CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Zgodovina Armenije - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"fb0e443b-0e0f-4607-ad0f-505d8e90206f","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Zgodovina_Armenije","wgTitle":"Zgodovina Armenije","wgCurRevisionId":6246015,"wgRevisionId":6246015,"wgArticleId":9238,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami","Članki z mrtvimi zunanjimi povezavami","Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov","Predloga Webarchive z wayback linki","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Strani s čarobnimi povezavami ISBN","Zgodovina Armenije"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Zgodovina_Armenije", "wgRelevantArticleId":9238,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":40000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q193688","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics": true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","site","mediawiki.page.ready","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init", "ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Armenian_Empire.png/1200px-Armenian_Empire.png"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="680"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Armenian_Empire.png/800px-Armenian_Empire.png"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="453"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Armenian_Empire.png/640px-Armenian_Empire.png"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="363"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Zgodovina Armenije - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Armenije"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Armenije"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Zgodovina_Armenije rootpage-Zgodovina_Armenije skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Zgodovina+Armenije" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Zgodovina+Armenije" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Zgodovina+Armenije" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Zgodovina+Armenije" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Prazgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Prazgodovina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Prazgodovina</span> </div> </a> <ul id="toc-Prazgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Železna_doba" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Železna_doba"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Železna doba</span> </div> </a> <ul id="toc-Železna_doba-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Antika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Antika"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Antika</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Antika-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Antika</span> </button> <ul id="toc-Antika-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Tuja_nadvlada" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Tuja_nadvlada"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1</span> <span>Tuja nadvlada</span> </div> </a> <ul id="toc-Tuja_nadvlada-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Drugo_kraljestvo_in_Rimljani" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Drugo_kraljestvo_in_Rimljani"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.2</span> <span>Drugo kraljestvo in Rimljani</span> </div> </a> <ul id="toc-Drugo_kraljestvo_in_Rimljani-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pokristjanjenje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pokristjanjenje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.3</span> <span>Pokristjanjenje</span> </div> </a> <ul id="toc-Pokristjanjenje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Razdelitev_Armenije" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Razdelitev_Armenije"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.4</span> <span>Razdelitev Armenije</span> </div> </a> <ul id="toc-Razdelitev_Armenije-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Obnova_kraljestva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Obnova_kraljestva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.5</span> <span>Obnova kraljestva</span> </div> </a> <ul id="toc-Obnova_kraljestva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Srednji_vek_in_sodobnost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Srednji_vek_in_sodobnost"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Srednji vek in sodobnost</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Srednji_vek_in_sodobnost-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Srednji vek in sodobnost</span> </button> <ul id="toc-Srednji_vek_in_sodobnost-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Rusija_in_Turčija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Rusija_in_Turčija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1</span> <span>Rusija in Turčija</span> </div> </a> <ul id="toc-Rusija_in_Turčija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Genocid" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Genocid"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Genocid</span> </div> </a> <ul id="toc-Genocid-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Prva_republika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Prva_republika"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Prva republika</span> </div> </a> <ul id="toc-Prva_republika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sovjetska_zveza" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Sovjetska_zveza"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Sovjetska zveza</span> </div> </a> <ul id="toc-Sovjetska_zveza-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Neodvisnost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Neodvisnost"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Neodvisnost</span> </div> </a> <ul id="toc-Neodvisnost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-21._stoletje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#21._stoletje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>21. stoletje</span> </div> </a> <ul id="toc-21._stoletje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Knjige" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Knjige"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">11</span> <span>Knjige</span> </div> </a> <ul id="toc-Knjige-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">12</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Zgodovina Armenije</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 59 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-59" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">59 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%AA%D8%A7%D8%B1%D9%8A%D8%AE_%D8%A3%D8%B1%D9%85%D9%8A%D9%86%D9%8A%D8%A7" title="تاريخ أرمينيا – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="تاريخ أرمينيا" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Historia_d%27Armenia" title="Historia d'Armenia – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Historia d'Armenia" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Asturianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D3%98%D1%80%D0%BC%D3%99%D0%BD%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD_%D1%82%D0%B0%D1%80%D0%B8%D1%85%D1%8B" title="Әрмәнстан тарихы – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Әрмәнстан тарихы" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target"><span>Башҡортса</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%8B%D1%8F_%D0%90%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%96%D1%96" title="Гісторыя Арменіі – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Гісторыя Арменіі" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%8B%D1%8F_%D0%90%D1%80%D0%BC%D1%8D%D0%BD%D1%96%D1%96" title="Гісторыя Армэніі – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Гісторыя Армэніі" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская (тарашкевіца)</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%8F_%D0%BD%D0%B0_%D0%90%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D1%8F" title="История на Армения – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="История на Армения" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%86%E0%A6%B0%E0%A7%8D%E0%A6%AE%E0%A7%87%E0%A6%A8%E0%A6%BF%E0%A6%AF%E0%A6%BC%E0%A6%BE%E0%A6%B0_%E0%A6%87%E0%A6%A4%E0%A6%BF%E0%A6%B9%E0%A6%BE%E0%A6%B8" title="আর্মেনিয়ার ইতিহাস – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="আর্মেনিয়ার ইতিহাস" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Istor_Armenia" title="Istor Armenia – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Istor Armenia" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Historija_Armenije" title="Historija Armenije – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Historija Armenije" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bosanski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Hist%C3%B2ria_d%27Arm%C3%A8nia" title="Història d'Armènia – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Història d'Armènia" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/D%C4%9Bjiny_Arm%C3%A9nie" title="Dějiny Arménie – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Dějiny Arménie" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Hanes_Armenia" title="Hanes Armenia – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Hanes Armenia" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Armeniens_historie" title="Armeniens historie – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Armeniens historie" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Geschichte_Armeniens" title="Geschichte Armeniens – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Geschichte Armeniens" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/History_of_Armenia" title="History of Armenia – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="History of Armenia" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Historio_de_Armenio" title="Historio de Armenio – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Historio de Armenio" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Historia_de_Armenia" title="Historia de Armenia – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Historia de Armenia" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Armeenia_ajalugu" title="Armeenia ajalugu – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Armeenia ajalugu" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Armeniako_historia" title="Armeniako historia – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Armeniako historia" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%AA%D8%A7%D8%B1%DB%8C%D8%AE_%D8%A7%D8%B1%D9%85%D9%86%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="تاریخ ارمنستان – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="تاریخ ارمنستان" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Armenian_historia" title="Armenian historia – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Armenian historia" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Histoire_de_l%27Arm%C3%A9nie" title="Histoire de l'Arménie – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Histoire de l'Arménie" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Historia_de_Armenia" title="Historia de Armenia – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Historia de Armenia" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Povijest_Armenije" title="Povijest Armenije – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Povijest Armenije" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/%C3%96rm%C3%A9nyorsz%C3%A1g_t%C3%B6rt%C3%A9nelme" title="Örményország történelme – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Örményország történelme" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%80%D5%A1%D5%B5%D5%B8%D6%81_%D5%BA%D5%A1%D5%BF%D5%B4%D5%B8%D6%82%D5%A9%D5%B5%D5%B8%D6%82%D5%B6" title="Հայոց պատմություն – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Հայոց պատմություն" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hyw mw-list-item"><a href="https://hyw.wikipedia.org/wiki/%D5%80%D5%A1%D5%B5%D5%B8%D6%81_%D5%8A%D5%A1%D5%BF%D5%B4%D5%B8%D6%82%D5%A9%D5%AB%D6%82%D5%B6" title="Հայոց Պատմութիւն – Western Armenian" lang="hyw" hreflang="hyw" data-title="Հայոց Պատմութիւն" data-language-autonym="Արեւմտահայերէն" data-language-local-name="Western Armenian" class="interlanguage-link-target"><span>Արեւմտահայերէն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Storia_dell%27Armenia" title="Storia dell'Armenia – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Storia dell'Armenia" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%A2%E3%83%AB%E3%83%A1%E3%83%8B%E3%82%A2%E3%81%AE%E6%AD%B4%E5%8F%B2" title="アルメニアの歴史 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="アルメニアの歴史" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%A1%E1%83%9D%E1%83%9B%E1%83%AE%E1%83%94%E1%83%97%E1%83%98%E1%83%A1_%E1%83%98%E1%83%A1%E1%83%A2%E1%83%9D%E1%83%A0%E1%83%98%E1%83%90" title="სომხეთის ისტორია – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="სომხეთის ისტორია" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EC%95%84%EB%A5%B4%EB%A9%94%EB%8B%88%EC%95%84%EC%9D%98_%EC%97%AD%EC%82%AC" title="아르메니아의 역사 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="아르메니아의 역사" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Historia_Armeniae" title="Historia Armeniae – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Historia Armeniae" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lez mw-list-item"><a href="https://lez.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D0%B0%D1%82%D0%B5%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%8F:%D0%AD%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D0%B8%D0%BD_%D1%82%D0%B0%D1%80%D0%B8%D1%85" title="Категория:Эрменистандин тарих – lezginščina" lang="lez" hreflang="lez" data-title="Категория:Эрменистандин тарих" data-language-autonym="Лезги" data-language-local-name="lezginščina" class="interlanguage-link-target"><span>Лезги</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Arm%C4%97nijos_istorija" title="Armėnijos istorija – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Armėnijos istorija" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Arm%C4%93nijas_v%C4%93sture" title="Armēnijas vēsture – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Armēnijas vēsture" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%BD%D0%B0_%D0%95%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D1%98%D0%B0" title="Историја на Ерменија – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Историја на Ерменија" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%85%E0%B5%BC%E0%B4%AE%E0%B5%87%E0%B4%A8%E0%B4%BF%E0%B4%AF%E0%B4%AF%E0%B5%81%E0%B4%9F%E0%B5%86_%E0%B4%9A%E0%B4%B0%E0%B4%BF%E0%B4%A4%E0%B5%8D%E0%B4%B0%E0%B4%82" title="അർമേനിയയുടെ ചരിത്രം – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="അർമേനിയയുടെ ചരിത്രം" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Sejarah_Armenia" title="Sejarah Armenia – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Sejarah Armenia" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Geschiedenis_van_Armeni%C3%AB" title="Geschiedenis van Armenië – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Geschiedenis van Armenië" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Armenias_historie" title="Armenias historie – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Armenias historie" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Historia_Armenii" title="Historia Armenii – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Historia Armenii" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%D8%B1%D9%85%DB%8C%D9%86%DB%8C%D8%A7_%D8%AF%DB%8C_%D8%AA%D8%B1%DB%8C%D8%AE" title="آرمینیا دی تریخ – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="آرمینیا دی تریخ" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target"><span>پنجابی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D8%AF_%D8%A7%D8%B1%D9%85%D9%86%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86_%D8%AA%D8%A7%D8%B1%DB%8C%D8%AE" title="د ارمنستان تاریخ – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="د ارمنستان تاریخ" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target"><span>پښتو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Hist%C3%B3ria_da_Arm%C3%AAnia" title="História da Armênia – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="História da Armênia" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Istoria_Armeniei" title="Istoria Armeniei – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Istoria Armeniei" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%8F_%D0%90%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B8" title="История Армении – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="История Армении" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si mw-list-item"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B6%86%E0%B6%B8%E0%B7%9A%E0%B6%B1%E0%B7%92%E0%B6%BA%E0%B7%8F%E0%B7%80%E0%B7%9A_%E0%B6%89%E0%B6%AD%E0%B7%92%E0%B7%84%E0%B7%8F%E0%B7%83%E0%B6%BA" title="ආමේනියාවේ ඉතිහාසය – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="ආමේනියාවේ ඉතිහාසය" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target"><span>සිංහල</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/History_of_Armenia" title="History of Armenia – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="History of Armenia" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Dejiny_Arm%C3%A9nska" title="Dejiny Arménska – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Dejiny Arménska" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Historia_e_Armenis%C3%AB" title="Historia e Armenisë – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Historia e Armenisë" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0_%D0%88%D0%B5%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D1%98%D0%B5" title="Историја Јерменије – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Историја Јерменије" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Armeniens_historia" title="Armeniens historia – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Armeniens historia" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Historia_ya_Armenia" title="Historia ya Armenia – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Historia ya Armenia" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target"><span>Kiswahili</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Ermenistan_tarihi" title="Ermenistan tarihi – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Ermenistan tarihi" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%86%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%8F_%D0%92%D1%96%D1%80%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%96%D1%97" title="Історія Вірменії – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Історія Вірменії" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D8%AA%D8%A7%D8%B1%DB%8C%D8%AE_%D8%A2%D8%B1%D9%85%DB%8C%D9%86%DB%8C%D8%A7" title="تاریخ آرمینیا – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="تاریخ آرمینیا" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/L%E1%BB%8Bch_s%E1%BB%AD_Armenia" title="Lịch sử Armenia – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Lịch sử Armenia" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E4%BA%9A%E7%BE%8E%E5%B0%BC%E4%BA%9A%E5%8E%86%E5%8F%B2" title="亚美尼亚历史 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="亚美尼亚历史" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E4%BA%9A%E7%BE%8E%E5%B0%BC%E4%BA%9A%E5%8E%86%E5%8F%B2" title="亚美尼亚历史 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="亚美尼亚历史" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q193688#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Zgodovina_Armenije" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="new vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Pogovor:Zgodovina_Armenije&action=edit&redlink=1" rel="discussion" class="new" title="Pogovor o vsebinski strani (stran ne obstaja) [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Zgodovina_Armenije"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Zgodovina_Armenije"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Zgodovina_Armenije" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Zgodovina_Armenije" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&oldid=6246015" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Zgodovina_Armenije&id=6246015&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FZgodovina_Armenije"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FZgodovina_Armenije"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Zgodovina+Armenije"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Zgodovina_Armenije&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:History_of_Armenia" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q193688" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Armenian_Empire.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Armenian_Empire.png/300px-Armenian_Empire.png" decoding="async" width="300" height="170" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Armenian_Empire.png/450px-Armenian_Empire.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Armenian_Empire.png/600px-Armenian_Empire.png 2x" data-file-width="1500" data-file-height="850" /></a><figcaption>Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim</figcaption></figure> <p><b>Armenija</b> leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro <a href="/wiki/Ararat" title="Ararat">Ararat</a>. Prvotno <a href="/wiki/Armenci" title="Armenci">armensko</a> ime države je bilo Hajk, pozneje Hajastan (armensko այաստան), prevedeno kot dežela <a href="/wiki/Hajk_Veliki" title="Hajk Veliki">Hajka</a> in je sestavljeno iz imena starodavnega mezopotamskega boga Haja<sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> (<i>ha-ià</i>) in perzijske pripone <i>- stan</i> ('zemljišče'). Zgodovinski sovražnik Hajka (legendarni vladar Armenije), <i>Hajastan</i>, je bil Bel, oziroma z drugimi besedami <a href="/wiki/Baal" title="Baal">Baal</a> (akadski sorodnik Bēlu).<sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Ime Armenija so državi podelile okoliške države, tradicionalno pa izvira iz Armenaka ali Arama (Hajkov prapravnuk in drugega voditelja, ki je po armenski tradiciji prednik vseh Armencev)<sup id="cite_ref-3" class="reference"><a href="#cite_note-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. V <a href="/wiki/Bronasta_doba" title="Bronasta doba">bronasti dobi</a> je na območju Velike Armenije cvetelo več držav, med njimi <a href="/wiki/Hetiti" title="Hetiti">Hetitsko cesarstvo</a> (na vrhuncu moči), <a href="/wiki/Mitani" title="Mitani">Mitani</a> (Jugovzhodna zgodovinska Armenija) in Hajaša-Azi (1600–1200 pr. n. št.). Kmalu po Hajaša-Azi so bili Nairi (1400–1000 pr. n. št.) in Kraljevina <a href="/wiki/Urartu" title="Urartu">Urartu</a> (1000–600 pr. n. št.), ki so zaporedno vzpostavili svojo suverenost nad <a href="/wiki/Armensko_vi%C5%A1avje" title="Armensko višavje">Armenskim višavjem</a>. Vsak od zgoraj omenjenih narodov in plemen je sodeloval v etnogenezi armenskega ljudstva.<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/wiki/Erevan" title="Erevan">Erevan</a>, sodobna prestolnica Armenije, sega v 8. stoletje pred našim štetjem, ko je kralj <a href="/wiki/Argi%C5%A1ti_I." title="Argišti I.">Argišti I.</a>, leta 782 pred našim štetjem, v zahodnem skrajnem delu <a href="/wiki/Araratska_planota" title="Araratska planota">Araratske planote</a> ustanovil <a href="/wiki/Trdnjava_Erebuni" title="Trdnjava Erebuni">trdnjavo Erebuni</a>.<sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Erebuni je bil opisan kot »zasnovan kot veliko upravno in versko središče, popolnoma kraljevska prestolnica«.<sup id="cite_ref-Barnett_7-0" class="reference"><a href="#cite_note-Barnett-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Kraljestvo Urartu (<a href="/wiki/Akad%C5%A1%C4%8Dina" title="Akadščina">asirsko</a> za Ararat) iz <a href="/wiki/%C5%BDelezna_doba" title="Železna doba">železne dobe</a> je nadomestila rodbina <a href="/w/index.php?title=Orontidi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Orontidi (stran ne obstaja)">Orontidov</a>.<sup id="cite_ref-Toumanoff1963_8-0" class="reference"><a href="#cite_note-Toumanoff1963-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-9" class="reference"><a href="#cite_note-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po <a href="/wiki/Ahemenidsko_cesarstvo" title="Ahemenidsko cesarstvo">perzijski</a> in kasnejši makedonski vladavini je rodbina <a href="/wiki/Artaksiadi" title="Artaksiadi">Artaksiadov</a> iz leta 190 pred našim štetjem ustvarila Kraljevino Armenijo, ki je dosegla vrhunec svojega vpliva pod <a href="/wiki/Tigran_Veliki" title="Tigran Veliki">Tigranom II.</a>, preden je padla pod rimsko oblast.<sup id="cite_ref-Richard%20Hovannisian_10-0" class="reference"><a href="#cite_note-Richard%2520Hovannisian-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 301 je bila Arsakidska Armenija prvi suvereni narod, ki je sprejel krščanstvo kot državno vero. Armenci so kasneje padli pod <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">bizantinskoˇ</a>, <a href="/wiki/Sasanidsko_cesarstvo" title="Sasanidsko cesarstvo">sasanidsko Perzijo</a> in islamsko hegemonijo, vendar so svojo neodvisnost ponovno vzpostavili z armensko kraljevino rodbine <a href="/w/index.php?title=Bagratidi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bagratidi (stran ne obstaja)">Bagratidov</a>. Po padcu kraljestva leta 1045 in poznejšem <a href="/wiki/Seld%C5%BEuki" title="Seldžuki">Seldžuškem</a> osvajanju Armenije leta 1064 so Armenci ustanovili kraljestvo v <a href="/wiki/Kilikija" title="Kilikija">Kilikija</a>, kjer so podaljšali svojo suverenost do leta 1375.<sup id="cite_ref-11" class="reference"><a href="#cite_note-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Od začetka 16. stoletja je v Veliko <a href="/w/index.php?title=Safavidi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Safavidi (stran ne obstaja)">Safavidsko</a> perzijsko oblast spadala Velika Armenija; vendar je <a href="/w/index.php?title=Vzhodna_Armenija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vzhodna Armenija (stran ne obstaja)">Vzhodna Armenija</a> skozi stoletja ostala pod perzijsko oblastjo, medtem ko je <a href="/w/index.php?title=Zahodna_Armenija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zahodna Armenija (stran ne obstaja)">Zahodna Armenija</a> padla pod <a href="/wiki/Osmansko_cesarstvo" title="Osmansko cesarstvo">osmansko</a> oblast.<sup id="cite_ref-eastern_12-0" class="reference"><a href="#cite_note-eastern-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Do 19. stoletja je Vzhodno Armenijo osvojila Rusija, Velika Armenija pa je bila razdeljena med Osmansko in Rusko cesarstvo.<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>V začetku 20. stoletja so Armenci trpeli v <a href="/wiki/Genocid" title="Genocid">genocidu</a>, ki jim ga je povzročila turška osmanska vlada, v katerem je bilo ubitih 1,5 milijona Armencev, mnogo več pa jih je bilo razpršenih po vsem svetu prek <a href="/wiki/Sirija" title="Sirija">Sirije</a> in <a href="/wiki/Libanon" title="Libanon">Libanona</a>. Armenija je od takrat, kolikor je ustrezala večjem delu Vzhodne Armenije, ponovno pridobila neodvisnost leta 1918 z ustanovitvijo Prve republike Armenije in leta 1991 Republike Armenije.<sup id="cite_ref-sworn_14-0" class="reference"><a href="#cite_note-sworn-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-constitutional_15-0" class="reference"><a href="#cite_note-constitutional-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-Croissant_16-0" class="reference"><a href="#cite_note-Croissant-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Yerevan_2012_February.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Yerevan_2012_February.JPG/300px-Yerevan_2012_February.JPG" decoding="async" width="300" height="199" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Yerevan_2012_February.JPG/450px-Yerevan_2012_February.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Yerevan_2012_February.JPG/600px-Yerevan_2012_February.JPG 2x" data-file-width="1810" data-file-height="1200" /></a><figcaption>Erevan z Araratom v ozadju</figcaption></figure> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Prazgodovina">Prazgodovina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Prazgodovina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prazgodovina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Chalcolithic_leather_shoe_from_Areni-1_cave.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Chalcolithic_leather_shoe_from_Areni-1_cave.jpg/220px-Chalcolithic_leather_shoe_from_Areni-1_cave.jpg" decoding="async" width="220" height="424" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Chalcolithic_leather_shoe_from_Areni-1_cave.jpg/330px-Chalcolithic_leather_shoe_from_Areni-1_cave.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Chalcolithic_leather_shoe_from_Areni-1_cave.jpg/440px-Chalcolithic_leather_shoe_from_Areni-1_cave.jpg 2x" data-file-width="1245" data-file-height="2400" /></a><figcaption>5500 let stara usnjena obutev najdena v jami Areni v Armeniji.</figcaption></figure> <p>Ostanki kamnitega orodja, najdenega pod <a href="/wiki/Aragac" title="Aragac">Aragacom</a>, pričajo o <a href="/wiki/%C4%8Clovek" title="Človek">človeški</a> prisotnosti že pred 600.000 do 800.000 leti, <a href="/wiki/No%C5%BE" title="Nož">noži</a> in konice <a href="/wiki/Kopje" title="Kopje">kopij</a> pa segajo približno 40.000 do 100.000 let pred sedanjostjo. Pred približno 12.000 leti je v dolini <a href="/wiki/Aras_(reka)" title="Aras (reka)">Arasa</a> prišlo do prehoda iz nabiralniško - lovskega gospodarstva na <a href="/wiki/Kmetijstvo" title="Kmetijstvo">kmetijstvo</a>. Med 5000 in 7000 leti pred sedanjostjo so stari najstarejši <a href="/wiki/Petroglif" title="Petroglif">petroglifi</a> (v skale vklesane risbe) v gorovju <a href="/wiki/Gorovje_Gegham" title="Gorovje Gegham">Gegham</a> zahodno od <a href="/wiki/Sevansko_jezero" title="Sevansko jezero">Sevanskega jezera</a>. Ti petroglifi med drugim dokazujejo, da so si v času njihovega nastanka med lovom že pomagali s <a href="/wiki/Pes" title="Pes">psi</a> in da so ujete živali poskušali tudi udomačiti. </p><p>Znano je tudi, da so v dolini reke Aras nastala prva utrjena naselja, kjer so že uporabljali <a href="/wiki/Kovina" title="Kovina">kovine</a>, kar so omogočale rudne zaloge. Najprej so obdelovali <a href="/wiki/Baker" title="Baker">baker</a> in <a href="/wiki/Bron" title="Bron">bron</a>, pred približno 5000 leti pa tudi <a href="/wiki/%C5%BDelezo" title="Železo">železo</a>. Najdeni so bili tudi lončeni izdelki z vzorci, ki spominjajo na <a href="/wiki/Minojska_kultura" class="mw-redirect" title="Minojska kultura">minojsko kulturo</a> s <a href="/wiki/Kreta" title="Kreta">Krete</a>. </p><p>Že nekateri petroglifi nakazujejo, da so opazovali in častili <a href="/wiki/Nebesno_telo" title="Nebesno telo">nebesna telesa</a>, predvsem <a href="/wiki/Sonce" title="Sonce">Sonce</a>. V Metsamorju (v današnji provinci Armavir) je še vedno ohranjen približno 4800 let star kamnit <i><a href="/wiki/Observatorij" title="Observatorij">observatorij</a></i> za opazovanje zvezde <a href="/wiki/Sirij" title="Sirij">Sirij</a>. Blizu današnjega <a href="/w/index.php?title=Sisian&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sisian (stran ne obstaja)">Sisiana</a> v južni provinci <a href="/wiki/Sjunik" title="Sjunik">Sjunik</a>) je arheološko najdišče <a href="/wiki/Zorac_Karer" title="Zorac Karer">Zorac Karer</a> ali <i>Carahunge</i>, kjer so odkrili kamne z izvrtanimi luknjami, ki so, tako domnevajo, morda omogočale sledenje Sončevih in <a href="/wiki/Luna" title="Luna">Luninih</a> faz. Po nekaterih domnevah naj bi ravno v tistem času v Armeniji prvi poimenovali znamenja <a href="/wiki/Zodiak" title="Zodiak">zodiaka</a>. Za vse <a href="/wiki/%C5%BDival" class="mw-redirect" title="Žival">živali</a>, po katerih se ta znamenja imenujejo, z izjemo leoparda se namreč zagotovo ve, da so v tistem času živele na ozemlju Armenije. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Železna_doba"><span id=".C5.BDelezna_doba"></span>Železna doba</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Železna doba" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Železna doba"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Urartu" title="Urartu">Urartu</a>.</i></div></dd></dl> <p>Predniki današnjih <a href="/wiki/Armenci" title="Armenci">Armencev</a> naj bi se na to območje priselili okoli leta 1165 pr. n. št. Po pisanju <a href="/wiki/Herodot" title="Herodot">Herodota</a> in <a href="/w/index.php?title=Evksodij&action=edit&redlink=1" class="new" title="Evksodij (stran ne obstaja)">Evksodija</a> sodeč naj bi bili sorodni <a href="/w/index.php?title=Frigijci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Frigijci (stran ne obstaja)">Frigijcem</a>, ki so v tistem času naseljevali severni del današnje <a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">Turčije</a>. V 9. stoletju pr. n. št. so se krajevni vladarji najverjetneje zaradi <a href="/wiki/Asirci" title="Asirci">asirskih</a> vpadov povezali v kraljestvo Urartu, ki je obsegalo večji del <a href="/wiki/Anatolija" title="Anatolija">Anatolije</a> in večino današnje <a href="/wiki/Armenija" title="Armenija">Armenije</a>. Kralj <a href="/w/index.php?title=Sarturi_I.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sarturi I. (stran ne obstaja)">Sarturi I.</a> je za prestolnico izbral mesto <a href="/w/index.php?title=Tu%C5%A1pa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tušpa (stran ne obstaja)">Tušpa</a> (današnji <a href="/wiki/Van" class="mw-redirect" title="Van">Van</a> v Turčiji). <a href="/w/index.php?title=Argri%C5%A1ti_I.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Argrišti I. (stran ne obstaja)">Argrišti I.</a> je zasedel območje današnjega mesta <a href="/wiki/Gjumri" title="Gjumri">Gjumri</a>, njegovi nasledniki pa vse do Sevanskega jezera. </p><p>Urartska mesta so bila obzidana in med seboj povezana s <a href="/wiki/Cesta" title="Cesta">cestami</a>. Poleg tega so bile postavljene še številne <a href="/wiki/Trdnjava" title="Trdnjava">trdnjave</a>. Razvita je bila obdelava kovin in zgrajeni so bili številni namakalni sistemi. Kraljestvo je bilo večinoma samozadostno, le <a href="/wiki/Kositer" title="Kositer">kositer</a> (za izdelavo brona) so uvažali iz <a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistana</a>. Najdeni kosi <a href="/wiki/Svila" title="Svila">svile</a> nakazujejo možnost trgovskih stikov s <a href="/wiki/Kitajska" title="Kitajska">Kitajsko</a>. </p><p>Urartčani so verovali v kar 63 <a href="/wiki/Bog" title="Bog">bogov</a> in 16 boginj. Najpomembnejši je bil bog vojne Tušpa, ki je temu primerno »prejel« največ žrtvovanih živali, kar trikrat več od najbližjega »zasledovalca« </p><p>Zaton Urarta se je pričel z napadi <a href="/wiki/Asirci" title="Asirci">Asircev</a> in drugih sosedov v 7. stoletju pr. n. št, dokončno pa so ga okoli leta 590 pr. n. št. uničili <a href="/w/index.php?title=Medesi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Medesi (stran ne obstaja)">Medesi</a>. Danes na Urartu spominja ime gore <a href="/wiki/Ararat" title="Ararat">Ararat</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Antika">Antika</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Antika" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Antika"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Tuja_nadvlada">Tuja nadvlada</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Tuja nadvlada" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Tuja nadvlada"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Armenian_Empire.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Armenian_Empire.png/220px-Armenian_Empire.png" decoding="async" width="220" height="125" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Armenian_Empire.png/330px-Armenian_Empire.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Armenian_Empire.png/440px-Armenian_Empire.png 2x" data-file-width="1500" data-file-height="850" /></a><figcaption>Armensko kraljestvo v največjem obsegu pod Tigranom Velikim.</figcaption></figure> <p>V 6. st. pr. n. št. so ozemlje Armenije zasedli perzijski Ahemenidi pod vodstvom <a href="/wiki/Darej_I." title="Darej I.">Dareja I. Velikega</a>. Perzijci sicer niso vsiljevali svoje kulture in vere, so pa odpravili vso avtonomijo. Leta 331 pr. n. št. je <a href="/wiki/Aleksander_Veliki" title="Aleksander Veliki">Aleksander III. Veliki</a> premagal Perzijce in na njihovem ozemlju vključno z Armenijo obdržal upravni sistem s <a href="/wiki/Satrap" title="Satrap">satrapi</a>. Armenski satrap je postal <a href="/w/index.php?title=Mitrenes&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mitrenes (stran ne obstaja)">Mitrenes</a>, verjetno potomec odstavljenega perzijskega kralja Oronta, in se okronal za <i>kralja Armenije</i>. Po Aleksandrovi smrti (323 pr. n. št.) so se vneli boji za nasledstvo. Leta 301 pr. n. št. je armenski satrap postal <a href="/w/index.php?title=Selevk_(satrap)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Selevk (satrap) (stran ne obstaja)">Selevk</a>, dejanska oblast pa je ostala v rokah Mitrenesovih naslednikov. Okoli leta 200 pr. n. št. je satrap <a href="/w/index.php?title=Antioh&action=edit&redlink=1" class="new" title="Antioh (stran ne obstaja)">Antioh</a> odstavil <a href="/w/index.php?title=Oront_IV.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oront IV. (stran ne obstaja)">Oronta IV.</a> in leta 189 pr. n. št. napadel takrat že rimsko Grčijo. V bitki pri <a href="/wiki/Magnezija" class="mw-redirect" title="Magnezija">Magneziji</a> je bil poražen, Rim pa je njegove generale za nagrado, ker so prestopili na rimsko stran, imenoval za kralje neodvisne Armenije. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Drugo_kraljestvo_in_Rimljani">Drugo kraljestvo in Rimljani</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Drugo kraljestvo in Rimljani" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Drugo kraljestvo in Rimljani"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:RomanEmpire_117.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/RomanEmpire_117.svg/220px-RomanEmpire_117.svg.png" decoding="async" width="220" height="162" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/RomanEmpire_117.svg/330px-RomanEmpire_117.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/RomanEmpire_117.svg/440px-RomanEmpire_117.svg.png 2x" data-file-width="512" data-file-height="376" /></a><figcaption>Rimsko cesarstvo z rimsko provinco Armenijo.</figcaption></figure> <p>Leta 95 pr. n. št. je kralj <a href="/wiki/Tigran_Veliki" title="Tigran Veliki">Tigran Veliki</a> prvič po zatonu Urarta osvojil nekaj ozemlja med <a href="/wiki/Sevansko_jezero" title="Sevansko jezero">Sevanskim jezerom</a> in današnjo mejo z <a href="/wiki/Iran" title="Iran">Iranom</a>. Tigrana je tast, pontski kralj <a href="/wiki/Mitridat_VI._Pontski" title="Mitridat VI. Pontski">Mitridat</a>, vpletel v tretjo pontsko - rimsko vojno. Po obleganju Tigranove nove prestolnice <a href="/w/index.php?title=Tigranocerta&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tigranocerta (stran ne obstaja)">Tigranocerta</a> leta 69 pr. n. št., ko se je njegov sin povezal s Pompejem, je Tigran moral sprejeti Pompejeve pogoje. <a href="/wiki/Pompej_Veliki" title="Pompej Veliki">Pompej</a> je nekoliko zmanjšal armensko ozemlje in za kralja postavil <a href="/w/index.php?title=Antioh_I.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Antioh I. (stran ne obstaja)">Antioha I.</a>, daljnega Darejevega sorodnika. V naslednjih 8 desetletjih je Armenija sicer bila neodvisna, le kralje so potrjevali Rimljani. Leta 50 Rimljani niso mogli preprečiti <a href="/w/index.php?title=Tiridat_I._Armenski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tiridat I. Armenski (stran ne obstaja)">Tiridatu I.</a> zasedbe armenskega prestola. Po dolgoletnih bojih je leta 63 prišlo do kompromisa: Trdat je lahko postal kralj, okronal pa ga je rimski cesar <a href="/wiki/Neron" title="Neron">Neron</a>. </p><p>Leta 114 je <a href="/wiki/Trajan" title="Trajan">Trajan</a> osvojil Armenijo, že čez dve leti pa so se <a href="/wiki/Rimljani" class="mw-redirect" title="Rimljani">Rimljani</a> morali umakniti. Leta 253 so Armenijo osvojili perzijski <a href="/wiki/Sasanidi" class="mw-redirect" title="Sasanidi">Sasanidi</a> in jo obdržali do leta 298, ko so Rimljani premagali Perzijo. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pokristjanjenje">Pokristjanjenje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Pokristjanjenje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pokristjanjenje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Na koncu 3. stoletja je Armeniji z rimskim privoljenjem vladal <a href="/w/index.php?title=Tiridat_IV._Armenski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tiridat IV. Armenski (stran ne obstaja)">Tiridat IV. Armenski</a>, da bi branil <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">Rimsko cesarstvo</a> pred Perzijci. Kot drugod po širšem območju, so se <a href="/wiki/Kristjani" title="Kristjani">kristjani</a> pojavili tudi v Armeniji, vendar so bili do obdobja Tiridata IV. v manjšini in nevplivni, kajti večina prebivalstva je pripadala <a href="/wiki/Zaratustrstvo" title="Zaratustrstvo">zoroastrstvu</a>. Armenija je kot prva država sprejela <a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo" title="Krščanstvo">krščanstvo</a> kot državno vero. Največkrat se za letnico tega dogodka omenja leto 301 (torej še pred <a href="/wiki/Dioklecijan" title="Dioklecijan">Dioklecijanovim</a> preganjanjem kristjanov), vendar tega ni mogoče zanesljivo dokazati, zagotovo pa je do tega prišlo najkasneje do leta 314, ko je <a href="/wiki/Konstantin_I._Veliki" title="Konstantin I. Veliki">Konstantin I. Veliki</a> dovolil <a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo" title="Krščanstvo">krščanstvo</a>, in po nekaterih teorijah se mu je Trdat takrat poskušal prikupiti. </p><p>Po uradni zgodbi, ki je bila zapisana šele okoli leta 460, je Trdat IV. poskušal spreobrniti svojega uradnika <a href="/wiki/Gregor_I._Razsvetitelj" title="Gregor I. Razsvetitelj">Gregorja Razsvetitelja</a>, ki se je že pokristjanil. Ker mu to ni uspelo, ga je obtožil, da je ubil njegovega očeta in ga za 12 let zaprl v votlino, kjer danes stoji <a href="/wiki/Samostan" title="Samostan">samostan</a> <a href="/wiki/Khor_Virap" class="mw-redirect" title="Khor Virap">Khor Virap</a>, ga mučil in vmes preganjal ostale kristjane. Gregor je vsa mučenja preživel. Ko je Trdatova sestra v sanjah doživela razodetje, je popustil, sprejel krščanstvo za državno vero, Gregor pa je postal <a href="/w/index.php?title=Cezareja&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cezareja (stran ne obstaja)">cezarejski</a> <a href="/wiki/%C5%A0kof" title="Škof">škof</a>. </p><p>Zaradi vprašanja <a href="/wiki/Monofizitizem" title="Monofizitizem">monofizitzma</a> se je <a href="/wiki/Armenska_apostolska_cerkev" title="Armenska apostolska cerkev">armenska apostolska cerkev</a> leta 451 ločila od takrat še enotne krščanske cerkve (gl. članek <a href="/wiki/Armenska_apostolska_cerkev" title="Armenska apostolska cerkev">Armenska apostolska cerkev</a>). </p><p>Prehod Armencev na krščanstvo ni bil enostaven in hiter, saj je zahteval spremembo marsikatere navade. Zaratustrstvo je npr. dovoljevalo <a href="/w/index.php?title=Poligamija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Poligamija (stran ne obstaja)">poligamijo</a> in poroke med sorodniki, ki jih najverjetneje niso povsem izkoreninili niti do leta 444, ko so na koncilu obsodili to početje, še celo leta 768 pa so na drugem koncilu <i>tretjo</i> poroko razglasili za greh. </p><p>Stoletje po sprejetju krščanstva je <a href="/wiki/Menih" title="Menih">menih</a> <a href="/wiki/Mesrop_Ma%C5%A1toc" title="Mesrop Maštoc">Mesrop Maštoc</a> hotel prevesti <a href="/wiki/Sveto_pismo" title="Sveto pismo">Sveto pismo</a>. Ugotovil je, da nobena do takrat znana pisava ni bila primerna za zapis vseh <a href="/wiki/Armen%C5%A1%C4%8Dina" title="Armenščina">armenskih</a> glasov. Zato je zasnoval povsem novo <a href="/wiki/Pisava" title="Pisava">pisavo</a>, ki se skoraj nespremenjena (dodali so ji le tri črke) uporablja še danes (gl. članek <a href="/wiki/Armenska_abeceda" title="Armenska abeceda">Armenska abeceda</a>). </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Razdelitev_Armenije">Razdelitev Armenije</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Razdelitev Armenije" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Razdelitev Armenije"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Persian_Armenia.gif" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Persian_Armenia.gif/220px-Persian_Armenia.gif" decoding="async" width="220" height="143" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Persian_Armenia.gif/330px-Persian_Armenia.gif 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Persian_Armenia.gif/440px-Persian_Armenia.gif 2x" data-file-width="698" data-file-height="455" /></a><figcaption>Perzijska Armenija.</figcaption></figure> <p>Leta 428 je bil odstranjen zadnji armenski kralj in Armenijo so si razdelili Rimljani ter Perzijci. V rimskem delu so dovolili poučevanje v armenščini, v perzijskem delu (ki mu je pripadla celotna današnja <a href="/wiki/Armenija" title="Armenija">Armenija</a>) pa so začeli siliti kristjane, naj se spreobrnejo v zaratustrstvo, in obdavčili krščansko cerkev. Armenci so se povezali s <a href="/wiki/Huni" title="Huni">Huni</a> in ob velikih izgubah premagali Perzijce ter tako dosegli obljubo o ukinitvi obdavčitve cerkve in o verski svobodi. Kljub temu so Perzijci usmrtili visoke cerkvene dostojanstvenike in do leta 484, ko je kralj umrl, favorizirali zaratustrstvo. </p><p>V 6. stoletju se je <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinsko cesarstvo</a> začelo širiti na perzijsko ozemlje in leta 591 osvojilo zahodni del današnje Armenije. Kmalu zatem so <a href="/wiki/Arabci" title="Arabci">Arabci</a> premagali Perzijce in zasedli precej bizantinskih ozemelj. Tako je do leta 661 Armenija prišla pod arabsko nadvlado. Kljub obljubam o verski svobodi so Arabci vsiljevali <a href="/wiki/Islam" title="Islam">islam</a>. Predvsem za časa <a href="/wiki/Kalif" title="Kalif">kalifa</a> <a href="/wiki/Omar_I." class="mw-redirect" title="Omar I.">Omarja I.</a> med leti 717 in 720, pa tudi pozneje, so uničevali krščanske podobe in uvedli posebne davke za nemuslimane. Kljub uporom se stanje ni izboljšalo in precej Armencev se je izselilo v Bizantinsko cesarstvo. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Obnova_kraljestva">Obnova kraljestva</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Obnova kraljestva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Obnova kraljestva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Leta 884 je arabski kalif obnovil armensko kraljestvo. Kralj je postal <a href="/w/index.php?title=A%C5%A1ot_I.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ašot I. (stran ne obstaja)">Ašot I.</a> iz rodbine <a href="/w/index.php?title=Bagratidi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bagratidi (stran ne obstaja)">Bagratidov</a>. Med različnimi rodbinami so se vneli boji za oblast in do konca 10. stoletja je bila Armenija razdeljena na 5 kraljestev. Kljub vsemu pa to obdobje velja za dobo preporoda armenske <a href="/wiki/Knji%C5%BEevnost" title="Književnost">književnosti</a>, izobraževanja in gradnje cerkva. Razdeljena Armenija se ni mogla upreti bizantinski osvojitvi, vendar je bila njihova nadvlada kratkotrajna. Leta 1071 so seldžuški Turki z zmago napovedali začetek zatona Bizantinskega cesarstva in vzpostavili oblast nad Armenijo, kar je sprožilo nov val izseljevanja Armencev, tokrat v <a href="/wiki/Gruzija" title="Gruzija">Gruzijo</a>, <a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajino</a> in <a href="/wiki/Sirija" title="Sirija">Sirijo</a>. Na <a href="/wiki/Egejsko_morje" title="Egejsko morje">egejski</a> obali današnje Turčije je nastalo armensko kraljestvo Kilikija in se obdržalo do leta 1357, ko so ga osvojili <a href="/wiki/Mameluki" title="Mameluki">mameluki</a> (turška rodbina iz <a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egipta</a>). Leta 1204 je Seldžuke začela napadati in jih tudi premagala Gruzija s precej izseljenimi Armenci v svojih vrstah. Na to obdobje še danes spominjajo gruzinski vplivi v cerkveni <a href="/wiki/Arhitektura" title="Arhitektura">arhitekturi</a> v današnji severnoarmenski provinci Lori. Že leta 1244 so Armenijo osvojili <a href="/wiki/Mongoli" title="Mongoli">Mongoli</a> in z uvedbo visokih davkov spodbudili precej uporov. Leta 1304, ko je islam postal uradna vera v <a href="/wiki/Mongolsko_cesarstvo" title="Mongolsko cesarstvo">Mongolskem cesarstvu</a>, pa so začeli še preganjati nemuslimane. </p><p>Tudi mongolska moč je kmalu oslabela in v drugi polovici 14. stoletja so jih mameluki postopoma izgnali in obenem zasužnjili na tisoče Armencev. Večina Armenije je prešla pod <a href="/w/index.php?title=Turkmeni&action=edit&redlink=1" class="new" title="Turkmeni (stran ne obstaja)">turkmensko</a> rodbino. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Srednji_vek_in_sodobnost">Srednji vek in sodobnost</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Srednji vek in sodobnost" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Srednji vek in sodobnost"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Rusija_in_Turčija"><span id="Rusija_in_Tur.C4.8Dija"></span>Rusija in Turčija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Rusija in Turčija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Rusija in Turčija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Armenian_Oblast,_1828-1840.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/63/Armenian_Oblast%2C_1828-1840.png/220px-Armenian_Oblast%2C_1828-1840.png" decoding="async" width="220" height="174" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/63/Armenian_Oblast%2C_1828-1840.png/330px-Armenian_Oblast%2C_1828-1840.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/63/Armenian_Oblast%2C_1828-1840.png/440px-Armenian_Oblast%2C_1828-1840.png 2x" data-file-width="2088" data-file-height="1651" /></a><figcaption>karta Armenske oblasti v Ruskem cesarstvu.</figcaption></figure> <p>Zaradi svojega strateškega pomena se je zgodovinsko armensko domovanje Zahodne Armenije in Vzhodne Armenije nenehno bojevalo in prehajalo naprej in nazaj med Safavidsko Perzijo in Osmani. Na primer, na vrhuncu osmansko-perzijskih vojn, je Erevan zamenjal roke štirinajstkrat med letoma 1513 in 1737. Kljub temu je Veliko Armenijo v začetku 16. stoletja priznal šah Ismail I. Po Amasijevem miru iz leta 1555 je Zahodna Armenija padla v sosednje odmanske roke, medtem ko je Vzhodna Armenija ostala del Safavidske Perzije vse do 19. stoletja. Na njenem ozemlju je prišlo do spopadov med osmanskimi Turki in Perzijci, ki so se leta 1639 sporazumeli o delitvi Armenije. Ko so se ob začetku 18. stoletja v perzijskem delu povišali davki, je spet prišlo do množičnega izseljevanja Armencev, tokrat večinoma v <a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indijo</a>. V južnem delu današnje Armenije (center je bil v <a href="/wiki/Samostan_Tatev" title="Samostan Tatev">Tatevu</a> v današnji provinci Sjunik je izbruhnil upor pod vodstvom <a href="/wiki/David_Bek" title="David Bek">Davida Beka</a> in ko so leta 1722 tja vdrle še ruske enote, je bilo perzijske oblasti kmalu konec. Leta 1724 sta si perzijski del razdelili Rusija in Turčija, Perziji pa je ostal le še <a href="/wiki/Gorski_Karabah" title="Gorski Karabah">Gorski Karabah</a>. </p><p>V času <a href="/wiki/Katarina_II._Velika" class="mw-redirect" title="Katarina II. Velika">Katarine II. Velike</a> se je rusko širjenje nadaljevalo in do začetka 19. stoletja je Rusiji pripadlo ozemlje današnje Armenije in <a href="/wiki/Azerbajd%C5%BEan" title="Azerbajdžan">Azerbajdžana</a>. Rusija je spodbujala priseljevanje kristjanov in izseljevanje muslimanov. Armenci, takrat zaradi številnih preganjanj raztreseni po <a href="/wiki/Kavkaz" title="Kavkaz">Kavkazu</a> in <a href="/wiki/Mala_Azija" class="mw-redirect" title="Mala Azija">Mali Aziji</a> so se še zlasti po nadaljnjih ruskih zmagah nad Perzijo in Turčijo začeli preseljevati v <a href="/w/index.php?title=Erevanski_kanat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Erevanski kanat (stran ne obstaja)">Erevanski kanat</a>. </p><p>V <a href="/wiki/Krimska_vojna" title="Krimska vojna">krimski vojni</a> je Rusija zasegla nekaj turške Armenije, vendar se je po porazu v tej vojni morala umakniti. V dogajanje se je vmešala še <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo</a>, ki jo je skrbela predvsem usoda trgovskih poti čez ozemlje današnje Turčije. Zato se je postavila na stran Turčije in obenem pritiskala nanjo, naj bolje obravnava krščanske manjšine, vključno z armensko. </p> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:1818_Pinkerton_Map_of_Turkey_in_Asia,_Iraq,_Syria,_and_Palestine_-_Geographicus_-_TurkeyAsia-pinkerton-1818.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/1818_Pinkerton_Map_of_Turkey_in_Asia%2C_Iraq%2C_Syria%2C_and_Palestine_-_Geographicus_-_TurkeyAsia-pinkerton-1818.jpg/220px-1818_Pinkerton_Map_of_Turkey_in_Asia%2C_Iraq%2C_Syria%2C_and_Palestine_-_Geographicus_-_TurkeyAsia-pinkerton-1818.jpg" decoding="async" width="220" height="161" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/1818_Pinkerton_Map_of_Turkey_in_Asia%2C_Iraq%2C_Syria%2C_and_Palestine_-_Geographicus_-_TurkeyAsia-pinkerton-1818.jpg/330px-1818_Pinkerton_Map_of_Turkey_in_Asia%2C_Iraq%2C_Syria%2C_and_Palestine_-_Geographicus_-_TurkeyAsia-pinkerton-1818.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/1818_Pinkerton_Map_of_Turkey_in_Asia%2C_Iraq%2C_Syria%2C_and_Palestine_-_Geographicus_-_TurkeyAsia-pinkerton-1818.jpg/440px-1818_Pinkerton_Map_of_Turkey_in_Asia%2C_Iraq%2C_Syria%2C_and_Palestine_-_Geographicus_-_TurkeyAsia-pinkerton-1818.jpg 2x" data-file-width="4000" data-file-height="2932" /></a><figcaption>Zahodna Armenija v Osmanskem cesarstvu. John Pinkerton, 1818.</figcaption></figure> <p>V letih 1877 in 1878 je Rusija ponovno premagala Turčijo in leta 1878 so bili med njima podpisani trije sporazumi. V prvem je Turčija prepustila Rusiji precejšnje dele svojega ozemlja. V drugem je Turčija Združenem kraljestvu prepustila <a href="/wiki/Ciper" title="Ciper">Ciper</a> in v zameno dobila britansko pomoč pri obrambi ter obljubila povečanje pravic kristjanov. V tretjem, podpisanem julija v <a href="/wiki/Berlin" title="Berlin">Berlinu</a>, pa je Turčija dobila nazaj ozemlja, ki jih je malo prej zasedla Rusija, hkrati pa niso več veljale obljube, ki jih je glede varstva krščanskih manjšin dala Veliki Britaniji. Tako otomanske oblasti kot Kurdi so začeli preganjati Armence in približno pol milijona jih je umrlo v pokolih, ki se niso končali niti po letu 1908, ko so mladoturki začeli poturčevati preostanek otomanskega cesarstva. Tudi v ruskem delu Armenije razmere niso bile najboljše. Pričela se je rusifikacija Kavkaza, zaprli so šole, društva in knjižnice, zasegli cerkveno lastnino in v tisku cenzurirali omembo armenskega naroda. To je sprožilo še en val izseljevanja, tokrat v glavnem v <a href="/wiki/Severna_Amerika" title="Severna Amerika">Severno Ameriko</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Genocid">Genocid</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Genocid" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Genocid"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Armenski_genocid" title="Armenski genocid">Armenski genocid</a>.</i></div></dd></dl> <p><a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusija</a> in Turčija sta vstopili v <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prvo svetovno vojno</a> na nasprotnih straneh. Turki so v Armencih kmalu videli rusko peto kolono. Februarja 1915 so vseh 60.000 mobiliziranih armenskih vojakov zaprli v delovna taborišča in jih pozneje pobili. Armencem iz bližine fronte (podobna usoda pa je doletela tudi tiste, ki so živeli daleč od frontne črte) so ukazali, naj pešačijo proti negostoljubnim puščavskim predelom Sirije in <a href="/wiki/Mezopotamija" title="Mezopotamija">Mezopotamije</a>, 24. aprila pa so v <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Konstantinoplu</a> in drugih pomembnejših turških mestih aretirali in pobili armensko inteligenco. </p><p>Skupno je tako umrlo približno milijon in pol ljudi, preživeli pa se po vojni niso mogli vrniti domov in so ze tako izselili bodisi v ruski del Armenije bodisi v <a href="/wiki/Zahodna_Evropa" title="Zahodna Evropa">Zahodno Evropo</a>, <a href="/wiki/Severna_Amerika" title="Severna Amerika">Severno Ameriko</a> in <a href="/wiki/Avstralija" title="Avstralija">Avstralijo</a>. </p><p>Te rane med Armenijo in Turčijo še danes niso povsem zaceljene in še vedno vplivajo na odnose med državama. Armenija vztraja, da so dogodki bili skrbno načrtovani in da se jih tako lahko označi samo kot genocid. To stališče je v letih 1985 in 1986 zavzela tudi <a href="/wiki/Organizacija_zdru%C5%BEenih_narodov" title="Organizacija združenih narodov">OZN</a>, leto kasneje pa še <a href="/wiki/Evropski_parlament" title="Evropski parlament">Evropski parlament</a>. Turčija po drugi strani še danes trdi, da to ni bil genocid in da so le nekateri poveljniki 'šli nekoliko predaleč'. Nekateri armenski izseljenci so v drugi polovici 20. stoletja s terorističnimi napadi neuspešno poskušali prepričati Turčijo, naj spremeni stališče. </p><p>Kakorkoli že, jasno pa je, da je mednarodna skupnost vedela za te dogodke, a ni reagirala drugače (z izjemo <a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Združene države Amerike">ameriškega</a> <a href="/wiki/Veleposlanik" title="Veleposlanik">veleposlanika</a>) kot z mlačnimi protesti veleposlanikov. To je spodbudilo tudi <a href="/wiki/Adolf_Hitler" title="Adolf Hitler">Hitlerja</a>, da je v pripravah na »dokončno rešitev <a href="/wiki/Judje" title="Judje">judovskega</a> vprašanja« izjavil: »Kdo pa dandanes sploh še omenja iztrebljenje Armencev?« </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Prva_republika">Prva republika</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Prva republika" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prva republika"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Po <a href="/wiki/Oktobrska_revolucija" title="Oktobrska revolucija">oktobrski revoluciji</a> novembra 1917 so se ruske čete začele umikati z bojišč, tudi iz turškega dela Armenije. 24. aprila 1918 so v <a href="/wiki/Moskva" title="Moskva">Moskvi</a> ustanovili <a href="/w/index.php?title=Kavka%C5%A1ka_federacija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kavkaška federacija (stran ne obstaja)">Kavkaško federacijo</a>, ki je zaradi mednacionalnih razlik kmalu razpadla. Turčija je kmalu napadla Armenijo z zahoda, z vzhoda in severa pa <a href="/w/index.php?title=Menj%C5%A1eviki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Menjševiki (stran ne obstaja)">menjševiki</a> in Turki iz <a href="/wiki/Azerbajd%C5%BEan" title="Azerbajdžan">Azerbajdžana</a>. Turki so 15. maja zasedli Aleksandropol (današnji <a href="/wiki/Gjumri" title="Gjumri">Gjumri</a>) in se usmerili proti <a href="/wiki/Erevan" title="Erevan">Erevanu</a>, vendar so bili 24. maja poraženi pri <a href="/w/index.php?title=Sardarapat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sardarapat (stran ne obstaja)">Sardarapatu</a>. 28. maja je gibanje <a href="/w/index.php?title=Da%C5%A1nak&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dašnak (stran ne obstaja)">Dašnak</a> ustanovilo neodvisno Republiko Armenijo, ki je spočetka vključevala tudi <a href="/wiki/Nahi%C4%8Devan" title="Nahičevan">Nahičevan</a> in <a href="/wiki/Gorski_Karabah" title="Gorski Karabah">Gorski Karabah</a>, vendar so ju izločili že 4. junija, ko sta Armenija in Turčija v <a href="/wiki/Batumi" title="Batumi">Batumiju</a> podpisali premirje. Vprašanje teh dveh območij se je znova odprlo jeseni, ko je Turčija kapitulirala. Sporazum iz <a href="/wiki/S%C3%A8vres" title="Sèvres">Sèvresa</a> iz avgusta 1920 je obetal priključitev ozemelj na vzhodu današnje Turčije, vendar je bil sporazum o strmoglavljenju sultanovega režima razveljavljen. Že mesec po tem je Turčija znova zasegla dele armenskega ozemlja in ker so že aprila začeli vdirati tudi <a href="/wiki/Bolj%C5%A1eviki" title="Boljševiki">boljševiki</a>, je bilo armenske neodvisnosti konec. Sprejeli so boljševiško nadvlado, ki je takrat edina jamčila obrambo proti Turčiji in 29. novembra 1920 je Armenija bila vključena v <a href="/w/index.php?title=Transkavka%C5%A1ka_sovjetska_federativna_socialisti%C4%8Dna_republika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Transkavkaška sovjetska federativna socialistična republika (stran ne obstaja)">Transkavkaško sovjetsko federativno socialistično republiko</a>. </p><p><a href="/wiki/Vladimir_Ilji%C4%8D_Uljanov" class="mw-redirect" title="Vladimir Iljič Uljanov">Lenin</a> je iz dveh razlogov popuščal Turčiji in ji dodelil dele Armenije, npr. Kars in Ani. Prvi vzrok je bil v tem, da je Lenin takrat upal, da bo nova <a href="/wiki/Mustafa_Kemal_Atat%C3%BCrk" title="Mustafa Kemal Atatürk">Atatürkova</a> Turčija postala socialistična, poleg tega pa je bilo na obnovljenih mirovnih pogajanjih Združeno kraljestvo precej bolj naklonjeno Turčiji in se nagibalo k možnosti, da bi <a href="/wiki/Zakavkazje" title="Zakavkazje">Zakavkazje</a> postalo turški <a href="/wiki/Protektorat" title="Protektorat">protektorat</a>. Tako je Lenin hotel čim prej končati pogajanja s Turčijo in si zagotoviti <a href="/wiki/Nafta" title="Nafta">naftna</a> polja v <a href="/wiki/Baku" title="Baku">Bakuju</a>. Leta 1923 je <a href="/wiki/Lausannski_sporazum" class="mw-redirect" title="Lausannski sporazum">Lausannski sporazum</a> dokončno nadomestil <a href="/wiki/Sevre%C5%A1ka_mirovna_pogodba" title="Sevreška mirovna pogodba">mirovno pogodbo iz Sèvresa</a> in dokončno zakoličil mejo med <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjetsko zvezo</a> in Turčijo. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sovjetska_zveza">Sovjetska zveza</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Sovjetska zveza" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sovjetska zveza"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V <a href="/wiki/Gr%C5%A1ko-tur%C5%A1ka_vojna" title="Grško-turška vojna">grško-turški vojni</a>, ki je sledila prvi svetovni vojni, je Lenin podprl Turčijo in ji zaradi upanja, da bo Atatürk uvedel <a href="/wiki/Socializem" title="Socializem">socializem</a> po sovjetskem modelu, obljubil, da bo Azerbajdžanu dodelil Nahičevan, Gorski Karabah in ozemlje današnje južne Armenije med obema ozemljema. V južnoarmenskih področjih Zangezur in Sjunik je izbruhnil upor pod vodstvom <a href="/w/index.php?title=Garegin_N%C5%BEdeh&action=edit&redlink=1" class="new" title="Garegin Nždeh (stran ne obstaja)">Garegina Nždeha</a> (ki se je pred tem prekalil v <a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">bolgarski</a> borbi za osvoboditev izpod Turčije, pozneje pa se je pogajal s Hitlerjem v upanju, da bo ta dele Turčije ponovno dodelil Armeniji), ki ga nista mogla zadušiti niti Turčija niti <a href="/wiki/Rde%C4%8Da_armada" title="Rdeča armada">Rdeča armada</a>. Pat položaj se je končal po Leninovi obljubi (ki je med tem tudi obupal nad Atatürkom), da bosta omenjeni provinci pripadli Armeniji. </p><p>Med letoma 1921 in 1924, v času Leninove nove ekonomske politike, je Armenija doživela kulturni in intelektualni preporod, kajti kar nekaj intelektualcev se je vrnilo, <a href="/wiki/Arhitekt" title="Arhitekt">arhitekt</a> <a href="/w/index.php?title=Aleksander_Tamanjan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Aleksander Tamanjan (stran ne obstaja)">Aleksander Tamanjan</a> je središču nove prestolnice <a href="/wiki/Erevan" title="Erevan">Erevan</a> (kjer je nastala tudi <a href="/wiki/Univerza" title="Univerza">univerza</a>) vdahnil današnjo podobo. Leta 1923 je <a href="/wiki/Josip_Visarijonovi%C4%8D_D%C5%BEuga%C5%A1vili" class="mw-redirect" title="Josip Visarijonovič Džugašvili">Stalin</a>, takrat komisar za narodnosti, dokončno razmejil bodoči republiki Armenijo in Azerbajdžan. Slednjemu je tako dodelil Gorski Karabah in Nahičevan, poleg tega pa je obema bodočima republikama dodelil še nekaj enklavic na ozemlju druge bodoče republike. Te meje so obveljale leta 1936, ko je bila Transkavkaška sovjetska federativna republika razpuščena in so na njenem ozemlju nastale republika Gruzija, Armenija in Azerbajdžan]. </p><p>Vsaj 100.000 Armencev je postalo žrtve Stalinovih čistk. Do sredine 30. let so zaprli vse cerkve na tem območju z izjemo katedrale v <a href="/wiki/E%C4%8Dmiadzin" class="mw-redirect" title="Ečmiadzin">Ečmiadzinu</a>, leta 1938 je bil umorjen <a href="/w/index.php?title=Katolikos&action=edit&redlink=1" class="new" title="Katolikos (stran ne obstaja)">katolikos</a>, zatem pa so zaradi »buržuaznega nacionalizma« obsodili na smrt še celotno armensko politično vodstvo in precej intelektualcev. </p><p><a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">Druga svetovna vojna</a> ni segla v Armenijo, zato pa se je v vrstah Rdeče armade borilo okoli 630.000 Armencev, približno polovica jih je padla v bojih. </p><p>Po vojni je Armenija doživela naglo gospodarsko rast. Prebivalstvo Erevana je s 50.000 naraslo na 1.300.000, po republiki so zrasli obrati predvsem kemične <a href="/wiki/Industrija" class="mw-disambig" title="Industrija">industrije</a> in Armenija je tako postala ena najbolj izobraženih in industrijskih republik <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjetske zveze</a>. Po letu 1947 so se znova pričele deportacije v <a href="/wiki/Gulag" title="Gulag">gulage</a> in trajale vse do Stalinove smrti. </p><p>V obdobju <a href="/wiki/Mihail_Sergejevi%C4%8D_Gorba%C4%8Dov" class="mw-redirect" title="Mihail Sergejevič Gorbačov">Gorbačova</a> in njegove politike <i>glasnosti</i> je v ospredje prišel spor z Azerbajdžanom glede vprašanja Gorskega Karabaha (več o tem v posebnem članku), kar je povzročilo, da so se domala vsi <a href="/wiki/Armenci" title="Armenci">Armenci</a> in <a href="/wiki/Azerbajd%C5%BEanci" title="Azerbajdžanci">Azerbajdžanci</a> iz teh dveh republik izselili v matični republiki. Z nafto bogati Azerbajdžan je uvedel ekonomsko blokado Armenije, ki se ji je pridružila tudi Turčija. Situacija se je še poslabšala konec leta 1988, ko je severozahod republike in še zlasti mesto Leninakan (danes <a href="/wiki/Gjumri" title="Gjumri">Gjumri</a>) opustošil potres in so zaradi mogočih poškodb morali zapreti <a href="/wiki/Jedrska_elektrarna" title="Jedrska elektrarna">jedrsko elektrarno</a> <a href="/w/index.php?title=Metsamor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Metsamor (stran ne obstaja)">Metsamor</a> (v provinci Armavir). </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Neodvisnost">Neodvisnost</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Neodvisnost" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Neodvisnost"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Na volitvah julija 1990 je zmagalo <a href="/w/index.php?title=Armensko_nacionalno_gibanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Armensko nacionalno gibanje (stran ne obstaja)">Armensko nacionalno gibanje</a>, ki je nastalo iz Karabaškega komiteja. Voditelj tega gibanja <a href="/w/index.php?title=Levon_Ter-Petrosjan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Levon Ter-Petrosjan (stran ne obstaja)">Levon Ter-Petrosjan</a> je postal predsednik armenskega vrhovnega sovjeta. Ta je izkoristil zvezno <a href="/wiki/Ustava" title="Ustava">ustavo</a>, ki je to formalno dopuščala, in razglasil neodvisnost od Sovjetske zveze ter se poskušal distancirati od spora glede Gorskega Karabaha. Po neuspelem državnem prevratu avgusta 1991, ko je postalo dokončno jasno, da bo Sovjetska zveza razpadla, je bil 21. septembra organiziran <a href="/wiki/Referendum" title="Referendum">referendum</a>, kjer se je velika večina Armencev izrekla za <a href="/wiki/Neodvisnost" title="Neodvisnost">neodvisnost</a>. </p><p>Armenija je maja 1992 podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju z Rusijo in še nekaterimi članicami novonastale <a href="/wiki/Skupnost_neodvisnih_dr%C5%BEav" title="Skupnost neodvisnih držav">Skupnosti neodvisnih držav</a>. Rusija je tako začela dobavljati orožje, tako da je Armenija lahko v vojni, ki je zahtevala približno 25.000 žrtev, zasedla Gorski Karabah in še nekaj azerbajdžanskega ozemlja. Vojna se je končala s premirjem leta 1994. </p><p>Leta 1995 je bila sprejeta ustava, ki je uvedla predsedniški sistem. Naslednjega leta je bil Levon Ter-Petrosjan izvoljen za predsednika, Robert Kočarjan, nekdanji voditelj Gorskega Karabaha pa je postal predsednik vlade. Leta 1998 je Ter-Petrosjan odstopil in na njegovo mesto je bil izvoljen Kočarjan. Po parlamentarnih volitvah leta 1999, ko je zmagala opozicija, se je začelo obdobje politične nestabilnosti. Ubit je bil predsednik vlade Vagen Sarkisjan in še nekaj opozicijskih politikov. Ko je leta 2001 razpadla še vladna koalicija, je Kočarjan predlagal nekaj sprememb ustave, kar je spodbudilo masovne in neuspešne demonstracije, da naj odstopi. Leta 2003 je bil Kočarjan v sumljivih okoliščinah ponovno izvoljen za predsednika. V podobno sumljivih okoliščinah na parlamentarnih volitvah nekaj mesecev kasneje je večino dobila pro-Kočarjanova Republikanska stranka. </p><p>Spor z Azerbajdžanom se vse od podpisa premirja leta 1994 še ni premaknil z mrtve točke, zato pa se postopoma izboljšujejo odnosi s Turčijo. Med državama že obstaja neposredna letalska povezava in avtobusna zveza prek Gruzije. Meja je v tem trenutku še vedno zaprta, vendar naj bi se po napovedih kmalu odprla. Nekaj je k temu pripomogla armenska odpoved ozemeljskim zahtevam do Turčije, nekaj pa pritisk iz <a href="/wiki/Bruselj" title="Bruselj">Bruslja</a> na Turčijo, ki bi se rada približala <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropski uniji</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="21._stoletje">21. stoletje</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: 21. stoletje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: 21. stoletje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:September_21,_2011_parade,_Yerevan.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/September_21%2C_2011_parade%2C_Yerevan.jpg/170px-September_21%2C_2011_parade%2C_Yerevan.jpg" decoding="async" width="170" height="227" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/September_21%2C_2011_parade%2C_Yerevan.jpg/255px-September_21%2C_2011_parade%2C_Yerevan.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/September_21%2C_2011_parade%2C_Yerevan.jpg/340px-September_21%2C_2011_parade%2C_Yerevan.jpg 2x" data-file-width="720" data-file-height="960" /></a><figcaption>21. septembra 2011 parada v Erevanu ob 20. obletnici ponovne neodvisnosti Armenije</figcaption></figure> <p>V 21. stoletju se Armenija sooča s številnimi težavami. Popolnoma je prešla na tržno gospodarstvo. Ena študija jo od leta 2023 uvršča med 50. najbolj »ekonomsko svobodne« države na svetu.<sup id="cite_ref-economic-index_17-0" class="reference"><a href="#cite_note-economic-index-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njeni odnosi z Evropo, Arabsko ligo in Skupnostjo neodvisnih držav so Armeniji omogočili povečanje trgovine. Plin, nafta in druge zaloge prihajajo po dveh pomembnih poteh: Iran in Gruzija. Od leta 2016 je Armenija ohranjala prisrčne odnose z obema državama. </p><p><i>Armenska revolucija 2018</i> je bila serija protivladnih protestov v Armeniji od aprila do maja 2018, ki so jih organizirale različne politične in civilne skupine, ki jih je vodil član armenskega parlamenta — Nikol Pašinjan (vodja stranke Civilna pogodba). Protesti in pohodi so sprva potekali kot odgovor na tretji zaporedni mandat Serža Sargsjana kot predsednika Armenije, kasneje pa proti vladi, ki jo nadzoruje Republikanska stranka na splošno. Pašinjan je gibanje, ki je vodilo do Sargsjanovega odstopa, razglasil za <i>žametno revolucijo</i>.<sup id="cite_ref-18" class="reference"><a href="#cite_note-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Marca 2018 je armenski parlament za novega predsednika Armenije izvolil Armena Sarkisjana. Izvedena je bila kontroverzna ustavna reforma za zmanjšanje predsedniške moči, medtem ko je bila avtoriteta predsednika vlade okrepljena.<sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Maja 2018 je parlament za novega premierja izvolil opozicijskega voditelja Nikola Pašinjana. Njegov predhodnik Serž Sargsjan je dva tedna prej odstopil po obsežnih protivladnih demonstracijah.<sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>27. septembra 2020 je zaradi nerešenega spora v Gorskem Karabahu izbruhnila obsežna vojna.<sup id="cite_ref-21" class="reference"><a href="#cite_note-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tako oborožene sile Armenije kot Azerbajdžana so poročale o vojaških in civilnih žrtvah. Sporazum o prekinitvi ognja v Gorskem Karabahu za konec šesttedenske vojne med Armenijo in Azerbajdžanom so mnogi videli kot poraz in kapitulacijo Armenije.<sup id="cite_ref-22" class="reference"><a href="#cite_note-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Celoletni protesti <i>Pohoda dostojanstva</i> so izsilili predčasne volitve. </p><p>20. junija 2021 je Pašinjanova stranka Civilna pogodba zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah. Vršilca dolžnosti premierja Nikola Pašinjana je na položaj premierja uradno imenoval armenski predsednik Armen Sarkisjan.<sup id="cite_ref-23" class="reference"><a href="#cite_note-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Januarja 2022 je armenski predsednik Armen Sarkisjan odstopil s položaja in izjavil, da ustava predsedniku ne daje več zadostnih pooblastil ali vpliva. 3. marca 2022 je bil Vahagn Hačaturjan v drugem krogu parlamentarnih volitev izvoljen za petega predsednika Armenije.<sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Naslednji mesec je izbruhnilo še več protestov. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://oracc.museum.upenn.edu/amgg/listofdeities/haya">»Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses – Haya (god)«</a>. upenn.edu<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 10. decembra 2015</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Ancient+Mesopotamian+Gods+and+Goddesses+%E2%80%93+Haya+%28god%29&rft.pub=upenn.edu&rft_id=http%3A%2F%2Foracc.museum.upenn.edu%2Famgg%2Flistofdeities%2Fhaya&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKurkjian1968" class="citation book cs1">Kurkjian, Vahan (1968). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Asia/Armenia/_Texts/KURARM/8*.html">»The Beginnings of Armenia Chapter VIII«</a>. <i>History of Armenia</i>. Michigan: uchicago.edu<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 10. decembra 2015</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Beginnings+of+Armenia+Chapter+VIII&rft.btitle=History+of+Armenia&rft.place=Michigan&rft.pub=uchicago.edu&rft.date=1968&rft.aulast=Kurkjian&rft.aufirst=Vahan&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.penelope.uchicago.edu%2FThayer%2FE%2FGazetteer%2FPlaces%2FAsia%2FArmenia%2F_Texts%2FKURARM%2F8%2A.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span><sup class="noprint Inline-Template"><span style="white-space: nowrap;">[<i><a href="/wiki/Wikipedija:Mrtva_povezava" title="Wikipedija:Mrtva povezava"><span title=" Mrtva povezava, označena mesec ni naveden">mrtva povezava</span></a></i>]</span></sup></span> </li> <li id="cite_note-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-3">↑</a></span> <span class="reference-text">Moses of Chorene,<a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.vehi.net/istoriya/armenia/khorenaci/index.html"><i>The History of Armenia</i></a>, Book 1, Ch. 12</span> </li> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKurkjian196" class="citation book cs1">Kurkjian, Vahan (196). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Asia/Armenia/_Texts/KURARM/home.html"><i>History of Armenia</i></a>. Michigan.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=History+of+Armenia&rft.place=Michigan&rft.date=196&rft.aulast=Kurkjian&rft.aufirst=Vahan&rft_id=http%3A%2F%2Fpenelope.uchicago.edu%2FThayer%2FE%2FGazetteer%2FPlaces%2FAsia%2FArmenia%2F_Texts%2FKURARM%2Fhome.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text"><i>Armenian Soviet Encyclopedia</i>, v. 12, Yerevan 1987; Artak Movsisyan "Sacred Highland: Armenia in the spiritual conception of the Near East", Yerevan, 2000.</span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKatsenelinboĭgen1990" class="citation book cs1">Katsenelinboĭgen, Aron (1990). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/sovietunionempir0000kats"><i>The Soviet Union: Empire, Nation and Systems</i></a>. New Brunswick: Transaction Publishers. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/sovietunionempir0000kats/page/143">143</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-88738-332-7" title="Posebno:ViriKnjig/0-88738-332-7"><bdi>0-88738-332-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Soviet+Union%3A+Empire%2C+Nation+and+Systems&rft.place=New+Brunswick&rft.pages=143&rft.pub=Transaction+Publishers&rft.date=1990&rft.isbn=0-88738-332-7&rft.aulast=Katsenelinbo%C4%ADgen&rft.aufirst=Aron&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fsovietunionempir0000kats&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Barnett-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Barnett_7-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFR.D._Barnett1982" class="citation book cs1">R.D. Barnett (1982). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=vXljf8JqmkoC&pg=PA346">»Urartu«</a>. V Boardman, John; Edwards, I.E.S.; Hammond, N.G.L.; Sollberger, E. (ur.). <i>The Cambridge Ancient History, Vol. 3, Part 1: The Prehistory of the Balkans, the Aegean World, Tenth to Eighth Centuries BC</i> (2nd izd.). Cambridge University Press. str. 346. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0521224963" title="Posebno:ViriKnjig/978-0521224963"><bdi>978-0521224963</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Urartu&rft.btitle=The+Cambridge+Ancient+History%2C+Vol.+3%2C+Part+1%3A+The+Prehistory+of+the+Balkans%2C+the+Aegean+World%2C+Tenth+to+Eighth+Centuries+BC&rft.pages=346&rft.edition=2nd&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=1982&rft.isbn=978-0521224963&rft.au=R.D.+Barnett&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DvXljf8JqmkoC%26pg%3DPA346&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Toumanoff1963-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Toumanoff1963_8-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFToumanoff1963" class="citation book cs1">Toumanoff, Cyril (1963). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://rbedrosian.com/Ref/Oront/oront278.htm"><i>Studies in Christian Caucasian history</i></a>. Washington D.C.: Georgetown University Press. str. 278ff.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Studies+in+Christian+Caucasian+history&rft.place=Washington+D.C.&rft.pages=278ff&rft.pub=Georgetown+University+Press&rft.date=1963&rft.aulast=Toumanoff&rft.aufirst=Cyril&rft_id=http%3A%2F%2Frbedrosian.com%2FRef%2FOront%2Foront278.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-9">↑</a></span> <span class="reference-text">Tiratsyan, Gevorg. <i>«Երվանդունիներ»</i> (Yerevanduniner). Armenian Soviet Encyclopedia. vol. iii. Yerevan: Armenian Academy of Sciences, 1977, p. 640.</span> </li> <li id="cite_note-Richard%20Hovannisian-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Richard%2520Hovannisian_10-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHovannisian2004" class="citation book cs1">Hovannisian, Richard G. (2004). <i>The Armenian People From Ancient to Modern Times, Volume I: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century</i>. Palgrave Macmillan. str. 49. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/1-4039-6421-1" title="Posebno:ViriKnjig/1-4039-6421-1"><bdi>1-4039-6421-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Armenian+People+From+Ancient+to+Modern+Times%2C+Volume+I%3A+The+Dynastic+Periods%3A+From+Antiquity+to+the+Fourteenth+Century&rft.pages=49&rft.pub=Palgrave+Macmillan&rft.date=2004&rft.isbn=1-4039-6421-1&rft.aulast=Hovannisian&rft.aufirst=Richard+G.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-11">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/stream/landmarksinarmen00dalerich/landmarksinarmen00dalerich_djvu.txt">»Landmarks in Armenian history«</a>. <i>Internet Archive</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 22. junija 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Internet+Archive&rft.atitle=Landmarks+in+Armenian+history&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fstream%2Flandmarksinarmen00dalerich%2Flandmarksinarmen00dalerich_djvu.txt&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span> "1080 A.D. Rhupen, cousin of the Bagratonian kings, sets up on Mount Taurus (overlooking the Mediterranean Sea) <b>the kingdom of New Armenia</b> which lasts 300 years."</span> </li> <li id="cite_note-eastern-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-eastern_12-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=EPP3ti4hysUC"><i>Eastern Europe, Russia and Central Asia 2003</i></a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781857431377" title="Posebno:ViriKnjig/9781857431377"><bdi>9781857431377</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 26. decembra 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Eastern+Europe%2C+Russia+and+Central+Asia+2003&rft.isbn=9781857431377&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DEPP3ti4hysUC&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPeimani2009" class="citation book cs1">Peimani, Hooman (2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=5MOYzS3IDTQC"><i>Conflict and Security in Central Asia and the Caucasus</i></a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781598840544" title="Posebno:ViriKnjig/9781598840544"><bdi>9781598840544</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 26. decembra 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Conflict+and+Security+in+Central+Asia+and+the+Caucasus&rft.date=2009&rft.isbn=9781598840544&rft.aulast=Peimani&rft.aufirst=Hooman&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3D5MOYzS3IDTQC&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-sworn-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-sworn_14-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nytimes.com/2003/04/10/world/world-briefing-asia-armenia-president-sworn-in-amid-protests.html?fta=y">»Armenia: President Sworn in Amid Protests«</a>. <i>The New York Times</i>. 10. april 2003<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 23. maja 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+New+York+Times&rft.atitle=Armenia%3A+President+Sworn+in+Amid+Protests&rft.date=2003-04-10&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.nytimes.com%2F2003%2F04%2F10%2Fworld%2Fworld-briefing-asia-armenia-president-sworn-in-amid-protests.html%3Ffta%3Dy&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-constitutional-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-constitutional_15-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.eurasianet.org/departments/civilsociety/articles/eav042303.shtml">»Constitutional court stirs Armenian political controversy«</a>. Eurasianet.org. 23. april 2003<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 23. maja 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Constitutional+court+stirs+Armenian+political+controversy&rft.pub=Eurasianet.org&rft.date=2003-04-23&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.eurasianet.org%2Fdepartments%2Fcivilsociety%2Farticles%2Feav042303.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Croissant-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Croissant_16-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCroissant1998" class="citation book cs1">Croissant, Michael P. (1998). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/armeniaazerbaija00croi"><i>The Armenia-Azerbaijan Conflict: Causes and Implications</i></a>. London: Praeger. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-275-96241-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-275-96241-8"><bdi>978-0-275-96241-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Armenia-Azerbaijan+Conflict%3A+Causes+and+Implications&rft.place=London&rft.pub=Praeger&rft.date=1998&rft.isbn=978-0-275-96241-8&rft.aulast=Croissant&rft.aufirst=Michael+P.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Farmeniaazerbaija00croi&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-economic-index-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-economic-index_17-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20230929071128/https://www.heritage.org/index/country/armenia">»Heritage Index of Economic Freedom«</a>. The Heritage Foundation. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://heritage.org/index/country/armenia">prvotnega spletišča</a> dne 29. septembra 2023<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 22. junija 2023</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Heritage+Index+of+Economic+Freedom&rft.pub=The+Heritage+Foundation&rft_id=https%3A%2F%2Fheritage.org%2Findex%2Fcountry%2Farmenia&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-18">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.crisisgroup.org/europe-central-asia/caucasus/armenia/velvet-revolution-takes-armenia-unknown">»<span class="cs1-kern-left"></span>"Velvet Revolution" Takes Armenia into the Unknown«</a>. Crisis Group. 20. november 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=%22Velvet+Revolution%22+Takes+Armenia+into+the+Unknown&rft.date=2020-11-20&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.crisisgroup.org%2Feurope-central-asia%2Fcaucasus%2Farmenia%2Fvelvet-revolution-takes-armenia-unknown&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.dw.com/en/armenia-armen-sarkissian-elected-into-new-less-powerful-presidential-role/a-42797330">»Armenia: Armen Sarkissian elected into new, less powerful presidential role | DW | 02.03.2018«</a>. <i>Deutsche Welle</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Deutsche+Welle&rft.atitle=Armenia%3A+Armen+Sarkissian+elected+into+new%2C+less+powerful+presidential+role+%26%23124%3B+DW+%26%23124%3B+02.03.2018&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.dw.com%2Fen%2Farmenia-armen-sarkissian-elected-into-new-less-powerful-presidential-role%2Fa-42797330&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.aljazeera.com/news/2018/5/8/armenia-nikol-pashinyan-elected-as-new-prime-minister">»Pashinyan elected as Armenia's new prime minister«</a>. <i>www.aljazeera.com</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.aljazeera.com&rft.atitle=Pashinyan+elected+as+Armenia%27s+new+prime+minister&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.aljazeera.com%2Fnews%2F2018%2F5%2F8%2Farmenia-nikol-pashinyan-elected-as-new-prime-minister&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-21">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://apnews.com/article/europe-azerbaijan-armenia-41a103bcde14fa8b28968000d7992b84">»Fighting over Nagorno-Karabakh goes on despite US mediation«</a>. <i>Associated Press</i>. 24. oktober 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Associated+Press&rft.atitle=Fighting+over+Nagorno-Karabakh+goes+on+despite+US+mediation&rft.date=2020-10-24&rft_id=https%3A%2F%2Fapnews.com%2Farticle%2Feurope-azerbaijan-armenia-41a103bcde14fa8b28968000d7992b84&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-22">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cbc.ca/news/world/armenia-azerbaijan-nagorno-karabakh-truce-1.5796470">»Armenians vent fury at West after truce in bloody war in Nagorno-Karabakh«</a>. <i>CBC News</i>. 11. november 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=CBC+News&rft.atitle=Armenians+vent+fury+at+West+after+truce+in+bloody+war+in+Nagorno-Karabakh&rft.date=2020-11-11&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cbc.ca%2Fnews%2Fworld%2Farmenia-azerbaijan-nagorno-karabakh-truce-1.5796470&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-23"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-23">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.newindianexpress.com/world/2021/aug/02/nikol-pashinyan-officially-appointed-armenias-prime-minister-2339082.html">»Nikol Pashinyan officially appointed Armenia's prime minister«</a>. <i>The New Indian Express</i>. 2. avgust 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+New+Indian+Express&rft.atitle=Nikol+Pashinyan+officially+appointed+Armenia%27s+prime+minister&rft.date=2021-08-02&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.newindianexpress.com%2Fworld%2F2021%2Faug%2F02%2Fnikol-pashinyan-officially-appointed-armenias-prime-minister-2339082.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.aa.com.tr/en/politics/vahagn-khachaturyan-elected-new-armenian-president/2522507">»Vahagn Khachaturyan elected new Armenian president«</a>. <i>www.aa.com.tr</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.aa.com.tr&rft.atitle=Vahagn+Khachaturyan+elected+new+Armenian+president&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.aa.com.tr%2Fen%2Fpolitics%2Fvahagn-khachaturyan-elected-new-armenian-president%2F2522507&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZgodovina+Armenije" class="Z3988"></span></span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Knjige">Knjige</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Knjige" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Knjige"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li>The Armenian People From Ancient to Modern Times: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century / Edited by Richard G. Hovannisian. — Palgrave Macmillan, 2004. — Т. I.</li> <li>The Armenian People From Ancient to Modern Times: Foreign Dominion to Statehood: The Fifteenth Century to the Twentieth Century / Edited by Richard G. Hovannisian. — Palgrave Macmillan, 2004. — Т. II.</li> <li>I. M. Diakonoff, The Pre-History of the Armenian People (revised, trans. Lori Jennings), Caravan Books, New York (1984), <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0882060392" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-88206-039-2</a>.</li> <li>Fisher, William Bayne; Avery, P.; Hambly, G. R. G; Melville, C. (1991). The Cambridge History of Iran. 7. Cambridge: Cambridge University Press. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521200954" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0521200954</a>.</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <span style="font-weight: bold; font-style: italic;"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:History_of_Armenia" class="extiw" title="commons:Category:History of Armenia">Zgodovina Armenije</a></span>.</div></div> </div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.arak29.am/PDF_PPT/7-History/Armenian%20origins.htm">Arak29 Origins of Armenian people (Arm.)</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200724180940/http://www.arak29.am/PDF_PPT/7-History/Armenian%20origins.htm">Arhivirano</a> 2020-07-24 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.arak29.am/PDF_PPT/7-History/Armenian_origins_eng.htm">Arak29 Origins of Armenian people (Eng.)</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200328004715/http://www.arak29.am/PDF_PPT/7-History/Armenian_origins_eng.htm">Arhivirano</a> 2020-03-28 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Asia/Armenia/_Texts/KURARM/home.html">History of Armenia</a> (book by Vahan Kurkjian)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/arl-arz/armenia/armenia.html">Armenia at Livius.Org</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20071001000351/http://www.livius.org/arl-arz/armenia/armenia.html">Arhivirano</a> 2007-10-01 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (ancient history)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.wdl.org/en/item/316">"History of Armenia, by Father Michael Chamich; from B. C. 2247 to the Year of Christ 1780, or 1229 of the Armenian Era"</a>, from 1827, via the World Digital Library</li></ul> <p><br /> </p><p><br /> </p> <div role="navigation" class="navbox" aria-label="Navbox" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola: Narodne knjižnice</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q193688#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007294986905171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/subjects/sh85007263">ZDA</a></span></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&oldid=6246015">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&oldid=6246015</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorija</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Zgodovina_Armenije" title="Kategorija:Zgodovina Armenije">Zgodovina Armenije</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_%C4%8Dlanki_z_mrtvimi_zunanjimi_povezavami" title="Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami">Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_z_mrtvimi_zunanjimi_povezavami" title="Kategorija:Članki z mrtvimi zunanjimi povezavami">Članki z mrtvimi zunanjimi povezavami</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_iz_Wikipodatkov" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov">Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_%C4%8Darobnimi_povezavami_ISBN" title="Kategorija:Strani s čarobnimi povezavami ISBN">Strani s čarobnimi povezavami ISBN</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 17:20, 15. julij 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Zgodovina_Armenije&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-6df7948d6c-cbmzg","wgBackendResponseTime":181,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.439","walltime":"0.885","ppvisitednodes":{"value":1928,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":41419,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":1463,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":21,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":2,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":61399,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 472.249 1 -total"," 68.01% 321.195 1 Predloga:Sklici"," 25.25% 119.261 5 Predloga:Navedi_splet"," 21.69% 102.427 1 Predloga:Commons_category"," 20.68% 97.674 1 Predloga:Sister_project"," 19.88% 93.887 1 Predloga:Side_box"," 16.38% 77.375 1 Predloga:Slepa_povezava"," 15.07% 71.150 9 Predloga:Navedi_knjigo"," 14.91% 70.434 2 Predloga:If_then_show"," 14.41% 68.058 1 Predloga:Fix"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.235","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":4237907,"limit":52428800}},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-75c465f4c6-t9tj7","timestamp":"20241125135557","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Zgodovina Armenije","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Zgodovina_Armenije","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q193688","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q193688","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2004-07-22T07:21:10Z","dateModified":"2024-07-15T16:20:07Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/9\/92\/Armenian_Empire.png"}</script> </body> </html>