CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-enabled skin-theme-clientpref-day vector-sticky-header-enabled vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Starorimska civilizacija - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-enabled skin-theme-clientpref-day vector-sticky-header-enabled vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""],"wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"ad833193-85a6-41e6-9b50-da4e53fa834e","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Starorimska_civilizacija","wgTitle":"Starorimska civilizacija","wgCurRevisionId":6413943,"wgRevisionId":6413943,"wgArticleId":342593,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Predloga Webarchive z wayback linki","Strani s čarobnimi povezavami ISBN","Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji NDL","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji NSK","Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN","Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji HDS","Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni","Antični Rim","Zgodovina Italije","Zgodovina Evrope","Zgodovina Rima","Zahodna kultura"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Starorimska_civilizacija","wgRelevantArticleId":342593,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgRedirectedFrom":"Rimljani","wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":60000,"wgInternalRedirectTargetUrl":"/wiki/Starorimska_civilizacija","wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q1747689","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false,"wgSiteNoticeId":"2.0"}; RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready","ext.dismissableSiteNotice.styles":"ready"};RLPAGEMODULES=["mediawiki.action.view.redirect","ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","ext.dismissableSiteNotice"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.dismissableSiteNotice.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.22"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Starorimska civilizacija - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Starorimska_civilizacija"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Starorimska_civilizacija"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Starorimska_civilizacija rootpage-Starorimska_civilizacija skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" title="Glavni meni" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li><li id="n-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani"><span>Posebne strani</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Starorimska+civilizacija" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Starorimska+civilizacija" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Starorimska+civilizacija" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Starorimska+civilizacija" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"><div id="mw-dismissablenotice-anonplace"></div><script>(function(){var node=document.getElementById("mw-dismissablenotice-anonplace");if(node){node.outerHTML="\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice\"\u003E\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice-close\"\u003E[\u003Ca tabindex=\"0\" role=\"button\"\u003Eopusti\u003C/a\u003E]\u003C/div\u003E\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice-body\"\u003E\u003C!-- CentralNotice --\u003E\u003Cdiv id=\"localNotice\" data-nosnippet=\"\"\u003E\u003Cdiv class=\"anonnotice\" lang=\"sl\" dir=\"ltr\"\u003E\u003Cdiv style=\"border: solid 1px #333; border-radius: 0.2em; box-shadow: 0 4px 4px #999; margin-bottom: 1.5em; display: table; width: 100%; height: 130px; line-height: 1.2; text-align: center\"\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle; padding-left:20px;\"\u003E\u003Cspan typeof=\"mw:File\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025\"\u003E\u003Cimg src=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/250px-Logo_banner-600-t.png\" decoding=\"async\" width=\"200\" height=\"53\" class=\"mw-file-element\" srcset=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/330px-Logo_banner-600-t.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/500px-Logo_banner-600-t.png 2x\" data-file-width=\"600\" data-file-height=\"160\" /\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E\u003C/div\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle;\"\u003E\n\u003Cp style=\"font-size: 120%;\"\u003E \u003Cbr clear=\"all\" /\u003E\nV teku je natečaj pisanja člankov\u003Cbr /\u003E\u003Cb\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025\"\u003EWikimedia CEE Pomlad 2025\u003C/a\u003E\u003C/b\u003E\u003Cbr /\u003E\u003Csmall\u003E(Srednja in Vzhodna Evropa)\u003C/small\u003E\n\u003Cbr clear=\"all\" /\u003E\u003C/p\u003E\n\u003Cp\u003E\u003Cspan class=\"mw-ui-button mw-ui-progressive\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025/Pravila_in_udele%C5%BEenci#Udeleženci\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci\"\u003E\u003Cspan style=\"color:white\"\u003E\u003Cb\u003EVabljeni k sodelovanju\u003C/b\u003E\u003C/span\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E\n\u003C/p\u003E\n\u003C/div\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle; padding-right:20px; color:green; font-family:verdana; font-size:85%\"\u003E\u003Cspan typeof=\"mw:File\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Slika:201807_book_A.svg\" class=\"mw-file-description\"\u003E\u003Cimg src=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/201807_book_A.svg/20px-201807_book_A.svg.png\" decoding=\"async\" width=\"18\" height=\"18\" class=\"mw-file-element\" srcset=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/201807_book_A.svg/40px-201807_book_A.svg.png 1.5x\" data-file-width=\"512\" data-file-height=\"512\" /\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E Knjižne nagrade za najbolj produktivne!\u003Cbr /\u003E\n\u003Cp\u003E\u003Cbr /\u003E\n\u003C/p\u003E\nNagrada za najboljšega novinca!\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E";}}());</script></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Legendarni_nastanek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Legendarni_nastanek"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Legendarni nastanek</span> </div> </a> <ul id="toc-Legendarni_nastanek-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kraljevina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Kraljevina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Kraljevina</span> </div> </a> <ul id="toc-Kraljevina-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Republika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Republika"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Republika</span> </div> </a> <ul id="toc-Republika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Cesarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Cesarstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Cesarstvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Cesarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Srednji_vek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Srednji_vek"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Srednji vek</span> </div> </a> <ul id="toc-Srednji_vek-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Družba" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Družba"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Družba</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Družba-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Družba</span> </button> <ul id="toc-Družba-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Pravo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pravo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1</span> <span>Pravo</span> </div> </a> <ul id="toc-Pravo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Razredna_struktura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Razredna_struktura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.2</span> <span>Razredna struktura</span> </div> </a> <ul id="toc-Razredna_struktura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Izobraževanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Izobraževanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.3</span> <span>Izobraževanje</span> </div> </a> <ul id="toc-Izobraževanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vlada" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vlada"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.4</span> <span>Vlada</span> </div> </a> <ul id="toc-Vlada-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vojska" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vojska"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.5</span> <span>Vojska</span> </div> </a> <ul id="toc-Vojska-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Družina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Družina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.6</span> <span>Družina</span> </div> </a> <ul id="toc-Družina-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Kultura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Kultura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Kultura</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Kultura-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Kultura</span> </button> <ul id="toc-Kultura-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Jezik" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Jezik"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.1</span> <span>Jezik</span> </div> </a> <ul id="toc-Jezik-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Religija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Religija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.2</span> <span>Religija</span> </div> </a> <ul id="toc-Religija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Etika_in_morala" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Etika_in_morala"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.3</span> <span>Etika in morala</span> </div> </a> <ul id="toc-Etika_in_morala-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Umetnost,_glasba_in_literatura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Umetnost,_glasba_in_literatura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.4</span> <span>Umetnost, glasba in literatura</span> </div> </a> <ul id="toc-Umetnost,_glasba_in_literatura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Tehnologija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Tehnologija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Tehnologija</span> </div> </a> <ul id="toc-Tehnologija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" title="Kazalo vsebine" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Starorimska civilizacija</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 145 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-145" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">145 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Antieke_Rome" title="Antieke Rome – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Antieke Rome" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Afrikaans</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/R%C3%B6misches_Reich" title="Römisches Reich – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Römisches Reich" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target"><span>Alemannisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-am mw-list-item"><a href="https://am.wikipedia.org/wiki/%E1%8B%A8%E1%88%AE%E1%88%9C_%E1%88%98%E1%8A%95%E1%8C%8D%E1%88%A5%E1%89%B5" title="የሮሜ መንግሥት – amharščina" lang="am" hreflang="am" data-title="የሮሜ መንግሥት" data-language-autonym="አማርኛ" data-language-local-name="amharščina" class="interlanguage-link-target"><span>አማርኛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Antiga_Roma" title="Antiga Roma – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Antiga Roma" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aragonés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-anp mw-list-item"><a href="https://anp.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9A%E0%A5%80%E0%A4%A8_%E0%A4%B0%E0%A5%8B%E0%A4%AE_%E0%A4%B8%E0%A4%AD%E0%A5%8D%E0%A4%AF%E0%A4%A4%E0%A4%BE" title="प्राचीन रोम सभ्यता – angikaščina" lang="anp" hreflang="anp" data-title="प्राचीन रोम सभ्यता" data-language-autonym="अंगिका" data-language-local-name="angikaščina" class="interlanguage-link-target"><span>अंगिका</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%B1%D9%88%D9%85%D8%A7_%D8%A7%D9%84%D9%82%D8%AF%D9%8A%D9%85%D8%A9" title="روما القديمة – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="روما القديمة" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arc mw-list-item"><a href="https://arc.wikipedia.org/wiki/%DC%AA%DC%97%DC%98%DC%A1%DC%90_%DC%A5%DC%AC%DC%9D%DC%A9%DC%AC%DC%90" title="ܪܗܘܡܐ ܥܬܝܩܬܐ – aramejščina" lang="arc" hreflang="arc" data-title="ܪܗܘܡܐ ܥܬܝܩܬܐ" data-language-autonym="ܐܪܡܝܐ" data-language-local-name="aramejščina" class="interlanguage-link-target"><span>ܐܪܡܝܐ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ary mw-list-item"><a href="https://ary.wikipedia.org/wiki/%D8%B1%D9%88%D9%85%D8%A7_%D9%84%D9%82%D8%AF%D9%8A%D9%85%D8%A9" title="روما لقديمة – Moroccan Arabic" lang="ary" hreflang="ary" data-title="روما لقديمة" data-language-autonym="الدارجة" data-language-local-name="Moroccan Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>الدارجة</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%B1%D9%88%D9%85%D8%A7_%D8%A7%D9%84%D9%82%D8%AF%D9%8A%D9%85%D9%87" title="روما القديمه – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="روما القديمه" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>مصرى</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Antigua_Roma" title="Antigua Roma – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Antigua Roma" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Asturianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Q%C9%99dim_Roma" title="Qədim Roma – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Qədim Roma" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Azərbaycanca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D9%82%D8%AF%DB%8C%D9%85_%D8%B1%D9%88%D9%85" title="قدیم روم – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="قدیم روم" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target"><span>تۆرکجه</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%BD%D2%93%D0%BE_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Боронғо Рим – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Боронғо Рим" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target"><span>Башҡортса</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bar mw-list-item"><a href="https://bar.wikipedia.org/wiki/Remisches_Reich" title="Remisches Reich – Bavarian" lang="bar" hreflang="bar" data-title="Remisches Reich" data-language-autonym="Boarisch" data-language-local-name="Bavarian" class="interlanguage-link-target"><span>Boarisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%82%D0%B0%D1%80%D0%B0%D0%B6%D1%8B%D1%82%D0%BD%D1%8B_%D0%A0%D1%8B%D0%BC" title="Старажытны Рым – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Старажытны Рым" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%82%D0%B0%D1%80%D0%B0%D0%B6%D1%8B%D1%82%D0%BD%D1%8B_%D0%A0%D1%8B%D0%BC" title="Старажытны Рым – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Старажытны Рым" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская (тарашкевіца)</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%94%D1%80%D0%B5%D0%B2%D0%B5%D0%BD_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Древен Рим – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Древен Рим" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%AA%E0%A7%8D%E0%A6%B0%E0%A6%BE%E0%A6%9A%E0%A7%80%E0%A6%A8_%E0%A6%B0%E0%A7%8B%E0%A6%AE" title="প্রাচীন রোম – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="প্রাচীন রোম" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Henroma" title="Henroma – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Henroma" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Anti%C4%8Dki_Rim" title="Antički Rim – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Antički Rim" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bosanski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Antiga_Roma" title="Antiga Roma – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Antiga Roma" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cdo mw-list-item"><a href="https://cdo.wikipedia.org/wiki/G%C5%AB_L%C3%B2%CC%A4-m%C4%81" title="Gū Lò̤-mā – Mindong" lang="cdo" hreflang="cdo" data-title="Gū Lò̤-mā" data-language-autonym="閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄" data-language-local-name="Mindong" class="interlanguage-link-target"><span>閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Karaang_Roma" title="Karaang Roma – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Karaang Roma" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cebuano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%DA%95%DB%86%D9%85%D8%A7%DB%8C_%DA%A9%DB%86%D9%86" title="ڕۆمای کۆن – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="ڕۆمای کۆن" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>کوردی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-co mw-list-item"><a href="https://co.wikipedia.org/wiki/Roma_antica" title="Roma antica – korziščina" lang="co" hreflang="co" data-title="Roma antica" data-language-autonym="Corsu" data-language-local-name="korziščina" class="interlanguage-link-target"><span>Corsu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Starov%C4%9Bk%C3%BD_%C5%98%C3%ADm" title="Starověký Řím – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Starověký Řím" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B2%D0%B0%D0%BB%D1%85%D0%B8_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Авалхи Рим – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Авалхи Рим" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Чӑвашла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Rhufain_hynafol" title="Rhufain hynafol – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Rhufain hynafol" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Romerriget" title="Romerriget – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Romerriget" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/R%C3%B6misches_Reich" title="Römisches Reich – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Römisches Reich" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-diq mw-list-item"><a href="https://diq.wikipedia.org/wiki/Roma_Antike" title="Roma Antike – Dimli" lang="diq" hreflang="diq" data-title="Roma Antike" data-language-autonym="Zazaki" data-language-local-name="Dimli" class="interlanguage-link-target"><span>Zazaki</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%91%CF%81%CF%87%CE%B1%CE%AF%CE%B1_%CE%A1%CF%8E%CE%BC%CE%B7" title="Αρχαία Ρώμη – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Αρχαία Ρώμη" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Ancient_Rome" title="Ancient Rome – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Ancient Rome" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Romio" title="Romio – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Romio" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Antigua_Roma" title="Antigua Roma – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Antigua Roma" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Rooma_riik" title="Rooma riik – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Rooma riik" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Antzinako_Erroma" title="Antzinako Erroma – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Antzinako Erroma" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%B1%D9%88%D9%85_%D8%A8%D8%A7%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="روم باستان – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="روم باستان" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Rooman_valtakunta" title="Rooman valtakunta – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Rooman valtakunta" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fiu-vro mw-list-item"><a href="https://fiu-vro.wikipedia.org/wiki/Vana-Rooma" title="Vana-Rooma – Võro" lang="vro" hreflang="vro" data-title="Vana-Rooma" data-language-autonym="Võro" data-language-local-name="Võro" class="interlanguage-link-target"><span>Võro</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Rome_antique" title="Rome antique – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Rome antique" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frr mw-list-item"><a href="https://frr.wikipedia.org/wiki/R%C3%B6%C3%B6msk_Rik" title="Röömsk Rik – severna frizijščina" lang="frr" hreflang="frr" data-title="Röömsk Rik" data-language-autonym="Nordfriisk" data-language-local-name="severna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nordfriisk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fur mw-list-item"><a href="https://fur.wikipedia.org/wiki/Rome_antighe" title="Rome antighe – furlanščina" lang="fur" hreflang="fur" data-title="Rome antighe" data-language-autonym="Furlan" data-language-local-name="furlanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Furlan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/An_tSean-R%C3%B3imh" title="An tSean-Róimh – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="An tSean-Róimh" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gcr mw-list-item"><a href="https://gcr.wikipedia.org/wiki/Rom_antik" title="Rom antik – Guianan Creole" lang="gcr" hreflang="gcr" data-title="Rom antik" data-language-autonym="Kriyòl gwiyannen" data-language-local-name="Guianan Creole" class="interlanguage-link-target"><span>Kriyòl gwiyannen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Roma_antiga" title="Roma antiga – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Roma antiga" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/Rr%C3%B3ma_Ymaguare" title="Rróma Ymaguare – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Rróma Ymaguare" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Avañe'ẽ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Romawa_na_Da" title="Romawa na Da – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Romawa na Da" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hausa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hak mw-list-item"><a href="https://hak.wikipedia.org/wiki/K%C3%BA_L%C3%B2-m%C3%A2" title="Kú Lò-mâ – Hakka Chinese" lang="hak" hreflang="hak" data-title="Kú Lò-mâ" data-language-autonym="客家語 / Hak-kâ-ngî" data-language-local-name="Hakka Chinese" class="interlanguage-link-target"><span>客家語 / Hak-kâ-ngî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A8%D7%95%D7%9E%D7%90_%D7%94%D7%A2%D7%AA%D7%99%D7%A7%D7%94" title="רומא העתיקה – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="רומא העתיקה" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9A%E0%A5%80%E0%A4%A8_%E0%A4%B0%E0%A5%8B%E0%A4%AE" title="प्राचीन रोम – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="प्राचीन रोम" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target"><span>हिन्दी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Anti%C4%8Dki_Rim" title="Antički Rim – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Antički Rim" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/W%C3%B2m_ansyen" title="Wòm ansyen – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Wòm ansyen" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kreyòl ayisyen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/%C3%93kori_R%C3%B3ma" title="Ókori Róma – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Ókori Róma" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%80%D5%AB%D5%B6_%D5%80%D5%BC%D5%B8%D5%B4" title="Հին Հռոմ – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Հին Հռոմ" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Roma_antique" title="Roma antique – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Roma antique" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingua</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Romawi_Kuno" title="Romawi Kuno – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Romawi Kuno" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ie mw-list-item"><a href="https://ie.wikipedia.org/wiki/Ancian_Roma" title="Ancian Roma – interlingve" lang="ie" hreflang="ie" data-title="Ancian Roma" data-language-autonym="Interlingue" data-language-local-name="interlingve" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingue</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Antiqua_Roma" title="Antiqua Roma – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Antiqua Roma" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target"><span>Ido</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/R%C3%B3maveldi" title="Rómaveldi – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Rómaveldi" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target"><span>Íslenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Civilt%C3%A0_romana" title="Civiltà romana – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Civiltà romana" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E5%8F%A4%E4%BB%A3%E3%83%AD%E3%83%BC%E3%83%9E" title="古代ローマ – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="古代ローマ" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jam mw-list-item"><a href="https://jam.wikipedia.org/wiki/Ienshent_Ruom" title="Ienshent Ruom – Jamaican Creole English" lang="jam" hreflang="jam" data-title="Ienshent Ruom" data-language-autonym="Patois" data-language-local-name="Jamaican Creole English" class="interlanguage-link-target"><span>Patois</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%AB%E1%83%95%E1%83%94%E1%83%9A%E1%83%98_%E1%83%A0%E1%83%9D%E1%83%9B%E1%83%98" title="ძველი რომი – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="ძველი რომი" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kab mw-list-item"><a href="https://kab.wikipedia.org/wiki/Ruma_n_zik" title="Ruma n zik – kabilščina" lang="kab" hreflang="kab" data-title="Ruma n zik" data-language-autonym="Taqbaylit" data-language-local-name="kabilščina" class="interlanguage-link-target"><span>Taqbaylit</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbp mw-list-item"><a href="https://kbp.wikipedia.org/wiki/K%C9%A9b%C9%A9njaaz%C9%A9_Room" title="Kɩbɩnjaazɩ Room – Kabiye" lang="kbp" hreflang="kbp" data-title="Kɩbɩnjaazɩ Room" data-language-autonym="Kabɩyɛ" data-language-local-name="Kabiye" class="interlanguage-link-target"><span>Kabɩyɛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kcg mw-list-item"><a href="https://kcg.wikipedia.org/wiki/Rom_gbangbang" title="Rom gbangbang – tjapska nigerijščina" lang="kcg" hreflang="kcg" data-title="Rom gbangbang" data-language-autonym="Tyap" data-language-local-name="tjapska nigerijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tyap</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%95%D0%B6%D0%B5%D0%BB%D0%B3%D1%96_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Ежелгі Рим – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Ежелгі Рим" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Қазақша</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-km mw-list-item"><a href="https://km.wikipedia.org/wiki/%E1%9E%91%E1%9E%B8%E1%9E%80%E1%9F%92%E1%9E%9A%E1%9E%BB%E1%9E%84%E1%9E%9A%E1%9F%89%E1%9E%BC%E1%9E%98%E1%9E%94%E1%9E%BB%E1%9E%9A%E1%9E%B6%E1%9E%8E" title="ទីក្រុងរ៉ូមបុរាណ – kmerščina" lang="km" hreflang="km" data-title="ទីក្រុងរ៉ូមបុរាណ" data-language-autonym="ភាសាខ្មែរ" data-language-local-name="kmerščina" class="interlanguage-link-target"><span>ភាសាខ្មែរ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EA%B3%A0%EB%8C%80_%EB%A1%9C%EB%A7%88" title="고대 로마 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="고대 로마" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-koi mw-list-item"><a href="https://koi.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B0%D0%B6_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Важ Рим – komi-permjaščina" lang="koi" hreflang="koi" data-title="Важ Рим" data-language-autonym="Перем коми" data-language-local-name="komi-permjaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Перем коми</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/Romaya_kevnare" title="Romaya kevnare – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Romaya kevnare" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kurdî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kv mw-list-item"><a href="https://kv.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B0%D0%B6_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Важ Рим – komijščina" lang="kv" hreflang="kv" data-title="Важ Рим" data-language-autonym="Коми" data-language-local-name="komijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Коми</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%B0%D0%B9%D1%8B%D1%80%D0%BA%D1%8B_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Байыркы Рим – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Байыркы Рим" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Кыргызча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Romani_antiqui" title="Romani antiqui – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Romani antiqui" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Roma_antica" title="Roma antica – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Roma antica" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target"><span>Lingua Franca Nova</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lld mw-list-item"><a href="https://lld.wikipedia.org/wiki/Storia_romana" title="Storia romana – Ladin" lang="lld" hreflang="lld" data-title="Storia romana" data-language-autonym="Ladin" data-language-local-name="Ladin" class="interlanguage-link-target"><span>Ladin</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Senov%C4%97s_Roma" title="Senovės Roma – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Senovės Roma" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Sen%C4%81_Roma" title="Senā Roma – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Senā Roma" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/R%C3%B4ma_Taloha" title="Rôma Taloha – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Rôma Taloha" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malagasy</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-min mw-list-item"><a href="https://min.wikipedia.org/wiki/Romawi_Kuno" title="Romawi Kuno – minangkabau" lang="min" hreflang="min" data-title="Romawi Kuno" data-language-autonym="Minangkabau" data-language-local-name="minangkabau" class="interlanguage-link-target"><span>Minangkabau</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%82%D0%B0%D1%80_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Стар Рим – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Стар Рим" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%AA%E0%B5%8D%E0%B4%B0%E0%B4%BE%E0%B4%9A%E0%B5%80%E0%B4%A8_%E0%B4%B1%E0%B5%8B%E0%B4%82" title="പ്രാചീന റോം – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="പ്രാചീന റോം" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%AD%D1%80%D1%82%D0%BD%D0%B8%D0%B9_%D0%A0%D0%BE%D0%BC" title="Эртний Ром – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Эртний Ром" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Монгол</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mni mw-list-item"><a href="https://mni.wikipedia.org/wiki/%EA%AF%91%EA%AF%82%EA%AF%A4%EA%AF%84_%EA%AF%94%EA%AF%A3%EA%AF%9D" title="ꯑꯂꯤꯄ ꯔꯣꯝ – manipurščina" lang="mni" hreflang="mni" data-title="ꯑꯂꯤꯄ ꯔꯣꯝ" data-language-autonym="ꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟ" data-language-local-name="manipurščina" class="interlanguage-link-target"><span>ꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9A%E0%A5%80%E0%A4%A8_%E0%A4%B0%E0%A5%8B%E0%A4%AE" title="प्राचीन रोम – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="प्राचीन रोम" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target"><span>मराठी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Rom_kuno" title="Rom kuno – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Rom kuno" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mwl mw-list-item"><a href="https://mwl.wikipedia.org/wiki/Roma_Antiga" title="Roma Antiga – mirandeščina" lang="mwl" hreflang="mwl" data-title="Roma Antiga" data-language-autonym="Mirandés" data-language-local-name="mirandeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Mirandés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/R%C3%B6%C3%B6msch_Riek" title="Röömsch Riek – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Röömsch Riek" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Plattdüütsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ne mw-list-item"><a href="https://ne.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9A%E0%A5%80%E0%A4%A8_%E0%A4%B0%E0%A5%8B%E0%A4%AE" title="प्राचीन रोम – nepalščina" lang="ne" hreflang="ne" data-title="प्राचीन रोम" data-language-autonym="नेपाली" data-language-local-name="nepalščina" class="interlanguage-link-target"><span>नेपाली</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-new mw-list-item"><a href="https://new.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9A%E0%A5%80%E0%A4%A8_%E0%A4%B0%E0%A5%8B%E0%A4%AE" title="प्राचीन रोम – nevarščina" lang="new" hreflang="new" data-title="प्राचीन रोम" data-language-autonym="नेपाल भाषा" data-language-local-name="nevarščina" class="interlanguage-link-target"><span>नेपाल भाषा</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Oude_Rome" title="Oude Rome – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Oude Rome" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Roma_i_antikken" title="Roma i antikken – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Roma i antikken" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk nynorsk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Romerriket" title="Romerriket – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Romerriket" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nso mw-list-item"><a href="https://nso.wikipedia.org/wiki/Roma_ya_kgale" title="Roma ya kgale – severna sotščina" lang="nso" hreflang="nso" data-title="Roma ya kgale" data-language-autonym="Sesotho sa Leboa" data-language-local-name="severna sotščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sesotho sa Leboa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nv mw-list-item"><a href="https://nv.wikipedia.org/wiki/Roman_dine%CA%BC%C3%A9" title="Roman dineʼé – navajščina" lang="nv" hreflang="nv" data-title="Roman dineʼé" data-language-autonym="Diné bizaad" data-language-local-name="navajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Diné bizaad</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Roma_antica" title="Roma antica – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Roma antica" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%AA%E0%A9%8D%E0%A8%B0%E0%A8%BE%E0%A8%9A%E0%A9%80%E0%A8%A8_%E0%A8%B0%E0%A9%8B%E0%A8%AE" title="ਪ੍ਰਾਚੀਨ ਰੋਮ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਪ੍ਰਾਚੀਨ ਰੋਮ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target"><span>ਪੰਜਾਬੀ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pap mw-list-item"><a href="https://pap.wikipedia.org/wiki/Roma_antiguo" title="Roma antiguo – papiamentu" lang="pap" hreflang="pap" data-title="Roma antiguo" data-language-autonym="Papiamentu" data-language-local-name="papiamentu" class="interlanguage-link-target"><span>Papiamentu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pcd mw-list-item"><a href="https://pcd.wikipedia.org/wiki/Rome_antike" title="Rome antike – Picard" lang="pcd" hreflang="pcd" data-title="Rome antike" data-language-autonym="Picard" data-language-local-name="Picard" class="interlanguage-link-target"><span>Picard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pdc mw-list-item"><a href="https://pdc.wikipedia.org/wiki/Altes_Rom" title="Altes Rom – Pennsylvania German" lang="pdc" hreflang="pdc" data-title="Altes Rom" data-language-autonym="Deitsch" data-language-local-name="Pennsylvania German" class="interlanguage-link-target"><span>Deitsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Staro%C5%BCytny_Rzym" title="Starożytny Rzym – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Starożytny Rzym" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pms mw-list-item"><a href="https://pms.wikipedia.org/wiki/Sivilt%C3%A0_roman-a" title="Siviltà roman-a – Piedmontese" lang="pms" hreflang="pms" data-title="Siviltà roman-a" data-language-autonym="Piemontèis" data-language-local-name="Piedmontese" class="interlanguage-link-target"><span>Piemontèis</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%D9%BE%D8%B1%D8%A7%D9%86%D8%A7_%D8%B1%D9%88%D9%85" title="پرانا روم – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="پرانا روم" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target"><span>پنجابی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Roma_Antiga" title="Roma Antiga – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Roma Antiga" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rm mw-list-item"><a href="https://rm.wikipedia.org/wiki/Imperi_roman" title="Imperi roman – retoromanščina" lang="rm" hreflang="rm" data-title="Imperi roman" data-language-autonym="Rumantsch" data-language-local-name="retoromanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Rumantsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Roma_Antic%C4%83" title="Roma Antică – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Roma Antică" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%94%D1%80%D0%B5%D0%B2%D0%BD%D0%B8%D0%B9_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Древний Рим – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Древний Рим" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%82%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%B2%D1%96%D0%BA%D1%8B%D0%B9_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Старовікый Рим – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Старовікый Рим" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target"><span>Русиньскый</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sc mw-list-item"><a href="https://sc.wikipedia.org/wiki/Tziviltade_romana" title="Tziviltade romana – sardinščina" lang="sc" hreflang="sc" data-title="Tziviltade romana" data-language-autonym="Sardu" data-language-local-name="sardinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sardu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Antica_Roma" title="Antica Roma – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Antica Roma" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sicilianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%DA%B3%D8%A7%D9%BD%D9%88_%D8%B1%D9%88%D9%85" title="آڳاٽو روم – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="آڳاٽو روم" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target"><span>سنڌي</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Anti%C4%8Dki_Rim" title="Antički Rim – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Antički Rim" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B6%B4%E0%B7%94%E0%B6%BB%E0%B7%8F%E0%B6%AD%E0%B6%B1_%E0%B6%BB%E0%B7%9D%E0%B6%B8%E0%B6%BA" title="පුරාතන රෝමය – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="පුරාතන රෝමය" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target"><span>සිංහල</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Ancient_Rome" title="Ancient Rome – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Ancient Rome" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Starovek%C3%BD_R%C3%ADm" title="Staroveký Rím – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Staroveký Rím" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-skr mw-list-item"><a href="https://skr.wikipedia.org/wiki/%D8%B3%D9%84%D8%B7%D9%86%D8%AA_%D8%B1%D9%88%D9%85%D8%A7" title="سلطنت روما – Saraiki" lang="skr" hreflang="skr" data-title="سلطنت روما" data-language-autonym="سرائیکی" data-language-local-name="Saraiki" class="interlanguage-link-target"><span>سرائیکی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-smn mw-list-item"><a href="https://smn.wikipedia.org/wiki/Rooma_v%C3%A4ldikodde" title="Rooma väldikodde – inarska samijščina" lang="smn" hreflang="smn" data-title="Rooma väldikodde" data-language-autonym="Anarâškielâ" data-language-local-name="inarska samijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Anarâškielâ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Roma_e_lasht%C3%AB" title="Roma e lashtë – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Roma e lashtë" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%82%D0%B0%D1%80%D0%B8_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Стари Рим – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Стари Рим" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Romerska_riket" title="Romerska riket – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Romerska riket" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Roma_ya_Kale" title="Roma ya Kale – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Roma ya Kale" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target"><span>Kiswahili</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/Staro%C5%BCytny_Rzim" title="Starożytny Rzim – šlezijščina" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Starożytny Rzim" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="šlezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ślůnski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%AA%E0%AE%A3%E0%AF%8D%E0%AE%9F%E0%AF%88%E0%AE%AF_%E0%AE%89%E0%AE%B0%E0%AF%8B%E0%AE%AE%E0%AF%88" title="பண்டைய உரோமை – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="பண்டைய உரோமை" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target"><span>தமிழ்</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D1%83%D0%BC%D0%B8_%D0%91%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%BD" title="Руми Бостон – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Руми Бостон" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Тоҷикӣ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B9%82%E0%B8%A3%E0%B8%A1%E0%B9%82%E0%B8%9A%E0%B8%A3%E0%B8%B2%E0%B8%93" title="โรมโบราณ – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="โรมโบราณ" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Sinaunang_Roma" title="Sinaunang Roma – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Sinaunang Roma" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tagalog</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tly mw-list-item"><a href="https://tly.wikipedia.org/wiki/Rom%C9%99_Imperij%C9%99" title="Romə Imperijə – Talysh" lang="tly" hreflang="tly" data-title="Romə Imperijə" data-language-autonym="Tolışi" data-language-local-name="Talysh" class="interlanguage-link-target"><span>Tolışi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Antik_Roma" title="Antik Roma – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Antik Roma" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%BE%D1%80%D1%8B%D0%BD%D0%B3%D1%8B_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Борынгы Рим – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Борынгы Рим" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Татарча / tatarça</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-udm mw-list-item"><a href="https://udm.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B0%D1%88%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D0%B0_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Вашкала Рим – udmurtščina" lang="udm" hreflang="udm" data-title="Вашкала Рим" data-language-autonym="Удмурт" data-language-local-name="udmurtščina" class="interlanguage-link-target"><span>Удмурт</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%82%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D1%96%D0%B9_%D0%A0%D0%B8%D0%BC" title="Стародавній Рим – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Стародавній Рим" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D9%82%D8%AF%DB%8C%D9%85_%D8%B1%D9%88%D9%85" title="قدیم روم – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="قدیم روم" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Qadimgi_Rim" title="Qadimgi Rim – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Qadimgi Rim" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Oʻzbekcha / ўзбекча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/La_M%C3%A3_c%E1%BB%95_%C4%91%E1%BA%A1i" title="La Mã cổ đại – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="La Mã cổ đại" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Hadton_Roma" title="Hadton Roma – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Hadton Roma" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Winaray</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E5%8F%A4%E7%BD%97%E9%A9%AC" title="古罗马 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="古罗马" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%AF%E1%83%95%E1%83%94%E1%83%A8%E1%83%98_%E1%83%A0%E1%83%9D%E1%83%9B%E1%83%98" title="ჯვეში რომი – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="ჯვეში რომი" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target"><span>მარგალური</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%90%D7%95%D7%A8%D7%90%D7%9C%D7%98_%D7%A8%D7%95%D7%99%D7%9D" title="אוראלט רוים – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="אוראלט רוים" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target"><span>ייִדיש</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yo mw-list-item"><a href="https://yo.wikipedia.org/wiki/R%C3%B3m%C3%B9_Ay%C3%A9ij%E1%BB%8D%CC%81un" title="Rómù Ayéijọ́un – jorubščina" lang="yo" hreflang="yo" data-title="Rómù Ayéijọ́un" data-language-autonym="Yorùbá" data-language-local-name="jorubščina" class="interlanguage-link-target"><span>Yorùbá</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E5%8F%A4%E7%BD%97%E9%A9%AC" title="古罗马 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="古罗马" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-classical mw-list-item"><a href="https://zh-classical.wikipedia.org/wiki/%E5%8F%A4%E7%BE%85%E9%A6%AC" title="古羅馬 – Literary Chinese" lang="lzh" hreflang="lzh" data-title="古羅馬" data-language-autonym="文言" data-language-local-name="Literary Chinese" class="interlanguage-link-target"><span>文言</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/K%C3%B3%CD%98-t%C4%81i_L%C3%B4-m%C3%A1" title="Kó͘-tāi Lô-má – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Kó͘-tāi Lô-má" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>閩南語 / Bân-lâm-gú</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E5%8F%A4%E7%BE%85%E9%A6%AC" title="古羅馬 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="古羅馬" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target"><span>粵語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zu mw-list-item"><a href="https://zu.wikipedia.org/wiki/Rhomani" title="Rhomani – zulujščina" lang="zu" hreflang="zu" data-title="Rhomani" data-language-autonym="IsiZulu" data-language-local-name="zulujščina" class="interlanguage-link-target"><span>IsiZulu</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q1747689#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Starorimska_civilizacija" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Starorimska_civilizacija" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Starorimska_civilizacija"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Starorimska_civilizacija"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Starorimska_civilizacija" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Starorimska_civilizacija" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&oldid=6413943" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Starorimska_civilizacija&id=6413943&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FStarorimska_civilizacija"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FStarorimska_civilizacija"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Starorimska+civilizacija"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Starorimska_civilizacija&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Ancient_Rome" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q1747689" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"><span class="mw-redirectedfrom">(Preusmerjeno s strani <a href="/w/index.php?title=Rimljani&redirect=no" class="mw-redirect" title="Rimljani">Rimljani</a>)</span></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><p><b>Starorimska civilizacija</b> je zgodovina razvoja <a href="/wiki/Anti%C4%8Dni_Rim" title="Antični Rim">antičnega Rima</a> in njegove <a href="/wiki/Dr%C5%BEava" title="Država">državne ureditve</a> od leta 753 pr. n. št. do leta 1453 n. št. V tem obdobju se je država razvila iz primitivne naselbine v najobširnejšo vladavino svoje dobe in nato v množico manjših držav, iz katerih izhajajo današnja Evropa in sredozemske dežele. </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Legendarni_nastanek">Legendarni nastanek</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Legendarni nastanek" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Legendarni nastanek"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Ancus_Marcius_-_Numa_Pompiulus_-_Coin.gif" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/62/Ancus_Marcius_-_Numa_Pompiulus_-_Coin.gif" decoding="async" width="131" height="130" class="mw-file-element" data-file-width="131" data-file-height="130" /></a><figcaption>Kovanec s podobo dveh rimskih kraljev, <a href="/wiki/Numa_Pompilij" title="Numa Pompilij">Nume Pompilija</a> in njegovega vnuka <a href="/wiki/Ank_Marcij" title="Ank Marcij">Anka Marcija</a>.</figcaption></figure> <p>Po tradiciji je prvotno naselje načrtno ustanovil <a href="/wiki/Romul" title="Romul">Romul</a> dne 21. aprila leta 753 pr. n. št. Ta datum je določil zgodovinar <a href="/wiki/Mark_Terencij_Varon" title="Mark Terencij Varon">Varon</a> s pomočjo podatkov matematika <a href="/wiki/Lucij_Tarucij_Firman" title="Lucij Tarucij Firman">Tarucija</a>, ki jih je pridobil s preučitvijo horoskopa.<sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, Čeprav sta <a href="/wiki/Mark_Tulij_Cicero" class="mw-redirect" title="Mark Tulij Cicero">Cicero</a> in <a href="/wiki/Plutarh" title="Plutarh">Plutarh</a> menila, da je postopek silno ekstravaganten, se je datum vključil v legendo. <a href="/wiki/Arheologija" title="Arheologija">Arheološke najdbe</a> vsekakor potrjujejo nastanek večjega naselja na tem ozemlju približno v tem obdobju. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kraljevina">Kraljevina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Kraljevina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kraljevina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Rimsko_kraljestvo" title="Rimsko kraljestvo">Rimsko kraljestvo</a>.</i></div></dd></dl> <p>Za vso dobo kraljevine, ki se je začela z Romulom, so podatki večinoma legendarni. Prvi štirje kralji so bili <a href="/wiki/Latinci" title="Latinci">Latinci</a> in <a href="/wiki/Sabinci" title="Sabinci">Sabinci</a>, nato so sledili trije <a href="/wiki/Etru%C5%A1%C4%8Dani" title="Etruščani">Etruščani</a>. Doba <a href="/wiki/Rimska_kraljevina" class="mw-redirect" title="Rimska kraljevina">kraljevine</a> je trajala 243 let. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Republika">Republika</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Republika" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Republika"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Rimska_republika" title="Rimska republika">Rimska republika</a>.</i></div></dd></dl> <p>Doba <a href="/wiki/Rimska_republika" title="Rimska republika">republike</a> ni več legenda, saj obstajajo številni arheološki dokazi. To je najuspešnejše obdobje rimske civilizacije, v katerem je država dosegla hegemonijo nad vsem <a href="/wiki/Sredozemlje" title="Sredozemlje">Sredozemljem</a> in je začela graditi <a href="/wiki/Rimsko_pravo" title="Rimsko pravo">zakonodajo</a>, ki je bila podlaga za moderno pravosodje.<sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Trajala je 478 let. </p> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Plastico_E.U.R._rom_marts_2003.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Plastico_E.U.R._rom_marts_2003.jpg/250px-Plastico_E.U.R._rom_marts_2003.jpg" decoding="async" width="250" height="333" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Plastico_E.U.R._rom_marts_2003.jpg/500px-Plastico_E.U.R._rom_marts_2003.jpg 1.5x" data-file-width="1920" data-file-height="2560" /></a><figcaption>Maketa cesarskega Rima 1:250, ki je na ogled v Muzeju Rimske civilizacije v Rimu</figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Cesarstvo">Cesarstvo</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Cesarstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Cesarstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">Rimsko cesarstvo</a>.</i></div></dd></dl> <p>To je obdobje največjega teritorialnega razmaha države in najvišje stopnje njene kulture, ki je trajalo 507 let. Večina arheoloških pričevanj je iz tega časa, saj so vsi rimski cesarji kar tekmovali v gradnji javnih poslopij in zasebnih vil. Politična dogajanja v <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">cesarstvu</a>, ki so bila stoletja podcenjena, se danes proučujejo in primerjajo z modernimi problematikami.<sup id="cite_ref-3" class="reference"><a href="#cite_note-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 395 n. št. je cesar <a href="/wiki/Teodozij_I." title="Teodozij I.">Teodozij I.</a> umrl in nasledila sta ga sinova <a href="/wiki/Honorij_(rimski_cesar)" title="Honorij (rimski cesar)">Honorij</a> in <a href="/wiki/Arkadij" title="Arkadij">Arkadij</a>, ki sta prevzela administracijo vsak svoje polovice države, Honorij zahodne in Arkadij vzhodne. Ne Teodozij ne njegova sinova niso s tem nameravali deliti cesarstva, vendar so spori glede dejanske razmejitvene črte postavili v ospredje veliko razliko med kulturo, zgodovino in perspektivami njegove vzhodne in zahodne polovice. Razen tega je napredovanje <a href="/wiki/Germani" title="Germani">germanskih</a> ljudstev vzdolž <a href="/wiki/Apeninski_polotok" title="Apeninski polotok">Apeninskega polotoka</a>, vključno z večkratnim plenjenjem Rima, prepričalo zahodnjake, da je cesarstvo pri koncu, vzhodnjake pa, da je samo njihova polovica Rimsko cesarstvo. Za uradni propad enotnega cesarstva velja leto 476, ko je germanski poveljnik <a href="/wiki/Odoaker" title="Odoaker">Odoaker</a> odstavil zadnjega rimskega cesarja <a href="/wiki/Romul_Avgust" title="Romul Avgust">Romula Avgustula</a> ter njegovo krono izročil bizantinskemu cesarju, sam pa se je razglasil za kralja Italije. </p><p>S tem dobi pojem <i>starorimske civilizacije</i> negativni pomen, saj je zahodna polovica cesarstva, ki je obsegala <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">evropske</a> dežele, prešla v oskurantizem <a href="/wiki/Srednji_vek" title="Srednji vek">srednjega veka</a> in izgubila vsako civilizacijo. Vzhodni del cesarstva z <a href="/wiki/Bizanc" title="Bizanc">Bizancem</a> na čelu se je izognil evropskemu propadanju in tako preživel še celo tisočletje, a ne spada več v starorimsko civilizacijo, temveč v <a href="/wiki/Bizantinski_senat" title="Bizantinski senat">bizantinsko</a>.<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Srednji_vek">Srednji vek</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Srednji vek" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Srednji vek"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Map_of_Italy_(1494)-en.svg" class="mw-file-description" title="Apeninski polotok ob koncu srednjega veka"><img alt="Apeninski polotok ob koncu srednjega veka" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7e/Map_of_Italy_%281494%29-en.svg/250px-Map_of_Italy_%281494%29-en.svg.png" decoding="async" width="250" height="304" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7e/Map_of_Italy_%281494%29-en.svg/500px-Map_of_Italy_%281494%29-en.svg.png 1.5x" data-file-width="3461" data-file-height="4211" /></a><figcaption>Apeninski polotok ob koncu srednjega veka</figcaption></figure> <p>Z odpravo centralne oblasti je po bivšem cesarstvu zavladala anarhija, kjer so se vsi borili proti vsem. Razpad državne organizacije je prekinil centralizirano upravo in prekomorsko trgovino, kar je najhuje zadelo osrednje predele države, medtem ko so se obrobne dežele bivšega cesarstva povrnile v življenje pred rimsko kolonizacijo. Zato se zgodovina srednjeveškega propadanje omejuje na dogajanja na Apeninskem polotoku, kjer so se v političnem smislu uveljavili nad množico državic predvsem <a href="/wiki/Pape%C5%A1ka_dr%C5%BEava" title="Papeška država">Papeška država</a> in <a href="/wiki/Bene%C5%A1ka_republika" title="Beneška republika">Beneška republika</a>, na jugu <a href="/wiki/Sicilsko_kraljestvo" class="mw-redirect" title="Sicilsko kraljestvo">Sicilsko kraljestvo</a> in <a href="/wiki/Neapeljsko_kraljestvo" title="Neapeljsko kraljestvo">Neapeljsko kraljestvo</a>. Obdobje ne predstavlja konca ali izginotja starorimske civilizacije, temveč njeno zlitje z ostalimi evropskimi kulturami, predvsem z <a href="/wiki/Germani" title="Germani">germansko</a>. Zaključi se z nastopom <a href="/wiki/Novi_vek" title="Novi vek">novega veka</a> (odkritje Amerike 1492) in <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesanse</a>.<sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Družba"><span id="Dru.C5.BEba"></span>Družba</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Družba" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družba"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Roman_forum_sketch_up_model.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Roman_forum_sketch_up_model.png/240px-Roman_forum_sketch_up_model.png" decoding="async" width="240" height="136" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Roman_forum_sketch_up_model.png/360px-Roman_forum_sketch_up_model.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Roman_forum_sketch_up_model.png/480px-Roman_forum_sketch_up_model.png 2x" data-file-width="4096" data-file-height="2329" /></a><figcaption>Rimski forum, politično, gospodarsko, kulturno in versko središče mesta v času republike in poznejšega cesarstva</figcaption></figure> <p>Cesarsko mesto Rim je bilo največje mestno središče v cesarstvu, po številu prebivalcev po ocenah od 450.000 do skoraj milijon. Javni prostori v Rimu so tako odmevali pod mnogimi kopiti in železnimi kolesi kočij, da je <a href="/wiki/Julij_Cezar" class="mw-redirect" title="Julij Cezar">Julij Cezar</a> nekoč predlagal prepoved prometa s kočijami čez dan. Zgodovinske ocene kažejo, da je približno 20 odstotkov prebivalstva pod pristojnostjo antičnega Rima (25–40 %, odvisno od uporabljenih standardov, v rimski Italiji)<sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, živelo v neštetih urbanih središčih z 10.000 prebivalci in več ter več vojaških naseljih z zelo visoko stopnjo urbanizacije po predindustrijskih standardih. Večina teh središč je imela <a href="/wiki/Forum" title="Forum">forum</a>, <a href="/wiki/Rimski_tempelj" title="Rimski tempelj">templje</a> in druge stavbe, podobne rimskim. Povprečna pričakovana življenjska doba je bila približno 28 let.<sup id="cite_ref-7" class="reference"><a href="#cite_note-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pravo">Pravo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Pravo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pravo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Rimsko_pravo" title="Rimsko pravo">Rimsko pravo</a>.</i></div></dd></dl> <p>Korenine pravnih načel in praks starih Rimljanov je mogoče zaslediti v <a href="/wiki/Zakoni_dvanajstih_tabel" class="mw-redirect" title="Zakoni dvanajstih tabel">Zakoniku dvanajstih plošč</a> (Lex duodecim tabularum), ki so bile objavljene leta 449 pred našim štetjem in kodifikacijo zakona, ki jo je izdal ukaz cesarja <a href="/wiki/Justinijan_I." title="Justinijan I.">Justinijana I.</a> okoli leta 530. (glej <i><a href="/wiki/Corpus_iuris_civilis" class="mw-redirect" title="Corpus iuris civilis">Corpus Iuris Civilis</a></i>). <a href="/wiki/Rimsko_pravo" title="Rimsko pravo">Rimsko pravo</a>, ohranjeno v <a href="/wiki/Justinijanov_zakonik" title="Justinijanov zakonik">Justinijanovi kodifikaciji</a>, se je nadaljevalo v <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinskem cesarstvu</a> in je bilo osnova podobnih kodifikacij v celinski zahodni Evropi. Rimsko pravo se je v širšem smislu še naprej uporabljalo po vsej Evropi do konca 17. stoletja. </p><p>Glavne delitve prava antičnega Rima, ki jih vsebujejo Justinijana in Teodozijevi zakoni, so sestavljale <i>Ius Civile</i>, <i>Ius Gentium</i> in <i>Ius Naturale</i>. <i>Ius Civile</i> ('državljansko pravo') je bil skupni zakon, ki se je uporabljal za vse rimske državljane.<sup id="cite_ref-8" class="reference"><a href="#cite_note-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <i>Praetores Urbani</i> (sg. <i>Praetor Urbanus</i>) so bili ljudje, ki so bili pristojni za primere vpletenih državljanov. <i>Ius Gentium</i> ('zakon narodov') je bil skupni zakon, ki se je uporabljal za tujce in njihov odnos z rimskimi državljani. <i>Praetores Peregrini</i> (sg. <i>Praetor Peregrinus</i>) so bili ljudje, ki so bili pristojni za primere, v katere so bili vpleteni državljani in tujci. <i>Ius Naturale</i> je obsegal naravno pravo, telo zakonov, ki so veljali za skupna vsem bitjem. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Razredna_struktura">Razredna struktura</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Razredna struktura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Razredna struktura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Patrizio_Torlonia.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/Patrizio_Torlonia.jpg/200px-Patrizio_Torlonia.jpg" decoding="async" width="200" height="279" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/Patrizio_Torlonia.jpg/300px-Patrizio_Torlonia.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/Patrizio_Torlonia.jpg/400px-Patrizio_Torlonia.jpg 2x" data-file-width="420" data-file-height="585" /></a><figcaption>Doprsni kip patricija Torlonia <a href="/wiki/Katon_Starej%C5%A1i" title="Katon Starejši">Katona starejšega</a>, 1. stoletje pr. n. št.</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Arringatore_04.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Arringatore_04.JPG/200px-Arringatore_04.JPG" decoding="async" width="200" height="299" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Arringatore_04.JPG/300px-Arringatore_04.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0a/Arringatore_04.JPG/400px-Arringatore_04.JPG 2x" data-file-width="1599" data-file-height="2389" /></a><figcaption><i><a href="/wiki/Govornik_(kip)" title="Govornik (kip)">Govornik</a></i>, c. 100 pr. n. št., etruščansko-rimski bronasti kip, ki prikazuje <i>Aule Metele</i> (latinsko: <i>Aulus Metellus</i>), etruščanskega moškega, ki je nosil rimsko togo, medtem ko se je ukvarjal z retoriko; na kipu je napis v etruščanskem jeziku</figcaption></figure> <p>Na rimsko družbo večinoma gledamo kot hierarhično, s sužnji (<i>servi</i>) na dnu, svobodnjaki (<i>liberti</i>) nad njimi in svobodno rojenimi državljani (<i>cives</i>) na vrhu. Svobodni državljani so bili tudi razdeljeni po razredih. Najširša in najzgodnejša delitev je bila med <a href="/wiki/Patriciji_(plemstvo)" title="Patriciji (plemstvo)">patriciji</a>, ki so lahko zasledili svoje rod do enega od 100 patricijev ob ustanovitvi mesta in <a href="/wiki/Plebejci" title="Plebejci">plebejci</a>, ki tega niso mogli. V poznejši republiki je to postalo manj pomembno, saj so se nekatere plebejske družine obogatile in vstopile v politiko, nekatere patricijske družine pa so gospodarsko propadle. Kdorkoli, patricij ali plebejec, ki je lahko našel <a href="/wiki/Rimski_konzul" title="Rimski konzul">konzula</a> kot svojega prednika, je bil plemenit (<i>nobilis</i>); moški, ki je bil prvi v svoji družini, ki je opravljal konzulstvo, na primer <a href="/wiki/Marij" title="Marij">Marij</a> ali <a href="/wiki/Cicero" class="mw-redirect" title="Cicero">Cicero</a>, je bil znan kot <i>novus homo</i> ('novi človek') in je oplemenitil svoje potomce. Patricijsko rojstvo pa je še vedno imelo velik ugled in mnogi verski uradi so ostali omejeni na patricije. </p><p>Razredna struktura, ki je temeljila na vojaški službi, je postala pomembnejša. Članstvo v teh razredih so občasno določali <a href="/wiki/Cenzor" title="Cenzor">cenzorji</a> glede na lastnino. Najbogatejši so bili senatorski razred, ki je prevladoval v politiki in poveljevanju nad vojsko. Nato so prišli konjeniki (<i>equites</i>, včasih v prevodu 'vitezi'), prvotno tisti, ki so si lahko privoščili bojnega konja in so tvorili močan trgovski razred. Sledilo je več nadaljnjih razredov, ki so bili prvotno zasnovani na vojaški opremi, ki so si jo lahko privoščili pripadniki, s <i>proletarii</i>, državljani na dnu, ki sploh niso imeli lastnine. Pred <a href="/wiki/Marijeve_reforme" title="Marijeve reforme">Marijevimi reformami</a> niso bili sposobni za vojaško službo in jih pogosto opisujejo kot nekaj nad osvobojenimi sužnji v bogastvu in prestižu. </p><p>Moč glasovanja v Republiki je bila odvisna od razreda. Državljani so bili vpisani v volilna 'plemena', toda plemena bogatejših razredov so imela manj članov kot revnejši, vsi <i>proletarii</i> pa so bili vpisani v eno pleme. Glasovanje je potekalo po vrstnem redu od zgoraj navzdol in se ustavilo takoj, ko je bila dosežena večina plemen, zato revnejši razredi pogosto niso mogli oddati svojega glasu. </p><p>Ženske so si delile nekaj osnovnih pravic s svojimi moškimi partnerji, vendar niso bile v celoti obravnavane kot državljanke in zato niso smele glasovati ali sodelovati v politiki. Hkrati so se postopno širile omejene pravice žensk (zaradi emancipacije) in ženske, ki so dosegle svobodo pred <i>pater familias</i>, si pridobile lastninske pravice in imele celo več sodnih pravic kot njihovi možje, vendar še vedno nobene volilne pravice in so bile izločene iz politike.<sup id="cite_ref-9" class="reference"><a href="#cite_note-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Zavezniška tuja mesta so pogosto dobila <a href="/wiki/Latinske_pravice" title="Latinske pravice">latinske pravice</a> (latinsko <i>ius Latii</i> ali <i>ius latinum</i>), vmesno raven med polnopravnimi državljani in tujci (<i>peregrini</i>), ki so svojim državljanom dajala pravice po rimskem pravu in svojim vodilnim sodnikom dovolila, da postanejo polnopravni rimski državljani. Medtem ko so bile latinske pravice različnih stopenj, je bila glavna delitev med tistimi, ki so se <i>cum suffragio</i> ('z glasovanjem'; vpisali v rimsko pleme in lahko sodelovali v <i>comita tributa</i>) in <i>sine suffragio</i> ('brez glasovanja'; ni mogel biti del v rimske politike). Večina rimskih zaveznikov je dobila polno državljanstvo po zavezniški vojni 91–88 pr. n. št., polno <a href="/wiki/Rimsko_dr%C5%BEavljanstvo" title="Rimsko državljanstvo">rimsko državljanstvo</a> pa je leta 212 <a href="/wiki/Karakala" title="Karakala">Karakala</a> razširil na vse moške, rojene v cesarstvu. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Izobraževanje"><span id="Izobra.C5.BEevanje"></span>Izobraževanje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Izobraževanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Izobraževanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Izobra%C5%BEevanje_v_Starem_Rimu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Izobraževanje v Starem Rimu (stran ne obstaja)">Izobraževanje v Starem Rimu</a>.</i></div></dd></dl> <p>V zgodnji Republiki ni bilo javnih šol, zato so fante brati in pisati učili starši ali izobraženi sužnji, imenovani <i>paedagogi</i>, običajno grškega izvora.<sup id="cite_ref-Lecture_13_10-0" class="reference"><a href="#cite_note-Lecture_13-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Glavni cilj izobraževanja v tem obdobju je bil izučiti mlade v kmetijstvu, vojskovanju, rimskih tradicijah in javnih zadevah. Mladi fantje so se naučili veliko o državljanskem življenju s spremljanjem očetov na verske in politične funkcije, vključno s senatom za plemiške sinove. Ti sinovi so bili pri 16 letih vajenci za vidno politično osebnost in so z vojsko kampirali od 17. leta (ta sistem je bil še vedno v uporabi med nekaterimi plemiškimi družinami v cesarski dobi). Izobraževalne prakse so bile spremenjene po osvojitvi helenističnih kraljestev v 3. stoletju pred našim štetjem in posledično grškem vplivu, čeprav so se rimske izobraževalne prakse še vedno precej razlikovale od grških.<sup id="cite_ref-11" class="reference"><a href="#cite_note-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Če so si jih starši lahko privoščili, so fante in nekatera dekleta, stara 7 let, poslali v zasebno šolo zunaj doma, imenovano <i>ludus</i>, kjer jih je učitelj (imenovan <i>litterator</i> ali <i>magister ludi</i> in pogosto grškega porekla) učil osnovnega branja, pisanja, aritmetike in včasih grščine do 11. leta.<sup id="cite_ref-TexEd_12-0" class="reference"><a href="#cite_note-TexEd-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Od 12. leta dalje so učenci hodili v srednje šole, kjer jih je učitelj (danes imenovan <i>grammaticus</i>) poučeval o grški in rimski literaturi. Pri 16 letih so nekateri učenci odšli v šolo retorike (kjer je bil učitelj, navadno grški, imenovan <i>rhetor</i>). Izobraževanje na tej ravni je učence pripravilo na pravno pot in zahtevalo, da si zapomnijo rimske zakone. Učenci so hodili v šolo vsak dan, razen v času verskih praznikov in tržnih dni. Bile so tudi poletne počitnice. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vlada">Vlada</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Vlada" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vlada"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Sprva so Rimu vladali kralji, ki so bili izvoljeni od vseh glavnih rimskih plemen po vrsti.<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Natančna narava kraljeve moči je negotova. Morda je imel skoraj absolutno oblast ali pa je bil tudi zgolj izvršni organ senata in ljudstva (<i>Senātus Populusque Rōmānus</i>). Vsaj v vojaških zadevah je bila kraljeva oblast (<i>Imperium</i>) verjetno absolutna. Bil je tudi vodja državne vere. Poleg kraljeve oblasti so bili še trije upravni zbori: <a href="/wiki/Rimski_senat" title="Rimski senat">rimski senat</a>, ki je deloval kot svetovalni organ kralja; <i><a href="/w/index.php?title=Kurijska_skup%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kurijska skupščina (stran ne obstaja)">Comitia Curiata</a></i>, ki bi lahko podprla in ratificirala zakone, ki jih je predlagal kralj; in <i><a href="/w/index.php?title=Rimska_skup%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rimska skupščina (stran ne obstaja)">Comitia Calata</a></i>, zbor duhovniškega kolegija, ki je lahko zbral ljudi, da bi bili priča o določenih dejanjih, poslušali oznanjevanja in razglasili praznik in praznični urnik za naslednji mesec. </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Cicer%C3%B3n_denuncia_a_Catilina,_por_Cesare_Maccari.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c5/Cicer%C3%B3n_denuncia_a_Catilina%2C_por_Cesare_Maccari.jpg/250px-Cicer%C3%B3n_denuncia_a_Catilina%2C_por_Cesare_Maccari.jpg" decoding="async" width="250" height="150" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c5/Cicer%C3%B3n_denuncia_a_Catilina%2C_por_Cesare_Maccari.jpg/375px-Cicer%C3%B3n_denuncia_a_Catilina%2C_por_Cesare_Maccari.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c5/Cicer%C3%B3n_denuncia_a_Catilina%2C_por_Cesare_Maccari.jpg/500px-Cicer%C3%B3n_denuncia_a_Catilina%2C_por_Cesare_Maccari.jpg 2x" data-file-width="1024" data-file-height="614" /></a><figcaption><i>Seja rimskega senata: Cicero napada Katilina</i> iz freske iz 19. stoletja</figcaption></figure> <p>Razredni boji rimske republike so povzročili nenavadno mešanico demokracije in oligarhije. Beseda republika izhaja iz latinskega <i>res publica</i>, kar dobesedno pomeni 'javna zadeva'. Rimske zakone je bilo tradicionalno mogoče sprejeti le z glasovanjem na ljudski skupščini (<i>Comitia Tributa</i>). Prav tako so morali kandidati za javne položaje kandidirati na volitvah. Vendar je rimski senat predstavljal oligarhično institucijo, ki je delovala kot svetovalno telo. </p><p>V Republiki je imel senat dejansko oblast (<i>auctoritas</i>), vendar nobene prave zakonodajne pristojnosti; tehnično je bil le svetovalni svet. Ker pa so bili senatorji posamezno zelo vplivni, je bilo težko doseči karkoli proti kolektivni volji senata. <a href="/wiki/Cenzor" title="Cenzor">Cenzorji</a> (<i>Censura</i>) so med izbranimi patriciji izbrali nove senatorje, ki bi lahko tudi odstranili senatorja s svojega urada, če bi ga našli 'moralno pokvarjenega'; obtožnica, ki bi lahko vključevala podkupovanje ali, kot je veljalo pod Katom starejšim, javno objemanje svoje žene. Pozneje so <a href="/wiki/Kvestor" title="Kvestor">kvestorji</a> v okviru reform diktatorja <a href="/wiki/Sula" title="Sula">Sule</a> postali avtomatično člani senata, čeprav večina njegovih reform ni preživela. Republika ni imela ustaljene <a href="/wiki/Birokracija" title="Birokracija">birokracije</a> in je pobirala davke s prakso davčnega kmetovanja. Vladne položaje, kot so kvestor, <a href="/wiki/Edil" title="Edil">edil</a> ali <a href="/wiki/Prefekt" title="Prefekt">prefekt</a>, je financiral nosilec funkcije. Da noben državljan ne bi pridobil preveč moči, so bili vsako leto izvoljeni novi sodniki in so si morali deliti oblast s sodelavcem. Na primer, v normalnih pogojih sta najvišjo avtoriteto imela dva konzula. V nujnih primerih bi lahko imenovali začasnega <a href="/wiki/Rimski_diktator" title="Rimski diktator">diktatorja</a>. Po vsej Republiki je bil upravni sistem večkrat revidiran, da bi izpolnil nove zahteve. Na koncu se je izkazalo za neučinkovito za nadzor nad vse bolj razširjeno prevlado Rima in prispevalo k ustanovitvi Rimskega cesarstva. </p><p>V zgodnjem cesarstvu se je ohranila republikanska oblika vladanja. Rimski cesar je bil predstavljen kot samo <i>princeps</i> ali 'prvi državljan', senat pa je dobil zakonodajno moč in vse pravne pristojnosti, ki so jih prej imele ljudske skupščine. Vendar je vladavina cesarjev postajala vse bolj avtokratska, zato se je senat spremenil v svetovalni organ, ki ga je imenoval cesar. Cesarstvo ni podedovalo ustaljene birokracije od republike, saj republika razen senata ni imela stalnih vladnih struktur. Cesar je imenoval pomočnike in svetovalce, vendar je državi primanjkovalo veliko institucij, kot je centralno načrtovani proračun. Nekateri zgodovinarji to navajajo kot pomemben razlog za propad Rimskega cesarstva. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vojska">Vojska</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Vojska" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vojska"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavna članka: <a href="/wiki/Rimska_vojska" title="Rimska vojska">Rimska vojska</a> in <a href="/wiki/Rimska_vojna_mornarica" title="Rimska vojna mornarica">Rimska vojna mornarica</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Roman_soldier_in_lorica_segmentata_1-cropped.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a6/Roman_soldier_in_lorica_segmentata_1-cropped.jpg/170px-Roman_soldier_in_lorica_segmentata_1-cropped.jpg" decoding="async" width="170" height="266" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a6/Roman_soldier_in_lorica_segmentata_1-cropped.jpg/255px-Roman_soldier_in_lorica_segmentata_1-cropped.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a6/Roman_soldier_in_lorica_segmentata_1-cropped.jpg/340px-Roman_soldier_in_lorica_segmentata_1-cropped.jpg 2x" data-file-width="1768" data-file-height="2770" /></a><figcaption>Sodobna replika oklepa <i>lorica segmentata</i>, ki se uporablja v povezavi s priljubljenim verižnikom po 1. stoletju našega štetja</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:R%C3%B6merturm,_Auf_dem_Gaulskopf.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/R%C3%B6merturm%2C_Auf_dem_Gaulskopf.jpg/250px-R%C3%B6merturm%2C_Auf_dem_Gaulskopf.jpg" decoding="async" width="170" height="175" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/R%C3%B6merturm%2C_Auf_dem_Gaulskopf.jpg/330px-R%C3%B6merturm%2C_Auf_dem_Gaulskopf.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/R%C3%B6merturm%2C_Auf_dem_Gaulskopf.jpg/500px-R%C3%B6merturm%2C_Auf_dem_Gaulskopf.jpg 2x" data-file-width="3684" data-file-height="3791" /></a><figcaption>Rimski stolp (rekonstrukcija) na Limes - Taunus / Nemčija</figcaption></figure> <p>Zgodnja rimska vojska (približno 500 pred našim štetjem) je bila, tako kot druge sodobne mestne države, na katere je vplivala grška civilizacija, državljanska <i>militia</i>, ki je izvajala taktiko <a href="/wiki/Hoplit" title="Hoplit">hoplitov</a>. Bila je majhna (število svobodnih moških vojaške starosti je bilo takrat približno 9000) in organizirana v petih razredih (vzporedno s <i>comitia centuriata</i>, političnim telesom državljanov), trem so zagotavljali hoplite in dva sta oskrbovala lahko pehoto. Zgodnja rimska vojska je bila taktično omejena in njena naloga v tem obdobju je bila v bistvu obrambna.<sup id="cite_ref-keegan263_14-0" class="reference"><a href="#cite_note-keegan263-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Rimljani so do 3. stoletja pred našim štetjem opustili hoplitno formacijo v prid prožnejšemu sistemu, v katerem bi lahko manjše skupine 120 (ali včasih 60) mož, imenovanih <i><a href="/wiki/Manipel" title="Manipel">maniples</a></i>, bolj samostojno manevrirale na bojišču. Trideset maniplov, razporejenih v treh linijah s podpornimi četami, je predstavljalo <a href="/wiki/Rimska_legija" title="Rimska legija">legijo</a>, skupaj od 4000 do 5000 mož. </p><p>Zgodnja republikanska legija je bila sestavljena iz petih odsekov, od katerih je bil vsak opremljen drugače in je imel drugačna mesta v formaciji: tri linije težke pehote (<i><a href="/wiki/Hastati" title="Hastati">hastati</a></i>, <i><a href="/w/index.php?title=Principes&action=edit&redlink=1" class="new" title="Principes (stran ne obstaja)">principes</a></i> in <i><a href="/wiki/Triariji" title="Triariji">triarii</a></i>), sile lahke pehote (<i><a href="/wiki/Veliti" title="Veliti">velites</a></i>) in konjenica (<i>equites</i>). Z novo organizacijo je prišla nova usmeritev v ofenzivo in veliko bolj agresivna drža do sosednjih mestnih držav. </p><p>Z nazivno polno močjo je zgodnja republikanska legija vključevala 4000 do 5000 mož: 3600 do 4800 težka pehota, nekaj sto lahka pehota in nekaj sto konjenikov.<sup id="cite_ref-15" class="reference"><a href="#cite_note-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Legije so bile pogosto bistveno premajhne zaradi neuspeha pri zaposlovanju ali po obdobjih aktivne službe zaradi nesreč, bojnih žrtev, bolezni in opustošenja. Med državljansko vojno so bile <a href="/wiki/Pompej_Veliki" title="Pompej Veliki">Pompejeve</a> legije na vzhodu v polni moči, ker so jih pred kratkim novačili, <a href="/wiki/Gaj_Julij_Cezar" title="Gaj Julij Cezar">Cezarjeve</a> legije pa so bile po dolgo aktivni službi v <a href="/wiki/Galija" title="Galija">Galiji</a> pogosto precej pod nominalno močjo. Ta vzorec velja tudi za pomožne sile.<sup id="cite_ref-16" class="reference"><a href="#cite_note-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Do poznega republikanskega obdobja je bil tipični legionar državljan lastnik-kmet iz podeželskega območja (<i>adiduus</i>), ki je služil za posebne (pogosto letne) akcije in je dobavljal svojo opremo in v primeru konjenik, lastnega konja. Do leta 200 pred našim štetjem je povprečni kmet (ki je preživel) lahko sodeloval v šestih ali sedmih akcijah. Osvobojeni in sužnji (ne glede na prebivališče) in meščani niso služili, razen v redkih nujnih primerih.<sup id="cite_ref-17" class="reference"><a href="#cite_note-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Po letu 200 pred našim štetjem so se gospodarske razmere na podeželju poslabšale, saj so se povečale potrebe po delovni sili, tako da se je premoženjska usposobljenost za služenje postopoma zniževala. Začetek z <a href="/wiki/Marij" title="Marij">Gajem Marijem</a> leta 107 pred našim štetjem so bili državljani brez premoženja in nekateri mestni prebivalci (<i>proletarii</i>) vključeni in opremljeni z opremo, čeprav večina legionarjev še vedno prihaja iz podeželskih območij. Služenje v vojski je postalo stalno in dolgo - do dvajset let, če so bile potrebne nujne razmere, šest ali sedem let je bilo najbolj značilno.<sup id="cite_ref-keegan273_18-0" class="reference"><a href="#cite_note-keegan273-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Z začetkom v 3. stoletju pred našim štetjem so legionarjem izplačevali <i>stipendium</i> (zneski so sporni, toda Cezar je slavno 'podvojil' plačila svojim četam na 225 <a href="/wiki/Denarij" title="Denarij">denarijev</a> na leto), lahko so pričakovali plen in donacije (razdelitev plena po poveljnikih) iz uspešnih akcij in začeli v času Marija ob upokojitvi pogosto deliti zemljišča. Konjenica in lahka pehota, pripojena legiji (<i>auxilia</i>), so bili pogosto rekrutirani na območjih, kjer je legija služila. Cezar je iz nedržavljanov v <a href="/wiki/Narbonska_Galija" title="Narbonska Galija">Čezalpski Galiji</a> oblikoval <a href="/wiki/V._legija_Alaudae" title="V. legija Alaudae">V. legijo Alaudae</a>, ki je služila v pohodih v Galijo. V času cesarja <a href="/wiki/Gaj_Avgust_Oktavijan" title="Gaj Avgust Oktavijan">Avgusta</a> je bil ideal državljan-vojak opuščen in legije so postale popolnoma profesionalne. Legionarji so prejeli 900 <a href="/wiki/Sesterc" title="Sesterc">sestercev</a> na leto in ob upokojitvi lahko pričakoval 12.000 sestercev.<sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Ob koncu <a href="/wiki/Vojna_Antonija_in_Oktavijana" title="Vojna Antonija in Oktavijana">državljanske vojne</a> je Avgust reorganiziral rimske vojaške sile, razpustil vojake in razpustil legije. Obdržal je 28 legij, razporejenih po provincah cesarstva. V času <a href="/wiki/Principat" title="Principat">Principata</a> se je taktična organizacija vojske še naprej razvijala. <i>Auxilia</i> je ostala neodvisna kohorta in legionarske čete so pogosto delovale kot skupine kohorte in ne kot polne legije. Nova vsestranska vrsta enot – <i>cohortes equitatae</i> - je združila konjenico in legionarje v eno samo formacijo. Lahko so bili nameščeni v garnizonih ali na postojankah in so se lahko sami borili kot uravnotežene majhne sile ali se združevali z drugimi podobnimi enotami kot večje sile velikosti legije. To povečanje organizacijske prilagodljivosti je pripomoglo k dolgoročnemu uspehu rimskih vojaških sil.<sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Cesar <a href="/wiki/Galien" title="Galien">Galien</a> (253-268 n. št.) je začel reorganizacijo, ki je ustvarila zadnjo vojaško strukturo poznega cesarstva. Galien je z umikom nekaterih legionarjev iz stalnih baz na meji ustvaril mobilne sile (<i>Comitatenses</i> ali terenska vojska) in jih postavil za strateško rezervo in na oddaljenosti od meja. Obmejne čete (<i>limitanei</i>), nameščene na stanih bazah, so bile še naprej prva obrambna linija. Osnovna enota terenske vojske je bil <i>polk</i>, <i>legiones</i> ali <i>auxilia</i> za pehoto in <i>vexellationes</i> za konjenico. Dokazi kažejo, da je bila nominalna moč 1200 mož za pehotne polke in 600 za konjeniške, čeprav mnogi zapisi kažejo nižje dejanske številke vojaških enot (800 in 400). </p><p>Številni pehotni in konjeniški polki so delovali v parih pod poveljstvom <i>comes</i>. Terenske vojske so poleg rimskih čet vključile polke <i>barbarov</i>, ki so jih novačili iz zavezniških plemen in so bili znani kot <i><a href="/wiki/Foederati" title="Foederati">foederati</a></i>. Do leta 400 so polki foederatov postali stalno ustanovljene enote rimske vojske, ki jih je cesarstvo plačevalo in opremljalo, vodil jih je rimski tribun in se je uporabljal tako kot so se uporabljale rimske enote. Cesarstvo je poleg foederatov uporabljalo tudi skupine barbarov, da so se skupaj z legijami borili kot 'zavezniki' brez vključevanja v terensko vojsko. Pod poveljstvom prisotnih starejših rimskih generalov so jih na nižjih ravneh vodili njihovi častniki. </p><p>V zgodovini Rima se je vojaško vodstvo razvijalo. Pod monarhijo so hoplitne vojske vodili rimski kralji. Med zgodnjo in srednjo Rimsko republiko so bile vojaške sile pod poveljstvom enega izmed obeh izvoljenih konzulov leta. V poznejši Republiki so pripadniki rimske senatorske elite kot del običajnega zaporedja izvoljenih javnih funkcij, znanih kot <i><a href="/wiki/Cursus_honorum" title="Cursus honorum">cursus honorum</a></i>, služili najprej kot <a href="/wiki/Kvestor" title="Kvestor">kvestorji</a> (pogosto postavljen kot namestniki terenskih poveljnikov), nato pa kot <i><a href="/wiki/Pretor" title="Pretor">praetor</a></i>. Najbolj nadarjenega, učinkovitega in zanesljivega podrejenega Juliju Cezarju v Galiji, <a href="/w/index.php?title=Tit_Labijen&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tit Labijen (stran ne obstaja)">Tita Labijena</a>, je priporočil <a href="/wiki/Pompej_Veliki" title="Pompej Veliki">Pompej</a>. </p> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Altar_Domitius_Ahenobarbus_Louvre_n3bis.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Altar_Domitius_Ahenobarbus_Louvre_n3bis.jpg/330px-Altar_Domitius_Ahenobarbus_Louvre_n3bis.jpg" decoding="async" width="280" height="192" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Altar_Domitius_Ahenobarbus_Louvre_n3bis.jpg/500px-Altar_Domitius_Ahenobarbus_Louvre_n3bis.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Altar_Domitius_Ahenobarbus_Louvre_n3bis.jpg/960px-Altar_Domitius_Ahenobarbus_Louvre_n3bis.jpg 2x" data-file-width="2025" data-file-height="1392" /></a><figcaption>Oltar Domicija Ahenobarbusa, okoli 122 pred našim štetjem; oltar prikazuje dva vojaka rimske pehote, opremljena z dolgo <i>skuto</i>, in konjenika s svojim konjem. Vsi so prikazani v oklepu z verižnico.</figcaption></figure> <p>Po izteku mandata kot pretor ali konzul, je lahko senat imenoval senatorja kot <i>propraetor</i> ali <i>proconsul</i> (odvisno od najvišje funkcije, ki je bila prej) za upravljanje tuje pokrajine. Več mlajših oficirjev (le do stopnje centuriona) so izbrali njihovi poveljniki iz svojih strank ali tisti, ki so jih priporočili politični zavezniki med senatorsko elito. </p><p>Pod Avgustom, katerega najpomembnejša politična prednostna naloga je bila, da se vojska postavi pod stalno in enotno poveljstvo, je bil cesar zakoniti poveljnik vsake legije, vendar je ta ukaz izvajal prek <i>legatusa</i> (legata), ki ga je imenoval iz senatorske elite. V provinci z eno samo legijo je legat poveljeval legiji (<i>legatus legionis</i>) in je služil tudi kot deželni glavar, v provinci z več kot eno legijo pa je vsaki legiji poveljeval legat, legatom pa poveljeval deželni glavar (tudi legat, vendar višjega ranga). V kasnejših fazah cesarskega obdobja (začenši morda z <a href="/wiki/Dioklecijan" title="Dioklecijan">Dioklecijanom</a>) je bil avgustovski model opuščen. Deželnim glavarjem so bile odvzete vojaške oblasti, poveljstvo nad vojskami v skupini provinc pa je dobil general (<i>duces</i>), ki ga je imenoval cesar. To niso bili več pripadniki rimske elite, ampak moški, ki so prišli skozi napredovanje in z veliko praktičnega vojskovanja. Z vse večjo pogostostjo so ti moški poskušali (včasih uspešno) uzurpirati položaje cesarjev, ki so jih imenovali. Zmanjševanje virov, vse večji politični kaos in državljanska vojna so <a href="/wiki/Zahodno_Rimsko_cesarstvo" class="mw-redirect" title="Zahodno Rimsko cesarstvo">Zahodno cesarstvo</a> na koncu pustili ranljivo za napade in prevzem sosednjih barbarskih narodov.<sup id="cite_ref-21" class="reference"><a href="#cite_note-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>O <a href="/wiki/Rimska_vojna_mornarica" title="Rimska vojna mornarica">rimski mornarici</a> je znano manj kot o rimski vojski. Pred sredino 3. stoletja pred našim štetjem so uradniki, znani kot <i>duumviri navales</i>, poveljevali floti dvajsetih ladij, ki se je uporabljala predvsem za nadzor <a href="/wiki/Piratstvo" title="Piratstvo">piratstva</a>. Ta flota je bila izdana leta 278 n. št. in so jo nadomestile zavezniške sile. <a href="/wiki/Prva_punska_vojna" title="Prva punska vojna">Prva punska vojna</a> je od Rima zahtevala, da zgradi veliko floto in to v veliki meri s pomočjo in financiranjem zaveznikov. To zanašanje na zaveznike se je nadaljevalo do konca Rimske republike. <i>Quinquereme</i> je bila glavna bojna ladja na obeh straneh punskih vojn in je ostala osnova rimskih mornariških sil, dokler jih čas cezarja Avgusta ni nadomestil z lažjimi in bolj manevrirnimi plovili. </p><p>V primerjavi s <a href="/wiki/Triera" title="Triera">triero</a> je <i>quinquereme</i> dovoljevala uporabo mešanice izkušenih in neizkušenih posadk (prednost predvsem za kopenske moči), njena manjša gibčnost pa je Rimljanom omogočila, da sprejmejo in izpopolnijo taktiko vkrcavanja s četo približno 40 marincev namesto ovna. Ladji je poveljeval <i>navarch</i>, čin, enak <a href="/wiki/Centurion" title="Centurion">centuriju</a>, ki običajno ni bil državljan. V floti naj bi prevladovali nerimljani, mornarica je bila nerimska in ji je bilo v času miru dovoljeno atrofirati.<sup id="cite_ref-Potter_pp._76-78_22-0" class="reference"><a href="#cite_note-Potter_pp._76-78-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Podatki kažejo, da je rimsko mornarico do poznega cesarstva (350 n. št.) sestavljalo več flot, vključno z vojaškimi ladjami in trgovskimi plovili za prevoz in oskrbo. Vojaške ladje so bile jadralne galeje s tri do pet vrstami vesel. Baze flote so bila pristanišča, kot so <a href="/wiki/Ravena" title="Ravena">Ravena</a>, <a href="/wiki/Arles" title="Arles">Arles</a>, <a href="/wiki/Oglej" title="Oglej">Akvileja</a>, <a href="/w/index.php?title=Misenum&action=edit&redlink=1" class="new" title="Misenum (stran ne obstaja)">Misenum</a> in ustje reke <a href="/wiki/Soma" title="Soma">Somme</a> na zahodu ter <a href="/wiki/Aleksandrija" title="Aleksandrija">Aleksandrija</a> in <a href="/wiki/Rodos" title="Rodos">Rodos</a> na vzhodu. Flotilje majhnih rečnih plovil (<i>(classes </i>) so bile v tem obdobju del <i>limitanei</i> (obmejne čete), ki so temeljile na utrjenih rečnih pristaniščih ob <a href="/wiki/Ren" title="Ren">Renu</a> in <a href="/wiki/Donava" title="Donava">Donavi</a>. Da so ugledni generali poveljevali tako vojski kot floti, nakazujejo, da so mornariške sile obravnavali kot pomožno vojsko in ne kot samostojno službo. Podrobnosti strukture poveljstva in moči flote v tem obdobju niso dobro znane, čeprav so floti poveljevali prefekti.<sup id="cite_ref-23" class="reference"><a href="#cite_note-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Družina"><span id="Dru.C5.BEina"></span>Družina</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Družina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Galla_Placidia_(rechts)_und_ihre_Kinder.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Galla_Placidia_%28rechts%29_und_ihre_Kinder.jpg/220px-Galla_Placidia_%28rechts%29_und_ihre_Kinder.jpg" decoding="async" width="220" height="225" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Galla_Placidia_%28rechts%29_und_ihre_Kinder.jpg/330px-Galla_Placidia_%28rechts%29_und_ihre_Kinder.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Galla_Placidia_%28rechts%29_und_ihre_Kinder.jpg/440px-Galla_Placidia_%28rechts%29_und_ihre_Kinder.jpg 2x" data-file-width="1407" data-file-height="1438" /></a><figcaption>Portret družine iz rimskega Egipta (zlato steklo). Grški napis na medaljonu morda navaja ime umetnika ali <i>pater familias</i>, ki ga na portretu ni.</figcaption></figure> <p>Osnovne enote rimske družbe so bila gospodinjstva in družine. Gospodinjstva so vključevala glavo (običajno oče) gospodinjstva, <i>pater familias</i> (družinski oče), njegovo ženo, otroke in druge sorodnike. V zgornjih slojih so bili del gospodinjstva tudi sužnji in hlapci. Moč vodje gospodinjstva je bila najvišja (<i>patria potestas</i>, 'očetovska oblast') nad tistimi, ki so živeli z njim: lahko je prisilil poroko (običajno za denar) in se ločil, svoje otroke prodal v suženjstvo, uveljavljal premoženje vzdrževancev kot svoje lastno in celo imel pravico kaznovati ali ubijati družinske člane (čeprav se je ta zadnja pravica očitno prenehala uresničevati po 1. stoletju pred našim štetjem).<sup id="cite_ref-Cassonpageset1_24-0" class="reference"><a href="#cite_note-Cassonpageset1-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p><i>Patria potestas</i> se je celo razširila nad odrasle sinove z lastnimi gospodinjstvi: človek ni veljal za <i>paterfamilias</i>, prav tako ni mogel zares posedovati, medtem ko je živel njegov lastni oče.<sup id="cite_ref-25" class="reference"><a href="#cite_note-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V zgodnjem obdobju zgodovine Rima je hči, ko se je poročila, padla pod nadzor (<i>manus</i>) <i>paterfamilias</i> moškega gospodinjstva, čeprav v pozni Republiki to ni bilo moderno, saj se je ženska lahko odločila, da jo bo še naprej prepoznala očetova družina kot njena prava družina.<sup id="cite_ref-26" class="reference"><a href="#cite_note-26"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ker so Rimljani sorodstvo šteli po moški liniji, so njeni otroci pripadali moževi družini. </p><p>Rimskim otrokom se je izkazovalo malo naklonjenosti. Mati ali starejši sorodnik je pogosto vzgajal tako fante kot dekleta. Neželene otroke so pogosto prodali kot sužnje. Otroci so družino morda čakali pri mizah, vendar v pogovoru niso mogli sodelovati. </p><p>V plemiških družinah je grška varuška otroke navadno učila latinsko in grško. Njihov oče je fante učil plavanja in jahanja, čeprav je včasih najel sužnja, da jih je tega učil. Pri sedmih je fant začel šolanje. Ker ni bilo šolske stavbe, je pouk potekal na strehi (če je bilo temno, je moral fant v šolo nositi svetilko). Voščene plošče so bile uporabljene kot papir, <a href="/wiki/Papirus" title="Papirus">papirus</a> in <a href="/wiki/Pergament" title="Pergament">pergament</a> sta bila predraga - ali pa je lahko pisal v pesek. Prinesli so tudi štruco kruha, ki jo je bilo treba pojesti.<sup id="cite_ref-27" class="reference"><a href="#cite_note-27"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Skupine povezanih gospodinjstev so tvorile družino (<i>gens</i>). Družine so temeljile na krvnih zvezah ali posvojitvah, bila pa so tudi politična in gospodarska zavezništva. Zlasti v času Rimske republike je nekaj močnih družin ali <i>Gentes Maiores</i>, prišlo do prevlade v političnem življenju. </p><p>V antičnem Rimu so poroko pogosto obravnavali bolj kot finančno in politično zavezništvo in ne kot romantično združenje, zlasti v višjih slojih. Očetje so običajno začeli iskati moža za hčerko, ko je ta dosegle starost med dvanajst in štirinajst let. Mož je bil običajno starejši od neveste. Medtem ko so se dekleta višjega razreda poročila zelo mlada, obstajajo dokazi, da so se ženske nižjega razreda pogosto poročile v poznih najstniških ali zgodnjih 20-ih. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kultura">Kultura</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Kultura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kultura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Kultura_starorimske_civilizacije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kultura starorimske civilizacije (stran ne obstaja)"> Kultura starorimske civilizacije</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Seven_Hills_of_Rome.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/Seven_Hills_of_Rome.svg/250px-Seven_Hills_of_Rome.svg.png" decoding="async" width="250" height="239" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/Seven_Hills_of_Rome.svg/500px-Seven_Hills_of_Rome.svg.png 1.5x" data-file-width="654" data-file-height="624" /></a><figcaption>Sedem rimskih gričev</figcaption></figure> <p>Življenje v starem Rimu se je vrtelo okoli mesta Rim na sedmih gričih. Mesto je imelo ogromno število monumentalnih struktur, kot so <a href="/wiki/Kolosej" title="Kolosej">Kolosej</a>, <a href="/wiki/Trajanov_forum" title="Trajanov forum">Trajanov forum</a> in <a href="/wiki/Panteon,_Rim" title="Panteon, Rim">Panteon</a>. V njem so bila <a href="/wiki/Rimsko_gledali%C5%A1%C4%8De_(zgradba)" title="Rimsko gledališče (zgradba)">gledališča</a>, <a href="/wiki/Gimnazij_(Anti%C4%8Dna_Gr%C4%8Dija)" title="Gimnazij (Antična Grčija)">telovadnice</a>, tržnice, funkcionalna kanalizacija, <a href="/wiki/Rimske_terme" title="Rimske terme">kopališča</a> s knjižnicami in trgovinami ter vodnjaki s svežo pitno vodo, ki so jih oskrbovali stotine kilometrov <a href="/wiki/Rimski_akvadukt" title="Rimski akvadukt">akvaduktov</a>. Na celotnem ozemlju pod nadzorom antičnega Rima se je stanovanjska arhitektura gibala od skromnih hiš do <a href="/wiki/Rimska_vila" title="Rimska vila">podeželskih vil</a>. </p><p>V glavnem mestu Rimu so bile na elegantnem <a href="/wiki/Palatinski_gri%C4%8D" title="Palatinski grič">Palatinskem griču</a> cesarske rezidence, od koder izhaja beseda <i>palace</i>. Nizki plebejski in srednji konjeniški razredi so živeli v središču mesta, v stanovanjskih blokih ali <i><a href="/wiki/Insula_(zgradba)" title="Insula (zgradba)">Insulae</a></i>, ki so bila skoraj kot sodobni geto. Ta območja, ki so jih lastniki nepremičnin višjega razreda zgradili za najem, so bila pogosto osredotočena na <i>collegia</i> ali <i>taberna</i>. Ti ljudje, ki jim je bila zagotovljena brezplačna oskrba z žitom in so se zabavali z gladiatorskimi igrami, so bili vpisani med stranke patricijev višjega razreda, katerih pomoč so iskali in katerih interese so podprli. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Jezik">Jezik</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Jezik" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Jezik"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina" title="Latinščina">Latinščina</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Fanciulla_intenta_alla_lettura_(IV_stile),_I_sec,_da_pompei,_MANN_8946.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/Fanciulla_intenta_alla_lettura_%28IV_stile%29%2C_I_sec%2C_da_pompei%2C_MANN_8946.JPG/250px-Fanciulla_intenta_alla_lettura_%28IV_stile%29%2C_I_sec%2C_da_pompei%2C_MANN_8946.JPG" decoding="async" width="220" height="281" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/Fanciulla_intenta_alla_lettura_%28IV_stile%29%2C_I_sec%2C_da_pompei%2C_MANN_8946.JPG/330px-Fanciulla_intenta_alla_lettura_%28IV_stile%29%2C_I_sec%2C_da_pompei%2C_MANN_8946.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/Fanciulla_intenta_alla_lettura_%28IV_stile%29%2C_I_sec%2C_da_pompei%2C_MANN_8946.JPG/500px-Fanciulla_intenta_alla_lettura_%28IV_stile%29%2C_I_sec%2C_da_pompei%2C_MANN_8946.JPG 2x" data-file-width="1980" data-file-height="2532" /></a><figcaption>Rimska freska svetlolase deklice, ki bere, Pompejski četrti slog (60–79 n. št.), Pompeji, Italija</figcaption></figure> <p>Domači <a href="/wiki/Jezik_(sredstvo_sporazumevanja)" title="Jezik (sredstvo sporazumevanja)">jezik</a> Rimljanov je bil <a href="/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina" title="Latinščina">latinščina</a>, <a href="/wiki/Italski_jeziki" title="Italski jeziki">italski jezik</a>, katerega <a href="/wiki/Slovnica" title="Slovnica">slovnica</a> se ne zanaša na vrstni red besed, pač pa pomen izraža skozi sistem <a href="/wiki/Pona" class="mw-redirect" title="Pona">končnic</a>, pritaknjenih h korenom besed.<sup id="cite_ref-28" class="reference"><a href="#cite_note-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njegova abeceda je temeljila na <a href="/wiki/Staroitalska_pisava" title="Staroitalska pisava">etruščanski abecedi</a>, ki je temeljila na <a href="/wiki/Gr%C5%A1ka_abeceda" title="Grška abeceda">grški abecedi</a>.<sup id="cite_ref-29" class="reference"><a href="#cite_note-29"><span class="cite-bracket">[</span>29<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Čeprav je preživela <a href="/wiki/Rimska_knji%C5%BEevnost" title="Rimska književnost">latinska literatura</a> skoraj v celoti sestavljena iz klasične latinščine, umetnega in zelo stiliziranega in poliranega literarnega jezika iz 1. stoletja pred našim štetjem, je bil govorjeni jezik rimskega cesarstva <a href="/wiki/Ljudska_latin%C5%A1%C4%8Dina" title="Ljudska latinščina">ljudska latinščina</a>, ki se je bistveno razlikovala od klasične latinščine po slovnici in besedišču ter sčasoma v izgovorjavi.<sup id="cite_ref-30" class="reference"><a href="#cite_note-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Govorci latinščine so lahko razumeli oba do 7. stoletja, ko se je govorjena latinščina začela toliko razhajati, da se je bilo treba 'klasično' ali 'dobro latinščino' naučiti kot drugi jezik.<sup id="cite_ref-31" class="reference"><a href="#cite_note-31"><span class="cite-bracket">[</span>31<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Medtem ko je latinščina ostala glavni pisni jezik Rimskega cesarstva, je grščina postala jezik, ki ga je govorila dobro izobražena elita, saj je bila večina literature, ki so jo preučevali Rimljani, napisana v grščini. V vzhodni polovici Rimskega cesarstva, ki je kasneje postalo <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinsko cesarstvo</a>, latinščina ni mogla nadomestiti grščine, po Justinijanovi smrti pa je grščina postala uradni jezik bizantinske vlade.<sup id="cite_ref-32" class="reference"><a href="#cite_note-32"><span class="cite-bracket">[</span>32<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Širitev Rimskega cesarstva je latinščino razširila po vsej Evropi, vulgarna latinščina pa se je razvila v narečja na različnih lokacijah in se postopoma preusmerila v številne različne <a href="/wiki/Romanski_jeziki" title="Romanski jeziki">romanske jezike</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Religija">Religija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Religija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Religija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavna članka: <a href="/wiki/Rimska_mitologija" title="Rimska mitologija">Rimska mitologija</a> in <a href="/wiki/Rimski_tempelj" title="Rimski tempelj">Rimski tempelj</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pompeii_-_Casa_dei_Vettii_-_Ixion.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/Pompeii_-_Casa_dei_Vettii_-_Ixion.jpg/220px-Pompeii_-_Casa_dei_Vettii_-_Ixion.jpg" decoding="async" width="220" height="240" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/Pompeii_-_Casa_dei_Vettii_-_Ixion.jpg/330px-Pompeii_-_Casa_dei_Vettii_-_Ixion.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/Pompeii_-_Casa_dei_Vettii_-_Ixion.jpg/440px-Pompeii_-_Casa_dei_Vettii_-_Ixion.jpg 2x" data-file-width="2458" data-file-height="2680" /></a><figcaption><i>Kaznovanje Iksiona</i>: v sredini stoji Merkur, ki drži kaducej, na desni pa Juno sedi na svojem prestolu. Za njo stoji Iris in gestikulira. Levi Vulkan (svetlolas lik) stoji za kolesom in ga sestavlja, z Iksionom, ki je že privezan. Nefele sedi pri Merkurjevih nogah - rimska freska z vzhodne stene triklinija v Hiši Vettii, četrti pompejanski slog (60–79 n. št.)..).</figcaption></figure> <p>Arhaična rimska religija, vsaj glede bogov, ni bila sestavljena iz pisnih pripovedi, temveč iz zapletenih medsebojnih odnosov med bogovi in ljudmi. Za razliko od grške mitologije, bogovi niso bili poosebljeni, temveč so bili nejasno opredeljeni sveti duhovi, imenovani <i>numina</i> ('božanskost'). Rimljani so tudi verjeli, da ima vsak človek, kraj ali stvar svoj <i><a href="/w/index.php?title=Genij_(mitologija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Genij (mitologija) (stran ne obstaja)">genius</a></i> ali božansko dušo. V času Rimske republike je bila rimska vera organizirana po strogem sistemu duhovniških uradov, ki so jih imeli možje senatorskih rangov. Papeški kolegij je bil najvišje telo v tej hierarhiji in njegov glavni duhovnik <i><a href="/wiki/Pontifex_maximus" title="Pontifex maximus">Pontifex maximus</a></i> je bil vodja državne vere. Svečeniki (<i>flamen</i>) so skrbeli za kulte različnih bogov, medtem ko so <a href="/wiki/Avgur" title="Avgur">avgurji</a> zaupali, da bodo prevzeli razlago znamenj iz opazovanega vedenja ptic. Kralj svetega (<i>Rex Sacrorum</i>) je prevzel verske odgovornosti odpuščenih kraljev. V rimskem cesarstvu so bili cesarji poveličani <sup id="cite_ref-33" class="reference"><a href="#cite_note-33"><span class="cite-bracket">[</span>33<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, in cesarski kult je postajal vse bolj viden. </p><p>Ko se je stik z Grki povečeval, so se stari rimski bogovi vse bolj povezovali z grškimi bogovi. Tako je <a href="/wiki/Jupiter_(mitologija)" title="Jupiter (mitologija)">Jupiter</a> postal enako božanstvo kot <a href="/wiki/Zevs" title="Zevs">Zevs</a>, <a href="/wiki/Mars_(mitologija)" title="Mars (mitologija)">Mars</a> se je povezal z <a href="/wiki/Ares" title="Ares">Aresom</a>, <a href="/wiki/Neptun_(mitologija)" title="Neptun (mitologija)">Neptun</a> pa s <a href="/wiki/Pozejdon" title="Pozejdon">Pozejdonom</a>. Rimski bogovi so prevzeli tudi atribute in mitologije teh grških bogov. V času cesarstva so Rimljani absorbirali mitologije osvojenih tem, kar je pogosto vodilo v situacije, v katerih so templji in duhovniki tradicionalnih italijanskih božanstev obstajali drug ob drugem s tujimi bogovi. </p><p>S cesarjem <a href="/wiki/Neron" title="Neron">Neronom</a> v 1. stoletju našega štetja je bila rimska uradna politika do <a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo" title="Krščanstvo">krščanstva</a> negativna, na v nekem trenutku so kristjane lahko kaznovali s smrtjo. Pri cesarju <a href="/wiki/Dioklecijan" title="Dioklecijan">Dioklecijanu</a> je pregon kristjanov dosegel vrhunec. Vendar je postala uradno podprta religija v rimski državi pod Dioklecijanovim naslednikom <a href="/wiki/Konstantin_I._Veliki" title="Konstantin I. Veliki">Konstantinom I.</a> s podpisom <a href="/wiki/Milanski_edikt" title="Milanski edikt">Milanskega edikta</a> leta 313 in je hitro postala prevladujoča. Vse religije, razen krščanstva, so bile leta 391 z ediktom cesarja <a href="/wiki/Teodozij_I." title="Teodozij I.">Teodozija I.</a> prepovedane.<sup id="cite_ref-34" class="reference"><a href="#cite_note-34"><span class="cite-bracket">[</span>34<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Etika_in_morala">Etika in morala</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Etika in morala" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Etika in morala"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Tako kot mnoge starodavne kulture so se tudi pojmi etike in morale zelo razlikovali na več pomembnih načinov. Ker so bile starodavne civilizacije, kot je rimska, nenehno ogrožene z napadi roparskih plemen, je bila njihova kultura nujno militaristična in so bile borilne veščine cenjen atribut. Medtem ko sodobne družbe sočutje cenijo kot vrlino, je rimska družba sočutje štela za moralno hibo. Rimljani so cenili vrline, kot so pogum in prepričanje (<i>virtus</i>), občutek dolžnosti do ljudi, zmernost in izogibanje presežku (<i>moderatio</i>), odpuščanje in razumevanje (<i>clementia</i>), poštenost (<i>severitas</i>) in zvestoba (<i>pietas</i>).<sup id="cite_ref-35" class="reference"><a href="#cite_note-35"><span class="cite-bracket">[</span>35<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>V nasprotju s priljubljenimi opisi je tudi rimska družba imela uveljavljene in omejujoče norme, povezane s spolnostjo, čeprav je tako kot v mnogih družbah levji delež odgovornosti padel na ženske. Ženske so na splošno pričakovale monogamnost, a so v življenju imele samo enega moža (<i>univira</i>), čeprav je to veliko manj veljalo za elito, zlasti v cesarstvu. Od žensk se je pričakovalo, da se bodo v javnosti skromno izogibale provokativnemu nastopanju in izkazovale popolno zvestobo svojim možem (<i>pudicitia</i>). Dejansko je bilo nošenje tančice pričakovanje, da ohrani skromnost. Seks zunaj zakonske zveze je bil pri moških in ženskah na splošno neodobravan in je bil v obdobju cesarjev dejansko nezakonit.<sup id="cite_ref-36" class="reference"><a href="#cite_note-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kljub temu se je na prostitucijo gledalo povsem drugače in je bila dejansko sprejeta in urejena praksa. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Umetnost,_glasba_in_literatura"><span id="Umetnost.2C_glasba_in_literatura"></span>Umetnost, glasba in literatura</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Umetnost, glasba in literatura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Umetnost, glasba in literatura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavna članka: <a href="/wiki/Rimska_umetnost" title="Rimska umetnost"> Rimska umetnost</a> in <a href="/wiki/Rimsko_kiparstvo" title="Rimsko kiparstvo">Rimsko kiparstvo</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Boscoreale_fresco_woman_kithara.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/77/Boscoreale_fresco_woman_kithara.jpg/250px-Boscoreale_fresco_woman_kithara.jpg" decoding="async" width="220" height="217" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/77/Boscoreale_fresco_woman_kithara.jpg/330px-Boscoreale_fresco_woman_kithara.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/77/Boscoreale_fresco_woman_kithara.jpg/500px-Boscoreale_fresco_woman_kithara.jpg 2x" data-file-width="650" data-file-height="642" /></a><figcaption><i>Ženska igra na kitaro</i>, iz Villa Boscoreale, 40–30 pr. n. št.</figcaption></figure> <p>Rimski slikarski slogi kažejo grške vplive, ohranjeni primeri so predvsem <a href="/wiki/Freska" title="Freska">freske</a>, ki so se uporabljale za okrasitev sten in stropov podeželskih vil, čeprav rimska literatura vključuje omembe slik na lesu, slonovini in drugih materialih. V Pompejih je bilo najdenih več primerov rimskega slikarstva in umetnostni zgodovinarji zgodovino rimskega slikarstva delijo na štiri obdobja. Prvi slog rimskega slikarstva se je izvajal od zgodnjega 2. stoletja pred našim štetjem do zgodnjega ali srede 1. stoletja pred našim štetjem. V glavnem je bilo sestavljeno iz imitacij marmorja in zidanja, čeprav včasih vključuje tudi upodobitve mitoloških likov. </p><p>Drugi slog rimskega slikarstva se je začel v začetku 1. stoletja pred našim štetjem in je poskušal prikazati realno tridimenzionalne arhitekturne značilnosti in pokrajino. Tretji slog se je pojavil v času Avgustove vladavine (27. pr. n. št. - 14 n. št.) in je zavrnil realizem drugega sloga v prid preprostega okrasja. Majhen arhitekturni prizor, krajina ali abstraktna zasnova je bila postavljena v sredino z enobarvnim ozadjem. Četrti slog, ki se je začel v 1. stoletju našega štetja, je prikazal prizore iz mitologije, obenem pa obdržal arhitekturne podrobnosti in abstraktne vzorce. </p><p>Portretna skulptura je uporabila mladostne in klasične proporce, ki so se kasneje razvili v mešanico realizma in idealizma. V obdobju <a href="/wiki/Seznam_rimskih_cesarjev#Nervansko-antoninska_dinastija" title="Seznam rimskih cesarjev">nervansko-antoninske rodbine</a> in <a href="/wiki/Severska_dinastija" title="Severska dinastija">severske rodbine</a> sta postajala priljubljena okrasa dlaka in brada, z globokim rezanjem in vrtanjem. Napredek je bil narejen tudi v reliefnih skulpturah, ki po navadi prikazujejo rimske zmage. </p><p>Grški avtorji so od začetka močno vplivali na <a href="/wiki/Rimska_knji%C5%BEevnost" title="Rimska književnost">rimsko književnost</a>. Nekatera najstarejša dela so zgodovinski epi, ki pripovedujejo zgodnjo vojaško zgodovino Rima. Ko se je Republika širila, so avtorji začeli ustvarjati poezijo, komedije, zgodovino in tragedije. </p><p>Rimska glasba je v veliki meri temeljila na grški in je igrala pomembno vlogo v mnogih vidikih rimskega življenja. V rimski vojski so z glasbenimi inštrumenti, kot sta <a href="/wiki/Tuba_(glasbilo)" title="Tuba (glasbilo)">tuba</a> (dolga trobenta) ali <i>cornu</i> (podobno kot <a href="/wiki/Rog_(glasbilo)" title="Rog (glasbilo)">francoski rog</a>), dajali različne ukaze, <i>bucina</i> (morda trobenta ali rog) in <i>lituus</i> (verjetno podolgovat inštrument v obliki črke J) sta bila uporabljena ob svečanostih. Glasbo so uporabljali v amfiteatrih in <i><a href="/wiki/Odeon_(zgradba)" title="Odeon (zgradba)">odei</a></i>. V teh primerih je znano, da so imeli <i>hydraulis</i> (vrsta vodnih orgel).<sup id="cite_ref-37" class="reference"><a href="#cite_note-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Večina verskih obredov je imela glasbene predstave, z <i>tibiae</i> (dvojne cevi) pri žrtvovanjih, cimbalami in tamburini pri orgastičnih kultih ter ropotuljami in hvalnicami v celotnem spektru. Nekateri glasbeni zgodovinarji menijo, da se je glasba uporabljala na skoraj vseh javnih slovesnostih. Glasbeni zgodovinarji niso prepričani ali so rimski glasbeniki pomembno prispevali k teoriji ali praksi glasbe. </p><p>Grafiti, slike in skulpture, ki jih najdemo v Pompejih in Herkulaneju kažejo, da so Rimljani imeli kulturo, nasičeno s seksom.<sup id="cite_ref-38" class="reference"><a href="#cite_note-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Tehnologija">Tehnologija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Tehnologija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Tehnologija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Rimska_tehnologija" title="Rimska tehnologija"> Rimska tehnologija</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pont_du_Gard_BLS.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/42/Pont_du_Gard_BLS.jpg/250px-Pont_du_Gard_BLS.jpg" decoding="async" width="250" height="96" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/42/Pont_du_Gard_BLS.jpg/500px-Pont_du_Gard_BLS.jpg 1.5x" data-file-width="12648" data-file-height="4882" /></a><figcaption><a href="/wiki/Pont_du_Gard" title="Pont du Gard">Pont du Gard</a> v Franciji je rimski akvadukt, zgrajen leta 19 pr. n. št. Je na seznamu svetovne dediščine.</figcaption></figure> <p>Rimljani se lahko pohvalijo z impresivnimi tehnološkimi podvigi, saj je uporabili velik del izumov, ki so se izgubili v srednjem veku in bili ponovno ovrednoteni do 19. in 20. stoletja. Primer tega je izolacijsko steklo, ki je bilo ponovno izumljeno šele v 1930-ih. Številne praktične rimske inovacije so bile sprejete iz prejšnjih grških modelov. Napredek je bil pogosto razdeljen in je temeljil na obrti. <a href="/wiki/Obrt" title="Obrt">Obrtniki</a> so tehnologije varovali kot poslovne skrivnosti. </p><p>Rimski gradbeni in vojaški inženiring sta predstavljala velik del tehnološke superiornosti in zapuščine Rima ter prispevala k gradnji več sto <a href="/wiki/Rimska_cesta" title="Rimska cesta">cest</a>, <a href="/wiki/Rimski_most" title="Rimski most">mostov</a>, <a href="/wiki/Rimski_akvadukt" title="Rimski akvadukt">akvaduktov</a>, <a href="/wiki/Rimske_terme" title="Rimske terme">kopališč</a>, <a href="/wiki/Rimsko_gledali%C5%A1%C4%8De_(zgradba)" title="Rimsko gledališče (zgradba)">gledališč</a> in <a href="/wiki/Rimski_amfiteater" title="Rimski amfiteater">amfiteatrov</a>. Številni spomeniki, kot so <a href="/wiki/Kolosej" title="Kolosej">Kolosej</a>, <a href="/wiki/Pont_du_Gard" title="Pont du Gard">Pont du Gard</a> in <a href="/wiki/Panteon,_Rim" title="Panteon, Rim">Panteon</a>, ostajajo kot dokaz o rimskem inženiringu in kulturi. </p><p>Rimljani so bili znani po svoji <a href="/wiki/Rimska_arhitektura" title="Rimska arhitektura">arhitekturi</a>, ki je z <a href="/wiki/Starogr%C5%A1ka_arhitektura" title="Starogrška arhitektura">grškimi</a> tradicijami združena v '<a href="/wiki/Klasi%C4%8Dna_arhitektura" title="Klasična arhitektura">klasično arhitekturo</a>'. Čeprav se je od grške arhitekture zelo razlikovala, si je Rim Grčijo močno sposodil, češ da se je držala strogih, oblikovalskih načrtov in razmerij. Razen dveh novih vrst stebrov, <a href="/wiki/Kompozitni_slog" title="Kompozitni slog">kompozitnih</a> in <a href="/wiki/Toskanski_slog" title="Toskanski slog">toskanskih</a> ter <a href="/wiki/Kupola" title="Kupola">kupole</a>, ki je izhajala iz <a href="/wiki/Etru%C5%A1%C4%8Dani" title="Etruščani">etruščanskega</a> <a href="/wiki/Lok_(arhitektura)" title="Lok (arhitektura)">loka</a>, je Rim do konca Republike poznal razmeroma malo arhitekturnih novosti. </p> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:RomaViaAppiaAntica03.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/RomaViaAppiaAntica03.JPG/250px-RomaViaAppiaAntica03.JPG" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/RomaViaAppiaAntica03.JPG/375px-RomaViaAppiaAntica03.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/RomaViaAppiaAntica03.JPG/500px-RomaViaAppiaAntica03.JPG 2x" data-file-width="1280" data-file-height="960" /></a><figcaption> Appijska cesta (Via Appia), cesta, ki povezuje mesto Rim z južnimi deli Italije, ostaja uporabna še danes.</figcaption></figure> <p>V 1. stoletju pred našim štetjem so Rimljani začeli široko uporabljati <a href="/wiki/Rimski_beton" title="Rimski beton">beton</a>. Beton je bil izumljen v poznem 3. stoletju pred našim štetjem. To je bil močan beton, pridobljen iz vulkanskega prahu imenovanega <a href="/wiki/Pozolana" title="Pozolana">pozolana</a> in je kmalu izpodrinil <a href="/wiki/Marmor" title="Marmor">marmor</a> kot glavni rimski gradbeni material ter omogočil veliko drznih arhitekturnih oblik. V 1. stoletju pred našim štetjem je <a href="/wiki/Vitruvij" title="Vitruvij">Vitruvij</a> napisal <i>De architectura</i>, morda prvi celoten traktat o arhitekturi v zgodovini. V poznem 1. stoletju pred našim štetjem je Rim začel uporabljati steklopihaštvo kmalu po izumu v Siriji okoli leta 50 pr. n. št. <a href="/wiki/Mozaik" title="Mozaik">Mozaiki</a> so cesarstvo prevzeli potem ko so bili odkriti vzorci med akcijami <a href="/wiki/Sula" title="Sula">Lucija Kornelija Sule</a> v Grčiji. </p><p>Rimljani so v veliki meri gradili tudi z lesom, kar je povzročilo hiter propad gozdov, ki so obdajali Rim in večji del Apeninskih gora. Prvi dokazi o trgovanju z lesom na daljavo so iz odkritja lesenih desk, posekanih med letoma 40 in 60 n. št., ki prihajajo iz gorovja Jure na severovzhodu Francije in so končale več kot 1055 milj daleč, v temeljih razkošnega <a href="/wiki/Portik" title="Portik">portika</a>, ki je bil del velike bogate patricijske vile, v osrednjem Rimu. Predlagajo, da je les, dolg približno 4 metre, prišel v Rim po reki Tiberi z ladjami, ki so potovale po Sredozemskem morju od sotočja rek <a href="/wiki/Saona" title="Saona">Saône</a> in <a href="/wiki/Rona" title="Rona">Rone</a> v današnjem mestu <a href="/wiki/Lyon" title="Lyon">Lyonu</a> v sodobni Franciji.<sup id="cite_ref-39" class="reference"><a href="#cite_note-39"><span class="cite-bracket">[</span>39<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>S trdnimi temelji in dobro drenažo so bile rimske ceste znane po svoji vzdržljivosti in številni odseki rimskega cestnega sistema so bili še vedno v uporabi tisoč let po padcu Rimskega cesarstva. Gradnja obsežne in učinkovite potovalne mreže po celotnem cesarstvu je močno povečala moč in vpliv Rima. Omogočale so, da so se <a href="/wiki/Rimska_legija" title="Rimska legija">rimske legije</a> hitro premestile, s predvidljivimi prehodi med ključnimi točkami cesarstva, ne glede na sezono.<sup id="cite_ref-40" class="reference"><a href="#cite_note-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Te ceste so imele tudi ogromen gospodarski pomen, saj so utrdile vlogo Rima kot trgovskega križišča - izvor izreka <i>vse ceste vodijo v Rim</i>. Rimska vlada je ohranila sistem potnih postaj, znan kot <i>cursus publicus</i>, ki so oskrbovale kurirje v rednih presledkih po cestah in vzpostavile sistem konjskih zamenjav, ki je omogočal odpošiljanje do 80 km na dan. </p><p>Rimljani so zgradili številne akvadukte za oskrbo z vodo v mestih in industrijskih krajih ter za pomoč pri njihovem kmetijstvu. Do 3. stoletja je mesto Rim oskrbovalo 11 akvaduktov v skupni dolžini 450 km. Večina akvaduktov je bila zgrajena pod površjem, le majhni deli nad tlemi podprti z loki. Včasih, ko je bilo treba prečkati doline, globlje od 500 m, so se za prenos vode po dolini uporabljali obrnjeni <a href="/w/index.php?title=Sifon&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sifon (stran ne obstaja)">sifoni</a>. </p><p>Rimljani so dosegli tudi velik napredek pri sanitarijah. Rimljani so bili še posebej znani po javnih kopališčih, imenovanih terme, ki so jih uporabljali tako v higienske kot družabne namene. V mnogih rimskih hišah so bile <a href="/wiki/Strani%C5%A1%C4%8De" title="Stranišče">sanitarije na splakovanje</a> in vodo iz pipe, za odtok pa kanalizacijo. Za odvoz odpadkov v reko Tibero je bil uporabljen zapleten kanalizacijski sistem <a href="/wiki/Cloaca_Maxima" title="Cloaca Maxima">Cloaca Maxima</a>. </p><p>Nekateri zgodovinarji domnevajo, da so svinčene cevi v kanalizacijskih in vodovodnih sistemih povzročile široko zastrupitev s svincem, kar je prispevalo k upadu natalitete in splošnemu razpadu rimske družbe, ki je vodil do padca Rimskega cesarstva. Vsebnost svinca je bila zmanjšana, ker pretoka vode iz akvaduktov ni bilo mogoče izklopiti; neprekinjeno je tekla skozi javne in zasebne odtoke v kanalizacijo, saj je bilo v uporabi le nekaj pip.<sup id="cite_ref-41" class="reference"><a href="#cite_note-41"><span class="cite-bracket">[</span>41<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tudi drugi avtorji so nasprotovali tej teoriji in poudarili, da so bile rimske cevi za vodo debelo obložene z nanosi, ki bi preprečevali, da bi se svinec izločal v vodo.<sup id="cite_ref-Grout2011_42-0" class="reference"><a href="#cite_note-Grout2011-42"><span class="cite-bracket">[</span>42<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text">Plutarh: <i>Romulov življenjepis</i></span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text">Gabba E. et al.: <i>Introduzione alla storia di Roma</i>, Milano 1999. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/887916113X" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 88-7916-113-X</a></span> </li> <li id="cite_note-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-3">↑</a></span> <span class="reference-text">Rendina, C.: <i>Roma ieri, oggi e domani</i>, Roma 2007. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9788854110250" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-88-541-1025-0</a></span> </li> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text">Ostrogorsky G.: <i>Zgodovina Bizanca</i>, Ljubljana 1961, prev Župančič M.</span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text">Sergi G.: <i>L'idea di Medioevo</i>, Roma 2003. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/8879894064" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 88-7989-406-4</a></span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text">N.Morley, <i>Metropolis and Hinterland</i> (Cambridge, 1996) 174–83</span> </li> <li id="cite_note-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-7">↑</a></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite id="CITEREFGawande2014" class="citation book cs1">Gawande, Atul (2014). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/beingmortalillne0000gawa"><i>Being Mortal</i></a>. London: Profile Books. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/beingmortalillne0000gawa/page/32">32</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781846685828" title="Posebno:ViriKnjig/9781846685828"><bdi>9781846685828</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Being+Mortal&rft.place=London&rft.pages=32&rft.pub=Profile+Books&rft.date=2014&rft.isbn=9781846685828&rft.aulast=Gawande&rft.aufirst=Atul&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fbeingmortalillne0000gawa&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-8">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAdkinsAdkins1998" class="citation book cs1">Adkins, Lesley; Adkins, Roy (1998). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/handbooktolifein0000adki_q8n6"><i>Handbook to Life in Ancient Rome</i></a>. Oxford: Oxford University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/handbooktolifein0000adki_q8n6/page/46">46</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-512332-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-512332-6"><bdi>978-0-19-512332-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Handbook+to+Life+in+Ancient+Rome&rft.place=Oxford&rft.pages=46&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1998&rft.isbn=978-0-19-512332-6&rft.aulast=Adkins&rft.aufirst=Lesley&rft.au=Adkins%2C+Roy&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fhandbooktolifein0000adki_q8n6&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-9">↑</a></span> <span class="reference-text">Frank Frost Abbott, <i>Society and Politics in Ancient Rome</i>, BiblioBazaar, LLC, 2009, p. 41</span> </li> <li id="cite_note-Lecture_13-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Lecture_13_10-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.historyguide.org/ancient/lecture13b.html">Lecture 13: A Brief Social History of the Roman Empire</a> by Steven Kreis. 11 October 2006. Retrieved 2 April 2007.</span> </li> <li id="cite_note-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-11">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFDuikerSpielvogel2001" class="citation book cs1">Duiker, William; Spielvogel, Jackson (2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/worldhistoryto1500duik/page/143"><i>World History</i></a> (Third izd.). Wadsworth. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/worldhistoryto1500duik/page/143">143</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-534-57168-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-534-57168-9"><bdi>978-0-534-57168-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=World+History&rft.pages=143&rft.edition=Third&rft.pub=Wadsworth&rft.date=2001&rft.isbn=978-0-534-57168-9&rft.aulast=Duiker&rft.aufirst=William&rft.au=Spielvogel%2C+Jackson&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fworldhistoryto1500duik%2Fpage%2F143&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-TexEd-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-TexEd_12-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20071225125840/http://www.txclassics.org/exceteducation.htm">Roman Education</a>. Latin ExCET Preparation. Texas Classical Association, by Ginny Lindzey, September 1998. Retrieved 27 March 2007.</span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMatyszak2003" class="citation book cs1">Matyszak, Philip (2003). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/chronicleofroman0000maty"><i>Chronicle of the Roman Republic</i></a>. London: Thames & Hudson. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/chronicleofroman0000maty/page/16">16</a>–42. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-500-05121-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-500-05121-4"><bdi>978-0-500-05121-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Chronicle+of+the+Roman+Republic&rft.place=London&rft.pages=16-42&rft.pub=Thames+%26+Hudson&rft.date=2003&rft.isbn=978-0-500-05121-4&rft.aulast=Matyszak&rft.aufirst=Philip&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fchronicleofroman0000maty&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-keegan263-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-keegan263_14-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFKeegan1993" class="citation book cs1">Keegan, John (1993). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/263"><i>A History of Warfare</i></a>. New York: Alfred A. Knopf. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/263">263–264</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-394-58801-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-394-58801-8"><bdi>978-0-394-58801-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+History+of+Warfare&rft.place=New+York&rft.pages=263-264&rft.pub=Alfred+A.+Knopf&rft.date=1993&rft.isbn=978-0-394-58801-8&rft.aulast=Keegan&rft.aufirst=John&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fhistoryofwarfare00keeg%2Fpage%2F263&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-15">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFGoldsworthy1996" class="citation book cs1">Goldsworthy, Adrian (1996). <i>The Roman Army at War 100 BC–AD 00</i>. Oxford: Oxford University Press. str. 33. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-815057-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-815057-2"><bdi>978-0-19-815057-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Roman+Army+at+War+100+BC%E2%80%93AD+00&rft.place=Oxford&rft.pages=33&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1996&rft.isbn=978-0-19-815057-2&rft.aulast=Goldsworthy&rft.aufirst=Adrian&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-16">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFGoldsworthy2003" class="citation book cs1">Goldsworthy, Adrian (2003). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/completeromanarm0000gold"><i>The Complete Roman Army</i></a>. London: Thames and Hudson, Ltd. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/completeromanarm0000gold/page/22">22</a>–24, 37–38. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-500-05124-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-500-05124-5"><bdi>978-0-500-05124-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Complete+Roman+Army&rft.place=London&rft.pages=22-24%2C+37-38&rft.pub=Thames+and+Hudson%2C+Ltd.&rft.date=2003&rft.isbn=978-0-500-05124-5&rft.aulast=Goldsworthy&rft.aufirst=Adrian&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fcompleteromanarm0000gold&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-17">↑</a></span> <span class="reference-text">P.A. Brunt, "Army and Land in the Roman Republic," in <i>The Fall of the Roman Republic and Related Essays</i>, Oxford University Press (Oxford 1988) <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-19-814849-6" title="Posebno:ViriKnjig/0-19-814849-6">0-19-814849-6</a>, str. 253; William V. Harris, <i>War and Imperialism in Republican Rome 327–70 BC</i>, Oxford University Press (Oxford 1979) <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-19-814866-6" title="Posebno:ViriKnjig/0-19-814866-6">0-19-814866-6</a>, str. 44.</span> </li> <li id="cite_note-keegan273-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-keegan273_18-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFKeegan1993" class="citation book cs1">Keegan, John (1993). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/273"><i>A History of Warfare</i></a>. New York: Alfred A. Knopf. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/273">273–274</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-394-58801-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-394-58801-8"><bdi>978-0-394-58801-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+History+of+Warfare&rft.place=New+York&rft.pages=273-274&rft.pub=Alfred+A.+Knopf&rft.date=1993&rft.isbn=978-0-394-58801-8&rft.aulast=Keegan&rft.aufirst=John&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fhistoryofwarfare00keeg%2Fpage%2F273&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text">Karl Christ, <i>The Romans</i>, University of California Press (Berkeley, 1984)<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-520-04566-1" title="Posebno:ViriKnjig/0-520-04566-1">0-520-04566-1</a>, pp. 74–76.</span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFGoldsworthy1996" class="citation book cs1">Goldsworthy, Adrian (1996). <i>The Roman Army at War 100 BC – AD 200</i>. Oxford: Oxford University Press. str. 36–37. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-815057-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-815057-2"><bdi>978-0-19-815057-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Roman+Army+at+War+100+BC+%E2%80%93+AD+200&rft.place=Oxford&rft.pages=36-37&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1996&rft.isbn=978-0-19-815057-2&rft.aulast=Goldsworthy&rft.aufirst=Adrian&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-21">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMackay2004" class="citation book cs1">Mackay, Christopher S. (2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/ancientromemilit0000mack"><i>Ancient Rome: A Military and Political History</i></a>. Cambridge: Cambridge University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/ancientromemilit0000mack/page/295">295</a>–296. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-80918-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-80918-4"><bdi>978-0-521-80918-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Ancient+Rome%3A+A+Military+and+Political+History&rft.place=Cambridge&rft.pages=295-296&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2004&rft.isbn=978-0-521-80918-4&rft.aulast=Mackay&rft.aufirst=Christopher+S.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fancientromemilit0000mack&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span>. Also chapters 23–24.</span> </li> <li id="cite_note-Potter_pp._76-78-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Potter_pp._76-78_22-0">↑</a></span> <span class="reference-text">This paragraph is based upon Potter, pp. 76–78.</span> </li> <li id="cite_note-23"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-23">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFElton1996" class="citation book cs1">Elton, Hugh (1996). <i>Warfare in Roman Europe AD 350–425</i>. Oxford: Oxford University Press. str. 99–101. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-815241-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-815241-5"><bdi>978-0-19-815241-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Warfare+in+Roman+Europe+AD+350%E2%80%93425&rft.place=Oxford&rft.pages=99-101&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1996&rft.isbn=978-0-19-815241-5&rft.aulast=Elton&rft.aufirst=Hugh&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Cassonpageset1-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Cassonpageset1_24-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFCasson1998" class="citation book cs1">Casson, Lionel (1998). <span class="cs1-lock-registration" title="Z brezplačno registracijo"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/everydaylifeinan00cass"><i>Everyday Life in Ancient Rome</i></a></span>. Baltimore: The Johns Hopkins University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/everydaylifeinan00cass/page/10">10–11</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8018-5992-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8018-5992-2"><bdi>978-0-8018-5992-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Everyday+Life+in+Ancient+Rome&rft.place=Baltimore&rft.pages=10-11&rft.pub=The+Johns+Hopkins+University+Press&rft.date=1998&rft.isbn=978-0-8018-5992-2&rft.aulast=Casson&rft.aufirst=Lionel&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Feverydaylifeinan00cass&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-25"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-25">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://fathom.lib.uchicago.edu/1/777777121908/">Family Values in Ancient Rome</a> by Richard Saller. The University of Chicago Library Digital Collections: Fathom Archive. 2001. Visited 14 April 2007.</span> </li> <li id="cite_note-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-26">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAdkinsAdkins1998" class="citation book cs1">Adkins, Lesley; Adkins, Roy (1998). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/handbooktolifein0000adki_q8n6"><i>Handbook to Life in Ancient Rome</i></a>. Oxford: Oxford University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/handbooktolifein0000adki_q8n6/page/339">339</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-512332-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-512332-6"><bdi>978-0-19-512332-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Handbook+to+Life+in+Ancient+Rome&rft.place=Oxford&rft.pages=339&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1998&rft.isbn=978-0-19-512332-6&rft.aulast=Adkins&rft.aufirst=Lesley&rft.au=Adkins%2C+Roy&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fhandbooktolifein0000adki_q8n6&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-27">↑</a></span> <span class="reference-text">Lifepac History & Geography, Grade 6 Unit 3, p. 28.z</span> </li> <li id="cite_note-28"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-28">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.utexas.edu/cola/centers/lrc/eieol/latol-0-X.html">Latin Online: Series Introduction</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150429221355/http://www.utexas.edu/cola/centers/lrc/eieol/latol-0-X.html">Arhivirano</a> 2015-04-29 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. by Winfred P. Lehmann and Jonathan Slocum. Linguistics Research Center. The University of Texas at Austin. 15 February 2007. Retrieved 1 April 2007.</span> </li> <li id="cite_note-29"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-29">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFCalvert1999" class="citation web cs1">Calvert, J.B. (8. avgust 1999). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070403040205/http://www.du.edu/~etuttle/classics/latalph.htm">»The Latin Alphabet«</a>. <i>University of Denver</i>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.du.edu/~etuttle/classics/latalph.htm">prvotnega spletišča</a> dne 3. aprila 2007.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=University+of+Denver&rft.atitle=The+Latin+Alphabet&rft.date=1999-08-08&rft.aulast=Calvert&rft.aufirst=J.B.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.du.edu%2F~etuttle%2Fclassics%2Flatalph.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-30"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-30">↑</a></span> <span class="reference-text"> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070810033726/http://classics.lss.wisc.edu/courses/Classical_Latin_Supplement.pdf">Classical Latin Supplement</a>. p. 2. Retrieved 2 April 2007.</span> </li> <li id="cite_note-31"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-31">↑</a></span> <span class="reference-text">József Herman, <i>Vulgar Latin</i>, English translation 2000, pp. 109–114 <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0271020013" title="Posebno:ViriKnjig/978-0271020013">978-0271020013</a></span> </li> <li id="cite_note-32"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-32">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAdkinsAdkins1998" class="citation book cs1">Adkins, Lesley; Adkins, Roy (1998). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/handbooktolifein0000adki_q8n6"><i>Handbook to Life in Ancient Rome</i></a>. Oxford: Oxford University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/handbooktolifein0000adki_q8n6/page/203">203</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-512332-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-512332-6"><bdi>978-0-19-512332-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Handbook+to+Life+in+Ancient+Rome&rft.place=Oxford&rft.pages=203&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1998&rft.isbn=978-0-19-512332-6&rft.aulast=Adkins&rft.aufirst=Lesley&rft.au=Adkins%2C+Roy&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fhandbooktolifein0000adki_q8n6&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-33"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-33">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFEdward_Gibbon1787" class="citation book cs1">Edward Gibbon (1787). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=HvIbFyM1s54C&pg=PA91"><i>The history of the decline and fall of the Roman Empire</i></a>. printed for J.J. Tourneisen. str. 91.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+history+of+the+decline+and+fall+of+the+Roman+Empire&rft.pages=91&rft.pub=printed+for+J.J.+Tourneisen&rft.date=1787&rft.au=Edward+Gibbon&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DHvIbFyM1s54C%26pg%3DPA91&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-34"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-34">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.roman-emperors.org/theo1.htm">Theodosius I (379–395 AD)</a> by David Woods. De Imperatoribus Romanis. 2 February 1999. Retrieved 4 April 2007.</span> </li> <li id="cite_note-35"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-35">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFHarvey,_Brian_K.2016" class="citation book cs1">Harvey, Brian K., ur. (2016). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=agyhCwAAQBAJ"><i>Daily Life in Ancient Rome: A Sourcebook</i></a>. Hackett Publishing Company. str. 21–28. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781585107964" title="Posebno:ViriKnjig/9781585107964"><bdi>9781585107964</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Daily+Life+in+Ancient+Rome%3A+A+Sourcebook&rft.pages=21-28&rft.pub=Hackett+Publishing+Company&rft.date=2016&rft.isbn=9781585107964&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DagyhCwAAQBAJ&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-36"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-36">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFLanglands,_Rebecca2006" class="citation book cs1">Langlands, Rebecca (2006). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=GBLnttutuOMC"><i>Sexual Morality in Ancient Rome</i></a>. Cambridge University Press. str. 3–20. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780521859431" title="Posebno:ViriKnjig/9780521859431"><bdi>9780521859431</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Sexual+Morality+in+Ancient+Rome&rft.pages=3-20&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2006&rft.isbn=9780521859431&rft.au=Langlands%2C+Rebecca&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DGBLnttutuOMC&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-37"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-37">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAdkinsAdkins1998" class="citation book cs1">Adkins, Lesley; Adkins, Roy (1998). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/handbooktolifein0000adki_q8n6"><i>Handbook to Life in Ancient Rome</i></a>. Oxford: Oxford University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/handbooktolifein0000adki_q8n6/page/349">349</a>–350. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-512332-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-512332-6"><bdi>978-0-19-512332-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Handbook+to+Life+in+Ancient+Rome&rft.place=Oxford&rft.pages=349-350&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1998&rft.isbn=978-0-19-512332-6&rft.aulast=Adkins&rft.aufirst=Lesley&rft.au=Adkins%2C+Roy&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fhandbooktolifein0000adki_q8n6&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-38"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-38">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFGrant2005" class="citation book cs1">Grant, Michael (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/citiesofvesuvius0000gran"><i>Cities of Vesuvius: Pompeii and Herculaneum</i></a>. London: Phoenix Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/citiesofvesuvius0000gran/page/130">130</a>–134. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-898800-45-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-898800-45-3"><bdi>978-1-898800-45-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Cities+of+Vesuvius%3A+Pompeii+and+Herculaneum&rft.place=London&rft.pages=130-134&rft.pub=Phoenix+Press&rft.date=2005&rft.isbn=978-1-898800-45-3&rft.aulast=Grant&rft.aufirst=Michael&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fcitiesofvesuvius0000gran&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-39"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-39">↑</a></span> <span class="reference-text">Choi, Charles Q. (4 December 2019). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.insidescience.org/news/muddy-find-shows-how-foreign-timber-helped-build-ancient-rome">"Muddy Find Shows How Foreign Timber Helped Build Ancient Rome."</a> <i>InsideScience.org</i>. Retrieved 22 May 2020.</span> </li> <li id="cite_note-40"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-40">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFKeegan1993" class="citation book cs1">Keegan, John (1993). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/303"><i>A History of Warfare</i></a>. New York: Alfred A. Knopf. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/historyofwarfare00keeg/page/303">303</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-394-58801-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-394-58801-8"><bdi>978-0-394-58801-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+History+of+Warfare&rft.place=New+York&rft.pages=303&rft.pub=Alfred+A.+Knopf&rft.date=1993&rft.isbn=978-0-394-58801-8&rft.aulast=Keegan&rft.aufirst=John&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fhistoryofwarfare00keeg%2Fpage%2F303&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-41"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-41">↑</a></span> <span class="reference-text"><i>Roman Aqueducts and Water Supply</i> by A.T. Hodge (1992)</span> </li> <li id="cite_note-Grout2011-42"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Grout2011_42-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFGrout" class="citation web cs1">Grout, James. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://penelope.uchicago.edu/~grout/encyclopaedia_romana/wine/leadpoisoning.html">»Lead Poisoning and Rome«</a>. University of Chicago. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.webcitation.org/60N6AQZTk?url=http://penelope.uchicago.edu/~grout/encyclopaedia_romana/wine/leadpoisoning.html">Arhivirano</a> iz spletišča dne 22. julija 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 22. julija 2011</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Lead+Poisoning+and+Rome&rft.pub=University+of+Chicago&rft.aulast=Grout&rft.aufirst=James&rft_id=http%3A%2F%2Fpenelope.uchicago.edu%2F~grout%2Fencyclopaedia_romana%2Fwine%2Fleadpoisoning.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AStarorimska+civilizacija" class="Z3988"></span></span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/40px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/60px-Commons-logo.svg.png 1.5x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <span style="font-weight: bold; font-style: italic;"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Ancient_Rome" class="extiw" title="commons:Category:Ancient Rome">Starorimska civilizacija</a></span>.</div></div> </div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080613173831/http://sd71.bc.ca/sd71/school/courtmid/Library/subject_resources/socials/ancient_rome.htm">Ancient Rome</a> resources for students from the Courtenay Middle School Library.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20091204081729/http://ocw.nd.edu/classics/history-of-ancient-rome">History of ancient Rome</a> OpenCourseWare from the University of Notre Dame providing free resources including lectures, discussion questions, assignments, and exams.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://ancientrome.ru/art/artworken/result.htm?ds=-800&de=500&st=1">Gallery of the Ancient Art: Ancient Rome</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/home.html">Lacus Curtius</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.livius.org/rome.html">Livius.Org</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170701084803/http://www.livius.org/rome.html">Arhivirano</a> 2017-07-01 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.unrv.com/">United Nations of Roma Victrix (UNRV) History</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.waterhistory.org/histories/rome/">Water and Wastewater Systems in Imperial Rome</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://romandnaproject.org/">Roman DNA project</a></li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q1747689#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q1747689#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q1747689#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/244992873">1</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/145348938">2</a></span></li></ul></li> <li><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/244992873">WorldCat (via VIAF)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://datos.bne.es/resource/XX450599">Španija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb119328036">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb119328036">(data)</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4076778-4">Nemčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nli.org.il/en/authorities/987007559656005171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n79039816">ZDA</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.ndl.go.jp/auth/ndlna/00569665">Japonska</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ge131512&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://katalog.nsk.hr/F/?func=direct&doc_number=000195596&local_base=nsk10">Hrvaška</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mak.bn.org.pl/cgi-bin/KHW/makwww.exe?BM=1&NU=1&IM=4&WI=9810569243105606">Poljska</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/1204885/">Faceted Application of Subject Terminology</a></span> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/1754964/">2</a></span></li></ul></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://hls-dhs-dss.ch/fr/articles/008248">Zgodovinski leksikon Švice</a></span></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/027243001">1</a></span></li></ul></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?useformat=desktop&type=1x1&usesul3=0" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&oldid=6413943">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&oldid=6413943</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Anti%C4%8Dni_Rim" title="Kategorija:Antični Rim">Antični Rim</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Zgodovina_Italije" title="Kategorija:Zgodovina Italije">Zgodovina Italije</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Zgodovina_Evrope" title="Kategorija:Zgodovina Evrope">Zgodovina Evrope</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Zgodovina_Rima" title="Kategorija:Zgodovina Rima">Zgodovina Rima</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Zahodna_kultura" title="Kategorija:Zahodna kultura">Zahodna kultura</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_%C4%8Darobnimi_povezavami_ISBN" title="Kategorija:Strani s čarobnimi povezavami ISBN">Strani s čarobnimi povezavami ISBN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_iz_Wikipodatkov" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov">Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NDL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NDL">Wikipedijini članki z identifikatorji NDL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NSK" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NSK">Wikipedijini članki z identifikatorji NSK</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_PLWABN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN">Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_HDS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji HDS">Wikipedijini članki z identifikatorji HDS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_-_ve%C4%8Dkratni" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni">Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 22:46, 28. marec 2025.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Starorimska_civilizacija&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://www.wikimedia.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><picture><source media="(min-width: 500px)" srcset="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29"><img src="/static/images/footer/wikimedia.svg" width="25" height="25" alt="Wikimedia Foundation" lang="en" loading="lazy"></picture></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><picture><source media="(min-width: 500px)" srcset="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" width="88" height="31"><img src="/w/resources/assets/mediawiki_compact.svg" alt="Powered by MediaWiki" lang="en" width="25" height="25" loading="lazy"></picture></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-header-container vector-sticky-header-container"> <div id="vector-sticky-header" class="vector-sticky-header"> <div class="vector-sticky-header-start"> <div class="vector-sticky-header-icon-start vector-button-flush-left vector-button-flush-right" aria-hidden="true"> <button class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-sticky-header-search-toggle" tabindex="-1" data-event-name="ui.vector-sticky-search-form.icon"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </button> </div> <div role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box"> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail"> <form action="/w/index.php" id="vector-sticky-search-form" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji"> <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <div class="vector-sticky-header-context-bar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-sticky-header-toc" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-sticky-header-toc vector-sticky-header-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-sticky-header-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-sticky-header-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-sticky-header-toc-label" for="vector-sticky-header-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-sticky-header-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div class="vector-sticky-header-context-bar-primary" aria-hidden="true" ><span class="mw-page-title-main">Starorimska civilizacija</span></div> </div> </div> <div class="vector-sticky-header-end" aria-hidden="true"> <div class="vector-sticky-header-icons"> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-talk-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="talk-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-speechBubbles mw-ui-icon-wikimedia-speechBubbles"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-subject-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="subject-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-article mw-ui-icon-wikimedia-article"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-history-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="history-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-history mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-history"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only mw-watchlink" id="ca-watchstar-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="watch-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-star mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-star"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-ve-edit-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ve-edit-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-edit mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-edit"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-edit-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="wikitext-edit-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-wikiText mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-wikiText"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-viewsource-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ve-edit-protected-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-editLock mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-editLock"></span> <span></span> </a> </div> <div class="vector-sticky-header-buttons"> <button class="cdx-button cdx-button--weight-quiet mw-interlanguage-selector" id="p-lang-btn-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-language mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-language"></span> <span>145 jezikov</span> </button> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive" id="ca-addsection-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="addsection-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-speechBubbleAdd-progressive mw-ui-icon-wikimedia-speechBubbleAdd-progressive"></span> <span>Dodaj temo</span> </a> </div> <div class="vector-sticky-header-icon-end"> <div class="vector-user-links"> </div> </div> </div> </div> </div> <div class="mw-portlet mw-portlet-dock-bottom emptyPortlet" id="p-dock-bottom"> <ul> </ul> </div> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-5c6f46dcf-z2wtm","wgBackendResponseTime":144,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.395","walltime":"0.504","ppvisitednodes":{"value":2837,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":55362,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":1684,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":15,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":14,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":82283,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 380.626 1 -total"," 64.77% 246.539 1 Predloga:Sklici"," 42.94% 163.448 20 Predloga:Navedi_knjigo"," 19.60% 74.587 1 Predloga:Commons_category"," 18.74% 71.324 1 Predloga:Sister_project"," 17.93% 68.246 1 Predloga:Side_box"," 11.67% 44.412 2 Predloga:If_then_show"," 11.36% 43.242 4 Predloga:ISBN"," 10.12% 38.510 1 Predloga:Normativna_kontrola"," 5.41% 20.581 4 Predloga:Catalog_lookup_link"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.206","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":4235183,"limit":52428800}},"cachereport":{"origin":"mw-web.codfw.main-779c5f569f-8vshs","timestamp":"20250328204719","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Starorimska civilizacija","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Starorimska_civilizacija","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q1747689","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q1747689","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2012-10-07T09:08:54Z","dateModified":"2025-03-28T20:46:15Z","headline":"dr\u017eava, ki je za\u010dela rasti na Apeninskem polotoku v 8. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem"}</script> </body> </html>