CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Keops - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"45cc4f4f-1eae-49a0-8de0-d038bbac818c","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Keops","wgTitle":"Keops","wgCurRevisionId":5986502,"wgRevisionId":5986502,"wgArticleId":446619,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Strani, ki uporabljajo WikiHiero","Strani s čarobnimi povezavami ISBN","Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN","Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO", "Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","Vsi izbrani članki","Faraoni Četrte egipčanske dinastije","Vladarji v 26. stoletju pr. n. št."],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Keops","wgRelevantArticleId":446619,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":60000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition": "interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q161904","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","ext.wikihiero":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges": "ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikihiero%2CwikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/6f/Khufu_CEM.jpg"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="1802"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/6f/Khufu_CEM.jpg"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="1201"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="961"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Keops - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Keops"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Keops&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Keops"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Keops rootpage-Keops skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Keops" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Keops" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Keops" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Keops" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Ime" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Ime"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Ime</span> </div> </a> <ul id="toc-Ime-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Družina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Družina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Družina</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Družina-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Družina</span> </button> <ul id="toc-Družina-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Kufujevo_poreklo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kufujevo_poreklo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.1</span> <span>Kufujevo poreklo</span> </div> </a> <ul id="toc-Kufujevo_poreklo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Družinsko_drevo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Družinsko_drevo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.2</span> <span>Družinsko drevo</span> </div> </a> <ul id="toc-Družinsko_drevo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Vladanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Vladanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Vladanje</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Vladanje-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Vladanje</span> </button> <ul id="toc-Vladanje-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Dolžina_vladanja" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Dolžina_vladanja"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1</span> <span>Dolžina vladanja</span> </div> </a> <ul id="toc-Dolžina_vladanja-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Politične_dejavnosti" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Politične_dejavnosti"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.2</span> <span>Politične dejavnosti</span> </div> </a> <ul id="toc-Politične_dejavnosti-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vadi_Maghara" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vadi_Maghara"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.3</span> <span>Vadi Maghara</span> </div> </a> <ul id="toc-Vadi_Maghara-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vadi_Al_Jarf" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vadi_Al_Jarf"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.4</span> <span>Vadi Al Jarf</span> </div> </a> <ul id="toc-Vadi_Al_Jarf-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Spomeniki_in_kipi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Spomeniki_in_kipi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Spomeniki in kipi</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Spomeniki_in_kipi-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Spomeniki in kipi</span> </button> <ul id="toc-Spomeniki_in_kipi-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Kipi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kipi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1</span> <span>Kipi</span> </div> </a> <ul id="toc-Kipi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Reliefi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Reliefi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.2</span> <span>Reliefi</span> </div> </a> <ul id="toc-Reliefi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Nekropola" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Nekropola"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.3</span> <span>Nekropola</span> </div> </a> <ul id="toc-Nekropola-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Kufu_v_kasnejšem_egipčanskem_izročilu" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Kufu_v_kasnejšem_egipčanskem_izročilu"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Kufu v kasnejšem egipčanskem izročilu</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Kufu_v_kasnejšem_egipčanskem_izročilu-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Kufu v kasnejšem egipčanskem izročilu</span> </button> <ul id="toc-Kufu_v_kasnejšem_egipčanskem_izročilu-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Staro_kraljestvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Staro_kraljestvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.1</span> <span>Staro kraljestvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Staro_kraljestvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Srednje_kraljestvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Srednje_kraljestvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2</span> <span>Srednje kraljestvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Srednje_kraljestvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Novo_kraljestvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Novo_kraljestvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.3</span> <span>Novo kraljestvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Novo_kraljestvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pozno_obdobje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pozno_obdobje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.4</span> <span>Pozno obdobje</span> </div> </a> <ul id="toc-Pozno_obdobje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Kufu_v_starogrškem_izročilu" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Kufu_v_starogrškem_izročilu"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Kufu v starogrškem izročilu</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Kufu_v_starogrškem_izročilu-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Kufu v starogrškem izročilu</span> </button> <ul id="toc-Kufu_v_starogrškem_izročilu-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Maneton" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Maneton"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1</span> <span>Maneton</span> </div> </a> <ul id="toc-Maneton-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Herodot" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Herodot"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.2</span> <span>Herodot</span> </div> </a> <ul id="toc-Herodot-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Diodor_Sicilski" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Diodor_Sicilski"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.3</span> <span>Diodor Sicilski</span> </div> </a> <ul id="toc-Diodor_Sicilski-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Kufu_v_arabskem_izročilu" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Kufu_v_arabskem_izročilu"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Kufu v arabskem izročilu</span> </div> </a> <ul id="toc-Kufu_v_arabskem_izročilu-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Ocene_sodobnih_egiptologov" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Ocene_sodobnih_egiptologov"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Ocene sodobnih egiptologov</span> </div> </a> <ul id="toc-Ocene_sodobnih_egiptologov-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kufu_v_sodobni_kulturi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Kufu_v_sodobni_kulturi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Kufu v sodobni kulturi</span> </div> </a> <ul id="toc-Kufu_v_sodobni_kulturi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Keops</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 75 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-75" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">75 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Choefoe" title="Choefoe – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Choefoe" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Afrikaans</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%AE%D9%88%D9%81%D9%88" title="خوفو – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="خوفو" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%AE%D9%88%D9%81%D9%88" title="خوفو – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="خوفو" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>مصرى</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Xeops" title="Xeops – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Xeops" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Azərbaycanca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D8%AE%D9%88%D9%81%D9%88" title="خوفو – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="خوفو" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target"><span>تۆرکجه</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D0%B5%D0%BE%D0%BF%D1%81" title="Хеопс – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Хеопс" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target"><span>Башҡортса</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D0%B5%D0%BE%D0%BF%D1%81" title="Хеопс – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Хеопс" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D0%B5%D0%BE%D0%BF%D1%81" title="Хеопс – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Хеопс" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%96%E0%A7%81%E0%A6%AB%E0%A7%81" title="খুফু – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="খুফু" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/C%27houfou" title="C'houfou – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="C'houfou" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Qu%C3%A8ops" title="Quèops – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Quèops" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Chufu" title="Chufu – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Chufu" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D0%B5%D0%BE%D0%BF%D1%81" title="Хеопс – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Хеопс" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Чӑвашла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Khufu" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Keops" title="Keops – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Keops" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Cheops" title="Cheops – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Cheops" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%A7%CE%AD%CF%89%CF%88" title="Χέωψ – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Χέωψ" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Khufu" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/%C4%A4ufu" title="Ĥufu – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Ĥufu" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Keops" title="Keops – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Keops" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Hufu" title="Hufu – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Hufu" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Keops" title="Keops – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Keops" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%AE%D9%88%D9%81%D9%88" title="خوفو – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="خوفو" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Khufu" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Kh%C3%A9ops" title="Khéops – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Khéops" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/C%C3%BAf%C3%BA" title="Cúfú – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Cúfú" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Queops" title="Queops – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Queops" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%97%27%D7%95%D7%A4%D7%95" title="ח'ופו – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="ח'ופו" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Kufu" title="Kufu – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Kufu" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Hufu" title="Hufu – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Hufu" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%94%D5%A5%D5%B8%D6%83%D5%BD" title="Քեոփս – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Քեոփս" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Khufu_(firaun)" title="Khufu (firaun) – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Khufu (firaun)" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Cheope" title="Cheope – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Cheope" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%AF%E3%83%95" title="クフ – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="クフ" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%AE%E1%83%94%E1%83%9D%E1%83%A4%E1%83%A1%E1%83%98" title="ხეოფსი – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="ხეოფსი" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kn mw-list-item"><a href="https://kn.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%95%E0%B3%81%E0%B2%AB%E0%B3%81" title="ಕುಫು – kanareščina" lang="kn" hreflang="kn" data-title="ಕುಫು" data-language-autonym="ಕನ್ನಡ" data-language-local-name="kanareščina" class="interlanguage-link-target"><span>ಕನ್ನಡ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EC%BF%A0%ED%91%B8" title="쿠푸 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="쿠푸" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Cheops" title="Cheops – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Cheops" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Cheopsas" title="Cheopsas – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Cheopsas" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Heopss" title="Heopss – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Heopss" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%83%D1%84%D1%83" title="Куфу – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Куфу" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D1%83%D1%84%D1%83" title="Хуфу – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Хуфу" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Монгол</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Khufu" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%80%E1%80%B0%E1%80%96%E1%80%B0%E1%80%B8%E1%80%98%E1%80%AF%E1%80%9B%E1%80%84%E1%80%BA" title="ကူဖူးဘုရင် – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="ကူဖူးဘုရင်" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target"><span>မြန်မာဘာသာ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Cheops_(farao)" title="Cheops (farao) – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Cheops (farao)" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Keops" title="Keops – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Keops" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Que%C3%B2ps" title="Queòps – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Queòps" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pam badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://pam.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – pampanščina" lang="pam" hreflang="pam" data-title="Khufu" data-language-autonym="Kapampangan" data-language-local-name="pampanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kapampangan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Cheops" title="Cheops – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Cheops" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Qu%C3%A9ops" title="Quéops – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Quéops" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Khufu" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D0%B5%D0%BE%D0%BF%D1%81" title="Хеопс – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Хеопс" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Keops" title="Keops – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Keops" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Khufu" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Chufu" title="Chufu – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Chufu" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D0%B5%D0%BE%D0%BF%D1%81" title="Кеопс – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Кеопс" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Cheops" title="Cheops – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Cheops" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/Cheops" title="Cheops – Silesian" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Cheops" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="Silesian" class="interlanguage-link-target"><span>Ślůnski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%95%E0%AF%82%E0%AE%AA%E0%AF%81" title="கூபு – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="கூபு" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target"><span>தமிழ்</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-te mw-list-item"><a href="https://te.wikipedia.org/wiki/%E0%B0%96%E0%B1%81%E0%B0%AB%E0%B1%81" title="ఖుఫు – telugijščina" lang="te" hreflang="te" data-title="ఖుఫు" data-language-autonym="తెలుగు" data-language-local-name="telugijščina" class="interlanguage-link-target"><span>తెలుగు</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D0%B5%D0%BE%D0%BF%D1%81" title="Хеопс – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Хеопс" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Тоҷикӣ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%9F%E0%B8%B2%E0%B9%82%E0%B8%A3%E0%B8%AB%E0%B9%8C%E0%B8%84%E0%B8%B9%E0%B8%9F%E0%B8%B9" title="ฟาโรห์คูฟู – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="ฟาโรห์คูฟู" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tk mw-list-item"><a href="https://tk.wikipedia.org/wiki/Heops" title="Heops – turkmenščina" lang="tk" hreflang="tk" data-title="Heops" data-language-autonym="Türkmençe" data-language-local-name="turkmenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkmençe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Khufu" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tagalog</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Keops" title="Keops – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Keops" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D0%B5%D0%BE%D0%BF%D1%81" title="Хеопс – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Хеопс" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D8%AE%D9%88%D9%81%D9%88" title="خوفو – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="خوفو" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Xeops" title="Xeops – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Xeops" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Oʻzbekcha / ўзбекча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Khufu" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Khufu" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Winaray</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E8%83%A1%E5%A4%AB" title="胡夫 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="胡夫" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yo mw-list-item"><a href="https://yo.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – jorubščina" lang="yo" hreflang="yo" data-title="Khufu" data-language-autonym="Yorùbá" data-language-local-name="jorubščina" class="interlanguage-link-target"><span>Yorùbá</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E8%83%A1%E5%A4%AB" title="胡夫 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="胡夫" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/Khufu" title="Khufu – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Khufu" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>閩南語 / Bân-lâm-gú</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E5%8F%A4%E5%A4%AB" title="古夫 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="古夫" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target"><span>粵語</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q161904#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Keops" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Keops" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Keops"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Keops&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Keops"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Keops&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Keops" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Keops" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Keops&oldid=5986502" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Keops&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Keops&id=5986502&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FKeops"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FKeops"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Keops"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Keops&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Keops&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Khufu" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q161904" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-featured-star" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki" title="To je izbrani članek. Za več podatkov klikni zvezdo."><img alt="Izbrani članek" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/20px-Cscr-featured.svg.png" decoding="async" width="20" height="19" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/30px-Cscr-featured.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/40px-Cscr-featured.svg.png 2x" data-file-width="466" data-file-height="443" /></a></span></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><table class="infobox vcard nowraplinks" style="font-size:90%;width:24.44em;"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above fn" style="background:#decd87;font-size:130%;">Kufu</th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-subheader nickname">Keops, Sufis, Hnoubos,<sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Sofe<sup id="cite_ref-ref2_2-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref2-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image photo"><span class="mw-default-size" typeof="mw:File/Frameless"><a href="/wiki/Slika:Khufu_CEM.jpg" class="mw-file-description" title="Kufujev kipec v Kairskem muzeju"><img alt="Kufujev kipec v Kairskem muzeju" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6f/Khufu_CEM.jpg/220px-Khufu_CEM.jpg" decoding="async" width="220" height="330" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/6f/Khufu_CEM.jpg 1.5x" data-file-width="277" data-file-height="416" /></a></span><div class="infobox-caption"><small>Kufujev kipec v Kairskem muzeju</small></div></td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header" style="background:#decd87;font-size:105%;"><a href="/wiki/Faraon" title="Faraon">Faraon</a></th></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-right:0.65em"><a href="/wiki/Seznam_faraonov" title="Seznam faraonov">Vladavina</a></th><td class="infobox-data">2589–2566 pr. n. št.<sup id="cite_ref-ref3_3-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref3-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> (63 let po <a href="/wiki/Maneton" title="Maneton">Manetonu</a>); (23 ali 46 let po sodobnih zgodovinarjih)<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <span class="org">(<a href="/wiki/%C4%8Cetrta_egip%C4%8Danska_dinastija" title="Četrta egipčanska dinastija">Četrta dinastija</a>)</span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-right:0.65em">Predhodnik</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Sneferu" title="Sneferu">Sneferu</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-right:0.65em">Naslednik</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/D%C5%BEedefre" title="Džedefre">Džedefre</a></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5932905">.mw-parser-output .hidden-begin{box-sizing:border-box;width:100%;padding:5px;border:none;font-size:95%}.mw-parser-output .hidden-title{font-weight:bold;line-height:1.6;text-align:left}.mw-parser-output .hidden-content{text-align:left}</style><div class="hidden-begin mw-collapsible mw-collapsed" style="border:none; width:100%;margin:0;border:0;padding:0;"><div class="hidden-title" style="text-align:center; background:#decd87;padding:0.1em; display:block;margin-bottom:0.3em;"><span style="font-size:110%;"><a href="/wiki/Vladarski_nazivi_faraonov" title="Vladarski nazivi faraonov">Vladarski nazivi</a></span></div><div class="hidden-content mw-collapsible-content" style="border-bottom:2px solid #decd87;"> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911190">.mw-parser-output .sidebar{width:22em;float:right;clear:right;margin:0.5em 0 1em 1em;background:#f8f9fa;border:1px solid #aaa;padding:0.2em;text-align:center;line-height:1.4em;font-size:88%;border-collapse:collapse;display:table}body.skin-minerva .mw-parser-output .sidebar{display:table!important;float:right!important;margin:0.5em 0 1em 1em!important}.mw-parser-output .sidebar-subgroup{width:100%;margin:0;border-spacing:0}.mw-parser-output .sidebar-left{float:left;clear:left;margin:0.5em 1em 1em 0}.mw-parser-output .sidebar-none{float:none;clear:both;margin:0.5em 1em 1em 0}.mw-parser-output .sidebar-outer-title{padding:0 0.4em 0.2em;font-size:125%;line-height:1.2em;font-weight:bold}.mw-parser-output .sidebar-top-image{padding:0.4em}.mw-parser-output .sidebar-top-caption,.mw-parser-output .sidebar-pretitle-with-top-image,.mw-parser-output .sidebar-caption{padding:0.2em 0.4em 0;line-height:1.2em}.mw-parser-output .sidebar-pretitle{padding:0.4em 0.4em 0;line-height:1.2em}.mw-parser-output .sidebar-title,.mw-parser-output .sidebar-title-with-pretitle{padding:0.2em 0.8em;font-size:145%;line-height:1.2em}.mw-parser-output .sidebar-title-with-pretitle{padding:0.1em 0.4em}.mw-parser-output .sidebar-image{padding:0.2em 0.4em 0.4em}.mw-parser-output .sidebar-heading{padding:0.1em 0.4em}.mw-parser-output .sidebar-content{padding:0 0.5em 0.4em}.mw-parser-output .sidebar-content-with-subgroup{padding:0.1em 0.4em 0.2em}.mw-parser-output .sidebar-above,.mw-parser-output .sidebar-below{padding:0.3em 0.8em;font-weight:bold}.mw-parser-output .sidebar-collapse .sidebar-above,.mw-parser-output .sidebar-collapse .sidebar-below{border-top:1px solid #aaa;border-bottom:1px solid #aaa}.mw-parser-output .sidebar-navbar{text-align:right;font-size:115%;padding:0 0.4em 0.4em}.mw-parser-output .sidebar-list-title{padding:0 0.4em;text-align:left;font-weight:bold;line-height:1.6em;font-size:105%}.mw-parser-output .sidebar-list-title-c{padding:0 0.4em;text-align:center;margin:0 3.3em}@media(max-width:720px){body.mediawiki .mw-parser-output .sidebar{width:100%!important;clear:both;float:none!important;margin-left:0!important;margin-right:0!important}}</style><table class="sidebar nomobile nowraplinks" style="border-collapse:collapse; border-spacing:0px; border:none; width:100%; margin:0px; font-size:100%; clear:none; float:none"><tbody><tr><th class="sidebar-heading" style="background:#e9deaf;"> <a href="/wiki/Vladarski_nazivi_faraonov" title="Vladarski nazivi faraonov">Nomen</a></th></tr><tr><td class="sidebar-content nowrap" style="padding-top:0.2em;padding-bottom:0.8em;"> <table width="100%"> <tbody><tr><td>Khufu<br /><i>Ḫw(j).f w(j)</i><br /><i>Jaz sem zaščiten/On me ščiti</i><sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><br /><table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Ca1.png?0f9ce" height="44" title="<" alt="<" /></td><td><table class="mw-hiero-table"><tbody><tr><td class="mw-hiero-box" style="height: 2px;"></td></tr><tr><td><table class="mw-hiero-table"><tbody><tr><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Aa1.png?3a810" height="18" title="Aa1" alt="Aa1" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G43.png?6eb40" height="38" title="G43" alt="G43" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_I9.png?fe540" height="12" title="I9" alt="I9" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G43.png?6eb40" height="38" title="G43" alt="G43" /></td></tr></tbody></table></td></tr><tr><td class="mw-hiero-box" style="height: 2px;"></td></tr></tbody></table></td><td><img class="skin-invert" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Ca2.png?3dadc" height="44" title=">" alt=">" /></td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table><br /> Alternativna oblika: Hnum Kufu<br /> <i>ẖnmw ḫwj=f w(j)</i> <br /> <i><a href="/wiki/Hnum" title="Hnum">Hnum</a> me ščiti</i><br /><table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Ca1.png?0f9ce" height="44" title="<" alt="<" /></td><td><table class="mw-hiero-table"><tbody><tr><td class="mw-hiero-box" style="height: 2px;"></td></tr><tr><td><table class="mw-hiero-table"><tbody><tr><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_W9.png?e7562" height="24" title="W9" alt="W9" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_E10.png?515fc" height="27" title="E10" alt="E10" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Aa1.png?3a810" height="18" title="Aa1" alt="Aa1" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G43.png?6eb40" height="38" title="G43" alt="G43" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_I9.png?fe540" height="12" title="I9" alt="I9" /></td></tr></tbody></table></td></tr><tr><td class="mw-hiero-box" style="height: 2px;"></td></tr></tbody></table></td><td><img class="skin-invert" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Ca2.png?3dadc" height="44" title=">" alt=">" /></td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table></td></tr> </tbody></table></td> </tr><tr><th class="sidebar-heading" style="background:#e9deaf;"> <a href="/wiki/Vladarski_nazivi_faraonov#Horovo_ime" title="Vladarski nazivi faraonov">Horovo ime</a></th></tr><tr><td class="sidebar-content nowrap" style="padding-top:0.2em;padding-bottom:0.8em;"> <table width="100%"> <tbody><tr><td>Medžedu <br /><i>Mḏd.w</i><br /><i>On, ki za Hora drobi (sovražnike)</i><br /><center><table> <tbody><tr><td style="text-align:center;text-valign:middle;padding:10px;"> <table border="0" cellspacing="0" cellpadding="0" align="center"> <tbody><tr><td style="padding-right:4px;"> <table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G5.png?bcb90" height="38" title="G5" alt="G5" /></td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table> </td><td height="48px" width="2px" bgcolor="black"> </td><td> <table border="0" cellspacing="0" cellpadding="0"> <tbody><tr><td height="2px" bgcolor="black"> </td></tr><tr><td height="46" style="padding:0 5px;"> <table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Aa24.png?a87ab" height="17" title="Aa24" alt="Aa24" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G43.png?6eb40" height="38" title="G43" alt="G43" /></td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table> </td></tr><tr><td height="2px" bgcolor="black"> </td></tr></tbody></table> </td><td> </td><td style="text-align:center;text-valign:middle;"> <span class="mw-default-size" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7a/Srxtail2.svg/50px-Srxtail2.svg.png" decoding="async" width="50" height="50" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7a/Srxtail2.svg/75px-Srxtail2.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7a/Srxtail2.svg/100px-Srxtail2.svg.png 2x" data-file-width="50" data-file-height="50" /></span></span> </td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table></center><br />Alternativna oblika:<br /><center><table> <tbody><tr><td style="text-align:center;text-valign:middle;padding:10px;"> <table border="0" cellspacing="0" cellpadding="0" align="center"> <tbody><tr><td style="padding-right:4px;"> <table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G5.png?bcb90" height="38" title="G5" alt="G5" /></td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table> </td><td height="48px" width="2px" bgcolor="black"> </td><td> <table border="0" cellspacing="0" cellpadding="0"> <tbody><tr><td height="2px" bgcolor="black"> </td></tr><tr><td colspan="2"> </td></tr><tr><td height="46" style="padding:0 5px;"> <table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><br /><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Aa24.png?a87ab" height="17" title="Aa24" alt="Aa24" /></td> </tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table> </td></tr><tr><td height="2px" bgcolor="black"> </td></tr></tbody></table> </td><td> </td><td style="text-align:center;text-valign:middle;"> <span class="mw-default-size" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7a/Srxtail2.svg/50px-Srxtail2.svg.png" decoding="async" width="50" height="50" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7a/Srxtail2.svg/75px-Srxtail2.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7a/Srxtail2.svg/100px-Srxtail2.svg.png 2x" data-file-width="50" data-file-height="50" /></span></span> </td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table></center></td></tr> </tbody></table></td> </tr><tr><th class="sidebar-heading" style="background:#e9deaf;"> <a href="/wiki/Vladarski_nazivi_faraonov#Naziv_Nebti" title="Vladarski nazivi faraonov">Naziv Nebti</a></th></tr><tr><td class="sidebar-content nowrap" style="padding-top:0.2em;padding-bottom:0.8em;"> <table width="100%"> <tbody><tr><td>Nebty-r-medjed <br /> <i>Mḏd-r-Nnb.tj</i><br /><i>On, ki za Dve gospo drobi (sovražnike)</i></td></tr><tr><td class="center"> <table> <tbody><tr><td style="text-align:center;text-valign:middle;padding:4px 10px;"> <table border="0" cellspacing="0" cellpadding="0" align="center"> <tbody><tr><td style="padding-right:6px;"> <table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G16.png?dbf15" height="38" title="G16" alt="G16" /></td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table> </td><td> <table border="0" cellspacing="0" cellpadding="0"> <tbody><tr><td height="2px" style="background-color:black"> </td><td height="45" style="padding:0;"> <table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Aa24.png?a87ab" height="17" title="Aa24" alt="Aa24" /><br /><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_D21.png?9bfb9" height="11" title="D21" alt="D21" /></td> </tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table> </td><td height="2px" style="background-color:black"> </td></tr></tbody></table> </td><td> </td><td style="text-align:center;text-valign:middle;"> </td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table> </td></tr> </tbody></table></td> </tr><tr><th class="sidebar-heading" style="background:#e9deaf;"> <a href="/wiki/Vladarski_nazivi_faraonov#Zlato_Horusovo_ime" title="Vladarski nazivi faraonov">Zlati Horus</a></th></tr><tr><td class="sidebar-content nowrap" style="padding-top:0.2em;padding-bottom:0.8em;"> <table width="100%"> <tbody><tr><td>Bikwy-nub <br /> <i>Bjk.wj-nb.w</i><br /><i>Dva zlata sokola</i><br /><table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G5.png?bcb90" height="26" title="G5" alt="G5" /> <img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G5.png?bcb90" height="26" title="G5" alt="G5" /><br /><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_S12.png?46f50" height="13" title="S12" alt="S12" /></td> </tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table><br /><br /><b><a href="/wiki/Abido%C5%A1ki_seznam_kraljev" title="Abidoški seznam kraljev">Abidoški seznam kraljev</a></b><br />Kufu<br /><i>Ḫ(w)j.f w(j)</i><br /><i>On me ščiti</i><br /><table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Ca1.png?0f9ce" height="44" title="<" alt="<" /></td><td><table class="mw-hiero-table"><tbody><tr><td class="mw-hiero-box" style="height: 2px;"></td></tr><tr><td><table class="mw-hiero-table"><tbody><tr><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Aa1.png?3a810" height="18" title="Aa1" alt="Aa1" /><br /><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_I9.png?fe540" height="12" title="I9 [f]" alt="f" /></td> <td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G43.png?6eb40" height="38" title="G43 [w]" alt="w" /></td></tr></tbody></table></td></tr><tr><td class="mw-hiero-box" style="height: 2px;"></td></tr></tbody></table></td><td><img class="skin-invert" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Ca2.png?3dadc" height="44" title=">" alt=">" /></td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table> <br /><br /><b><a href="/wiki/Sakarski_seznam_kraljev" title="Sakarski seznam kraljev">Sakarski seznam kraljev</a></b><br />Kufu<br /><i>Ḫ(w)j.f w(j)</i><br /><i>On me ščiti</i><br /><table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Ca1.png?0f9ce" height="44" title="<" alt="<" /></td><td><table class="mw-hiero-table"><tbody><tr><td class="mw-hiero-box" style="height: 2px;"></td></tr><tr><td><table class="mw-hiero-table"><tbody><tr><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Aa1.png?3a810" height="18" title="Aa1" alt="Aa1" /><br /><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_I9.png?fe540" height="12" title="I9 [f]" alt="f" /></td> <td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_G43.png?6eb40" height="38" title="G43 [w]" alt="w" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_I9.png?fe540" height="12" title="I9 [f]" alt="f" /></td></tr></tbody></table></td></tr><tr><td class="mw-hiero-box" style="height: 2px;"></td></tr></tbody></table></td><td><img class="skin-invert" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Ca2.png?3dadc" height="44" title=">" alt=">" /></td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table> <br /><br /><b><a href="/wiki/Torinski_seznam_kraljev" title="Torinski seznam kraljev">Torinski seznam kraljev</a></b><br /><i>Ime manjka</i><br /><br /><center><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Khufu_Wadi_Maghara_RIGHT.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Khufu_Wadi_Maghara_RIGHT.png/300px-Khufu_Wadi_Maghara_RIGHT.png" decoding="async" width="300" height="156" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bc/Khufu_Wadi_Maghara_RIGHT.png 1.5x" data-file-width="388" data-file-height="202" /></a></span><br /><small>Relief s Kufujevim titularjem iz <a href="/wiki/Vadi_Maghara" title="Vadi Maghara">Vadi Maghare</a></small> </center></td></tr> </tbody></table></td> </tr></tbody></table></div></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-right:0.65em">Zakonci</th><td class="infobox-data"><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P26" data-wikidata-claim-id="Q161904$9A2825E5-6302-44D7-A754-2C36C7AC6DE2"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Kamerernebti I."><a href="/w/index.php?title=Kamerernebti_I.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kamerernebti I. (stran ne obstaja)">Kamerernebti I.</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q456487" class="extiw" title="d:Q456487"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Kamerernebti I.» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P26" data-wikidata-claim-id="Q161904$AD48BCAB-7F95-4B5B-B0E6-F2EED4534305"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Henutsen"><a href="/w/index.php?title=Henutsen&action=edit&redlink=1" class="new" title="Henutsen (stran ne obstaja)">Henutsen</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q122426" class="extiw" title="d:Q122426"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Henutsen» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span> in <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P26" data-wikidata-claim-id="Q161904$7D3A4B49-AF44-4E10-84D4-99364900FCFA"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Meritites I."><a href="/w/index.php?title=Meritites_I.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Meritites I. (stran ne obstaja)">Meritites I.</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q464954" class="extiw" title="d:Q464954"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Meritites I.» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-right:0.65em">Otroci</th><td class="infobox-data"><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$6595289A-D0BD-4E34-A39E-AFA03DB016EE"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Djedefhor"><a href="/w/index.php?title=Djedefhor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Djedefhor (stran ne obstaja)">Djedefhor</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q542742" class="extiw" title="d:Q542742"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Djedefhor» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$6C506F2D-4506-431F-AB98-C7BBEE87D382"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Heteferes II."><a href="/w/index.php?title=Heteferes_II.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Heteferes II. (stran ne obstaja)">Heteferes II.</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q237636" class="extiw" title="d:Q237636"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Heteferes II.» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$CFEF49E8-33FC-4AF7-A414-DF356C663F68"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><a href="/wiki/D%C5%BEedefre" title="Džedefre">Džedefre</a></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$F2D57FC2-C0F2-40A7-8C93-FED03A57B594"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><a href="/wiki/Kefren" title="Kefren">Kefren</a></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$8A368F29-61E2-41F0-B5FD-3771138CAB43"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Horbaef"><a href="/w/index.php?title=Horbaef&action=edit&redlink=1" class="new" title="Horbaef (stran ne obstaja)">Horbaef</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q176607" class="extiw" title="d:Q176607"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Horbaef» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$0E837AF1-44B9-4FC5-A060-79BBEC0A1CC3"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Meresankh II"><a href="/w/index.php?title=Meresankh_II&action=edit&redlink=1" class="new" title="Meresankh II (stran ne obstaja)">Meresankh II</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q453207" class="extiw" title="d:Q453207"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Meresankh II» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$D55AFD69-B13B-464A-90C0-1C1B8546F460"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Nefermaat II"><a href="/w/index.php?title=Nefermaat_II&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nefermaat II (stran ne obstaja)">Nefermaat II</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q725897" class="extiw" title="d:Q725897"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Nefermaat II» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$DB77F1A9-838C-481A-BDCA-AAA161DCDFC4"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Iynefer II"><a href="/w/index.php?title=Iynefer_II&action=edit&redlink=1" class="new" title="Iynefer II (stran ne obstaja)">Iynefer II</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q6101317" class="extiw" title="d:Q6101317"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Iynefer II» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$EF1375C2-D3BB-425E-B3D5-611D860371F1"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Nefertiabet"><a href="/w/index.php?title=Nefertiabet&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nefertiabet (stran ne obstaja)">Nefertiabet</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q453159" class="extiw" title="d:Q453159"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Nefertiabet» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$5188BA9F-A9C7-4206-8739-1A255B9C169C"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Kawab"><a href="/w/index.php?title=Kawab&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kawab (stran ne obstaja)">Kawab</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q239884" class="extiw" title="d:Q239884"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Kawab» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$7FBFA73C-A29F-4DE7-B68D-C288FADAFF01"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Kamerernebti I."><a href="/w/index.php?title=Kamerernebti_I.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kamerernebti I. (stran ne obstaja)">Kamerernebti I.</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q456487" class="extiw" title="d:Q456487"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Kamerernebti I.» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$cfe64edd-3a92-4811-9727-5d4d279bc238"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Minkhaf I"><a href="/w/index.php?title=Minkhaf_I&action=edit&redlink=1" class="new" title="Minkhaf I (stran ne obstaja)">Minkhaf I</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q944684" class="extiw" title="d:Q944684"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Minkhaf I» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span>, <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$5fd0cc00-e910-47c4-a750-b77b38ab14f0"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Meritites II"><a href="/w/index.php?title=Meritites_II&action=edit&redlink=1" class="new" title="Meritites II (stran ne obstaja)">Meritites II</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q12061705" class="extiw" title="d:Q12061705"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Meritites II» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span> in <span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P40" data-wikidata-claim-id="Q161904$a3860c5a-d383-4239-adc4-8e3c992bd6cf"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Khufukhaf I"><a href="/w/index.php?title=Khufukhaf_I&action=edit&redlink=1" class="new" title="Khufukhaf I (stran ne obstaja)">Khufukhaf I</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q553532" class="extiw" title="d:Q553532"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Khufukhaf I» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-right:0.65em">Oče</th><td class="infobox-data"><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P22" data-wikidata-claim-id="Q161904$F2DB9E15-039D-43DF-8389-2AC09CDEB369"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><a href="/wiki/Sneferu" title="Sneferu">Sneferu</a></span></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-right:0.65em">Mati</th><td class="infobox-data"><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P25" data-wikidata-claim-id="Q161904$B96A678E-4A1B-416B-9E6E-CA4DA1D41DC0"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span class="iw" data-title="Hetepheres I."><a href="/w/index.php?title=Hetepheres_I.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hetepheres I. (stran ne obstaja)">Hetepheres I.</a><sup class="noprint"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q256515" class="extiw" title="d:Q256515"><span style="font-style:normal; font-weight:normal;" title="Članek «Hetepheres I.» v Wikipodatkih">[d]</span></a></sup></span></span></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-right:0.65em">Smrt</th><td class="infobox-data"><a href="/w/index.php?title=2566_pr._n._%C5%A1t.&action=edit&redlink=1" class="new" title="2566 pr. n. št. (stran ne obstaja)">2566 pr. n. št.</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-right:0.65em">Pokopan</th><td class="infobox-data"><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P119" data-wikidata-claim-id="Q161904$9acb38de-4ef5-4244-95fa-5c9280da9654"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><a href="/wiki/Keopsova_piramida" title="Keopsova piramida">Keopsova piramida</a></span></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-right:0.65em">Spomeniki</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Keopsova_piramida" title="Keopsova piramida">Velika piramida v Gizi</a>, <a href="/w/index.php?title=Keopsova_ladja&action=edit&redlink=1" class="new" title="Keopsova ladja (stran ne obstaja)">Keopsova ladja</a></td></tr></tbody></table> <p><b>Kufu</b>, s celim imenom <b>Knum Kufu</b>, bolj znan po grškem imenu <b>Keops</b>, je bil <a href="/wiki/Stari_Egipt" title="Stari Egipt">staroegipčanski</a> <a href="/wiki/Faraon" title="Faraon">faraon</a> iz <a href="/wiki/%C4%8Cetrta_egip%C4%8Danska_dinastija" title="Četrta egipčanska dinastija">Četrte dinastije</a>, ki je vladal v obdobju zgodnjega <a href="/wiki/Staro_egip%C4%8Dansko_kraljestvo" title="Staro egipčansko kraljestvo">Starega kraljestva</a> v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona <a href="/wiki/Sneferu" title="Sneferu">Sneferuja</a>. Na splošno velja, da je dal zgraditi <a href="/wiki/Keopsova_piramida" title="Keopsova piramida">Veliko piramido v Gizi</a>, eno od sedmih čudes antičnega sveta. Drugi vidiki njegove vladavine so slabo dokumentirani.<sup id="cite_ref-ref5_6-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref10_7-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref10-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Edini popolnoma ohranjeni Kufujev portret je 8 cm visoka slonokoščena figurica, odkrita leta 1903 v ruševinah templja iz kasnejšega obdobja v <a href="/wiki/Abidos,_Egipt" title="Abidos, Egipt">Abidosu</a>. Vsi drugi odkriti reliefi in kipi so v fragmentih, mnogo njegovih zgradb pa je izgubljenih. Vse znanje o njem izvira iz napisov v njegovi <a href="/wiki/Nekropola_v_Gizi" title="Nekropola v Gizi">nekropoli v Gizi</a> in kasnejših dokumentov. Kufu je na primer glavna oseba v <a href="/w/index.php?title=Westcarjev_papirus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Westcarjev papirus (stran ne obstaja)">Westcarjevem papirusu</a> iz <a href="/wiki/Trinajsta_egip%C4%8Danska_dinastija" title="Trinajsta egipčanska dinastija">Trinajste dinastije</a>.<sup id="cite_ref-ref5_6-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref10_7-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref10-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Večino dokumentov, ki omenjajo Kufuja, so napisali egipčanski in grški zgodovinarji okoli leta 300 pr. n. št. Kufu je v njih predstavljen protislovno: medtem ko se je njegova kulturna dediščina ohranjala tako v <a href="/wiki/Staro_egip%C4%8Dansko_kraljestvo" title="Staro egipčansko kraljestvo">Starem</a> kot <a href="/wiki/Novo_egip%C4%8Dansko_kraljestvo" title="Novo egipčansko kraljestvo">Novem kraljestvu</a>, ga <a href="/wiki/Maneton" title="Maneton">Maneton</a>, <a href="/wiki/Diodor_Sicilski" title="Diodor Sicilski">Diodor</a> in <a href="/wiki/Herodot" title="Herodot">Herodot</a> predstavljajo zelo negativno. Zaradi teh opisov je slika Kufujeve osebnosti še vedno nejasna.<sup id="cite_ref-ref5_6-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref10_7-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref10-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Ime">Ime</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Ime" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Ime"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kufujevo ime je bilo posvečeno bogu zemlje <a href="/wiki/Hnum" title="Hnum">Hnumu</a>, kar morda kaže na naraščanje Hnumove priljubljenosti in verskega pomena. Več kraljevskih in verskih naslovov, uvedenih v tem času, morda kaže, da so egipčanski faraoni poskušali poudariti svoje božansko poreklo in položaj z izbiranjem uradnih kartušnih imen po določenih bogovih. Kufu je nase morda gledal kot na božanskega stvarnika, se pravi, da si je pripisal vlogo, ki jo je imel bog Hnum kot bog zemlje, stvaritve in rasti in je zato bogovo ime povezal s svojim. Kufujevo ime pomeni <i>»Hnum me ščiti«</i>.<sup id="cite_ref-8" class="reference"><a href="#cite_note-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-9" class="reference"><a href="#cite_note-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Zanimivo je, da je faraon uporabljal dve zazličici svojega rojstnega imena: <i>Hnum-kuf</i> in <i>Kufu</i>. Prva (popolna) različica jasno kaže Kufujevo versko privrženost Hnumu, druga (krajša) različica pa tega ne kaže. Zakaj je faraon uporabljal krajšo različico, v kateri ni Hnumovega imena in njegove povezave s tem bogom, ni znano. Mogoče je, da krajša različica imena ni pomenila povezave z nobenim bogom.<sup id="cite_ref-ref5_6-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref10_7-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref10-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Kufu je dobro znan po njegovem heleniziranem imenu Keops (<a href="/wiki/Gr%C5%A1%C4%8Dina" title="Grščina">grško</a> Χέοψ, Heops) in manj znan po drugem heleniziranem imenu Súfis (grško Σοῦφις).<sup id="cite_ref-ref5_6-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref10_7-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref10-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Redka različica imena, ki jo je uporabljal <a href="/wiki/Jo%C5%BEef_Flavij" title="Jožef Flavij">Jožef Flavij</a>, je Sofe (grško Σόφε).<sup id="cite_ref-ref2_2-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref2-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Arabski zgodovinarji, ki so pisali zgodbe o Kufuju in piramidah v Gizi, so ga imenovali Saurid ali Salhuk.<sup id="cite_ref-10" class="reference"><a href="#cite_note-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Družina"><span id="Dru.C5.BEina"></span>Družina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Družina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kufujevo_poreklo">Kufujevo poreklo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Kufujevo poreklo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kufujevo poreklo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Snofru_Eg_Mus_Kairo_2002_b.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f2/Snofru_Eg_Mus_Kairo_2002_b.jpg/200px-Snofru_Eg_Mus_Kairo_2002_b.jpg" decoding="async" width="200" height="300" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f2/Snofru_Eg_Mus_Kairo_2002_b.jpg 1.5x" data-file-width="263" data-file-height="395" /></a><figcaption>Kufujev oče ali očim Sneferu</figcaption></figure> <p>Sneferujevo očetovstvo ni povsem dokazano. Večina egiptologov je prepričana, da je bil Sneferu Kufujev oče, vendar le zato, ker so zgodovinarji ugotovili, da je prestol lahko nasledil samo vladarjev najstarejši sin ali izbrani potomec.<sup id="cite_ref-ref9_11-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 1925 so vzhodno od Keopsove piramide odkrili grobnico kraljice Hetepheres I. (G 7000x), v kateri je bilo več dragocenih grobnih pridatkov in več napisov, na katerih je naslovljena z <i>Mut-nesut – kraljeva mati</i>. Ob naslovu je ime faraona Sneferuja. Iz napisa je bilo sprva povsem jasno, da sta bila Sneferu in Hetepheres mož in žena in Kufujeva starša. Kasneje se je v to domnevo začelo dvomiti, ker Hatepheres nikjer naslovljena s <i>Hemet-nesut – kraljeva žena</i>. Naslov je bil nepogrešljiv za potrditev njenega kraljevskega položaja.<sup id="cite_ref-ref9_11-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref14_12-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Hetepheres je imela namesto naslova faraonove žene naslov <i>Sat-netjer-khetef – hčerka njegovega božanskega telesa</i>, se pravi kraljeva biološka hčerka.<sup id="cite_ref-ref14_12-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Rezultat teh sklepanj je trenutno veljavno mnenje, da Kufu morda ni bil Sneferujev biološki sin, ampak je položaj sina dobil s Sneferujevo poroko. Kufujev visok položaj je bil zagotovljen s položajem njegove matere kot hčerke živega boga. To teorijo podpira dejstvo, da je bila Kufujeva mati pokopana v bližini svojega sina in ne v nekropoli njenega moža, kot bi pričakovali.<sup id="cite_ref-ref9_11-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref14_12-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref15_13-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref15-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Družinsko_drevo"><span id="Dru.C5.BEinsko_drevo"></span>Družinsko drevo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Družinsko drevo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družinsko drevo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kufujeva družina je bila zelo velika. Na družinskem drevesu so omenjeni samo dokazani družinski člani. </p><p><b>Starši</b>:<sup id="cite_ref-ref9_11-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref14_12-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref15_13-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref15-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul><li>Sneferu, zelo verjetno oče, morda samo očim, slaven faraon in graditelj piramid.</li> <li>Hetepheres I., zelo verjetno Kufujeva mati in zagotovo Sneferujeva žena.</li></ul> <p><b>Soprogi</b>:<sup id="cite_ref-ref9_11-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref14_12-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref15_13-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref15-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul><li>Meritites I., prva Kufujeva žena.</li> <li>Henutsen, druga Kufujeva žena, omenjena na slavni <a href="/wiki/Inventarna_stela" title="Inventarna stela">Inventarni steli</a>.</li></ul> <p><b>Bratje in sestre</b>:<sup id="cite_ref-ref9_11-5" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref14_12-5" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref15_13-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref15-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul><li>Hetepheres, Ankhafova žena.</li> <li>Ankhaf, najstarejši brat; njegov nečak je kasneje postal faraon <a href="/wiki/Kefren" title="Kefren">Kefren</a>.</li> <li>Nefermaat, polbrat, pokopan v <a href="/wiki/Meidum" title="Meidum">Meidumu</a> in lastnik slavne »gosje mastabe«.</li> <li>Rahotep, starejši brat ali polbrat, upodobljen na kipu skupaj z ženo Nofret.</li></ul> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:CairoMuseumRahotep.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/52/CairoMuseumRahotep.jpg/200px-CairoMuseumRahotep.jpg" decoding="async" width="200" height="300" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/52/CairoMuseumRahotep.jpg/300px-CairoMuseumRahotep.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/52/CairoMuseumRahotep.jpg/400px-CairoMuseumRahotep.jpg 2x" data-file-width="533" data-file-height="800" /></a><figcaption>Princ Rahotep</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Neferetiabet.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bd/Neferetiabet.jpg/200px-Neferetiabet.jpg" decoding="async" width="200" height="152" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bd/Neferetiabet.jpg/300px-Neferetiabet.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bd/Neferetiabet.jpg/400px-Neferetiabet.jpg 2x" data-file-width="2200" data-file-height="1668" /></a><figcaption>Stela princese 'Nefertiabet</figcaption></figure> <p><b>Sinovi</b>:<sup id="cite_ref-ref9_11-6" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref14_12-6" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref15_13-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref15-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul><li>Kavab, najverjetneje najstarejši sin in kronski princ, ki je umrl pred Kufujem in ga zato ni nasledil.</li> <li><a href="/wiki/D%C5%BEedefre" title="Džedefre">Džedefre</a>, znan tudi kot Redžedef in Ratoises, Kufujev naslednik.</li> <li>Kafre (<a href="/wiki/Kefren" title="Kefren">Kefren</a>), najverjetneje drugi prestolonaslednik.</li> <li>Džedefhor, znan tudi kot Hordžedef, omenjen na <a href="/w/index.php?title=Westcarjev_papirus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Westcarjev papirus (stran ne obstaja)">Westcarjevem papirusu</a>.</li> <li>Baufra, morda Kufujev sin, ker ni potrjen na nobenem arheološkem ali v primarnem viru; znan samo iz mnogo kasnejših dokumentov.</li> <li>Babaef I., znan tudi kot Hnum-baef I.</li> <li>Kufukaf I., znan tudi kot Kaefkufu I.</li> <li>Minkhaf I.</li> <li>Horbaef.</li></ul> <p><b>Hčerke</b>:<sup id="cite_ref-ref9_11-7" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref14_12-7" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref15_13-5" class="reference"><a href="#cite_note-ref15-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-14" class="reference"><a href="#cite_note-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul><li>Nefertiabet, znana po svoji čudoviti steli.</li> <li>Hetepheres II., žena princa Kavaba, kasneje žena faraona <a href="/wiki/D%C5%BEedefre" title="Džedefre">Džedefreja</a>.</li> <li>Meresank II.</li> <li>Meritites II., poročena z Akethetepom.</li> <li>Kamerernebti I., Kefrenova žena in mati faraona Menkaureja.</li></ul> <p><b>Vnuki</b>:<sup id="cite_ref-ref9_11-8" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref14_12-8" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref15_13-6" class="reference"><a href="#cite_note-ref15-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul><li>Duaenhor, Kavabov sin in morda najstarejši vnuk.</li> <li>Kaemsekem, drugi Kavabov sin.</li> <li>Mindžedef, znan tudi kot Džedefmin.</li> <li>Džati, Horbaefov sin.</li> <li>Iunmin I., Kefrenov sin.</li></ul> <p><b>Nečaki in nečakinje</b>:<sup id="cite_ref-ref9_11-9" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref14_12-9" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref15_13-7" class="reference"><a href="#cite_note-ref15-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul><li>Hemiunu, vodja gradnje Kufujeve <a href="/wiki/Keopsova_piramida" title="Keopsova piramida">Velike piramide</a>.</li> <li>Nefertkau III., hčerka Meresank II.</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Vladanje">Vladanje</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Vladanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vladanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Dolžina_vladanja"><span id="Dol.C5.BEina_vladanja"></span>Dolžina vladanja</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Dolžina vladanja" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Dolžina vladanja"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:GraniteSlabWithNameOfKhufu-BritishMuseum-August19-08.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/GraniteSlabWithNameOfKhufu-BritishMuseum-August19-08.jpg/200px-GraniteSlabWithNameOfKhufu-BritishMuseum-August19-08.jpg" decoding="async" width="200" height="342" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/GraniteSlabWithNameOfKhufu-BritishMuseum-August19-08.jpg/300px-GraniteSlabWithNameOfKhufu-BritishMuseum-August19-08.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/GraniteSlabWithNameOfKhufu-BritishMuseum-August19-08.jpg/400px-GraniteSlabWithNameOfKhufu-BritishMuseum-August19-08.jpg 2x" data-file-width="2040" data-file-height="3492" /></a><figcaption>Fragment granitne plošče s Kufujevim Horovim imenom <i>Medžedu</i></figcaption></figure> <p>Dolžina Kufujeve vladavine ni natančno določena, ker so primarni viri redki, kasnejši pa protislovni. <a href="/wiki/Torinski_seznam_kraljev" title="Torinski seznam kraljev">Torinski seznam kraljev</a> iz <a href="/wiki/Devetnajsta_egip%C4%8Danska_dinastija" title="Devetnajsta egipčanska dinastija">Devetnajste dinastije</a> mu pripisuje 23 let vladanja.<sup id="cite_ref-ref5_6-5" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref17_15-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref17-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Starogršji zgodovinar <a href="/wiki/Herodot" title="Herodot">Herodot</a> mu pripisuje 50 let, <a href="/wiki/Maneton" title="Maneton">Maneton</a> pa celo 63 let vladanja. Oba zadnja podatka se štejeta za pretiravanje ali napačno tolmačenje starih podatkov.<sup id="cite_ref-ref5_6-6" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Primarni viri vsebujejo tri ključne podatke. Enega od njih so odkrili v oazi Dahla v <a href="/wiki/Libijska_pu%C5%A1%C4%8Dava" title="Libijska puščava">Libijski puščavi</a>. Kufujevo <a href="/wiki/Serek" title="Serek">serek</a> ime je vklesano v skalnem napisu, ki poroča o <i>»Mefat – potovanju v letu po 13. štetja živine pod Hor-Medžedujem«</i>.<sup id="cite_ref-16" class="reference"><a href="#cite_note-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Drug vir je v razbremenilni komori nad pogrebno komoro v <a href="/wiki/Keopsova_piramida" title="Keopsova piramida">Keopsovi piramidi</a>. Na enem od napisov je omenjena skupina delavcev, imenovana <i>»Kufujevi prijatelji«</i> s pripisom <i>»v letu 17. štetja živine«</i>. Slednji podatek je dvoumen, ker se ne ve, ali gre za štetje živine vsaki dve leti ali ga je treba jemati dobesedno.<sup id="cite_ref-ref5_6-7" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref17_15-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref17-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tretji podatek o dolžini vladanja izvira iz Vadi al-Jarfa. Napis opisuje prihod kraljevih ladij z dragoceno rudo in <a href="/wiki/Turkiz" title="Turkiz">turkizi</a> v <i>»letu po 13. štetju živine po Hor-Medžedu«</i>.<sup id="cite_ref-ref19_17-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref19-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref20_18-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref20-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kufujevo najvišji znan in zanesljiv datum je <i>»leto po 13. štetju živine«</i>.<sup id="cite_ref-ref5_6-8" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref17_15-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref17-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Sodobni egiptologi, ki poskušajo rešiti uganko resnične dolžine Kufujeve vladavine, so se usmerili proti <a href="/wiki/Sneferu" title="Sneferu">Sneferuju</a>, ko je bilo štetje živine vsako drugo leto njegove vladavine. Štetje živine je bil gospodarski dogodek, ki je služil pobiranju davkov v celotnem Egiptu. Novejše ocene dokumentov in <a href="/wiki/Kamen_iz_Palerma" title="Kamen iz Palerma">Kamna iz palerma</a> kažejo, da se je tudi med Kufujevo vladavino živina štela vsaki dve leti.<sup id="cite_ref-ref5_6-9" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref17_15-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref17-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Egiptologi, med njimi Thomas Schneider, Michael Haase in Rainer Stadelmann, se sprašujejo, ali je sestavljalec Torinskega seznama kraljev upošteval, da se je v prvi polovici <a href="/wiki/Staro_egip%C4%8Dansko_kraljestvo" title="Staro egipčansko kraljestvo">Starega kraljestva</a> živina štela vsaki dve leti, ker so se med vladavino Devetnajste dinastije davki pobirali vsako leto. Iz vseh omenjenih dokumentov je moč sklepati, da je Kufu vladal 26 ali 27 let, ali morda več kot 34 let, če so bila štetja živine vsaki dve leti. Če sestavljalec Torinskega seznama kraljev ni upošteval dveletnega štetja živine, bi to pomenilo, da je vladal 46 let.<sup id="cite_ref-ref5_6-10" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref19_17-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref19-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Politične_dejavnosti"><span id="Politi.C4.8Dne_dejavnosti"></span>Politične dejavnosti</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Politične dejavnosti" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politične dejavnosti"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kufujeve politične dejavnosti v Egiptu in izven njega so omenjene samo na nekaj mestih. Dejavnosti v Egiptu so dokumentirane na več napisih na zgradbah in kipih. Njegovo ime se pojavlja v napisih v <a href="/wiki/El_Kab" title="El Kab">El Kabu</a> in na <a href="/wiki/Elefantina" title="Elefantina">Elefantini</a> in v lokalnih kamnolomih v <a href="/wiki/Hatnub" title="Hatnub">Hatnubu</a> in <a href="/wiki/Vadi_Hammamat" title="Vadi Hammamat">Vadi Hammamatu</a>. V <a href="/wiki/Sakara" title="Sakara">Sakari</a> so odkrili dva kipca boginje <a href="/wiki/Bastet" title="Bastet">Bastet</a>, izdelana iz <a href="/wiki/Terakota" title="Terakota">terakote</a>. Na njunih podstavkih je zapisano Kufujevo <a href="/wiki/Horovo_ime" title="Horovo ime">Horovo ime</a>. Kipca sta verjetno iz Kufujevega obdobja.<sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vadi_Maghara">Vadi Maghara</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Vadi Maghara" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vadi Maghara"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Khufu_Wadi_Maghara_LEFT.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Khufu_Wadi_Maghara_LEFT.png/250px-Khufu_Wadi_Maghara_LEFT.png" decoding="async" width="250" height="198" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4b/Khufu_Wadi_Maghara_LEFT.png 1.5x" data-file-width="300" data-file-height="238" /></a><figcaption>Risba Kufujevega reliefa iz Vadija Maghara.<sup id="cite_ref-ref8_20-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref8-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></figcaption></figure> <p>V <a href="/wiki/Vadi_Maghara" title="Vadi Maghara">Vadiju Maghara</a> na <a href="/wiki/Sinaj" class="mw-redirect" title="Sinaj">Sinaju</a> je skalni napis, na katerem je Kufu upodobljen z dvojno krono. Kufu je poslal na Sinaj več odprav z nalogo, da odkrijejo nahajališča <a href="/wiki/Baker" title="Baker">bakrove rude</a> in <a href="/wiki/Turkiz" title="Turkiz">turkiza</a>. Na mogočnih reliefih na Sinaju so razen njega upodobljeni tudi <a href="/wiki/Sekemket" title="Sekemket">Sekemket</a>, <a href="/wiki/Sneferu" title="Sneferu">Sneferu</a> in <a href="/wiki/Sahure" title="Sahure">Sahure</a>, ki so tudi iskali obe dragoceni surovini.<sup id="cite_ref-ref22_21-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref22-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kufu je imel trgovske stike z <a href="/wiki/Biblos" title="Biblos">Biblosom</a>, kamor je poslal več odprav, ki naj bi bakreno orodje in orožje menjavale za dragocen les <a href="/wiki/Libanonska_cedra" title="Libanonska cedra">libanonske cedre</a>. Les je bil pomembno gradivo za velike in stabilne pogrebne ladje. Ladje, odkrite ob Veliki piramidi, so bile resnično izdelane iz cedrovine.<sup id="cite_ref-22" class="reference"><a href="#cite_note-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vadi_Al_Jarf">Vadi Al Jarf</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Vadi Al Jarf" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vadi Al Jarf"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Nove dokaze o političnih dejavnostih med Kufujevo vladavino so odkrili na mestu nekdanjega pristanišča <a href="/w/index.php?title=Vadi_Al_Jarf&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vadi Al Jarf (stran ne obstaja)">Vadi Al Jarf</a> na obali <a href="/wiki/Rde%C4%8De_morje" title="Rdeče morje">Rdečega morja</a> vzhodno od Egipta. Prve ostanke pristanišča sta že leta 1823 izkopala John Gardner Wilkinson in James Burton. Izkopavanja sta kmalu opustila in najdišče je odšlo v pozabo. Izkopavanja sta leta 1954 nadaljevala francoska znanstvanika François Bissey in René Chabot-Morisseau, vendar je njuno delo leta 1956 prekinila <a href="/wiki/Sue%C5%A1ka_kriza" class="mw-redirect" title="Sueška kriza">Sueška kriza</a>. Junija 2011 je ekipa francoskih arheologov pod vodstvom Pierrea Talleta in Gregoryja Marouarda in organizacijo Francoskega inštituta za orientalsko arheologijo (IFAO) ponovno začela delo na omenjenem najdišču in med drugim odkrila zbirko več sto papirusnih fragmentov.<sup id="cite_ref-ref19_17-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref19-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref20_18-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref20-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Deset papirusov je bilo zelo dobro ohranjenih. Večina dokumentov je bila iz 27. leta Kufujevega vladanja in opisuje, kako je centralna državna uprava poslala hrano in potrebščine mornarjem in pristaniškim delavcem. Datiranje teh pomembnih dokumentov so omogočile fraze, značilne za obdobje Starega kraljestva, in dejstvo, da so bila pisma faraonu naslovljena z njegovim <a href="/wiki/Horovo_ime" title="Horovo ime">Horovim imenom</a>. Takšno naslavljanje je bilo značilno za žive vladarje, ker so jih po smrti naslavljali s prestolnim ali rojstnim imenom. Zlasti zanimiv dokument je dnevnik uradnika Merererja, ki je sodeloval pri gradnji Velike piramide. Dnevnik je znanstvenikom omogočil rekonstrukcijo treh mesecev njegovega življenja in dal vpogled v vsakdanje življenje prebivalcev v času Četrte dinastije. Papirusi so najzgodnejši primerki natisnjenih papirusov, ki so jih do zdaj odkrili v Egiptu. Drug napis, ki so ga odkrili na apnenčastem zidovju pristanišča, omenja načelnika kraljevih pisarjev Iduja, ki je nadziral razdeljevanje dobrin.<sup id="cite_ref-ref19_17-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref19-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref20_18-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref20-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Na enem od masivnih blokov je tudi kartuša s Kufujevim imenom. Pristanišče je bilo strateško in gospodarsko pomembno, ker so ladje iz njega prevažale dragocene turkize in bakrovo rudo z južne konice Sinajskega polotoka. Na fragmentih papirusov je več seznamov dobavljenih živil. Na njih je omenjeno tudi pristanišče na zahodni obali Sinajskega polotoka, kjer je Gregory Mumford leta 1960 odkril starodavno trdnjavo Tell Ras Budran. Papirusi in trdnjava skupaj odkrivajo od davnine utečeno trgovsko pot preko Rdečega morja, najstarejšo arheološko dokazano pomorsko pot v Starem Egiptu. Pristanišče bi lahko bilo tudi eno od pristanišč, iz katerega so izplule odprave v razvpito zlato deželo <a href="/w/index.php?title=Punt&action=edit&redlink=1" class="new" title="Punt (stran ne obstaja)">Punt</a>.<sup id="cite_ref-ref19_17-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref19-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref20_18-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref20-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Spomeniki_in_kipi">Spomeniki in kipi</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Spomeniki in kipi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Spomeniki in kipi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kipi">Kipi</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Kipi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kipi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Khufu2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Khufu2.jpg/200px-Khufu2.jpg" decoding="async" width="200" height="266" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Khufu2.jpg/300px-Khufu2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Khufu2.jpg/400px-Khufu2.jpg 2x" data-file-width="472" data-file-height="628" /></a><figcaption>Slonokoščem Kufujev idol, detajl</figcaption></figure> <p>Edina Kufujeva tridimenzionalna podoba je majhen in dobro ohranjen slonokoščen kipec, znan kot Kufujev kipec. Faraon je upodobljen sedeč na prestolu z nizkim naslonjalom in <a href="/wiki/De%C5%A1ret" title="Dešret">rdečo krono</a> <a href="/wiki/Spodnji_Egipt" title="Spodnji Egipt">Spodnjega Egipta</a>.<sup id="cite_ref-ref24_23-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref24-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Levo od kolen je ohranjeno njegovo <a href="/wiki/Horovo_ime" title="Horovo ime">Horovo ime</a> <i>Medžeduis</i>, na desni strani pa je fragment <a href="/wiki/Kartu%C5%A1a" title="Kartuša">kartuše</a> z imenom <i>Hnum-Kuf</i>. V levi roki drži cepec, desna roka pa počiva na desni nogi. Kipec je leta 1903 našel Flinders Petrie pri <a href="/wiki/Kom_El_Sultan" title="Kom El Sultan">Kom El Sultanu</a> pri <a href="/wiki/Abidos,_Egipt" title="Abidos, Egipt">Abidosu</a>. Kipec je bil brez glave, ki se je po Petriejevem mnenju izgubila med izkopavanjem. Ko je Petri prepoznal pomen najdbe, je ustavil vsa druga dela in obljubil nagrado vsakemu, ki bi našel manjkajočo glavo. Tri tedne kasneje so glavo našli po intenzivnem sejanju globljih plasti ruševin.<sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kipec je restavriran in na ogled v Egipčanskem muzeju v Kairu.<sup id="cite_ref-ref26_25-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref26-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Večina egiptologov verjame, da je kipec izviren, drugi, med njimi tudi Zahi Hawass, pa domnevajo, da je umetniška reprodukcija iz Šestindvajsete dinastije. Hawass dvom utemeljuje z dejstvom, da v Kom El Sultanu in Abidosu niso izkopali nobene zgradbe, ki bi bila zanesljivo datirana v Četrto dinastijo. K temu dodaja, da je Kufujev obraz neobičajno čokat in okrogloličen in brez čustev. Stilistiko obraza primerja s kipi faraonov iz Kufujevega obdobja, na primer <a href="/wiki/Sneferu" title="Sneferu">Sneferuja</a>, <a href="/wiki/Kefren" title="Kefren">Kefrena</a> in <a href="/wiki/Menkaure" title="Menkaure">Menkaureja</a>. Obrazi teh treh faraonov so lepi, vitki in prijazni, kar je jasen dokaz idealiziranja, ki ni temeljilo na resničnosti. Kufujev obraz na slonokoščenem kipcu zgleda, kot da umetnika nista kdo ve kako skrbela niti profesionalnost niti prizadevnost. Hawass je prepričan, da faraon ne bi nikoli dovolil, da ga upodobijo tako površno. In ne nazadnje se prestol, na katerem faraon sedi, ne ujema z umetniškim slogom katerega koli artefakta iz Starega kraljestva. V tem obdobju so imeli prestoli višja naslonjala, ki so segala do vratu faraonov. Zadnji dokaz, da je kipec reprodukcija, je cepec <i>nehenekh</i> v njegovi levi roki, ker se je cepec kot ceremonialna insignija pojavil šele v <a href="/wiki/Srednje_egip%C4%8Dansko_kraljestvo" title="Srednje egipčansko kraljestvo">Srednjem kraljestvu</a>. Zahi Hawass zato zaključuje, da je bil kipec izdelan morda kot <a href="/wiki/Amulet" title="Amulet">amulet</a> ali idol za srečo za prodajo pobožnim meščanom.<sup id="cite_ref-ref24_23-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref24-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref26_25-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref26-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Head_of_a_King%27s_statue_%C3%84gyptisches_Museum_Berlin.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Head_of_a_King%27s_statue_%C3%84gyptisches_Museum_Berlin.jpg/200px-Head_of_a_King%27s_statue_%C3%84gyptisches_Museum_Berlin.jpg" decoding="async" width="200" height="256" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Head_of_a_King%27s_statue_%C3%84gyptisches_Museum_Berlin.jpg/300px-Head_of_a_King%27s_statue_%C3%84gyptisches_Museum_Berlin.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Head_of_a_King%27s_statue_%C3%84gyptisches_Museum_Berlin.jpg/400px-Head_of_a_King%27s_statue_%C3%84gyptisches_Museum_Berlin.jpg 2x" data-file-width="1193" data-file-height="1530" /></a><figcaption>Slonokoščena Kufujeva glava, razstavljena v Altes Museumu v Berlinu</figcaption></figure> <p>Trditev, da je majhen slonokoščen kipec edina Kufujeva podoba, ni povsem točna. Med izkopavanji v <a href="/wiki/Sakara" title="Sakara">Sakari</a> leta 2001 in 2003 so odkrili kip iz <a href="/wiki/Terakota" title="Terakota">terakote</a>, ki prikazuje boginjo levinjo, morda <a href="/wiki/Bastet" title="Bastet">Bastet</a> ali <a href="/wiki/Sekmet" title="Sekmet">Sekmet</a>. Ob njenih nogah sta dve otroški figuri faraonov. Desno figuro je po Horovem imenu mogoče prepoznati kot Kufuja, levo pa po rojstnem imenu kot <a href="/wiki/Pepi_I." title="Pepi I.">Pepija I.</a> iz Šeste dinastije. Pepijevo podobo so očitno dodali kasneje, ker je ločena in bolj oddaljena od boginje. Kip je neskladen z značilnimi skupinskimi kipi iz Starega kraljestva, na katerih so bile vse osebe upodobljene kot umetniška celota. Izkopavanja so razkrila, da se je kip polomil in bil v Srednjem kraljestvu restavriran. Zgleda, da je bila na kipu najpomembnejša boginja, ker sta bili imeni faraonov prekriti z <a href="/wiki/Mavec" title="Mavec">mavcem</a>.<sup id="cite_ref-26" class="reference"><a href="#cite_note-26"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p><a href="/wiki/Kamen_iz_Palerma" title="Kamen iz Palerma">Kamen iz Palerma</a> na fragmentu C-2 omenja postavitev dveh faraonovih kipov v nadnaravni velikosti. Prvi naj bi bil izdelan iz <a href="/wiki/Baker" title="Baker">bakra</a>, drugi pa iz čistega <a href="/wiki/Zlato" title="Zlato">zlata</a>.<sup id="cite_ref-ref5_6-11" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref24_23-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref24-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>George Reisner je med izkopavanji v <a href="/wiki/Giza" title="Giza">Gizi</a> odkril več fragmentov sedečih kipov iz <a href="/wiki/Alabaster" title="Alabaster">alabastra</a> in <a href="/wiki/Travertin" title="Travertin">travertina</a>, na katerih je bil nekoč napis s popolnim Kufujevim titularijem. Od njih so se v celoti ali delno ohranile samo kartuše z imenoma Kufu in Hnum-Kuf.<sup id="cite_ref-ref24_23-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref24-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-27" class="reference"><a href="#cite_note-27"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Dva predmeta iz alabastra sta razstavljena tudi v Roemer- und Pelizaeus-Museumu v Hildesheimu. Ne enem je glava boginje mačke, verjetno Bastet ali Sekmet. Položaj njene desne roke kaže, da je bil doprsni kip nekoč del skupinskega kipa, podobnega dobro znani Mikerinovi triadi.<sup id="cite_ref-28" class="reference"><a href="#cite_note-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Kufuju je verjetno pripadalo tudi več glav kipov. Ena od njih, tako imenovana Brooklinska glava, je na ogled v Brooklynskem muzeju v New Yorku. Izdelana je iz rožnatega <a href="/wiki/Granit" title="Granit">granita</a> in visoka 54,3 cm. Zaradi okroglih lic jo pripisujejo Kufuju ali <a href="/wiki/Huni" title="Huni">Huniju</a>.<sup id="cite_ref-29" class="reference"><a href="#cite_note-29"><span class="cite-bracket">[</span>29<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Podobna glava je razstavljena v državni zbirki egipčanske umetnosti v Münchenu. Izdelana je iz <a href="/wiki/Apnenec" title="Apnenec">apnenca</a>. Visoka je samo 5,7 cm.<sup id="cite_ref-30" class="reference"><a href="#cite_note-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Reliefi">Reliefi</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Reliefi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Reliefi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Cheops-relief-01.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/Cheops-relief-01.jpg/200px-Cheops-relief-01.jpg" decoding="async" width="200" height="259" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/Cheops-relief-01.jpg/300px-Cheops-relief-01.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/Cheops-relief-01.jpg/400px-Cheops-relief-01.jpg 2x" data-file-width="849" data-file-height="1099" /></a><figcaption>Fragment reliefa s podobo Kufuja z rdečo krono Spodnjega Egipta</figcaption></figure> <p>Kufu je upodobljen v številnih fragmentih reliefov, najdenih v njegovi nekropoli in drugod. Vsi reliefi so iz fino poliranega pnenca. Nekateri od njih izvirajo iz uničenega piramidnega templja in dvignjene pristopne poti. Zidovi templja so bili nekoč v celoti prekriti z reliefi. Del reliefov se je ponovno uporabil na piramidni nekropoli faraona <a href="/w/index.php?title=Amenemhet&action=edit&redlink=1" class="new" title="Amenemhet (stran ne obstaja)">Amenemheta</a> v <a href="/wiki/Li%C5%A1t" title="Lišt">Lištu</a>, <a href="/wiki/Tanis" title="Tanis">Tanisu</a> in <a href="/wiki/Bubastis" title="Bubastis">Bubastisu</a>.<sup id="cite_ref-ref5_6-12" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref24_23-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref24-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Na enem od fragmentov je Kufujeva <a href="/wiki/Kartu%C5%A1a" title="Kartuša">kartuša</a> z napisom <i>»Gradnja svetišč bogov«</i>. Na drugem je vrsta debelih volov, okrašenih s cvetjem, ki so bili očitno pripravljeni za žrtvovanje v darilni procesiji. Uvodni napis jih imenuje <i>»okolica Tefefa služi Kufuju«</i> in <i>»vpitje za Kufuja«</i>.<sup id="cite_ref-31" class="reference"><a href="#cite_note-31"><span class="cite-bracket">[</span>31<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Na tretjem je najstarejši znani vojni prizor. Imenuje se <i>»priprava lokostrelcev«</i>, ker so na njem upodobljeni lokostrelci z napetimi loki. Na četrtem fragmentu je podoba Kufuja z <a href="/wiki/P%C5%A1ent" title="Pšent">dvojno krono</a>, ki prebada povodnega konja.<sup id="cite_ref-32" class="reference"><a href="#cite_note-32"><span class="cite-bracket">[</span>32<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-33" class="reference"><a href="#cite_note-33"><span class="cite-bracket">[</span>33<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>V <a href="/wiki/Vadi_Maghara" title="Vadi Maghara">Vadiju Maghara</a> na <a href="/wiki/Sinaj" class="mw-redirect" title="Sinaj">Sinaju</a> je skalni napis s Kufujevim imenom in naslovi in pripisom <i>»Hor-Medžedu, Khnum-Khuf, Bikuj-Neb, veliki bog in udarjalec po trogloditih, vsa zaščita in življenje sta z njim</i>«. Izdelava reliefa je podobna izdelavi reliefa faraona <a href="/wiki/Sneferu" title="Sneferu">Sneferuja</a>. Na enem od prizorov nosi Kufu dvojno krono, v njegovi bližini pa je upodobljen bog <a href="/wiki/Tot" title="Tot">Tot</a>. Na drugem prizoru, ki je blizu prvega, nosi Kufu krono <a href="/wiki/Atef" title="Atef">atef</a> in udarja po sovražniku. Na tem prizoru je upodobljen bog <a href="/wiki/Vepvavet" title="Vepvavet">Vepvavet</a>.<sup id="cite_ref-ref22_21-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref22-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-34" class="reference"><a href="#cite_note-34"><span class="cite-bracket">[</span>34<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Zanimivo je, da na nobenem od številnih reliefov Kufu ne daruje bogovom. Ta podrobnost je opazna, ker so na reliefih Sneferuja in vseh faraonov od <a href="/wiki/Menkaure" title="Menkaure">Menkaureja</a> dalje faraoni upodobljeni tudi med darovanjem bogovom. To bi morda lahko pojasnili kasnejši grški zgodovinarji, ki so trdili, da je Kufu zaprl vse templje in prepovedal vsa žrtvovanja.<sup id="cite_ref-ref24_23-5" class="reference"><a href="#cite_note-ref24-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-35" class="reference"><a href="#cite_note-35"><span class="cite-bracket">[</span>35<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Nekropola">Nekropola</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Nekropola" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nekropola"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Carte-n%C3%A9cropole-kh%C3%A9ops2_copie.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Carte-n%C3%A9cropole-kh%C3%A9ops2_copie.jpg/250px-Carte-n%C3%A9cropole-kh%C3%A9ops2_copie.jpg" decoding="async" width="250" height="382" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Carte-n%C3%A9cropole-kh%C3%A9ops2_copie.jpg/375px-Carte-n%C3%A9cropole-kh%C3%A9ops2_copie.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Carte-n%C3%A9cropole-kh%C3%A9ops2_copie.jpg/500px-Carte-n%C3%A9cropole-kh%C3%A9ops2_copie.jpg 2x" data-file-width="1864" data-file-height="2849" /></a><figcaption>Karta Kufujeve nekropole</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Gizeh_Cheops_BW_1.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/Gizeh_Cheops_BW_1.jpg/250px-Gizeh_Cheops_BW_1.jpg" decoding="async" width="250" height="166" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/Gizeh_Cheops_BW_1.jpg/375px-Gizeh_Cheops_BW_1.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/Gizeh_Cheops_BW_1.jpg/500px-Gizeh_Cheops_BW_1.jpg 2x" data-file-width="3443" data-file-height="2293" /></a><figcaption> <a href="/wiki/Velika_piramida_v_Gizi" class="mw-redirect" title="Velika piramida v Gizi">Velika piramida v Gizi</a></figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Khufu_seal.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Khufu_seal.jpg/250px-Khufu_seal.jpg" decoding="async" width="250" height="145" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Khufu_seal.jpg/375px-Khufu_seal.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Khufu_seal.jpg/500px-Khufu_seal.jpg 2x" data-file-width="922" data-file-height="534" /></a><figcaption>Odtis Kufujevega pečatnika z imenom nekropole <i>Akhet-Khufu</i></figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Great_Sphinx_of_Giza_-_20080716a.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Great_Sphinx_of_Giza_-_20080716a.jpg/250px-Great_Sphinx_of_Giza_-_20080716a.jpg" decoding="async" width="250" height="166" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Great_Sphinx_of_Giza_-_20080716a.jpg/375px-Great_Sphinx_of_Giza_-_20080716a.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Great_Sphinx_of_Giza_-_20080716a.jpg/500px-Great_Sphinx_of_Giza_-_20080716a.jpg 2x" data-file-width="3880" data-file-height="2580" /></a><figcaption>Velika sfinga</figcaption></figure> <p>Kufujeva piramidna nekropola stoji v severovzhodnem delu planote <a href="/wiki/Giza" title="Giza">Giza</a>. Vzrok za selitev nekropole na sever, stran od nekropole Kufujevega predhodnika <a href="/wiki/Sneferu" title="Sneferu">Sneferuja</a>, je bilo verjetno pomanjkanje prostora in lokalnih kamnolomov <a href="/wiki/Apnenec" title="Apnenec">apnenca</a>. Kufu je izbral najvišji del planote, da bi bila njegova še ne zgrajena piramida vidna od zelo daleč. Nekropolo je imenoval <i>Akhet-Khufu</i> – <i>Kufujevo obzorje</i>.<sup id="cite_ref-ref37_36-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref37-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref38_37-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref38-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref39_38-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref39-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref40_39-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref40-39"><span class="cite-bracket">[</span>39<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Osnovnica <a href="/wiki/Velika_piramida_v_Gizi" class="mw-redirect" title="Velika piramida v Gizi">Velike piramide</a> meri 230,4 m, sedanja višina pa 138,7 m. <a href="/wiki/Piramidion" title="Piramidion">Piramidion</a> in vso apnenčasto oblogo piramide so v preteklosti pokradli. Odstranjena obloga omogoča vpogled v zgradbo jedra piramide. Bloki iz temnega apnenca so bolj majhni in grobo obdelani. Obloga je bila izdelana iz skoraj belega apnenca. Njena zunanjost je bila fino spolirana, zato je bila sprva bleščeče bela. Piramidon je bil morda prevlečen z <a href="/wiki/Elektron_(zlata_zlitina)" title="Elektron (zlata zlitina)">elektronom</a>, vendar za to ni nobenega arheološkega dokaza. Stene in stropi notranjih hodnikov in komor so bili iz poliranega <a href="/wiki/Granit" title="Granit">granita</a>, najtršega kamna, ki so ga poznali. <a href="/wiki/Malta_(gradbeni_material)" title="Malta (gradbeni material)">Malta</a> je bila zmes mavca, peska, praškastega apnenca in vode.<sup id="cite_ref-ref37_36-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref37-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref38_37-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref38-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref39_38-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref39-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Vhod v piramido je bil na njeni severni strani. V njeni notranjosti so tri komore. Na vrhu je faraonova pogrebna komora, v sredini komora s kipom, ki se napačno imenuje kraljičina komora, pod temelji pa je nedokončana podzemna komora. Namen pogrebne komore povsem jasno kaže granitni <a href="/wiki/Sarkofag" title="Sarkofag">sarkofag</a>, medtem ko je namen kraljičine komore še vedno sporen. Lahko bi bila <a href="/wiki/Serdab" title="Serdab">serdab</a> Kaja Kufujevega kipa. Namen nedokončane podzemne komore ni znan. Tesen koridor, ki z zahodne strani komore vodi proti jugu in nedokončan jašek sredi vzhodne strani kažeta, da je podzemna komora najstarejša od treh komor in da je bil v prvotnem načrtu stavbe preprost komorni kompleks z več prostori in hodniki. Dela so bila iz neznanega vzroka prekinjena, više pa sta bili zgrajeni dve dodatni komori. Pomemben del notranjosti piramide je Velika galerija, ki vodi do pogrebne komore. Dolga je 46 m in visoka 8,7 m. Galerija ima pomembno statično vlogo, ker prenaša težo blokov nad pogrebno komoro na jedro piramide.<sup id="cite_ref-ref37_36-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref37-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref38_37-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref38-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref39_38-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref39-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Piramida je imela obzidje, oddaljeno približno 10 m. Na njeni vzhodni strani je stal Kufujev pogrebni tempelj. Njegovi temelji so bili iz <a href="/wiki/Bazalt" title="Bazalt">bazalta</a> in so večinoma ohranjeni. Stebri in portali so bili iz rdečega granita, stropi pa iz belega apnenca. Od teh zgradb so ohranjeni samo temelji. Od pogrebnega templja vodi 692 m dolga dvignjena pešpot do templja v dolini. Slednji je bil zgrajen verjetno iz enakih gradiv kot pogrebni tempelj. Od templja se niso ohranili niti temelji, zato njegova oblika in velikost nista znani.<sup id="cite_ref-ref37_36-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref37-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref38_37-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref38-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref39_38-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref39-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref40_39-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref40-39"><span class="cite-bracket">[</span>39<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Vzhodno od piramide je Vzhodno pokopališče Kufujeve nekropole, na katerem so <a href="/wiki/Mastaba" title="Mastaba">mastabe</a> princev in princes. Tri majhne satelitske piramide na jugovzhodnem vogalu Velike piramide so pripadale kraljicam Hetepheres (G1-a), Meritites I. (G1-b) in morda Henutsen (G1-c). Južno od piramide je nekaj mastab in jame Kufujevih pogrebnih ladij. Zahodno od nje je Zahodno pokopališče, kjer so bili pokopani visoki uradniki in svečeniki.<sup id="cite_ref-ref37_36-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref37-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref38_37-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref38-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref39_38-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref39-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref40_39-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref40-39"><span class="cite-bracket">[</span>39<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kufu_v_kasnejšem_egipčanskem_izročilu"><span id="Kufu_v_kasnej.C5.A1em_egip.C4.8Danskem_izro.C4.8Dilu"></span>Kufu v kasnejšem egipčanskem izročilu</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Kufu v kasnejšem egipčanskem izročilu" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kufu v kasnejšem egipčanskem izročilu"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Abydos_KL_04-02_n21.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Abydos_KL_04-02_n21.jpg/150px-Abydos_KL_04-02_n21.jpg" decoding="async" width="150" height="225" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Abydos_KL_04-02_n21.jpg/225px-Abydos_KL_04-02_n21.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Abydos_KL_04-02_n21.jpg/300px-Abydos_KL_04-02_n21.jpg 2x" data-file-width="344" data-file-height="516" /></a><figcaption>Kufujeva kartuša na <a href="/wiki/Abido%C5%A1ki_seznam_kraljev" title="Abidoški seznam kraljev">Abidoškem seznamu kraljev</a></figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Staro_kraljestvo">Staro kraljestvo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Staro kraljestvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Staro kraljestvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V Starem kraljestvu je imel Kufu obsežen kult mrtvih. Do konca Šeste dinastije je imel v nekropoli arheološko dokazanih najmanj 67 svečenikov in šest neodvisnih visokih uradnikov. Deset od njih, med njimi sedem članov kraljeve družine, je služilo že v pozni Četrti dinastiji, 28 med Peto dinastijo in 29 med Šesto dinastijo. Številka je omembe vredna, ker je imel Kufujev očim, slavni faraon <a href="/wiki/Sneferu" title="Sneferu">Sneferu</a>, v enakem časovnem obdobju »samo« 18 svečenikov. <a href="/wiki/D%C5%BEedefre" title="Džedefre">Džedefre</a> jih je imel samo osem, <a href="/wiki/Kefren" title="Kefren">Kefren</a> pa 28. Takšen kult je imel velik pomen za državno gospodarstvo, ker je bilo treba za vzdrževanje ustanoviti posebne domene. Med Kufujevo vladavino je dokazano ogromno število imen takšnih domen. Na koncu Šeste dinastije se je njihovo število hitro zmanjšalo, na začetku Sedme dinastije pa so bile vse domene ukinjene.<sup id="cite_ref-ref5_6-13" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref10_7-5" class="reference"><a href="#cite_note-ref10-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref41_40-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref41-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Srednje_kraljestvo">Srednje kraljestvo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Srednje kraljestvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Srednje kraljestvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V <a href="/wiki/Vadi_Hammamat" title="Vadi Hammamat">Vadi Hammamatu</a> je skalni napis iz Dvanajste dinastije, na katerem je pet kartuš z imeni Kufu, Džedefre, Kafre, Baufre in Džedefhor. Ker so imena napisana v kartušah, se je v preteklosti domnevalo, da sta vsaj nekaj časa vladala tudi Baufre in Džedefhor. Sodobni avtorji ju nimajo več za vladarja, ampak za princa. Kufujeva navzočnost na seznamu morda kaže, da so njega in njegove pristaše imeli za zavetnike. To teorijo podpirajo arheološke najdbe, na primer posode iz alabastra s Kufujevim imenom, ki so jih odkrili v <a href="/w/index.php?title=Koptos&action=edit&redlink=1" class="new" title="Koptos (stran ne obstaja)">Koptosu</a>, romarskem središču v Vadi Hammamatu.<sup id="cite_ref-ref9_11-10" class="reference"><a href="#cite_note-ref9-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref14_12-10" class="reference"><a href="#cite_note-ref14-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref15_13-8" class="reference"><a href="#cite_note-ref15-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Literarna mojstrovina iz Trinajste dinastije, ki govori o Kufuju, je slavni <a href="/w/index.php?title=Westcarjev_papirus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Westcarjev papirus (stran ne obstaja)">Westcarjev papirus</a>, v katerem je bil Kufu priča čudežu in prejel prerokbo maga z imenom Dedi. Kufu je v zgodbi opisan dvoumno. Po eni strani je opisan kot neusmiljen vladar, ker je zapornika obsodil na smrt z obglavljenjem, da bi preskusil Dedijevo magično moč, po drugi strani pa kot vedoželjen, razumen in plemenit: sprejel je Dedijevo ogorčenje in kasnejšo alternativno ponudbo za zapornika, raziskal okolišćine in vsebino Dedijeve prerokbe in ga nazadnje raodarno nagradil. Protisloven Kufujev opis je med egiptologi in zgodovinarji še vedno predmet razprav. Starejši egiptologi in zgodovinarji, kot so Adolf Erman, Kurt Heinrich Sethe in Wolfgang Helck, so Kufujev značaj ocenili kot brezsrčen in brezbožen. Nagibali so se k starogrškemu izročilu <a href="/wiki/Herodot" title="Herodot">Herodota</a> in <a href="/wiki/Diodor_Sicilski" title="Diodor Sicilski">Diodorja Sicilskega</a>, ki sta Kufuja opisala pretirano negativno, in zanemarili egipčansko izročilo, ki je bilo vedno pozitivno.<sup id="cite_ref-ref42_41-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref42-41"><span class="cite-bracket">[</span>41<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref43_42-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref43-42"><span class="cite-bracket">[</span>42<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref44_43-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref44-43"><span class="cite-bracket">[</span>43<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref45_44-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref45-44"><span class="cite-bracket">[</span>44<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Drugi egiptologi, na primer Dietrich Wildung, imajo Kufujev ukaz za dejanje usmiljenja: če bi Dedi uspešno opravil svojo čarovnijo, bi ujetnik oživel. Wildung domneva, da je bila Dedijeva zavrnitev aluzija na spoštovanje, ki so ga Egipčani kazali do človeškega življenja. Stari Egipčani so menili, da se človeškega življenja ne sme zlorabiti za črno magijo in podobne vražje zadeve. Verena Lepper in Miriam Lichtheim sumita, da je bil dvoumen Kufujev opis natančno tisto, kar je avtor načrtoval: Kufuju je nameraval pripisati misteriozen značaj.<sup id="cite_ref-ref41_40-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref41-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref42_41-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref42-41"><span class="cite-bracket">[</span>41<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref43_42-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref43-42"><span class="cite-bracket">[</span>42<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref44_43-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref44-43"><span class="cite-bracket">[</span>43<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref45_44-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref45-44"><span class="cite-bracket">[</span>44<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Novo_kraljestvo">Novo kraljestvo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Novo kraljestvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Novo kraljestvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:ReproductionOfDreamSteleOfThutmoseIV-CloseUp_RosicrucianEgyptianMuseum.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/ReproductionOfDreamSteleOfThutmoseIV-CloseUp_RosicrucianEgyptianMuseum.png/230px-ReproductionOfDreamSteleOfThutmoseIV-CloseUp_RosicrucianEgyptianMuseum.png" decoding="async" width="230" height="173" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/ReproductionOfDreamSteleOfThutmoseIV-CloseUp_RosicrucianEgyptianMuseum.png/345px-ReproductionOfDreamSteleOfThutmoseIV-CloseUp_RosicrucianEgyptianMuseum.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/ReproductionOfDreamSteleOfThutmoseIV-CloseUp_RosicrucianEgyptianMuseum.png/460px-ReproductionOfDreamSteleOfThutmoseIV-CloseUp_RosicrucianEgyptianMuseum.png 2x" data-file-width="2048" data-file-height="1536" /></a><figcaption><a href="/wiki/Sanjska_stela" title="Sanjska stela">Sanjska stela</a> <a href="/wiki/Tutmoz_IV." title="Tutmoz IV.">Tutmoza IV.</a>, reprodukcija</figcaption></figure> <p>V <a href="/wiki/Novo_egip%C4%8Dansko_kraljestvo" title="Novo egipčansko kraljestvo">Novem kraljestvu</a> sta se Kufujeva nekropola in lokalni mrtvaški kult reorganizirala in Giza je ponovno postala pomembno gospodarsko in kultno središče. Med <a href="/wiki/Osemnajsta_egip%C4%8Danska_dinastija" title="Osemnajsta egipčanska dinastija">Osemnajsto dinastijo</a> je faraon <a href="/wiki/Amenhotep_II." title="Amenhotep II.">Amenhotep II.</a> zgradil spominski tempelj in v bližini Velike sfinge postavil svojo <a href="/wiki/Stela" title="Stela">stelo</a>. Njegov sin in prestolonaslednik <a href="/wiki/Tutmoz_IV." title="Tutmoz IV.">Tutmoz IV.</a> je sfingo izkopal iz peska in pred njene prednje šape postavil spominsko <a href="/wiki/Sanjska_stela" title="Sanjska stela">Sanjsko stelo</a>. Napisa na obeh stelah sta podobna, vendar noben ne pove, kdo je Veliko sfingo zgradil.<sup id="cite_ref-ref5_6-14" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref10_7-6" class="reference"><a href="#cite_note-ref10-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref41_40-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref41-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Ring_of_Cheops.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Ring_of_Cheops.jpg" decoding="async" width="226" height="162" class="mw-file-element" data-file-width="226" data-file-height="162" /></a><figcaption>Zlat pečatni prstan s Kufujevim imenom, Šestindvajseta dinastija</figcaption></figure> <p>Na koncu Osemnajste dinastije je bil na satelitski pitamidi kraljice Henutsen (G1-c) na Kufujevi nekropoli zgrajen tempelj boginje <a href="/wiki/Izida" title="Izida">Izide</a>. Med Enaindvajseto dinastijo se je tempelj razširil, med Dvaindvajseto dinastijo pa se je širitev nadaljevala. V tem obdobju je bilo več Izidinih svečenikov, ki so bili hkrati Kufujevi svečeniki (<i>Hem-netjer-Khufu</i>). Iz tega obdobja je pečatni prstan z imenom svečenika Neferibrêja, ki so ga odkrili v Gizi.<sup id="cite_ref-ref5_6-15" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref10_7-7" class="reference"><a href="#cite_note-ref10-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref41_40-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref41-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pozno_obdobje">Pozno obdobje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Pozno obdobje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pozno obdobje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V poznem obdobju so se na veliko, morda za srečo, prodajali <a href="/wiki/Skarabej" class="mw-redirect" title="Skarabej">skarabeji</a> s Kufujevim imenom. Več kot trideset skarabejev se je ohranilo. V Izidinem templju je na ogled družinsko drevo njenih svečenikov v obdobju od 670 do 488 pr. n. št. Iz istega obdobja je tudi slavna <a href="/wiki/Inventarna_stela" title="Inventarna stela">Inventarna stela</a>, na kateri sta imeni Kufuja in njegove žene Henutsen. Sodobni egiptologi se sprašujejo, ali so ga v tistem obdobju res še častili, in domnevajo, da je bil bolj zgodovinski simbol Izidinega templja.<sup id="cite_ref-ref5_6-16" class="reference"><a href="#cite_note-ref5-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref10_7-8" class="reference"><a href="#cite_note-ref10-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref41_40-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref41-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-45" class="reference"><a href="#cite_note-45"><span class="cite-bracket">[</span>45<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kufu_v_starogrškem_izročilu"><span id="Kufu_v_starogr.C5.A1kem_izro.C4.8Dilu"></span>Kufu v starogrškem izročilu</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Kufu v starogrškem izročilu" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kufu v starogrškem izročilu"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:AGMA_H%C3%A9rodote.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/AGMA_H%C3%A9rodote.jpg/200px-AGMA_H%C3%A9rodote.jpg" decoding="async" width="200" height="286" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/AGMA_H%C3%A9rodote.jpg/300px-AGMA_H%C3%A9rodote.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/AGMA_H%C3%A9rodote.jpg/400px-AGMA_H%C3%A9rodote.jpg 2x" data-file-width="1200" data-file-height="1714" /></a><figcaption>Herodot</figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Maneton">Maneton</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Maneton" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Maneton"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Egipčanski zgodovinar <a href="/wiki/Maneton" title="Maneton">Maneton</a> Kufuja imenuje Sufis in mu pripisuje 63 let dolgo vladavino. Omenja tudi, da je zgradil Veliko piramido in nadaljuje, da je po <a href="/wiki/Herodot" title="Herodot">Herodotovem</a> mnenju piramido zgradil Keops. Maneton je bil očitno prepričan, da sta bila Sufis in Keops različna vladarja. O Kufuju pravi, da je preziral bogove in o tem napisal <i>Sveto knjigo</i>, ki jo je (Maneton) dobil med potovanjem po Egiptu. Sodobni egiptologi dvomijo v obstoj domnevne <i>Svete knjige</i>, ker bi bilo zelo nenavadno, da bi faraon napisal knjigo in da bi se tako dragocena knjiga lahko tako enostavno dobila.<sup id="cite_ref-46" class="reference"><a href="#cite_note-46"><span class="cite-bracket">[</span>46<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref48_47-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref48-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref49_48-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref49-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Herodot">Herodot</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Herodot" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Herodot"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Grški zgodovinar Herodot opisuje Kufuja kot <a href="/wiki/Herezija" title="Herezija">heretičnega</a> in krutega tirana. V svoji <i>Zgodovini</i> (II. knjiga, poglavja 124-126) piše: </p> <dl><dd><i>Dokler je vladal kralj Rampsinit, tako so mi rekli, je bil v Egiptu red in država je lepo uspevala. Ko je za njim zavladal Keops, se je v državi začelo trpljenje: zaprl je vse templje, svečenikom prepovedal žrtvovanje in vse Egipčane prisilil, da so delali zanj. Nekateri so morali vlačiti kamnite bloke iz kamnolomov v arabskih gorah do Nila, drugi so jim morali odpeljati po Nilu in jih nato odvleči do tako imenovanih Libijskih gora. Istočasno je po tri mesece delalo 100.000 mož. Zatiranje je trajalo deset let. V tem času so zgradili pot, po kateri so vlačili kamen, in nato vsaj toliko časa, da so zgradili piramido. Pot je bila dolga 5 furlongov (približno 1000 m), široka 10 sežnjev (približno 19 m) in visoka 8 sežnjev (približno 15 m), kjer je bila najvišja. Izdelana je bila iz poliranega kamna z vklesanimi podobami. Za to delo in podzemne kamre v hribu, na katerem je stala piramida, v katerih naj bi bil pokopan, so potrebovali 10 let. Da bi hrib postal otok, so od Nila do tja skopali vodni kanal.</i></dd></dl> <dl><dd><i>Za gradnjo piramide same so potreboovali 20 let. Pirammida je kvadratna. Vsaka stranica meri 800 čevljev, tako kot višina. Zgrajena je iz zglajenih in do popolnosti prilegajočih se kamnitih blokov. Noben blok ni krajši do 30 čevljev. Zgrajena je v stopnicah, ki jih nekateri imenujejo vrsta, drugi pa baza. Ko so zgradili prvo stopnico, so preostale kamne z napravo, narejeno iz kratkih brun, dvignili s tal na drugo stopnico, ko je bila druga stopnica gotova pa so z njej podobno napravo kamne dvignili na tretjo stopnico. Kolikor je bilo stopnic, toliko je bilo naprav, ali pa so morda imeli samo eno in so jo prestavjali na naslednjo stopnico, ko je bila prejšnja zaključena.</i></dd></dl> <dl><dd><i>Na piramidi je v egipčanski pisavi navedeno, koliko se je potrošilo za redkev in čebulo in por za delavce in, če se prav spomnim, kaj je tolmač med branjem tega besedila rekel, da 1600 srebrnih talentov. Keops je postal tako zloben in pohlepen, da je svojo hčerko poslal v javno hišo da bi zaslužila določeno vsoto denarja. Koliko, mi niso povedali. In ona ni samo služila denar, kot ji je ukazal oče, ampak je naredila načrt tudi za svoj spomenik: od vsakega moža, ki je prišel k njej, je razen denarja zahtevala tudi kamnit blok. Iz tega kamna, so mi rekli, so pred Veliko piramido zgradili manjšo piramido, ki je v vsako smer merila 150 čevljev.</i><sup id="cite_ref-ref41_40-5" class="reference"><a href="#cite_note-ref41-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref48_47-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref48-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref49_48-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref49-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></dd></dl> <p>Enaka je zgodba o faraonu Kafreju (<a href="/wiki/Kefren" title="Kefren">Kefren</a>). V poglavju 127-128 Herodot piše: </p> <dl><dd><i>Ko je Keops umrl, ga je na kraljevskem prestolu nasledil brat Kefren. Obnašal se je enako kot njegov predhodnik in vladal 56 let. Skupaj sta vladala 106 let. V tem času se za Egipčane ni dogajalo nič drugega kot zlo. Templji so ostali zaprti in se v tam času niso odprli</i>.<sup id="cite_ref-ref41_40-6" class="reference"><a href="#cite_note-ref41-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref48_47-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref48-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <sup id="cite_ref-ref49_48-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref49-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></dd></dl> <p>Herodot zgodbo o zlih kraljih končuje v poglavju 128 z besedami: </p> <dl><dd><i>Zaradi sovraštva do obeh kraljev Egipčani niso z veseljem izgovarjali njunih imen. Še več! Njuni piramidi so imenovali po pastirju Filitisu, ki je takrat v njuni okolici pasel svoje črede.</i><sup id="cite_ref-ref41_40-7" class="reference"><a href="#cite_note-ref41-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref48_47-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref48-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <sup id="cite_ref-ref49_48-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref49-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></dd></dl> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Diodor_Sicilski">Diodor Sicilski</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Diodor Sicilski" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Diodor Sicilski"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Staroveški zgodovinar <a href="/wiki/Diodor_Sicilski" title="Diodor Sicilski">Diodor</a> trdi, da so Kufuja v poznejših časih ljudje tako sovražili, da so svečeniki njegov sarkofag skupaj z mumijo prenesli v neko drugo tajno grobnico. Njegova pripoved je še okrepila prepričanje grških zgodovinarjev, da je Kufujeva piramida (in seveda tudi obe drugi) rezultat suženjskega dela. Diodor se hkrati ograjuje od Herodota in trdi, da <i>»pripoveduje samo lepe zgodbe in zabavne izmišljotine«</i>. Diodor pravi, da mu Egipčani niso mogli zanesljivo povedati, kdo je prav za prav zgradil piramide. Trdi tudi, da on sam ni resnično zaupal pripovedovalcem in da bi resnica o graditeljih piramid lahko bila drugačna. Keopsovo piramido je po njegovem mnenju zgradil kralj z imenom Harmais, <a href="/wiki/Kefrenova_piramida" title="Kefrenova piramida">Kefrenovo piramido</a> pa Amasis II. (<a href="/w/index.php?title=Amhoz_II.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Amhoz II. (stran ne obstaja)">Amhoz II.</a>, Šestindvajseta dinastija, vladal 570 – 526 pr. n. št.). Menkaurejevo piramido je pripisal princu Inarosu I. (sredina 7. stoletja pr. n. št.).<sup id="cite_ref-ref17_15-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref17-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Diodor o Keopsovi piramidi piše, da je čudovito bela, vendar brez vrha. <a href="/wiki/Piramidion" title="Piramidion">Piramidion</a> so do takrat očitno že odstranili. Avtor domneva, da so piramido gradili s klančinami, ki so jih potem, ko so piramido obložili z apnencem, odstranili. Piramido je po njegovem mnenju 20 let gradilo 300.000 delavcev.<sup id="cite_ref-ref17_15-5" class="reference"><a href="#cite_note-ref17-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kufu_v_arabskem_izročilu"><span id="Kufu_v_arabskem_izro.C4.8Dilu"></span>Kufu v arabskem izročilu</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Kufu v arabskem izročilu" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kufu v arabskem izročilu"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Leta 642 n. št. so Egipt osvojili <a href="/wiki/Arabci" title="Arabci">Arabci</a>. Ko so zagledali piramide, so začali raziskovati, kdo jih je zgradil. V tistem času jim noben prebivalec Egipta ni mogel povedati niti kdo jih je zgradil niti prevesti hieroglifov. Arabski zgodovinarji so zato začeli o tem pisati svoje teorije in zgodbe.<sup id="cite_ref-ref50_49-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref50-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Najbolj znana zgodba o Kufuju in njegovi piramidi je v knjigi <i>Hitat</i> (popoln naslov je <i>al-Mawāʿiẓ wa-’l-iʿtibār fī ḏikr al-ḫiṭaṭ wa-’l-ʾāṯār</i>), ki jo je leta 1430 napisal Muhammad al-Maqrizi (1364–1442). Knjiga vsebuje več teorij in mitov o Kufuju, zlasti o Veliki piramidi. Čeprav je Kufu večkrat omenjen, je bilo veliko arabskih piscev prepričanih, da je Veliko piramido (in obe drugi) zgradil bog <a href="/wiki/Hermes" title="Hermes">Hermes</a>, katerega so Arabci imenovali Idris.<sup id="cite_ref-ref50_49-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref50-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Al-Maqrizi omenja, da so svetopisemski Amalkiti Kufuja imenoval Saurid, Salhuk in/ali Sardžak. Zatem piše, da je piramide zgradil po več nočnih morah, v katerih se je Zemlja obrnila na glavo, zvezde padle z neba in ljudje v grozi vpili. V drugi nočji mori so zvezde padale z neba in ugrabljale ljudi in jih nato prestavljale med dve veliki gori. Kufu je nato od svojih prerokov dobil opozorilo o potopu, ki bi lahko uničil Egipt. Da bi zaščitil zaklade in modre knjige, je Kufu zgradil tri piramide v Gizi.<sup id="cite_ref-ref50_49-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref50-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Ocene_sodobnih_egiptologov">Ocene sodobnih egiptologov</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Ocene sodobnih egiptologov" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Ocene sodobnih egiptologov"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Egiptologi so sčasoma preučili morebitne motive in razloge za spreminjanje Kufujevega ugleda. Podrobnejše raziskave in primerjave primarnih virov s kasnejšimi zapisi ter grškimi in koptskimi besedili kažejo, da so bile spremembe postopne in da so v grškem in ptolemajskem obdobju še vedno prevladovali pozitivni pogledi na faraona.<sup id="cite_ref-ref51_50-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref51-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Alan B. Lloyd na primer opozarja na dokumente in napise iz Šeste dinastije in navaja pomembno mesto <i>Menat-Kufu</i>, kar pomeni <i>Kufujeva pestunja</i>. Mesto je bilo v Srednjem kraljestvu še vedno zelo gledno. Lloyd je prepričan, da takega imena ne bi bilo mogoče izbrati v čast kralju s slabim (ali vsaj vprašljivim) slovesom. Poleg tega opozarja na veliko število krajev, kjer se je tudi izven Gize izvajal Kufujev kult mrtvih. Kulti so se izvajali še v saiškem in perzijskem obdobju Egipta.<sup id="cite_ref-ref51_50-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref51-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Slavna <i>Objokovanja</i>, besedila iz <a href="/wiki/Prvo_vmesno_obdobje_Egipta" title="Prvo vmesno obdobje Egipta">prvega vmesnega obdobja Egipta</a>, so razkrila nekaj zanimivih pogledov na monumentalne grobnice iz preteklosti. V njih so videli dokaz neizmerne domišljavosti, o vladarjih samih, tudi o Kufuju, pa ni nobene negativne sodbe.<sup id="cite_ref-ref51_50-2" class="reference"><a href="#cite_note-ref51-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Sodobni egiptologi na Herodotove in Diodorjeva pripovedi gledajo kot na zavestno blatenje, ki je temeljilo na takrat veljavni filozofiji. Egiptologi trdijo, da so klasični avtorji živeli okoli 2000 let po Kufuju in da so bili viri, ki so jih imeli na razpolago, zastareli,<sup id="cite_ref-ref41_40-8" class="reference"><a href="#cite_note-ref41-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref48_47-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref48-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> filozofija starih Egipčanov pa se je od Starega kraljestva do takrat v celoti spremenila. Pretirano velike grobnice, kot so piramide v Gizi, so morale Grke in tudi kasnejše svečenike Novega kraljestva zgroziti, ker so jih spominjale na heretičnega faraona <a href="/wiki/Ehnaton" title="Ehnaton">Ehnatona</a> in njegove megalomanske gradbene projekte.<sup id="cite_ref-ref48_47-5" class="reference"><a href="#cite_note-ref48-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref49_48-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref49-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ta izredno negativna slika se je očitno projicirala tudi na Kufuja in njegovo piramido. Takšno gledanje je verjetno spodbudilo dejstvo, da je bila v Kufujevem času gradnja ogromnih spomenikov iz dragocenega kamna in njihovo razkazovanje v javnosti omejeno samo na vladarja.<sup id="cite_ref-ref10_7-9" class="reference"><a href="#cite_note-ref10-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref41_40-9" class="reference"><a href="#cite_note-ref41-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Grški zgodovinarji, svečeniki kulta mrtvih in drugi svečeniki so impresivne Kufujeve spomenike in kipe razlagali samo kot rezultat njegovega megalomanskega značaja. Takšni pogledi in njim primerne zgodbe so povzročili, da je bila ocena Kufujevega značaja skrajno negativna. Razen tega je bilo škandalozne zgodbe o njem laže prodajati kot pozitivne.<sup id="cite_ref-ref48_47-6" class="reference"><a href="#cite_note-ref48-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref49_48-5" class="reference"><a href="#cite_note-ref49-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Več egiptologov opozarja, da tudi rimski zgodovinarji, kot sta bila <a href="/wiki/Plinij_starej%C5%A1i" title="Plinij starejši">Plinij starejši</a> in <a href="/w/index.php?title=Frontin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Frontin (stran ne obstaja)">Frontin</a>, oba sta ustvarjala okoli leta 70 n. št., niso oklevali norčevati se iz piramd v Gizi. Frontin jih imenuje <i>»nesmiselne zgradbe, podobne našim opuščenim akveduktom v Rimu«</i>, Plinij pa jih je opisal kot <i>»prazno in neumno razkazovanje faraonovega bogastva«</i>. Egiptologi v teh kritikah vidijo očitne politično in socialno motivirane nakane. Zdi se jim paradoksno, da se je namen gradnje piramid pozabil, imena njihovih graditeljev pa so ostala nesmrtna.<sup id="cite_ref-51" class="reference"><a href="#cite_note-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Drug namig, da je bil Kufu pri Grkih in Rimljanih na slabem glasu, se morda skriva v koptskem branju njegovega imena. Hieroglifi Kufujevega imena se <a href="/wiki/Kopt%C5%A1%C4%8Dina" title="Koptščina">koptsko</a> berejo <i>Šêfet</i>, kar pomeni <i>(spremlja ga) smola</i> ali <i>grešen</i>. Koptsko branje izhaja iz kasnejše egipčanske izgovarjave Kufujevega imena, ki se je izgovarjalo <i>Šufu</i>. Iz te oblike izhaja tudi grška oblika imena <i>Sufis</i>. Slab prizvok koptskega branja Kufujevega imena so morda nezavedno prevzeli tudi grški in rimski avtorji.<sup id="cite_ref-ref51_50-3" class="reference"><a href="#cite_note-ref51-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Nekaj egiptologov domneva, da staroveški zgodovinarji niso dobili gradiv za svoje pisanje samo od svečenikov, ampak tudi od prebivalcev v okolici nekropole,<sup id="cite_ref-ref53_52-0" class="reference"><a href="#cite_note-ref53-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> ki so zaradi izročila morda negativno ali kritično gledali na piramide in kult mrtvih. Različni kulturni krogi so zagotovo različno gledali na Kufujev značaj in njegova zgodovinska dejanja.<sup id="cite_ref-ref48_47-7" class="reference"><a href="#cite_note-ref48-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ref53_52-1" class="reference"><a href="#cite_note-ref53-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Diodorjeve pripovedi so zato bolj zanesljive kot Herodotove, ker je na pripovedi o Kufuju gledal bolj skeptično. Dejstvo, da je piramide v Gizi pripisal grškim kraljem, verjetno izvira iz legend iz njegovega časa in dejstva, da o piramide kasneje uporabljali tudi grški in rimski vladarji in plemiči.<sup id="cite_ref-ref17_15-6" class="reference"><a href="#cite_note-ref17-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Sodobni egiptologi in zgodovinarji so previdni tudi glede verodostojnosti arabskih zgodb in poudarjajo, da je srednjeveške arabske avtorje vodilo strogo <a href="/wiki/Islam" title="Islam">islamsko</a> prepričanje, da obstaja samo en bog in zato nobenega drugega boga ni bilo dovoljeno omenjati. Egipčanske vladarje in bogove so zato spremenili v svetopisemska preroke in kralje: egipčanski bog <a href="/wiki/Tot" title="Tot">Tot</a>, na primer, katerega so Grki preimenovali v <a href="/wiki/Hermes" title="Hermes">Hermesa</a>, so Arabci poistovetili s prerokom <a href="/wiki/Henoh" title="Henoh">Henohom</a>. Kufuja so imenovali Saurid, Salhuk in/ali Sardžak in ga v zgodbah pogosto zamenjali s prerokom Šaddādom bīn 'Âdom. Znanstveniki poleg tega opozarjajo na več protislovij v Al-Maqrizijevi knjigi. V prvem poglavju <i>Hitata</i> je na primer zapis, da so <a href="/wiki/Kopti" title="Kopti">Kopti</a> zanikali vse vdore Amalkitov v Egipt in da so bile piramide zgrajene kot grobnica Shaddāda bīn 'Âda. V nekaj kasnejših poglavjih Al-Maqrizi trdi, da so Kopti za graditelja piramid imeli Saurida, se pravi Hermesa.<sup id="cite_ref-ref51_50-4" class="reference"><a href="#cite_note-ref51-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kufu_v_sodobni_kulturi">Kufu v sodobni kulturi</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Kufu v sodobni kulturi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kufu v sodobni kulturi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kufu in njegova pisamida se zaradi slave pojavljata v več romanih, filmih in dokumentarnih filmih. </p><p>Leta 1827 je pisateljica Jane C. Loudon napisala roman <i>Mummy! A Tale of the 22nd Century</i> (<i>Mumija! Zgodba o 22. stoletju</i>). Zgodba opisuje Zemljane v 22. stoletju, ki so postali tehnološki zelo napredni, vendar popolnoma nemoralni. Rešila bi jih lahko samo Kufujeva mumija.<sup id="cite_ref-53" class="reference"><a href="#cite_note-53"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 1939 je Nagib Mahfuz napisal roman <i>Khufu's Wisdom</i> (<i>Kufujeva modrost</i>), ki h+je zasnovan na zgodbah iz <a href="/w/index.php?title=Westcarjev_papirus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Westcarjev papirus (stran ne obstaja)">Westcarjevega papirusa</a>.<sup id="cite_ref-54" class="reference"><a href="#cite_note-54"><span class="cite-bracket">[</span>54<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 1997 je francoski avtor Guy Brachet napisal <i>Le roman des pyramides</i> (<i>Roman o piramidah</i>) v pet delih. V prvih dveh delih, <i>Le temple soleil</i> (<i>Sončni tempelj</i>) in <i>Rêve de pierre</i> (<i>Kamnite sanje</i>), sta glavna tema Kufu in njegova grobnica.<sup id="cite_ref-55" class="reference"><a href="#cite_note-55"><span class="cite-bracket">[</span>55<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 2004 je Page Bryant napisal znanstvenofantastično zgodbo <i>The Second Coming of the Star Gods</i> (<i>Drugi prihod zvezdnih bogov</i>), ki govori o Kufujevem božanskem izvoru.<sup id="cite_ref-56" class="reference"><a href="#cite_note-56"><span class="cite-bracket">[</span>56<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Roman <i>The Legend of The Vampire Khufu</i> (<i>Legenda o vampirju Kufuju</i>), ki ga je leta 2010 napisal Raymond Mayotte, govori o Kufuju, ki se je v svoji piramidi zbudil kot <a href="/wiki/Vampir" title="Vampir">vampir</a>.<sup id="cite_ref-57" class="reference"><a href="#cite_note-57"><span class="cite-bracket">[</span>57<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Dobro znana filma, ki govorita o Kufuju ali njegovi piramidi, sta <i>Dežela faraonov</i> Howarda Hawksa iz leta 1955, ki govori o gradnji njegove piramide,<sup id="cite_ref-58" class="reference"><a href="#cite_note-58"><span class="cite-bracket">[</span>58<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in <i>Stargate</i> iz leta 1994, v katerem so v bližini piramid našli zunajzemeljsko napravo. </p><p>Kufu in njegova piramida sta predmet več psevdoznanstvenih teorij, ki se ukvarjajo z idejo, da je bila njegova piramida zgrajena s pomočjo prišlekov iz vesolja in da si jo je Kufu enostavno prisvojil in ponovno uporabil.<sup id="cite_ref-59" class="reference"><a href="#cite_note-59"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Avtor pri tem zanemarja ali celo ponareja arheološke dokaze.<sup id="cite_ref-60" class="reference"><a href="#cite_note-60"><span class="cite-bracket">[</span>60<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Po Kufuju je imenovan <a href="/wiki/Asteroid" title="Asteroid">asteroid</a> 3362 Khufu.<sup id="cite_ref-61" class="reference"><a href="#cite_note-61"><span class="cite-bracket">[</span>61<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-62" class="reference"><a href="#cite_note-62"><span class="cite-bracket">[</span>62<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Kufujeva (Keopsova) piramida se pojavlja v več računalniških igrah, na primer v <i>Tomb Raider – The Last Revelation</i>, v kateri mora igralec priti v Keopsovo piramido in se soočiti z bogom <a href="/wiki/Set" title="Set">Setom</a>.<sup id="cite_ref-63" class="reference"><a href="#cite_note-63"><span class="cite-bracket">[</span>63<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Druga računalniška igra je <i>Duck Tales 2</i> za Game Boy, v kateri mora igralec pripeljati Scrooga skozi Keopsovo piramido, polno pasti.<sup id="cite_ref-64" class="reference"><a href="#cite_note-64"><span class="cite-bracket">[</span>64<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Keops&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Keops&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text">Alan B. Lloyd: <i>Herodotus, book II.</i>, str. 62.</span> </li> <li id="cite_note-ref2-2"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref2_2-0">2,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref2_2-1">2,1</a></sup></span> <span class="reference-text">Flavius Josephus, Folker Siegert: <i>Über Die Ursprünglichkeit des Judentums (Contra Apionem), Über die Ursprünglichkeit des Judentums, Volume 1, Flavius Josephus iz Schriften Des Institutum Judaicum Delitzschianum</i>, Westfalen Institutum Iudaicum Delitzschianum Münster). Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 2008, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3525542062" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-525-54206-2</a>, str. 85.</span> </li> <li id="cite_note-ref3-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-ref3_3-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Clayton, Peter A.: Chronicle of the Pharaohs, Thames and Hudson, London, 2006, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780500286289" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-500-28628-9</a>, str. 42.</span> </li> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text">Malek, Jaromir: <i>The Old Kingdom</i>, The Oxford History of Ancient Egypt, urednik Ian Shaw, Oxford University Press 2000, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780192804587" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-19-280458-7</a>, str. 88.</span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text">Rainer Hannig: <i>Die Sprache der Pharaonen. Großes Handwörterbuch Ägyptisch-Deutsch</i>, Kulturgeschichte der antiken Welt, Vol. 64, 4th Edition, von Zabern, Mainz 2006, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3805317719" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-8053-1771-9</a>, str. 113.</span> </li> <li id="cite_note-ref5-6"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-0">6,00</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-1">6,01</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-2">6,02</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-3">6,03</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-4">6,04</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-5">6,05</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-6">6,06</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-7">6,07</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-8">6,08</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-9">6,09</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-10">6,10</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-11">6,11</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-12">6,12</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-13">6,13</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-14">6,14</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-15">6,15</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref5_6-16">6,16</a></sup></span> <span class="reference-text">Thomas Schneider: <i>Lexikon der Pharaonen</i>, Albatros, Düsseldorf 2002, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3491960533" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-491-96053-3</a>, str. 100–104.</span> </li> <li id="cite_note-ref10-7"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref10_7-0">7,00</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref10_7-1">7,01</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref10_7-2">7,02</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref10_7-3">7,03</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref10_7-4">7,04</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref10_7-5">7,05</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref10_7-6">7,06</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref10_7-7">7,07</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref10_7-8">7,08</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref10_7-9">7,09</a></sup></span> <span class="reference-text">Aidan Dodson: <i>Monarchs of the Nile</i>, American Univ in Cairo Press, 2000, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9774246004" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 977-424-600-4</a>, str. 29–34.</span> </li> <li id="cite_note-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-8">↑</a></span> <span class="reference-text"><i>BBC - History – Khufu</i>. Pridobljeno 10. marca 2018.</span> </li> <li id="cite_note-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-9">↑</a></span> <span class="reference-text">Rosalie F. Baker, Charles F. Baker: <i>Ancient Egyptians: People of the Pyramids</i>, Oxford Profiles Series, Oxford University Press, 2001, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0195122216" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0195122216</a>, str. 33.</span> </li> <li id="cite_note-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-10">↑</a></span> <span class="reference-text">Gerald Massey: <i>The natural genesis, or, second part of A book of the beginnings: containing an attempt to recover and reconstitute the lost origins of the myths and mysteries, types and symbols, religion and language, with Egypt for the mouthpiece and Africa as the birthplace</i>, vol. 1, Black Classic Press, 1998, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/1574780107" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 1574780107</a>, str. 224-228.</span> </li> <li id="cite_note-ref9-11"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-0">11,00</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-1">11,01</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-2">11,02</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-3">11,03</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-4">11,04</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-5">11,05</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-6">11,06</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-7">11,07</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-8">11,08</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-9">11,09</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref9_11-10">11,10</a></sup></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite id="CITEREFAidan_DodsonDyan_Hilton2004" class="citation book cs1">Aidan Dodson; Dyan Hilton (2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/completeroyalfam0000dods_a3h8"><i>The Complete Royal Families of Ancient Egypt</i></a>. London : Thames & Hudson, cop. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/completeroyalfam0000dods_a3h8/page/52">52</a>-53. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/54377729">54377729</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-500-05128-3" title="Posebno:ViriKnjig/0-500-05128-3"><bdi>0-500-05128-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Complete+Royal+Families+of+Ancient+Egypt.&rft.pages=52-53&rft.pub=London+%3A+Thames+%26+Hudson%2C+cop.&rft.date=2004&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F54377729%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.isbn=0-500-05128-3&rft.au=Aidan+Dodson&rft.au=Dyan+Hilton&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fcompleteroyalfam0000dods_a3h8&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKeops" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-ref14-12"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-0">12,00</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-1">12,01</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-2">12,02</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-3">12,03</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-4">12,04</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-5">12,05</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-6">12,06</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-7">12,07</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-8">12,08</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-9">12,09</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref14_12-10">12,10</a></sup></span> <span class="reference-text">Silke Roth: <i>Die Königsmütter des Alten Ägypten von der Frühzeit bis zum Ende der 12. Dynastie</i>, Ägypten und Altes Testament 46, Harrassowitz, Wiesbaden 2001, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3447043687" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-447-04368-7</a>, str. 354 – 358 in 388.</span> </li> <li id="cite_note-ref15-13"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref15_13-0">13,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref15_13-1">13,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref15_13-2">13,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref15_13-3">13,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref15_13-4">13,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref15_13-5">13,5</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref15_13-6">13,6</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref15_13-7">13,7</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref15_13-8">13,8</a></sup></span> <span class="reference-text">Bertha Porter, Rosalind Moss: <i>Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyphic Texts, Statues, Reliefs and Paintings</i>, Volume III: Memphis, Part I Abu Rawash to Abusir. 2nd edition.</span> </li> <li id="cite_note-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-14">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWolfram_Grajetzki2005" class="citation book cs1">Wolfram Grajetzki (2005). <i>Ancient Egyptian Queens: A Hieroglyphic Dictionary</i>. Golden House Publications, London. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-9547218-9-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-9547218-9-3"><bdi>978-0-9547218-9-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Ancient+Egyptian+Queens%3A+A+Hieroglyphic+Dictionary.&rft.pub=Golden+House+Publications%2C+London&rft.date=2005&rft.isbn=978-0-9547218-9-3&rft.au=Wolfram+Grajetzki&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKeops" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-ref17-15"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref17_15-0">15,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref17_15-1">15,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref17_15-2">15,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref17_15-3">15,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref17_15-4">15,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref17_15-5">15,5</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref17_15-6">15,6</a></sup></span> <span class="reference-text">Michael Haase: <i>Eine Stätte für die Ewigkeit: der Pyramidenkomplex des Cheops aus baulicher, architektonischer und kulturgeschichtlicher Sicht</i>, von Zabern, Mainz 2004, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3805331053" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3805331053</a>, str. 12-13.</span> </li> <li id="cite_note-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-16">↑</a></span> <span class="reference-text">R. Kuper, F. Forster: <i>Khufu's 'mefat' expeditions into the Libyan Desert</i>, Egyptian Archaeology, vol. 23, Autumn 2003, str. 25–28. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fjexpeditions.com/desert/archeology/ancientroute/cheops2.jpg">Fotografija napisa iz Dahle</a>.</span> </li> <li id="cite_note-ref19-17"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref19_17-0">17,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref19_17-1">17,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref19_17-2">17,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref19_17-3">17,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref19_17-4">17,4</a></sup></span> <span class="reference-text">Pierre Tallet, Gregory Marouard: <i>Wadi al-Jarf - An early pharaonic harbour on the Red Sea coast</i>, Egyptian Archaeology, vol. 40, Kairo 2012, str. 40-43.</span> </li> <li id="cite_note-ref20-18"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref20_18-0">18,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref20_18-1">18,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref20_18-2">18,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref20_18-3">18,3</a></sup></span> <span class="reference-text">Rossella Lorenzi (12. april 2013): <i>Most Ancient Port, Hieroglyphic Papyri Found</i>, Discovery News. Pridobljeno 21. aprila 2013.</span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text">Sakuji Yoshimura: <i>Sakuji Yoshimura's Excavating in Egypt for 40 Years: Waseda University Expedition 1966–2006</i>, Project in celebration of the 125th Anniversary of Waseda University, Waseda University, Tokyo 2006, str 134–137, 223.</span> </li> <li id="cite_note-ref8-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-ref8_20-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Karl Richard Lepsius: <i>Denkmaler Abtheilung II</i> Band III , str. 2, 39.</span> </li> <li id="cite_note-ref22-21"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref22_21-0">21,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref22_21-1">21,1</a></sup></span> <span class="reference-text">James Henry Breasted: <i>Ancient Records of Egypt: The first through the seventeenth dynasties</i>, University of Illinois Press, New York 2001, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0252069900" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-252-06990-0</a>, str. 83–84.</span> </li> <li id="cite_note-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-22">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFToby_A.H._Wilkinson2001" class="citation book cs1">Toby A.H. Wilkinson (2001). <i>Early Dynastic Egypt - Strategy, Security and Society</i>. Routledge, London. str. 160–161. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-415-26011-6" title="Posebno:ViriKnjig/0-415-26011-6"><bdi>0-415-26011-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Early+Dynastic+Egypt+-+Strategy%2C+Security+and+Society&rft.pages=160-161&rft.pub=Routledge%2C+London&rft.date=2001&rft.isbn=0-415-26011-6&rft.au=Toby+A.H.+Wilkinson&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKeops" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-ref24-23"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref24_23-0">23,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref24_23-1">23,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref24_23-2">23,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref24_23-3">23,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref24_23-4">23,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref24_23-5">23,5</a></sup></span> <span class="reference-text">Zahi Hawass: <i>The Khufu Statuette: Is it an Old Kingdom Sculpture?</i> V Paule Posener-Kriéger (ur.): <i>Mélanges Gamal Eddin Mokhtar</i>, Bibliothèque d'étude, vol. 97, chapter 1, Institut français d'archéologie orientale du Caire, Kairo 1985, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2724700201" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 2-7247-0020-1</a>, str. 379–394.</span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text">W.M. Flinders Petrie: <i>Abydos II.</i>, Egypt Exploration Fund, London 1903, str. 3, preglednica XIII, predmet XIV.</span> </li> <li id="cite_note-ref26-25"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref26_25-0">25,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref26_25-1">25,1</a></sup></span> <span class="reference-text">Abeer El-Shahawy, Farid S. Atiya: <i>The Egyptian Museum in Cairo: A Walk Through the Alleys of Ancient Egypt</i>. American Univ in Cairo Press, New York/Cairo 2005, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9771721836" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 977-17-2183-6</a>, str. 49ff.</span> </li> <li id="cite_note-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-26">↑</a></span> <span class="reference-text">Sakuji Yoshimura, Nozomu Kawai, Hiroyuki Kashiwagi: <i>A Sacred Hillside at Northwest Saqqara. A Preliminary Report on the Excavations 2001–2003</i>, Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts Abteilung Kairo (MDAIK). Volume 61, 2005, str. 392–394, <a rel="nofollow" class="external autonumber" href="https://www.academia.edu/489734/A_Sacred_Hillside_at_Northwest_Saqqara_A_Preliminary_Report_on_the_Excavations_2001-2003">[1]</a>.</span> </li> <li id="cite_note-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-27">↑</a></span> <span class="reference-text">Dagmar Stockfisch: <i>Untersuchungen zum Totenkult des ägyptischen Königs im Alten Reich. Die Dekoration der königlichen Totenkultanlagen</i>, Antiquitates, vol. 25, Kovač, Hamburg 1994, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3830008570" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-8300-0857-0</a>.</span> </li> <li id="cite_note-28"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-28">↑</a></span> <span class="reference-text">Matthias Seidel: <i>Die königlichen Statuengruppen, volume 1: Die Denkmäler vom Alten Reich bis zum Ende der 18. Dynastie</i>, Hildesheimer ägyptologische Beiträge, vol. 42, Gerstenberg, Hildesheim 1996, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3806781362" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-8067-8136-2</a>, str. 9–14.</span> </li> <li id="cite_note-29"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-29">↑</a></span> <span class="reference-text">Richard A. Fazzini, Robert S. Bianchi, James F. Romano, Donald B. Spanel: Ancient Egyptian Art in the Brooklyn Museum. Brooklyn Museum, Brooklyn (NY) 1989, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0872731189" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-87273-118-9</a>.</span> </li> <li id="cite_note-30"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-30">↑</a></span> <span class="reference-text">Sylvia Schoske, Dietrich Wildung (urednika): <i>Staatliche Sammlung Ägyptischer Kunst München</i>, Zaberns Bildbände zur Archäologie vol. 31 (= Antike Welt. vol. 26, 1995), von Zabern, Mainz 1995, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3805318375" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-8053-1837-5</a>, str. 43.</span> </li> <li id="cite_note-31"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-31">↑</a></span> <span class="reference-text">Metropolitan Museum of Art, Royal Ontario Museum: Egyptian Art in the Age of the Pyramids. Metropolitan Museum of Art, New York (US) 1999, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0870999079" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0870999079</a>, str. 223.</span> </li> <li id="cite_note-32"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-32">↑</a></span> <span class="reference-text">John Romer: The Great Pyramid: Ancient Egypt Revisited, Cambridge University Press, Cambridge 2007, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521871662" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-521-87166-2</a>, str. 414–416.</span> </li> <li id="cite_note-33"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-33">↑</a></span> <span class="reference-text">William James Hamblin: Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History, Routledge, London/New York 2006, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0415255899" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-415-25589-9</a>, str. 332.</span> </li> <li id="cite_note-34"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-34">↑</a></span> <span class="reference-text">Kathryn A. Bard, Steven Blake Shubert: <i>Encyclopedia of the Archaeology of Ancient Egypt</i>, Routledge, London 1999, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0415185890" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-415-18589-0</a>, str. 1071.</span> </li> <li id="cite_note-35"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-35">↑</a></span> <span class="reference-text">Jean Leclant: <i>Sesto Congresso internazionale di egittologia: atti, vol. 2</i>, International Association of Egyptologists, 1993, str. 186–188.</span> </li> <li id="cite_note-ref37-36"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref37_36-0">36,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref37_36-1">36,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref37_36-2">36,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref37_36-3">36,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref37_36-4">36,4</a></sup></span> <span class="reference-text">Michael Haase: <i>Eine Stätte für die Ewigkeit. Der Pyramidenkomplex des Cheops aus baulicher, architektonischer und kulturhistorischer Sicht</i>, von Zabern, Mainz 2004, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3805331053" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-8053-3105-3</a>.</span> </li> <li id="cite_note-ref38-37"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref38_37-0">37,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref38_37-1">37,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref38_37-2">37,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref38_37-3">37,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref38_37-4">37,4</a></sup></span> <span class="reference-text">Rainer Stadelmann: <i>Die ägyptischen Pyramiden: Vom Ziegelbau zum Weltwunder</i>, 2. überarteitete und erweiterte Auflage, von Zabern, Mainz 1991, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3805311427" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-8053-1142-7</a>.</span> </li> <li id="cite_note-ref39-38"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref39_38-0">38,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref39_38-1">38,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref39_38-2">38,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref39_38-3">38,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref39_38-4">38,4</a></sup></span> <span class="reference-text">Zahi Hawass: <i>The Programs of the Royal Funerary Complexes of the Fourth Dynasty</i> v David O'Connor, David P. Silverman: <i>Ancient Egyptian Kingship</i>, BRILL, Leiden 1994, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9004100415" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 90-04-10041-5</a>.</span> </li> <li id="cite_note-ref40-39"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref40_39-0">39,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref40_39-1">39,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref40_39-2">39,2</a></sup></span> <span class="reference-text">Peter Jánosi: <i>Die Pyramiden: Mythos und Archäologie</i>, Beck, Frankfurt 2004, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3406508316" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-406-50831-6</a>, str. 70–72.</span> </li> <li id="cite_note-ref41-40"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref41_40-0">40,00</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref41_40-1">40,01</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref41_40-2">40,02</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref41_40-3">40,03</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref41_40-4">40,04</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref41_40-5">40,05</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref41_40-6">40,06</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref41_40-7">40,07</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref41_40-8">40,08</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref41_40-9">40,09</a></sup></span> <span class="reference-text">Dietrich Wildung: <i>Die Rolle ägyptischer Könige im Bewußtsein ihrer Nachwelt, Band 1: Posthume Quellen über die Könige der ersten vier Dynastien</i>, Münchener Ägyptologische Studien, Bd. 17, Hessling, Berlin 1969, str. 105–205.</span> </li> <li id="cite_note-ref42-41"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref42_41-0">41,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref42_41-1">41,1</a></sup></span> <span class="reference-text">Adolf Erman: <i>Die Märchen des Papyrus Westcar I. Einleitung und Commentar</i>, Mitteilungen aus den Orientalischen Sammlungen, Heft V, Staatliche Museen zu Berlin, Berlin 1890.</span> </li> <li id="cite_note-ref43-42"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref43_42-0">42,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref43_42-1">42,1</a></sup></span> <span class="reference-text">Verena M. Lepper: <i>Untersuchungen zu pWestcar. Eine philologische und literaturwissenschaftliche (Neu-)Analyse</i>, Ägyptologische Abhandlungen, Band 70, Harrassowitz, Wiesbaden 2008, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3447056517" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-447-05651-7</a>.</span> </li> <li id="cite_note-ref44-43"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref44_43-0">43,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref44_43-1">43,1</a></sup></span> <span class="reference-text">Miriam Lichtheim: <i>Ancient Egyptian literature: a book of readings. The Old and Middle Kingdoms, Band 1</i>, University of California Press 2000 (2. Auflage), <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0520028996" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-520-02899-6</a>.</span> </li> <li id="cite_note-ref45-44"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref45_44-0">44,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref45_44-1">44,1</a></sup></span> <span class="reference-text">Friedrich Lange: <i>Die Geschichten des Herodot</i>, Band 1, str. 188–190.</span> </li> <li id="cite_note-45"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-45">↑</a></span> <span class="reference-text">Gunnar Sperveslage: <i>Cheops als Heilsbringer in der Spätzeit</i>, Sokar 19 (2009): 15–21.</span> </li> <li id="cite_note-46"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-46">↑</a></span> <span class="reference-text">Dietrich Wildung: <i>Die Rolle ägyptischer Könige im Bewußtsein ihrer Nachwelt, Band 1: Posthume Quellen über die Könige der ersten vier Dynastien</i>, Münchener Ägyptologische Studien. Bd. 17, Hessling, Berlin 1969, str. 152–192.</span> </li> <li id="cite_note-ref48-47"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref48_47-0">47,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref48_47-1">47,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref48_47-2">47,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref48_47-3">47,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref48_47-4">47,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref48_47-5">47,5</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref48_47-6">47,6</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref48_47-7">47,7</a></sup></span> <span class="reference-text">Siegfried Morenz: <i>Traditionen um Cheops</i>, Zeitschrift für Ägyptische Sprache und Altertumskunde, vol. 97, Berlin 1971, ISSN 0044-216X, str. 111–118.</span> </li> <li id="cite_note-ref49-48"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref49_48-0">48,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref49_48-1">48,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref49_48-2">48,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref49_48-3">48,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref49_48-4">48,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref49_48-5">48,5</a></sup></span> <span class="reference-text">Wolfgang Helck: <i>Geschichte des Alten Ägypten</i>, Handbuch der Orientalistik, vol. 1.; Chapter 1: Der Nahe und der Mittlere Osten, vol 1, BRILL, Leiden 1968, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9004064974" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 90-04-06497-4</a>, str. 23–25 in 54–62.</span> </li> <li id="cite_note-ref50-49"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref50_49-0">49,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref50_49-1">49,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref50_49-2">49,2</a></sup></span> <span class="reference-text">Stefan Eggers: <i>Das Pyramidenkapitel in Al-Makrizi`s "Hitat"</i>. BoD, 2003, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3833011289" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3833011289</a>, str. 13-20.</span> </li> <li id="cite_note-ref51-50"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref51_50-0">50,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref51_50-1">50,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref51_50-2">50,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref51_50-3">50,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref51_50-4">50,4</a></sup></span> <span class="reference-text">Alan B. Lloyd: <i>Herodotus, Book II: Commentary 1-98</i>, volume 43 Études préliminaires aux religions orientales dans l'Empire romain, BRILL, Leiden 1993, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9004077375" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9004077375</a>, str 62 - 63.</span> </li> <li id="cite_note-51"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-51">↑</a></span> <span class="reference-text">William Gillian Waddell: <i>Manetho</i>, The Loeb classical Library, Bd. 350, Harvard University Press u. a., Cambridge MA u. a. 1997, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0674993853" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-674-99385-3</a>, str. 46-47.</span> </li> <li id="cite_note-ref53-52"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ref53_52-0">52,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ref53_52-1">52,1</a></sup></span> <span class="reference-text">Erhart Graefe: <i>Die gute Reputation des Königs "Snofru"</i>, Studies in Egyptology Presented to Miriam Lichtheim, vol. 1, str. 257–263.</span> </li> <li id="cite_note-53"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-53">↑</a></span> <span class="reference-text">Jane C. Loudon: <i>The Mummy! A Tale of the 22nd Century</i>, Henry Colburn, London 1827.</span> </li> <li id="cite_note-54"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-54">↑</a></span> <span class="reference-text">Najīb Maḥfūẓ (avtor), Raymond T. Stock (prevajalec): <i>Khufu's Wisdom</i>, 2003.</span> </li> <li id="cite_note-55"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-55">↑</a></span> <span class="reference-text">Guy Rachet: <i>Le roman des pyramides</i>, Éd. du Rocher, Pariz 1997.</span> </li> <li id="cite_note-56"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-56">↑</a></span> <span class="reference-text">Page Bryant: <i>The Second Coming of the Star Gods</i>, 2004.</span> </li> <li id="cite_note-57"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-57">↑</a></span> <span class="reference-text">Raymond Mayotte: <i>The Legend of The Vampire Khufu</i>, CreateSpace, Massachusetts 2010, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/1451519346" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 1-4515-1934-6</a>.</span> </li> <li id="cite_note-58"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-58">↑</a></span> <span class="reference-text">Philip C. DiMare: <i>Movies in American History</i>, str. 891.</span> </li> <li id="cite_note-59"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-59">↑</a></span> <span class="reference-text">Erich von Däniken: <i>Erinnerungen an die Zukunft</i> (<i>Spomini na prihodnost</i>), str 118.</span> </li> <li id="cite_note-60"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-60">↑</a></span> <span class="reference-text">Ingo Kugenbuch: <i>Warum sich der Löffel biegt und die Madonna weint</i>, str. 139–142.</span> </li> <li id="cite_note-61"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-61">↑</a></span> <span class="reference-text">3362 Khufu in the internet-database of Jet Propulsion Laboratory (JPL).</span> </li> <li id="cite_note-62"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-62">↑</a></span> <span class="reference-text">Lutz D. Schmadel: <i>Dictionary of minor planet names</i>, Springer, Berlin/Heidelberg 2003 (5th edition), <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3540002383" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-540-00238-3</a>, str. 280.</span> </li> <li id="cite_note-63"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-63">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.tombraiderchronicles.com/tr4/walkthrough/index.html">Information about Khufu's pyramid in Tomb Raider IV.</a></span> </li> <li id="cite_note-64"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-64">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.supercheats.com/gameboy/walkthroughs/ducktales2-walkthrough01.txt">Information about Khufu's pyramid in Duck Tales 2.</a></span> </li> </ol></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q161904#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q161904#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q161904#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/ISNI_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISNI (identifikator)">ISNI</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://isni.org/isni/0000000448881660">1</a></span></li></ul></li> <li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/3408150032988511180000">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/3408150032988511180000">WorldCat (via VIAF)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/118746227">Nemčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007279693205171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n80020531">ZDA</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ola2002100660&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mak.bn.org.pl/cgi-bin/KHW/makwww.exe?BM=1&NU=1&IM=4&WI=9810570967505606">Poljska</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Biografski slovarji</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.deutsche-biographie.de/pnd118746227.html?language=en">Nemčija</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/50530/">Faceted Application of Subject Terminology</a></span></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <p class="mw-empty-elt"> </p>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Keops&oldid=5986502">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Keops&oldid=5986502</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategoriji</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Faraoni_%C4%8Cetrte_egip%C4%8Danske_dinastije" title="Kategorija:Faraoni Četrte egipčanske dinastije">Faraoni Četrte egipčanske dinastije</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vladarji_v_26._stoletju_pr._n._%C5%A1t." title="Kategorija:Vladarji v 26. stoletju pr. n. št.">Vladarji v 26. stoletju pr. n. št.</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_WikiHiero" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo WikiHiero">Strani, ki uporabljajo WikiHiero</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_%C4%8Darobnimi_povezavami_ISBN" title="Kategorija:Strani s čarobnimi povezavami ISBN">Strani s čarobnimi povezavami ISBN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ISNI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI">Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_PLWABN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN">Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_DTBIO" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO">Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_izbrani_%C4%8Dlanki" title="Kategorija:Vsi izbrani članki">Vsi izbrani članki</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 08:39, 22. april 2023.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Keops&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-f69cdc8f6-9j6r5","wgBackendResponseTime":190,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.655","walltime":"1.104","ppvisitednodes":{"value":7363,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":102489,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":15378,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":20,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":24,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":78055,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 807.308 1 -total"," 62.19% 502.078 1 Predloga:Infopolje_Faraon"," 60.72% 490.165 1 Predloga:Infopolje"," 42.27% 341.274 5 Predloga:Wikidata"," 15.18% 122.577 1 Predloga:Sklici"," 10.88% 87.816 3 Predloga:Navedi_knjigo"," 10.59% 85.475 1 Predloga:Skrito"," 7.03% 56.765 1 Predloga:Sidebar"," 5.84% 47.115 3 Predloga:Main_other"," 5.79% 46.778 1 Predloga:Zvezdica"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.274","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":4281550,"limit":52428800}},"cachereport":{"origin":"mw-web.codfw.main-865694c9b9-cf8fv","timestamp":"20241113160221","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Keops","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Keops","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q161904","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q161904","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2018-03-21T18:36:22Z","dateModified":"2023-04-22T07:39:16Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/6\/6f\/Khufu_CEM.jpg"}</script> </body> </html>