D8%A7%D8%AA%D8%AF%D8%B1%D8%A7%D8%A6%D9%8A%D8%A9_%D8%A7%D9%84%D9%82%D8%AF%D9%8A%D8%B3_%D8%A8%D8%B7%D8%B1%D8%B3" title="كاتدرائية القديس بطرس – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="كاتدرائية القديس بطرس" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D9%83%D8%A7%D8%AA%D8%AF%D8%B1%D8%A7%D8%A6%D9%8A%D8%A9_%D8%A7%D9%84%D9%82%D8%AF%D9%8A%D8%B3_%D8%A8%D8%B7%D8%B1%D8%B3" title="كاتدرائية القديس بطرس – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="كاتدرائية القديس بطرس" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>مصرى</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-as mw-list-item"><a href="https://as.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%9B%E0%A7%87%E0%A6%87%E0%A6%A3%E0%A7%8D%E0%A6%9F_%E0%A6%AA%E0%A6%BF%E0%A6%9F%E0%A6%BE%E0%A7%B0%E0%A7%8D%E0%A6%9B_%E0%A6%AC%E0%A7%87%E0%A6%9B%E0%A6%BF%E0%A6%B2%E0%A6%BF%E0%A6%95%E0%A6%BE" title="ছেইণ্ট পিটাৰ্ছ বেছিলিকা – asamščina" lang="as" hreflang="as" data-title="ছেইণ্ট পিটাৰ্ছ বেছিলিকা" data-language-autonym="অসমীয়া" data-language-local-name="asamščina" class="interlanguage-link-target"><span>অসমীয়া</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Bas%C3%ADlica_de_San_Pedru" title="Basílica de San Pedru – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Basílica de San Pedru" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Asturianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/M%C3%BCq%C9%99dd%C9%99s_Pyotr_bazilikas%C4%B1" title="Müqəddəs Pyotr bazilikası – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Müqəddəs Pyotr bazilikası" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Azərbaycanca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D9%85%D9%88%D9%82%D8%AF%D8%B3_%D8%B3%D9%86_%D9%BE%DB%8C%D8%AA%D8%B1%D9%88_%DA%A9%DB%8C%D9%84%DB%8C%D8%B3%D8%A7%D8%B3%DB%8C" title="موقدس سن پیترو کیلیساسی – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="موقدس سن پیترو کیلیساسی" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target"><span>تۆرکجه</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D0%B7%D0%B3%D0%B5_%D0%9F%D1%91%D1%82%D1%80_%D1%81%D0%BE%D0%B1%D0%BE%D1%80%D1%8B" title="Изге Пётр соборы – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Изге Пётр соборы" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target"><span>Башҡортса</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/%C5%A0v%C4%97ntuoj%C4%97_Petra_bazil%C4%97ka" title="Švėntuojė Petra bazilėka – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="Švėntuojė Petra bazilėka" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target"><span>Žemaitėška</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%B0%D0%B1%D0%BE%D1%80_%D0%A1%D0%B2%D1%8F%D1%82%D0%BE%D0%B3%D0%B0_%D0%9F%D1%8F%D1%82%D1%80%D0%B0" title="Сабор Святога Пятра – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Сабор Святога Пятра" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%B0%D0%B7%D1%8B%D0%BB%D1%96%D0%BA%D0%B0_%D0%A1%D1%8C%D0%B2%D1%8F%D1%82%D0%BE%D0%B3%D0%B0_%D0%9F%D1%8F%D1%82%D1%80%D0%B0" title="Базыліка Сьвятога Пятра – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Базыліка Сьвятога Пятра" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская (тарашкевіца)</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%B8_%D0%9F%D0%B5%D1%82%D1%8A%D1%80_(%D0%A0%D0%B8%D0%BC)" title="Свети Петър (Рим) – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Свети Петър (Рим)" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bh mw-list-item"><a href="https://bh.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B8%E0%A5%87%E0%A4%82%E0%A4%9F_%E0%A4%AA%E0%A5%80%E0%A4%9F%E0%A4%B0%E0%A5%8D%E0%A4%B8_%E0%A4%AC%E0%A4%B8%E0%A4%BF%E0%A4%B2%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="सेंट पीटर्स बसिलिका – Bhojpuri" lang="bh" hreflang="bh" data-title="सेंट पीटर्स बसिलिका" data-language-autonym="भोजपुरी" data-language-local-name="Bhojpuri" class="interlanguage-link-target"><span>भोजपुरी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%B8%E0%A7%87%E0%A6%A8%E0%A7%8D%E0%A6%9F_%E0%A6%AA%E0%A6%BF%E0%A6%9F%E0%A6%BE%E0%A6%B0%E0%A7%87%E0%A6%B0_%E0%A6%AC%E0%A7%8D%E0%A6%AF%E0%A6%BE%E0%A6%B8%E0%A6%BF%E0%A6%B2%E0%A6%BF%E0%A6%95%E0%A6%BE" title="সেন্ট পিটারের ব্যাসিলিকা – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="সেন্ট পিটারের ব্যাসিলিকা" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Penniliz_Sant-P%C3%AAr" title="Penniliz Sant-Pêr – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Penniliz Sant-Pêr" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Bazilika_svetog_Petra" title="Bazilika svetog Petra – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Bazilika svetog Petra" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bosanski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Bas%C3%ADlica_de_Sant_Pere" title="Basílica de Sant Pere – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Basílica de Sant Pere" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ce mw-list-item"><a href="https://ce.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%B8%D0%B9%D0%BB%D0%B0%D1%85%D1%8C_%D0%9F%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B0%D0%BD_%D0%9A%D0%B8%D0%BB%D1%81" title="Сийлахь Петран Килс – čečenščina" lang="ce" hreflang="ce" data-title="Сийлахь Петран Килс" data-language-autonym="Нохчийн" data-language-local-name="čečenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Нохчийн</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%DA%A9%DA%B5%DB%8E%D8%B3%D8%A7%DB%8C_%D8%B3%DB%95%D9%86%D8%AA_%D9%BE%DB%8C%D8%AA%DB%95%D8%B1" title="کڵێسای سەنت پیتەر – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="کڵێسای سەنت پیتەر" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>کوردی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-crh mw-list-item"><a href="https://crh.wikipedia.org/wiki/Aziz_Petrus_bazilikas%C4%B1" title="Aziz Petrus bazilikası – krimska tatarščina" lang="crh" hreflang="crh" data-title="Aziz Petrus bazilikası" data-language-autonym="Qırımtatarca" data-language-local-name="krimska tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Qırımtatarca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Bazilika_svat%C3%A9ho_Petra" title="Bazilika svatého Petra – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Bazilika svatého Petra" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Basilica_Sant_Pedr" title="Basilica Sant Pedr – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Basilica Sant Pedr" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Peterskirken" title="Peterskirken – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Peterskirken" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Petersdom" title="Petersdom – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Petersdom" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%92%CE%B1%CF%83%CE%B9%CE%BB%CE%B9%CE%BA%CE%AE_%CF%84%CE%BF%CF%85_%CE%91%CE%B3%CE%AF%CE%BF%CF%85_%CE%A0%CE%AD%CF%84%CF%81%CE%BF%CF%85" title="Βασιλική του Αγίου Πέτρου – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Βασιλική του Αγίου Πέτρου" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/St._Peter%27s_Basilica" title="St. Peter's Basilica – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="St. Peter's Basilica" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Baziliko_Sankta_Petro" title="Baziliko Sankta Petro – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Baziliko Sankta Petro" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Bas%C3%ADlica_de_San_Pedro" title="Basílica de San Pedro – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Basílica de San Pedro" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Rooma_Peetri_kirik" title="Rooma Peetri kirik – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Rooma Peetri kirik" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/San_Petri_basilika" title="San Petri basilika – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="San Petri basilika" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%DA%A9%D9%84%DB%8C%D8%B3%D8%A7%DB%8C_%D8%B3%D9%86_%D9%BE%DB%8C%D8%AA%D8%B1%D9%88" title="کلیسای سن پیترو – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="کلیسای سن پیترو" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Pietarinkirkko" title="Pietarinkirkko – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Pietarinkirkko" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fo mw-list-item"><a href="https://fo.wikipedia.org/wiki/P%C3%A6turskirkjan" title="Pæturskirkjan – ferščina" lang="fo" hreflang="fo" data-title="Pæturskirkjan" data-language-autonym="Føroyskt" data-language-local-name="ferščina" class="interlanguage-link-target"><span>Føroyskt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Basilique_Saint-Pierre" title="Basilique Saint-Pierre – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Basilique Saint-Pierre" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Sint-Pitersbasilyk" title="Sint-Pitersbasilyk – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Sint-Pitersbasilyk" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Frysk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/Baisleac_Pheadair" title="Baisleac Pheadair – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Baisleac Pheadair" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Bas%C3%ADlica_de_San_Pedro" title="Basílica de San Pedro – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Basílica de San Pedro" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/Peru_Marangatu_Vas%C3%ADlika" title="Peru Marangatu Vasílika – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Peru Marangatu Vasílika" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Avañe'ẽ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Babban_cocin_Bitrus" title="Babban cocin Bitrus – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Babban cocin Bitrus" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hausa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%91%D7%96%D7%99%D7%9C%D7%99%D7%A7%D7%AA_%D7%A4%D7%98%D7%A8%D7%95%D7%A1_%D7%94%D7%A7%D7%93%D7%95%D7%A9" title="בזיליקת פטרוס הקדוש – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="בזיליקת פטרוס הקדוש" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hif mw-list-item"><a href="https://hif.wikipedia.org/wiki/St._Peter%27s_Basilica" title="St. Peter's Basilica – Fiji Hindi" lang="hif" hreflang="hif" data-title="St. Peter's Basilica" data-language-autonym="Fiji Hindi" data-language-local-name="Fiji Hindi" class="interlanguage-link-target"><span>Fiji Hindi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Bazilika_sv._Petra" title="Bazilika sv. Petra – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Bazilika sv. Petra" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Bazilik_St_Py%C3%A8" title="Bazilik St Pyè – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Bazilik St Pyè" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kreyòl ayisyen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Szent_P%C3%A9ter-bazilika" title="Szent Péter-bazilika – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Szent Péter-bazilika" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%8D%D5%B8%D6%82%D6%80%D5%A2_%D5%8A%D5%A5%D5%BF%D6%80%D5%B8%D5%BD%D5%AB_%D5%BF%D5%A1%D5%B3%D5%A1%D6%80" title="Սուրբ Պետրոսի տաճար – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Սուրբ Պետրոսի տաճար" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-iba mw-list-item"><a href="https://iba.wikipedia.org/wiki/Basilika_St._Peter" title="Basilika St. Peter – ibanščina" lang="iba" hreflang="iba" data-title="Basilika St. Peter" data-language-autonym="Jaku Iban" data-language-local-name="ibanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Jaku Iban</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Basilika_Santo_Petrus" title="Basilika Santo Petrus – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Basilika Santo Petrus" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/P%C3%A9turskirkjan" title="Péturskirkjan – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Péturskirkjan" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target"><span>Íslenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano" title="Basilica di San Pietro in Vaticano – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Basilica di San Pietro in Vaticano" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%B5%E3%83%B3%E3%83%BB%E3%83%94%E3%82%A8%E3%83%88%E3%83%AD%E5%A4%A7%E8%81%96%E5%A0%82" title="サン・ピエトロ大聖堂 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="サン・ピエトロ大聖堂" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jam mw-list-item"><a href="https://jam.wikipedia.org/wiki/Sin_Piita_Basilika" title="Sin Piita Basilika – Jamaican Creole English" lang="jam" hreflang="jam" data-title="Sin Piita Basilika" data-language-autonym="Patois" data-language-local-name="Jamaican Creole English" class="interlanguage-link-target"><span>Patois</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Basilika_Santo_P%C3%A9trus" title="Basilika Santo Pétrus – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Basilika Santo Pétrus" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Jawa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%AC%E1%83%9B%E1%83%98%E1%83%9C%E1%83%93%E1%83%90_%E1%83%9E%E1%83%94%E1%83%A2%E1%83%A0%E1%83%94%E1%83%A1_%E1%83%91%E1%83%90%E1%83%96%E1%83%98%E1%83%9A%E1%83%98%E1%83%99%E1%83%90" title="წმინდა პეტრეს ბაზილიკა – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="წმინდა პეტრეს ბაზილიკა" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kab mw-list-item"><a href="https://kab.wikipedia.org/wiki/Tabazilikt_San_Pietri" title="Tabazilikt San Pietri – kabilščina" lang="kab" hreflang="kab" data-title="Tabazilikt San Pietri" data-language-autonym="Taqbaylit" data-language-local-name="kabilščina" class="interlanguage-link-target"><span>Taqbaylit</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbp mw-list-item"><a href="https://kbp.wikipedia.org/wiki/P%C9%A9y%C9%9B_K%C9%A9%C9%96e%C9%96eu_t%C9%9B_paasiliki_(Basilique_Saint-Pierre)" title="Pɩyɛ Kɩɖeɖeu tɛ paasiliki (Basilique Saint-Pierre) – Kabiye" lang="kbp" hreflang="kbp" data-title="Pɩyɛ Kɩɖeɖeu tɛ paasiliki (Basilique Saint-Pierre)" data-language-autonym="Kabɩyɛ" data-language-local-name="Kabiye" class="interlanguage-link-target"><span>Kabɩyɛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D3%98%D1%83%D0%BB%D0%B8%D0%B5_%D0%9F%D0%B5%D1%82%D0%B5%D1%80_%D0%B1%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D1%81%D1%8B" title="Әулие Петер базиликасы – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Әулие Петер базиликасы" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Қазақша</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EC%84%B1_%EB%B2%A0%EB%93%9C%EB%A1%9C_%EB%8C%80%EC%84%B1%EC%A0%84" title="성 베드로 대성전 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="성 베드로 대성전" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kw mw-list-item"><a href="https://kw.wikipedia.org/wiki/Penneglos_Sen_Peder" title="Penneglos Sen Peder – kornijščina" lang="kw" hreflang="kw" data-title="Penneglos Sen Peder" data-language-autonym="Kernowek" data-language-local-name="kornijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kernowek</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Basilica_Vaticana" title="Basilica Vaticana – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Basilica Vaticana" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lb mw-list-item"><a href="https://lb.wikipedia.org/wiki/P%C3%A9itersdoum" title="Péitersdoum – luksemburščina" lang="lb" hreflang="lb" data-title="Péitersdoum" data-language-autonym="Lëtzebuergesch" data-language-local-name="luksemburščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lëtzebuergesch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Basilica_de_San_Petro" title="Basilica de San Petro – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Basilica de San Petro" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target"><span>Lingua Franca Nova</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/Basilega_de_San_Peder" title="Basilega de San Peder – Lombard" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Basilega de San Peder" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="Lombard" class="interlanguage-link-target"><span>Lombard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ln mw-list-item"><a href="https://ln.wikipedia.org/wiki/Basiliki_Mons%C3%A1tu_Petelo" title="Basiliki Monsátu Petelo – lingala" lang="ln" hreflang="ln" data-title="Basiliki Monsátu Petelo" data-language-autonym="Lingála" data-language-local-name="lingala" class="interlanguage-link-target"><span>Lingála</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/%C5%A0ventojo_Petro_bazilika" title="Šventojo Petro bazilika – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Šventojo Petro bazilika" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Sv%C4%93t%C4%81_P%C4%93tera_bazilika" title="Svētā Pētera bazilika – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Svētā Pētera bazilika" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Bazilika_Masindahy_Piera" title="Bazilika Masindahy Piera – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Bazilika Masindahy Piera" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malagasy</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%A1%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%B8_%D0%9F%D0%B5%D1%82%D0%B0%D1%80" title="Базилика Свети Петар – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Базилика Свети Петар" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%B8%E0%B5%86%E0%B4%A8%E0%B5%8D%E0%B4%B1%E0%B5%8D_%E0%B4%AA%E0%B5%80%E0%B4%B1%E0%B5%8D%E0%B4%B1%E0%B5%87%E0%B4%B4%E0%B5%8D%E0%B4%B8%E0%B5%8D_%E0%B4%AC%E0%B4%B8%E0%B4%B2%E0%B4%BF%E0%B4%95%E0%B5%8D%E0%B4%95" title="സെന്റ് പീറ്റേഴ്സ് ബസലിക്ക – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="സെന്റ് പീറ്റേഴ്സ് ബസലിക്ക" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D1%8D%D0%B3%D1%8D%D1%8D%D0%BD_%D0%9F%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B8%D0%B9%D0%BD_%D1%86%D0%BE%D0%B3%D1%87%D0%B8%D0%BD_%D0%B4%D1%83%D0%B3%D0%B0%D0%BD" title="Гэгээн Петрийн цогчин дуган – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Гэгээн Петрийн цогчин дуган" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Монгол</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AC%E0%A4%BE%E0%A4%B8%E0%A4%BF%E0%A4%B2%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE_%E0%A4%91%E0%A4%AB_%E0%A4%B8%E0%A5%87%E0%A4%82%E0%A4%9F_%E0%A4%AA%E0%A5%80%E0%A4%9F%E0%A4%B0" title="बासिलिका ऑफ सेंट पीटर – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="बासिलिका ऑफ सेंट पीटर" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target"><span>मराठी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Basilika_Santo_Peter" title="Basilika Santo Peter – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Basilika Santo Peter" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mzn mw-list-item"><a href="https://mzn.wikipedia.org/wiki/%D8%A8%D8%A7%D8%B3%DB%8C%D9%84%DB%8C%DA%A9%D8%A7_%D8%AF_%D8%B3%D9%86_%D9%BE%DB%8C%D8%AA%D8%B1%D9%88" title="باسیلیکا د سن پیترو – mazanderanščina" lang="mzn" hreflang="mzn" data-title="باسیلیکا د سن پیترو" data-language-autonym="مازِرونی" data-language-local-name="mazanderanščina" class="interlanguage-link-target"><span>مازِرونی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nap mw-list-item"><a href="https://nap.wikipedia.org/wiki/Basileca_%27e_San_Pietro" title="Basileca 'e San Pietro – napolitanščina" lang="nap" hreflang="nap" data-title="Basileca 'e San Pietro" data-language-autonym="Napulitano" data-language-local-name="napolitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Napulitano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/Basilika_S%C3%BCnt_Peter" title="Basilika Sünt Peter – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Basilika Sünt Peter" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Plattdüütsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-new mw-list-item"><a href="https://new.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B8%E0%A4%A8%E0%A5%8D%E0%A4%A4_%E0%A4%AA%E0%A4%BF%E0%A4%9F%E0%A4%B0%E0%A4%AF%E0%A4%BE%E0%A4%97%E0%A5%81_%E0%A4%AC%E0%A4%BE%E0%A4%B8%E0%A4%BF%E0%A4%B2%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="सन्त पिटरयागु बासिलिका – nevarščina" lang="new" hreflang="new" data-title="सन्त पिटरयागु बासिलिका" data-language-autonym="नेपाल भाषा" data-language-local-name="nevarščina" class="interlanguage-link-target"><span>नेपाल भाषा</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Sint-Pietersbasiliek" title="Sint-Pietersbasiliek – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Sint-Pietersbasiliek" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Peterskyrkja" title="Peterskyrkja – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Peterskyrkja" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk nynorsk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Peterskirken" title="Peterskirken – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Peterskirken" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nrm mw-list-item"><a href="https://nrm.wikipedia.org/wiki/Basouque_Saint-Pierre" title="Basouque Saint-Pierre – Norman" lang="nrf" hreflang="nrf" data-title="Basouque Saint-Pierre" data-language-autonym="Nouormand" data-language-local-name="Norman" class="interlanguage-link-target"><span>Nouormand</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Basilica_de_Sant_P%C3%A8ir" title="Basilica de Sant Pèir – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Basilica de Sant Pèir" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%B8%E0%A9%87%E0%A8%82%E0%A8%9F_%E0%A8%AA%E0%A9%80%E0%A8%9F%E0%A8%B0_%E0%A8%AC%E0%A8%BE%E0%A8%B8%E0%A9%80%E0%A8%B2%E0%A8%BF%E0%A8%95%E0%A8%BE" title="ਸੇਂਟ ਪੀਟਰ ਬਾਸੀਲਿਕਾ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਸੇਂਟ ਪੀਟਰ ਬਾਸੀਲਿਕਾ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target"><span>ਪੰਜਾਬੀ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pcd mw-list-item"><a href="https://pcd.wikipedia.org/wiki/Basilike_ed_Saint-Pi%C3%A8re" title="Basilike ed Saint-Pière – Picard" lang="pcd" hreflang="pcd" data-title="Basilike ed Saint-Pière" data-language-autonym="Picard" data-language-local-name="Picard" class="interlanguage-link-target"><span>Picard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Bazylika_%C5%9Bw._Piotra_na_Watykanie" title="Bazylika św. Piotra na Watykanie – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Bazylika św. Piotra na Watykanie" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%D9%BE%DB%8C%D9%B9%D8%B1_%DA%AF%D8%B1%D8%AC%D8%A7_%D8%B1%D9%88%D9%85" title="پیٹر گرجا روم – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="پیٹر گرجا روم" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target"><span>پنجابی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Bas%C3%ADlica_de_S%C3%A3o_Pedro" title="Basílica de São Pedro – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Basílica de São Pedro" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rm mw-list-item"><a href="https://rm.wikipedia.org/wiki/Dom_da_s._Peder" title="Dom da s. Peder – retoromanščina" lang="rm" hreflang="rm" data-title="Dom da s. Peder" data-language-autonym="Rumantsch" data-language-local-name="retoromanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Rumantsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Bazilica_Sf%C3%A2ntul_Petru_din_Roma" title="Bazilica Sfântul Petru din Roma – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Bazilica Sfântul Petru din Roma" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BE%D0%B1%D0%BE%D1%80_%D0%A1%D0%B2%D1%8F%D1%82%D0%BE%D0%B3%D0%BE_%D0%9F%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B0" title="Собор Святого Петра – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Собор Святого Петра" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Bazilika_sv._Petra" title="Bazilika sv. Petra – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Bazilika sv. Petra" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si mw-list-item"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B7%83%E0%B7%8F%E0%B6%B1%E0%B7%8A%E0%B6%AD_%E0%B6%B4%E0%B7%93%E0%B6%AD%E0%B6%BB_%E0%B6%B6%E0%B7%90%E0%B7%83%E0%B7%92%E0%B6%BD%E0%B7%92%E0%B6%9A%E0%B7%8F%E0%B7%80" title="සාන්ත පීතර බැසිලිකාව – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="සාන්ත පීතර බැසිලිකාව" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target"><span>සිංහල</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/St._Peter%27s_Basilica" title="St. Peter's Basilica – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="St. Peter's Basilica" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Bazilika_sv%C3%A4t%C3%A9ho_Petra" title="Bazilika svätého Petra – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Bazilika svätého Petra" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Bazilika_e_Sh%C3%ABn_Pjetrit" title="Bazilika e Shën Pjetrit – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Bazilika e Shën Pjetrit" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%B0%D0%B7%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%A1%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D0%B3_%D0%9F%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B0" title="Базилика Светог Петра – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Базилика Светог Петра" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-stq mw-list-item"><a href="https://stq.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4iterss%C3%A4%C3%A4rke" title="Päiterssäärke – Saterland Frisian" lang="stq" hreflang="stq" data-title="Päiterssäärke" data-language-autonym="Seeltersk" data-language-local-name="Saterland Frisian" class="interlanguage-link-target"><span>Seeltersk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Peterskyrkan" title="Peterskyrkan – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Peterskyrkan" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Basilika_la_Mt._Petro" title="Basilika la Mt. Petro – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Basilika la Mt. Petro" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target"><span>Kiswahili</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%AA%E0%AF%81%E0%AE%A9%E0%AE%BF%E0%AE%A4_%E0%AE%AA%E0%AF%87%E0%AE%A4%E0%AF%81%E0%AE%B0%E0%AF%81_%E0%AE%AA%E0%AF%87%E0%AE%B0%E0%AE%BE%E0%AE%B2%E0%AE%AF%E0%AE%AE%E0%AF%8D" title="புனித பேதுரு பேராலயம் – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="புனித பேதுரு பேராலயம்" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target"><span>தமிழ்</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%A1%E0%B8%AB%E0%B8%B2%E0%B8%A7%E0%B8%B4%E0%B8%AB%E0%B8%B2%E0%B8%A3%E0%B8%99%E0%B8%B1%E0%B8%81%E0%B8%9A%E0%B8%B8%E0%B8%8D%E0%B9%80%E0%B8%9B%E0%B9%82%E0%B8%95%E0%B8%A3" title="มหาวิหารนักบุญเปโตร – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="มหาวิหารนักบุญเปโตร" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Basilika_ni_San_Pedro" title="Basilika ni San Pedro – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Basilika ni San Pedro" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tagalog</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Aziz_Petrus_Bazilikas%C4%B1" title="Aziz Petrus Bazilikası – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Aziz Petrus Bazilikası" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%C4%B0zge_Petr_Bazilikas%C4%B1" title="İzge Petr Bazilikası – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="İzge Petr Bazilikası" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Татарча / tatarça</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tw mw-list-item"><a href="https://tw.wikipedia.org/wiki/Basilica_di_San_Pietro" title="Basilica di San Pietro – tvi" lang="tw" hreflang="tw" data-title="Basilica di San Pietro" data-language-autonym="Twi" data-language-local-name="tvi" class="interlanguage-link-target"><span>Twi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BE%D0%B1%D0%BE%D1%80_%D0%A1%D0%B2%D1%8F%D1%82%D0%BE%D0%B3%D0%BE_%D0%9F%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%B0" title="Собор Святого Петра – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Собор Святого Петра" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D9%BE%D8%B7%D8%B1%D8%B3_%D8%A8%D8%A7%D8%B3%D9%84%DB%8C%DA%A9%D8%A7" title="پطرس باسلیکا – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="پطرس باسلیکا" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Avliyo_Pyotr_sobori" title="Avliyo Pyotr sobori – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Avliyo Pyotr sobori" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Oʻzbekcha / ўзбекча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec mw-list-item"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/Baz%C3%A9%C5%82ega_de_San_Piero_in_Vategan" title="Bazéłega de San Piero in Vategan – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Bazéłega de San Piero in Vategan" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target"><span>Vèneto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vep mw-list-item"><a href="https://vep.wikipedia.org/wiki/Ph._Petran_p%C3%A4jumalanpert%27" title="Ph. Petran päjumalanpert' – Veps" lang="vep" hreflang="vep" data-title="Ph. Petran päjumalanpert'" data-language-autonym="Vepsän kel’" data-language-local-name="Veps" class="interlanguage-link-target"><span>Vepsän kel’</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/V%C6%B0%C6%A1ng_cung_th%C3%A1nh_%C4%91%C6%B0%E1%BB%9Dng_Th%C3%A1nh_Ph%C3%AAr%C3%B4" title="Vương cung thánh đường Thánh Phêrô – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Vương cung thánh đường Thánh Phêrô" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Bas%C3%ADlika_ni_San_Pedro" title="Basílika ni San Pedro – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Basílika ni San Pedro" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Winaray</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E8%81%96%E4%BC%AF%E5%A4%9A%E7%A5%BF%E5%A4%A7%E6%AE%BF" title="聖伯多祿大殿 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="聖伯多祿大殿" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%A4%D7%A2%D7%98%D7%A8%D7%90%D7%A1_%D7%91%D7%90%D7%A1%D7%99%D7%9C%D7%99%D7%A7%D7%A2" title="פעטראס באסיליקע – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="פעטראס באסיליקע" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target"><span>ייִדיש</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E8%81%96%E4%BC%AF%E5%A4%9A%E7%A5%BF%E5%A4%A7%E6%AE%BF" title="聖伯多祿大殿 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="聖伯多祿大殿" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/S%C3%A8ng_P%C3%AD-tek_S%C3%A8ng-tn%CC%82g" title="Sèng Pí-tek Sèng-tn̂g – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Sèng Pí-tek Sèng-tn̂g" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>閩南語 / Bân-lâm-gú</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E8%81%96%E4%BC%AF%E5%A4%9A%E7%A5%BF%E5%A4%A7%E6%AE%BF" title="聖伯多祿大殿 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="聖伯多祿大殿" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target"><span>粵語</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q12512#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Bazilika_sv._Petra,_Vatikan" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Bazilika_sv._Petra,_Vatikan" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Bazilika_sv._Petra,_Vatikan"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Bazilika_sv._Petra,_Vatikan"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Bazilika_sv._Petra,_Vatikan" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Bazilika_sv._Petra,_Vatikan" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&oldid=6271641" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Bazilika_sv._Petra%2C_Vatikan&id=6271641&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FBazilika_sv._Petra%2C_Vatikan"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FBazilika_sv._Petra%2C_Vatikan"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Bazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Bazilika_sv._Petra%2C_Vatikan&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Basilica_Sancti_Petri" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q12512" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-coordinates" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><span id="coordinates"><a href="/wiki/Geografski_koordinatni_sistem" title="Geografski koordinatni sistem">Koordinati</a>: <span class="plainlinks nourlexpansion"><a class="external text" href="//tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&params=41_54_8.0_N_12_27_12.3_E_"><span class="geo-default"><span class="geo-dms" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji"><span class="latitude">41°54′8.0″N</span> <span class="longitude">12°27′12.3″E</span></span></span><span class="geo-multi-punct"> / </span><span class="geo-nondefault"><span class="geo-dec" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">41.902222°N 12.453417°E</span><span style="display:none"> / <span class="geo">41.902222; 12.453417</span></span></span></a></span></span></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"><span class="mw-redirectedfrom">(Preusmerjeno s strani <a href="/w/index.php?title=Bazilika_svetega_Petra,_Vatikan&redirect=no" class="mw-redirect" title="Bazilika svetega Petra, Vatikan">Bazilika svetega Petra, Vatikan</a>)</span></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><table class="infobox vcard"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above fn org" style="color:black; background:#FFD700">Bazilika svetega Petra<br />Basilica di San Pietro in Vaticano</th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-subheader" style="font-weight:bold">Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu</td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P18" data-wikidata-claim-id="Q12512$2020A6B1-33E0-4B2C-A78E-1F9BB5647E1A"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg" class="mw-file-description" title="Portret"><img alt="Portret" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f5/Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg/250px-Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg" decoding="async" width="250" height="131" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f5/Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg/375px-Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f5/Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg/500px-Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg 2x" data-file-width="13066" data-file-height="6823" /></a></span></span></span></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><div class="center"><div style="width:250px;float:none;clear:both;margin-left:auto;margin-right:auto"><div style="width:250px;padding:0"><div style="position:relative;width:250px"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Italy_provincial_location_map_2016.svg" class="mw-file-description" title="Bazilika svetega Petra Basilica di San Pietro in Vaticano se nahaja v Italija"><img alt="Bazilika svetega Petra Basilica di San Pietro in Vaticano se nahaja v Italija" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Italy_provincial_location_map_2016.svg/250px-Italy_provincial_location_map_2016.svg.png" decoding="async" width="250" height="314" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Italy_provincial_location_map_2016.svg/375px-Italy_provincial_location_map_2016.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Italy_provincial_location_map_2016.svg/500px-Italy_provincial_location_map_2016.svg.png 2x" data-file-width="1034" data-file-height="1299" /></a></span><div style="position:absolute;top:45.436%;left:48.855%"><div style="position:absolute;left:-4px;top:-4px;line-height:0"><span typeof="mw:File"><span title="Bazilika svetega Petra Basilica di San Pietro in Vaticano"><img alt="Bazilika svetega Petra Basilica di San Pietro in Vaticano" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/Red_pog.svg/8px-Red_pog.svg.png" decoding="async" width="8" height="8" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/Red_pog.svg/12px-Red_pog.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/Red_pog.svg/16px-Red_pog.svg.png 2x" data-file-width="64" data-file-height="64" /></span></span></div><div style="font-size:90%;line-height:110%;position:absolute;width:6em;top:-0.75em;left:5px;text-align:left"><div style="display:inline;padding:1px;float:left">Bazilika svetega Petra<br />Basilica di San Pietro in Vaticano</div></div></div></div><div></div></div></div></div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><span class="plainlinks nourlexpansion"><a class="external text" href="//tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&params=41_54_8.0_N_12_27_12.3_E_"><span class="geo-default"><span class="geo-dms" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji"><span class="latitude">41°54′8.0″N</span> <span class="longitude">12°27′12.3″E</span></span></span><span class="geo-multi-punct"> / </span><span class="geo-nondefault"><span class="geo-dec" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">41.902222°N 12.453417°E</span><span style="display:none"> / <span class="geo">41.902222; 12.453417</span></span></span></a></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Država</th><td class="infobox-data category"><a href="/wiki/Vatikan" title="Vatikan">Vatikan</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Cerkev_(organizacija)" title="Cerkev (organizacija)">Verska skupnost</a></th><td class="infobox-data category"><a href="/wiki/Rimskokatoli%C5%A1ka_cerkev" title="Rimskokatoliška cerkev">Rimskokatoliška</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Spletna stran</th><td class="infobox-data"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.vatican.va/various/basiliche/san_pietro/index_it.htm">Uradna stran <span class="languageicon">(italijansko)</span></a></td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header" style="color:black; background:#FFD700">Zgodovina</th></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Prejšnja imena</th><td class="infobox-data nickname"><span title="latinsko besedilo"><i lang="la">Basilica Sancti Petri</i></span></td></tr><tr class="note"><th scope="row" class="infobox-label">Status</th><td class="infobox-data category"><a href="/wiki/Bazilika" title="Bazilika">bazilika</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Zgrajena</th><td class="infobox-data">4. stoletje</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Zgradil</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Donato_Bramante" title="Donato Bramante">Donato Bramante</a><br /><a href="/wiki/Antonio_da_Sangallo_mlaj%C5%A1i" title="Antonio da Sangallo mlajši">Antonio da Sangallo mlajši</a><br /><a href="/wiki/Michelangelo" class="mw-redirect" title="Michelangelo">Michelangelo</a><br /><a href="/w/index.php?title=Jacopo_Barozzi_da_Vignola&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jacopo Barozzi da Vignola (stran ne obstaja)">Jacopo Barozzi da Vignola</a><br /><a href="/wiki/Giacomo_della_Porta" title="Giacomo della Porta">Giacomo della Porta</a><br /><a href="/wiki/Carlo_Maderno" title="Carlo Maderno">Carlo Maderno</a><br /><a href="/wiki/Gian_Lorenzo_Bernini" title="Gian Lorenzo Bernini">Gian Lorenzo Bernini</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Blagoslovljena</th><td class="infobox-data">1626</td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header" style="color:black; background:#FFD700">Arhitektura</th></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Funkcionalno stanje</th><td class="infobox-data category">Aktivno</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/w/index.php?title=Sakralna_arhitektura&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sakralna arhitektura (stran ne obstaja)">Slog</a></th><td class="infobox-data category"><a href="/wiki/Renesan%C4%8Dna_arhitektura" class="mw-redirect" title="Renesančna arhitektura">renesančna arhitektura</a>, <a href="/wiki/Baro%C4%8Dna_arhitektura" title="Baročna arhitektura">baročna arhitektura</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Začetek gradnje</th><td class="infobox-data">18. april 1506<span style="display:none"> (<span class="bday dtstart published updated">1506-04-18</span>)</span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Konec gradnje</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/18._november" title="18. november">18. november</a> <a href="/wiki/1626" title="1626">1626</a></td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header" style="color:black; background:#FFD700">Lastnosti</th></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/w/index.php?title=Gradbeni_material&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gradbeni material (stran ne obstaja)">Materiali</a></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Opeka" title="Opeka">opeka</a>, <a href="/wiki/Marmor" title="Marmor">marmor</a>, <a href="/wiki/Kamen" title="Kamen">kamen</a></td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header" style="color:black; background:#FFD700"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data" style="border: 0;"><div style="width:96%; text-align:center; font-size:100%; font-weight:bold; border:4px solid #FFE153; line-height:1.5"><a href="/wiki/Unescova_svetovna_dedi%C5%A1%C4%8Dina" title="Unescova svetovna dediščina">Kraj svetovne dediščine UNESCO</a></div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data" style="border: 0;"><i>Uradno ime: Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura</i></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="border: 0;">Tip</th><td class="infobox-data" style="border: 0;">kulturno</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="border: 0;">Kriteriji</th><td class="infobox-data" style="border: 0;">i, ii, iii, iv, vi</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="border: 0;">Razglasitev</th><td class="infobox-data" style="border: 0;">1980, 1990, 2015</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="border: 0;">ID #</th><td class="infobox-data" style="border: 0;"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://whc.unesco.org/en/list/91">91</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="border: 0;">Država</th><td class="infobox-data" style="border: 0;">Italija in Sveti sedež</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="border: 0;">Regija</th><td class="infobox-data" style="border: 0;">Evropa in Severna Amerika</td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data" style="border: 0;"><div style="width:96%; text-align:center; font-size:100%; font-weight:bold; border:4px solid #FFE153; line-height:1.5"><a href="/wiki/Unescova_svetovna_dedi%C5%A1%C4%8Dina" title="Unescova svetovna dediščina">Kraj svetovne dediščine UNESCO</a></div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data" style="border: 0;"><i>Uradno ime Vatican city</i></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="border: 0;">Tip</th><td class="infobox-data" style="border: 0;">kulturno</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="border: 0;">Kriteriji</th><td class="infobox-data" style="border: 0;">i, ii, iv, vi</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="border: 0;">Razglasitev</th><td class="infobox-data" style="border: 0;">1984</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="border: 0;">ID #</th><td class="infobox-data" style="border: 0;"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://whc.unesco.org/en/list/286">286</a></td></tr><tr style="display:none"><th colspan="2"> </th></tr></tbody></table> <p>Papeška <b>bazilika svetega Petra v Vatikanu</b> (italijansko: <i>basilica Papale di San Pietro in Vaticano</i>) ali preprosto <b>bazilika svetega Petra</b> (latinsko: <i>Basilica Sancti Petri</i>) je <a href="/wiki/Cerkev_(zgradba)" title="Cerkev (zgradba)">cerkev</a>, zgrajena v <a href="/wiki/Renesan%C4%8Dna_arhitektura" class="mw-redirect" title="Renesančna arhitektura">renesančnem</a> slogu, ki stoji v <a href="/wiki/Vatikan" title="Vatikan">Vatikanu</a>, papeški <a href="/wiki/Enklava_in_eksklava" title="Enklava in eksklava">enklavi</a> v mestu <a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rim</a>. </p><p>Zasnovali so ga v glavnem <a href="/wiki/Donato_Bramante" title="Donato Bramante">Donato Bramante</a>, <a href="/wiki/Michelangelo" class="mw-redirect" title="Michelangelo">Michelangelo</a>, <a href="/wiki/Carlo_Maderno" title="Carlo Maderno">Carlo Maderno</a> in <a href="/wiki/Gian_Lorenzo_Bernini" title="Gian Lorenzo Bernini">Gian Lorenzo Bernini</a>, kot najbolj znano delo renesančne arhitekture in največje cerkve na svetu. Čeprav ni matična cerkev <a href="/wiki/Rimskokatoli%C5%A1ka_cerkev" title="Rimskokatoliška cerkev">katoliške cerkve</a> niti stolnica Rimske škofije (te naslove ima nadškofijska <a href="/wiki/Bazilika_sv._Janeza_v_Lateranu,_Rim" title="Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim">Bazilika sv. Janeza v Lateranu</a> v Rimu), sveti Peter velja za eno najsvetejših katoliških svetišč. Opisujejo ga kot »edinstven položaj v krščanskem svetu« <sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in kot »največja od vseh krščanskih cerkva«.<sup id="cite_ref-BF1_2-0" class="reference"><a href="#cite_note-BF1-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-3" class="reference"><a href="#cite_note-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Katoliška tradicija pravi, da je bazilika pokopališče <a href="/wiki/Sveti_Peter" title="Sveti Peter">svetega Petra</a>, glavnega med Jezusovimi <a href="/wiki/Apostol" title="Apostol">apostoli</a> in tudi prvega rimskega škofa (papeža). Grob svetega Petra naj bi bil neposredno pod visokim oltarjem bazilike. Zaradi tega so bili številni papeži že od zgodnje krščanske dobe pokopani v baziliki. Na tem mestu stoji cerkev že od časa rimskega cesarja <a href="/wiki/Konstantin_I._Veliki" title="Konstantin I. Veliki">Konstantina Velikega</a>. <a href="/wiki/Stara_bazilika_sv._Petra" title="Stara bazilika sv. Petra">Stara bazilika sv. Petra</a> izvira iz 4. stoletja našega štetja. Gradnja sedanje bazilike se je začela 18. aprila 1506, dokončana pa je bila 18. novembra 1626. </p><p>Bazilika je znana kot romarsko mesto in za bogoslužne funkcije. Papež skozi vse leto izvaja številna bogoslužja v baziliki ali na sosednjem <a href="/wiki/Trg_svetega_Petra,_Vatikan" title="Trg svetega Petra, Vatikan">Trgu sv. Petra</a>; te liturgije pritegnejo občinstvo, ki šteje od 15.000 do več kot 80.000 ljudi. Sveti Peter ima veliko zgodovinskih povezav, z zgodnjekrščansko cerkvijo, papeštvom, protestantsko reformacijo in katoliško protireformacijo ter številnimi umetniki, zlasti Michelangelom. Kot arhitekturno delo velja za največjo stavbo svoje dobe. Je ena od štirih cerkva na svetu, ki imajo status večje bazilike (latinsko <i>basilica maior</i>), vse štiri pa so v Rimu. V nasprotju s splošno napačno predstavo ni stolnica, ker ni sedež škofa; <a href="/wiki/Katedra" title="Katedra">katedra</a> papeža kot rimskega škofa je v baziliki sv. Janeza v Lateranu.<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Bazilika je na Unescovem seznamu svetovne dediščine v sklopu spomenikov <i>Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura</i> (Zgodovinski credišče Rima, posesti Svetega sedeža v tem mestu, ki uživa zunajteritorialne pravice in San Paolo Fuori le Mura).<sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Splošen_opis"><span id="Splo.C5.A1en_opis"></span>Splošen opis</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Splošen opis" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Splošen opis"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:PonteSantAngeloRom.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8b/PonteSantAngeloRom.jpg/280px-PonteSantAngeloRom.jpg" decoding="async" width="280" height="187" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8b/PonteSantAngeloRom.jpg/420px-PonteSantAngeloRom.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8b/PonteSantAngeloRom.jpg/560px-PonteSantAngeloRom.jpg 2x" data-file-width="5897" data-file-height="3931" /></a><figcaption>Pogled s Tibere na Ponte Sant'Angelo in baziliko. Ikonična kupola dominira nad obrisom Rima.</figcaption></figure> <p>Bazilika sv. Petra je cerkev, zgrajena v <a href="/wiki/Renesan%C4%8Dna_arhitektura" class="mw-redirect" title="Renesančna arhitektura">renesančnem</a> slogu, stoji v Vatikanu, zahodno od reke <a href="/wiki/Tibera" title="Tibera">Tibere</a> in v bližini griča <a href="/w/index.php?title=Janiculum&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janiculum (stran ne obstaja)">Janiculum</a> in <a href="/wiki/Angelski_grad,_Rim" title="Angelski grad, Rim">Hadrijanovega mavzoleja</a>. Njena osrednja <a href="/wiki/Kupola" title="Kupola">kupola</a> dominira nad obrisom Rima. K baziliki se približa s Trg svetega Petra, ki ga na dveh odsekih obdajajo visoke <a href="/wiki/Kolonada" title="Kolonada">kolonade</a>. Prvi prostor je ovalen, drugi pa trapezen. Pročelje bazilike s <a href="/wiki/Kolosalni_red" title="Kolosalni red">kolosalnim redom</a> stebrov se razprostira na koncu trga in se mu približa po stopnicah, na katerih stojita dva 5,55 metra visoka kipa apostolov 1. stoletja v Rimu, svetnikov Petra in Pavla.<sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Bazilika ima obliko <a href="/wiki/Latinski_kri%C5%BE" title="Latinski križ">latinskega križa</a>, podolgovata ladja zgodnje zasnove, ki je bila za centralno načrtovano strukturo, to še vedno dokazuje v arhitekturi. Osrednji prostor zunaj in znotraj obvladuje ena največjih kupol na svetu. Vhod je skozi <a href="/wiki/Narteks" title="Narteks">narteks</a> ali vhodno dvorano, ki se razteza čez celotno zgradbo. Ena od okrašenih bronastih vrat, ki vodijo iz narteksa, so <a href="/w/index.php?title=Sveta_vrata&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sveta vrata (stran ne obstaja)">Sveta vrata</a>, odprta le med jubileji. </p><p>Notranje dimenzije so v primerjavi z drugimi cerkvami velike. Eden od avtorjev je zapisal: »Šele postopoma nas zasije - ko opazujemo, kako se ljudje približujejo temu ali onemu spomeniku, se zdi, da se nenavadno krčijo; seveda so pritlikavi zaradi obsega vsega v stavbi. To nas preplavi. "<sup id="cite_ref-7" class="reference"><a href="#cite_note-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Ladja, ki vodi do osrednje kupole, ima tri obočne pole, s <a href="/wiki/Slop" title="Slop">slopi</a>, ki podpirajo banjast obok, najvišji od katere koli cerkve. Glavna ladja je uokvirjena s širokima stranskima ladjama, v katerih je več kapel. Obstajajo tudi kapele, ki obdajajo kupolo. V smeri urinega kazalca so: <a href="/wiki/Krstilnica" title="Krstilnica">Krstilnica</a>, kapela Marijine predstavitve, večja korna kapela, oltar Spreobrnjenja, <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Klemen_I." title="Papež Klemen I.">Klemenova</a> kapela z oltarjem svetega <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Gregor_I." title="Papež Gregor I.">Gregorja</a>, vhod v <a href="/wiki/Zakristija" title="Zakristija">zakristijo</a>, Oltar laži, levi transept z oltarji k Križanju svetega Petra, svetega Jožefa in svetega Tomaža, oltar Presvetega Srca, kapela Marije stebra, oltar svetega Petra, apsida s katedro svetega Petra, oltar svetega Petra, ki dviguje Tabito, oltar svetega Petronila, oltar nadangela Mihaela, oltar Navicela, desni transept z oltarji svetega Erazma, svetnikov Processo in Martiniano ter svetega Vaclava, oltar sv. Hieronima, oltar svetega <a href="/wiki/Bazilij_Veliki" title="Bazilij Veliki">Bazilija</a>, Gregorijanska kapela z oltarjem Matere Božje pomagaj, večja kapela sv. zakramenta, kapela svetega Sebastijana in kapela <a href="/wiki/Piet%C3%A0_(Michelangelo)" title="Pietà (Michelangelo)">Pietà</a>. Spomeniki, v smeri urinega kazalca, so: Marija Clementina Sobieski, Stuarti, Benedikt XV., Janez XXIII., Sveti Pij X., Inocenc VIII., Leon XI., Inocenc XI., Pij VII., Pij VIII., Aleksander VII., Aleksander VIII., Pavel III., Urban VIII., Klemen X., Klemen XIII., Benedikt XIV., sveti Peter (bronasti kip), Gregor XVI., Gregor XIV., Gregor XIII., Matilda iz Kanose, Inocenc XII., Pij XII., Pij XI., Kristina Švedska, Leon XII. . V središču bazilike pod visokim oltarjem je spovednica ali kapela spovedi glede spovedi vere svetega Petra, ki je privedla do njegovega mučeništva. Dve ukrivljeni marmornati stopnišči vodita do te podzemne kapele na ravni Konstantinove cerkve in neposredno nad domnevnim grobom svetega Petra. </p><p>Celotna notranjost bazilike svetega Petra je razkošno okrašena z marmorjem, reliefi, arhitekturno skulpturo in pozlato. V baziliki je veliko grobov papežev in drugih pomembnih ljudi, od katerih mnogi veljajo za izjemne umetnine. V nišah in kapelah so tudi številne skulpture, med njimi tudi Michelangelova Pietà. Osrednja značilnost je <a href="/wiki/Baldahin" title="Baldahin">baldahin</a> ali nadstrešnica nad Papeškim oltarjem, ki jo je zasnoval <a href="/wiki/Gian_Lorenzo_Bernini" title="Gian Lorenzo Bernini">Gian Lorenzo Bernini</a>. Apsida je vrhunec kiparskega ansambla, ki ga je tudi postavil Bernini, in vsebuje simbolni stol Svetega Petra. </p><p>Eden od opazovalcev je zapisal: »Bazilika svetega Petra je razlog, da je Rim še vedno središče civiliziranega sveta. Iz verskih, zgodovinskih in arhitekturnih razlogov že sam po sebi opravičuje potovanje v Rim, njena notranjost pa ponuja <a href="/wiki/Palimpsest" title="Palimpsest">palimpsest</a> umetniških slogov za njih najboljše ...«<sup id="cite_ref-8" class="reference"><a href="#cite_note-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Ameriški filozof Ralph Waldo Emerson je svetega Petra opisal kot »ornament zemlje ... vzvišeno lepoto«.<sup id="cite_ref-9" class="reference"><a href="#cite_note-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Status">Status</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Status" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Status"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Konzilseroeffnung_2.jpg" class="mw-file-description"><img alt="Številni škofje so oblegali, medtem ko so na trgu sv. Petra stali na soncu. Večina nosi na glavi bele mitre, razen črnega škofa v ospredju, ki nosi značilen, vezen žametni klobuk." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Konzilseroeffnung_2.jpg/280px-Konzilseroeffnung_2.jpg" decoding="async" width="280" height="186" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Konzilseroeffnung_2.jpg/420px-Konzilseroeffnung_2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Konzilseroeffnung_2.jpg/560px-Konzilseroeffnung_2.jpg 2x" data-file-width="2500" data-file-height="1662" /></a><figcaption> Škofje na drugem vatikanskem koncilu leta 1962.</figcaption></figure> <p>Bazilika svetega Petra je ena izmed papeških bazilik (prej je bila oblikovana kot »patriarhalne bazilike«) <sup id="cite_ref-10" class="reference"><a href="#cite_note-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in ena od štirih glavnih rimskih bazilik, druge so še (vse so tudi papeške bazilike) <a href="/wiki/Bazilika_sv._Janeza_v_Lateranu,_Rim" title="Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim"> Bazilika sv. Janeza v Lateranu</a>, <a href="/wiki/Bazilika_Marije_Sne%C5%BEne,_Rim" title="Bazilika Marije Snežne, Rim"> Bazilika Marije Snežne</a> in <a href="/wiki/Bazilika_sv._Pavla_zunaj_obzidja,_Rim" title="Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim"> Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja</a>. Uvrstitev med večje bazilike daje prednost baziliki svetega Petra pred vsemi bazilikami po vsem svetu. Vendar je, za razliko od vseh drugih papeških glavnih bazilik, v celoti na ozemlju in s tem suverena jurisdikcija vatikanske mestne države in ne Italije.<sup id="cite_ref-11" class="reference"><a href="#cite_note-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> To je v nasprotju z drugimi tremi papeškimi glavnimi bazilikami, ki so znotraj italijanskega ozemlja in niso ozemlje vatikanske mestne države. (Lateranska pogodba iz leta 1929, člen 15 (<a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm">Ibidem</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20180523023017/http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm">Arhivirano</a> 2018-05-23 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.). Vendar je Sveti sedež v celoti v lasti teh treh bazilik, Italija pa je pravno zavezana, da bo priznala svoje popolno lastništvo nad njimi (Lateranska pogodba iz leta 1929, člen 13 (<a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm">Ibidem</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20180523023017/http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm">Arhivirano</a> 2018-05-23 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.) in privoliti vsem »imuniteto, ki jo mednarodno pravo podeli sedežu diplomatskih agentov tujih držav« (Lateranska pogodba iz leta 1929, člen 15 (<a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm">Ibidem</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20180523023017/http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm">Arhivirano</a> 2018-05-23 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.). </p><p>Je najvidnejša zgradba v Vatikanu. Njena kupola je prevladujoča značilnost obrisa Rima. Verjetno največja krščanska cerkev, obsega površino 2,3 hektarja. Eno najsvetejših krajev krščanstva in katoliške tradicije je tradicionalno pokopališče njenega titularja, svetega Petra, ki je bil glava dvanajstih Jezusovih apostolov in po tradiciji prvi škof v <a href="/wiki/Antiohija" title="Antiohija">Antiohiji</a> in pozneje prvi Rimski škof, s čimer je postal prvi papež. Čeprav <a href="/wiki/Nova_zaveza" title="Nova zaveza">Nova zaveza</a> ne omenja mučeništva svetega Petra v Rimu, tradicija, ki temelji na spisih očetov Cerkve pravi, da je njegov grob pod baldahinom in oltarjem bazilike v "Izpovedi". Zaradi tega so bili mnogi papeži že od zgodnjih let Cerkve pokopani v bližini papeža svetega Petra v nekropoli pod baziliko. Gradnja sedanje bazilike nad staro Konstantinovo baziliko se je začela 18. aprila 1506 in končala leta 1615. 18. novembra 1626 je <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Urban_VIII." title="Papež Urban VIII.">papež Urban VIII.</a> slovesno posvetil baziliko. </p><p>Bazilika svetega Petra ni papežev uradni sedež niti prvi na lestvici med glavnimi rimskimi bazilikami. To čast ima papeška stolnica, nadbazilika svetega Janeza Lateranskega, ki je matična cerkev vseh cerkva v občestvu s katoliško cerkvijo. Vendar pa je sveti Peter zagotovo glavna papeška cerkev v smislu uporabe, ker se večina papeških liturgij in obredov tam odvija zaradi njene velikosti, bližine papeške rezidence in lokacije znotraj mesta Vatikan. <i>Stol svetega Petra</i> ali katedra, antični stol, za katerega se je včasih domnevalo, da ga je uporabljal sam sveti Peter, je bil dar <a href="/wiki/Karel_Ple%C5%A1asti" title="Karel Plešasti">Karla Plešastega</a> in ga uporabljajo številni papeži, in simbolizira nadaljevanje apostolskega nasledstva sv. Petra. Zaseda povzdignjen položaj v apsidi bazilike, ki ga simbolično podpirajo <a href="/wiki/Cerkveni_u%C4%8Ditelji" title="Cerkveni učitelji">cerkveni učitelji</a> in simbolično razsvetljen od Svetega Duha.<sup id="cite_ref-12" class="reference"><a href="#cite_note-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Bazilika svetega Petra je bila kot ena od sestavnih struktur zgodovinsko in arhitekturno pomembnega mesta Vatikan leta 1984 po merilih (i), (ii), (iv) in (vi) zapisana na seznam Unescove svetovne dediščine.<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Z zunanjo površino 21.095 kvadratnih metrov, notranjo površino 15.160 kvadratnih metrov, je bazilika svetega Petra največja krščanska cerkvena zgradba na svetu dve zadnji meritvi in druga največja po letu 2016. Vrh njene kupole s 136,6 m jo od leta 2016 uvršča med drugo najvišjo stavbo v Rimu.<sup id="cite_ref-14" class="reference"><a href="#cite_note-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Višina kupole jo je uvrstila med najvišje stavbe Starega sveta in še vedno nosi naslov najvišje kupole na svetu. Čeprav je največja kupola na svetu po premeru v času dokončanja, to razlikovanje ne drži več. </p> <div class="thumb tnone" style="margin-left:auto;margin-right:auto;overflow:hidden;width:auto;max-width:1008px"><div class="thumbinner"><div class="noresize" style="overflow:auto"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Saint_Peter%27s_Square_-_Pan_by_Andrew_Magill_2007.jpg" class="mw-file-description" title="Panorama Trga sv. Petra"><img alt="Panorama prikazuje pročelje svetega Petra v središču z rokami Berninijeve kolonade, ki se vijejo na obeh straneh. Polnoč je in turisti se sprehajajo in fotografirajo." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Saint_Peter%27s_Square_-_Pan_by_Andrew_Magill_2007.jpg/1000px-Saint_Peter%27s_Square_-_Pan_by_Andrew_Magill_2007.jpg" decoding="async" width="1000" height="184" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Saint_Peter%27s_Square_-_Pan_by_Andrew_Magill_2007.jpg/1500px-Saint_Peter%27s_Square_-_Pan_by_Andrew_Magill_2007.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Saint_Peter%27s_Square_-_Pan_by_Andrew_Magill_2007.jpg/2000px-Saint_Peter%27s_Square_-_Pan_by_Andrew_Magill_2007.jpg 2x" data-file-width="15860" data-file-height="2916" /></a></span></div><div class="thumbcaption"><div class="magnify"><a href="/wiki/Slika:Saint_Peter%27s_Square_-_Pan_by_Andrew_Magill_2007.jpg" title="Slika:Saint Peter's Square - Pan by Andrew Magill 2007.jpg"> </a></div>Panorama Trga sv. Petra</div></div></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovina">Zgodovina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Grob_svetega_Petra">Grob svetega Petra</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Grob svetega Petra" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Grob svetega Petra"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Grob_svetega_Petra&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grob svetega Petra (stran ne obstaja)">Grob svetega Petra</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Crepescular_rays_in_saint_peters_basilica.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Crepescular_rays_in_saint_peters_basilica.JPG/220px-Crepescular_rays_in_saint_peters_basilica.JPG" decoding="async" width="220" height="293" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Crepescular_rays_in_saint_peters_basilica.JPG/330px-Crepescular_rays_in_saint_peters_basilica.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Crepescular_rays_in_saint_peters_basilica.JPG/440px-Crepescular_rays_in_saint_peters_basilica.JPG 2x" data-file-width="2592" data-file-height="3456" /></a><figcaption>Somračne žarke je mogoče videti v Baziliki svetega Petra ob določenih urah ob sončnih dnevih.</figcaption></figure> <p>Po Jezusovem <a href="/wiki/Kri%C5%BEanje_(smrtna_kazen)" title="Križanje (smrtna kazen)">križanju</a> je v svetopisemski knjigi <i>Apostolska dela</i> zapisano, da je eden od njegovih dvanajstih učencev, Simon, znan kot sveti Peter, ribič iz Galileje, prevzel vodilno mesto med Jezusovimi privrženci in je bil zelo pomemben pri ustanovitvi krščanske cerkve. Ime Peter je <i>Petrus</i> v latinščini in <i>Petros</i> v grščini, izhaja iz <i>petra</i>, kar v grščini pomeni 'kamen' ali 'skala' in je dobesedni prevod aramejske <i>Kepa</i>, ime, ki ga je Simonu dal Jezus. (<span class="plainlinks"><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn%201%2C42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl">Jn 1,42</a></span></span> in <span class="plainlinks"><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt%2016%2C18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl">Mt 16,18</a></span></span>) </p><p>Katoliška tradicija pravi, da je Peter, po štiriindvajsetih letih, odpotoval v Rim in tam 13. oktobra 64. v času vladavine rimskega cesarja <a href="/wiki/Neron" title="Neron">Nerona</a> dočakal svoje <a href="/wiki/Mu%C4%8Denec" title="Mučenec">mučeništvo</a> skupaj s Pavlom. Njegova usmrtitev je bila ena od mnogih mučeništev kristjanov po <a href="/wiki/Po%C5%BEar_v_Rimu_leta_64" title="Požar v Rimu leta 64">velikem rimskem požaru</a>. Po Origenovem mnenju je bil Peter križan z glavo navzdol, na lastno željo, ker se je sam zdel nevreden umreti na enak način kot Jezus.<sup id="cite_ref-15" class="reference"><a href="#cite_note-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Križanje je potekalo v bližini staroegipčanskega obeliska v <a href="/wiki/Neronov_cirkus" title="Neronov cirkus">Neronovem cirkusu</a>. Obelisk zdaj stoji na Trgu svetega Petra in je cenjen kot 'priča' o Petrovi smrti. Gre za enega izmed starih <a href="/w/index.php?title=Rimski_obeliski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rimski obeliski (stran ne obstaja)">rimskih obeliskov</a>.<sup id="cite_ref-16" class="reference"><a href="#cite_note-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Po tradiciji so Petrovi posmrtni ostanki pokopani tik pred Cirkusom, v Mons Vatikanus čez Via Cornelia od Cirkusa, manj kot 150 metrov od kraja njegove smrti. Via Cornelia je bila cesta, ki je vodila od vzhoda do zahoda vzdolž severnega zidu Cirkusa na podeželju, ki ga zdaj pokrivajo južni deli bazilike in Trg svetega Petra. Na tem mestu je bilo nekaj let pozneje postavljeno svetišče. Skoraj tristo let pozneje je bila na tem mestu zgrajena stara bazilika sv. Petra. Območje, ki ga zdaj pokriva Vatikan, je bilo nekaj let pokopališče, preden je bil zgrajen Neronov cirkus. Bilo je grobišče za številne usmrtitve v cirkusu in je vsebovalo veliko krščanskih pokopov, saj se je mnogo let po pokopu svetega Petra veliko kristjanov odločilo za pokop v bližini Petra. </p><p>Leta 1939, v času vladavine papeža Pija XII., se je pod kripto bazilike začelo 10 let arheoloških raziskav na območju, ki je od 9. stoletja nedostopno. V izkopavanjih so bili razkriti ostanki svetišč različnih obdobij na različnih ravneh, od Klemena VIII. (1594) do Kalista II. (1123) in Gregorja I. (590–604), zgrajenih nad <a href="/wiki/Edikula" title="Edikula">edikulo</a>, ki vsebuje drobce kosti, ki so bili zloženi v tkanino z zlatimi okraski, obarvano z dragoceno murex vijolično. Čeprav ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, da so kosti Petrove, so predlagana redka oblačila pokop velikega pomena. 23. decembra 1950 je papež Pij XII. v predbožični radijski oddaji po svetu napovedal odkritje grobnice svetega Petra.<sup id="cite_ref-17" class="reference"><a href="#cite_note-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Stara_bazilika_sv._Petra">Stara bazilika sv. Petra</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Stara bazilika sv. Petra" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Stara bazilika sv. Petra"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Basilica_di_San_Pietro_1450.jpg" class="mw-file-description"><img alt="Črno-bela gravura iz ptičje perspektive zelo velike križniške cerkve. Obstaja velika zaprta sprednja stena, ki jo obdajajo stavbe različnih datumov in slogov. Tam je visok zvonik in številne okoliške zgradbe. Nalepka v spodnjem levem kotu slike daje umetnikovo ime in izvirni napis." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/df/Basilica_di_San_Pietro_1450.jpg/220px-Basilica_di_San_Pietro_1450.jpg" decoding="async" width="220" height="146" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/df/Basilica_di_San_Pietro_1450.jpg/330px-Basilica_di_San_Pietro_1450.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/df/Basilica_di_San_Pietro_1450.jpg/440px-Basilica_di_San_Pietro_1450.jpg 2x" data-file-width="831" data-file-height="551" /></a><figcaption>Navidezen pogled na [staro baziliko], H. W. Brewer, 1891</figcaption></figure> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Stara_bazilika_sv._Petra" title="Stara bazilika sv. Petra"> Stara bazilika sv. Petra</a>.</i></div></dd></dl> <p>Stara bazilika svetega Petra je bila cerkev iz 4. stoletja, ki jo je začel graditi cesar Konstantin Veliki med letoma 319 in 333 <sup id="cite_ref-Cultures_and_Values_18-0" class="reference"><a href="#cite_note-Cultures_and_Values-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Bila je značilne <a href="/wiki/Bazilika_(zgradba)" title="Bazilika (zgradba)">bazilikalne</a> oblike, široka glavna in dve stranski ladji ter apsidalni zaključek, z dodatkom <a href="/wiki/Transept" title="Transept">transepta</a> ali <a href="/wiki/Bema" title="Bema">beme</a>, ki je stavbi dajal obliko <i>tau križa</i>. Dolga je bila več kot 103,6 metra, pred vhodom pa je bil velik <a href="/wiki/Atrij" title="Atrij">atrij</a> s kolonadami. Ta cerkev je bila zgrajena nad majhnim svetiščem, za katerega se verjame, da označuje grob svetega Petra, čeprav je bil grob leta 846 'uničen'.<sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Vseboval je zelo veliko pokopov in spomenikov, vključno s tistimi večine papežev od svetega Petra do 15. stoletja. Kot vse najzgodnejše cerkve v Rimu je imela tudi ta cerkev in njen naslednik vhod na vzhodu in apsido na zahodnem koncu stavbe.<sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Že od gradnje sedanje bazilike se je ime stara bazilika svetega Petra uporabljalo za predhodnico. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Načrt_obnove"><span id="Na.C4.8Drt_obnove"></span>Načrt obnove</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Načrt obnove" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Načrt obnove"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Konec 15. stoletja, ko je bila v obdobju Avignonskega papeštva zapostavljena, je stara bazilika propadala. Kaže, da je prvi papež, ki je razmišljal o obnovi ali vsaj uvedbi radikalnih sprememb, bil papež Nikolaj V. (1447–55). Naročil je delo na stari stavbi Leonu Battistu Albertiju in Bernardu Rossellineju, poleg tega pa je Rossellino zasnoval načrt za povsem novo baziliko ali skrajno spremembo stare. Papeževo vladanje je bilo ogroženo zaradi političnih težav in ko je umrl, je bilo le malo doseženega. Vendar je odredil rušenje <a href="/wiki/Kolosej" title="Kolosej">Koloseja</a> in do smrti je bilo v novo stavbo prepeljanih 2522 kamnitih kamnov.<sup id="cite_ref-21" class="reference"><a href="#cite_note-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Temelji so bili dokončani za nov transept in <a href="/wiki/Prezbiterij" title="Prezbiterij">kor</a>, ki je tvoril kupolast latinski križ z ohranjeno glavno in stranskima ladjama stare bazilike. Zgradili so tudi nekaj zidov za kor. </p><p>Papež Julij II. je načrtoval veliko več kot program popravljanja ali preoblikovanja Nikolaja V. Julij je takrat načrtoval svojo grobnico, ki naj bi jo oblikoval in okrasil kipar Michelangelo in jo postavil znotraj svetega Petra.<sup id="cite_ref-22" class="reference"><a href="#cite_note-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Leta 1505 se je Julij odločil, da bo staro baziliko porušil in jo nadomestil z monumentalno stavbo, da bi lahko umestil svoj ogromen grob. Potekal je natečaj, v <a href="/wiki/Galerija_Uffizi" title="Galerija Uffizi">galeriji Uffizi</a> pa so ohranjeni številni dizajni. Sledilo je nasledstvo papežev in arhitektov v naslednjih 120 letih, njihova skupna prizadevanja pa so rezultat sedanje stavbe. Shema, ki jo je začel Julij II., se je nadaljevala skozi vladavine Leona X. (1513–1521), Hadrijana VI. (1522–1523). Klemena VII. (1523–1534), Pavla III. (1534–1549), Julija III. (1550–1555), Marcela II. (1555), Pavla IV. (1555–1559), Pija IV. (1559–1565), Pija V. (svetnik) ) (1565–1572), Gregorja XIII. (1572–1585), Siksta V. (1585–1590), Urbana VII. (1590), Gregorja XIV. (1590–1591), Inoceca IX. (1591), Klemena VIII. (1592–1605), Leona XI. (1605), Pavla V. (1605–1621), Gregorja XV. (1621–1623), Urbana VIII. (1623–1644) in Inocenca X. (1644–1655). </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Financiranje_z_odpustki">Financiranje z odpustki</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Financiranje z odpustki" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Financiranje z odpustki"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Eden od načinov financiranja stavbe bazilike svetega Petra je bilo dodeljevanje odpustkov v zameno za prispevke. Glavni pobudnik tega načina zbiranja sredstev je bil Albrecht, nadškof v Mainzu in Magdeburgu, ki je moral s prispevanjem k programu obnove počistiti dolgove do Rimske kurije. Da bi to olajšal, je imenoval nemškega dominikanskega pridigarja Johanna Tetzela, katerega prodaja je izzvala škandal. <sup id="cite_ref-23" class="reference"><a href="#cite_note-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Nemški avguštinski duhovnik <a href="/wiki/Martin_Luther" class="mw-redirect" title="Martin Luther">Martin Luther</a> je pisal nadškofu Albrechtu, ki se je zavzemal za to 'prodajo odpustkov'. Vključil je tudi svoje »Disputacija Martina Lutherja o moči in učinkovitosti odpuščanja«, ki je postala znana kot <i>95 tez</i>.<sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> To je postalo dejavnik začetka <a href="/wiki/Reformacija" title="Reformacija">reformacije</a>, rojstva <a href="/wiki/Protestantizem" title="Protestantizem">protestantizma</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Arhitektura">Arhitektura</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Arhitektura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Arhitektura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Postopen_razvoj">Postopen razvoj</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Postopen razvoj" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Postopen razvoj"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:SaintPierre.svg" class="mw-file-description"><img alt="To je načrt 1 od 3. Načrt temelji na kvadratu, nameščenem na križu z krakoma enake dolžine. Križ tvori glavne odseke cerkvene zgradbe: ladjo in kor, ki ju prečkata transepta, s krožno kupolo nad križanjem. Obstajajo štiri manjše kupole, po ena v vsakem vogalu kvadrata. Kraki križa štrlijo čez trg.." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/SaintPierre.svg/170px-SaintPierre.svg.png" decoding="async" width="170" height="170" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/SaintPierre.svg/255px-SaintPierre.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/SaintPierre.svg/340px-SaintPierre.svg.png 2x" data-file-width="520" data-file-height="520" /></a><figcaption>Bramanteejev tloris</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:SaintPierreRaphael.JPG" class="mw-file-description"><img alt="Načrt 2. Načrt ima razširjeno ladjo z dvema hodnikoma na obeh straneh. Glavni prostori cerkve tvorijo latinski križ." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/SaintPierreRaphael.JPG/170px-SaintPierreRaphael.JPG" decoding="async" width="170" height="299" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/SaintPierreRaphael.JPG/255px-SaintPierreRaphael.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/SaintPierreRaphael.JPG/340px-SaintPierreRaphael.JPG 2x" data-file-width="497" data-file-height="874" /></a><figcaption>Rafaelov tloris</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:L%E2%80%99Architecture_de_la_Renaissance_-_Fig._13.PNG" class="mw-file-description"><img alt="Načrt 3. Ta načrt prikazuje vrnitev v obliko načrta 1. vendar z vsemi različnimi krepkejšimi deli." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/L%E2%80%99Architecture_de_la_Renaissance_-_Fig._13.PNG/170px-L%E2%80%99Architecture_de_la_Renaissance_-_Fig._13.PNG" decoding="async" width="170" height="205" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/L%E2%80%99Architecture_de_la_Renaissance_-_Fig._13.PNG/255px-L%E2%80%99Architecture_de_la_Renaissance_-_Fig._13.PNG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/L%E2%80%99Architecture_de_la_Renaissance_-_Fig._13.PNG/340px-L%E2%80%99Architecture_de_la_Renaissance_-_Fig._13.PNG 2x" data-file-width="610" data-file-height="736" /></a><figcaption>Michelangelov tloris</figcaption></figure> <p>Shema papeža Julija za največjo stavbo v krščanskem prostoru je bila predmet natečaja, za katerega številni prispevki so nedotaknjeni v galeriji Uffizi v Firencah. Izbrana je bila zasnova <a href="/wiki/Donato_Bramante" title="Donato Bramante">Donata Bramanteja</a>, za katero je bil položen temeljni kamen leta 1506. Ta tloris je bil v obliki ogromnega <a href="/wiki/Gr%C5%A1ki_kri%C5%BE" title="Grški križ">grškega križa</a> s kupolo, ki jo je navdihnilo ogromno okroglo rimsko svetišče, <a href="/wiki/Panteon,_Rim" title="Panteon, Rim">Panteon</a>. Glavna razlika med Bramantejevo zasnovo in Panteonom je v tem, da je kupola Panteona podprta z neprekinjeno steno in da bi morala nova bazilika biti podprta le na štirih velikih slopih. Ta lastnost je bila ohranjena v vrhunskem dizajnu. Bramantejevo kupolo je bilo treba premagati z laterno z lastno majhno kupolo, sicer po obliki zelo podobno zgodnjerenesančni laterni <a href="/wiki/Firen%C5%A1ka_stolnica" title="Firenška stolnica">Firenške stolnice</a>, ki jo je za Brunelleschijevo kupolo oblikoval <a href="/wiki/Michelozzo" title="Michelozzo">Michelozzo</a>. </p><p>Bramante je predvideval, da bodo osrednjo kupolo obdajale štiri nižje kupole na diagonalnih oseh. Enaki kraki kora, ladje in transeptov so morali imeti dve obočni poli, ki se končata v apsidi. Na vsakem vogalu stavbe je stal stolp, tako da je bil splošni tloris kvadraten, na kardinalnih točkah so štrlele apside. Vsaka apsida je imela dva velika radialna opornika, ki sta se zaključila v polkrožni obliki.<sup id="cite_ref-25" class="reference"><a href="#cite_note-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Ko je leta 1513 umrl papež Julij, sta Bramanteja zamenjala <a href="/wiki/Giuliano_da_Sangallo" title="Giuliano da Sangallo">Giuliano da Sangallo</a> in <a href="/w/index.php?title=Fra_Giocondo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fra Giocondo (stran ne obstaja)">Fra Giocondo</a>, ki sta leta 1515 umrla (Bramante je umrl že leto prej). <a href="/wiki/Raffaello_Santi" title="Raffaello Santi">Rafaela</a> so potrdili za arhitekta svetega Petra 1. avgusta 1514.<sup id="cite_ref-26" class="reference"><a href="#cite_note-26"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Glavna sprememba v njegovem tlorisu je ladja s petimi obočnimi polami, na katerih je na obeh straneh vrsta zapletenih apsidalnih kapel. Rafaelov tloris za klopi in transepte je kvadratnost zunanjih sten dokončno opredelil z zmanjšanjem velikosti stolpov, polkrožne apside pa so bile bolj jasno opredeljene tako, da so vsakega obkrožil <a href="/wiki/Ambulatorij" title="Ambulatorij">ambulatorij</a>.<sup id="cite_ref-27" class="reference"><a href="#cite_note-27"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 1520 je umrl tudi Rafael, star 37 let, njegov naslednik <a href="/wiki/Baldassare_Peruzzi" title="Baldassare Peruzzi">Baldassare Peruzzi</a> pa je ohranil spremembe, ki jih je Rafael predlagal k notranji ureditvi treh glavnih apsid, vendar se je drugače vrnil na načrt grškega križa in druge značilnosti Bramanteja. Ta načrt ni šel naprej zaradi različnih težav tako Cerkve kot države. Leta 1527 je Rim opustošil in oropal cesar <a href="/wiki/Karel_V._Habsbur%C5%A1ki" title="Karel V. Habsburški">Karel V.</a>. Peruzzi je leta 1536 umrl, ne da bi se njegov načrt uresničil. </p><p>Na tej točki je Antonio da Sangallo mlajši predložil načrt, ki v svoji zasnovi združuje značilnosti Peruzzija, Rafaela in Bramanteja in stavbo razširi v kratko ladjo s široko fasado in portiki dinamične projekcije. Njegov predlog za kupolo je bil precej bolj izpopolnjen za stavbo in dekoracijo kot pri Bramanteju in vsebovala rebra na zunanjosti. Podobno kot Bramante je tudi Sangallo predlagal, da bi kupolo nadgradila lanterna, ki jo je preoblikoval v večjo in veliko bolj dodelano obliko.<sup id="cite_ref-Fletcher_1996_p=722_28-0" class="reference"><a href="#cite_note-Fletcher_1996_p=722-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Glavni praktični prispevek Sangalla je bil okrepiti Bramantejeve slope, ki so začeli pokati. </p><p>1. januarja 1547 v obdobju papeža Pavla III. je Michelangelo, takrat pri svojih sedemdesetih, nasledil Sangalla mlajšega kot <i>Capomaestro</i>, nadzornik gradbenega programa pri Svetem Petru. Ta naj bi veljal za glavnega projektanta velikega dela stavbe, kakršna je danes in da bi konstrukcijo pripeljal do točke, kjer bi se lahko nosila. Službe se z veseljem ni lotil; na to ga je prisilil papež Pavel, razočaran nad smrtjo svojega izbranega kandidata Giulia Romana in zavrnitvijo Jacopa Sansovinoja, da zapusti Benetke. Michelangelo je napisal »To se zavezujem samo zaradi ljubezni do Boga in v čast apostola«. Vztrajal je, da bi mu morali dati proste roke za dosego končnega cilja s kakršnimi koli sredstvi, za katere meni, da so primerni. <sup id="cite_ref-JL-M_29-0" class="reference"><a href="#cite_note-JL-M-29"><span class="cite-bracket">[</span>29<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Michelangelov_prispevek">Michelangelov prispevek</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Michelangelov prispevek" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Michelangelov prispevek"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Michelangelo je prevzel gradbišče, na katerem so se za preostalo ladjo stare bazilike dvigali štirje ogromni slopi. Prav tako je podedoval številne sheme, ki so jih zasnovali in preoblikovali nekateri največji arhitekturni in inženirski umi 16. stoletja. V teh shemah so bili določeni skupni elementi. Vse so pozivale h kupoli, ki bi bila enaka tisti, ki jo je Brunelleschi oblikoval stoletje prej in ki od takrat prevladuje obrisu renesančnih Firenc, vse pa so pozivali k močno simetričnemu tlorisu bodisi grškega križa, kot je ikonična <a href="/wiki/Stolnica_svetega_Marka,_Benetke" title="Stolnica svetega Marka, Benetke">bazilika svetega Marka</a> v <a href="/wiki/Benetke" title="Benetke">Benetkah</a> ali latinskega križa z odseki enake oblike kot v stolnici v <a href="/wiki/Firence" title="Firence">Firencah</a>. </p><p>Čeprav je delo v 40 letih le malo napredovalo, Michelangelo zamisli prejšnjih arhitektov ni preprosto zavrgel. Na njih se je lotil razvoja velike vizije. Predvsem pa je Michelangelo prepoznal bistveno kakovost prvotnega Bramantejevega dizajna. Obrnil se je k grškemu križu in, kot to izraža Helen Gardner: »Brez uničevanja centralizirajočih značilnosti Bramantejevega tlorisa je Michelangelo z nekaj udarci peresa svojo kompleksnost snežinke spremenil v masivno, povezano enotnost.« <sup id="cite_ref-Gardner_30-0" class="reference"><a href="#cite_note-Gardner-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Taka kot je danes, je ladjo svetega Petra razširil Carlo Maderno. Michelangelovo delo je njegov korni konec (cerkveni 'vzhodni konec') z njegovo ogromno centralno postavljeno kupolo. Je najbolj cenjeno delo, ker ji je v državi Vatikan in ker projekcija ladje zastira kupolo s pogleda, ko se stavbi približuje s trga pred njo. Jasno je, da je arhitekt močno zmanjšal jasno definirane geometrijske oblike Bramantejevega tlorisa kvadrata s kvadratnimi projekcijami in Rafaelovega tlorisa kvadrata s polkrožnimi projekcijami.<sup id="cite_ref-31" class="reference"><a href="#cite_note-31"><span class="cite-bracket">[</span>31<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Michelangelo je definicijo geometrije zabrisal tako, da je naredil zunanje zidane masivne razsežnosti in vsak kotiček zapolnil z majhno <a href="/wiki/Zakristija" title="Zakristija">zakristijo</a> ali stopniščem. Učinek je ustvarjen kot neprekinjena stenska površina, ki se zloži ali zlomi pod različnimi koti, manjkajo pa ji pravi koti, ki po navadi določajo spremembo smeri na vogalih stavbe. Zunanjost je obdana z velikanskim redom korintskih <a href="/wiki/Pilaster" title="Pilaster">pilastrov</a>, ki so postavljeni pod nekoliko drugačnimi koti, v skladu s stalno spreminjajočimi se koti površine stene. Nad njimi se v neprekinjenem pasu valijo ogromni vogali, kar daje videz, da celotna zgradba ostaja v stanju kompresije.<sup id="cite_ref-Mignacca_32-0" class="reference"><a href="#cite_note-Mignacca-32"><span class="cite-bracket">[</span>32<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kupola:_Zaporedni_in_končni_model"><span id="Kupola:_Zaporedni_in_kon.C4.8Dni_model"></span>Kupola: Zaporedni in končni model</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Kupola: Zaporedni in končni model" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kupola: Zaporedni in končni model"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Roma_S.Pietro_in_Vaticano_(zzf).jpg" class="mw-file-description"><img alt="Gravirana slika v dveh delih. Leva stran prikazuje zunanjost kupole, desna stran pa prečni prerez. Kupola je zgrajena iz ene same lupine, ki je na njenem dnu obdana z neprekinjeno kolonado in jo nadgradi lanterna v obliki templja s kroglico in križem na vrhu." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/96/Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzf%29.jpg/170px-Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzf%29.jpg" decoding="async" width="170" height="237" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/96/Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzf%29.jpg/255px-Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzf%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/96/Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzf%29.jpg/340px-Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzf%29.jpg 2x" data-file-width="502" data-file-height="700" /></a><figcaption>Bramantejeva kupola</figcaption></figure> <p>Kupola svetega Petra se dviga na skupno višino 136,57 metra od tal bazilike do vrha zunanjega križa. To je najvišja kupola na svetu.<sup id="cite_ref-33" class="reference"><a href="#cite_note-33"><span class="cite-bracket">[</span>33<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njen notranji premer je 41,47 metra, kar je nekoliko manjše od dveh drugih velikih kupol, Panteona starodavnega Rima, 43,3 metra in Firenške stolnice iz zgodnje renesanse, 44 metrov. Večji premer ima približno 9,1 m od carigrajske <a href="/wiki/Hagija_Sofija" title="Hagija Sofija">Hagije Sofije</a>, dokončane leta 537. Rešitve, kako naj se je lotijo, so si ogledali v kupoli Panteona in Firenc. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Bramante_in_Sangallo,_1506_in_1513"><span id="Bramante_in_Sangallo.2C_1506_in_1513"></span>Bramante in Sangallo, 1506 in 1513</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Bramante in Sangallo, 1506 in 1513" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Bramante in Sangallo, 1506 in 1513"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Roma_S.Pietro_in_Vaticano_(zzg).jpg" class="mw-file-description"><img alt="Gravirana slika, ki prikazuje neizmerno zapleteno zasnovo fasade, z dvema okrašenima stolpoma in množico oken, pilastrov in stebrov, nad katerimi se dviga kupola, podobna tridelni poročni torti." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzg%29.jpg/220px-Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzg%29.jpg" decoding="async" width="220" height="174" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzg%29.jpg/330px-Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzg%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzg%29.jpg/440px-Roma_S.Pietro_in_Vaticano_%28zzg%29.jpg 2x" data-file-width="700" data-file-height="555" /></a><figcaption>Sangallov načrt</figcaption></figure> <p>Bramantejev načrt za kupolo svetega Petra (1506) zelo natančno sledi načrtu Panteona in podobno kot Panteon je bila zasnovana tako, da je izdelana iz betona, za katerega je na novo zapisal formulo. Z izjemo lanterne, je profil zelo podoben, le da v tem primeru podporna stena postane boben, dvignjen visoko nad tlemi na štirih masivnih slopih. Trdna stena, kakršna je bila uporabljena pri Panteonu, je pri Svetem Petru Bramante osvetlil s prebijanjem oken in obdal s peristilom. Sangallov načrt (1513), katerega velik lesen model še vedno obstaja, se zgleduje na obe predhodnici. Spoznal je vrednost obojega. Okrepil in razširil je Bramantejev peristil z vrsto obokanih in urejenih odprtin okrog podstavka, z drugo takšno arkado, postavljeno nazaj v stopnjo nad prvo. Precej občutljiva oblika lanterne, ki temelji na tisti v Firencah, je postala masivna zgradba, obdana s štrlečo podlago, peristilom in nadgrajena s spiralo stožčaste oblike. Po mnenju Jamesa Lees-Milne je bila oblika »preveč eklektična, prepirljiva in preveč brez okusa, da bi bila uspešna«. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Michelangelo_in_Giacomo_della_Porta,_1547_in_1585"><span id="Michelangelo_in_Giacomo_della_Porta.2C_1547_in_1585"></span>Michelangelo in Giacomo della Porta, 1547 in 1585</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Michelangelo in Giacomo della Porta, 1547 in 1585" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Michelangelo in Giacomo della Porta, 1547 in 1585"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Petersdom_von_Engelsburg_gesehen.jpg" class="mw-file-description"><img alt="Fotografija. Fasada je široka in ima vrsto ogromnih stebrov, ki se dvigajo iz kleti, da podpirajo vogal. Rebrasta, jajčasta kupola je nadgrajena z lučjo, na kateri je kroglica in križ. Njegov boben je uokvirjen z dvema zelo manjšima kupolama." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/15/Petersdom_von_Engelsburg_gesehen.jpg/280px-Petersdom_von_Engelsburg_gesehen.jpg" decoding="async" width="280" height="210" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/15/Petersdom_von_Engelsburg_gesehen.jpg/420px-Petersdom_von_Engelsburg_gesehen.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/15/Petersdom_von_Engelsburg_gesehen.jpg/560px-Petersdom_von_Engelsburg_gesehen.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1200" /></a><figcaption> Bazilika svetega Petra iz Castella Sant'Angelo prikazuje kupolo, ki se dviga za Madernovo fasado.</figcaption></figure> <p>Michelangelo je leta 1547 preoblikoval kupolo, upoštevajoč vse, kar je bilo prej. Njegova kupola, tako kot v Firencah, je zgrajena iz dveh opečnih lupin, zunanja ima 16 kamnitih reber, kar je dvakrat več kot v Firencah, vendar precej manj kot v Sangallovem načrtu. Tako kot pri modelih Bramanteja in Sangalla je kupola dvignjena iz slopov na bobnu. Obkrožen Bramantejev peristil in Sangallova arkada sta zmanjšana na 16 parov korintskih stebrov, vsak 15 metrov visok, ki stoji ponosno na stavbi, povezani z lokom. Vizualno se zdi, da podpirajo vsako od reber, vendar so strukturno verjetno odveč. Razlog za to je, da je kupola jajčaste oblike, ki se strmo dviga, zato ima manjši potisk navzven kot polsferna kupola, kot je Panteon, ki sicer ni podprt, upre se navzdol v težke zidove, ki segajo nad krožno steno. </p><p>Ovojni profil kupole je bil v zadnjem stoletju predmet številnih ugibanj in učenja. Michelangelo je umrl leta 1564, pri čemer je boben kupole dokončan, Bramantejevi slopi pa so bili veliko večji od prvotno zasnovanih, vsakih 18 m v prerezu. Po njegovi smrti se je delo nadaljevalo pod njegovim pomočnikom <a href="/w/index.php?title=Jacopo_Barozzi_da_Vignola&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jacopo Barozzi da Vignola (stran ne obstaja)">Jacopom Barozzijem da Vignolo</a> in <a href="/wiki/Giorgio_Vasari" title="Giorgio Vasari">Giorgiom Vasarijem</a>, ki ga je papež Pij V. imenoval za nadzor, da bi se prepričal ali so bili Michelangelovi načrti natančno izvedeni. Kljub temu, da je Vignola vedel za Michelangelove namere, se je v tem obdobju malo zgodilo. Leta 1585 je energični papež Sikst imenoval <a href="/wiki/Giacomo_della_Porta" title="Giacomo della Porta">Giacomo della Porta</a>, ki naj bi mu pomagal Domenico Fontana. V petletnem vladanju Siksta je morala stavba napredovati z veliko hitrostjo. </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Caradosso_Foppa,_View_of_Saint_Peter%27s_(reverse),_1506,_NGA_44669.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Caradosso_Foppa%2C_View_of_Saint_Peter%27s_%28reverse%29%2C_1506%2C_NGA_44669.jpg/170px-Caradosso_Foppa%2C_View_of_Saint_Peter%27s_%28reverse%29%2C_1506%2C_NGA_44669.jpg" decoding="async" width="170" height="170" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Caradosso_Foppa%2C_View_of_Saint_Peter%27s_%28reverse%29%2C_1506%2C_NGA_44669.jpg/255px-Caradosso_Foppa%2C_View_of_Saint_Peter%27s_%28reverse%29%2C_1506%2C_NGA_44669.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Caradosso_Foppa%2C_View_of_Saint_Peter%27s_%28reverse%29%2C_1506%2C_NGA_44669.jpg/340px-Caradosso_Foppa%2C_View_of_Saint_Peter%27s_%28reverse%29%2C_1506%2C_NGA_44669.jpg 2x" data-file-width="4450" data-file-height="4450" /></a><figcaption> 1506; medalja Cristoforo Foppa z Bramantejevo zasnovo, vključno s štirimi bočnimi manjšimi kupolami <sup id="cite_ref-34" class="reference"><a href="#cite_note-34"><span class="cite-bracket">[</span>34<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></figcaption></figure> <p>Michelangelo je pustil nekaj risb, vključno z zgodnjo risbo kupole in nekaj podrobnosti. Leta 1569 so bile objavljene tudi podrobne gravure, ki jih je objavil Stefan du Pérac, ki je trdil, da so končna rešitev mojstra. Michelangelo je, podobno kot Sangallo pred njim, pustil tudi velik lesen model. Giacomo della Porta je pozneje ta model spremenil na več načinov. Večja sprememba je obnovila prejšnjo zasnovo, v kateri se zdi, da se zunanja kupola dviga zgoraj, namesto da bi se naslanjala neposredno na podlago.<sup id="cite_ref-35" class="reference"><a href="#cite_note-35"><span class="cite-bracket">[</span>35<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Večina drugih sprememb je bila kozmetične narave. </p><p>Michelangelova risba kaže, da so bili njegovi zgodnji nameni usmerjeni v ovoidno kupolo in ne v polkrog. V gravurah v traktatu Galassa Alghisija (1563) je kupola lahko predstavljena kot ovoidna, perspektiva pa je dvoumna.<sup id="cite_ref-36" class="reference"><a href="#cite_note-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Graviranje Stefana Du Péraca (1569) prikazuje polkrožno kupolo, vendar je bila to morda napaka graverja. Profil lesenega modela je bolj jajčen kot pri gravurah, vendar manj kot končni izdelek. Domneva se, da se je Michelangelo na svoji smrtni obrnil v bolj poudarjeno obliko. Vendar Lees-Milne navaja Giacomo della Porta, da je prevzel popolno odgovornost za spremembo in kot nakazal papežu Sikstu, da Michelangelu primanjkuje znanstvenega razumevanja, česar je sam sposoben. </p> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Speculum_Romanae_Magnificentiae-_Elevation_Showing_the_Exterior_of_Saint_Peter%27s_Basilica_from_the_South_as_Conceived_by_Michelagelo_(Published_in_1569)_MET_DT203424.jpg" class="mw-file-description"><img alt="Ta gravura prikazuje vertikalni konec stavbe toliko, kot je bila zgrajena, le da je kupola na tej sliki popolnoma polkrožna, ne ovoidna" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Speculum_Romanae_Magnificentiae-_Elevation_Showing_the_Exterior_of_Saint_Peter%27s_Basilica_from_the_South_as_Conceived_by_Michelagelo_%28Published_in_1569%29_MET_DT203424.jpg/280px-thumbnail.jpg" decoding="async" width="280" height="205" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Speculum_Romanae_Magnificentiae-_Elevation_Showing_the_Exterior_of_Saint_Peter%27s_Basilica_from_the_South_as_Conceived_by_Michelagelo_%28Published_in_1569%29_MET_DT203424.jpg/420px-thumbnail.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Speculum_Romanae_Magnificentiae-_Elevation_Showing_the_Exterior_of_Saint_Peter%27s_Basilica_from_the_South_as_Conceived_by_Michelagelo_%28Published_in_1569%29_MET_DT203424.jpg/560px-thumbnail.jpg 2x" data-file-width="3811" data-file-height="2791" /></a><figcaption> Gravura Stefana Du Perca je bila objavljena leta 1569, pet let po Michelangelovi smrti </figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Dokončanje"><span id="Dokon.C4.8Danje"></span>Dokončanje</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Dokončanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Dokončanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Saint_peter_basilica_2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Saint_peter_basilica_2.jpg/220px-Saint_peter_basilica_2.jpg" decoding="async" width="220" height="144" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Saint_peter_basilica_2.jpg/330px-Saint_peter_basilica_2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Saint_peter_basilica_2.jpg/440px-Saint_peter_basilica_2.jpg 2x" data-file-width="5063" data-file-height="3324" /></a><figcaption>Arhitekturna podrobnost osrednjega dela, s pogledom navzgor v kupolo</figcaption></figure> <p>Giacomo della Porta in Domenico Fontana sta kupolo dokončala leta 1590, zadnje leto vladanja Siksta V. Njegov naslednik, Gregor XIV., je videl, da Fontana dopolnjuje lanterno in je imel napis na čast Siksta V., nameščen okoli njegove notranje odprtine. Naslednji papež Klemen VIII. je postavil križ na svoje mesto, dogodek, ki je trajal ves dan, spremljalo pa ga je tudi zvonjenje zvonov vseh mestnih cerkva. V krakih križa sta postavljeni dve svinčeni skrinji, ena vsebuje drobec Pravega križa in relikvijo sv. Andreja, druga pa medaljone svetega jagnjeta. </p><p>Sredi 18. stoletja so se v kupoli pojavile razpoke, zato so bile med obema školjkama nameščene štiri železne verige, tako da so bili obroči, ki preprečujejo, da bi sod razpadel. V različnih obdobjih je bilo nameščenih kar deset verig, kar je verjetno načrtoval sam Michelangelo kot previdnost, kot je to storil Brunelleschi v Firenški stolnici. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Odkritje_Michelangelove_skice">Odkritje Michelangelove skice</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Odkritje Michelangelove skice" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Odkritje Michelangelove skice"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>7. decembra 2007 je bil v vatikanskem arhivu odkrit fragment rdeče kredne risbe odseka kupole bazilike, skoraj zagotovo z roko Michelangela. Risba prikazuje majhen natančno sestavljen odsek načrta <a href="/wiki/Entablatura" class="mw-redirect" title="Entablatura">entablature</a> nad dvema radialnima stebroma kupolskega bobna. Znano je, da je Michelangelo pred smrtjo uničil na tisoče svojih risb.<sup id="cite_ref-37" class="reference"><a href="#cite_note-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Redko preživetje tega primera je verjetno posledica njegovega razdrobljenega stanja in dejstva, da so bili nad vrhom risbe narejeni podrobni matematični izračuni. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Arhitektura_2">Arhitektura</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Arhitektura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Arhitektura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Sprememba_načrta"><span id="Sprememba_na.C4.8Drta"></span>Sprememba načrta</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Sprememba načrta" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sprememba načrta"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>18. februarja 1606 se je pod papežem Pavlom V začel demontaža preostalih delov Konstantinovske bazilike. Marmornati križ, ki sta ga papež Silvester in Konstantin Veliki, postavila na vrh stopnišča, je bil spuščen na tla. Za streho palače Borghese so bili sanirani les in dva redka stebra iz črnega marmorja, največja te vrste, sta bila skrbno shranjena in pozneje uporabljena v narteksu. Odprte so bile grobnice različnih papežev, odstranjeni zakladi in načrtovani ponovni posegi v novo baziliko. </p> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:StPetersplan_OttoLeuger1904.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/StPetersplan_OttoLeuger1904.jpg/280px-StPetersplan_OttoLeuger1904.jpg" decoding="async" width="280" height="202" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/StPetersplan_OttoLeuger1904.jpg/420px-StPetersplan_OttoLeuger1904.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/20/StPetersplan_OttoLeuger1904.jpg 2x" data-file-width="447" data-file-height="322" /></a><figcaption>Michelangelov tloris razširjen z Madernovo ladjo in narteksom</figcaption></figure> <p>Papež je Carla Maderno imenoval leta 1602. Bil je nečak Domenica Fontane in se je izkazal za dinamičnega arhitekta. Madernova zamisel je bila dograditi Michelangelovo stavbo s kapelami, vendar je papež okleval nad odstopanjem od mojstrskega načrta, čeprav je bil že štirideset let mrtev. Fabbrica ali gradbeni odbor, skupina, sestavljena iz različnih narodnosti in kurijo na splošno prezira, ki je baziliko videla kot pripadnost Rimu in ne krščanstvu, so bili v nevarnosti, kako naj bi gradnja potekala. Ena od zadev, ki je vplivala na njihovo razmišljanje, je bila protireformacija, ki je načrt grškega križa vse bolj povezovala s poganstvom, latinski križ pa je videla kot resnično simboliko krščanstva. Centralni tloris prav tako ni imel »prevladujoče usmeritve proti vzhodu«. </p><p>Drugi vpliv na razmišljanje tako Fabbrice kot Kurije je bila določena krivda pri rušenju antične stavbe. Tla, na katerih so tako dolgo stale kapele in zakristije, so se osvetlila. Edina rešitev je bila izgradnja ladje, ki bi obsegala celoten prostor. Leta 1607 je bil sklican odbor desetih arhitektov in sprejet sklep o razširitvi Michelangelove stavbe v ladjo. Madernovi načrti tako za ladjo kot za fasado so bili sprejeti. Gradnja se je začela 7. maja 1607 in nadaljevala z veliko hitrostjo, v njej pa je bila zaposlena vojska 700 delavcev. Naslednje leto se je začela fasada, decembra 1614 so dodali zadnje štukature v oboke in v začetku leta 1615 je bila porušena predelna stena med obema odsekoma. Vse ruševine so odnesli in ladja je bila pripravljena za uporabo na <a href="/wiki/Cvetna_nedelja" title="Cvetna nedelja">Cvetno nedeljo</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Madernova_fasada">Madernova fasada</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Madernova fasada" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Madernova fasada"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:0_Basilique_Saint-Pierre_-_Rome_(2).JPG" class="mw-file-description"><img alt="Okrašena stavba zgodaj zjutraj z velikanskim redom stebrov pod latinskim napisom, štirinajstimi kipi na strešni liniji in veliko kupolo na vrhu." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/77/0_Basilique_Saint-Pierre_-_Rome_%282%29.JPG/280px-0_Basilique_Saint-Pierre_-_Rome_%282%29.JPG" decoding="async" width="280" height="187" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/77/0_Basilique_Saint-Pierre_-_Rome_%282%29.JPG/420px-0_Basilique_Saint-Pierre_-_Rome_%282%29.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/77/0_Basilique_Saint-Pierre_-_Rome_%282%29.JPG/560px-0_Basilique_Saint-Pierre_-_Rome_%282%29.JPG 2x" data-file-width="3888" data-file-height="2592" /></a><figcaption>Madernovo pročelje s kipoma svetega Petra (levo) in svetega Pavla (desno) ob boku vhodnih stopnic </figcaption></figure> <p>Pročelje, ki ga je zasnoval Maderno, je široko 114,69 metra in visoko 45,55 metra ter zgrajeno iz <a href="/wiki/Travertin" title="Travertin">travertina</a>, z velikanskimi korintskimi stebri in osrednjim <a href="/wiki/Pediment" title="Pediment">pedimentom</a>, ki se dviga pred visoko <a href="/wiki/Atika_(arhitektura)" title="Atika (arhitektura)">atiko</a>, ki ga krasi trinajst kipov: Kristus in enajst apostolov (razen svetega Petra, katerega kip je levo od stopnic) in Janeza Krstnika.<sup id="cite_ref-38" class="reference"><a href="#cite_note-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Pročelje je pogosto omenjeno kot najmanj zadovoljiv del zasnove bazilike. Razlogi za to so, kot pravi James Lees-Milne, v tem, da papež in odbor nista dovolj preučila zaradi želje po hitri gradnji stavbe, skupaj z dejstvom, da se je Maderno obotavljal odstopati od postavljenega Michelangelovega vzorca na drugem koncu stavbe. Lees-Milne težave fasade opisuje kot preširoka za svojo višino, preveč utesnjena v svojih podrobnostih in pretežka v atiki. Širino povzroča sprememba načrta, da so stolpi na obeh straneh. Ti stolpi niso bili nikoli izvedeni nad črto fasade, ker je bilo odkrito, da tla niso dovolj stabilna, da bi nosila težo. En učinek fasade in podolgovate ladje je zasloniti pogled na kupolo, tako da stavba od spredaj nima navpičnih značilnosti, razen od daleč. </p> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:San_Pietro_in_Vaticano_4.jpg" class="mw-file-description"><img alt="Fotografija prikazuje pogled na predprostor s tremi ogromnimi vrati, ki vodijo v notranjost cerkve. Vrata so uokvirjena s stebri. Tla so iz intardiranega marmorja. Najbližja vrata zapirata dve ogromni starodavni bronasti vratnici. Skupina posluša vodnika, medtem ko ena ženska pregleda vrata." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/San_Pietro_in_Vaticano_4.jpg/170px-San_Pietro_in_Vaticano_4.jpg" decoding="async" width="170" height="227" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/San_Pietro_in_Vaticano_4.jpg/255px-San_Pietro_in_Vaticano_4.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/San_Pietro_in_Vaticano_4.jpg/340px-San_Pietro_in_Vaticano_4.jpg 2x" data-file-width="1712" data-file-height="2288" /></a><figcaption>Narteks</figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Narteks_in_portali">Narteks in portali</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Narteks in portali" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Narteks in portali"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Za pročeljem svetega Petra se razteza dolg portik ali 'narteks', kakršen je bil občasno najden v italijanskih cerkvah. Dolg je 71 m, širok 13 m in visok 20 m. To je del Madernove zasnove, s katerim je bil najbolj zadovoljen. Njen dolg banjast obok je okrašen z štukaturami in pozlato, uspešno pa jih osvetljujejo majhna okna med <a href="/wiki/Pendantiv" title="Pendantiv">pendantivi</a>, okrašena marmornata tla pa so svetijo s trga. Na vsakem koncu narteksa je gledališki prostor, uokvirjen z jonskimi stebri, ki so okrašeni z glavicami kerubinov, znotraj vsakega pa je postavljen kip, konjeniška figura Karla Velikega (18. stoletje), delo Cornacchinija na južnem koncu in <i>Konstantinova vizija</i> (1670) Berninija na severnem konec. V vdolbinah arkad so 4 m visoki kipi: Modrost, Pravičnost, Zmernost in Hrabrost na eni in na drugi strani Vera, Upanje, Ljubezen. </p><p>Pet portalov, od katerih so trije uokvirjeni z ogromnimi rešenimi antičnimi stebri, vodi v baziliko. Osrednji portal ima bronasta vrata, ki jih je ustvaril Antonio Averulino c. 1440 za staro baziliko in nekoliko povečana, da ustrezajo novemu prostoru. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Madernova_ladja">Madernova ladja</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Madernova ladja" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Madernova ladja"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Bas%C3%ADlica_de_San_Pedro,_Ciudad_del_Vaticano_low_light.jpg" class="mw-file-description"><img alt="Ta fotografija notranjosti razkriva bližnje podrobnosti obokanega stropa, ki je razdeljen na kvadratne pole. Spremembe, ki jih je Maderno naredil na osi in širini, lahko jasno vidimo na tej sliki." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/88/Bas%C3%ADlica_de_San_Pedro%2C_Ciudad_del_Vaticano_low_light.jpg/280px-Bas%C3%ADlica_de_San_Pedro%2C_Ciudad_del_Vaticano_low_light.jpg" decoding="async" width="280" height="250" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/88/Bas%C3%ADlica_de_San_Pedro%2C_Ciudad_del_Vaticano_low_light.jpg/420px-Bas%C3%ADlica_de_San_Pedro%2C_Ciudad_del_Vaticano_low_light.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/88/Bas%C3%ADlica_de_San_Pedro%2C_Ciudad_del_Vaticano_low_light.jpg/560px-Bas%C3%ADlica_de_San_Pedro%2C_Ciudad_del_Vaticano_low_light.jpg 2x" data-file-width="8028" data-file-height="7154" /></a><figcaption>Madernova ladja, gledamo proti koru</figcaption></figure> <p>Maderno je k eni obočni poli Michelangelovega grškega križa dodal še tri pole. Mere je naredil nekoliko drugačne od Michelangelovih in tako določil, kje se oba arhitekturna dela srečata. Maderno je tudi os ladje nekoliko nagnil. To ni bilo slučajno, kot mislijo njegovi kritiki. Na trgu zunaj je bil postavljen staroegipčanski obelisk, ki pa ni bil povsem poravnan z Michelangelovo stavbo, tako je Maderno kompenziral, da ga je moral vsaj uskladiti s pročeljem bazilike. </p><p>V ladji je ogromno parov pilastrov v skladu z Michelangelovim načrtom. Velikost notranjosti je tako osupljiva, da je znotraj stavbe težko dobiti občutek obsega. Štirje kerubini, ki plapolajo ob prvih slopih ladje, in med seboj nosijo dva bazena svete vode, so videti povsem normalne kerubinske velikosti, dokler se niste približali. Potem postane očitno, da je vsak visok več kot 2 metra in da resnični otroci ne morejo do bazenov, razen če ne pospravijo marmorne draperije. Vsaka stranska ladja ima dve manjši kapeli in večjo pravokotno kapelo, kapelo zakramenta in korno kapelo. Te so razkošno okrašene z marmorjem, štukaturami, pozlato, kipi in mozaikom. Presenetljivo je, da so bile vse velike oltarne slike, razen <i>Svete Trojice</i> <a href="/wiki/Pietro_da_Cortona" title="Pietro da Cortona">Pietra da Cortone</a> v kapeli Blagoslovljenega zakramenta, reproducirane v mozaiku. Kot oltarne slike se še vedno uporabljata dve dragoceni sliki iz stare bazilike, <i>Gospa vedno pomaga</i> in <i>Gospa stebra</i>.. </p><p>Zadnje delo Maderna pri Svetem Petru je bilo oblikovanje kripti podobnega prostora ali "Confessio" pod kupolo, kamor bi se lahko kardinali in druge privilegirane osebe spustili, da bi se približali apostolovemu grobu. Njegove marmornate stopnice so ostanki stare bazilike, okoli balustrade pa je 95 bronastih svetilk. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Berninijeva_oprema">Berninijeva oprema</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Berninijeva oprema" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Berninijeva oprema"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:The_Chair_of_Saint_Peter_adjusted.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/09/The_Chair_of_Saint_Peter_adjusted.JPG/280px-The_Chair_of_Saint_Peter_adjusted.JPG" decoding="async" width="280" height="224" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/09/The_Chair_of_Saint_Peter_adjusted.JPG/420px-The_Chair_of_Saint_Peter_adjusted.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/09/The_Chair_of_Saint_Peter_adjusted.JPG/560px-The_Chair_of_Saint_Peter_adjusted.JPG 2x" data-file-width="3372" data-file-height="2700" /></a><figcaption>Apsida s Petrovo katedro in štirimi cerkvenimi učitelji</figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Papež_Urban_VIII._in_Bernini"><span id="Pape.C5.BE_Urban_VIII._in_Bernini"></span>Papež Urban VIII. in Bernini</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Papež Urban VIII. in Bernini" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Papež Urban VIII. in Bernini"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Gian_Lorenzo_Bernini" title="Gian Lorenzo Bernini">Gian Lorenzo Bernini</a> (1598–1680) je kot mlad fant obiskal baziliko svetega Petra s slikarjem <a href="/wiki/Annibale_Carracci" title="Annibale Carracci">Annibale Carraccijem</a> in izrazil željo, da bi zgradil mogočen prestol za apostola. Želja se mu je uresničila. Kot mladinec je leta 1626 prejel pokroviteljstvo papeža Urbana VIII. in 50 let delal na okrasitvi bazilike. Leta 1629 je bil imenovan za Madernovega naslednika, zato naj bi postal največji arhitekt in kipar obdobja <a href="/wiki/Barok" title="Barok">baroka</a>. Berninijeva dela pri sv. Petru so <a href="/wiki/Baldahin" title="Baldahin">baldahin</a>, kapela zakramenta, načrt niš in lož v slopih kupole in stol svetega Petra. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Baldahin_in_niše"><span id="Baldahin_in_ni.C5.A1e"></span>Baldahin in niše</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Baldahin in niše" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Baldahin in niše"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Baldahin_sv._Petra" title="Baldahin sv. Petra">Baldahin sv. Petra</a>.</i></div></dd></dl> <p>Berninijevo prvo delo v baziliki je bilo oblikovanje baldahina, paviljonske strukture, visoke 28,74 metra in trdili so, da je največji kos brona na svetu, ki stoji pod kupolo in nad oltarjem. Njegova zasnova temelji na <a href="/wiki/Ciborij_(arhitektura)" title="Ciborij (arhitektura)">ciboriju</a>, ki jih je veliko v rimskih cerkvah in služi za ustvarjanje neke vrste svetega prostora nad in okoli mize, na kateri je <a href="/wiki/Zakrament" title="Zakrament">zakrament</a> položen za <a href="/wiki/Evharistija" title="Evharistija">evharistijo</a> in poudarja pomen tega obreda. Ti ciboriji so na splošno iz belega marmorja, z intarziranim barvnim kamnom. Berninijev koncept je bil nekaj zelo drugačnega. Navdih je deloma prevzel iz baldahina ali nadstreška, ki so ga v procesijah nosili nad glavo papeža in deloma iz osmih starodavnih stebrov, ki so bili del zaslona v stari baziliki. Njihova zasukana oblika Salomonovih stebrov je imela poseben pomen, saj so jo oblikovali po vzoru jeruzalemskega templja in ga je daroval cesar Konstantin. Na podlagi teh stebrov je Bernini ustvaril štiri ogromne stebre iz <a href="/wiki/Bron" title="Bron">brona</a>, zvite in okrašene z lovorovimi listi in čebelami, ki so bili simbol papeža Urbana. </p> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Interiorvaticano8baldaquino.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e3/Interiorvaticano8baldaquino.jpg/220px-Interiorvaticano8baldaquino.jpg" decoding="async" width="220" height="350" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e3/Interiorvaticano8baldaquino.jpg/330px-Interiorvaticano8baldaquino.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e3/Interiorvaticano8baldaquino.jpg 2x" data-file-width="369" data-file-height="587" /></a><figcaption>Oltar z Berninijevim baldahinom.</figcaption></figure> <p>Baldahin presega arhitekturni pediment, kot večina baldahinov, ampak z ukrivljenimi baročnimi nosilci, ki podpirajo draperijo krošnje, kot brokatni nadstreški, ki so v procesijah nad dragocenimi ikonskimi podobami. V tem primeru je draperirana nadstrešnica iz brona, vsi detajli, vključno z oljčnimi listi, čebelami in portretnimi glavicami Urbanove nečakinje ob rojstvu otroka in njenega novorojenega sina, so izbrani v zlatem listu. Baldahin stoji kot velik prostostoječ kiparski objekt, osrednji in obkrožen z največjim prostorom znotraj stavbe. Tako velik je, da ustvarja vizualni učinek povezave med ogromno kupolo, ki se zdi, da lebdi nad njo in skupnostjo na ravni tal bazilike. Vanj se vizualno prodira iz vsake smeri in je v apsidi za njo in s štirimi slopi, ki so na vsaki diagonali, vizualno povezana s <i><a href="/w/index.php?title=Stol_sv._Petra&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stol sv. Petra (stran ne obstaja)">Cathedra Petri</a></i>. </p><p>Kot del sheme za osrednji prostor cerkve je imel Bernini ogromne slope, ki jih je začel Bramante, dokončal pa jih Michelangelo, vdolbine v niše in v njih so bila izdelana stopnišča, ki so vodila do štirih balkonov. Velik je bil strah tistih, ki so mislili, da bi kupola lahko padla, pa ni. Na balkonih je Bernini ustvaril niše, uokvirjene z osmimi starodavnimi zvitimi stebri, da bi prikazal štiri najdragocenejše relikvije bazilike: <a href="/w/index.php?title=Sveto_kopje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sveto kopje (stran ne obstaja)">sveto kopje</a>, za katerega pravijo, da je s čudežno podobo prebodlo Kristusa, <a href="/w/index.php?title=Veronikin_prt&action=edit&redlink=1" class="new" title="Veronikin prt (stran ne obstaja)">Veronikin prt</a> z obrazom Kristusa, delček <a href="/wiki/Pravi_kri%C5%BE" title="Pravi križ">Pravega križa</a>, ki ga je v Jeruzalemu odkrila Konstantinova mati <a href="/wiki/Sveta_Helena" title="Sveta Helena">Helena</a> in relikvija svetega Andreja, brata svetega Petra. V vsaki od niš, ki obdajajo osrednji prostor bazilike, je bil postavljen ogromen kip svetnika, povezan z relikvijo zgoraj. Samo <i>sveto kopje</i> je Berninijevo delo. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Berninijevi_stolpi">Berninijevi stolpi</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Berninijevi stolpi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Berninijevi stolpi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Urban je bil dolgo kritik Berninijevega predhodnika Carla Maderne. Njegovo neodobravanje arhitekturnega dela je v veliki meri izhajalo iz Madernove zasnove za vzdolžno ladjo, ki je bila obsojana zaradi zastiranja Michelangelove kupole. Ko je papež naročil Berniniju, je zato zahteval, da se v obravnavo predloži nov dizajn zvonikov fasade. Baldinucci opisuje Berninijev stolp, ki ga sestavljata »dva reda stebrov in pilastrov, pri čemer je prvi red korintski« in »tretje ali atika, sestavljen iz pilastrov in dveh stebrov na obeh straneh odprtega loka v sredini«. </p><p>Urban je želel, da se stolpi končajo do točno določenega datuma: 29. junija 1641, praznični dan, posvečen svetnikoma Petru in Pavlu. V ta namen je bilo izdano naročilo, v katerem je bilo določeno, da »bi bilo treba pri vsakem delu zasedati drugo mesto v primerjavi z zvonikom«. Južni stolp je bil kljub tem vprašanjem dokončan pravočasno, vendar zapisi kažejo, da papež ob razkritju ni bil zadovoljen s tem, kar je videl in naročil, da se zgornji nivo Berninijevega stolpa odstrani, da bi lahko zgradbo naredili celo večja. Stolp je še naprej naraščal in ko se je gradnja začela umirjati, so se začele pojavljati prve razpoke, ki so sledile zloglasnemu Urbanovemu izreku njegovega arhitekta. </p><p>Leta 1642 so se vsa dela na obeh stolpih ustavila. Bernini je moral plačati stroške rušenja; sčasoma je bila ideja o dokončanju zvonikov opuščena. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Katedra_Petri_in_kapela_Blagoslovljenega_zakramenta">Katedra Petri in kapela Blagoslovljenega zakramenta</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Katedra Petri in kapela Blagoslovljenega zakramenta" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Katedra Petri in kapela Blagoslovljenega zakramenta"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Cathedrapetri%2Bgloria.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6d/Cathedrapetri%2Bgloria.jpg/250px-Cathedrapetri%2Bgloria.jpg" decoding="async" width="250" height="187" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6d/Cathedrapetri%2Bgloria.jpg/375px-Cathedrapetri%2Bgloria.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6d/Cathedrapetri%2Bgloria.jpg/500px-Cathedrapetri%2Bgloria.jpg 2x" data-file-width="818" data-file-height="612" /></a><figcaption><a href="/wiki/Gian_Lorenzo_Bernini" title="Gian Lorenzo Bernini">Berninijeva</a> "Cathedra Petri" in "Gloria"</figcaption></figure> <p>V baziliki je shranjena tudi relikvija <i><a href="/w/index.php?title=Sede%C5%BE_svetega_Petra&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sedež svetega Petra (stran ne obstaja)">sedeža apostola Petra</a></i>. Ta sedež, imenovan tudi <i>Cathedra Petri</i>, je svečan škofovski stol (<a href="/wiki/Katedra" title="Katedra">katedra</a>), od koder je papež izvajal svojo službo. Do danes so ohranjeni le drobci originalnega stola, vzidani v oltar, še vedno pa se za izvajanje papeške oblasti uporablja izraz <a href="/wiki/Ex_cathedra" class="mw-redirect" title="Ex cathedra">ex cathedra</a> - <i>s (Petrovega) stola</i>. Kod <a href="/wiki/Dogma_(razlo%C4%8Ditev)" class="mw-disambig" title="Dogma (razločitev)">dogma</a> je bil ta članek <a href="/wiki/Rimskokatoli%C5%A1ka_cerkev" title="Rimskokatoliška cerkev">katoliške vere</a> razglašen na <a href="/wiki/Prvi_vatikanski_koncil" title="Prvi vatikanski koncil">Prvem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru</a>. </p><p><i>Stol svetega Petra</i> je bronasta <a href="/wiki/Relikvija" title="Relikvija">relikvija</a> v obliki stola, ki nosi prestol apostola Petra. Stol je veliko večji od običajnega. Ta stol je bogato okrašen z reliefi in zlatimi listi. </p><p><i>Gloria</i>, ki obdaja okroglo okno, je skulptura sestavljena iz oblakov in sončnih žarkov, ki jih obdajajo angeli; vse je pokrito z bogato pozlačenimi listi. Do <a href="/wiki/Drugi_vatikanski_koncil" title="Drugi vatikanski koncil">Drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora</a> je <a href="/wiki/Pape%C5%BE" title="Papež">papež</a> opravljal <a href="/wiki/Beatifikacija" title="Beatifikacija">beatifikacijo</a> in <a href="/wiki/Kanonizacija" title="Kanonizacija">kanonizacijo</a> v cerkvi svetega Petra; ob razglasitvi so spustili zaveso s svetnikove slike, ki je visela v Berninijevi <i>gloriji</i>. </p><p>Berninijevo zadnje delo za baziliko, ki so ga začeli leta 1676, je bilo okrasitev kapele Zakramenta. Zasnoval je miniaturno različico iz pozlačenega brona iz Bramantejevega <i>Tempietta</i>, male kapelice, ki označuje kraj smrti svetega Petra. Na obeh straneh je angel, eden se zavzeto zazira, drugi pa gleda v gledalca. Bernini je umrl leta 1680 v svojem 82. letu. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Tehnični_podatki"><span id="Tehni.C4.8Dni_podatki"></span>Tehnični podatki</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Tehnični podatki" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Tehnični podatki"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li>Stroški gradnje bazilike: več kot 46.800.052 dukatov</li> <li>Geografska orientacija: kor na zahod, ladja na vzhod</li> <li>Skupna dolžina: 220 m</li> <li>Skupna širina: 150 m</li> <li>Notranja dolžina, vključno z predprostorom: 211,5 m</li> <li>Dolžina transeptov v notranjosti: 137 m</li> <li>Širina ladje: 27,5 m</li> <li>Širina na tribuni: 24,0 m</li> <li>Notranja širina pri prehodih: 137 m</li> <li>Notranja višina ladje: 46,2 m višine</li> <li>Skupna površina: 21.095 m², več kot 20.000 m².</li> <li>Notranja površina: 15.160,12 m²</li> <li>Višina pločnikov do vrha križa: 136,6 m</li> <li>Fasada: 51 m visoka, 114 m široka</li> <li>Vestibul: širina 71,0 m, globina 13,5 m in višina 28,0 m</li> <li>Notranji stebri in pilastri: visok 28 m</li> <li>Obseg osrednjih slopov: 73 m</li> <li>Zunanji premer kupole: 42,0 m</li> <li>Boben kupole: 190 m v obodu in 20,0 m višine, dvigne se na 73 m od tal</li> <li>Lanterna: visoka 19 m</li> <li>Krogla in križ: 2,4 in 4,9 m</li> <li>Trg svetega Petra: dolg 340 m, širok 240,0 m</li> <li>Vsak krak kolonade: dolg 93 m in visok 20 m</li> <li>Kolonade imajo 284 stebrov, 88 pilastrov in 140 kipov</li> <li>Obelisk: 25,5 m. Skupna višina s podlago in križem, 40 m.</li> <li>Teža obeliska: 326.800 kg</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text">James Lees-Milne describes St. Peter's Basilica as "a church with a unique position in the Christian world" in <a href="#CITEREFLees-Milne1967">Lees-Milne 1967</a>, str. 12<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFLees-Milne1967 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>.</span> </li> <li id="cite_note-BF1-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-BF1_2-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Banister Fletcher, the renowned architectural historian calls it "the greatest creation of the Renaissance" and "... the greatest of all churches of Christendom" in <a href="#CITEREFFletcher1996">Fletcher 1996</a>, str. 719<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFFletcher1996 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>.<sup class="noprint Inline-Template" style="white-space:nowrap;">[<i><a href="/wiki/Wikipedija:Pojasni_prosim" class="mw-redirect" title="Wikipedija:Pojasni prosim"><span title="Besedilo poleg tega označevalca je treba pojasniti ali odstraniti žargon.">pojasni</span></a></i>]</sup></span> </li> <li id="cite_note-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-3">↑</a></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.reidsitaly.com/destinations/lazio/rome/sights/st_peters.html">»St. Peter's Basilica (Basilica di San Pietro) in Rome, Italy«</a>. <i>reidsitaly.com</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=reidsitaly.com&rft.atitle=St.+Peter%27s+Basilica+%28Basilica+di+San+Pietro%29+in+Rome%2C+Italy&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.reidsitaly.com%2Fdestinations%2Flazio%2Frome%2Fsights%2Fst_peters.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNoreen2012" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Noreen (19. november 2012). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.todayifoundout.com/index.php/2012/11/st-peters-basilica-in-vatican-is-not-the-official-church-of-the-pope/">»St. Peter's Basilica in Vatican Is Not The Official Church Of The Pope«</a>. <i>Today I Found Out</i> (v ameriški angleščini)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 14. februarja 2019</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Today+I+Found+Out&rft.atitle=St.+Peter%27s+Basilica+in+Vatican+Is+Not+The+Official+Church+Of+The+Pope&rft.date=2012-11-19&rft.au=Noreen&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.todayifoundout.com%2Findex.php%2F2012%2F11%2Fst-peters-basilica-in-vatican-is-not-the-official-church-of-the-pope%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text">Unesco <a rel="nofollow" class="external autonumber" href="http://whc.unesco.org/en/list/91">[1]</a></span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://saintpetersbasilica.org/Exterior/StPaulStatue/StPaulStatue.htm">»St. Peter's Square – Statue of St. Paul«</a>. saintpetersbasilica.org<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 22. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=St.+Peter%27s+Square+%E2%80%93+Statue+of+St.+Paul&rft.pub=saintpetersbasilica.org&rft_id=http%3A%2F%2Fsaintpetersbasilica.org%2FExterior%2FStPaulStatue%2FStPaulStatue.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-7">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMasson2001" class="citation book cs1">Masson, Georgina (2001). <i>The Companion Guide to Rome</i>. Companion Guides. str. 615–6.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Companion+Guide+to+Rome&rft.pages=615-6&rft.pub=Companion+Guides&rft.date=2001&rft.aulast=Masson&rft.aufirst=Georgina&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-8">↑</a></span> <span class="reference-text">Helen F. North, quoted in <i>Secrets of Rome</i>, Robert Kahn, (1999) pp. 79–80</span> </li> <li id="cite_note-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-9">↑</a></span> <span class="reference-text">Ralph Waldo Emerson, 7 April 1833</span> </li> <li id="cite_note-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-10">↑</a></span> <span class="reference-text">Benedict XVI's theological act of renouncing the title of "Patriarch of the West" had as consequence that Catholic Roman Rite patriarchal basilicas are today officially known as Papal basilicas.</span> </li> <li id="cite_note-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-11">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWilliamson1929" class="citation book cs1">Williamson, Benedict (1929). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20180523023017/http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm"><i>The Treaty of the Lateran</i></a>. London, England: Burns, Oates, and Washbourne Limited. str. 42–66. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.aloha.net/~mikesch/treaty.htm">prvotnega spletišča</a> dne 23. maja 2018<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 12. julija 2020</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Treaty+of+the+Lateran&rft.place=London%2C+England&rft.pages=42-66&rft.pub=Burns%2C+Oates%2C+and+Washbourne+Limited&rft.date=1929&rft.aulast=Williamson&rft.aufirst=Benedict&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.aloha.net%2F~mikesch%2Ftreaty.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-12">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090226171733/http://www.vaticanstate.va/EN/Monuments/Saint_Peters_Basilica/Interior--p--2.htm">»St. Peter's Basilica – Interior of the Basilica«</a>. Internet Portal of the Vatican City State. str. 2. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.vaticanstate.va/EN/Monuments/Saint_Peters_Basilica/Interior--p--2.htm">prvotnega spletišča</a> dne 26. februarja 2009<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 2. januarja 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=St.+Peter%27s+Basilica+%E2%80%93+Interior+of+the+Basilica&rft.pages=2&rft.pub=Internet+Portal+of+the+Vatican+City+State&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.vaticanstate.va%2FEN%2FMonuments%2FSaint_Peters_Basilica%2FInterior--p--2.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCentre" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Centre, UNESCO World Heritage. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://whc.unesco.org/en/list/286">»Vatican City«</a>. <i>whc.unesco.org</i> (v angleščini)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 9. avgusta 2016</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=whc.unesco.org&rft.atitle=Vatican+City&rft.aulast=Centre&rft.aufirst=UNESCO+World+Heritage&rft_id=https%3A%2F%2Fwhc.unesco.org%2Fen%2Flist%2F286&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-14">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFodor's_Travel_Guides2014" class="citation book cs1">Fodor's Travel Guides (2014). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/?id=LTZcAwAAQBAJ&pg=PT87&lpg=PT87&dq=tallest+buildings+in+rome+st.+peter%27s+basilica#v=snippet&q=tallest&f=false"><i>Fodor's Italy 2015</i></a>. Travel Distribution. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8041-4291-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8041-4291-5"><bdi>978-0-8041-4291-5</bdi></a> – prek Google Books.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Fodor%27s+Italy+2015&rft.pub=Travel+Distribution&rft.date=2014&rft.isbn=978-0-8041-4291-5&rft.au=Fodor%27s+Travel+Guides&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2F%3Fid%3DLTZcAwAAQBAJ%26pg%3DPT87%26lpg%3DPT87%26dq%3Dtallest%2Bbuildings%2Bin%2Brome%2Bst.%2Bpeter%2527s%2Bbasilica%23v%3Dsnippet%26q%3Dtallest%26f%3Dfalse&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-15">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.newadvent.org/cathen/11744a.htm">»Catholic Encyclopedia: St. Peter, Prince of the Apostles«</a>. <i>New Advent</i>. 1. februar 1911<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 28. marca 2011</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=New+Advent&rft.atitle=Catholic+Encyclopedia%3A+St.+Peter%2C+Prince+of+the+Apostles&rft.date=1911-02-01&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.newadvent.org%2Fcathen%2F11744a.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-16">↑</a></span> <span class="reference-text">Frank J. Korn, <i>Hidden Rome</i> Paulist Press (2002)</span> </li> <li id="cite_note-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-17">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHijmans" class="citation web cs1">Hijmans, Steven. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20060125031014/http://www.expressnews.ualberta.ca/article.cfm?id=794">»University of Alberta Express News«</a>. <i>In search of St. Peter's Tomb</i>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.expressnews.ualberta.ca/article.cfm?id=794">prvotnega spletišča</a> dne 25. januarja 2006<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 25. decembra 2006</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=In+search+of+St.+Peter%27s+Tomb&rft.atitle=University+of+Alberta+Express+News&rft.aulast=Hijmans&rft.aufirst=Steven&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.expressnews.ualberta.ca%2Farticle.cfm%3Fid%3D794&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Cultures_and_Values-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Cultures_and_Values_18-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCunningham2010" class="citation journal cs1">Cunningham, Lawrence (2010). »Cultures and Values«. USA: Clark Baxter: 671.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Cultures+and+Values&rft.pages=671&rft.date=2010&rft.aulast=Cunningham&rft.aufirst=Lawrence&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span> <span class="cs1-hidden-error citation-comment"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_%C4%8Dasopis" title="Predloga:Navedi časopis">navedi časopis</a>}}</code>: </span><span class="cs1-hidden-error citation-comment">Sklic journal potrebuje<code class="cs1-code">|journal=</code> (<a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Napake_CS1#missing_periodical" title="Pomoč:Napake CS1">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPeter_Partner1972" class="citation book cs1">Peter Partner (1972). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/?id=bZ6eJuZfTAEC&pg=PA57&dq=saint+peter+rome+846+desecrating#v=onepage&q=saint%20peter%20rome%20846%20desecrating&f=false"><i>The Lands of St. Peter: The Papal State in the Middle Ages and the Early Renaissance, Volume 10</i></a>. University of California Press. str. 57. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780520021815" title="Posebno:ViriKnjig/9780520021815"><bdi>9780520021815</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 6. aprila 2019</span>. <q>excavation has revealed that the tomb of the apostle was wantonly smashed</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Lands+of+St.+Peter%3A+The+Papal+State+in+the+Middle+Ages+and+the+Early+Renaissance%2C+Volume+10&rft.pages=57&rft.pub=University+of+California+Press&rft.date=1972&rft.isbn=9780520021815&rft.au=Peter+Partner&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2F%3Fid%3DbZ6eJuZfTAEC%26pg%3DPA57%26dq%3Dsaint%2Bpeter%2Brome%2B846%2Bdesecrating%23v%3Donepage%26q%3Dsaint%2520peter%2520rome%2520846%2520desecrating%26f%3Dfalse&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDietz2005" class="citation journal cs1">Dietz, Helen (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sacredarchitecture.org/articles/the_eschatological_dimension_of_church_architecture/">»The Eschatological Dimension of Church Architecture«</a>. <i>Sacred Architecture Journal</i>. <b>10</b>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Sacred+Architecture+Journal&rft.atitle=The+Eschatological+Dimension+of+Church+Architecture&rft.volume=10&rft.date=2005&rft.aulast=Dietz&rft.aufirst=Helen&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.sacredarchitecture.org%2Farticles%2Fthe_eschatological_dimension_of_church_architecture%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-21">↑</a></span> <span class="reference-text">Quarrying of stone for the Colosseum had, in turn, been paid for with treasure looted at the Siege of Jerusalem and destruction of the temple by the emperor Vespasian's general (and the future emperor) Titus in 70 AD., Claridge, Amanda (1998). <i>Rome: An Oxford Archaeological Guide</i> (First ed.). Oxford, UK: Oxford University Press, 1998. pp. 276–282. <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-19-288003-9" title="Posebno:ViriKnjig/0-19-288003-9">0-19-288003-9</a>.</span> </li> <li id="cite_note-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-22">↑</a></span> <span class="reference-text">Julius II's tomb was left incomplete and was eventually erected in the Church of St Peter ad Vincola.</span> </li> <li id="cite_note-23"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-23">↑</a></span> <span class="reference-text">"Johann Tetzel", "Encyclopædia Britannica", 2007: »Izkušnje Tetzela kot pridigarja odpuščanja, zlasti med letoma 1503 in 1510, so privedle do imenovanja za generalnega komisarja Albrechta, nadškofa Mainza, ki je globoko zadolžen za plačilo velikega kopičenja dobrot moral prispevati precejšen znesek za obnovo bazilike svetega Petra v Rimu. Albreht je od papeža Leona X. dobil dovoljenje za prodajo posebnih odpustkov (tj. odpustitev časovne kazen za greh), polovica zaslužka, od katerega naj bi Albrecht zahteval plačilo honorarja za svoje dobrobiti, je Tetzel dejansko postal prodajalec, katerega izdelek naj bi povzročil škandal v Nemčiji, ki se je razvil v največjo krizo (reformacijo) v zgodovini zahodne cerkve«.</span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text">Hillerbrand, Hans J. "Martin Luther: Indulgences and salvation," <i>Encyclopædia Britannica</i>, 2007.</span> </li> <li id="cite_note-25"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-25">↑</a></span> <span class="reference-text">Bramante's plan, <a href="#CITEREFGardnerKleinerMamiya2005">Gardner, Kleiner & Mamiya 2005</a>, str. 458<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFGardnerKleinerMamiya2005 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-26">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGolzio1969" class="citation book cs1">Golzio, Vincenzo (1969). <i>The Complete Work of Raphael</i>. New York: Reynal and Co., William Morrow and Company. str. 593–94.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Complete+Work+of+Raphael&rft.place=New+York&rft.pages=593-94&rft.pub=Reynal+and+Co.%2C+William+Morrow+and+Company&rft.date=1969&rft.aulast=Golzio&rft.aufirst=Vincenzo&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-27">↑</a></span> <span class="reference-text">Raphael's plan, <a href="#CITEREFFletcher1996">Fletcher 1996</a>, str. 722<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFFletcher1996 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span><sup class="noprint Inline-Template" style="white-space:nowrap;">[<i><a href="/wiki/Wikipedija:Pojasni_prosim" class="mw-redirect" title="Wikipedija:Pojasni prosim"><span title="Besedilo poleg tega označevalca je treba pojasniti ali odstraniti žargon.">pojasni</span></a></i>]</sup></span> </li> <li id="cite_note-Fletcher_1996_p=722-28"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Fletcher_1996_p=722_28-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Sangallo's plan, <a href="#CITEREFFletcher1996">Fletcher 1996</a>, str. 722<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFFletcher1996 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span><sup class="noprint Inline-Template" style="white-space:nowrap;">[<i><a href="/wiki/Wikipedija:Pojasni_prosim" class="mw-redirect" title="Wikipedija:Pojasni prosim"><span title="Besedilo poleg tega označevalca je treba pojasniti ali odstraniti žargon.">pojasni</span></a></i>]</sup></span> </li> <li id="cite_note-JL-M-29"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-JL-M_29-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFLees-Milne1967">Lees-Milne 1967</a><span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFLees-Milne1967 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-Gardner-30"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Gardner_30-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFGardnerKleinerMamiya2005">Gardner, Kleiner & Mamiya 2005</a><span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFGardnerKleinerMamiya2005 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-31"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-31">↑</a></span> <span class="reference-text">Michelangelo's plan, <a href="#CITEREFGardnerKleinerMamiya2005">Gardner, Kleiner & Mamiya 2005</a>, str. 458<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFGardnerKleinerMamiya2005 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-Mignacca-32"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Mignacca_32-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Eneide Mignacca, <i>Michelangelo and the architecture of St. Peter's Basilica</i>, lecture, Sydney University, (1982)</span> </li> <li id="cite_note-33"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-33">↑</a></span> <span class="reference-text">Ta trditev je bila nedavno objavljena za baziliko Yamoussoukro, katere kupola, po vzoru sv. Petra, je nižja, vendar ima višji križ.<sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">[<i><a href="/wiki/Wikipedija:Navajanje_virov" title="Wikipedija:Navajanje virov"><span title="Ta trditev potrebuje sklice na zanesljive vire. (mesec ni naveden )">navedi vir</span></a></i>]</sup></span> </li> <li id="cite_note-34"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-34">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDe_la_CroixTanseyKirkpatrick1991" class="citation book cs1">De la Croix, Horst; Tansey, Richard G.; Kirkpatrick, Diane (1991). <span class="cs1-lock-registration" title="Z brezplačno registracijo"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/gardnersartthrou00gard/page/641"><i>Gardner's Art Through the Ages</i></a></span> (9th izd.). Thomson/Wadsworth. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/gardnersartthrou00gard/page/641">641</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-15-503769-2" title="Posebno:ViriKnjig/0-15-503769-2"><bdi>0-15-503769-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Gardner%27s+Art+Through+the+Ages&rft.pages=641&rft.edition=9th&rft.pub=Thomson%2FWadsworth&rft.date=1991&rft.isbn=0-15-503769-2&rft.aulast=De+la+Croix&rft.aufirst=Horst&rft.au=Tansey%2C+Richard+G.&rft.au=Kirkpatrick%2C+Diane&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fgardnersartthrou00gard%2Fpage%2F641&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-35"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-35">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDe_la_CroixTanseyKirkpatrick1991" class="citation book cs1">De la Croix, Horst; Tansey, Richard G.; Kirkpatrick, Diane (1991). <span class="cs1-lock-registration" title="Z brezplačno registracijo"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/gardnersartthrou00gard/page/663"><i>Gardner's Art Through the Ages</i></a></span> (9th izd.). Thomson/Wadsworth. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/gardnersartthrou00gard/page/663">663</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-15-503769-2" title="Posebno:ViriKnjig/0-15-503769-2"><bdi>0-15-503769-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Gardner%27s+Art+Through+the+Ages&rft.pages=663&rft.edition=9th&rft.pub=Thomson%2FWadsworth&rft.date=1991&rft.isbn=0-15-503769-2&rft.aulast=De+la+Croix&rft.aufirst=Horst&rft.au=Tansey%2C+Richard+G.&rft.au=Kirkpatrick%2C+Diane&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fgardnersartthrou00gard%2Fpage%2F663&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-36"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-36">↑</a></span> <span class="reference-text">*<a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=qP5PAAAAcAAJ&printsec=frontcover&dq=Alghisi&hl=en&sa=X&ei=quiyUPqrHeffyQGW_IE4&ved=0CDkQ6AEwAw"><i>Galassi Alghisii Carpens., apud Alphonsum II. Ferrariae Ducem architecti, opus</i></a>, by Galasso Alghisi, Dominicus Thebaldius (1563). page 44/147 of Google PDF download.</span> </li> <li id="cite_note-37"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-37">↑</a></span> <span class="reference-text">BBC, <i>Rare Michelangelo sketch for sale</i>, Friday, 14 October 2005, <a rel="nofollow" class="external autonumber" href="http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4343488.stm">[2]</a> accessed: 9 February 2008</span> </li> <li id="cite_note-38"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-38">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="/wiki/Slika:San_Pietro_in_Vaticano_001.JPG" title="Slika:San Pietro in Vaticano 001.JPG">Another view of the façade statues</a>. From left to right: ① Thaddeus, ② Matthew, ③ Philip, ④ Thomas, ⑤ James the Elder, ⑥ John the Baptist (technically a 'precursor' and not an apostle); ⑦ Christ (centre, the only one with a halo); ⑧ Andrew, ⑨ John the Apostle, ⑩ James the Younger, ⑪ Bartholomew, ⑫Simon and ⑬ Matthias. (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.saintpetersbasilica.org/Exterior/Facade/Facade.htm">»Unofficial architecture site«</a>. saintpetersbasilica.org<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 1. junija 2011</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Unofficial+architecture+site&rft.pub=saintpetersbasilica.org&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.saintpetersbasilica.org%2FExterior%2FFacade%2FFacade.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ABazilika+sv.+Petra%2C+Vatikan" class="Z3988"></span>)</span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <span style="font-weight: bold; font-style: italic;"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Saint_Peter%27s_Basilica" class="extiw" title="commons:Category:Saint Peter's Basilica">Bazilika sv. Petra, Vatikan</a></span>.</div></div> </div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.saintpetersbasilica.org/">http://www.saintpetersbasilica.org/</a>, neuradna stran o arhitekturi</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.burger.si/Vatikan/360/index.html">Virtualna ekskurzija v baziliko sv. Petra</a> avtor <a href="/wiki/Bo%C5%A1tjan_Burger" title="Boštjan Burger">Boštjan Burger</a></li></ul> <p><br /> </p> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Papeški_simboli_in_obredi" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="3" style="background:gold;"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911192">.mw-parser-output .navbar{display:inline;font-size:88%;font-weight:normal}.mw-parser-output .navbar-collapse{float:left;text-align:left}.mw-parser-output .navbar-boxtext{word-spacing:0}.mw-parser-output .navbar ul{display:inline-block;white-space:nowrap;line-height:inherit}.mw-parser-output .navbar-brackets::before{margin-right:-0.125em;content:"[ "}.mw-parser-output .navbar-brackets::after{margin-left:-0.125em;content:" ]"}.mw-parser-output .navbar li{word-spacing:-0.125em}.mw-parser-output .navbar a>span,.mw-parser-output .navbar a>abbr{text-decoration:inherit}.mw-parser-output .navbar-mini abbr{font-variant:small-caps;border-bottom:none;text-decoration:none;cursor:inherit}.mw-parser-output .navbar-ct-full{font-size:114%;margin:0 7em}.mw-parser-output .navbar-ct-mini{font-size:114%;margin:0 4em}</style><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Pape%C5%A1ki_simboli_in_obredi" title="Predloga:Papeški simboli in obredi"><abbr title="Prikaži to predlogo" style="background:gold;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:Pape%C5%A1ki_simboli_in_obredi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Papeški simboli in obredi (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style="background:gold;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Pape%C5%A1ki_simboli_in_obredi&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style="background:gold;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Papeški_simboli_in_obredi" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Pape%C5%BE" title="Papež">Papeški</a> simboli in obredi</div></th></tr><tr><td colspan="2" class="navbox-list navbox-odd hlist" style="width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Apostolska_pala%C4%8Da" title="Apostolska palača">Apostolska palača</a></li> <li><a href="/wiki/Bazilika_svetega_Janeza_Lateranskega,_Rim" class="mw-redirect" title="Bazilika svetega Janeza Lateranskega, Rim">Bazilika svetega Janeza Lateranskega</a></li> <li><a href="/wiki/Bazilika_svetega_Petra,_Vatikan" class="mw-redirect" title="Bazilika svetega Petra, Vatikan">Bazilika svetega Petra</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Camauro&action=edit&redlink=1" class="new" title="Camauro (stran ne obstaja)">Camauro</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0kofovska_palica" title="Škofovska palica">Fanon</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Flabellum&action=edit&redlink=1" class="new" title="Flabellum (stran ne obstaja)">Flabellum</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Pape%C5%A1ki_grb&action=edit&redlink=1" class="new" title="Papeški grb (stran ne obstaja)">Grb</a></li> <li><a href="/wiki/Konklave" title="Konklave">Konklave</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Pape%C5%A1ko_kronanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Papeško kronanje (stran ne obstaja)">Kronanje</a></li> <li><a href="/wiki/Mitra_(%C5%A1kofovska_kapa)" title="Mitra (škofovska kapa)">Mitra</a></li> <li><a href="/wiki/Moceta" title="Moceta">Moceta</a></li> <li><a href="/wiki/Palij" title="Palij">Palij</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Popamobil&action=edit&redlink=1" class="new" title="Popamobil (stran ne obstaja)">Popamobil</a></li> <li><a href="/wiki/Bazilika#Večje_bazilike" title="Bazilika">Papeška bazilika</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Pape%C5%A1ki_kri%C5%BE&action=edit&redlink=1" class="new" title="Papeški križ (stran ne obstaja)">Papeški križ</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Ribi%C4%8Dev_prstan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ribičev prstan (stran ne obstaja)">Ribičev prstan</a></li> <li><a href="/wiki/Sedia_gestatoria" title="Sedia gestatoria">Sedia gestatoria</a></li> <li><a href="/wiki/Sikstinska_kapela" title="Sikstinska kapela">Sikstinska kapela</a></li> <li><a href="/wiki/Tiara" title="Tiara">Tiara</a></li> <li><a href="/wiki/Trg_svetega_Petra,_Vatikan" title="Trg svetega Petra, Vatikan">Trg svetega Petra</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Pape%C5%A1ka_umestitev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Papeška umestitev (stran ne obstaja)">Umestitev</a></li> <li><a href="/wiki/Vatikan" title="Vatikan">Vatikan</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Pape%C5%A1ka_znamenja_oblasti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Papeška znamenja oblasti (stran ne obstaja)">Znamenja oblasti</a></li></ul> </div></td><td class="navbox-image" rowspan="1" style="width:1px;padding:0px 0px 0px 2px"><div><figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Emblem_of_the_Papacy_SE.svg" class="mw-file-description" title="Vatikanski grb"><img alt="Vatikanski grb" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Emblem_of_the_Papacy_SE.svg/40px-Emblem_of_the_Papacy_SE.svg.png" decoding="async" width="40" height="54" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Emblem_of_the_Papacy_SE.svg/60px-Emblem_of_the_Papacy_SE.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Emblem_of_the_Papacy_SE.svg/80px-Emblem_of_the_Papacy_SE.svg.png 2x" data-file-width="815" data-file-height="1105" /></a><figcaption>Vatikanski grb</figcaption></figure></div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Cerkve_in_kapele_v_Vatikanu" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2" style="background:gold;"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192"><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Cerkve_v_Vatikanu" title="Predloga:Cerkve v Vatikanu"><abbr title="Prikaži to predlogo" style="background:gold;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:Cerkve_v_Vatikanu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Cerkve v Vatikanu (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style="background:gold;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Cerkve_v_Vatikanu&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style="background:gold;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Cerkve_in_kapele_v_Vatikanu" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Cerkev_(zgradba)" title="Cerkev (zgradba)">Cerkve</a> in <a href="/wiki/Kapela" title="Kapela">kapele</a> v <a href="/wiki/Vatikan" title="Vatikan">Vatikanu</a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="background:gold;;width:1%">Cerkve</th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a class="mw-selflink selflink">Bazilika sv. Petra</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Cerkev_sv._Ane,_Vatikan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cerkev sv. Ane, Vatikan (stran ne obstaja)">Cerkev sv. Ane</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Cerkev_sv._Martina_in_Bo%C5%A1tjana_od_%C5%A0vicarjev,_Vatikan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cerkev sv. Martina in Boštjana od Švicarjev, Vatikan (stran ne obstaja)">Cerkev sv. Martina in Boštjana od Švicarjev</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Cerkev_Milostne_Matere_Bo%C5%BEje_na_nem%C5%A1kem_pokopali%C5%A1%C4%8Du,_Vatikan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cerkev Milostne Matere Božje na nemškem pokopališču, Vatikan (stran ne obstaja)">Cerkev Milostne Matere Božje na nemškem pokopališču</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Cerkev_sv._Pelegrina,_Vatikan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cerkev sv. Pelegrina, Vatikan (stran ne obstaja)">Cerkev sv. Pelegrina</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Cerkev_sv._%C5%A0tefana_od_Abesincev,_Vatikan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cerkev sv. Štefana od Abesincev, Vatikan (stran ne obstaja)">Cerkev sv. Štefana od Abesincev</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="background:gold;;width:1%">Nekdanje</th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Stara_bazilika_sv._Petra" title="Stara bazilika sv. Petra">Stara bazilika sv. Petra</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Cerkev_sv._%C5%A0tefana_od_Mad%C5%BEarov,_Vatikan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cerkev sv. Štefana od Madžarov, Vatikan (stran ne obstaja)">Cerkev sv. Štefana od Madžarov</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="background:gold;;width:1%">Kapele</th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Nikolinska_kapela&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nikolinska kapela (stran ne obstaja)">Nikolinska kapela</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Pavlinska_kapela&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pavlinska kapela (stran ne obstaja)">Pavlinska kapela</a></li> <li><a href="/wiki/Sikstinska_kapela" title="Sikstinska kapela">Sikstinska kapela</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Kapela_Odre%C5%A1enikove_Matere,_Vatikan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kapela Odrešenikove Matere, Vatikan (stran ne obstaja)">Kapela Odrešenikove Matere</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Hi%C5%A1a_sv._Marte&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hiša sv. Marte (stran ne obstaja)">Kapela sv. Duha</a></li></ul> </div></td></tr><tr><td class="navbox-abovebelow" colspan="2" style="background:gold;"><div><a href="/w/index.php?title=Generalni_vikariat_Vatikan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Generalni vikariat Vatikan (stran ne obstaja)">Generalni vikariat Vatikan</a></div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Štiri_večje_rimske_bazilike" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2" style="background:gold;"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192"><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:%C5%A0tiri_ve%C4%8Dje_bazilike" title="Predloga:Štiri večje bazilike"><abbr title="Prikaži to predlogo" style="background:gold;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:%C5%A0tiri_ve%C4%8Dje_bazilike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Štiri večje bazilike (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style="background:gold;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:%C5%A0tiri_ve%C4%8Dje_bazilike&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style="background:gold;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Štiri_večje_rimske_bazilike" style="font-size:114%;margin:0 4em">Štiri večje rimske <a href="/wiki/Bazilika" title="Bazilika">bazilike</a></div></th></tr><tr><td colspan="2" class="navbox-list navbox-odd hlist" style="width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a class="mw-selflink selflink">Bazilika sv. Petra</a></li> <li><a href="/wiki/Bazilika_sv._Pavla_zunaj_obzidja,_Rim" title="Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim">Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja</a></li> <li><a href="/wiki/Bazilika_sv._Janeza_v_Lateranu,_Rim" title="Bazilika sv. Janeza v Lateranu, Rim">Bazilika sv. Janeza v Lateranu</a></li> <li><a href="/wiki/Bazilika_Marije_Sne%C5%BEne,_Rim" title="Bazilika Marije Snežne, Rim">Bazilika Marije Snežne</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q12512#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q12512#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q12512#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/ISNI_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISNI (identifikator)">ISNI</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://isni.org/isni/0000000085215588">1</a></span></li></ul></li> <li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/123088347">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/123088347">WorldCat (via VIAF)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://catalogo.bne.es/uhtbin/authoritybrowse.cgi?action=display&authority_id=XX92233">Španija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://cantic.bnc.cat/registre/981058528995606706">Katalonija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4076822-3">Nemčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007258241705171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n81013646">ZDA</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://kopkatalogs.lv/F?func=direct&local_base=lnc10&doc_number=000200258&P_CON_LNG=ENG">Latvija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=kn20050506020&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://nla.gov.au/anbd.aut-an35223155">Avstralija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://opac.vatlib.it/auth/detail/494_22747">Vatikan</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a href="/wiki/MBP_(identifikator)" class="mw-redirect" title="MBP (identifikator)">MusicBrainz</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://musicbrainz.org/place/672ef5c0-d7f9-4fb2-8fbb-7cba1def3382">place</a></span></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/25598541X">1</a></span></li></ul></li> <li><a href="/wiki/Trove_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Trove (identifikator)">Trove (Avstralija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://trove.nla.gov.au/people/871816">1</a></span></li></ul></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&oldid=6271641">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&oldid=6271641</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Dela_Donata_Bramanta" title="Kategorija:Dela Donata Bramanta">Dela Donata Bramanta</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Cerkve_v_Vatikanu" title="Kategorija:Cerkve v Vatikanu">Cerkve v Vatikanu</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Bazilike_v_Vatikanu" title="Kategorija:Bazilike v Vatikanu">Bazilike v Vatikanu</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Zgradbe_in_objekti,_zgrajeni_leta_1626" title="Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1626">Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1626</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Renesan%C4%8Dna_arhitektura_v_Vatikanu" title="Kategorija:Renesančna arhitektura v Vatikanu">Renesančna arhitektura v Vatikanu</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Baro%C4%8Dna_arhitektura_v_Vatikanu" title="Kategorija:Baročna arhitektura v Vatikanu">Baročna arhitektura v Vatikanu</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Cerkve_svetega_Petra" title="Kategorija:Cerkve svetega Petra">Cerkve svetega Petra</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Kraji_svetovne_dedi%C5%A1%C4%8Dine_v_Italiji" title="Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji">Kraji svetovne dediščine v Italiji</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_no-target_napake" title="Kategorija:Harv in Sfn no-target napake">Harv in Sfn no-target napake</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_potrebujejo_pojasnitev" title="Kategorija:Članki, ki potrebujejo pojasnitev">Članki, ki potrebujejo pojasnitev</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_ameri%C5%A1ki_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en-us)" title="Kategorija:Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)">Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en)" title="Kategorija:Viri CS1 v angleščini (en)">Viri CS1 v angleščini (en)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:CS1:_julijansko-gregorijanska_negotovost" title="Kategorija:CS1: julijansko-gregorijanska negotovost">CS1: julijansko-gregorijanska negotovost</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Napake_CS1:_manjkajo%C4%8D_periodical" title="Kategorija:Napake CS1: manjkajoč periodical">Napake CS1: manjkajoč periodical</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_%C4%8Dlanki_s_trditvami_brez_navedenega_vira" title="Kategorija:Vsi članki s trditvami brez navedenega vira">Vsi članki s trditvami brez navedenega vira</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_s_trditvami_brez_navedenega_vira_od_mesec_ni_naveden" title="Kategorija:Članki s trditvami brez navedenega vira od mesec ni naveden">Članki s trditvami brez navedenega vira od mesec ni naveden</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_vsebujejo_predlogo_Navedi_vir_z_nepodprtimi_parametri" title="Kategorija:Strani, ki vsebujejo predlogo Navedi vir z nepodprtimi parametri">Strani, ki vsebujejo predlogo Navedi vir z nepodprtimi parametri</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Brez_lokalne_slike,_slika_je_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Brez lokalne slike, slika je v Wikipodatkih">Brez lokalne slike, slika je v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_latinsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo">Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_je_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih">Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ISNI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI">Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CANTICN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN">Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LNB" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LNB">Wikipedijini članki z identifikatorji LNB</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLA">Wikipedijini članki z identifikatorji NLA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VcBA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA">Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_MusicBrainz_place" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz place">Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz place</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_Trove" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji Trove">Wikipedijini članki z identifikatorji Trove</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 19:11, 3. avgust 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Bazilika_sv._Petra,_Vatikan&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-5767f597fb-llfg7","wgBackendResponseTime":184,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"1.138","walltime":"1.736","ppvisitednodes":{"value":6792,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":121073,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":8788,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":23,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":16,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":69901,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 1230.445 1 -total"," 48.77% 600.138 2 Predloga:Infopolje"," 47.88% 589.147 1 Predloga:Infopolje_Cerkev"," 35.21% 433.241 1 Predloga:Sklici"," 16.59% 204.114 1 Predloga:It_icon"," 16.12% 198.307 1 Predloga:Ikona_jezika"," 15.98% 196.588 1 Predloga:In_lang"," 11.07% 136.179 8 Predloga:Navedi_splet"," 7.86% 96.711 4 Predloga:Fix"," 7.46% 91.827 1 Predloga:Wikidata/p18"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.667","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":27542578,"limit":52428800},"limitreport-logs":"anchor_id_list = table#1 {\n [\"CITEREFCentre\"] = 1,\n [\"CITEREFCunningham2010\"] = 1,\n [\"CITEREFDe_la_CroixTanseyKirkpatrick1991\"] = 2,\n [\"CITEREFDietz2005\"] = 1,\n [\"CITEREFFodor\u0026#039;s_Travel_Guides2014\"] = 1,\n [\"CITEREFGolzio1969\"] = 1,\n [\"CITEREFHijmans\"] = 1,\n [\"CITEREFMasson2001\"] = 1,\n [\"CITEREFNoreen2012\"] = 1,\n [\"CITEREFPeter_Partner1972\"] = 1,\n [\"CITEREFWilliamson1929\"] = 1,\n}\ntemplate_list = table#1 {\n [\"Bibl\"] = 2,\n [\"Cerkve v Vatikanu\"] = 1,\n [\"Citation needed\"] = 1,\n [\"Cite journal\"] = 2,\n [\"Clarify\"] = 3,\n [\"Glavni\"] = 3,\n [\"Harvnb\"] = 8,\n [\"ISBN\"] = 1,\n [\"Infobox designation list\"] = 1,\n [\"Infopolje Cerkev\"] = 1,\n [\"It icon\"] = 1,\n [\"Katzbirke\"] = 1,\n [\"Lang\"] = 1,\n [\"Navedi knjigo\"] = 7,\n [\"Navedi splet\"] = 8,\n [\"Normativna kontrola\"] = 1,\n [\"Papeški simboli in obredi\"] = 1,\n [\"Sklici\"] = 1,\n [\"Start date\"] = 1,\n [\"Webarchive\"] = 3,\n [\"Wide image\"] = 1,\n [\"Štiri večje bazilike\"] = 1,\n}\narticle_whitelist = table#1 {\n}\n"},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-7649cfcddd-7flpw","timestamp":"20241127131002","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Bazilika sv. Petra, Vatikan","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Bazilika_sv._Petra,_Vatikan","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q12512","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q12512","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2007-04-18T12:40:32Z","dateModified":"2024-08-03T18:11:44Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/f\/f5\/Basilica_di_San_Pietro_in_Vaticano_September_2015-1a.jpg","headline":"pape\u0161ka bazilika v Vatikanu"}</script> </body> </html>