CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Združene države Amerike - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"9cea0704-0f7d-419b-9253-751304c6c710","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Združene_države_Amerike","wgTitle":"Združene države Amerike","wgCurRevisionId":6318901,"wgRevisionId":6318901,"wgArticleId":399,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo","Članki, ki vsebujejo angleško besedilo","Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri","Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type","Strani z navadnim IPA","Predloge Portal z rdeče povezanimi portali","Strani s prazno predlogo Portal","Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih","Vsi izbrani članki", "Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji BNMM","Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji NDL","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji NLA","Wikipedijini članki z identifikatorji NLG","Wikipedijini članki z identifikatorji NLK","Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN","Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR","Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA","Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV","Wikipedijini članki z identifikatorji CINII", "Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji HDS","Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area","Wikipedijini članki z identifikatorji NARA","Wikipedijini članki z identifikatorji RERO","Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA","Wikipedijini članki z identifikatorji Trove","Wikipedijini članki z identifikatorji UKPARL","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","31 elementov normativne kontrole","Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni","Združene države Amerike","Severnoameriške države","ANZUS","Organizacija ameriških držav","Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje","Liberalne demokracije","Federativne države"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Združene_države_Amerike","wgRelevantArticleId":399,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true, "wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgRedirectedFrom":"ZDA","wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":200000,"wgInternalRedirectTargetUrl":"/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike","wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q30","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true ,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.tablesorter.styles":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["mediawiki.action.view.redirect","ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","ext.scribunto.logs","site","mediawiki.page.ready","jquery.tablesorter","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt", "ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cjquery.tablesorter.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/1200px-Flag_of_the_United_States.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="632"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/800px-Flag_of_the_United_States.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="421"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/640px-Flag_of_the_United_States.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="337"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Združene države Amerike - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Združene_države_Amerike rootpage-Združene_države_Amerike skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Zdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Zdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Zdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Zdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Geografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Geografija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Geografija</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Geografija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Geografija</span> </button> <ul id="toc-Geografija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Površje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Površje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.1</span> <span>Površje</span> </div> </a> <ul id="toc-Površje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vodovje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vodovje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.2</span> <span>Vodovje</span> </div> </a> <ul id="toc-Vodovje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Podnebje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Podnebje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.3</span> <span>Podnebje</span> </div> </a> <ul id="toc-Podnebje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Poselitev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Poselitev"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.4</span> <span>Poselitev</span> </div> </a> <ul id="toc-Poselitev-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Urbanizacija_in_suburbanizacija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Urbanizacija_in_suburbanizacija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.4.1</span> <span>Urbanizacija in suburbanizacija</span> </div> </a> <ul id="toc-Urbanizacija_in_suburbanizacija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Okolje_in_družba" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Okolje_in_družba"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.5</span> <span>Okolje in družba</span> </div> </a> <ul id="toc-Okolje_in_družba-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Naravna_bogatstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Naravna_bogatstva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.5.1</span> <span>Naravna bogatstva</span> </div> </a> <ul id="toc-Naravna_bogatstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Naravne_nesreče" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Naravne_nesreče"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.5.2</span> <span>Naravne nesreče</span> </div> </a> <ul id="toc-Naravne_nesreče-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Zgodovina</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgodovina-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Zgodovina</span> </button> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Predkolonialna_in_kolonialna_Amerika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Predkolonialna_in_kolonialna_Amerika"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.1</span> <span>Predkolonialna in kolonialna Amerika</span> </div> </a> <ul id="toc-Predkolonialna_in_kolonialna_Amerika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Osamosvojitev_in_zgodnja_suverenost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Osamosvojitev_in_zgodnja_suverenost"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.2</span> <span>Osamosvojitev in zgodnja suverenost</span> </div> </a> <ul id="toc-Osamosvojitev_in_zgodnja_suverenost-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Osamosvajanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Osamosvajanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.2.1</span> <span>Osamosvajanje</span> </div> </a> <ul id="toc-Osamosvajanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodnji_politični_in_geografski_razvoj" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodnji_politični_in_geografski_razvoj"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.2.2</span> <span>Zgodnji politični in geografski razvoj</span> </div> </a> <ul id="toc-Zgodnji_politični_in_geografski_razvoj-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Državljanska_vojna" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Državljanska_vojna"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.3</span> <span>Državljanska vojna</span> </div> </a> <ul id="toc-Državljanska_vojna-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Razvoj_industrije_in_svetovnega_političnega_vpliva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Razvoj_industrije_in_svetovnega_političnega_vpliva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4</span> <span>Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva</span> </div> </a> <ul id="toc-Razvoj_industrije_in_svetovnega_političnega_vpliva-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Industrijska_revolucija_in_urbanizacija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Industrijska_revolucija_in_urbanizacija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4.1</span> <span>Industrijska revolucija in urbanizacija</span> </div> </a> <ul id="toc-Industrijska_revolucija_in_urbanizacija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Imperializem" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Imperializem"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4.2</span> <span>Imperializem</span> </div> </a> <ul id="toc-Imperializem-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Prva_svetovna_vojna" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prva_svetovna_vojna"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.5</span> <span>Prva svetovna vojna</span> </div> </a> <ul id="toc-Prva_svetovna_vojna-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Med_vojnama:_potrošništvo_in_velika_depresija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Med_vojnama:_potrošništvo_in_velika_depresija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.6</span> <span>Med vojnama: potrošništvo in velika depresija</span> </div> </a> <ul id="toc-Med_vojnama:_potrošništvo_in_velika_depresija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Velika_depresija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Velika_depresija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.6.1</span> <span>Velika depresija</span> </div> </a> <ul id="toc-Velika_depresija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Druga_svetovna_vojna" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Druga_svetovna_vojna"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.7</span> <span>Druga svetovna vojna</span> </div> </a> <ul id="toc-Druga_svetovna_vojna-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Hladna_vojna" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Hladna_vojna"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.8</span> <span>Hladna vojna</span> </div> </a> <ul id="toc-Hladna_vojna-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Povojno_obdobje_znotraj_ZDA" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Povojno_obdobje_znotraj_ZDA"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.9</span> <span>Povojno obdobje znotraj ZDA</span> </div> </a> <ul id="toc-Povojno_obdobje_znotraj_ZDA-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Družbeni_boji_60._let" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Družbeni_boji_60._let"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.9.1</span> <span>Družbeni boji 60. let</span> </div> </a> <ul id="toc-Družbeni_boji_60._let-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Konec_20._stoletja_in_sedanjost:_ZDA_kot_velesila" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Konec_20._stoletja_in_sedanjost:_ZDA_kot_velesila"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.10</span> <span>Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila</span> </div> </a> <ul id="toc-Konec_20._stoletja_in_sedanjost:_ZDA_kot_velesila-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-21._stoletje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#21._stoletje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.10.1</span> <span>21. stoletje</span> </div> </a> <ul id="toc-21._stoletje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Politika_in_uprava" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Politika_in_uprava"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Politika in uprava</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Politika_in_uprava-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Politika in uprava</span> </button> <ul id="toc-Politika_in_uprava-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Politični_sistem" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Politični_sistem"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1</span> <span>Politični sistem</span> </div> </a> <ul id="toc-Politični_sistem-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Zakonodajna_oblast" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Zakonodajna_oblast"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1.1</span> <span>Zakonodajna oblast</span> </div> </a> <ul id="toc-Zakonodajna_oblast-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Izvršilna_oblast" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Izvršilna_oblast"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1.2</span> <span>Izvršilna oblast</span> </div> </a> <ul id="toc-Izvršilna_oblast-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sodna_oblast" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Sodna_oblast"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1.3</span> <span>Sodna oblast</span> </div> </a> <ul id="toc-Sodna_oblast-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Volitve_in_politične_stranke" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Volitve_in_politične_stranke"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1.4</span> <span>Volitve in politične stranke</span> </div> </a> <ul id="toc-Volitve_in_politične_stranke-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Upravna_delitev_države" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Upravna_delitev_države"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.2</span> <span>Upravna delitev države</span> </div> </a> <ul id="toc-Upravna_delitev_države-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Mednarodni_odnosi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Mednarodni_odnosi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.3</span> <span>Mednarodni odnosi</span> </div> </a> <ul id="toc-Mednarodni_odnosi-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Oborožene_sile" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Oborožene_sile"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.3.1</span> <span>Oborožene sile</span> </div> </a> <ul id="toc-Oborožene_sile-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Gospodarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Gospodarstvo</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Gospodarstvo-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Gospodarstvo</span> </button> <ul id="toc-Gospodarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Gospodarski_sistem" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarski_sistem"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1</span> <span>Gospodarski sistem</span> </div> </a> <ul id="toc-Gospodarski_sistem-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Gospodarstvo_in_država" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarstvo_in_država"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1.1</span> <span>Gospodarstvo in država</span> </div> </a> <ul id="toc-Gospodarstvo_in_država-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Mednarodne_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Mednarodne_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1.2</span> <span>Mednarodne povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Mednarodne_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Finance" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Finance"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.2</span> <span>Finance</span> </div> </a> <ul id="toc-Finance-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Produkti_in_storitve" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Produkti_in_storitve"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.3</span> <span>Produkti in storitve</span> </div> </a> <ul id="toc-Produkti_in_storitve-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Promet" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Promet"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.3.1</span> <span>Promet</span> </div> </a> <ul id="toc-Promet-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Demografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Demografija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Demografija</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Demografija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Demografija</span> </button> <ul id="toc-Demografija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Rast_in_starost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Rast_in_starost"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.1</span> <span>Rast in starost</span> </div> </a> <ul id="toc-Rast_in_starost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Poselitveni_vzorci" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Poselitveni_vzorci"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2</span> <span>Poselitveni vzorci</span> </div> </a> <ul id="toc-Poselitveni_vzorci-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Religija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Religija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.3</span> <span>Religija</span> </div> </a> <ul id="toc-Religija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Družina_in_dohodek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Družina_in_dohodek"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.4</span> <span>Družina in dohodek</span> </div> </a> <ul id="toc-Družina_in_dohodek-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Kultura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Kultura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Kultura</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Kultura-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Kultura</span> </button> <ul id="toc-Kultura-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Izobraževanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Izobraževanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1</span> <span>Izobraževanje</span> </div> </a> <ul id="toc-Izobraževanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Prazniki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prazniki"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.2</span> <span>Prazniki</span> </div> </a> <ul id="toc-Prazniki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Bivanjske_navade" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Bivanjske_navade"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.3</span> <span>Bivanjske navade</span> </div> </a> <ul id="toc-Bivanjske_navade-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kuhinja" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kuhinja"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.4</span> <span>Kuhinja</span> </div> </a> <ul id="toc-Kuhinja-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Oblačenje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Oblačenje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.5</span> <span>Oblačenje</span> </div> </a> <ul id="toc-Oblačenje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Viri"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Viri</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Viri-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Viri</span> </button> <ul id="toc-Viri-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Splošni_tiskani_viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Splošni_tiskani_viri"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.1</span> <span>Splošni tiskani viri</span> </div> </a> <ul id="toc-Splošni_tiskani_viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Splošni_elektronski_viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Splošni_elektronski_viri"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.2</span> <span>Splošni elektronski viri</span> </div> </a> <ul id="toc-Splošni_elektronski_viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Neposredni_viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Neposredni_viri"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.3</span> <span>Neposredni viri</span> </div> </a> <ul id="toc-Neposredni_viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Glej_tudi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Glej_tudi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Glej tudi</span> </div> </a> <ul id="toc-Glej_tudi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Združene države Amerike</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 319 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-319" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">319 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-ab mw-list-item"><a href="https://ab.wikipedia.org/wiki/%D0%95%D0%B8%D0%B4%D1%83_%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D1%82%D3%99%D0%B8_%D0%90%D1%88%D1%82%D0%B0%D1%82%D2%9B%D3%99%D0%B0" title="Еиду Америкатәи Аштатқәа – abhaščina" lang="ab" hreflang="ab" data-title="Еиду Америкатәи Аштатқәа" data-language-autonym="Аԥсшәа" data-language-local-name="abhaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Аԥсшәа</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ace mw-list-item"><a href="https://ace.wikipedia.org/wiki/Amirika_Syarikat" title="Amirika Syarikat – ačejščina" lang="ace" hreflang="ace" data-title="Amirika Syarikat" data-language-autonym="Acèh" data-language-local-name="ačejščina" class="interlanguage-link-target"><span>Acèh</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ady mw-list-item"><a href="https://ady.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D1%8D_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82_%D0%97%D1%8D%D1%85%D1%8D%D1%82%D1%85%D1%8D%D1%80" title="Америкэ Штат Зэхэтхэр – adigejščina" lang="ady" hreflang="ady" data-title="Америкэ Штат Зэхэтхэр" data-language-autonym="Адыгабзэ" data-language-local-name="adigejščina" class="interlanguage-link-target"><span>Адыгабзэ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-af badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Verenigde_State_van_Amerika" title="Verenigde State van Amerika – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Verenigde State van Amerika" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Afrikaans</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/USA" title="USA – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="USA" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target"><span>Alemannisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-am mw-list-item"><a href="https://am.wikipedia.org/wiki/%E1%8B%A8%E1%89%B0%E1%89%A3%E1%89%A0%E1%88%A9%E1%89%B5_%E1%8C%8D%E1%8B%9B%E1%89%B6%E1%89%BD" title="የተባበሩት ግዛቶች – amharščina" lang="am" hreflang="am" data-title="የተባበሩት ግዛቶች" data-language-autonym="አማርኛ" data-language-local-name="amharščina" class="interlanguage-link-target"><span>አማርኛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ami mw-list-item"><a href="https://ami.wikipedia.org/wiki/Amilika" title="Amilika – Amis" lang="ami" hreflang="ami" data-title="Amilika" data-language-autonym="Pangcah" data-language-local-name="Amis" class="interlanguage-link-target"><span>Pangcah</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Estaus_Unius" title="Estaus Unius – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Estaus Unius" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aragonés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ang mw-list-item"><a href="https://ang.wikipedia.org/wiki/Geanedan_Ricu_America" title="Geanedan Ricu America – stara angleščina" lang="ang" hreflang="ang" data-title="Geanedan Ricu America" data-language-autonym="Ænglisc" data-language-local-name="stara angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ænglisc</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-anp mw-list-item"><a href="https://anp.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="अमेरिका – angikaščina" lang="anp" hreflang="anp" data-title="अमेरिका" data-language-autonym="अंगिका" data-language-local-name="angikaščina" class="interlanguage-link-target"><span>अंगिका</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D9%88%D9%84%D8%A7%D9%8A%D8%A7%D8%AA_%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AA%D8%AD%D8%AF%D8%A9" title="الولايات المتحدة – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="الولايات المتحدة" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arc mw-list-item"><a href="https://arc.wikipedia.org/wiki/%DC%90%DC%98%DC%9A%DC%95%DC%A2%DC%90_%DC%A1%DC%9A%DC%9D%DC%95%DC%90" title="ܐܘܚܕܢܐ ܡܚܝܕܐ – aramejščina" lang="arc" hreflang="arc" data-title="ܐܘܚܕܢܐ ܡܚܝܕܐ" data-language-autonym="ܐܪܡܝܐ" data-language-local-name="aramejščina" class="interlanguage-link-target"><span>ܐܪܡܝܐ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ary mw-list-item"><a href="https://ary.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D9%88%D9%84%D8%A7%D9%8A%D8%A7%D8%AA_%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AA%D8%A7%D8%AD%D8%AF%D8%A9_%D8%AF_%D9%85%D9%8A%D8%B1%D9%8A%D9%83%D8%A7%D9%86" title="الولايات المتاحدة د ميريكان – Moroccan Arabic" lang="ary" hreflang="ary" data-title="الولايات المتاحدة د ميريكان" data-language-autonym="الدارجة" data-language-local-name="Moroccan Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>الدارجة</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%85%D8%B1%D9%8A%D9%83%D8%A7" title="امريكا – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="امريكا" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>مصرى</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-as mw-list-item"><a href="https://as.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%86%E0%A6%AE%E0%A7%87%E0%A7%B0%E0%A6%BF%E0%A6%95%E0%A6%BE_%E0%A6%AF%E0%A7%81%E0%A6%95%E0%A7%8D%E0%A6%A4%E0%A7%B0%E0%A6%BE%E0%A6%B7%E0%A7%8D%E0%A6%9F%E0%A7%8D%E0%A7%B0" title="আমেৰিকা যুক্তৰাষ্ট্ৰ – asamščina" lang="as" hreflang="as" data-title="আমেৰিকা যুক্তৰাষ্ট্ৰ" data-language-autonym="অসমীয়া" data-language-local-name="asamščina" class="interlanguage-link-target"><span>অসমীয়া</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Estaos_Xun%C3%ADos_d%27Am%C3%A9rica" title="Estaos Xuníos d'América – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Estaos Xuníos d'América" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Asturianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-atj mw-list-item"><a href="https://atj.wikipedia.org/wiki/Kitci_mokoman_aski" title="Kitci mokoman aski – atikamekwščina" lang="atj" hreflang="atj" data-title="Kitci mokoman aski" data-language-autonym="Atikamekw" data-language-local-name="atikamekwščina" class="interlanguage-link-target"><span>Atikamekw</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-av mw-list-item"><a href="https://av.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D1%8A%D1%83%D0%BB_%D0%A6%D0%BE%D0%BB%D1%8A%D0%B0%D1%80%D0%B0%D0%BB_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D0%B0%D0%BB" title="Америкалъул Цолъарал Штатал – avarščina" lang="av" hreflang="av" data-title="Америкалъул Цолъарал Штатал" data-language-autonym="Авар" data-language-local-name="avarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Авар</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-avk mw-list-item"><a href="https://avk.wikipedia.org/wiki/Amerikatanarasokeem" title="Amerikatanarasokeem – Kotava" lang="avk" hreflang="avk" data-title="Amerikatanarasokeem" data-language-autonym="Kotava" data-language-local-name="Kotava" class="interlanguage-link-target"><span>Kotava</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-awa mw-list-item"><a href="https://awa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%A4_%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF_%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="संयुक्त राज्य अमेरिका – avadščina" lang="awa" hreflang="awa" data-title="संयुक्त राज्य अमेरिका" data-language-autonym="अवधी" data-language-local-name="avadščina" class="interlanguage-link-target"><span>अवधी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ay mw-list-item"><a href="https://ay.wikipedia.org/wiki/Istadus_Unidus" title="Istadus Unidus – ajmarščina" lang="ay" hreflang="ay" data-title="Istadus Unidus" data-language-autonym="Aymar aru" data-language-local-name="ajmarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aymar aru</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/AB%C5%9E" title="ABŞ – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="ABŞ" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Azərbaycanca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%D9%85%D8%B1%DB%8C%DA%A9%D8%A7_%D8%A8%DB%8C%D8%B1%D9%84%D8%B4%D9%85%DB%8C%D8%B4_%D8%A7%DB%8C%D8%A7%D9%84%D8%AA%D9%84%D8%B1%DB%8C" title="آمریکا بیرلشمیش ایالتلری – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="آمریکا بیرلشمیش ایالتلری" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target"><span>تۆرکجه</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D2%A0%D1%83%D1%88%D0%BC%D0%B0_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%82%D0%B0%D1%80%D1%8B" title="Америка Ҡушма Штаттары – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Америка Ҡушма Штаттары" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target"><span>Башҡортса</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ban mw-list-item"><a href="https://ban.wikipedia.org/wiki/Am%C3%A9rika_Serikat" title="Amérika Serikat – balijščina" lang="ban" hreflang="ban" data-title="Amérika Serikat" data-language-autonym="Basa Bali" data-language-local-name="balijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Basa Bali</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bar mw-list-item"><a href="https://bar.wikipedia.org/wiki/Vaoanigte_Stootn" title="Vaoanigte Stootn – Bavarian" lang="bar" hreflang="bar" data-title="Vaoanigte Stootn" data-language-autonym="Boarisch" data-language-local-name="Bavarian" class="interlanguage-link-target"><span>Boarisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/JAV" title="JAV – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="JAV" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target"><span>Žemaitėška</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bbc mw-list-item"><a href="https://bbc.wikipedia.org/wiki/Amerika_Serikat" title="Amerika Serikat – Batak Toba" lang="bbc" hreflang="bbc" data-title="Amerika Serikat" data-language-autonym="Batak Toba" data-language-local-name="Batak Toba" class="interlanguage-link-target"><span>Batak Toba</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bcl mw-list-item"><a href="https://bcl.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos" title="Estados Unidos – Central Bikol" lang="bcl" hreflang="bcl" data-title="Estados Unidos" data-language-autonym="Bikol Central" data-language-local-name="Central Bikol" class="interlanguage-link-target"><span>Bikol Central</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%97%D0%BB%D1%83%D1%87%D0%B0%D0%BD%D1%8B%D1%8F_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%8B_%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D1%8B%D0%BA%D1%96" title="Злучаныя Штаты Амерыкі – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Злучаныя Штаты Амерыкі" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%97%D0%BB%D1%83%D1%87%D0%B0%D0%BD%D1%8B%D1%8F_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%8B_%D0%90%D0%BC%D1%8D%D1%80%D1%8B%D0%BA%D1%96" title="Злучаныя Штаты Амэрыкі – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Злучаныя Штаты Амэрыкі" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская (тарашкевіца)</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bew mw-list-item"><a href="https://bew.wikipedia.org/wiki/Amrik_Ser%C3%A8kat" title="Amrik Serèkat – Betawi" lang="bew" hreflang="bew" data-title="Amrik Serèkat" data-language-autonym="Betawi" data-language-local-name="Betawi" class="interlanguage-link-target"><span>Betawi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%8A%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B5%D0%BD%D0%B8_%D0%B0%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D1%89%D0%B0%D1%82%D0%B8" title="Съединени американски щати – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Съединени американски щати" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bh mw-list-item"><a href="https://bh.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="अमेरिका – Bhojpuri" lang="bh" hreflang="bh" data-title="अमेरिका" data-language-autonym="भोजपुरी" data-language-local-name="Bhojpuri" class="interlanguage-link-target"><span>भोजपुरी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bi mw-list-item"><a href="https://bi.wikipedia.org/wiki/Yunaeted_Stet_blong_Amerika" title="Yunaeted Stet blong Amerika – bislamščina" lang="bi" hreflang="bi" data-title="Yunaeted Stet blong Amerika" data-language-autonym="Bislama" data-language-local-name="bislamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bislama</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bjn mw-list-item"><a href="https://bjn.wikipedia.org/wiki/Amirika_Sarikat" title="Amirika Sarikat – Banjar" lang="bjn" hreflang="bjn" data-title="Amirika Sarikat" data-language-autonym="Banjar" data-language-local-name="Banjar" class="interlanguage-link-target"><span>Banjar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-blk mw-list-item"><a href="https://blk.wikipedia.org/wiki/%E1%80%A1%E1%80%99%E1%80%B1%E1%82%8F%E1%80%9B%E1%80%AD%E1%80%80%E1%80%94%E1%80%BA%E1%82%8F%E1%80%81%E1%80%99%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%80%81%E1%80%BC%E1%80%BD%E1%80%89%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%80%97%E1%80%B0%E1%82%8F" title="အမေႏရိကန်ႏခမ်းခြွဉ်းဗူႏ – Pa'O" lang="blk" hreflang="blk" data-title="အမေႏရိကန်ႏခမ်းခြွဉ်းဗူႏ" data-language-autonym="ပအိုဝ်ႏဘာႏသာႏ" data-language-local-name="Pa'O" class="interlanguage-link-target"><span>ပအိုဝ်ႏဘာႏသာႏ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bm mw-list-item"><a href="https://bm.wikipedia.org/wiki/Amerika_ka_Kelenyalen_Jamanaw" title="Amerika ka Kelenyalen Jamanaw – bambarščina" lang="bm" hreflang="bm" data-title="Amerika ka Kelenyalen Jamanaw" data-language-autonym="Bamanankan" data-language-local-name="bambarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bamanankan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%AE%E0%A6%BE%E0%A6%B0%E0%A7%8D%E0%A6%95%E0%A6%BF%E0%A6%A8_%E0%A6%AF%E0%A7%81%E0%A6%95%E0%A7%8D%E0%A6%A4%E0%A6%B0%E0%A6%BE%E0%A6%B7%E0%A7%8D%E0%A6%9F%E0%A7%8D%E0%A6%B0" title="মার্কিন যুক্তরাষ্ট্র – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="মার্কিন যুক্তরাষ্ট্র" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bo mw-list-item"><a href="https://bo.wikipedia.org/wiki/%E0%BD%A8%E0%BC%8B%E0%BD%98%E0%BD%BA%E0%BC%8B%E0%BD%A2%E0%BD%B2%E0%BC%8B%E0%BD%81%E0%BC%8B%E0%BD%A2%E0%BE%92%E0%BE%B1%E0%BD%A3%E0%BC%8B%E0%BD%95%E0%BE%B2%E0%BD%93%E0%BC%8B%E0%BD%98%E0%BD%89%E0%BD%98%E0%BC%8B%E0%BD%A0%E0%BD%96%E0%BE%B2%E0%BD%BA%E0%BD%A3%E0%BC%8B%E0%BD%A2%E0%BE%92%E0%BE%B1%E0%BD%A3%E0%BC%8B%E0%BD%81%E0%BD%96%E0%BC%8D" title="ཨ་མེ་རི་ཁ་རྒྱལ་ཕྲན་མཉམ་འབྲེལ་རྒྱལ་ཁབ། – tibetanščina" lang="bo" hreflang="bo" data-title="ཨ་མེ་རི་ཁ་རྒྱལ་ཕྲན་མཉམ་འབྲེལ་རྒྱལ་ཁབ།" data-language-autonym="བོད་ཡིག" data-language-local-name="tibetanščina" class="interlanguage-link-target"><span>བོད་ཡིག</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bpy mw-list-item"><a href="https://bpy.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%A4%E0%A6%BF%E0%A6%B2%E0%A6%AA%E0%A6%BE%E0%A6%B0%E0%A6%BE%E0%A6%B7%E0%A7%8D%E0%A6%9F%E0%A7%8D%E0%A6%B0" title="তিলপারাষ্ট্র – Bishnupriya" lang="bpy" hreflang="bpy" data-title="তিলপারাষ্ট্র" data-language-autonym="বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী" data-language-local-name="Bishnupriya" class="interlanguage-link-target"><span>বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Stado%C3%B9-Unanet_Amerika" title="Stadoù-Unanet Amerika – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Stadoù-Unanet Amerika" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Sjedinjene_Ameri%C4%8Dke_Dr%C5%BEave" title="Sjedinjene Američke Države – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Sjedinjene Američke Države" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bosanski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-btm mw-list-item"><a href="https://btm.wikipedia.org/wiki/Amerika_Serikat" title="Amerika Serikat – Batak Mandailing" lang="btm" hreflang="btm" data-title="Amerika Serikat" data-language-autonym="Batak Mandailing" data-language-local-name="Batak Mandailing" class="interlanguage-link-target"><span>Batak Mandailing</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bxr badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://bxr.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D1%8B%D0%BD_%D0%9D%D1%8D%D0%B3%D1%8D%D0%B4%D1%8D%D2%BB%D1%8D%D0%BD_%D0%A3%D0%BB%D0%B0%D1%81" title="Америкын Нэгэдэһэн Улас – Russia Buriat" lang="bxr" hreflang="bxr" data-title="Америкын Нэгэдэһэн Улас" data-language-autonym="Буряад" data-language-local-name="Russia Buriat" class="interlanguage-link-target"><span>Буряад</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Estats_Units_d%27Am%C3%A8rica" title="Estats Units d'Amèrica – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Estats Units d'Amèrica" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cbk-zam mw-list-item"><a href="https://cbk-zam.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos_de_America" title="Estados Unidos de America – Chavacano" lang="cbk" hreflang="cbk" data-title="Estados Unidos de America" data-language-autonym="Chavacano de Zamboanga" data-language-local-name="Chavacano" class="interlanguage-link-target"><span>Chavacano de Zamboanga</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cdo badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://cdo.wikipedia.org/wiki/M%C4%AB-gu%C3%B3k" title="Mī-guók – Mindong" lang="cdo" hreflang="cdo" data-title="Mī-guók" data-language-autonym="閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄" data-language-local-name="Mindong" class="interlanguage-link-target"><span>閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ce mw-list-item"><a href="https://ce.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%BD_%D0%A6%D1%85%D1%8C%D0%B0%D1%8C%D0%BD%D0%B0%D1%82%D0%BE%D1%8C%D1%85%D0%BD%D0%B0_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D0%B0%D1%88" title="Америкин Цхьаьнатоьхна Штаташ – čečenščina" lang="ce" hreflang="ce" data-title="Америкин Цхьаьнатоьхна Штаташ" data-language-autonym="Нохчийн" data-language-local-name="čečenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Нохчийн</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Tin%C3%ADpong_B%C3%A1ns%C3%A0" title="Tinípong Bánsà – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Tinípong Bánsà" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cebuano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ch mw-list-item"><a href="https://ch.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidus" title="Estados Unidus – čamorščina" lang="ch" hreflang="ch" data-title="Estados Unidus" data-language-autonym="Chamoru" data-language-local-name="čamorščina" class="interlanguage-link-target"><span>Chamoru</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-chr mw-list-item"><a href="https://chr.wikipedia.org/wiki/%E1%8F%8C%E1%8F%8A%E1%8E%A2%E1%8F%B3%E1%8E%BE%E1%8E%B5%E1%8F%8D%E1%8F%94%E1%8F%85%E1%8F%8D%E1%8E%A6%E1%8F%9A%E1%8E%A9_%E1%8E%BE%E1%8E%BF_%E1%8E%A0%E1%8E%BA%E1%8F%B0%E1%8F%9F" title="ᏌᏊᎢᏳᎾᎵᏍᏔᏅᏍᎦᏚᎩ ᎾᎿ ᎠᎺᏰᏟ – čerokeščina" lang="chr" hreflang="chr" data-title="ᏌᏊᎢᏳᎾᎵᏍᏔᏅᏍᎦᏚᎩ ᎾᎿ ᎠᎺᏰᏟ" data-language-autonym="ᏣᎳᎩ" data-language-local-name="čerokeščina" class="interlanguage-link-target"><span>ᏣᎳᎩ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-chy mw-list-item"><a href="https://chy.wikipedia.org/wiki/United_States" title="United States – čejenščina" lang="chy" hreflang="chy" data-title="United States" data-language-autonym="Tsetsêhestâhese" data-language-local-name="čejenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tsetsêhestâhese</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%D9%88%DB%8C%D9%84%D8%A7%DB%8C%DB%95%D8%AA%DB%95_%DB%8C%DB%95%DA%A9%DA%AF%D8%B1%D8%AA%D9%88%D9%88%DB%95%DA%A9%D8%A7%D9%86%DB%8C_%D8%A6%DB%95%D9%85%D8%B1%DB%8C%DA%A9%D8%A7" title="ویلایەتە یەکگرتووەکانی ئەمریکا – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="ویلایەتە یەکگرتووەکانی ئەمریکا" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>کوردی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-co mw-list-item"><a href="https://co.wikipedia.org/wiki/Stati_Uniti_d%27America" title="Stati Uniti d'America – korziščina" lang="co" hreflang="co" data-title="Stati Uniti d'America" data-language-autonym="Corsu" data-language-local-name="korziščina" class="interlanguage-link-target"><span>Corsu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-crh mw-list-item"><a href="https://crh.wikipedia.org/wiki/Amerika_Qo%C5%9Fma_%C5%9Etatlar%C4%B1" title="Amerika Qoşma Ştatları – krimska tatarščina" lang="crh" hreflang="crh" data-title="Amerika Qoşma Ştatları" data-language-autonym="Qırımtatarca" data-language-local-name="krimska tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Qırımtatarca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Spojen%C3%A9_st%C3%A1ty_americk%C3%A9" title="Spojené státy americké – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Spojené státy americké" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-csb mw-list-item"><a href="https://csb.wikipedia.org/wiki/Zjedn%C3%B3n%C3%A9_Kraje_Americzi" title="Zjednóné Kraje Americzi – kašubščina" lang="csb" hreflang="csb" data-title="Zjednóné Kraje Americzi" data-language-autonym="Kaszëbsczi" data-language-local-name="kašubščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kaszëbsczi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cu mw-list-item"><a href="https://cu.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D1%94%D1%80%D1%97%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D1%8C%D1%81%D0%BA%EA%99%91_%D1%A4%D0%B4%D1%8C%D0%BD%D1%A5%D0%BD%EA%99%91_%D0%94%D1%80%D1%8C%D0%B6%D0%B0%D0%B2%EA%99%91" title="Амєрїканьскꙑ Ѥдьнѥнꙑ Дрьжавꙑ – stara cerkvena slovanščina" lang="cu" hreflang="cu" data-title="Амєрїканьскꙑ Ѥдьнѥнꙑ Дрьжавꙑ" data-language-autonym="Словѣньскъ / ⰔⰎⰑⰂⰡⰐⰠⰔⰍⰟ" data-language-local-name="stara cerkvena slovanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Словѣньскъ / ⰔⰎⰑⰂⰡⰐⰠⰔⰍⰟ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%C4%83%D1%80%D0%B8_%D0%9F%C4%95%D1%80%D0%BB%D0%B5%D1%88%C4%95%D0%BD%D0%BD%C4%95_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%81%D0%B5%D0%BC" title="Америкăри Пĕрлешĕннĕ Штатсем – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Америкăри Пĕрлешĕннĕ Штатсем" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Чӑвашла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Unol_Daleithiau_America" title="Unol Daleithiau America – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Unol Daleithiau America" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/USA" title="USA – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="USA" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dag mw-list-item"><a href="https://dag.wikipedia.org/wiki/America" title="America – Dagbani" lang="dag" hreflang="dag" data-title="America" data-language-autonym="Dagbanli" data-language-local-name="Dagbani" class="interlanguage-link-target"><span>Dagbanli</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Vereinigte_Staaten" title="Vereinigte Staaten – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Vereinigte Staaten" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dga mw-list-item"><a href="https://dga.wikipedia.org/wiki/United_State_Of_America_(USA)" title="United State Of America (USA) – Dagaare" lang="dga" hreflang="dga" data-title="United State Of America (USA)" data-language-autonym="Dagaare" data-language-local-name="Dagaare" class="interlanguage-link-target"><span>Dagaare</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-din mw-list-item"><a href="https://din.wikipedia.org/wiki/Pawuut_Matiic" title="Pawuut Matiic – dinka" lang="din" hreflang="din" data-title="Pawuut Matiic" data-language-autonym="Thuɔŋjäŋ" data-language-local-name="dinka" class="interlanguage-link-target"><span>Thuɔŋjäŋ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-diq mw-list-item"><a href="https://diq.wikipedia.org/wiki/Dewlet%C3%AA_Amerika%C3%AA_Yewbiyaey" title="Dewletê Amerikaê Yewbiyaey – Zazaki" lang="diq" hreflang="diq" data-title="Dewletê Amerikaê Yewbiyaey" data-language-autonym="Zazaki" data-language-local-name="Zazaki" class="interlanguage-link-target"><span>Zazaki</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dsb mw-list-item"><a href="https://dsb.wikipedia.org/wiki/Zjadno%C5%9Bone_staty_Ameriki" title="Zjadnośone staty Ameriki – dolnja lužiška srbščina" lang="dsb" hreflang="dsb" data-title="Zjadnośone staty Ameriki" data-language-autonym="Dolnoserbski" data-language-local-name="dolnja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dolnoserbski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dtp mw-list-item"><a href="https://dtp.wikipedia.org/wiki/Amerika_Syarikat" title="Amerika Syarikat – Central Dusun" lang="dtp" hreflang="dtp" data-title="Amerika Syarikat" data-language-autonym="Kadazandusun" data-language-local-name="Central Dusun" class="interlanguage-link-target"><span>Kadazandusun</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dty mw-list-item"><a href="https://dty.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%A4_%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF_%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="संयुक्त राज्य अमेरिका – Doteli" lang="dty" hreflang="dty" data-title="संयुक्त राज्य अमेरिका" data-language-autonym="डोटेली" data-language-local-name="Doteli" class="interlanguage-link-target"><span>डोटेली</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dv mw-list-item"><a href="https://dv.wikipedia.org/wiki/%DE%87%DE%AC%DE%89%DE%AC%DE%83%DE%A8%DE%86%DE%A7" title="އެމެރިކާ – diveščina" lang="dv" hreflang="dv" data-title="އެމެރިކާ" data-language-autonym="ދިވެހިބަސް" data-language-local-name="diveščina" class="interlanguage-link-target"><span>ދިވެހިބަސް</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dz mw-list-item"><a href="https://dz.wikipedia.org/wiki/%E0%BD%A1%E0%BD%B4%E0%BC%8B%E0%BD%93%E0%BD%A0%E0%BD%B2%E0%BD%8A%E0%BD%BA%E0%BD%8A%E0%BC%8B%E0%BD%A6%E0%BD%B2%E0%BC%8B%E0%BD%8A%E0%BD%BA%E0%BD%A6" title="ཡུ་ནའིཊེཊ་སི་ཊེས – dzonka" lang="dz" hreflang="dz" data-title="ཡུ་ནའིཊེཊ་སི་ཊེས" data-language-autonym="ཇོང་ཁ" data-language-local-name="dzonka" class="interlanguage-link-target"><span>ཇོང་ཁ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ee mw-list-item"><a href="https://ee.wikipedia.org/wiki/United_States" title="United States – evenščina" lang="ee" hreflang="ee" data-title="United States" data-language-autonym="Eʋegbe" data-language-local-name="evenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eʋegbe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%97%CE%BD%CF%89%CE%BC%CE%AD%CE%BD%CE%B5%CF%82_%CE%A0%CE%BF%CE%BB%CE%B9%CF%84%CE%B5%CE%AF%CE%B5%CF%82_%CE%91%CE%BC%CE%B5%CF%81%CE%B9%CE%BA%CE%AE%CF%82" title="Ηνωμένες Πολιτείες Αμερικής – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Ηνωμένες Πολιτείες Αμερικής" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eml mw-list-item"><a href="https://eml.wikipedia.org/wiki/Stat_Un%C3%AE" title="Stat Unî – Emiliano-Romagnolo" lang="egl" hreflang="egl" data-title="Stat Unî" data-language-autonym="Emiliàn e rumagnòl" data-language-local-name="Emiliano-Romagnolo" class="interlanguage-link-target"><span>Emiliàn e rumagnòl</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/United_States" title="United States – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="United States" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Usono" title="Usono – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Usono" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos" title="Estados Unidos – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Estados Unidos" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Ameerika_%C3%9Chendriigid" title="Ameerika Ühendriigid – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Ameerika Ühendriigid" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Ameriketako_Estatu_Batuak" title="Ameriketako Estatu Batuak – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Ameriketako Estatu Batuak" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ext mw-list-item"><a href="https://ext.wikipedia.org/wiki/Estaus_Un%C3%ADus" title="Estaus Uníus – Extremaduran" lang="ext" hreflang="ext" data-title="Estaus Uníus" data-language-autonym="Estremeñu" data-language-local-name="Extremaduran" class="interlanguage-link-target"><span>Estremeñu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%DB%8C%D8%A7%D9%84%D8%A7%D8%AA_%D9%85%D8%AA%D8%AD%D8%AF%D9%87_%D8%A2%D9%85%D8%B1%DB%8C%DA%A9%D8%A7" title="ایالات متحده آمریکا – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="ایالات متحده آمریکا" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ff mw-list-item"><a href="https://ff.wikipedia.org/wiki/Dowlaaji_Dentu%C9%97i" title="Dowlaaji Dentuɗi – fulščina" lang="ff" hreflang="ff" data-title="Dowlaaji Dentuɗi" data-language-autonym="Fulfulde" data-language-local-name="fulščina" class="interlanguage-link-target"><span>Fulfulde</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Yhdysvallat" title="Yhdysvallat – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Yhdysvallat" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fiu-vro mw-list-item"><a href="https://fiu-vro.wikipedia.org/wiki/Ameeriga_%C3%9Ctisriigiq" title="Ameeriga Ütisriigiq – Võro" lang="vro" hreflang="vro" data-title="Ameeriga Ütisriigiq" data-language-autonym="Võro" data-language-local-name="Võro" class="interlanguage-link-target"><span>Võro</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fj mw-list-item"><a href="https://fj.wikipedia.org/wiki/Matanitu_Cokovata_o_Amerika" title="Matanitu Cokovata o Amerika – fidžijščina" lang="fj" hreflang="fj" data-title="Matanitu Cokovata o Amerika" data-language-autonym="Na Vosa Vakaviti" data-language-local-name="fidžijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Na Vosa Vakaviti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fo badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://fo.wikipedia.org/wiki/USA" title="USA – ferščina" lang="fo" hreflang="fo" data-title="USA" data-language-autonym="Føroyskt" data-language-local-name="ferščina" class="interlanguage-link-target"><span>Føroyskt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/%C3%89tats-Unis" title="États-Unis – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="États-Unis" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frp mw-list-item"><a href="https://frp.wikipedia.org/wiki/%C3%88tats-Unis" title="Ètats-Unis – Arpitan" lang="frp" hreflang="frp" data-title="Ètats-Unis" data-language-autonym="Arpetan" data-language-local-name="Arpitan" class="interlanguage-link-target"><span>Arpetan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frr mw-list-item"><a href="https://frr.wikipedia.org/wiki/Feriind_Stoote_foon_Ameerika" title="Feriind Stoote foon Ameerika – severna frizijščina" lang="frr" hreflang="frr" data-title="Feriind Stoote foon Ameerika" data-language-autonym="Nordfriisk" data-language-local-name="severna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nordfriisk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fur mw-list-item"><a href="https://fur.wikipedia.org/wiki/St%C3%A2ts_Un%C3%AEts_di_Americhe" title="Stâts Unîts di Americhe – furlanščina" lang="fur" hreflang="fur" data-title="Stâts Unîts di Americhe" data-language-autonym="Furlan" data-language-local-name="furlanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Furlan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Feriene_Steaten" title="Feriene Steaten – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Feriene Steaten" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Frysk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/St%C3%A1it_Aontaithe_Mheirice%C3%A1" title="Stáit Aontaithe Mheiriceá – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Stáit Aontaithe Mheiriceá" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gag mw-list-item"><a href="https://gag.wikipedia.org/wiki/Amerika_Birle%C5%9Fik_Devletl%C3%A4ri" title="Amerika Birleşik Devletläri – gagavščina" lang="gag" hreflang="gag" data-title="Amerika Birleşik Devletläri" data-language-autonym="Gagauz" data-language-local-name="gagavščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gagauz</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gan mw-list-item"><a href="https://gan.wikipedia.org/wiki/%E7%BE%8E%E5%9C%8B" title="美國 – Gan" lang="gan" hreflang="gan" data-title="美國" data-language-autonym="贛語" data-language-local-name="Gan" class="interlanguage-link-target"><span>贛語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gcr mw-list-item"><a href="https://gcr.wikipedia.org/wiki/%C3%89tazini" title="Étazini – Guianan Creole" lang="gcr" hreflang="gcr" data-title="Étazini" data-language-autonym="Kriyòl gwiyannen" data-language-local-name="Guianan Creole" class="interlanguage-link-target"><span>Kriyòl gwiyannen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gd mw-list-item"><a href="https://gd.wikipedia.org/wiki/Na_St%C3%A0itean_Aonaichte" title="Na Stàitean Aonaichte – škotska gelščina" lang="gd" hreflang="gd" data-title="Na Stàitean Aonaichte" data-language-autonym="Gàidhlig" data-language-local-name="škotska gelščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gàidhlig</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos_de_Am%C3%A9rica" title="Estados Unidos de América – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Estados Unidos de América" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-glk mw-list-item"><a href="https://glk.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%D9%85%D8%B1%D9%8A%DA%A9%D8%A7_%D8%A7%D9%8A%D8%AC%D8%A4%D9%86%D8%A3%D8%A8%D8%A4_%D8%A7%D9%8A%D8%A7%D9%84%D8%AA%D8%A4%D9%86" title="آمريکا ايجؤنأبؤ ايالتؤن – Gilaki" lang="glk" hreflang="glk" data-title="آمريکا ايجؤنأبؤ ايالتؤن" data-language-autonym="گیلکی" data-language-local-name="Gilaki" class="interlanguage-link-target"><span>گیلکی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/Am%C3%A9rika_Ret%C3%A3voreku%C3%A9ra_Joaju" title="Amérika Retãvorekuéra Joaju – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Amérika Retãvorekuéra Joaju" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Avañe'ẽ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gom mw-list-item"><a href="https://gom.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A5%87%E0%A4%9A%E0%A5%80%E0%A4%82_%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%A4_%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF%E0%A4%BE%E0%A4%82" title="अमेरिकेचीं संयुक्त राज्यां – Goan Konkani" lang="gom" hreflang="gom" data-title="अमेरिकेचीं संयुक्त राज्यां" data-language-autonym="गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni" data-language-local-name="Goan Konkani" class="interlanguage-link-target"><span>गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gor mw-list-item"><a href="https://gor.wikipedia.org/wiki/Amerika_Serikat" title="Amerika Serikat – gorontalščina" lang="gor" hreflang="gor" data-title="Amerika Serikat" data-language-autonym="Bahasa Hulontalo" data-language-local-name="gorontalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Hulontalo</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-got mw-list-item"><a href="https://got.wikipedia.org/wiki/%F0%90%8C%B2%F0%90%8C%B0%F0%90%8C%B2%F0%90%8C%B0%F0%90%8C%B7%F0%90%8C%B0%F0%90%8D%86%F0%90%8D%84%F0%90%8C%B9%F0%90%8C%B3%F0%90%8C%B0_%F0%90%8D%82%F0%90%8C%B4%F0%90%8C%B9%F0%90%8C%BA%F0%90%8C%BE%F0%90%8C%B0" title="𐌲𐌰𐌲𐌰𐌷𐌰𐍆𐍄𐌹𐌳𐌰 𐍂𐌴𐌹𐌺𐌾𐌰 – gotščina" lang="got" hreflang="got" data-title="𐌲𐌰𐌲𐌰𐌷𐌰𐍆𐍄𐌹𐌳𐌰 𐍂𐌴𐌹𐌺𐌾𐌰" data-language-autonym="𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺" data-language-local-name="gotščina" class="interlanguage-link-target"><span>𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gpe mw-list-item"><a href="https://gpe.wikipedia.org/wiki/United_States" title="United States – Ghanaian Pidgin" lang="gpe" hreflang="gpe" data-title="United States" data-language-autonym="Ghanaian Pidgin" data-language-local-name="Ghanaian Pidgin" class="interlanguage-link-target"><span>Ghanaian Pidgin</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gu mw-list-item"><a href="https://gu.wikipedia.org/wiki/%E0%AA%AF%E0%AB%81%E0%AA%A8%E0%AA%BE%E0%AA%87%E0%AA%9F%E0%AB%87%E0%AA%A1_%E0%AA%B8%E0%AB%8D%E0%AA%9F%E0%AB%87%E0%AA%9F%E0%AB%8D%E0%AA%B8_%E0%AA%93%E0%AA%AB_%E0%AA%85%E0%AA%AE%E0%AB%87%E0%AA%B0%E0%AA%BF%E0%AA%95%E0%AA%BE" title="યુનાઇટેડ સ્ટેટ્સ ઓફ અમેરિકા – gudžaratščina" lang="gu" hreflang="gu" data-title="યુનાઇટેડ સ્ટેટ્સ ઓફ અમેરિકા" data-language-autonym="ગુજરાતી" data-language-local-name="gudžaratščina" class="interlanguage-link-target"><span>ગુજરાતી</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-guc mw-list-item"><a href="https://guc.wikipedia.org/wiki/Mma_Mulo%27usu_Ameerikajat%C3%BC" title="Mma Mulo'usu Ameerikajatü – Wayuu" lang="guc" hreflang="guc" data-title="Mma Mulo'usu Ameerikajatü" data-language-autonym="Wayuunaiki" data-language-local-name="Wayuu" class="interlanguage-link-target"><span>Wayuunaiki</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-guw mw-list-item"><a href="https://guw.wikipedia.org/wiki/Plidop%E1%BB%8D_Ayimat%E1%BA%B9n_l%E1%BA%B9_t%E1%BB%8Dn_Am%E1%BA%B9lika_t%E1%BB%8Dn" title="Plidopọ Ayimatẹn lẹ tọn Amẹlika tọn – Gun" lang="guw" hreflang="guw" data-title="Plidopọ Ayimatẹn lẹ tọn Amẹlika tọn" data-language-autonym="Gungbe" data-language-local-name="Gun" class="interlanguage-link-target"><span>Gungbe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gv mw-list-item"><a href="https://gv.wikipedia.org/wiki/Steatyn_Unnaneysit_America" title="Steatyn Unnaneysit America – manščina" lang="gv" hreflang="gv" data-title="Steatyn Unnaneysit America" data-language-autonym="Gaelg" data-language-local-name="manščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaelg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Tarayyar_Amurka" title="Tarayyar Amurka – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Tarayyar Amurka" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hausa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hak badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://hak.wikipedia.org/wiki/M%C3%AE-koet" title="Mî-koet – Hakka Chinese" lang="hak" hreflang="hak" data-title="Mî-koet" data-language-autonym="客家語 / Hak-kâ-ngî" data-language-local-name="Hakka Chinese" class="interlanguage-link-target"><span>客家語 / Hak-kâ-ngî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-haw mw-list-item"><a href="https://haw.wikipedia.org/wiki/%CA%BBAmelika_Hui_P%C5%AB_%CA%BBia" title="ʻAmelika Hui Pū ʻia – havajščina" lang="haw" hreflang="haw" data-title="ʻAmelika Hui Pū ʻia" data-language-autonym="Hawaiʻi" data-language-local-name="havajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hawaiʻi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%90%D7%A8%D7%A6%D7%95%D7%AA_%D7%94%D7%91%D7%A8%D7%99%D7%AA" title="ארצות הברית – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="ארצות הברית" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%A4_%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF_%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="संयुक्त राज्य अमेरिका – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="संयुक्त राज्य अमेरिका" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target"><span>हिन्दी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hif mw-list-item"><a href="https://hif.wikipedia.org/wiki/United_States_of_America" title="United States of America – Fiji Hindi" lang="hif" hreflang="hif" data-title="United States of America" data-language-autonym="Fiji Hindi" data-language-local-name="Fiji Hindi" class="interlanguage-link-target"><span>Fiji Hindi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Sjedinjene_Ameri%C4%8Dke_Dr%C5%BEave" title="Sjedinjene Američke Države – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Sjedinjene Američke Države" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hsb mw-list-item"><a href="https://hsb.wikipedia.org/wiki/Zjedno%C4%87ene_staty_Ameriki" title="Zjednoćene staty Ameriki – gornja lužiška srbščina" lang="hsb" hreflang="hsb" data-title="Zjednoćene staty Ameriki" data-language-autonym="Hornjoserbsce" data-language-local-name="gornja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hornjoserbsce</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Etazini" title="Etazini – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Etazini" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kreyòl ayisyen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Amerikai_Egyes%C3%BClt_%C3%81llamok" title="Amerikai Egyesült Államok – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Amerikai Egyesült Államok" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D4%B1%D5%B4%D5%A5%D6%80%D5%AB%D5%AF%D5%A1%D5%B5%D5%AB_%D5%84%D5%AB%D5%A1%D6%81%D5%B5%D5%A1%D5%AC_%D5%86%D5%A1%D5%B0%D5%A1%D5%B6%D5%A3%D5%B6%D5%A5%D6%80" title="Ամերիկայի Միացյալ Նահանգներ – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Ամերիկայի Միացյալ Նահանգներ" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hyw mw-list-item"><a href="https://hyw.wikipedia.org/wiki/%D4%B1%D5%B4%D5%A5%D6%80%D5%AB%D5%AF%D5%A1%D5%B5%D5%AB_%D5%84%D5%AB%D5%A1%D6%81%D5%A5%D5%A1%D5%AC_%D5%86%D5%A1%D5%B0%D5%A1%D5%B6%D5%A3%D5%B6%D5%A5%D6%80" title="Ամերիկայի Միացեալ Նահանգներ – Western Armenian" lang="hyw" hreflang="hyw" data-title="Ամերիկայի Միացեալ Նահանգներ" data-language-autonym="Արեւմտահայերէն" data-language-local-name="Western Armenian" class="interlanguage-link-target"><span>Արեւմտահայերէն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Statos_Unite_de_America" title="Statos Unite de America – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Statos Unite de America" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingua</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-iba mw-list-item"><a href="https://iba.wikipedia.org/wiki/Amerika_Serikat" title="Amerika Serikat – ibanščina" lang="iba" hreflang="iba" data-title="Amerika Serikat" data-language-autonym="Jaku Iban" data-language-local-name="ibanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Jaku Iban</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Amerika_Serikat" title="Amerika Serikat – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Amerika Serikat" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ie mw-list-item"><a href="https://ie.wikipedia.org/wiki/Unit_States_de_America" title="Unit States de America – interlingve" lang="ie" hreflang="ie" data-title="Unit States de America" data-language-autonym="Interlingue" data-language-local-name="interlingve" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingue</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ig mw-list-item"><a href="https://ig.wikipedia.org/wiki/Njik%E1%BB%8D%CC%80ta%E1%BB%8D%CC%80h%C3%A0" title="Njikọ̀taọ̀hà – igboščina" lang="ig" hreflang="ig" data-title="Njikọ̀taọ̀hà" data-language-autonym="Igbo" data-language-local-name="igboščina" class="interlanguage-link-target"><span>Igbo</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ik mw-list-item"><a href="https://ik.wikipedia.org/wiki/Tannapta_Nunaat" title="Tannapta Nunaat – inupiaščina" lang="ik" hreflang="ik" data-title="Tannapta Nunaat" data-language-autonym="Iñupiatun" data-language-local-name="inupiaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Iñupiatun</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ilo badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ilo.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos_iti_Amerika" title="Estados Unidos iti Amerika – ilokanščina" lang="ilo" hreflang="ilo" data-title="Estados Unidos iti Amerika" data-language-autonym="Ilokano" data-language-local-name="ilokanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ilokano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-inh mw-list-item"><a href="https://inh.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D0%B5%D1%82%D1%82%D0%B0_%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B5%D1%80%D0%B0_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D0%B0%D1%88" title="Хетта Америкера Штаташ – inguščina" lang="inh" hreflang="inh" data-title="Хетта Америкера Штаташ" data-language-autonym="ГӀалгӀай" data-language-local-name="inguščina" class="interlanguage-link-target"><span>ГӀалгӀай</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Usa" title="Usa – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Usa" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target"><span>Ido</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/Bandar%C3%ADkin" title="Bandaríkin – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Bandaríkin" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target"><span>Íslenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Stati_Uniti_d%27America" title="Stati Uniti d'America – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Stati Uniti d'America" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-iu mw-list-item"><a href="https://iu.wikipedia.org/wiki/%E1%90%8A%E1%92%A5%E1%90%8A%E1%93%95%E1%91%B2" title="ᐊᒥᐊᓕᑲ – inuktitutščina" lang="iu" hreflang="iu" data-title="ᐊᒥᐊᓕᑲ" data-language-autonym="ᐃᓄᒃᑎᑐᑦ / inuktitut" data-language-local-name="inuktitutščina" class="interlanguage-link-target"><span>ᐃᓄᒃᑎᑐᑦ / inuktitut</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%A2%E3%83%A1%E3%83%AA%E3%82%AB%E5%90%88%E8%A1%86%E5%9B%BD" title="アメリカ合衆国 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="アメリカ合衆国" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jam mw-list-item"><a href="https://jam.wikipedia.org/wiki/Yunaitid_Stiet" title="Yunaitid Stiet – Jamaican Creole English" lang="jam" hreflang="jam" data-title="Yunaitid Stiet" data-language-autonym="Patois" data-language-local-name="Jamaican Creole English" class="interlanguage-link-target"><span>Patois</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jbo mw-list-item"><a href="https://jbo.wikipedia.org/wiki/mergu%27e" title="mergu'e – lojban" lang="jbo" hreflang="jbo" data-title="mergu'e" data-language-autonym="La .lojban." data-language-local-name="lojban" class="interlanguage-link-target"><span>La .lojban.</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Am%C3%A9rika_Sar%C3%A9kat" title="Amérika Sarékat – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Amérika Sarékat" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Jawa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%90%E1%83%9B%E1%83%94%E1%83%A0%E1%83%98%E1%83%99%E1%83%98%E1%83%A1_%E1%83%A8%E1%83%94%E1%83%94%E1%83%A0%E1%83%97%E1%83%94%E1%83%91%E1%83%A3%E1%83%9A%E1%83%98_%E1%83%A8%E1%83%A2%E1%83%90%E1%83%A2%E1%83%94%E1%83%91%E1%83%98" title="ამერიკის შეერთებული შტატები – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="ამერიკის შეერთებული შტატები" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kaa mw-list-item"><a href="https://kaa.wikipedia.org/wiki/Amerika_Qurama_Shtatlar%C4%B1" title="Amerika Qurama Shtatları – karakalpaščina" lang="kaa" hreflang="kaa" data-title="Amerika Qurama Shtatları" data-language-autonym="Qaraqalpaqsha" data-language-local-name="karakalpaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Qaraqalpaqsha</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kab mw-list-item"><a href="https://kab.wikipedia.org/wiki/Iwunak_Yeddukklen_n_Temrikt" title="Iwunak Yeddukklen n Temrikt – kabilščina" lang="kab" hreflang="kab" data-title="Iwunak Yeddukklen n Temrikt" data-language-autonym="Taqbaylit" data-language-local-name="kabilščina" class="interlanguage-link-target"><span>Taqbaylit</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbd mw-list-item"><a href="https://kbd.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D1%8D_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82_%D0%97%D1%8D%D0%B3%D1%83%D1%8D%D1%82%D1%85%D1%8D%D1%80" title="Америкэ Штат Зэгуэтхэр – kabardinščina" lang="kbd" hreflang="kbd" data-title="Америкэ Штат Зэгуэтхэр" data-language-autonym="Адыгэбзэ" data-language-local-name="kabardinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Адыгэбзэ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbp mw-list-item"><a href="https://kbp.wikipedia.org/wiki/Etaazuunii" title="Etaazuunii – Kabiye" lang="kbp" hreflang="kbp" data-title="Etaazuunii" data-language-autonym="Kabɩyɛ" data-language-local-name="Kabiye" class="interlanguage-link-target"><span>Kabɩyɛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kcg mw-list-item"><a href="https://kcg.wikipedia.org/wiki/Mun%C3%A1%CC%B1pyia%CC%B1_S%C3%AD%CC%B1tet" title="Muná̱pyia̱ Sí̱tet – tjapska nigerijščina" lang="kcg" hreflang="kcg" data-title="Muná̱pyia̱ Sí̱tet" data-language-autonym="Tyap" data-language-local-name="tjapska nigerijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tyap</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kg mw-list-item"><a href="https://kg.wikipedia.org/wiki/Etats-Unis" title="Etats-Unis – kongovščina" lang="kg" hreflang="kg" data-title="Etats-Unis" data-language-autonym="Kongo" data-language-local-name="kongovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kongo</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kge mw-list-item"><a href="https://kge.wikipedia.org/wiki/Amerika_Serikat" title="Amerika Serikat – Komering" lang="kge" hreflang="kge" data-title="Amerika Serikat" data-language-autonym="Kumoring" data-language-local-name="Komering" class="interlanguage-link-target"><span>Kumoring</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ki mw-list-item"><a href="https://ki.wikipedia.org/wiki/United_States" title="United States – kikujščina" lang="ki" hreflang="ki" data-title="United States" data-language-autonym="Gĩkũyũ" data-language-local-name="kikujščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gĩkũyũ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D2%9A%D2%B1%D1%80%D0%B0%D0%BC%D0%B0_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%82%D0%B0%D1%80%D1%8B" title="Америка Құрама Штаттары – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Америка Құрама Штаттары" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Қазақша</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-km mw-list-item"><a href="https://km.wikipedia.org/wiki/%E1%9E%9F%E1%9E%A0%E1%9E%9A%E1%9E%8A%E1%9F%92%E1%9E%8B%E1%9E%A2%E1%9E%B6%E1%9E%98%E1%9F%81%E1%9E%9A%E1%9E%B7%E1%9E%80" title="សហរដ្ឋអាមេរិក – kmerščina" lang="km" hreflang="km" data-title="សហរដ្ឋអាមេរិក" data-language-autonym="ភាសាខ្មែរ" data-language-local-name="kmerščina" class="interlanguage-link-target"><span>ភាសាខ្មែរ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kn mw-list-item"><a href="https://kn.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%85%E0%B2%AE%E0%B3%87%E0%B2%B0%E0%B2%BF%E0%B2%95_%E0%B2%B8%E0%B2%82%E0%B2%AF%E0%B3%81%E0%B2%95%E0%B3%8D%E0%B2%A4_%E0%B2%B8%E0%B2%82%E0%B2%B8%E0%B3%8D%E0%B2%A5%E0%B2%BE%E0%B2%A8" title="ಅಮೇರಿಕ ಸಂಯುಕ್ತ ಸಂಸ್ಥಾನ – kanareščina" lang="kn" hreflang="kn" data-title="ಅಮೇರಿಕ ಸಂಯುಕ್ತ ಸಂಸ್ಥಾನ" data-language-autonym="ಕನ್ನಡ" data-language-local-name="kanareščina" class="interlanguage-link-target"><span>ಕನ್ನಡ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EB%AF%B8%EA%B5%AD" title="미국 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="미국" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-koi mw-list-item"><a href="https://koi.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D0%B8%D1%81%D1%8C_%D3%A6%D1%82%D0%BB%D0%B0%D0%B0%D1%81%D1%8C%D3%A7%D0%BC_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%82%D1%8D%D0%B7" title="Америкаись Ӧтлаасьӧм Штаттэз – komi-permjaščina" lang="koi" hreflang="koi" data-title="Америкаись Ӧтлаасьӧм Штаттэз" data-language-autonym="Перем коми" data-language-local-name="komi-permjaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Перем коми</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-krc mw-list-item"><a href="https://krc.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D1%8B_%D0%91%D0%B8%D1%80%D0%BB%D0%B5%D1%88%D0%B3%D0%B5%D0%BD_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D0%BB%D0%B0%D1%80%D1%8B" title="Американы Бирлешген Штатлары – karačaj-balkarščina" lang="krc" hreflang="krc" data-title="Американы Бирлешген Штатлары" data-language-autonym="Къарачай-малкъар" data-language-local-name="karačaj-balkarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Къарачай-малкъар</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ks mw-list-item"><a href="https://ks.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%8E%D9%85%D8%B1%DB%8C%D9%96%DA%A9%DB%81" title="اَمریٖکہ – kašmirščina" lang="ks" hreflang="ks" data-title="اَمریٖکہ" data-language-autonym="कॉशुर / کٲشُر" data-language-local-name="kašmirščina" class="interlanguage-link-target"><span>कॉशुर / کٲشُر</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ksh mw-list-item"><a href="https://ksh.wikipedia.org/wiki/Vereenichde_Staate_van_Amerika" title="Vereenichde Staate van Amerika – kölnsko narečje" lang="ksh" hreflang="ksh" data-title="Vereenichde Staate van Amerika" data-language-autonym="Ripoarisch" data-language-local-name="kölnsko narečje" class="interlanguage-link-target"><span>Ripoarisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/Dewlet%C3%AAn_Yekb%C3%BBy%C3%AE_y%C3%AAn_Amer%C3%AEkay%C3%AA" title="Dewletên Yekbûyî yên Amerîkayê – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Dewletên Yekbûyî yên Amerîkayê" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kurdî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kv mw-list-item"><a href="https://kv.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D1%81%D0%B0_%D3%A6%D1%82%D1%83%D0%B2%D1%82%D1%87%D3%A7%D0%BC_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%8A%D1%8F%D1%81" title="Америкаса Ӧтувтчӧм Штатъяс – komijščina" lang="kv" hreflang="kv" data-title="Америкаса Ӧтувтчӧм Штатъяс" data-language-autonym="Коми" data-language-local-name="komijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Коми</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kw mw-list-item"><a href="https://kw.wikipedia.org/wiki/Statys_Unys" title="Statys Unys – kornijščina" lang="kw" hreflang="kw" data-title="Statys Unys" data-language-autonym="Kernowek" data-language-local-name="kornijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kernowek</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%9A%D0%BE%D1%88%D0%BC%D0%BE_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%82%D0%B0%D1%80%D1%8B" title="Америка Кошмо Штаттары – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Америка Кошмо Штаттары" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Кыргызча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Civitates_Foederatae_Americae" title="Civitates Foederatae Americae – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Civitates Foederatae Americae" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lad mw-list-item"><a href="https://lad.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos_de_Amerika" title="Estados Unidos de Amerika – ladinščina" lang="lad" hreflang="lad" data-title="Estados Unidos de Amerika" data-language-autonym="Ladino" data-language-local-name="ladinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ladino</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lb mw-list-item"><a href="https://lb.wikipedia.org/wiki/Vereenegt_Staate_vun_Amerika" title="Vereenegt Staate vun Amerika – luksemburščina" lang="lb" hreflang="lb" data-title="Vereenegt Staate vun Amerika" data-language-autonym="Lëtzebuergesch" data-language-local-name="luksemburščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lëtzebuergesch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lbe mw-list-item"><a href="https://lbe.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D0%B0%D0%BB_%D0%A6%D0%B0%D1%87%D3%80%D1%83%D0%BD%D1%85%D1%8C%D1%83_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%80%D1%83" title="Американал ЦачӀунхьу Штатру – Lak" lang="lbe" hreflang="lbe" data-title="Американал ЦачӀунхьу Штатру" data-language-autonym="Лакку" data-language-local-name="Lak" class="interlanguage-link-target"><span>Лакку</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lez mw-list-item"><a href="https://lez.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BD_%D0%A1%D0%B0%D0%B4%D1%85%D1%8C%D0%B0%D0%BD%D0%B2%D0%B0%D0%B9_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D0%B0%D1%80" title="Америкадин Садхьанвай Штатар – lezginščina" lang="lez" hreflang="lez" data-title="Америкадин Садхьанвай Штатар" data-language-autonym="Лезги" data-language-local-name="lezginščina" class="interlanguage-link-target"><span>Лезги</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Statos_Unida_de_America" title="Statos Unida de America – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Statos Unida de America" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target"><span>Lingua Franca Nova</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lg mw-list-item"><a href="https://lg.wikipedia.org/wiki/Amerika" title="Amerika – ganda" lang="lg" hreflang="lg" data-title="Amerika" data-language-autonym="Luganda" data-language-local-name="ganda" class="interlanguage-link-target"><span>Luganda</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-li mw-list-item"><a href="https://li.wikipedia.org/wiki/Vereinegde_Staote_vaan_Amerika" title="Vereinegde Staote vaan Amerika – limburščina" lang="li" hreflang="li" data-title="Vereinegde Staote vaan Amerika" data-language-autonym="Limburgs" data-language-local-name="limburščina" class="interlanguage-link-target"><span>Limburgs</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lij mw-list-item"><a href="https://lij.wikipedia.org/wiki/Stati_Un%C3%AFi_d%27America" title="Stati Unïi d'America – Ligurian" lang="lij" hreflang="lij" data-title="Stati Unïi d'America" data-language-autonym="Ligure" data-language-local-name="Ligurian" class="interlanguage-link-target"><span>Ligure</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lld mw-list-item"><a href="https://lld.wikipedia.org/wiki/Stac_Unii_d%27America" title="Stac Unii d'America – Ladin" lang="lld" hreflang="lld" data-title="Stac Unii d'America" data-language-autonym="Ladin" data-language-local-name="Ladin" class="interlanguage-link-target"><span>Ladin</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/Stat_Unid_d%27America" title="Stat Unid d'America – Lombard" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Stat Unid d'America" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="Lombard" class="interlanguage-link-target"><span>Lombard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ln mw-list-item"><a href="https://ln.wikipedia.org/wiki/Lisang%C3%A1_lya_Amer%C3%ADka" title="Lisangá lya Ameríka – lingala" lang="ln" hreflang="ln" data-title="Lisangá lya Ameríka" data-language-autonym="Lingála" data-language-local-name="lingala" class="interlanguage-link-target"><span>Lingála</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lo mw-list-item"><a href="https://lo.wikipedia.org/wiki/%E0%BA%AA%E0%BA%B0%E0%BA%AB%E0%BA%B0%E0%BA%A5%E0%BA%B1%E0%BA%94" title="ສະຫະລັດ – laoščina" lang="lo" hreflang="lo" data-title="ສະຫະລັດ" data-language-autonym="ລາວ" data-language-local-name="laoščina" class="interlanguage-link-target"><span>ລາວ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Jungtin%C4%97s_Amerikos_Valstijos" title="Jungtinės Amerikos Valstijos – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Jungtinės Amerikos Valstijos" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ltg mw-list-item"><a href="https://ltg.wikipedia.org/wiki/Amerikys_Sa%C5%A1kierstuos_Va%C4%BCsteibys" title="Amerikys Saškierstuos Vaļsteibys – Latgalian" lang="ltg" hreflang="ltg" data-title="Amerikys Saškierstuos Vaļsteibys" data-language-autonym="Latgaļu" data-language-local-name="Latgalian" class="interlanguage-link-target"><span>Latgaļu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Amerikas_Savienot%C4%81s_Valstis" title="Amerikas Savienotās Valstis – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Amerikas Savienotās Valstis" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mad mw-list-item"><a href="https://mad.wikipedia.org/wiki/Amerika_Serikat" title="Amerika Serikat – madurščina" lang="mad" hreflang="mad" data-title="Amerika Serikat" data-language-autonym="Madhurâ" data-language-local-name="madurščina" class="interlanguage-link-target"><span>Madhurâ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mai mw-list-item"><a href="https://mai.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%A4_%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF_%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="संयुक्त राज्य अमेरिका – maitili" lang="mai" hreflang="mai" data-title="संयुक्त राज्य अमेरिका" data-language-autonym="मैथिली" data-language-local-name="maitili" class="interlanguage-link-target"><span>मैथिली</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-map-bms mw-list-item"><a href="https://map-bms.wikipedia.org/wiki/Amerika_Serikat" title="Amerika Serikat – Banyumasan" lang="jv-x-bms" hreflang="jv-x-bms" data-title="Amerika Serikat" data-language-autonym="Basa Banyumasan" data-language-local-name="Banyumasan" class="interlanguage-link-target"><span>Basa Banyumasan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mdf mw-list-item"><a href="https://mdf.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%8C_%D0%A1%D0%BE%D1%82%D0%BA%D1%81" title="Америконь Соткс – mokšavščina" lang="mdf" hreflang="mdf" data-title="Америконь Соткс" data-language-autonym="Мокшень" data-language-local-name="mokšavščina" class="interlanguage-link-target"><span>Мокшень</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Etazonia" title="Etazonia – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Etazonia" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malagasy</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mhr mw-list-item"><a href="https://mhr.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D1%88%D1%8B%D0%BC%D0%BE_%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D0%BD_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82-%D0%B2%D0%BB%D0%B0%D0%BA" title="Ушымо Американ Штат-влак – Eastern Mari" lang="mhr" hreflang="mhr" data-title="Ушымо Американ Штат-влак" data-language-autonym="Олык марий" data-language-local-name="Eastern Mari" class="interlanguage-link-target"><span>Олык марий</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mi mw-list-item"><a href="https://mi.wikipedia.org/wiki/Hononga-o-Amerika" title="Hononga-o-Amerika – maorščina" lang="mi" hreflang="mi" data-title="Hononga-o-Amerika" data-language-autonym="Māori" data-language-local-name="maorščina" class="interlanguage-link-target"><span>Māori</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-min mw-list-item"><a href="https://min.wikipedia.org/wiki/Amerika_Sarikaik" title="Amerika Sarikaik – minangkabau" lang="min" hreflang="min" data-title="Amerika Sarikaik" data-language-autonym="Minangkabau" data-language-local-name="minangkabau" class="interlanguage-link-target"><span>Minangkabau</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BE%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B5%D1%82%D0%B8_%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%94%D1%80%D0%B6%D0%B0%D0%B2%D0%B8" title="Соединети Американски Држави – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Соединети Американски Држави" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%85%E0%B4%AE%E0%B5%87%E0%B4%B0%E0%B4%BF%E0%B4%95%E0%B5%8D%E0%B4%95%E0%B5%BB_%E0%B4%90%E0%B4%95%E0%B5%8D%E0%B4%AF%E0%B4%A8%E0%B4%BE%E0%B4%9F%E0%B5%81%E0%B4%95%E0%B5%BE" title="അമേരിക്കൻ ഐക്യനാടുകൾ – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="അമേരിക്കൻ ഐക്യനാടുകൾ" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%BD_%D0%9D%D1%8D%D0%B3%D0%B4%D1%81%D1%8D%D0%BD_%D0%A3%D0%BB%D1%81" title="Америкийн Нэгдсэн Улс – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Америкийн Нэгдсэн Улс" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Монгол</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mni mw-list-item"><a href="https://mni.wikipedia.org/wiki/%EA%AF%91%EA%AF%83%EA%AF%A6%EA%AF%94%EA%AF%A4%EA%AF%80%EA%AF%A5" title="ꯑꯃꯦꯔꯤꯀꯥ – manipurščina" lang="mni" hreflang="mni" data-title="ꯑꯃꯦꯔꯤꯀꯥ" data-language-autonym="ꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟ" data-language-local-name="manipurščina" class="interlanguage-link-target"><span>ꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mnw mw-list-item"><a href="https://mnw.wikipedia.org/wiki/%E1%80%A1%E1%80%99%E1%80%B1%E1%80%9B%E1%80%AD%E1%80%80%E1%80%94%E1%80%BA%E1%80%95%E1%80%BC%E1%80%8A%E1%80%BA%E1%80%91%E1%80%B1%E1%80%AC%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%85%E1%80%AF" title="အမေရိကန်ပြည်ထောင်စု – Mon" lang="mnw" hreflang="mnw" data-title="အမေရိကန်ပြည်ထောင်စု" data-language-autonym="ဘာသာမန်" data-language-local-name="Mon" class="interlanguage-link-target"><span>ဘာသာမန်</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mos mw-list-item"><a href="https://mos.wikipedia.org/wiki/United_States" title="United States – mosijščina" lang="mos" hreflang="mos" data-title="United States" data-language-autonym="Moore" data-language-local-name="mosijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Moore</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A5%87%E0%A4%9A%E0%A5%80_%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%A4_%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%B8%E0%A5%8D%E0%A4%A5%E0%A4%BE%E0%A4%A8%E0%A5%87" title="अमेरिकेची संयुक्त संस्थाने – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="अमेरिकेची संयुक्त संस्थाने" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target"><span>मराठी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mrj mw-list-item"><a href="https://mrj.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D1%8B%D0%BD_%D0%A3%D1%88%D1%8B%D0%BC%D1%8B_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D0%B2%D0%BB%D3%93%D0%B6%D3%B9" title="Америкын Ушымы Штатвлӓжӹ – Western Mari" lang="mrj" hreflang="mrj" data-title="Америкын Ушымы Штатвлӓжӹ" data-language-autonym="Кырык мары" data-language-local-name="Western Mari" class="interlanguage-link-target"><span>Кырык мары</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Amerika_Syarikat" title="Amerika Syarikat – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Amerika Syarikat" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mt mw-list-item"><a href="https://mt.wikipedia.org/wiki/Stati_Uniti" title="Stati Uniti – malteščina" lang="mt" hreflang="mt" data-title="Stati Uniti" data-language-autonym="Malti" data-language-local-name="malteščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mwl mw-list-item"><a href="https://mwl.wikipedia.org/wiki/Stados_Ounidos_de_la_Am%C3%A9rica" title="Stados Ounidos de la América – mirandeščina" lang="mwl" hreflang="mwl" data-title="Stados Ounidos de la América" data-language-autonym="Mirandés" data-language-local-name="mirandeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Mirandés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%A1%E1%80%99%E1%80%B1%E1%80%9B%E1%80%AD%E1%80%80%E1%80%94%E1%80%BA%E1%80%95%E1%80%BC%E1%80%8A%E1%80%BA%E1%80%91%E1%80%B1%E1%80%AC%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%85%E1%80%AF" title="အမေရိကန်ပြည်ထောင်စု – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="အမေရိကန်ပြည်ထောင်စု" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target"><span>မြန်မာဘာသာ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-myv mw-list-item"><a href="https://myv.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D1%8C_%D0%92%D0%B5%D0%B9%D1%82%D1%8C%D1%81%D1%8D%D0%BD%D0%B4%D1%8F%D0%B2%D0%BA%D1%81_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%82%D0%BD%D1%8D" title="Американь Вейтьсэндявкс Штаттнэ – erzjanščina" lang="myv" hreflang="myv" data-title="Американь Вейтьсэндявкс Штаттнэ" data-language-autonym="Эрзянь" data-language-local-name="erzjanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Эрзянь</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mzn badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://mzn.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%D9%85%D8%B1%DB%8C%DA%A9%D8%A7%DB%8C_%D9%85%D8%AA%D8%AD%D8%AF%D9%87_%D8%A7%DB%8C%D8%A7%D9%84%D8%A7%D8%AA" title="آمریکای متحده ایالات – mazanderanščina" lang="mzn" hreflang="mzn" data-title="آمریکای متحده ایالات" data-language-autonym="مازِرونی" data-language-local-name="mazanderanščina" class="interlanguage-link-target"><span>مازِرونی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nap mw-list-item"><a href="https://nap.wikipedia.org/wiki/State_Aunite_d%27Amereca" title="State Aunite d'Amereca – napolitanščina" lang="nap" hreflang="nap" data-title="State Aunite d'Amereca" data-language-autonym="Napulitano" data-language-local-name="napolitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Napulitano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/Vereenigte_Staten" title="Vereenigte Staten – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Vereenigte Staten" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Plattdüütsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds-nl mw-list-item"><a href="https://nds-nl.wikipedia.org/wiki/Verienigde_Staoten_van_Amerika" title="Verienigde Staoten van Amerika – nizka saščina" lang="nds-NL" hreflang="nds-NL" data-title="Verienigde Staoten van Amerika" data-language-autonym="Nedersaksies" data-language-local-name="nizka saščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nedersaksies</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ne mw-list-item"><a href="https://ne.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%A4_%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF_%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="संयुक्त राज्य अमेरिका – nepalščina" lang="ne" hreflang="ne" data-title="संयुक्त राज्य अमेरिका" data-language-autonym="नेपाली" data-language-local-name="nepalščina" class="interlanguage-link-target"><span>नेपाली</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-new mw-list-item"><a href="https://new.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%A4_%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF_%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="संयुक्त राज्य अमेरिका – nevarščina" lang="new" hreflang="new" data-title="संयुक्त राज्य अमेरिका" data-language-autonym="नेपाल भाषा" data-language-local-name="nevarščina" class="interlanguage-link-target"><span>नेपाल भाषा</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nia mw-list-item"><a href="https://nia.wikipedia.org/wiki/Amerika_Serikat" title="Amerika Serikat – niaščina" lang="nia" hreflang="nia" data-title="Amerika Serikat" data-language-autonym="Li Niha" data-language-local-name="niaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Li Niha</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Verenigde_Staten" title="Verenigde Staten – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Verenigde Staten" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/USA" title="USA – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="USA" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk nynorsk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/USA" title="USA – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="USA" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nov mw-list-item"><a href="https://nov.wikipedia.org/wiki/Unionati_States_de_Amerika" title="Unionati States de Amerika – Novial" lang="nov" hreflang="nov" data-title="Unionati States de Amerika" data-language-autonym="Novial" data-language-local-name="Novial" class="interlanguage-link-target"><span>Novial</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nqo mw-list-item"><a href="https://nqo.wikipedia.org/wiki/%DF%8A%DF%A1%DF%8B%DF%99%DF%8C%DF%9E%DF%8C%DF%AC_%DF%9E%DF%8A%DF%AC%DF%9D%DF%8F%DF%AB_%DF%98%DF%8D%DF%AC%DF%A3%DF%8D%DF%B2" title="ߊߡߋߙߌߞߌ߬ ߞߊ߬ߝߏ߫ ߘߍ߬ߣߍ߲ – n’ko" lang="nqo" hreflang="nqo" data-title="ߊߡߋߙߌߞߌ߬ ߞߊ߬ߝߏ߫ ߘߍ߬ߣߍ߲" data-language-autonym="ߒߞߏ" data-language-local-name="n’ko" class="interlanguage-link-target"><span>ߒߞߏ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nrm mw-list-item"><a href="https://nrm.wikipedia.org/wiki/%C3%8Atats_Unnis_d%27Am%C3%A9thique" title="Êtats Unnis d'Améthique – Norman" lang="nrf" hreflang="nrf" data-title="Êtats Unnis d'Améthique" data-language-autonym="Nouormand" data-language-local-name="Norman" class="interlanguage-link-target"><span>Nouormand</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nso mw-list-item"><a href="https://nso.wikipedia.org/wiki/United_States_of_America" title="United States of America – severna sotščina" lang="nso" hreflang="nso" data-title="United States of America" data-language-autonym="Sesotho sa Leboa" data-language-local-name="severna sotščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sesotho sa Leboa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nv mw-list-item"><a href="https://nv.wikipedia.org/wiki/W%C3%A1%C3%A1shindoon_Bik%C3%A9yah_A%C5%82hidadiidzoo%C3%ADg%C3%AD%C3%AD" title="Wááshindoon Bikéyah Ałhidadiidzooígíí – navajščina" lang="nv" hreflang="nv" data-title="Wááshindoon Bikéyah Ałhidadiidzooígíí" data-language-autonym="Diné bizaad" data-language-local-name="navajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Diné bizaad</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ny mw-list-item"><a href="https://ny.wikipedia.org/wiki/United_States_of_America" title="United States of America – njanščina" lang="ny" hreflang="ny" data-title="United States of America" data-language-autonym="Chi-Chewa" data-language-local-name="njanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Chi-Chewa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Estats_Units_d%27America" title="Estats Units d'America – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Estats Units d'America" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-olo mw-list-item"><a href="https://olo.wikipedia.org/wiki/Amerikan_Yhtysvallat" title="Amerikan Yhtysvallat – Livvi-Karelian" lang="olo" hreflang="olo" data-title="Amerikan Yhtysvallat" data-language-autonym="Livvinkarjala" data-language-local-name="Livvi-Karelian" class="interlanguage-link-target"><span>Livvinkarjala</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-om mw-list-item"><a href="https://om.wikipedia.org/wiki/Tokkummaa_Koonyootaa_Ameerikaa" title="Tokkummaa Koonyootaa Ameerikaa – oromo" lang="om" hreflang="om" data-title="Tokkummaa Koonyootaa Ameerikaa" data-language-autonym="Oromoo" data-language-local-name="oromo" class="interlanguage-link-target"><span>Oromoo</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-or mw-list-item"><a href="https://or.wikipedia.org/wiki/%E0%AC%AF%E0%AD%81%E0%AC%95%E0%AD%8D%E0%AC%A4%E0%AC%B0%E0%AC%BE%E0%AC%B7%E0%AD%8D%E0%AC%9F%E0%AD%8D%E0%AC%B0_%E0%AC%86%E0%AC%AE%E0%AD%87%E0%AC%B0%E0%AC%BF%E0%AC%95%E0%AC%BE" title="ଯୁକ୍ତରାଷ୍ଟ୍ର ଆମେରିକା – odijščina" lang="or" hreflang="or" data-title="ଯୁକ୍ତରାଷ୍ଟ୍ର ଆମେରିକା" data-language-autonym="ଓଡ଼ିଆ" data-language-local-name="odijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ଓଡ଼ିଆ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-os mw-list-item"><a href="https://os.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%C3%A6%D0%B9%D1%8B_%D0%98%D1%83%D0%B3%D0%BE%D0%BD%D0%B4_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%82%C3%A6" title="Америкæйы Иугонд Штаттæ – osetinščina" lang="os" hreflang="os" data-title="Америкæйы Иугонд Штаттæ" data-language-autonym="Ирон" data-language-local-name="osetinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ирон</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%B8%E0%A9%B0%E0%A8%AF%E0%A9%81%E0%A8%95%E0%A8%A4_%E0%A8%B0%E0%A8%BE%E0%A8%9C" title="ਸੰਯੁਕਤ ਰਾਜ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਸੰਯੁਕਤ ਰਾਜ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target"><span>ਪੰਜਾਬੀ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pag mw-list-item"><a href="https://pag.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos" title="Estados Unidos – pangasinanščina" lang="pag" hreflang="pag" data-title="Estados Unidos" data-language-autonym="Pangasinan" data-language-local-name="pangasinanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Pangasinan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pam mw-list-item"><a href="https://pam.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos" title="Estados Unidos – pampanščina" lang="pam" hreflang="pam" data-title="Estados Unidos" data-language-autonym="Kapampangan" data-language-local-name="pampanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kapampangan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pap mw-list-item"><a href="https://pap.wikipedia.org/wiki/Estadonan_Uni_di_Am%C3%A9rika" title="Estadonan Uni di Amérika – papiamentu" lang="pap" hreflang="pap" data-title="Estadonan Uni di Amérika" data-language-autonym="Papiamentu" data-language-local-name="papiamentu" class="interlanguage-link-target"><span>Papiamentu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pcd mw-list-item"><a href="https://pcd.wikipedia.org/wiki/%C3%89tots-Unnis_d%27Anm%C3%A9rike" title="Étots-Unnis d'Anmérike – Picard" lang="pcd" hreflang="pcd" data-title="Étots-Unnis d'Anmérike" data-language-autonym="Picard" data-language-local-name="Picard" class="interlanguage-link-target"><span>Picard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pcm mw-list-item"><a href="https://pcm.wikipedia.org/wiki/USA" title="USA – nigerijski pidžin" lang="pcm" hreflang="pcm" data-title="USA" data-language-autonym="Naijá" data-language-local-name="nigerijski pidžin" class="interlanguage-link-target"><span>Naijá</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pdc mw-list-item"><a href="https://pdc.wikipedia.org/wiki/Vereenichde_Schtaade" title="Vereenichde Schtaade – Pennsylvania German" lang="pdc" hreflang="pdc" data-title="Vereenichde Schtaade" data-language-autonym="Deitsch" data-language-local-name="Pennsylvania German" class="interlanguage-link-target"><span>Deitsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pfl mw-list-item"><a href="https://pfl.wikipedia.org/wiki/Vereinigte_Staaten_von_Amerika" title="Vereinigte Staaten von Amerika – Palatine German" lang="pfl" hreflang="pfl" data-title="Vereinigte Staaten von Amerika" data-language-autonym="Pälzisch" data-language-local-name="Palatine German" class="interlanguage-link-target"><span>Pälzisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pi mw-list-item"><a href="https://pi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%A4_%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF_%E0%A4%85%E0%A4%AE%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A4%BF%E0%A4%95%E0%A4%BE" title="संयुक्त राज्य अमेरिका – palijščina" lang="pi" hreflang="pi" data-title="संयुक्त राज्य अमेरिका" data-language-autonym="पालि" data-language-local-name="palijščina" class="interlanguage-link-target"><span>पालि</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pih mw-list-item"><a href="https://pih.wikipedia.org/wiki/Yunitid_Staits_o%27_Merika" title="Yunitid Staits o' Merika – Norfuk / Pitkern" lang="pih" hreflang="pih" data-title="Yunitid Staits o' Merika" data-language-autonym="Norfuk / Pitkern" data-language-local-name="Norfuk / Pitkern" class="interlanguage-link-target"><span>Norfuk / Pitkern</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Stany_Zjednoczone" title="Stany Zjednoczone – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Stany Zjednoczone" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pms mw-list-item"><a href="https://pms.wikipedia.org/wiki/Stat_Un%C3%AC_d%27Am%C3%A9rica" title="Stat Unì d'América – Piedmontese" lang="pms" hreflang="pms" data-title="Stat Unì d'América" data-language-autonym="Piemontèis" data-language-local-name="Piedmontese" class="interlanguage-link-target"><span>Piemontèis</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%85%D8%B1%DB%8C%DA%A9%D8%A7" title="امریکا – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="امریکا" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target"><span>پنجابی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%85%D8%B1%DB%8C%DA%A9%D8%A7_%D9%85%D8%AA%D8%AD%D8%AF%D9%87_%D8%A7%D9%8A%D8%A7%D9%84%D8%A7%D8%AA" title="امریکا متحده ايالات – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="امریکا متحده ايالات" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target"><span>پښتو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos" title="Estados Unidos – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Estados Unidos" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-qu mw-list-item"><a href="https://qu.wikipedia.org/wiki/Hukllachasqa_Amirika_Mamallaqtakuna" title="Hukllachasqa Amirika Mamallaqtakuna – kečuanščina" lang="qu" hreflang="qu" data-title="Hukllachasqa Amirika Mamallaqtakuna" data-language-autonym="Runa Simi" data-language-local-name="kečuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Runa Simi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rm mw-list-item"><a href="https://rm.wikipedia.org/wiki/Stadis_Unids" title="Stadis Unids – retoromanščina" lang="rm" hreflang="rm" data-title="Stadis Unids" data-language-autonym="Rumantsch" data-language-local-name="retoromanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Rumantsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rmy mw-list-item"><a href="https://rmy.wikipedia.org/wiki/Phandle_Staturya_la_Amerikiyake" title="Phandle Staturya la Amerikiyake – Vlax Romani" lang="rmy" hreflang="rmy" data-title="Phandle Staturya la Amerikiyake" data-language-autonym="Romani čhib" data-language-local-name="Vlax Romani" class="interlanguage-link-target"><span>Romani čhib</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rn mw-list-item"><a href="https://rn.wikipedia.org/wiki/Leta_z%E2%80%99Unze_Ubumwe_za_Amerika" title="Leta z’Unze Ubumwe za Amerika – rundščina" lang="rn" hreflang="rn" data-title="Leta z’Unze Ubumwe za Amerika" data-language-autonym="Ikirundi" data-language-local-name="rundščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ikirundi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Statele_Unite_ale_Americii" title="Statele Unite ale Americii – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Statele Unite ale Americii" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-roa-rup mw-list-item"><a href="https://roa-rup.wikipedia.org/wiki/Statili_Uniti_ali_America" title="Statili Uniti ali America – aromunščina" lang="rup" hreflang="rup" data-title="Statili Uniti ali America" data-language-autonym="Armãneashti" data-language-local-name="aromunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Armãneashti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-roa-tara mw-list-item"><a href="https://roa-tara.wikipedia.org/wiki/Stat%C3%A8re_Aun%C3%ACte_d%27Americhe" title="Statère Aunìte d'Americhe – Tarantino" lang="nap-x-tara" hreflang="nap-x-tara" data-title="Statère Aunìte d'Americhe" data-language-autonym="Tarandíne" data-language-local-name="Tarantino" class="interlanguage-link-target"><span>Tarandíne</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BE%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D1%91%D0%BD%D0%BD%D1%8B%D0%B5_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%8B_%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B8" title="Соединённые Штаты Америки – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Соединённые Штаты Америки" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%BE%D1%94%D0%BD%D1%8B_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%8B_%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%86%D1%8C%D0%BA%D1%8B" title="Споєны Штаты Америцькы – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Споєны Штаты Америцькы" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target"><span>Русиньскый</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rw mw-list-item"><a href="https://rw.wikipedia.org/wiki/Leta_Zunze_Ubumwe_z%E2%80%99Amerika" title="Leta Zunze Ubumwe z’Amerika – ruandščina" lang="rw" hreflang="rw" data-title="Leta Zunze Ubumwe z’Amerika" data-language-autonym="Ikinyarwanda" data-language-local-name="ruandščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ikinyarwanda</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sa mw-list-item"><a href="https://sa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%81%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%A4%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF%E0%A4%BE%E0%A4%A8%E0%A4%BF" title="संयुक्तराज्यानि – sanskrt" lang="sa" hreflang="sa" data-title="संयुक्तराज्यानि" data-language-autonym="संस्कृतम्" data-language-local-name="sanskrt" class="interlanguage-link-target"><span>संस्कृतम्</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sah mw-list-item"><a href="https://sah.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%A5%D0%BE%D0%BB%D0%B1%D0%BE%D2%BB%D1%83%D0%BA%D1%82%D0%B0%D0%B0%D1%85_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D0%B0%D1%82%D1%82%D0%B0%D1%80%D0%B0" title="Америка Холбоһуктаах Штааттара – jakutščina" lang="sah" hreflang="sah" data-title="Америка Холбоһуктаах Штааттара" data-language-autonym="Саха тыла" data-language-local-name="jakutščina" class="interlanguage-link-target"><span>Саха тыла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sat mw-list-item"><a href="https://sat.wikipedia.org/wiki/%E1%B1%A5%E1%B1%AE%E1%B1%9E%E1%B1%AE%E1%B1%AB_%E1%B1%AF%E1%B1%9A%E1%B1%B1%E1%B1%9A%E1%B1%9B_%E1%B1%9F%E1%B1%A2%E1%B1%AE%E1%B1%A8%E1%B1%A4%E1%B1%A0%E1%B1%9F" title="ᱥᱮᱞᱮᱫ ᱯᱚᱱᱚᱛ ᱟᱢᱮᱨᱤᱠᱟ – santalščina" lang="sat" hreflang="sat" data-title="ᱥᱮᱞᱮᱫ ᱯᱚᱱᱚᱛ ᱟᱢᱮᱨᱤᱠᱟ" data-language-autonym="ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ" data-language-local-name="santalščina" class="interlanguage-link-target"><span>ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sc mw-list-item"><a href="https://sc.wikipedia.org/wiki/Istados_Unidos_de_Am%C3%A8rica" title="Istados Unidos de Amèrica – sardinščina" lang="sc" hreflang="sc" data-title="Istados Unidos de Amèrica" data-language-autonym="Sardu" data-language-local-name="sardinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sardu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Stati_Uniti" title="Stati Uniti – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Stati Uniti" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sicilianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Unitit_States" title="Unitit States – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Unitit States" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target"><span>Scots</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%D9%85%D8%B1%D9%8A%DA%AA%D8%A7_%D8%AC%D9%88%D9%86_%DA%AF%DA%8F%D9%8A%D9%84_%D8%B1%D9%8A%D8%A7%D8%B3%D8%AA%D9%88%D9%86" title="آمريڪا جون گڏيل رياستون – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="آمريڪا جون گڏيل رياستون" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target"><span>سنڌي</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-se mw-list-item"><a href="https://se.wikipedia.org/wiki/Amerihk%C3%A1_ovttastuvvan_st%C3%A1htat" title="Amerihká ovttastuvvan stáhtat – severna samijščina" lang="se" hreflang="se" data-title="Amerihká ovttastuvvan stáhtat" data-language-autonym="Davvisámegiella" data-language-local-name="severna samijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Davvisámegiella</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sg mw-list-item"><a href="https://sg.wikipedia.org/wiki/%C3%82K%C3%B6d%C3%B6r%C3%B6-%C3%B4ko_t%C3%AE_Amer%C3%AEka" title="ÂKödörö-ôko tî Amerîka – sango" lang="sg" hreflang="sg" data-title="ÂKödörö-ôko tî Amerîka" data-language-autonym="Sängö" data-language-local-name="sango" class="interlanguage-link-target"><span>Sängö</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Sjedinjene_Ameri%C4%8Dke_Dr%C5%BEave" title="Sjedinjene Američke Države – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Sjedinjene Američke Države" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-shi mw-list-item"><a href="https://shi.wikipedia.org/wiki/Iwankn_Munnin_n_Marikan" title="Iwankn Munnin n Marikan – tahelitska berberščina" lang="shi" hreflang="shi" data-title="Iwankn Munnin n Marikan" data-language-autonym="Taclḥit" data-language-local-name="tahelitska berberščina" class="interlanguage-link-target"><span>Taclḥit</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-shn mw-list-item"><a href="https://shn.wikipedia.org/wiki/%E1%80%99%E1%80%AD%E1%80%B0%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%82%81%E1%80%B0%E1%80%99%E1%80%BA%E1%82%88%E1%80%90%E1%80%AF%E1%80%99%E1%80%BA_%E1%80%A2%E1%80%99%E1%82%84%E1%82%87%E1%80%9B%E1%80%AD%E1%81%B5" title="မိူင်းႁူမ်ႈတုမ် ဢမႄႇရိၵ – šanščina" lang="shn" hreflang="shn" data-title="မိူင်းႁူမ်ႈတုမ် ဢမႄႇရိၵ" data-language-autonym="ၽႃႇသႃႇတႆး " data-language-local-name="šanščina" class="interlanguage-link-target"><span>ၽႃႇသႃႇတႆး </span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si mw-list-item"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B6%91%E0%B6%9A%E0%B7%8A%E0%B7%83%E0%B6%AD%E0%B7%8A_%E0%B6%A2%E0%B6%B1%E0%B6%B4%E0%B6%AF%E0%B6%BA" title="එක්සත් ජනපදය – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="එක්සත් ජනපදය" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target"><span>සිංහල</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/United_States" title="United States – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="United States" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Spojen%C3%A9_%C5%A1t%C3%A1ty" title="Spojené štáty – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Spojené štáty" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-skr mw-list-item"><a href="https://skr.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%85%D8%B1%DB%8C%DA%A9%DB%81" title="امریکہ – Saraiki" lang="skr" hreflang="skr" data-title="امریکہ" data-language-autonym="سرائیکی" data-language-local-name="Saraiki" class="interlanguage-link-target"><span>سرائیکی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sm mw-list-item"><a href="https://sm.wikipedia.org/wiki/Iunaite_Sitete_o_Amerika" title="Iunaite Sitete o Amerika – samoanščina" lang="sm" hreflang="sm" data-title="Iunaite Sitete o Amerika" data-language-autonym="Gagana Samoa" data-language-local-name="samoanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gagana Samoa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-smn mw-list-item"><a href="https://smn.wikipedia.org/wiki/Ovt%C3%A2stum_staatah" title="Ovtâstum staatah – inarska samijščina" lang="smn" hreflang="smn" data-title="Ovtâstum staatah" data-language-autonym="Anarâškielâ" data-language-local-name="inarska samijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Anarâškielâ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sn mw-list-item"><a href="https://sn.wikipedia.org/wiki/United_States_of_America" title="United States of America – šonščina" lang="sn" hreflang="sn" data-title="United States of America" data-language-autonym="ChiShona" data-language-local-name="šonščina" class="interlanguage-link-target"><span>ChiShona</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-so mw-list-item"><a href="https://so.wikipedia.org/wiki/Gobolada_Midoobay" title="Gobolada Midoobay – somalščina" lang="so" hreflang="so" data-title="Gobolada Midoobay" data-language-autonym="Soomaaliga" data-language-local-name="somalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Soomaaliga</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Shtetet_e_Bashkuara_t%C3%AB_Amerik%C3%ABs" title="Shtetet e Bashkuara të Amerikës – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Shtetet e Bashkuara të Amerikës" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D1%98%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%9A%D0%B5%D0%BD%D0%B5_%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%B5_%D0%94%D1%80%D0%B6%D0%B0%D0%B2%D0%B5" title="Сједињене Америчке Државе – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Сједињене Америчке Државе" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-srn mw-list-item"><a href="https://srn.wikipedia.org/wiki/Kondre_Makandrameki" title="Kondre Makandrameki – surinamska kreolščina" lang="srn" hreflang="srn" data-title="Kondre Makandrameki" data-language-autonym="Sranantongo" data-language-local-name="surinamska kreolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sranantongo</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ss mw-list-item"><a href="https://ss.wikipedia.org/wiki/IMelika_(live)" title="IMelika (live) – svazijščina" lang="ss" hreflang="ss" data-title="IMelika (live)" data-language-autonym="SiSwati" data-language-local-name="svazijščina" class="interlanguage-link-target"><span>SiSwati</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-st mw-list-item"><a href="https://st.wikipedia.org/wiki/United_States" title="United States – sesoto" lang="st" hreflang="st" data-title="United States" data-language-autonym="Sesotho" data-language-local-name="sesoto" class="interlanguage-link-target"><span>Sesotho</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-stq mw-list-item"><a href="https://stq.wikipedia.org/wiki/Fereende_Stoaten_fon_Amerikoa" title="Fereende Stoaten fon Amerikoa – Saterland Frisian" lang="stq" hreflang="stq" data-title="Fereende Stoaten fon Amerikoa" data-language-autonym="Seeltersk" data-language-local-name="Saterland Frisian" class="interlanguage-link-target"><span>Seeltersk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-su mw-list-item"><a href="https://su.wikipedia.org/wiki/Am%C3%A9rika_Sarikat" title="Amérika Sarikat – sundanščina" lang="su" hreflang="su" data-title="Amérika Sarikat" data-language-autonym="Sunda" data-language-local-name="sundanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sunda</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/USA" title="USA – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="USA" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Marekani" title="Marekani – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Marekani" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target"><span>Kiswahili</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/Zjednocz%C5%AFne_Sztaty" title="Zjednoczůne Sztaty – Silesian" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Zjednoczůne Sztaty" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="Silesian" class="interlanguage-link-target"><span>Ślůnski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szy mw-list-item"><a href="https://szy.wikipedia.org/wiki/Amuhuwan" title="Amuhuwan – Sakizaya" lang="szy" hreflang="szy" data-title="Amuhuwan" data-language-autonym="Sakizaya" data-language-local-name="Sakizaya" class="interlanguage-link-target"><span>Sakizaya</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%85%E0%AE%AE%E0%AF%86%E0%AE%B0%E0%AE%BF%E0%AE%95%E0%AF%8D%E0%AE%95_%E0%AE%90%E0%AE%95%E0%AF%8D%E0%AE%95%E0%AE%BF%E0%AE%AF_%E0%AE%A8%E0%AE%BE%E0%AE%9F%E0%AF%81%E0%AE%95%E0%AE%B3%E0%AF%8D" title="அமெரிக்க ஐக்கிய நாடுகள் – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="அமெரிக்க ஐக்கிய நாடுகள்" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target"><span>தமிழ்</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tay mw-list-item"><a href="https://tay.wikipedia.org/wiki/Amirika%27" title="Amirika' – Tayal" lang="tay" hreflang="tay" data-title="Amirika'" data-language-autonym="Tayal" data-language-local-name="Tayal" class="interlanguage-link-target"><span>Tayal</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tcy mw-list-item"><a href="https://tcy.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%85%E0%B2%AE%E0%B3%87%E0%B2%B0%E0%B2%BF%E0%B2%95%E0%B2%A6_%E0%B2%B8%E0%B2%82%E0%B2%AF%E0%B3%81%E0%B2%95%E0%B3%8D%E0%B2%A4_%E0%B2%B8%E0%B2%82%E0%B2%B8%E0%B3%8D%E0%B2%A5%E0%B2%BE%E0%B2%A8%E0%B3%8A%E0%B2%B2%E0%B3%81" title="ಅಮೇರಿಕದ ಸಂಯುಕ್ತ ಸಂಸ್ಥಾನೊಲು – Tulu" lang="tcy" hreflang="tcy" data-title="ಅಮೇರಿಕದ ಸಂಯುಕ್ತ ಸಂಸ್ಥಾನೊಲು" data-language-autonym="ತುಳು" data-language-local-name="Tulu" class="interlanguage-link-target"><span>ತುಳು</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-te mw-list-item"><a href="https://te.wikipedia.org/wiki/%E0%B0%85%E0%B0%AE%E0%B1%86%E0%B0%B0%E0%B0%BF%E0%B0%95%E0%B0%BE_%E0%B0%B8%E0%B0%82%E0%B0%AF%E0%B1%81%E0%B0%95%E0%B1%8D%E0%B0%A4_%E0%B0%B0%E0%B0%BE%E0%B0%B7%E0%B1%8D%E0%B0%9F%E0%B1%8D%E0%B0%B0%E0%B0%BE%E0%B0%B2%E0%B1%81" title="అమెరికా సంయుక్త రాష్ట్రాలు – telugijščina" lang="te" hreflang="te" data-title="అమెరికా సంయుక్త రాష్ట్రాలు" data-language-autonym="తెలుగు" data-language-local-name="telugijščina" class="interlanguage-link-target"><span>తెలుగు</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tet mw-list-item"><a href="https://tet.wikipedia.org/wiki/Estadu_Naklibur_Sira_Am%C3%A9rika_Nian" title="Estadu Naklibur Sira Amérika Nian – tetumščina" lang="tet" hreflang="tet" data-title="Estadu Naklibur Sira Amérika Nian" data-language-autonym="Tetun" data-language-local-name="tetumščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tetun</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%91%D0%BB%D0%BE%D1%82%D0%B8_%D0%9C%D1%83%D1%82%D1%82%D0%B0%D2%B3%D0%B8%D0%B4%D0%B0%D0%B8_%D0%90%D0%BC%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%BE" title="Иёлоти Муттаҳидаи Амрико – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Иёлоти Муттаҳидаи Амрико" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Тоҷикӣ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%AA%E0%B8%AB%E0%B8%A3%E0%B8%B1%E0%B8%90%E0%B8%AD%E0%B9%80%E0%B8%A1%E0%B8%A3%E0%B8%B4%E0%B8%81%E0%B8%B2" title="สหรัฐอเมริกา – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="สหรัฐอเมริกา" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ti mw-list-item"><a href="https://ti.wikipedia.org/wiki/%E1%8A%A3%E1%88%98%E1%88%AA%E1%8A%AB" title="ኣመሪካ – tigrajščina" lang="ti" hreflang="ti" data-title="ኣመሪካ" data-language-autonym="ትግርኛ" data-language-local-name="tigrajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ትግርኛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tk mw-list-item"><a href="https://tk.wikipedia.org/wiki/Amerikany%C5%88_Birle%C5%9Fen_%C5%9Etatlary" title="Amerikanyň Birleşen Ştatlary – turkmenščina" lang="tk" hreflang="tk" data-title="Amerikanyň Birleşen Ştatlary" data-language-autonym="Türkmençe" data-language-local-name="turkmenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkmençe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos" title="Estados Unidos – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Estados Unidos" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tagalog</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tly mw-list-item"><a href="https://tly.wikipedia.org/wiki/AI%C5%A0" title="AIŠ – Talysh" lang="tly" hreflang="tly" data-title="AIŠ" data-language-autonym="Tolışi" data-language-local-name="Talysh" class="interlanguage-link-target"><span>Tolışi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tn mw-list-item"><a href="https://tn.wikipedia.org/wiki/USA" title="USA – cvanščina" lang="tn" hreflang="tn" data-title="USA" data-language-autonym="Setswana" data-language-local-name="cvanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Setswana</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-to mw-list-item"><a href="https://to.wikipedia.org/wiki/Pule%CA%BBanga_fakatahataha_%CA%BBAmelika" title="Puleʻanga fakatahataha ʻAmelika – tongščina" lang="to" hreflang="to" data-title="Puleʻanga fakatahataha ʻAmelika" data-language-autonym="Lea faka-Tonga" data-language-local-name="tongščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lea faka-Tonga</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tpi mw-list-item"><a href="https://tpi.wikipedia.org/wiki/Ol_Yunaitet_Stet" title="Ol Yunaitet Stet – tok pisin" lang="tpi" hreflang="tpi" data-title="Ol Yunaitet Stet" data-language-autonym="Tok Pisin" data-language-local-name="tok pisin" class="interlanguage-link-target"><span>Tok Pisin</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Amerika_Birle%C5%9Fik_Devletleri" title="Amerika Birleşik Devletleri – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Amerika Birleşik Devletleri" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-trv mw-list-item"><a href="https://trv.wikipedia.org/wiki/Amirika" title="Amirika – taroko" lang="trv" hreflang="trv" data-title="Amirika" data-language-autonym="Seediq" data-language-local-name="taroko" class="interlanguage-link-target"><span>Seediq</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ts mw-list-item"><a href="https://ts.wikipedia.org/wiki/Amerikha" title="Amerikha – congščina" lang="ts" hreflang="ts" data-title="Amerikha" data-language-autonym="Xitsonga" data-language-local-name="congščina" class="interlanguage-link-target"><span>Xitsonga</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%9A%D1%83%D1%88%D0%BC%D0%B0_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D0%BB%D0%B0%D1%80%D1%8B" title="Америка Кушма Штатлары – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Америка Кушма Штатлары" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Татарча / tatarça</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tum badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://tum.wikipedia.org/wiki/United_States_of_America" title="United States of America – tumbukščina" lang="tum" hreflang="tum" data-title="United States of America" data-language-autonym="ChiTumbuka" data-language-local-name="tumbukščina" class="interlanguage-link-target"><span>ChiTumbuka</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tw mw-list-item"><a href="https://tw.wikipedia.org/wiki/Amerika" title="Amerika – tvi" lang="tw" hreflang="tw" data-title="Amerika" data-language-autonym="Twi" data-language-local-name="tvi" class="interlanguage-link-target"><span>Twi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ty mw-list-item"><a href="https://ty.wikipedia.org/wiki/Fenua_Marite" title="Fenua Marite – tahitščina" lang="ty" hreflang="ty" data-title="Fenua Marite" data-language-autonym="Reo tahiti" data-language-local-name="tahitščina" class="interlanguage-link-target"><span>Reo tahiti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-udm mw-list-item"><a href="https://udm.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B0%D0%BB%D1%8D%D0%BD_%D0%9E%D0%B3%D0%B0%D0%B7%D0%B5%D1%8F%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%B5%D0%BC_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D1%8A%D1%91%D1%81%D1%8B%D0%B7" title="Америкалэн Огазеяськем Штатъёсыз – udmurtščina" lang="udm" hreflang="udm" data-title="Америкалэн Огазеяськем Штатъёсыз" data-language-autonym="Удмурт" data-language-local-name="udmurtščina" class="interlanguage-link-target"><span>Удмурт</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ug mw-list-item"><a href="https://ug.wikipedia.org/wiki/%D8%A6%D8%A7%D9%85%DB%90%D8%B1%D9%89%D9%83%D8%A7_%D9%82%D9%88%D8%B4%D9%85%D8%A7_%D8%B4%D9%89%D8%AA%D8%A7%D8%AA%D9%84%D9%89%D8%B1%D9%89" title="ئامېرىكا قوشما شىتاتلىرى – ujgurščina" lang="ug" hreflang="ug" data-title="ئامېرىكا قوشما شىتاتلىرى" data-language-autonym="ئۇيغۇرچە / Uyghurche" data-language-local-name="ujgurščina" class="interlanguage-link-target"><span>ئۇيغۇرچە / Uyghurche</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A1%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D1%83%D1%87%D0%B5%D0%BD%D1%96_%D0%A8%D1%82%D0%B0%D1%82%D0%B8_%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B8" title="Сполучені Штати Америки – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Сполучені Штати Америки" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D8%B1%DB%8C%D8%A7%D8%B3%D8%AA_%DB%81%D8%A7%D8%A6%DB%92_%D9%85%D8%AA%D8%AD%D8%AF%DB%81" title="ریاست ہائے متحدہ – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="ریاست ہائے متحدہ" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Amerika_Qo%CA%BBshma_Shtatlari" title="Amerika Qoʻshma Shtatlari – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Amerika Qoʻshma Shtatlari" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Oʻzbekcha / ўзбекча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec mw-list-item"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/Stati_Unii_de_l%27Am%C3%A8rica" title="Stati Unii de l'Amèrica – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Stati Unii de l'Amèrica" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target"><span>Vèneto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vep mw-list-item"><a href="https://vep.wikipedia.org/wiki/Amerikan_%C3%9Chtenzoittud_Valdkundad" title="Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad – Veps" lang="vep" hreflang="vep" data-title="Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad" data-language-autonym="Vepsän kel’" data-language-local-name="Veps" class="interlanguage-link-target"><span>Vepsän kel’</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Hoa_K%E1%BB%B3" title="Hoa Kỳ – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Hoa Kỳ" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vls mw-list-item"><a href="https://vls.wikipedia.org/wiki/Ver%C3%AAnigde_Stoaten_van_Amerika" title="Verênigde Stoaten van Amerika – West Flemish" lang="vls" hreflang="vls" data-title="Verênigde Stoaten van Amerika" data-language-autonym="West-Vlams" data-language-local-name="West Flemish" class="interlanguage-link-target"><span>West-Vlams</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vo mw-list-item"><a href="https://vo.wikipedia.org/wiki/Lamerik%C3%A4n" title="Lamerikän – volapik" lang="vo" hreflang="vo" data-title="Lamerikän" data-language-autonym="Volapük" data-language-local-name="volapik" class="interlanguage-link-target"><span>Volapük</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wa mw-list-item"><a href="https://wa.wikipedia.org/wiki/Estats_Unis" title="Estats Unis – valonščina" lang="wa" hreflang="wa" data-title="Estats Unis" data-language-autonym="Walon" data-language-local-name="valonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Walon</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Estados_Unidos" title="Estados Unidos – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Estados Unidos" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Winaray</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wo mw-list-item"><a href="https://wo.wikipedia.org/wiki/Diiwaan_yu_Bennoo" title="Diiwaan yu Bennoo – volofščina" lang="wo" hreflang="wo" data-title="Diiwaan yu Bennoo" data-language-autonym="Wolof" data-language-local-name="volofščina" class="interlanguage-link-target"><span>Wolof</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E7%BE%8E%E5%9B%BD" title="美国 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="美国" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xal mw-list-item"><a href="https://xal.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BC%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%BD_%D0%9D%D0%B8%D0%B8%D1%86%D3%99%D1%82%D3%99_%D0%9E%D1%80%D0%BD_%D0%9D%D1%83%D1%82%D1%83%D0%B3%D1%83%D0%B4" title="Америкин Ниицәтә Орн Нутугуд – kalmiščina" lang="xal" hreflang="xal" data-title="Америкин Ниицәтә Орн Нутугуд" data-language-autonym="Хальмг" data-language-local-name="kalmiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Хальмг</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xh mw-list-item"><a href="https://xh.wikipedia.org/wiki/IYunayithedi_Steyitsi" title="IYunayithedi Steyitsi – koščina" lang="xh" hreflang="xh" data-title="IYunayithedi Steyitsi" data-language-autonym="IsiXhosa" data-language-local-name="koščina" class="interlanguage-link-target"><span>IsiXhosa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%90%E1%83%9B%E1%83%94%E1%83%A0%E1%83%98%E1%83%99%E1%83%90%E1%83%A8_%E1%83%90%E1%83%99%E1%83%9D%E1%83%90%E1%83%A0%E1%83%97%E1%83%90%E1%83%A4%E1%83%98%E1%83%9A%E1%83%98_%E1%83%A8%E1%83%A2%E1%83%90%E1%83%A2%E1%83%94%E1%83%A4%E1%83%98" title="ამერიკაშ აკოართაფილი შტატეფი – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="ამერიკაშ აკოართაფილი შტატეფი" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target"><span>მარგალური</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%A4%D7%90%D7%A8%D7%90%D7%B2%D7%A0%D7%99%D7%92%D7%98%D7%A2_%D7%A9%D7%98%D7%90%D7%98%D7%9F" title="פאראײניגטע שטאטן – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="פאראײניגטע שטאטן" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target"><span>ייִדיש</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yo badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://yo.wikipedia.org/wiki/Or%C3%ADl%E1%BA%B9%CC%80_%C3%A8d%C3%A8_America" title="Orílẹ̀ èdè America – jorubščina" lang="yo" hreflang="yo" data-title="Orílẹ̀ èdè America" data-language-autonym="Yorùbá" data-language-local-name="jorubščina" class="interlanguage-link-target"><span>Yorùbá</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-za mw-list-item"><a href="https://za.wikipedia.org/wiki/Meijgoz" title="Meijgoz – Zhuang" lang="za" hreflang="za" data-title="Meijgoz" data-language-autonym="Vahcuengh" data-language-local-name="Zhuang" class="interlanguage-link-target"><span>Vahcuengh</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zea mw-list-item"><a href="https://zea.wikipedia.org/wiki/Vere%C3%AAnigde_Staeten" title="Vereênigde Staeten – Zeelandic" lang="zea" hreflang="zea" data-title="Vereênigde Staeten" data-language-autonym="Zeêuws" data-language-local-name="Zeelandic" class="interlanguage-link-target"><span>Zeêuws</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zgh mw-list-item"><a href="https://zgh.wikipedia.org/wiki/%E2%B5%89%E2%B5%A1%E2%B4%B0%E2%B5%8F%E2%B4%BD%E2%B5%8F_%E2%B5%89%E2%B5%8E%E2%B5%93%E2%B5%8F%E2%B5%8F" title="ⵉⵡⴰⵏⴽⵏ ⵉⵎⵓⵏⵏ – standardni maroški tamazig" lang="zgh" hreflang="zgh" data-title="ⵉⵡⴰⵏⴽⵏ ⵉⵎⵓⵏⵏ" data-language-autonym="ⵜⴰⵎⴰⵣⵉⵖⵜ ⵜⴰⵏⴰⵡⴰⵢⵜ" data-language-local-name="standardni maroški tamazig" class="interlanguage-link-target"><span>ⵜⴰⵎⴰⵣⵉⵖⵜ ⵜⴰⵏⴰⵡⴰⵢⵜ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E7%BE%8E%E5%9B%BD" title="美国 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="美国" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-classical mw-list-item"><a href="https://zh-classical.wikipedia.org/wiki/%E7%BE%8E%E5%9C%8B" title="美國 – Literary Chinese" lang="lzh" hreflang="lzh" data-title="美國" data-language-autonym="文言" data-language-local-name="Literary Chinese" class="interlanguage-link-target"><span>文言</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/B%C3%AD-kok" title="Bí-kok – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Bí-kok" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>閩南語 / Bân-lâm-gú</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E7%BE%8E%E5%9C%8B" title="美國 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="美國" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target"><span>粵語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zu mw-list-item"><a href="https://zu.wikipedia.org/wiki/IMelika" title="IMelika – zulujščina" lang="zu" hreflang="zu" data-title="IMelika" data-language-autonym="IsiZulu" data-language-local-name="zulujščina" class="interlanguage-link-target"><span>IsiZulu</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q30#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&oldid=6318901" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&id=6318901&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FZdru%25C5%25BEene_dr%25C5%25BEave_Amerike"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FZdru%25C5%25BEene_dr%25C5%25BEave_Amerike"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Zdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/United_States" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q30" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-featured-star" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki" title="To je izbrani članek. Za več podatkov klikni zvezdo."><img alt="Izbrani članek" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/20px-Cscr-featured.svg.png" decoding="async" width="20" height="19" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/30px-Cscr-featured.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/40px-Cscr-featured.svg.png 2x" data-file-width="466" data-file-height="443" /></a></span></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"><span class="mw-redirectedfrom">(Preusmerjeno s strani <a href="/w/index.php?title=ZDA&redirect=no" class="mw-redirect" title="ZDA">ZDA</a>)</span></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6022633">.mw-parser-output .ib-country{border-collapse:collapse;line-height:1.2em}.mw-parser-output .ib-country td,.mw-parser-output .ib-country th{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-header,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-full-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-below{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-full-data{border:0;padding:0 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-full-data{border-top:0;border-bottom:1px solid #a2a9b1;padding:0 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .infobox-header{text-align:left}.mw-parser-output .ib-country .infobox-above{font-size:125%;line-height:1.2}.mw-parser-output .ib-country-names{padding-top:0.25em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-name-style{display:inline}.mw-parser-output .ib-country .infobox-image{padding:0.5em 0}.mw-parser-output .ib-country-anthem{border-top:1px solid #a2a9b1;padding-top:0.5em;margin-top:0.5em}.mw-parser-output .ib-country-map-caption{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-largest,.mw-parser-output .ib-country-lang{font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-ethnic,.mw-parser-output .ib-country-religion,.mw-parser-output .ib-country-sovereignty{font-weight:normal;display:inline}.mw-parser-output .ib-country-fake-li{text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-fake-li2{text-indent:0.5em;margin-left:1em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-website{line-height:11pt}.mw-parser-output .ib-country-map-caption3{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-fn{text-align:left;margin:0 auto}.mw-parser-output .ib-country-fn-alpha{list-style-type:lower-alpha;margin-left:1em}.mw-parser-output .ib-country-fn-num{margin-left:1em}</style><table class="infobox ib-country vcard"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above adr"><div class="fn org country-name">Združene države Amerike</div><div class="ib-country-names">United States of America </div></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><div class="noresize" style="display:table; width:100%;"> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding-left:5px;"> <div style="padding-bottom:3px;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_the_United_States.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Združenih držav Amerike"><img alt="Zastava Združenih držav Amerike" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/125px-Flag_of_the_United_States.svg.png" decoding="async" width="125" height="66" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/188px-Flag_of_the_United_States.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/250px-Flag_of_the_United_States.svg.png 2x" data-file-width="1235" data-file-height="650" /></a></span></div> <div><a href="/wiki/Zastava_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Zastava Združenih držav Amerike">Zastava</a></div> </div> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding: 0px 5px;"> <div style="padding-bottom:3px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Great_Seal_of_the_United_States_(obverse).svg" class="mw-file-description" title="Veliki pečat Združenih držav Amerike"><img alt="Veliki pečat Združenih držav Amerike" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Great_Seal_of_the_United_States_%28obverse%29.svg/85px-Great_Seal_of_the_United_States_%28obverse%29.svg.png" decoding="async" width="85" height="85" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Great_Seal_of_the_United_States_%28obverse%29.svg/128px-Great_Seal_of_the_United_States_%28obverse%29.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Great_Seal_of_the_United_States_%28obverse%29.svg/170px-Great_Seal_of_the_United_States_%28obverse%29.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="600" /></a></span></div> <div><a href="/wiki/Grb_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Grb Združenih držav Amerike">Veliki pečat</a></div> </div> </div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><b>Geslo: </b><span title="latinsko besedilo"><i lang="la"><a href="/wiki/E_pluribus_unum" class="mw-redirect" title="E pluribus unum">E Pluribus Unum</a></i></span> <small>(<a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">angleško</a> <i lang="en">From Many, One</i>, »Iz mnogih, eno«)  (tradicionalno)</small><br /><i><a href="/wiki/In_God_We_Trust" title="In God We Trust">In God We Trust</a></i> <small>(»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes)</small></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data anthem"><b>Himna:</b> <i><a href="/wiki/The_Star-Spangled_Banner" title="The Star-Spangled Banner">The Star-Spangled Banner</a></i></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><span class="mw-default-size" typeof="mw:File/Frameless"><a href="/wiki/Slika:Location_United_States.svg" class="mw-file-description" title="Lega Združenih držav Amerike"><img alt="Lega Združenih držav Amerike" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ef/Location_United_States.svg/250px-Location_United_States.svg.png" decoding="async" width="250" height="127" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ef/Location_United_States.svg/375px-Location_United_States.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ef/Location_United_States.svg/500px-Location_United_States.svg.png 2x" data-file-width="940" data-file-height="477" /></a></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Glavno mesto</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Washington,_D.C." title="Washington, D.C.">Washington, D.C.</a><br /><span class="plainlinksneverexpand"><a class="external text" href="http://tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&language=sl&params=38_53_N_77_02_W_type:country"><span title="Zemljevidi, letalske slike in drugi podatki za 38°53′N 77°02′W"> 38°53′N, 77°02′W</span></a></span></td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label">Največje mesto</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/New_York" title="New York">New York</a></td></tr><tr class="mergedtoprow"><th scope="row" class="infobox-label">Uradni jeziki</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">angleščina</a><br />(<i>de facto</i>)</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Demonim" title="Demonim">Demonim(i)</a></th><td class="infobox-data">Američan, Američanka</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Politika_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" class="mw-redirect" title="Politika Združenih držav Amerike">Vlada</a></th><td class="infobox-data"><a href="/w/index.php?title=Federativna_republika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Federativna republika (stran ne obstaja)">federativna</a> <a href="/w/index.php?title=Ustavna_republika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ustavna republika (stran ne obstaja)">ustavna republika</a></td></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• predsednik </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Joe_Biden" title="Joe Biden">Joe Biden</a> <a href="/wiki/Demokratska_stranka_(ZDA)" class="mw-redirect" title="Demokratska stranka (ZDA)">(D)</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• podpredsednik </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Kamala_Harris" title="Kamala Harris">Kamala Harris</a> <a href="/wiki/Demokratska_stranka_(ZDA)" class="mw-redirect" title="Demokratska stranka (ZDA)">(D)</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/w/index.php?title=Predsednik_Predstavni%C5%A1kega_doma_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predsednik Predstavniškega doma Združenih držav Amerike (stran ne obstaja)">predsednik predstavniškega doma</a> </div></th><td class="infobox-data"><a href="/w/index.php?title=Kevin_McCarthy&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kevin McCarthy (stran ne obstaja)">Kevin McCarthy</a> <a href="/wiki/Republikanska_stranka_(ZDA)" class="mw-redirect" title="Republikanska stranka (ZDA)">(R)</a></td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header"><a href="/wiki/Ameri%C5%A1ka_vojna_za_neodvisnost" title="Ameriška vojna za neodvisnost">Neodvisnost</a> <div class="ib-country-sovereignty">od <a href="/wiki/Kraljestvo_Velike_Britanije" class="mw-redirect" title="Kraljestvo Velike Britanije">Velike Britanije</a></div></th></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Deklaracija_neodvisnosti_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Deklaracija neodvisnosti Združenih držav Amerike">razglašena</a> </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/4._julij" title="4. julij">4. julij</a> <a href="/wiki/1776" title="1776">1776</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/w/index.php?title=Pari%C5%A1ki_sporazum_(1783)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pariški sporazum (1783) (stran ne obstaja)">priznana</a> </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/3._september" title="3. september">3. september</a> <a href="/wiki/1783" title="1783">1783</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Ustava_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Ustava Združenih držav Amerike">Ustava Združenih držav Amerike</a> </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/4._marec" title="4. marec">4. marec</a> <a href="/wiki/1787" title="1787">1787</a></td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header"><a href="/wiki/Geografija_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Geografija Združenih držav Amerike">Površina </a></th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj</div></th><td class="infobox-data">9.631.420 km<sup>2</sup> (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_in_odvisnih_ozemelj_po_povr%C5%A1ini" class="mw-redirect" title="Seznam držav in odvisnih ozemelj po površini">3.<sup>1</sup></a>)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• voda (%)</div></th><td class="infobox-data">4,87</td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header"><a href="/wiki/Demografija_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Demografija Združenih držav Amerike">Prebivalstvo</a></th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• ocena 2023<sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></div></th><td class="infobox-data">334.914.895</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• popis 2020<sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></div></th><td class="infobox-data">331.449.281 (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_in_odvisnih_ozemelj_po_prebivalstvu" class="mw-redirect" title="Seznam držav in odvisnih ozemelj po prebivalstvu">3.</a>)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• gostota</div></th><td class="infobox-data">33,6/km<sup>2</sup> (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_in_odvisnih_ozemelj_po_gostoti_prebivalstva" class="mw-redirect" title="Seznam držav in odvisnih ozemelj po gostoti prebivalstva">185.</a>)</td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header"><a href="/wiki/Bruto_doma%C4%8Di_proizvod" title="Bruto domači proizvod">BDP</a><span style="font-weight:normal;"> (ocena 2006)</span></th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj (nominal.)</div></th><td class="infobox-data">13,77 bilijona USD (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">1.</a>)</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj (<a href="/w/index.php?title=Pariteta_kupne_mo%C4%8Di&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pariteta kupne moči (stran ne obstaja)">PKM</a>)</div></th><td class="infobox-data">13,049 bilijona USD (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">1.</a>)</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• na preb. (nominal.)</div></th><td class="infobox-data">45.652 USD (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">8.</a>)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• na preb. (PKM)</div></th><td class="infobox-data">$43.555 (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">3.</a>)</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Ginijev_koeficient" title="Ginijev koeficient">Gini</a> <span style="font-weight:normal;">(2022)</span></th><td class="infobox-data">41,7<sup id="cite_ref-3" class="reference"><a href="#cite_note-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><br /><span class="nowrap"><span style="color:orange">srednji</span></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Indeks_%C4%8Dlovekovega_razvoja" title="Indeks človekovega razvoja">HDI</a> <span style="font-weight:normal;">(2021)</span></th><td class="infobox-data">0,921<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><br /><span class="nowrap"><span style="color:darkgreen">zelo visok</span></span> · <a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_indeksu_%C4%8Dlovekovega_razvoja" title="Seznam držav po indeksu človekovega razvoja">21.</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Valuta</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_dolar" title="Ameriški dolar">ameriški dolar</a> ($) (<a href="/wiki/ISO_4217" title="ISO 4217">USD</a>)</td></tr><tr class="mergedtoprow"><th scope="row" class="infobox-label">Časovni pas</th><td class="infobox-data"><span class="nowrap"><a href="/wiki/Univerzalni_koordinirani_%C4%8Das" title="Univerzalni koordinirani čas">UTC</a> −5 do −10</span></td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• <a href="/wiki/Poletni_%C4%8Das" title="Poletni čas">poletni</a></div></th><td class="infobox-data"><span class="nowrap"><a href="/wiki/Univerzalni_koordinirani_%C4%8Das" title="Univerzalni koordinirani čas">UTC</a> −4 do −10</span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Klicna koda</th><td class="infobox-data">1</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/w/index.php?title=Vrhnja_domena_dr%C5%BEave&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vrhnja domena države (stran ne obstaja)">Internetna domena</a></th><td class="infobox-data"><a href="/w/index.php?title=.us&action=edit&redlink=1" class="new" title=".us (stran ne obstaja)">.us</a> <a href="/w/index.php?title=.gov&action=edit&redlink=1" class="new" title=".gov (stran ne obstaja)">.gov</a> <a href="/w/index.php?title=.edu&action=edit&redlink=1" class="new" title=".edu (stran ne obstaja)">.edu</a> <a href="/w/index.php?title=.mil&action=edit&redlink=1" class="new" title=".mil (stran ne obstaja)">.mil</a></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><div class="ib-country-fn"><sup>1</sup> Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada <a href="/wiki/Ljudska_republika_Kitajska" title="Ljudska republika Kitajska">Kitajski</a>.</div></td></tr></tbody></table> <p><b>Združene države Amerike</b> (tudi <b>Združene države</b>, <b>ZDA</b>; angleško <i><b>United States of America</b></i> <span class="IPA nowrap" lang="und-Latn-fonipa" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)">[juːˈnaɪ.təd<span class="wrap"> </span>ˈsteɪʦ<span class="wrap"> </span>əv<span class="wrap"> </span>əˈmɛ.ɻɪ.kə]</span>) so <a href="/wiki/Zvezna_dr%C5%BEava" title="Zvezna država">zvezna</a> republika v <a href="/wiki/Severna_Amerika" title="Severna Amerika">Severni Ameriki</a>, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza med <a href="/wiki/Atlantik" class="mw-redirect" title="Atlantik">Atlantikom</a> na vzhodu ter <a href="/wiki/Tihi_ocean" title="Tihi ocean">Tihim oceanom</a> na zahodu in si deli severno mejo s <a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanado</a> ter južno z <a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehiko</a>. Njena prestolnica je <a href="/wiki/Washington,_D.C." title="Washington, D.C.">Washington, D.C.</a> </p><p>Deželo zaznamuje več hiosnovnih dejavnikov: <a href="/wiki/Geografija" title="Geografija">geografske</a> značilnosti te tretje največje države na svetu, <a href="/wiki/Zgodovina" title="Zgodovina">zgodovina</a>, ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja <a href="/wiki/Dru%C5%BEba" title="Družba">družbo</a>, <a href="/wiki/Kultura" title="Kultura">kultura</a> s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, <a href="/wiki/Gospodarstvo" title="Gospodarstvo">gospodarstvo</a> in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na <a href="/wiki/Vojska" title="Vojska">vojaški</a>, gospodarski, kulturni in <a href="/wiki/Politika" title="Politika">politični</a> ravni v svetu, je po propadu <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjetske zveze</a> govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni <a href="/wiki/Supersila" class="mw-redirect" title="Supersila">supersili</a>. </p><p>Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto <i><a href="/wiki/E_Pluribus_Unum" title="E Pluribus Unum">E Pluribus Unum</a></i> (slovensko <i>Iz mnogih eno</i>). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13 <a href="/wiki/Britanija" class="mw-redirect" title="Britanija">britanskih</a> kolonij v Severni Ameriki med <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ka_revolucija" class="mw-redirect" title="Ameriška revolucija">ameriško revolucijo</a>, nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati mase <a href="/w/index.php?title=Migrant&action=edit&redlink=1" class="new" title="Migrant (stran ne obstaja)">migrantov</a>. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim dežela <a href="/wiki/Imigracija" class="mw-redirect" title="Imigracija">imigrantov</a>, ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev v <a href="/wiki/Nacija" title="Nacija">nacionalno</a> celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno v <a href="/wiki/Deklaracija_neodvisnosti_ZDA" class="mw-redirect" title="Deklaracija neodvisnosti ZDA">deklaraciji neodvisnosti</a> ter v <a href="/wiki/Ustava_ZDA" class="mw-redirect" title="Ustava ZDA">Ustavi ZDA</a>. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«. </p><p>Pojem »Amerika« je bil oblikovan v zgodnjem <a href="/wiki/16._stoletje" title="16. stoletje">16. stoletju</a>, in sicer po <a href="/wiki/Amerigo_Vespucci" title="Amerigo Vespucci">Amerigu Vespucciju</a>, <a href="/wiki/Italija" title="Italija">italijanskem</a> raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Amerika" title="Južna Amerika">Južne Amerike</a> in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta 1776. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleško <i>United States</i>), ZDA (angleško <i>USA</i>), v angleščini tudi <i>The States</i> ali <i>US</i>, v svetu <a href="/wiki/Zahodna_kultura" class="mw-redirect" title="Zahodna kultura">zahodne kulture</a> pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen naziv <i><a href="/wiki/Columbia" class="mw-redirect mw-disambig" title="Columbia">Columbia</a></i>. Prebivalci ZDA so označeni za <a href="/wiki/Ameri%C4%8Dani" title="Američani">Američane</a>, to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik. </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Geografija">Geografija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Geografija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Geografija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Geografija_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Geografija Združenih držav Amerike">Geografija Združenih držav Amerike</a></i></dd></dl> <p>Združene države merijo skoraj 10 milijonov km<sup>2</sup> in si tako z <a href="/wiki/Ljudska_republika_Kitajska" title="Ljudska republika Kitajska">LR Kitajsko</a>, glede na razlikujoče se podatke o površini slednje, izmenjujejo tretje mesto na <a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_povr%C5%A1ini" class="mw-redirect" title="Seznam držav po površini">spisku svetovnih držav po površini</a>. Celotno državo sestavlja 50 <a href="/wiki/Zvezne_dr%C5%BEave_ZDA" class="mw-redirect" title="Zvezne države ZDA">zveznih držav</a> (<a href="/wiki/Celinske_ZDA" class="mw-redirect" title="Celinske ZDA">48 geografsko soležnih</a> in 2 izolirani) in odvisni teritoriji <a href="/wiki/Puerto_Rico" class="mw-redirect" title="Puerto Rico">Puerto Rico</a>, <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_Devi%C5%A1ki_otoki" class="mw-redirect" title="Ameriški Deviški otoki">Ameriški Deviški otoki</a>, <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ka_Samoa" title="Ameriška Samoa">Ameriška Samoa</a> in <a href="/wiki/Guam" class="mw-redirect" title="Guam">Guam</a>. Zvezne države so praviloma razdeljene na <a href="/wiki/Okro%C5%BEja_ZDA" class="mw-redirect" title="Okrožja ZDA">okrožja</a>. </p><p>Populacija države šteje več kot 303 milijone ljudi, kar pomeni tretjo državo na svetu po številu prebivalcev. Koncentracije teh so v urbanih področjih, zlasti na zahodni in vzhodni obali – ta je lokacija obsežnega <a href="/w/index.php?title=Somestje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Somestje (stran ne obstaja)">somestja</a> <a href="/wiki/BosWash" class="mw-redirect" title="BosWash">BosWash</a>. </p><p>Geografija je imela in ima bistven vpliv pri razvoju države. V tem smislu sta pomembna obilica <a href="/w/index.php?title=Naravna_bogastva&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naravna bogastva (stran ne obstaja)">naravnih bogastev</a> in razvejano <a href="/w/index.php?title=Vodovje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vodovje (stran ne obstaja)">vodno</a> omrežje, pa dobri splošni pogoji za <a href="/wiki/Kmetijstvo" title="Kmetijstvo">kmetovanje</a>, kar Združenim državam omogoča vodilno vlogo pri proizvodnji svetovne hrane. Hiter razvoj in eksploatacija <a href="/wiki/Naravno_okolje" title="Naravno okolje">okolja</a> povzročata pereče okoljske težave, ZDA med drugim prednjačijo pri izpustu <a href="/wiki/Ogljikov_dioksid" title="Ogljikov dioksid">ogljikovega dioksida</a> v <a href="/wiki/Ozra%C4%8Dje" title="Ozračje">ozračje</a> – 20 % svetovnih emisij. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Površje"><span id="Povr.C5.A1je"></span>Površje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Površje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Površje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:USA_topo_en.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2d/USA_topo_en.jpg/300px-USA_topo_en.jpg" decoding="async" width="300" height="204" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2d/USA_topo_en.jpg/450px-USA_topo_en.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2d/USA_topo_en.jpg/600px-USA_topo_en.jpg 2x" data-file-width="2980" data-file-height="2031" /></a><figcaption><b>Topografska karta ZDA</b><br />Jasno so vidne razlike med uravnjenim vzhodom in goratim zahodom države</figcaption></figure> <p>Vzhodni deli ZDA se nahajajo na geološko starih nižinah, medtem ko so zahodne regije mlajše in neuravnane. </p><p>Priobalne ravnice <a href="/wiki/Atlantik" class="mw-redirect" title="Atlantik">Atlantika</a> se proti zahodu dvigujejo v staro <a href="/wiki/Apala%C4%8Di" title="Apalači">apalaško</a> gorovje, ki je nizka, a pomembna naravna pregrada med obalo in osrčjem celine. Onkraj nje leži rodovitno porečje <a href="/wiki/Mississippi" class="mw-redirect" title="Mississippi">Mississippija</a> in <a href="/wiki/Velika_jezera" title="Velika jezera">Velika jezera</a>, ogromna zaloga <a href="/w/index.php?title=Sladka_voda&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sladka voda (stran ne obstaja)">sladke vode</a> <a href="/wiki/Ledenik" title="Ledenik">ledeniškega</a> nastanka. Še dalje proti zahodu se le počasi dvigajo planjave <a href="/w/index.php?title=Veliko_ni%C5%BEavje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Veliko nižavje (stran ne obstaja)">Velikega nižavja</a>, ki ob vznožju <a href="/wiki/Skalno_gorovje" title="Skalno gorovje">Skalnega gorovja</a> na svojem zahodu dosežejo nadmorsko višino dveh kilometrov. Nižavje je le mestoma prekinjeno z vzpetinami gorskih verig <a href="/w/index.php?title=Ozark&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ozark (stran ne obstaja)">Ozark</a> in <a href="/w/index.php?title=Ouachita&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ouachita (stran ne obstaja)">Ouachita</a>. Skalno gorovje s slemenitvijo sever-jug poteka prek države iz <a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanade</a> in do <a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehike</a> čez celotne zahodne Združene države. Ob zahodnih vznožjih je najti medgorske planote, ki so kljub imenu razmeroma razgibane.<sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Na njihovem jugu leži <a href="/wiki/Pu%C5%A1%C4%8Dava" title="Puščava">puščavski</a> svet. Te predele od zahodne obale ločujeta verigi <a href="/wiki/Kaskadsko_gorovje" class="mw-redirect" title="Kaskadsko gorovje">Kaskadskega gorovja</a> in <a href="/w/index.php?title=Sierra_Nevada_(ZDA)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sierra Nevada (ZDA) (stran ne obstaja)">Sierre Nevade</a>, v okviru katere se vzpenja tudi najvišji vrh geografsko soležnih ZDA. Med obema gorovjema je tudi nizka <a href="/w/index.php?title=Velika_kotlina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Velika kotlina (stran ne obstaja)">Velika kotlina</a> z najglobljo točko 86 metrov pod morsko gladino. Povsem na zahodu se ob obalah <a href="/wiki/Tihi_ocean" title="Tihi ocean">Pacifika</a> vlečejo doline in manjša gorovja <a href="/w/index.php?title=Pacifi%C5%A1ki_severozahod&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pacifiški severozahod (stran ne obstaja)">pacifiškega severozahoda</a>. </p><p><a href="/wiki/Aljaska" title="Aljaska">Aljasko</a> zaznamujejo visoka gorovja in nekoliko uravnjenih površij oziroma svet <a href="/wiki/Tundra" title="Tundra">tundre</a>; priobalni otoki so <a href="/wiki/Ognjenik" title="Ognjenik">ognjeniškega</a> nastanka. Takšen je tudi <a href="/wiki/Arhipelag_Chilo%C3%A9" title="Arhipelag Chiloé">arhipelag</a> <a href="/wiki/Havaji" title="Havaji">Havaji</a> v <a href="/wiki/Tihi_ocean" title="Tihi ocean">Tihem oceanu</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vodovje">Vodovje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Vodovje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vodovje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Prvi evropski priseljenci so ameriško celino našli ravno po potovanju prek <a href="/wiki/Morje" title="Morje">morja</a>. Od takrat dalje pa so bili življenjsko in razvojno odvisni od mnogih <a href="/wiki/Reka" title="Reka">rek</a> ter <a href="/wiki/Jezero" title="Jezero">jezer</a> v Ameriki: <a href="/wiki/Mississippi" class="mw-redirect" title="Mississippi">Mississippi</a>, <a href="/wiki/Reka_svetega_Lovrenca" title="Reka svetega Lovrenca">Sveti Lovrenc</a>, <a href="/wiki/Velika_jezera" title="Velika jezera">Velika jezera</a>, <a href="/wiki/Missouri_(reka)" class="mw-redirect" title="Missouri (reka)">Missouri</a> itn. Vse velike reke države tečejo pretežno na jug in so tako za razliko od za primer <a href="/wiki/Sibirija" title="Sibirija">sibirskih</a> rek primerne za plovbo, saj v spodnjem toku niso zaledenele in tako prepuščajo <a href="/wiki/Plavje" title="Plavje">plavje</a>, sproščajo vodotok in omogočajo uporabo plovil. </p> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:USA_10187_Horseshoe_Bend_Luca_Galuzzi_2007.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/USA_10187_Horseshoe_Bend_Luca_Galuzzi_2007.jpg/300px-USA_10187_Horseshoe_Bend_Luca_Galuzzi_2007.jpg" decoding="async" width="300" height="200" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/USA_10187_Horseshoe_Bend_Luca_Galuzzi_2007.jpg/450px-USA_10187_Horseshoe_Bend_Luca_Galuzzi_2007.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/USA_10187_Horseshoe_Bend_Luca_Galuzzi_2007.jpg/600px-USA_10187_Horseshoe_Bend_Luca_Galuzzi_2007.jpg 2x" data-file-width="2000" data-file-height="1333" /></a><figcaption><b>Rečni meander v <a href="/wiki/Arizona" title="Arizona">Arizoni</a></b><br />Reka <a href="/wiki/Kolorado_(reka)" title="Kolorado (reka)">Kolorado</a> na svoji poti prek sušnega jugozahoda ZDA erodira podlago in ustvarja zanjo značilne globoke kanjone</figcaption></figure> <p><a href="/wiki/Misisipi" title="Misisipi">Misisipi</a> je najdaljša reka Združenih držav; pomembna je za nastanek mnogih mest kot posledice selitev prebivalcev od njenega ustja v notranjost celine. Njeni večji pritoki so <a href="/wiki/Ohio_(reka)" title="Ohio (reka)">Ohio</a>, <a href="/wiki/Missouri_(reka)" class="mw-redirect" title="Missouri (reka)">Missouri</a>, <a href="/wiki/Tennessee_(reka)" title="Tennessee (reka)">Tennessee</a>, <a href="/wiki/Rde%C4%8Da_reka" title="Rdeča reka">Rdeča reka</a> in <a href="/wiki/Illinois_(reka)" title="Illinois (reka)">Illinois</a>. V <a href="/wiki/Mehi%C5%A1ki_zaliv" title="Mehiški zaliv">Mehiški zaliv</a> se pretaka tudi <a href="/wiki/Rio_Grande" title="Rio Grande">Rio Grande</a>, reka, bistvena za sušne južne predele ZDA in Mehiko. V njenem porečju je ob sodobnem sodelovanju Mehike in ZDA prišlo do razcveta gospodarstva. Reka <a href="/wiki/Kolorado_(reka)" title="Kolorado (reka)">Kolorado</a> se izliva v <a href="/wiki/Kalifornijski_zaliv" title="Kalifornijski zaliv">Kalifornijski zaliv</a>, znana je po svojem oblikovanju <a href="/wiki/Geomorfologija" title="Geomorfologija">geomorfološko</a> zanimivih <a href="/wiki/Kanjon" title="Kanjon">kanjonov</a> na <a href="/w/index.php?title=Koloradska_planota&action=edit&redlink=1" class="new" title="Koloradska planota (stran ne obstaja)">Koloradski planoti</a>. Za bogato zvezno državo <a href="/wiki/Kalifornija" title="Kalifornija">Kalifornijo</a> sta pomembni reki <a href="/w/index.php?title=Sacramento_(reka)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sacramento (reka) (stran ne obstaja)">Sacramento</a> in <a href="/w/index.php?title=San_Joaquin&action=edit&redlink=1" class="new" title="San Joaquin (stran ne obstaja)">San Joaquin</a>. Vode severozahoda se odmakajo skozi vodotok <a href="/wiki/Columbia_(reka)" class="mw-redirect" title="Columbia (reka)">Columbia</a> in njegov pritok <a href="/wiki/Snake_River" class="mw-redirect" title="Snake River">Snake River</a>. Ti reki imata velik strmec in pretok, kar ju odlikuje z največjim hidroelektričnim potencialom v ZDA. </p><p><a href="/wiki/Jukon_(reka)" title="Jukon (reka)">Jukon</a> je velika reka na Aljaski, ki se izliva v <a href="/wiki/Beringovo_morje" title="Beringovo morje">Beringovo morje</a>, človeku je služila kot sredstvo zgodnjih potovanj <a href="/w/index.php?title=Rudosledec&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rudosledec (stran ne obstaja)">rudosledcev</a> v notranjost <a href="/wiki/De%C5%BEela" title="Dežela">dežele</a>. </p><p><a href="/wiki/Velika_jezera" title="Velika jezera">Velika jezera</a> na <a href="/w/index.php?title=Srednji_zahod_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Srednji zahod ZDA (stran ne obstaja)">srednjem zahodu ZDA</a> so po površini največje sladkovodno telo sveta. Njih kotanje so ostanki <a href="/wiki/Pleistocen" title="Pleistocen">pleistocenske</a> poledenitve. Jezera so z oceanom povezana prek <a href="/wiki/Reka_svetega_Lovrenca" title="Reka svetega Lovrenca">reke Svetega Lovrenca</a>, zgrajenih pa je tudi več kanalov, najstarejši izmed njih <a href="/w/index.php?title=Kanal_Erie&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kanal Erie (stran ne obstaja)">kanal Erie</a>. <a href="/wiki/Veliko_slano_jezero" title="Veliko slano jezero">Veliko slano jezero</a> je kotanja v <a href="/w/index.php?title=Velika_kotlina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Velika kotlina (stran ne obstaja)">Veliki kotlini</a> na zahodu države, ravno tako pleistocenskega izvora. Zaradi neodtočne kotanje je jezero znano po veliki vsebnosti <a href="/wiki/Sol" title="Sol">soli</a>. </p><p>Združene države Amerike premorejo 19.924 km obal, ki potekajo ob dveh oceanih in Mehiškem zalivu. Kopnino obdaja 12 morskih milj <a href="/w/index.php?title=Teritorialno_morje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Teritorialno morje (stran ne obstaja)">teritorialnega morja</a> in 200 morskih milj <a href="/w/index.php?title=Morski_gospodarski_pas&action=edit&redlink=1" class="new" title="Morski gospodarski pas (stran ne obstaja)">gospodarskega pasu</a>. </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Gulf_Intracoastal_Waterway_Galveston_Bay.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/Gulf_Intracoastal_Waterway_Galveston_Bay.jpg/300px-Gulf_Intracoastal_Waterway_Galveston_Bay.jpg" decoding="async" width="300" height="200" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/Gulf_Intracoastal_Waterway_Galveston_Bay.jpg/450px-Gulf_Intracoastal_Waterway_Galveston_Bay.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8c/Gulf_Intracoastal_Waterway_Galveston_Bay.jpg/600px-Gulf_Intracoastal_Waterway_Galveston_Bay.jpg 2x" data-file-width="1500" data-file-height="1001" /></a><figcaption><a href="/w/index.php?title=Gulf_Intracoastal_Waterway&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gulf Intracoastal Waterway (stran ne obstaja)">Gulf Intracoastal Waterway</a> je priobalna vodna prometnica, ki poteka med pristanišči 1700 km vzdolž obal <a href="/wiki/Mehi%C5%A1ki_zaliv" title="Mehiški zaliv">Mehiškega zaliva</a>, večinoma v zavetju <a href="/w/index.php?title=Zemeljska_kosa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zemeljska kosa (stran ne obstaja)">zemeljskih kos</a> in drugih naravnih preprek morju</figcaption></figure> <p>Ob celotnih vzhodnih ZDA se vleče priobalna ravnica <a href="/wiki/Atlantik" class="mw-redirect" title="Atlantik">Atlantika</a> z mnogo <a href="/w/index.php?title=Zemeljska_kosa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zemeljska kosa (stran ne obstaja)">zemeljskimi kosami</a>. To je prizorišče najzgodnejših naselitev evropskih priseljencev, prve izmed njih v <a href="/w/index.php?title=Jamestown&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jamestown (stran ne obstaja)">Jamestownu</a> leta <a href="/wiki/1607" title="1607">1607</a>. Vodna pot <i><a href="/w/index.php?title=Atlantic_Intracoastal_Waterway&action=edit&redlink=1" class="new" title="Atlantic Intracoastal Waterway (stran ne obstaja)">Atlantic Intracoastal Waterway</a></i> po priobalnih vodah povezuje kraje od <a href="/wiki/Boston,_Massachusetts" title="Boston, Massachusetts">Bostona</a> na severu do <a href="/w/index.php?title=Key_West&action=edit&redlink=1" class="new" title="Key West (stran ne obstaja)">Key Westa</a> na južnem, <a href="/wiki/Florida" title="Florida">floridskem</a> koncu atlantske obale. Na njenem severu pa se je skozi <a href="/wiki/Zgodovina_ZDA" class="mw-redirect" title="Zgodovina ZDA">zgodovino ZDA</a> oblikoval zajeten <a href="/w/index.php?title=Megalopolis&action=edit&redlink=1" class="new" title="Megalopolis (stran ne obstaja)">megalopolis</a> <a href="/wiki/BosWash" class="mw-redirect" title="BosWash">BosWash</a>. Več kot 2.500 kilometrov dolga obala <a href="/wiki/Mehi%C5%A1ki_zaliv" title="Mehiški zaliv">Mehiškega zaliva</a> je nizka in <a href="/wiki/Laguna" title="Laguna">lagunastega</a> tipa, z izjemo območja Mississippijeve <a href="/wiki/Delta" title="Delta">delte</a>. Zaznamujejo jo dolge zemeljske kose, pretežno znotraj katerih poteka vodna prometnica <i><a href="/w/index.php?title=Gulf_Intracoastal_Waterway&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gulf Intracoastal Waterway (stran ne obstaja)">Gulf Intracoastal Waterway</a></i>. Pred obalo ležijo gospodarsko pomembne razsežne zaloge <a href="/wiki/Zemeljski_plin" title="Zemeljski plin">zemeljskega plina</a> in <a href="/wiki/Nafta" title="Nafta">nafte</a>. Regija je bila mnogo časa pod nadzorom <a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Špancev</a> in <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francozov</a>, kasneje so si ZDA priključile <a href="/wiki/Teksas" title="Teksas">Teksas</a>. Za razliko od prej omenjenih je zelo razgibana dobrih 2 tisoč kilometrov dolga <a href="/wiki/Pacifik" class="mw-redirect" title="Pacifik">pacifiška</a> obala s pripadajočim gorskim pasom. Nekoliko bolj uravnjena je na jugu, medtem ko jo na severu členi množica <a href="/wiki/Zaliv" title="Zaliv">zalivov</a>, <a href="/wiki/Fjord" title="Fjord">fjordov</a>, <a href="/wiki/Polotok" title="Polotok">polotokov</a> in <a href="/wiki/Otok" title="Otok">otokov</a>. Naravnogeografska značilnost te obale so silovite oceanske nevihte in velika namočenost severozahodnih predelov države, pa tudi potresi zaradi lege na <a href="/wiki/Pacifi%C5%A1ki_ognjeni_obro%C4%8D" title="Pacifiški ognjeni obroč">Pacifiškem ognjenem obroču</a>. Tamkajšnji svet je demografski razvoj doživel šele v <a href="/wiki/20._stoletje" title="20. stoletje">20. stoletju</a>. </p><p>Obale Aljaske ob Pacifiškem in <a href="/wiki/Arkti%C4%8Dni_ocean" title="Arktični ocean">Arktičnem oceanu</a> so globoko razčlenjene, ob njih leži večina naselij te zvezne države. Posebna lastnost obale Havajev so <a href="/wiki/Koralni_greben" title="Koralni greben">koralni grebeni</a> in njen velik pomen v smislu <a href="/wiki/Promet" title="Promet">prometnih</a> povezav. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Podnebje">Podnebje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Podnebje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Podnebje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Velika država in odmaknjenost nekaterih njenih predelov sestavljata pester mozaik različnih <a href="/wiki/Podnebje" title="Podnebje">podnebnih</a> tipov: <a href="/wiki/Aljaska" title="Aljaska">Aljaska</a> je ena izmed svetovnih regij z najbolj ostrim in hladnim podnebjem, medtem ko je <a href="/wiki/Havaji" title="Havaji">havajsko</a> povprečno vreme vlažno in <a href="/w/index.php?title=Tropsko_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tropsko podnebje (stran ne obstaja)">tropsko</a>. Slemenitev glavnih gorskih verig ZDA od severa proti jugu ne preprečuje hladnim severnim zračnim masam na eni ter toplim južnim na drugi strani, da bi često prodirale daleč v zase neznačilne geografske širine.<sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Average_precipitation_in_the_lower_48_states_of_the_USA.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Average_precipitation_in_the_lower_48_states_of_the_USA.png/300px-Average_precipitation_in_the_lower_48_states_of_the_USA.png" decoding="async" width="300" height="202" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Average_precipitation_in_the_lower_48_states_of_the_USA.png/450px-Average_precipitation_in_the_lower_48_states_of_the_USA.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Average_precipitation_in_the_lower_48_states_of_the_USA.png/600px-Average_precipitation_in_the_lower_48_states_of_the_USA.png 2x" data-file-width="2785" data-file-height="1873" /></a><figcaption><b>Karta povprečne količine padavin</b><br />100. zahodni poldnevnik, ki loči državo na sušni zahod in namočeni vzhod, deli ZDA po sredini na dve polovici</figcaption></figure> <p>Najbolj poznana podnebna delitev Združenih držav je na vlažni vzhod dežele in suhi zahod, ki ju ločuje črta 100° z.g.š. (<a href="/w/index.php?title=Mrtva_%C4%8Drta&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mrtva črta (stran ne obstaja)">mrtva črta</a>). V prvem podnebju so padavine obilne; v severnem delu je <a href="/wiki/Zima" title="Zima">pozimi</a> mnogo <a href="/wiki/Sneg" title="Sneg">snega</a> in mraz, medtem ko je južni del zaznamovan z vročimi <a href="/wiki/Poletje" title="Poletje">poletji</a> in deževje skozi vse leto. Dovolj velika stopnja vlage je tu spodbudila tradicionalno ameriško <a href="/wiki/Kmetijstvo" title="Kmetijstvo">kmetijstvo</a>, ki je iztrebilo večino nekoč mogočnih <a href="/wiki/Gozd" title="Gozd">gozdov</a>; danes so ti ponekod obnovljeni, na drugih mestih pa se je <a href="/wiki/Prst_(pedologija)" title="Prst (pedologija)">prst</a> posledično degradirala in postala neprimerna za rast gozdov ali <a href="/wiki/Poljedelstvo" class="mw-redirect" title="Poljedelstvo">poljedelstvo</a>. Temu vzhodnemu vlažnemu pasu sledi prehodni pas okoli mrtve črte, kjer tradicionalno najdejo svoje mesto visokotravne <a href="/wiki/Prerija" title="Prerija">prerije</a>, te se proti zahodu spreminjajo v <a href="/wiki/Stepa" title="Stepa">stepe</a> z nizko <a href="/wiki/Trava" class="mw-redirect" title="Trava">travo</a>. Naravnega rastja je danes tudi tu malo zaradi gojenja <a href="/w/index.php?title=Kulturne_rastline&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kulturne rastline (stran ne obstaja)">kulturnih rastlin</a>, zlasti <a href="/wiki/P%C5%A1enica" title="Pšenica">pšenice</a>. Suhi zahod države pa ni sposoben vzgajati kulturnih posevkov brez namakanja, saj nekateri (puščavski) predeli dobijo manj od 125 milimetrov padavin letno. V tej regiji zato med kmetijskimi panogami prevladuje <a href="/wiki/%C5%BDivinoreja" title="Živinoreja">živinoreja</a>. Podnebna izjema zahodnih ZDA je <a href="/wiki/Kaskadno_gorovje" title="Kaskadno gorovje">Kaskadno gorovje</a> in <a href="/w/index.php?title=Pacifi%C5%A1ka_gorska_veriga&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pacifiška gorska veriga (stran ne obstaja)">Pacifiška gorska veriga</a>, ki se napajata z zajetnimi <a href="/wiki/Orografske_padavine" class="mw-redirect" title="Orografske padavine">orografskimi padavinami</a>, izhajajočimi iznad Pacifika. Ta področja zato zaznamujejo obsežni <a href="/wiki/Iglasti_gozd" title="Iglasti gozd">iglasti gozdovi</a>. </p><p>Lastnosti prsti so tesno povezane z razporeditvijo <a href="/w/index.php?title=Klimatski_pasovi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Klimatski pasovi (stran ne obstaja)">klimatskih pasov</a>, kar še posebno velja za Združene države. Nerodovitni <a href="/wiki/Podzol" title="Podzol">podzoli</a> so prisotni v hladnih celinskih podnebnih območjih, ravno tako nerodovitne <a href="/w/index.php?title=Lateritske_prsti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lateritske prsti (stran ne obstaja)">lateritske prsti</a> je najti v bolj vlažnih in toplih podnebjih; <a href="/w/index.php?title=%C4%8Cernozjomi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Černozjomi (stran ne obstaja)">černozjomi</a>, ki so zelo bogati in rodovitni, pa prekrivajo tla zahodno od vlažnega vzhodnega dela države. </p><p>Regionalizacija po tipih podnebja je praviloma oblikovana na sledeč način: vlažno <a href="/w/index.php?title=Celinsko_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Celinsko podnebje (stran ne obstaja)">celinsko podnebje</a> severovzhoda in vlažno <a href="/w/index.php?title=Subtropsko_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Subtropsko podnebje (stran ne obstaja)">subtropsko</a> jugovzhoda; <a href="/w/index.php?title=Polsuho_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Polsuho podnebje (stran ne obstaja)">polsuho podnebje</a> v Velikem nižavju zahodno od mrtve črte; suho <a href="/w/index.php?title=Pu%C5%A1%C4%8Davsko_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Puščavsko podnebje (stran ne obstaja)">puščavsko podnebje</a> jugozahoda; <a href="/wiki/Sredozemsko_podnebje" title="Sredozemsko podnebje">sredozemsko podnebje</a> v <a href="/wiki/Kalifornija" title="Kalifornija">Kaliforniji</a>; <a href="/w/index.php?title=Oceansko_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oceansko podnebje (stran ne obstaja)">oceansko podnebje</a> ob zahodni obali severno od sredozemskega podnebnega pasu; <a href="/w/index.php?title=Subarkti%C4%8Dno_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Subarktično podnebje (stran ne obstaja)">subarktično</a> v notranjosti in <a href="/w/index.php?title=Polarno_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Polarno podnebje (stran ne obstaja)">polarno podnebje</a> onkraj <a href="/wiki/Polarni_krog" class="mw-redirect" title="Polarni krog">polarnega kroga</a> na Aljaski; ter tropsko podnebje Havajev. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Poselitev">Poselitev</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Poselitev" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Poselitev"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:USA-2000-population-density.gif" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/90/USA-2000-population-density.gif/300px-USA-2000-population-density.gif" decoding="async" width="300" height="196" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/90/USA-2000-population-density.gif/450px-USA-2000-population-density.gif 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/90/USA-2000-population-density.gif/600px-USA-2000-population-density.gif 2x" data-file-width="907" data-file-height="592" /></a><figcaption><b>Karta gostote prebivalstva po okrožjih ZDA</b><br />Tudi upodobitev gostote prebivalstva v ZDA prikazuje jasno delitev vzhodne in zahodne polovice države; najgosteje naseljeno območje je somestje <a href="/wiki/BosWash" class="mw-redirect" title="BosWash">BosWash</a> na severovzhodu dežele, sledita pa mu urbanizirana pasova ob Tihem oceanu in Mehiškem zalivu</figcaption></figure> <p>Prebivalstvo je v največji meri naseljeno ob obalah oceanov: več kot tretjina slednjega ob <a href="/wiki/Atlantik" class="mw-redirect" title="Atlantik">Atlantiku</a>, približno šestina vzdolž <a href="/wiki/Pacifik" class="mw-redirect" title="Pacifik">Pacifika</a> in slaba sedmina ob obalah <a href="/wiki/Mehi%C5%A1ki_zaliv" title="Mehiški zaliv">Mehiškega zaliva</a>. Tudi megalopolis, največja regija zgoščene poselitve, leži ob obali. Poselitev je najredkejša v agrarnem <a href="/w/index.php?title=Veliko_ni%C5%BEavje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Veliko nižavje (stran ne obstaja)">Velikem nižavju</a>, saj tehnološko razvito kmetijstvo terja le malo delovne sile, medtem ko je večina Američanov zaposlenih v storitvenih dejavnostih urbanih področij. </p><p>Za ameriški narod je značilna visoka stopnja mobilnosti. Posledično se vzorci poselitve spreminjajo hitro, v drugi polovici minulega stoletja gre v tem smislu za zgoščevanje prebivalstva v jugovzhodnih področjih ZDA ter ob Pacifiku, medtem ko industrijska mesta <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ki_severovzhod&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriški severovzhod (stran ne obstaja)">starega severovzhoda</a> in <a href="/wiki/Velika_jezera" title="Velika jezera">Velikih jezer</a> izgubljajo tako svoj pomen kot prebivalstvo (<a href="/w/index.php?title=Pas_rje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pas rje (stran ne obstaja)">pas rje</a>). Tu izstopajo posamezna stara mesta, tako npr. <a href="/wiki/New_York" title="New York">New York</a> in <a href="/wiki/Chicago" title="Chicago">Chicago</a>, ki so ohranila svojo pomembno vlogo ter so danes finančni centri države in sveta. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Urbanizacija_in_suburbanizacija">Urbanizacija in suburbanizacija</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Urbanizacija in suburbanizacija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Urbanizacija in suburbanizacija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Prvi <a href="/wiki/Popis_prebivalstva" title="Popis prebivalstva">cenzus</a> leta 1790 je zabeležil več kot 95 % <a href="/w/index.php?title=Ruralen&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ruralen (stran ne obstaja)">ruralnega</a> prebivalstva. Razmah <a href="/wiki/Urbano_obmo%C4%8Dje" title="Urbano območje">urbanih območij</a> se je pričel po letu 1830, v prej neslutene višave pa ga je poslala intenzivna <a href="/wiki/Industrijska_revolucija" title="Industrijska revolucija">industrializacija</a> poznega <a href="/wiki/19._stoletje" title="19. stoletje">19. stoletja</a>, ki je do 1990. let v urbana središča vodila več kot tri četrtine prebivalcev države. Za rast mest je bil resnično pomemben pritok tujih <a href="/wiki/Imigracija" class="mw-redirect" title="Imigracija">imigrantov</a>, ki so polnili centre, posledica pa so bili prenaseljenost, nehigiena in <a href="/wiki/Kriminal" title="Kriminal">kriminal</a>. Mesta se razvijajo še danes, a so bile meje urbanih centrov v veliki meri začrtane že v zgodnjem <a href="/wiki/20._stoletje" title="20. stoletje">20. stoletju</a>. </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:South_San_Jose_(crop).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/South_San_Jose_%28crop%29.jpg/300px-South_San_Jose_%28crop%29.jpg" decoding="async" width="300" height="192" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/South_San_Jose_%28crop%29.jpg/450px-South_San_Jose_%28crop%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/South_San_Jose_%28crop%29.jpg/600px-South_San_Jose_%28crop%29.jpg 2x" data-file-width="2048" data-file-height="1314" /></a><figcaption><b>Identične montažne hiše v predmestju <a href="/wiki/San_Jose,_Kalifornija" title="San Jose, Kalifornija">San Joseja</a></b><br /><a href="/w/index.php?title=Predmestja_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predmestja ZDA (stran ne obstaja)">Predmestne soseske</a> večinoma montažnih hiš so nespregledljiva značilnost demografske podobe ZDA že vse od obdobja po drugi svetovni vojni, ko se je v času blaginje pričela hitra gradnja naselij v prostranih neposeljenih in zelenih okolicah ameriških velemest</figcaption></figure> <p>Premožnejši sloji so se z začetkom 19. stoletja in boljšimi <a href="/wiki/Promet" title="Promet">prometnimi</a> povezavami pričeli umikati iz onesnaženih in prebivalstveno nasičenih mestnih jeder, kar je naznanilo val <a href="/w/index.php?title=Suburbanizacija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Suburbanizacija (stran ne obstaja)">suburbanizacije</a> z viškom po <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">drugi svetovni vojni</a>, ko so se z bojišč vrnili mnogi vojni veterani in je zavladala blaginja. Tako so zrasle socialno razmeroma homogene predmestne soseske z mnogokrat identičnimi hišami, kjer je bilo v času t. i. <a href="/w/index.php?title=Baby_boom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Baby boom (stran ne obstaja)">baby booma</a> opaziti množice družin z otroki. </p><p>Ljudem so v predmestja sledile tudi <a href="/w/index.php?title=Storitvene_dejavnosti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Storitvene dejavnosti (stran ne obstaja)">storitvene dejavnosti</a> – razvili so se veliki <a href="/w/index.php?title=Nakupovalni_center&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nakupovalni center (stran ne obstaja)">nakupovalni centri</a>, zaradi nižjih <a href="/wiki/Davek" title="Davek">davkov</a> in lažje dostopnosti pa so se tja umaknila tudi mnoga <a href="/wiki/Podjetje" title="Podjetje">podjetja</a>. Dostopnost predmestnih sosesk z <a href="/wiki/Javni_prevoz" title="Javni prevoz">javnim prometom</a> je bila nerazvita, zato je izbruh suburbanih okolij povzročil tudi razmah uporabe <a href="/wiki/Avtomobil" title="Avtomobil">avtomobilov</a>. Kljub vsemu imajo mestna jedra tudi danes več pomembnih socialnih funkcij.<sup id="cite_ref-7" class="reference"><a href="#cite_note-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Okolje_in_družba"><span id="Okolje_in_dru.C5.BEba"></span>Okolje in družba</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Okolje in družba" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Okolje in družba"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Že prvi evropski priseljenci so se zavedali velikih možnosti, ki jih ponujajo <a href="/w/index.php?title=Naravna_bogastva&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naravna bogastva (stran ne obstaja)">naravna bogastva</a> te dežele. Tudi zato so se ZDA hitro razvile v vodilno <a href="/wiki/Agrikultura" class="mw-redirect" title="Agrikultura">agrikulturno</a> in kasneje <a href="/wiki/Industrija" class="mw-disambig" title="Industrija">industrijsko</a> silo. Tako je človek s svojim delovanjem močno preoblikoval <a href="/wiki/Zemeljsko_povr%C5%A1je" title="Zemeljsko površje">površje</a>, gozdove severa in severovzhoda ter prerije Velikega nižavja spremenil v polja, z <a href="/wiki/Lov" title="Lov">lovom</a> pa iztrebil mnogo domorodnih živali. Izjemen negativen učinek na okolje sta imeli tudi sprva <a href="/wiki/Industrijska_revolucija" title="Industrijska revolucija">industrijska revolucija</a> in nato <a href="/w/index.php?title=Demografska_eksplozija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Demografska eksplozija (stran ne obstaja)">demografska eksplozija</a>. </p><p>Prvi znaki <a href="/wiki/Okoljevarstvo" class="mw-redirect" title="Okoljevarstvo">okoljevarstvene</a> zavesti so se v Združenih državah pojavili v drugi polovici <a href="/wiki/19._stoletje" title="19. stoletje">19. stoletja</a>, ko je vlada vzpostavila nekaj naravnih rezervatov. Kljub temu je trajalo do 60. letih <a href="/wiki/20._stoletje" title="20. stoletje">20. stoletja</a>, preden je družba ZDA širše spregovorila o okoljskih problemih. Takrat so se dogajale nekatere konvencije, povečalo se je število <a href="/wiki/Naravni_rezervat" title="Naravni rezervat">naravnih rezervatov</a>, deklarirano varovanje <a href="/wiki/Ekosistem" title="Ekosistem">ekosistemov</a> ipd. Kljub temu ostajajo tako kot v ostalem industrializiranem svetu v sedanjosti ekološke težave problem ogromnih razsežnosti in smeri. Združene države za primer proizvedejo 20 % svetovnih izpustov <a href="/wiki/Ogljikov_dioksid" title="Ogljikov dioksid">ogljikovega dioksida</a> v <a href="/wiki/Ozra%C4%8Dje" title="Ozračje">atmosfero</a>, a se kljub temu nočejo zavezati <a href="/wiki/Kjotski_protokol" title="Kjotski protokol">Kjotskemu protokolu</a>. </p><p><a href="/wiki/Indijanci" class="mw-redirect" title="Indijanci">Indijanski</a> naseljenci so imeli le minimalen vpliv pri spreminjanju podobe okolja – bili so <a href="/wiki/Nomadi" title="Nomadi">nomadi</a> in nekoliko kasneje živeli v majhnih vaseh. Prihod Evropejcev je pomenil naselitev vzhodne obale, od tod pa so lovci in avanturisti potovali v notranjost celine ter poročali o ogromnih rodovitnih površinah, <a href="/wiki/Zlato" title="Zlato">zlatu</a> in <a href="/wiki/Srebro" title="Srebro">srebru</a> ter obilici <a href="/wiki/Divjad" title="Divjad">divjadi</a>. Vse je privabilo pionirske kmete in množine lovcev, ki so izsekavali gozdove, drastično zmanjševali število živali ter gradili več in več naselbin. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Farmer_walking_in_dust_storm_Cimarron_County_Oklahoma2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Farmer_walking_in_dust_storm_Cimarron_County_Oklahoma2.jpg/300px-Farmer_walking_in_dust_storm_Cimarron_County_Oklahoma2.jpg" decoding="async" width="300" height="293" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Farmer_walking_in_dust_storm_Cimarron_County_Oklahoma2.jpg/450px-Farmer_walking_in_dust_storm_Cimarron_County_Oklahoma2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Farmer_walking_in_dust_storm_Cimarron_County_Oklahoma2.jpg/600px-Farmer_walking_in_dust_storm_Cimarron_County_Oklahoma2.jpg 2x" data-file-width="7284" data-file-height="7120" /></a><figcaption><b>Dust Bowl: oče in sinova v peščenem viharju</b><br />Dolgo sušno obdobje in serija peščenih viharjev, imenovano <a href="/wiki/Dust_Bowl" title="Dust Bowl">Dust Bowl</a>, je v tridesetih letih 20. stoletja pustošilo po ameriških prerijah in tudi zaradi delovanja človeka povzročilo ekološko ter agrikulturno škodo, ki je kasneje in vkup z drugimi dogodki vzbudila ekološko zavest druge polovice 20. stoletja</figcaption></figure> <p>V tridesetih letih <a href="/wiki/19._stoletje" title="19. stoletje">19. stoletja</a> so bili pripadniki <a href="/w/index.php?title=Transcendentalizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Transcendentalizem (stran ne obstaja)">transcendentalizma</a> tisti, ki so – navkljub neugodni družbeni miselnosti – spregovorili o okolju kot vrednoti. Ustanovitev prvega svetovnega <a href="/wiki/Narodni_park" title="Narodni park">narodnega parka</a> <a href="/wiki/Yellowstone" class="mw-redirect" title="Yellowstone">Yellowstone</a> 1872. leta je sicer terjala še precej časa, resni negativni učinki razuzdanega ravnanja z okoljem pa so se nato pokazali v obliki dolgotrajne <a href="/wiki/Su%C5%A1a" title="Suša">suše</a> in degradacije rodovitnih področij v času <a href="/wiki/Dust_Bowl" title="Dust Bowl">Dust Bowla</a> tridesetih let minulega stoletja. Okolje je nadalje prizadel industrijski razmah po <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">drugi svetovni vojni</a> in hitro množenje prebivalstva s fenomenom <a href="/w/index.php?title=Baby_boom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Baby boom (stran ne obstaja)">baby boom</a> – posledice so bile koncentrirane količine <a href="/wiki/Smog" title="Smog">smoga</a>, industrijski ter kmetijski odpadki idr., najbolj pereče na industrijskem severovzhodu države. </p><p>Leta 1962 je knjiga <i><a href="/wiki/Nema_pomlad" title="Nema pomlad">Nema pomlad</a></i> prevetrila miselnost ljudi, takisto neugodni rezultati znanstvenih raziskav. Svoj delež k zaskrbljenosti ljudi sta prispevali tudi »goreča reka« <a href="/w/index.php?title=Cuyahoga&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cuyahoga (stran ne obstaja)">Cuyahoga</a> leta 1969 in <a href="/w/index.php?title=Jedrska_nesre%C4%8Da&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jedrska nesreča (stran ne obstaja)">jedrska nesreča</a> na <a href="/wiki/Jedrska_elektrarna_Otok_treh_milj" title="Jedrska elektrarna Otok treh milj">Otoku treh milj</a> deset let kasneje. Od takrat dalje je mnogo razprave o okoljevarstvu, ki pa tudi danes ne obrodi učinkovitih sredstev boja proti degradaciji naravnega okolja. Neučinkovitost je v splošnem rezultat človekove želje po življenjskem udobju, posebej za ZDA pa so značilni nenehni spori med gospodarstveniki in zagovorniki idej o varovanju okolja. Prvi namreč v omejevanju eksploatacije naravnih virov vidijo oviro svojemu gospodarskemu razvoju in njihovo nasprotovanje je temeljito že vse od pričetkov sodobne ekološke zavesti v drugi polovici 20. stoletja: <a href="/w/index.php?title=Sagebrush_Rebellion&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sagebrush Rebellion (stran ne obstaja)">Sagebrush Rebellion</a> na zahodu Združenih držav je podprl <a href="/wiki/Ronald_Reagan" title="Ronald Reagan">Ronalda Reagana</a>, ki se je leta <a href="/wiki/1981" title="1981">1981</a> s konservativnimi idejami povzpel na predsedniško mesto ter aktivno ukrepal v smer svobodnega <a href="/wiki/Kapitalizem" title="Kapitalizem">kapitalizma</a> in omejevanja ekološko usmerjenih dejavnosti. Danes je priljubljena ideja o <a href="/wiki/Trajnostni_razvoj" title="Trajnostni razvoj">trajnostnem razvoju</a>, zaradi <a href="/wiki/Globalizacija" title="Globalizacija">globalizacije</a> pa prihaja do sicer neučinkovitega mednarodnega sodelovanja. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Naravna_bogatstva">Naravna bogatstva</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Naravna bogatstva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Naravna bogatstva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Gospodarski uspeh ZDA delno temelji na njihovih <a href="/w/index.php?title=Naravna_bogastva&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naravna bogastva (stran ne obstaja)">naravnih bogastvih</a>. To pomeni zgodovinsko velike površine danes močno skrčenih <a href="/wiki/Gozd" title="Gozd">gozdov</a>, bogata <a href="/wiki/Ribolov" title="Ribolov">ribolovna</a> območja in število <a href="/w/index.php?title=Industrijski_minerali&action=edit&redlink=1" class="new" title="Industrijski minerali (stran ne obstaja)">mineralnih</a> nahajališč pretežno na zahodu države – ZDA so največja proizvodnica <a href="/wiki/Fosfati" class="mw-redirect" title="Fosfati">fosfatov</a>, pa velika proizvodnica <a href="/wiki/Zlato" title="Zlato">zlata</a> in <a href="/wiki/Srebro" title="Srebro">srebra</a>, <a href="/wiki/Zemeljski_plin" title="Zemeljski plin">zemeljskega plina</a> in <a href="/wiki/Nafta" title="Nafta">nafte</a> ter tudi <a href="/wiki/Gradbeni%C5%A1tvo" title="Gradbeništvo">gradbenih</a> materialov.<sup id="cite_ref-8" class="reference"><a href="#cite_note-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Poleg vsega tega pa je veliko število farm oziroma rančev, kjer na velikanskih površinah pridelujejo kulturne rastline. ZDA je v notranjosti večinoma ravna. Tam pihajo močni vetrovi, ki jih <a href="/wiki/Vetrna_energija" title="Vetrna energija">uporabljajo</a> za proizvodnjo elektrike za gospodinjstva. Cena tako pridobljene energije je nizka, kar pripomore k večji izkoriščenosti takih virov in večanju prebivalstva. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Naravne_nesreče"><span id="Naravne_nesre.C4.8De"></span>Naravne nesreče</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Naravne nesreče" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Naravne nesreče"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:New_Orleans_Survivor_Flyover.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ee/New_Orleans_Survivor_Flyover.jpg/300px-New_Orleans_Survivor_Flyover.jpg" decoding="async" width="300" height="195" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ee/New_Orleans_Survivor_Flyover.jpg/450px-New_Orleans_Survivor_Flyover.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ee/New_Orleans_Survivor_Flyover.jpg/600px-New_Orleans_Survivor_Flyover.jpg 2x" data-file-width="2500" data-file-height="1629" /></a><figcaption><b>Opustošenje po orkanu Katrina</b><br /><a href="/wiki/Orkan_Katrina" title="Orkan Katrina">Orkan Katrina</a> je leta 2005 ob obalah Mehiškega zaliva povzročil obilico gmotne škode in številne človeške žrtve; v nudenje pomoči prebivalcem močno opustošenega <a href="/wiki/New_Orleans" title="New Orleans">New Orleansa</a> so se vključili pripadniki oboroženih sil</figcaption></figure> <p>V vedno večji meri gre za <a href="/wiki/Su%C5%A1a" title="Suša">suše</a>, zgodovinsko je tako znan <a href="/wiki/Dust_Bowl" title="Dust Bowl">Dust Bowl</a>, medtem ko danes dolga obdobja brez padavin preživljajo jugozahodne regije ZDA. V tem času često prihaja do uničujočih <a href="/wiki/Po%C5%BEar" title="Požar">požarov</a>. </p><p><a href="/wiki/Tornado" title="Tornado">Tornadi</a> pustošijo po <a href="/wiki/Zemeljsko_povr%C5%A1je" title="Zemeljsko površje">zemeljskem površju</a> <a href="/w/index.php?title=Veliko_ni%C5%BEavje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Veliko nižavje (stran ne obstaja)">Velikega nižavja</a> in <a href="/w/index.php?title=Srednji_zahod_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Srednji zahod ZDA (stran ne obstaja)">srednjega zahoda</a>, kjer se zlasti v pomladnem in poletnem času srečajo očitno različne si zračne mase – območje, znano kot <i><a href="/w/index.php?title=Tornado_Alley&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tornado Alley (stran ne obstaja)">Tornado Alley</a></i>. Še ena <a href="/wiki/Vreme" title="Vreme">vremensko</a> pogojena nevarnost so <a href="/wiki/Orkan" class="mw-redirect" title="Orkan">orkani</a>, ki pustošijo po obalah <a href="/wiki/Mehi%C5%A1ki_zaliv" title="Mehiški zaliv">Mehiškega zaliva</a>. </p><p><a href="/wiki/Zgodovina_ZDA" class="mw-redirect" title="Zgodovina ZDA">Zgodovina ZDA</a> pomni nekaj večjih <a href="/wiki/Poplava" title="Poplava">poplav</a> in <a href="/wiki/Zemeljski_plaz" title="Zemeljski plaz">zemeljskih plazov</a>, a so danes bolj pereče lokalne poplave na goratem jugozahodu. V zimskem času v hladnejših predelih življenje ohromijo tudi <a href="/w/index.php?title=Sne%C5%BEni_mete%C5%BE&action=edit&redlink=1" class="new" title="Snežni metež (stran ne obstaja)">snežni meteži</a>. </p><p>Zahodna obala Združenih držav in deli <a href="/wiki/Aljaska" title="Aljaska">Aljaske</a> so izpostavljeni <a href="/wiki/Ognjenik" title="Ognjenik">ognjeniški</a> aktivnosti in <a href="/wiki/Potres" title="Potres">potresom</a>, saj so del <a href="/wiki/Pacifi%C5%A1ki_ognjeni_obro%C4%8D" title="Pacifiški ognjeni obroč">pacifiškega ognjenega obroča</a>. <a href="/wiki/Vro%C4%8Da_to%C4%8Dka" title="Vroča točka">Vroča točka</a> z ognjeniško aktivnostjo so neeksplozivni ognjeniki <a href="/wiki/Havaji" title="Havaji">Havajev</a>, medtem ko je eksplozivni vulkan <a href="/wiki/Sveta_Helena_(ognjenik)" title="Sveta Helena (ognjenik)">Sveta Helena</a> na severozahodu ZDA. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovina">Zgodovina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Zgodovina_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Zgodovina Združenih držav Amerike">Zgodovina Združenih držav Amerike</a></i></dd></dl> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Predkolonialna_in_kolonialna_Amerika">Predkolonialna in kolonialna Amerika</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Predkolonialna in kolonialna Amerika" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Predkolonialna in kolonialna Amerika"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Do danes raziskana zgodovina ameriškega prebivalstva se prične pred okvirno 15 tisoč leti, ko so ljudstva iz <a href="/wiki/Azija" title="Azija">Azije</a> prečkala <a href="/wiki/Beringov_preliv" title="Beringov preliv">Beringov preliv</a>. Iz njih so izšli domorodni prebivalci Amerike, edini ljudje celine do prihoda Evropejcev v <a href="/wiki/15._stoletje" title="15. stoletje">15. stoletju</a>. Bili so izolirani od pridobitev in vsakovrstnih bolezni <a href="/wiki/Stari_svet" title="Stari svet">starega sveta</a>, ob prihodu <a href="/wiki/Zahod" title="Zahod">zahodnih</a> priseljencev pa je teh 10 do 112 milijonov ljudi<sup id="cite_ref-9" class="reference"><a href="#cite_note-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> govorilo okoli 350 jezikov. Viške teh kultur so pomenile civilizacije <a href="/wiki/Azteki" class="mw-redirect" title="Azteki">Aztekov</a> in <a href="/wiki/Inki" title="Inki">Inkov</a> v <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Amerika" title="Južna Amerika">Južni Ameriki</a> ter <a href="/w/index.php?title=Misisipijci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Misisipijci (stran ne obstaja)">Misisipijcev</a> in <a href="/wiki/Pueblo" title="Pueblo">Pueblo</a> v <a href="/wiki/Severna_Amerika" title="Severna Amerika">Severni</a>. </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Columbus_Taking_Possession.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/95/Columbus_Taking_Possession.jpg/300px-Columbus_Taking_Possession.jpg" decoding="async" width="300" height="227" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/95/Columbus_Taking_Possession.jpg/450px-Columbus_Taking_Possession.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/95/Columbus_Taking_Possession.jpg/600px-Columbus_Taking_Possession.jpg 2x" data-file-width="2724" data-file-height="2062" /></a><figcaption><a href="/wiki/Kri%C5%A1tof_Kolumb" title="Krištof Kolumb">Krištof Kolumb</a> ob iskanju zahodne poti v Indijo naleti na ameriško celino in s tem prične dobo mogočne ter agresivne nadvlade zahodnega sveta nad ameriškimi in afriškimi staroselci</figcaption></figure> <p>Pred <a href="/wiki/Velika_geografska_odkritja" title="Velika geografska odkritja">velikimi odkritji</a> je prišlo le do bežnih stikov <a href="/wiki/Vikingi" title="Vikingi">Vikingov</a> s celino okoli leta 1.000 in morebiti še evropskih ribičev v bližini leta 1480. Vzpon <a href="/wiki/Otomanski_imperij" class="mw-redirect" title="Otomanski imperij">Otomanskega imperija</a> pa je spodbudil raziskovanja in z njimi dobo velikih odkritij, ki so jo načeli <a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalci</a>, in je dodobra ter za vedno spremenila svet. <a href="/wiki/Kri%C5%A1tof_Kolumb" title="Krištof Kolumb">Krištof Kolumb</a> pod <a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">špansko</a> zastavo je z nagibi najdbe zahodne poti v <a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indijo</a> leta 1492 naletel na <a href="/wiki/Karibi" title="Karibi">Karibske otoke</a>, nedolgo za njim (1499) pa je <a href="/wiki/Amerigo_Vespucci" title="Amerigo Vespucci">Amerigo Vespucci</a> ob plutju vzdolž obal Južne Amerike potrdil, da gre za še neznano celino. Obilica raziskovalcev se je odpravila na raziskovanje novo odkritih zemlja. </p><p>To je bila katastrofalna prelomnica za <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_staroselci" title="Ameriški staroselci">ameriške</a> ter <a href="/w/index.php?title=Afroameri%C4%8Dani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Afroameričani (stran ne obstaja)">zahodnoafriške staroselce</a>, na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske in kasneje <a href="/wiki/Kultura_ZDA" class="mw-redirect" title="Kultura ZDA">ameriške kulture</a>. Indijanci so enormne žrtve (90-odstotni padec števila prebivalstva) utrpeli zaradi <a href="/wiki/Vojna" title="Vojna">vojn</a>, še posebno pa zaradi <a href="/wiki/Epidemija" title="Epidemija">epidemij</a> evropskih bolezni, kar je sprostilo obilico ozemlja za evropska osvajanja. Sveži <a href="/wiki/Novi_svet" title="Novi svet">novi svet</a> je potreboval neizčrpljive zaloge <a href="/w/index.php?title=Delovna_sila&action=edit&redlink=1" class="new" title="Delovna sila (stran ne obstaja)">delovne sile</a>, za katero so bili najbolj primerni zasužnjeni in uvoženi staroselci <a href="/wiki/Afrika" title="Afrika">Afrike</a>. </p><p>Po letu 1519 so prve kolonije ustanovile <a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španija</a>, <a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalska</a>, <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a>, <a href="/wiki/Nizozemska" title="Nizozemska">Nizozemska</a> in <a href="/wiki/Anglija" title="Anglija">Anglija</a>. Vsaka izmed držav je vodila svojo politiko: Španija je odprla velike <a href="/wiki/Rudnik" title="Rudnik">rudnike</a> in <a href="/wiki/Agrikultura" class="mw-redirect" title="Agrikultura">agrikulturni</a> sistem v <a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehiki</a>, Južni Ameriki in na Karibih, Portugalska je posedovala suženjsko agrikulturno kolonijo v <a href="/wiki/Brazilija" title="Brazilija">Braziliji</a>, Francozi in Nizozemci pa so isto ustvarili v Severni Ameriki. Vse navedene kolonije so trgovale z domorodci. Zlasti Angleži pa si za razliko od njih niso obetali toliko trgovanja kot ameriškega ozemlja. Ob prihodu preostalih kolonizatorjev v Ameriko so bile španske naselbine stare že okoli 100 let. </p><p>Angleži, ki so kasneje prevzeli pobudo pri naseljevanju Severne Amerike, so imeli druge razloge za imigracijo kot preostali narodi, večinoma željni trgovanja z indijanci in kmetovanja v južnih kolonijah ter posledično z malo rednega prebivalstva. Za razliko od njih so Angleži v <a href="/wiki/17._stoletje" title="17. stoletje">17. stoletju</a> v novi svet poslali 400 tisoč svojih ljudi in v njem ustvarili redne kmetijske kolonije. Priseljevanje iz Anglije je bilo pospešeno zavoljo nestabilnih religiozno pogojenih družbenih razmer v domači deželi, kar je zlasti pestilo <a href="/wiki/Puritanci" title="Puritanci">puritance</a>; zraven tega se je Anglija ubadala tudi s prenaseljenostjo in revščino med prebivalci. </p><p>Razvoj angleških kolonij se je začel v zalivu <a href="/w/index.php?title=Chesapeake&action=edit&redlink=1" class="new" title="Chesapeake (stran ne obstaja)">Chesapeake</a> (današanja <a href="/wiki/Virginija" title="Virginija">Virginija</a>) leta 1607 in na področju današnjega <a href="/wiki/Massachusetts" title="Massachusetts">Massachusettsa</a> leta 1620. Kolonija <a href="/w/index.php?title=Jamestown&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jamestown (stran ne obstaja)">Jamestown</a> v virginijskem Chesapeakeu je bila drzen poskus trgovske postojanke, medtem ko so bili naseljenci Massachusettsa puritanci z družinami. Po propadu prvih dejavnosti zaradi nediscipliniranosti njenih prebivalcev je postala virginijska zemlja <a href="/wiki/Tobak" title="Tobak">tobačna</a> plantaža z discipliniranimi <a href="/wiki/Su%C5%BEenjstvo" title="Suženjstvo">sužnji</a> in nekaj <a href="/w/index.php?title=Beli_%C4%8Dlovek&action=edit&redlink=1" class="new" title="Beli človek (stran ne obstaja)">belskimi</a> družinami, ki so ustvarile prve zametke naroda in samostojne Amerike. <a href="/wiki/Nova_Anglija" title="Nova Anglija">Nova Anglija</a> v kasnejšem Massachusettsu pa je bila sekularna družba s preštevilno populacijo, kar je zaradi pomanjkanja zemlje vodilo do pojava revščine. Anglija je nadalje do leta 1640 ustanovila 6 od 13 kolonij, ki so kasneje postale ustanoviteljice suverenih ZDA. Ta čas zgodnjih <a href="/wiki/Kolonija_(geografija)" title="Kolonija (geografija)">kolonij</a> je še posebno za Angleže z njihovimi ozemeljskimi zahtevami pomenil veliko nevarnost napadov staroselcev. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Osamosvojitev_in_zgodnja_suverenost">Osamosvojitev in zgodnja suverenost</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Osamosvojitev in zgodnja suverenost" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Osamosvojitev in zgodnja suverenost"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Osamosvajanje">Osamosvajanje</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Osamosvajanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Osamosvajanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ka_revolucija" class="mw-redirect" title="Ameriška revolucija">Ameriška revolucija</a></i></dd></dl> <p>Že pred <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ka_osamosvojitvena_vojna" class="mw-redirect" title="Ameriška osamosvojitvena vojna">ameriško vojno za neodvisnost</a> se je na območju kasnejših Združenih držav bílo več vojn, tako sprva med priseljenci in indijanci, nato pa med kolonijami različnih držav, ki so svoje <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">evropske</a> spore prenesle na kolonije. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Boston_tea_party.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Boston_tea_party.jpg/300px-Boston_tea_party.jpg" decoding="async" width="300" height="204" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Boston_tea_party.jpg/450px-Boston_tea_party.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Boston_tea_party.jpg/600px-Boston_tea_party.jpg 2x" data-file-width="3000" data-file-height="2044" /></a><figcaption><b><a href="/wiki/Bostonska_%C4%8Dajanka" title="Bostonska čajanka">Bostonska čajanka</a></b><br />V ameriške staroselce preoblečeni protestniki so v znak nasprotovanja britanskim ukrepom proti moči ameriških kolonij z britanske ladje v morje zmetali zaboje čaja, kar je bil simbolni začetek ameriške revolucije</figcaption></figure> <p>Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združenem kraljestvu</a> so se pričeli na osnovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnim <a href="/wiki/Britanski_imperij" title="Britanski imperij">britanskim imperijem</a> vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj in premikov vojske iz zaledja (boji z indijanci) v smer proti belim prebivalcem ter nazadnje napotitve angleške vojske v <a href="/wiki/Boston,_Massachusetts" title="Boston, Massachusetts">Boston</a> in iz tega izhajajočega <a href="/w/index.php?title=Bostonski_pokol&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bostonski pokol (stran ne obstaja)">bostonskega pokola</a> leta <a href="/wiki/1770" title="1770">1770</a> s 5 smrtnimi žrtvami. Povod <a href="/wiki/Revolucija" title="Revolucija">revoluciji</a> pa je bila t. i. <a href="/wiki/Bostonska_%C4%8Dajanka" title="Bostonska čajanka">bostonska čajanka</a> tri leta kasneje. </p><p>Leta <a href="/wiki/1774" title="1774">1774</a> je bil v <a href="/wiki/Pensilvanija" title="Pensilvanija">Pensilvaniji</a> sklican <a href="/w/index.php?title=Kontinentalni_kongres&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kontinentalni kongres (stran ne obstaja)">kontinentalni kongres</a>, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. <a href="/w/index.php?title=Drugi_kontinentalni_kongres&action=edit&redlink=1" class="new" title="Drugi kontinentalni kongres (stran ne obstaja)">Drugi kontinentalni kongres</a> leta <a href="/wiki/1776" title="1776">1776</a> je 4. julija izdal <a href="/wiki/Deklaracija_o_neodvisnosti_ZDA" class="mw-redirect" title="Deklaracija o neodvisnosti ZDA">deklaracijo o neodvisnosti</a>. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom <a href="/wiki/George_Washington" title="George Washington">Georgea Washingtona</a>. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. <a href="/w/index.php?title=Pari%C5%A1ka_pogodba_1783&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pariška pogodba 1783 (stran ne obstaja)">Pariška pogodba 1783</a> je priznala neodvisnost Združenih držav. </p><p>Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko ne beli nelastniki in ženske ne črni prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni nič dobrega pomenila niti za indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse. </p><p>Sklep drugega kontinentalnega kongresa je bil, da mora vsaka izmed držav ustanoviteljic še pred razglasitvijo neodvisnosti ZDA izdelati in sprejeti svojo <a href="/wiki/Ustava" title="Ustava">ustavo</a>. Te ustave so bile bolj kot ne naperjene proti <a href="/wiki/Izvr%C5%A1ilna_oblast" title="Izvršilna oblast">izvršilni oblasti</a> in so zagotavljale nekatere neodtujljive pravice ter delile oblast na tri veje. Velika suverenost je bila državam podeljena in zvezna oblast ustanovljena s <a href="/w/index.php?title=Articles_of_Confederation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Articles of Confederation (stran ne obstaja)">točkami konfederacije</a>. <a href="/w/index.php?title=Ustavna_konvencija_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ustavna konvencija ZDA (stran ne obstaja)">Ustavna konvencija</a> 1787 je sprejela dvodomni zvezni <a href="/wiki/Parlament" title="Parlament">parlament</a> in v posameznih državah naposled potrdila zvezno ustavo, navadno z obljubo, da bo ta upoštevala listino <a href="/w/index.php?title=Bill_of_Rights&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bill of Rights (stran ne obstaja)">Bill of Rights</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Zgodnji_politični_in_geografski_razvoj"><span id="Zgodnji_politi.C4.8Dni_in_geografski_razvoj"></span>Zgodnji politični in geografski razvoj</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Zgodnji politični in geografski razvoj" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodnji politični in geografski razvoj"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Zaenkrat še redko prebivalstvo nove države, ki je štelo 4 milijone oziroma 1,7 prebivalca na km<sup>2</sup>, se je v obdobju po vojni na politični ravni ukvarjalo zlasti z deljenjem zvezne in lokalne oblasti in z močjo oblasti nasploh. </p><p>Do oblikovanja močne in številnejše vojske je prišlo v obdobju evropskih <a href="/wiki/Napoleonske_vojne" title="Napoleonske vojne">napoleonskih vojn</a>, ko je ameriška podpora Združenemu kraljestvu kot trgovskemu partnerju prinesla neprijateljske odnose s Francozi. </p><p>V obdobju predsednika <a href="/wiki/Thomas_Jefferson" title="Thomas Jefferson">Thomasa Jeffersona</a> je prišlo do novih trenj tudi z Združenim kraljestvom, ki ni spoštovalo trgovske suverenosti ZDA. Leta <a href="/wiki/1812" title="1812">1812</a> je naposled izbruhnila <a href="/w/index.php?title=Druga_ameri%C5%A1ko-britanska_vojna&action=edit&redlink=1" class="new" title="Druga ameriško-britanska vojna (stran ne obstaja)">druga vojna z Britanijo</a>. <a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_ZDA" class="mw-redirect" title="Oborožene sile ZDA">Oborožene sile ZDA</a> so napadle angleško kolonijo <a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanado</a>, ki bi bila njihov talec. Sprva so uspehe želi Britanci, nazadnje pa so odločilne zmage dosegali Američani in vojne je bilo leta <a href="/wiki/1814" title="1814">1814</a>, po <a href="/wiki/Napoleon_Bonaparte" title="Napoleon Bonaparte">Napoleonovem</a> padcu in sklenitvi miru v <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evropi</a>, konec tudi v ZDA. </p><p>Obdobje po drugi vojni z Britanijo je znano kot <a href="/w/index.php?title=Doba_dobrih_%C4%8Dustev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Doba dobrih čustev (stran ne obstaja)">doba dobrih čustev</a> (angleško <i>Era of Good Feelings</i>). Leto 1815 je v Evropo prineslo dolgotrajni mir in posledično se je enako zgodilo tudi z ZDA. Prvič po osamosvojitvi so ZDA tako imele čas, ki so ga lahko posvetile notranjim zadevam. To ni pomenilo nič dobrega za domorodce, saj so jih priseljenci do 1830 pospravili onkraj <a href="/wiki/Misisipi" title="Misisipi">Misisipija</a> in do njega razširili svojo kulturno pokrajino. </p><p>Območje <a href="/wiki/Velika_jezera" title="Velika jezera">Velikih jezer</a> do 1780. let skorajda ni poznalo belih prebivalcev. Leta 1860 pa je tam živela petina vseh prebivalcev in geografski center populacije priseljencev se je premaknil v <a href="/wiki/Ohio" title="Ohio">Ohio</a>. Ti priseljenci so v regijo prišli v dveh migracijskih tokovih. </p><p>Za indijance, zlasti za tiste, naseljene vzhodno od Mississippija, je bilo obdobje po drugi angleški vojni črno. <a href="/wiki/Irokezi" title="Irokezi">Irokezi</a> v državi <a href="/wiki/New_York_(dr%C5%BEava)" class="mw-redirect" title="New York (država)">New York</a> so bili omejeni na <a href="/w/index.php?title=Indijanski_rezervat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Indijanski rezervat (stran ne obstaja)">rezervate</a>, mnogo pa jih je odšlo v Kanado. Pripadniki plemena <a href="/w/index.php?title=Shawnee&action=edit&redlink=1" class="new" title="Shawnee (stran ne obstaja)">Shawnee</a>, ki je vodilo odpor proti belcem na severozahodnih ozemljih, so bili razpršeni po območju. Preostanek staroselcev se je premaknil v <a href="/wiki/Missouri" class="mw-redirect" title="Missouri">Missouri</a> ali <a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehiko</a>. Iz istega obdobja je znana prisilna deložacija indijanskih plemen na območje današnje <a href="/wiki/Oklahoma" title="Oklahoma">Oklahome</a>, ko je na poti umrlo okoli 4 tisoč indijancev (<a href="/w/index.php?title=Pot_solza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pot solza (stran ne obstaja)">pot solza</a>). </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:American_Progress_(John_Gast_painting).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/American_Progress_%28John_Gast_painting%29.jpg/300px-American_Progress_%28John_Gast_painting%29.jpg" decoding="async" width="300" height="223" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/American_Progress_%28John_Gast_painting%29.jpg/450px-American_Progress_%28John_Gast_painting%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/American_Progress_%28John_Gast_painting%29.jpg/600px-American_Progress_%28John_Gast_painting%29.jpg 2x" data-file-width="4815" data-file-height="3584" /></a><figcaption>Jasna usoda (angleško <i><a href="/w/index.php?title=Manifest_Destiny&action=edit&redlink=1" class="new" title="Manifest Destiny (stran ne obstaja)">Manifest Destiny</a></i>) vodi utelešeno <a href="/wiki/Columbia" class="mw-redirect mw-disambig" title="Columbia">Kolumbijo</a> v novi svet z namenom civiliziranja divjih pokrajin prostrane celine; staroselci in divjad se umikajo civilizaciji, ki potuje z dovršenim transportom, prinaša kulturo (v obliki knjig) in tehnologijo (telegraf)</figcaption></figure> <p>Po letu 1803 je sledilo nezadržno raziskovanje sveta onkraj Mississippija, prva tamkajšnja država je bila <a href="/wiki/Louisiana" title="Louisiana">Louisiana</a> v letu 1812. Počasi so priseljenci naselili tudi sicer mehiški <a href="/wiki/Teksas" title="Teksas">Teksas</a>, širjenje vse do Pacifika pa je spodbujala ideja »jasne usode« (angleško <i><a href="/w/index.php?title=Manifest_Destiny&action=edit&redlink=1" class="new" title="Manifest Destiny (stran ne obstaja)">Manifest Destiny</a></i>). <a href="/wiki/Kongres_ZDA" class="mw-redirect" title="Kongres ZDA">Kongres</a> je po uboju okoli deset ameriških vojakov razglasil vojno tudi proti Mehiki (<a href="/wiki/Ameri%C5%A1ko-mehi%C5%A1ka_vojna" title="Ameriško-mehiška vojna">ameriško-mehiška vojna</a>), njen oboroženi odpor pa kaj hitro zatrl. Za simboličnih 15 milijonov <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_dolar" title="Ameriški dolar">dolarjev</a> so ZDA tako odkupile <a href="/wiki/Teksas" title="Teksas">Teksas</a>, <a href="/wiki/Kalifornija" title="Kalifornija">Kalifornijo</a> in <a href="/wiki/Nova_Mehika" title="Nova Mehika">Novo Mehiko</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Državljanska_vojna"><span id="Dr.C5.BEavljanska_vojna"></span>Državljanska vojna</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Državljanska vojna" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Državljanska vojna"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Dr%C5%BEavljanska_vojna_ZDA" class="mw-redirect" title="Državljanska vojna ZDA">Državljanska vojna ZDA</a></i></dd></dl> <p>Socialne razlike med <a href="/w/index.php?title=Sever_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sever ZDA (stran ne obstaja)">severom</a> in <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_Jug" title="Ameriški Jug">jugom</a> države so bile očitne vse od ustanovitve države dalje – sever je bil usmerjen v <a href="/wiki/Manufaktura" title="Manufaktura">manufakturno</a> proizvodnjo in <a href="/w/index.php?title=Tr%C5%BEno_gospodarstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tržno gospodarstvo (stran ne obstaja)">tržno gospodarstvo</a>, veljala pa je načelna svoboda posameznika; standard je bil višji, miselnost pa bolj napredna. Na drugi strani je gospodarstvo juga slonelo na <a href="/wiki/Planta%C5%BEa" title="Plantaža">plantažništvu</a> in je bilo bistveno odvisno od mednarodnega trgovanja ter <a href="/wiki/Su%C5%BEnjelastni%C5%A1tvo" class="mw-redirect" title="Sužnjelastništvo">sužnjelastniškega</a> sistema. Zaslužki posameznikov so bili veliki, medtem ko je bil gmotni položaj večine slab. Regija je bila vrh vsega politično osamljena, sužnjelastništvo drugod po svetu s posameznimi izjemami ni bilo več uveljavljeno. </p><p>Ta čas so zaznamovale tudi socialne reforme <a href="/wiki/Andrew_Jackson" title="Andrew Jackson">Andrewa Jacksona</a>, ko je <a href="/wiki/Demokracija" title="Demokracija">demokracija</a> postala tako rekoč masovna in ne več v rokah lastniškega sloja. <a href="/wiki/Volilna_pravica" title="Volilna pravica">Volilna</a> in druge pravice so bile sicer še vedno le nedosegljiva želja <a href="/wiki/%C4%8Crnci" title="Črnci">črncev</a>. </p><p>Družbenopolitične razlike so bile z različnimi motivi tajene ali umetno blažene vse do pricepitve zahodnih ozemelj z Mehiko, ko je prišlo do vprašanja tipa sistema v teh novih predelih ZDA. <a href="/wiki/Abraham_Lincoln" title="Abraham Lincoln">Abraham Lincoln</a>, goreč <a href="/wiki/Republikanci" class="mw-redirect" title="Republikanci">republikanski</a> privrženec svobodnih črncev, je slavil zmago na predsedniških volitvah <a href="/wiki/1860" title="1860">1860</a> in s tem sprožil plaz odcepitev južnih držav, ki niso več upale na izboljšanje okoliščin za svoj družbeni sistem. Še bolj razgrete so postale razmere s krvavimi civilnimi obračuni v <a href="/wiki/Kansas" title="Kansas">Kansasu</a>. </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Battle_of_Gettysburg.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/33/Battle_of_Gettysburg.jpg/300px-Battle_of_Gettysburg.jpg" decoding="async" width="300" height="232" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/33/Battle_of_Gettysburg.jpg/450px-Battle_of_Gettysburg.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/33/Battle_of_Gettysburg.jpg/600px-Battle_of_Gettysburg.jpg 2x" data-file-width="3710" data-file-height="2868" /></a><figcaption><b>Žrtve bitke v državljanski vojni</b><br /><a href="/wiki/Bitka_pri_Gettysburgu" title="Bitka pri Gettysburgu">Bitka pri Gettysburgu</a> julija 1863 je bila spopad z največ žrtvami v času državljanske vojne in pomemben preobrat v prid <a href="/w/index.php?title=Unija_(ZDA)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Unija (ZDA) (stran ne obstaja)">Unije</a></figcaption></figure> <p>Vojna se je pričela po odločitvi severa, ki se je postavil v bran ozemeljski celovitosti Združenih držav. Slednji je imel izrazito materialno prednost, medtem ko so se oborožene sile juga bojevale na lastnem si teritoriju. Spopadi so se pričeli pri utrdbi <a href="/w/index.php?title=Fort_Sumter&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fort Sumter (stran ne obstaja)">Fort Sumter</a>, ki jo je napadla južna milica. Ob zaključku vojne je <a href="/w/index.php?title=Unija_(ZDA)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Unija (ZDA) (stran ne obstaja)">Unija</a> (sever ZDA) beležila 360 tisoč žrtev, medtem ko je na strani <a href="/wiki/Konfederativne_dr%C5%BEave_Amerike" class="mw-redirect" title="Konfederativne države Amerike">Konfederativnih držav</a> umrlo 260 tisoč vojakov. </p><p>Osrednji vzrok je bilo vprašanje suženjstva, a to med vojno ni bilo izpostavljeno, saj je bil jug primoran računati tudi na nesužnjelastniške belce, ki bi ne bili pripravljeni bíti vojne za pridržanje pravice do sužnjev, zraven tega pa je sicer neuspešno računal tudi na podporo <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združenega kraljestva</a> in <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francije</a>, ki se za omenjeno pravico takisto ne bi borila. Vojna je povečala moč centralne vlade in utrdila enotnost ZDA. Jug je bil opustošen, sužnjev ni bilo več, a je zaradi neučinkovitega reševanja razmer neposredno po vojni ostalo pereče vprašanje črnske enakopravnosti in ameriško družbo destabilizira tudi danes. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Razvoj_industrije_in_svetovnega_političnega_vpliva"><span id="Razvoj_industrije_in_svetovnega_politi.C4.8Dnega_vpliva"></span>Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Razvoj industrije in svetovnega političnega vpliva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Po državljanski vojni je znova prišlo do vprašanj gospodarskega izboljšanja ZDA. V tem okviru so se odvile pospešene migracije prek <a href="/wiki/Mississippi" class="mw-redirect" title="Mississippi">Mississippija</a> v <a href="/w/index.php?title=Veliko_ni%C5%BEavje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Veliko nižavje (stran ne obstaja)">Veliko nižavje</a> in <a href="/wiki/Skalno_gorovje" title="Skalno gorovje">Skalno gorovje</a>, kjer so se priseljenci zopet spopadali z domorodci za kvalitetno zemljo. Do konca 19. stoletja so bile te regije že oblikovane v zvezne države in vključene v industriirajoče se ZDA. </p><p>Pri osvajanju zahoda so nosile izreden pomen železnice; prva takšna pot do <a href="/wiki/Pacifik" class="mw-redirect" title="Pacifik">Pacifika</a> se je pričela graditi 1862. leta. Selitve na zahod so spodbudile tudi <a href="/w/index.php?title=Zlata_mrzlica&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zlata mrzlica (stran ne obstaja)">zlate mrzlice</a> začenši s <a href="/w/index.php?title=Kalifornijska_zlata_mrzlica&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kalifornijska zlata mrzlica (stran ne obstaja)">kalifornijsko</a> leta 1849. Različne <a href="/wiki/Etnija" class="mw-redirect" title="Etnija">etnične</a> in <a href="/wiki/Narod" title="Narod">narodnostne</a> skupine so se odseljevale proti zahodu v zase značilne regije. Vse to je za indijance in njihov odpor pomenilo končni udarec – <a href="/wiki/Pokol_pri_Ranjenem_kolenu" title="Pokol pri Ranjenem kolenu">pokol pri Ranjenem kolenu</a> leta 1890. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Industrijska_revolucija_in_urbanizacija">Industrijska revolucija in urbanizacija</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Industrijska revolucija in urbanizacija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Industrijska revolucija in urbanizacija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Standard_oil_octopus_loc_color.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Standard_oil_octopus_loc_color.jpg/300px-Standard_oil_octopus_loc_color.jpg" decoding="async" width="300" height="183" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Standard_oil_octopus_loc_color.jpg/450px-Standard_oil_octopus_loc_color.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Standard_oil_octopus_loc_color.jpg/600px-Standard_oil_octopus_loc_color.jpg 2x" data-file-width="3600" data-file-height="2196" /></a><figcaption><b>Kartel <a href="/wiki/Standard_Oil" title="Standard Oil">Standard Oil</a> s svojimi lovkami sega po oblasti</b><br />Zgodnja industrija in kapitalizem sta podjetnikom v ZDA omogočala neovirano kopičenje premoženja in oblikovanje monopolov, ki so krnili konkurenčni trg</figcaption></figure> <p>Zadnjih 30 let <a href="/wiki/19._stoletje" title="19. stoletje">19. stoletja</a> je ZDA poneslo na mesto vodilne <a href="/wiki/Industrija" class="mw-disambig" title="Industrija">industrijske</a> sile sveta. Prednjačila sta zlasti proizvodnja <a href="/wiki/Meso" title="Meso">mesa</a> in <a href="/wiki/Rudarstvo" title="Rudarstvo">rudarstvo</a>, poleg tega pa je bila v razmahu tudi organizacija poslov, kvaliteta vsakdanjega življenja in dela nasploh. Takšni ekspanziji so bili vzrok obilna <a href="/w/index.php?title=Naravna_bogastva&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naravna bogastva (stran ne obstaja)">naravna bogastva</a>, nove <a href="/wiki/Tehnologija" title="Tehnologija">tehnologije</a>, poceni <a href="/wiki/Energija" title="Energija">energija</a>, hiter <a href="/wiki/Transport" title="Transport">transport</a> in obilica <a href="/wiki/Kapital" title="Kapital">kapitala</a> ter <a href="/w/index.php?title=Delovna_sila&action=edit&redlink=1" class="new" title="Delovna sila (stran ne obstaja)">delovne sile</a> v obliki množic, ki so v tistem času že imigrirale v Združene države. Novi postopki dela so pohitrili način proizvodnje, tako je bil pomemben princip <a href="/wiki/Manufaktura" title="Manufaktura">manufaktur</a>. Ko so se podjetniki priučili vodenja gospodarskih aktivnosti prek velikih geografskih razdalj, se je odprla možnost velikih gospodarskih tvrdk, ki so že takrat imele nekatere lastnosti <a href="/wiki/Korporacija" title="Korporacija">korporacij</a>. Slednje - s pripadajočimi <a href="/wiki/Monopol" title="Monopol">monopolnimi</a> <a href="/w/index.php?title=Kartel&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kartel (stran ne obstaja)">karteli</a> - so se pospešeno razvijale ob koncu 19. stoletja. </p><p>Industrijski napredek je močno spremenil življenja Američanov. Gospodarsko prizorišče so na novo zaznamovale velike in močne korporacije. Pomnožil se je izvoz in nekoliko tudi uvoz. Razvil se je upravniški sektor. V tem obdobju so zrasla nova mesta, med njimi najbolj opazna <a href="/wiki/Chicago" title="Chicago">Chicago</a>, <a href="/wiki/Atlanta,_Georgia" class="mw-redirect" title="Atlanta, Georgia">Atlanta</a>, <a href="/wiki/Minneapolis,_Minnesota" title="Minneapolis, Minnesota">Minneapolis</a>, <a href="/wiki/Dallas,_Teksas" title="Dallas, Teksas">Dallas</a> idr. Prišlo je do skokovitega razvoja domov in transporta ter dviga <a href="/wiki/%C5%BDivljenjski_standard" title="Življenjski standard">življenjskega standarda</a>. Praktično življenje Američanov pa je postalo nestabilno, stanje gospodarstva je pričelo orjaško nihati med <a href="/w/index.php?title=Hiperprodukcija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hiperprodukcija (stran ne obstaja)">hiperprodukcijo</a> in <a href="/wiki/Recesija" title="Recesija">ekonomskimi depresijami</a>. Oblikovale so se velike razlike med revnimi in bogatimi državljani, tako otroci kot odrasli so delali v nezdravih in sploh nevarnih tovarniških okoljih brez tehničnih in pravnih zaščit. <a href="/wiki/Industrijska_revolucija" title="Industrijska revolucija">Industrijska revolucija</a> je načela nesluteno degradacijo okolja. Korporacije so postale močne in pričele dirigirati življenje ter zaradi svoje obilne rasti pričele stremeti k razširitvi ZDA na nova ozemlja oziroma <a href="/wiki/Trg" title="Trg">trge</a>. </p><p>Epohalen industrijski razvoj ZDA je bolj kot kdajkoli prej privlačil imigrante. Med letoma 1865 in 1885 so ti na veliko izvirali v <a href="/wiki/Zahodna_Evropa" title="Zahodna Evropa">Zahodni Evropi</a> (<a href="/wiki/Anglija" title="Anglija">Anglija</a>, <a href="/wiki/Irska" title="Irska">Irska</a>, <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a> in <a href="/wiki/Skandinavija" title="Skandinavija">Skandinavija</a>), medtem ko so po 1880. letih in vse tja do <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prve svetovne vojne</a> prednjačile množice iz <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Evropa" title="Južna Evropa">Južne</a>, <a href="/wiki/Vzhodna_Evropa" title="Vzhodna Evropa">Vzhodne</a> in <a href="/wiki/Srednja_Evropa" title="Srednja Evropa">Srednje Evrope</a> (<a href="/wiki/Slovaki" title="Slovaki">Slovaki</a> in <a href="/wiki/Judje" title="Judje">Judje</a> iz <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">Avstro-Ogrske</a> ter <a href="/wiki/Rusko_cesarstvo" class="mw-redirect" title="Rusko cesarstvo">Ruskega cesarstva</a> in <a href="/wiki/Grki" title="Grki">Grki</a>, <a href="/wiki/Romuni" title="Romuni">Romuni</a> in <a href="/wiki/Italijani" title="Italijani">Italijani</a> ter drugi). V zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja so priseljenci prebivalstvenemu številu ZDA tako dodali okoli 9 milijonov, med letoma 1900 in 1914 pa še 13 milijonov. Imigrante so v ZDA napotile zlasti nezavidljive gospodarske razmere v domovinah. Pot so olajšale hitre <a href="/wiki/Parnik" title="Parnik">parniške</a> prekooceanske linije, ki so dolžino potovanja skrajšale s treh mesecev na okvirno dva tedna. Imigiranti so se udomačevali v različnih delih ZDA glede na poreklo: za primer <a href="/wiki/Skandinavija" title="Skandinavija">Skandinavci</a> so bili znani po postavljanju kmetij na <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ki_srednji_zahod&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriški srednji zahod (stran ne obstaja)">srednjem zahodu</a>, medtem ko so se kasnejši priseljenci gostili v mestih in se v njih zaposlovali kot nekvalificirana delovna sila. <a href="/wiki/Chicago" title="Chicago">Chicago</a> je leta 1910 zajemal 80 % prebivalcev, ki so bili imigranti ali njih otroci. </p><p>Imigracije in spremembe funkcij mest ZDA začenši z industrijsko revolucijo so sprožile tudi silovito <a href="/wiki/Urbanizacija" title="Urbanizacija">urbanizacijo</a>. Tako so imela na prelomu stoletja tri največja mesta <a href="/wiki/New_York" title="New York">New York</a> po 3,5 milijona, <a href="/wiki/Chicago" title="Chicago">Chicago</a> 1,7 milijona in <a href="/wiki/Filadelfija,_Pensilvanija" class="mw-redirect" title="Filadelfija, Pensilvanija">Filadelfija</a> 1,3 milijona prebivalcev. </p><p>Vse te socialne spremembe so sprožile reformizem zgodnjega <a href="/w/index.php?title=20._stoletja&action=edit&redlink=1" class="new" title="20. stoletja (stran ne obstaja)">20. stoletja</a>, katerega velik promotor je bil <a href="/wiki/Theodore_Roosevelt" title="Theodore Roosevelt">Theodore Roosevelt</a> s svojim delom na področju socialnih pravic idr. S tem v zvezi so bila tudi nekolikšna prizadevanja <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ki_%C4%8Drnci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriški črnci (stran ne obstaja)">črncev</a> ter osvojitev volilne pravice za ženske v štirih zveznih državah do leta 1909. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Imperializem">Imperializem</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Imperializem" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Imperializem"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:10kMiles.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/10kMiles.JPG/300px-10kMiles.JPG" decoding="async" width="300" height="216" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/10kMiles.JPG/450px-10kMiles.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/10kMiles.JPG/600px-10kMiles.JPG 2x" data-file-width="1123" data-file-height="807" /></a><figcaption><b>»Ten Thousand Miles From Tip to Tip«</b><br />Politična upodobitev kaže na velikost in vzpon ameriškega imperija, ki je v času njenega nastanka leta 1898 segal od Puerto Rica do Filipinov</figcaption></figure> <p>Že od svoje ustanovitve dalje so Združene države pisale pestro zgodovino širitve na tuje teritorije: v zgodnjem času države so bile to <a href="/w/index.php?title=Louisianski_nakup&action=edit&redlink=1" class="new" title="Louisianski nakup (stran ne obstaja)">Louisianski nakup</a> 1803, <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ko-mehi%C5%A1ka_vojna" title="Ameriško-mehiška vojna">ameriško-mehiška vojna</a> in etnično čiščenje med <a href="/wiki/Indijanci" class="mw-redirect" title="Indijanci">indijanskimi</a> plemeni ter pripojitev njihovega teritorija. Vedno večji pohlep po širitvi onkraj morja je bil zato samoumeven. </p><p>Glavno gonilo <a href="/wiki/Imperializem" title="Imperializem">imperialističnih</a> teženj je bila potreba po širjenju trga za eksplozivno <a href="/wiki/Gospodarstvo_ZDA" class="mw-redirect" title="Gospodarstvo ZDA">ameriško gospodarstvo</a>. Vse to je do konca 19. stoletja Združene države vodilo v prikrito ali odkrito kolonizacijo <a href="/wiki/Havaji" title="Havaji">Havajev</a>, <a href="/wiki/Kuba" title="Kuba">Kube</a>, <a href="/wiki/Filipini" title="Filipini">Filipinov</a> in <a href="/wiki/Vzhodna_Azija" title="Vzhodna Azija">vzhodne Azije</a> (<a href="/wiki/Kitajska" title="Kitajska">Kitajska</a>). </p><p>Ameriški narod je bil že v začetku preteklega stoletja prepričan, da je kot velesila primoran po svetu deliti <a href="/wiki/Mir_(dru%C5%BEbeno_stanje)" title="Mir (družbeno stanje)">mir</a> in svojo vizijo <a href="/wiki/Demokracija" title="Demokracija">demokracije</a>. Še bolj prepričan je bil, da je nujno potrebno zagotavljanje neoviranega mednarodnega trga, a so bile tovrstne težnje zavite v krinko bolj kot sprva omenjeno prepričanje. Združene države so v tem duhu dosegle podpis mirovne pogodbe med <a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusijo</a> in <a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonsko</a> (<a href="/wiki/Rusko-japonska_vojna" title="Rusko-japonska vojna">rusko-japonska vojna</a>) leta 1905, zaradi lastnih interesov v zvezi z izgradnjo <a href="/wiki/Panamski_prekop" title="Panamski prekop">Panamskega prekopa</a> pa so podprle <a href="/w/index.php?title=Panamska_revolucija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Panamska revolucija (stran ne obstaja)">panamsko revolucijo</a> in osamosvojitev te države od <a href="/wiki/Kolumbija" title="Kolumbija">Kolumbije</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prva_svetovna_vojna">Prva svetovna vojna</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Prva svetovna vojna" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prva svetovna vojna"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Američani se sprva niso vpletali v <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">evropske</a> spore, a se je takšna izolacija končala z <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">nemško</a> agresijo na ameriške civilne ladje in nemškim dogovarjanjem z <a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehiko</a> o zavezništvu. </p><p><a href="/wiki/Zahodna_fronta_(prva_svetovna_vojna)" title="Zahodna fronta (prva svetovna vojna)">Zahodna fronta</a> v Evropi se je okrepila z dodatnimi nemškimi četami po podpisu mirovne pogodbe z <a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusijo</a>, ko so nemški vojaki lahko zapustili okope na vzhodni meji. Značilne <a href="/wiki/Pozicijsko_bojevanje" class="mw-redirect" title="Pozicijsko bojevanje">pozicijske bitke</a> na zahodni fronti so tako postale še dodatno izčrpljujoče. Tu pa so udarec nasprotniku zadale <a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_ZDA" class="mw-redirect" title="Oborožene sile ZDA">oborožene sile ZDA</a>, ki so sveže v <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francijo</a> prispele junija 1918 pod poveljstvom <a href="/wiki/John_J._Pershing" title="John J. Pershing">Johna. J. Pershinga</a>. Nemške sile so pričele veliko ofenzivo marca 1918, ko so bile ameriške čete pod francoskim in angleškim poveljstvom že na položajih. Američani so odbili nemški napad in septembra 1918 s svojimi zavezniki izvedli <a href="/w/index.php?title=Verdunska_bitka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Verdunska bitka (stran ne obstaja)">protiofenzivo pri Verdunu</a>. Centralne sile so se tako zaradi ojačanih nasprotnih čet predale 11. novembra 1918. Vojska ZDA je izgubila le okoli 112 tisoč ljudi, pa še mnogi izmed teh so zgolj podlegli epidemiji <a href="/wiki/Gripa" title="Gripa">gripe</a> 1918 namesto padca pod sovražnikovim orožjem. </p><p>Pomanjkanje moške delovne sile je v ameriške službe spravilo mnogo žensk in črncev, kar je bila podlaga za kasnejše socialne boje. Vojna je pomenila tudi rast ameriškega upravnega aparata in državno <a href="/wiki/Politi%C4%8Dna_represija" class="mw-redirect" title="Politična represija">represijo</a>, ki je botrovala več politično motiviranim sodnim procesom in obsodbam. </p><p>Predsednik ZDA <a href="/wiki/Woodrow_Wilson" title="Woodrow Wilson">Wilson</a> je za zagotovitev prihodnjega miru predvidel svojih <a href="/wiki/%C5%A0tirinajst_to%C4%8Dk" title="Štirinajst točk">štirinajst točk</a>, a so bile na <a href="/wiki/Pari%C5%A1ka_mirovna_konferenca_(1919)" title="Pariška mirovna konferenca (1919)">Pariški mirovni konferenci</a> razmeroma neupoštevane. Združene države so prispevale tudi k snovanju <a href="/wiki/Dru%C5%A1tvo_narodov" title="Društvo narodov">Društva narodov</a>, h kateremu pa zaradi notranjih nesoglasij niso nikoli pristopile in so z Nemčijo leta 1921 podpisale ločeno mirovno pogodbo. <a href="/wiki/Versajska_pogodba" class="mw-redirect" title="Versajska pogodba">Versajska pogodba</a> je slabo rešila povojno stanje in <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prva svetovna vojna</a> je postala izhodišče za drugo. Sledeče obdobje pa je bilo znotraj ZDA čas <a href="/w/index.php?title=Rde%C4%8Di_strah&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rdeči strah (stran ne obstaja)">rdečega strahu</a> zaradi zmage <a href="/wiki/Bolj%C5%A1evizem" class="mw-redirect" title="Boljševizem">boljševizma</a> v Rusiji. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Med_vojnama:_potrošništvo_in_velika_depresija"><span id="Med_vojnama:_potro.C5.A1ni.C5.A1tvo_in_velika_depresija"></span>Med vojnama: potrošništvo in velika depresija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Med vojnama: potrošništvo in velika depresija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Med vojnama: potrošništvo in velika depresija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Medtem ko so se evropske sile bavile s povojno obnovo, so ZDA izkoristile naravna bogastva svoje zemlje in svojih kolonij ter doživele ekonomski razcvet. Vse to se je izkazovalo z dajanjem velikih ameriških posojil in za razliko od preteklosti ne več njih prejemanj, z masovno potrošnjo, začetki produkcije na tekočih trakovih in enostavnimi krediti za nove posle. </p><p>Prenehanje vojne industrije je zatrlo ekonomijo, a le za zelo kratek čas. Do leta 1922 je bila produkcija namreč večja kot kdajkoli prej. Nova, vodilna in prezentančna je bila proizvodnja <a href="/wiki/Avtomobil" title="Avtomobil">avtomobilov</a>, med letoma 1916 in 1929 potrojena. Revolucijo je sprožil <a href="/wiki/Ford" class="mw-redirect" title="Ford">fordov</a> <a href="/wiki/Ford_model_T" title="Ford model T">model T</a>, ki so ga zaposleni izdelovali po tekočem traku, vsak izmed njih s svojim specializiranim opravilom, ter tako zagotavljali sestavo izdelka v 93 minutah.<sup id="cite_ref-10" class="reference"><a href="#cite_note-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ta avtomobil s posledično nizko ceno je bil zato dosegljiv tudi povprečnim ljudem. Povečana mobilnost je že nakazovala trend odseljevanja urbaniziranega prebivalstva v <a href="/w/index.php?title=Predmestja_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predmestja ZDA (stran ne obstaja)">predmestja</a>, kar je postalo vsesplošna značilnost časa po <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">drugi svetovni vojni</a>. Razvoju avtomobilske industrije je sledil tudi razvoj drugih. </p><p>Tudi <a href="/wiki/Kultura_ZDA" class="mw-redirect" title="Kultura ZDA">kultura Američanov</a> se je obrnila v smer <a href="/wiki/Potro%C5%A1ni%C5%A1tvo" title="Potrošništvo">potrošništva</a>, saj je postala stvar <a href="/wiki/Industrija" class="mw-disambig" title="Industrija">industrije</a> in ne več amaterskih kulturnikov: to je bila industrija <a href="/wiki/%C4%8Casopis" title="Časopis">časopisov</a> in <a href="/wiki/Radio" title="Radio">radijskega</a> programa, polnega <a href="/wiki/Reklama" class="mw-redirect" title="Reklama">reklam</a>. Pomemben znanilec takratne kulture so postale ženske, imenovane <i><a href="/w/index.php?title=Flapper&action=edit&redlink=1" class="new" title="Flapper (stran ne obstaja)">flapper</a></i>. Bile so simbol nove svobode in novih pravic žensk, a je bila na drugi strani njihova svoboda globoko omejena s številom potrošniških navad, ki so jih priklepale na usluge in izdelke – poleg uporabe <a href="/wiki/Kozmetika" title="Kozmetika">kozmetike</a> in urejanja pričesk so trošile tudi <a href="/wiki/Cigareta" title="Cigareta">cigarete</a>. Kultura se je razbohotila tudi med <a href="/w/index.php?title=Afroameri%C4%8Dani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Afroameričani (stran ne obstaja)">črnim prebivalstvom</a>, česar krona je bila <a href="/w/index.php?title=Harlemska_renesansa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Harlemska renesansa (stran ne obstaja)">harlemska renesansa</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Velika_depresija">Velika depresija</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Velika depresija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Velika depresija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Lange-MigrantMother02.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Lange-MigrantMother02.jpg/225px-Lange-MigrantMother02.jpg" decoding="async" width="225" height="292" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Lange-MigrantMother02.jpg/338px-Lange-MigrantMother02.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Lange-MigrantMother02.jpg/450px-Lange-MigrantMother02.jpg 2x" data-file-width="6205" data-file-height="8066" /></a><figcaption><i><b><a href="/w/index.php?title=Priseljenska_mati&action=edit&redlink=1" class="new" title="Priseljenska mati (stran ne obstaja)">Priseljenska mati</a></b></i><br />Mati sedmih otrok z znane fotografije preživlja veliko depresijo, ki je razdejala gospodarstvo in stabilnost družbe ZDA</figcaption></figure> <dl><dd><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Velika_gospodarska_kriza" title="Velika gospodarska kriza">Velika depresija</a></i></dd></dl> <p>Povojni gospodarski razmah ZDA je dosegel svoj višek leta 1929, leto po <a href="/wiki/Herbert_Hoover" title="Herbert Hoover">Hooverjevi</a> osvojitvi predsedniškega položaja. Investitorji so v tedanjem času vlagali ogromne investicije v <a href="/wiki/Delnica" title="Delnica">delnice</a> in te so dosegale vrtoglave cene. Ta mrzlica pa je povzročila <a href="/wiki/%C4%8Crni_torek" title="Črni torek">borzni zlom 24. oktobra 1929</a>. Neposredno za tem je sledilo prenehane trošenja, zmanjšanje produkcije v <a href="/wiki/Podjetje" title="Podjetje">podjetjih</a>, ukinjanje ugodnih <a href="/wiki/Kredit" class="mw-redirect" title="Kredit">kreditov</a> – spiralni padec v <a href="/w/index.php?title=Gospodarska_depresija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gospodarska depresija (stran ne obstaja)">gospodarsko depresijo</a> se je pričel in nato trajal skozi vsa trideseta leta. </p><p>Brezposelnost v ZDA se je leta <a href="/wiki/1933" title="1933">1933</a> povzpela na 25 %, plače preostalih zaposlenih pa so globoko padle. Za tretjino se je znižal tudi <a href="/wiki/Bruto_dru%C5%BEbeni_proizvod" class="mw-redirect" title="Bruto družbeni proizvod">bruto družbeni proizvod</a>, do leta 1933 je propadlo čez 5 tisoč <a href="/wiki/Banka" title="Banka">bank</a> in prek 85 tisoč podjetij. Zrasla so barakarska naselja revežev, mladi pa niso več upali na uspešno kariero in življenje. Z veliko depresijo je sovpadala dolgotrajna suša in degradacija kmetijskih površin v <a href="/w/index.php?title=Veliko_ni%C5%BEavje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Veliko nižavje (stran ne obstaja)">Velikem nižavju</a>, imenovana <a href="/wiki/Dust_Bowl" title="Dust Bowl">Dust Bowl</a>. </p><p>Hoover je bil pri reševanju krize neučinkovit in zato nepriljubljen. Leta 1932 je predsedniško funkcijo tako zasedel <a href="/wiki/Franklin_D._Roosevelt" class="mw-redirect" title="Franklin D. Roosevelt">Franklin D. Roosevelt</a>, ki je v reševanje krize s svojim programom <a href="/wiki/New_Deal" title="New Deal">New Deal</a> aktivno vključil <a href="/w/index.php?title=Vlada_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vlada ZDA (stran ne obstaja)">vlado</a> in organiziral <a href="/wiki/Javna_dela" title="Javna dela">javna dela</a>. New Deal ni končal velike depresije, pač pa je imel daljnosežne učinke pri vplivu zvezne vlade na življenja državljanov in močno ublažil posledice tega gospodarskega poloma. Domače razmere so bile postavljene v ozadje z razmahom <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">druge svetovne vojne</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Druga_svetovna_vojna">Druga svetovna vojna</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Druga svetovna vojna" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Druga svetovna vojna"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Spomini iz <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prve svetovne vojne</a> so pri ameriškem narodu vzbujali močne antipatije do vključevanja v vihro nove svetovne vojne. <a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonski</a> in <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">nemški</a> <a href="/w/index.php?title=Ekspanzionizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ekspanzionizem (stran ne obstaja)">ekspanzionizem</a> pa sta po začetku vojne ameriško izolacijo napravila vse manj verjetno. Japonski napad na ameriško ladijsko oporišče <a href="/wiki/Pearl_Harbour" class="mw-redirect" title="Pearl Harbour">Pearl Harbour</a> in takrat še ameriške <a href="/wiki/Filipini" title="Filipini">Filipine</a> decembra 1941 je tako sprožil hitro vojno napoved Združenih držav Japonski, nedolgo zatem pa sta vojno proti prvim razglasili tudi Nemčija in Italija. </p><p>Vojna je doživela svoj vrhunec leta 1944, ko so se <a href="/wiki/Sile_osi" title="Sile osi">Sile osi</a> že umikale. Tako so <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjeti</a> po predaji 200 tisoč nemških vojakov <a href="/wiki/Bitka_za_Stalingrad" title="Bitka za Stalingrad">pri Stalingradu</a> leta 1943 sile <a href="/wiki/Tretji_rajh" title="Tretji rajh">Tretjega rajha</a> izrinili s svojega ozemlja ter zasedali <a href="/wiki/Vzhodna_Evropa" title="Vzhodna Evropa">Vzhodno Evropo</a>. Ostali zavezniki so na čelu z <a href="/wiki/Dwight_David_Eisenhower" title="Dwight David Eisenhower">Dwightom D. Eisenhowerjem</a> pripravljali invazijo na okupirano <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francijo</a>, ki se je zgodila na t. i. <a href="/wiki/Izkrcanje_v_Normandiji_(1944)" title="Izkrcanje v Normandiji (1944)">dan D</a>, 6. junija 1944 (<a href="/wiki/Operacija_Overlord" title="Operacija Overlord">operacija Overlord</a>). General <a href="/wiki/George_S._Patton" class="mw-redirect" title="George S. Patton">George S. Patton</a> je oborožene sile kasneje vodil prek Francije proti <a href="/wiki/Pariz" title="Pariz">Parizu</a>, ta je bil osvobojen 25. avgusta 1944. Zadnji nemški napad je bil <a href="/wiki/Ardenska_ofenziva_(1944)" title="Ardenska ofenziva (1944)">ardenska ofenziva</a> 1944. Zavezniki so vstopili v Nemčijo marca 1945 in s silami Sovjetske zveze obkolili <a href="/wiki/Berlin" title="Berlin">Berlin</a> ter dosegli predajo sil Tretjega rajha 8. maja 1945, po <a href="/wiki/Moskva" title="Moskva">moskovskem</a> času 9. maja. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Torpedoed_Japanese_destroyer_Yamakaze_sinking_on_25_June_1942.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/Torpedoed_Japanese_destroyer_Yamakaze_sinking_on_25_June_1942.jpg/300px-Torpedoed_Japanese_destroyer_Yamakaze_sinking_on_25_June_1942.jpg" decoding="async" width="300" height="237" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/Torpedoed_Japanese_destroyer_Yamakaze_sinking_on_25_June_1942.jpg/450px-Torpedoed_Japanese_destroyer_Yamakaze_sinking_on_25_June_1942.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/Torpedoed_Japanese_destroyer_Yamakaze_sinking_on_25_June_1942.jpg/600px-Torpedoed_Japanese_destroyer_Yamakaze_sinking_on_25_June_1942.jpg 2x" data-file-width="2937" data-file-height="2319" /></a><figcaption><b>Potapljajoča se uspešno torpedirana japonska bojna ladja, posneta skozi periskop ameriške podmornice</b><br />Oborožene sile ZDA so velik del svojih sredstev usmerile v <a href="/wiki/Pacifi%C5%A1ka_vojna" class="mw-redirect" title="Pacifiška vojna">pacifiško prizorišče</a> druge svetovne vojne, na katerem so se odvijale bitke tudi po porazu nacistične Nemčije</figcaption></figure> <p>Zlasti za ZDA pa vojna še ni bila končana: zahrbtne kopenske, morske in zračne bitke <a href="/wiki/Vojna_za_Tihi_ocean" title="Vojna za Tihi ocean">Pacifika</a> so še vedno divjale. Japonska vojska je namreč po začetku agresije na Združenim državam priključena ozemlja osvojila <a href="/wiki/Filipini" title="Filipini">Filipine</a>, <a href="/wiki/Malajski_polotok" title="Malajski polotok">Malajski polotok</a>, <a href="/wiki/Nizozemska_vzhodna_Indija" title="Nizozemska vzhodna Indija">Nizozemsko vzhodno Indijo</a> in <a href="/wiki/Burma" class="mw-redirect" title="Burma">Burmo</a>. Junija 1942 je prišlo do preobrata ob zavezniški zmagi v <a href="/wiki/Bitka_pri_Midwayu" class="mw-redirect" title="Bitka pri Midwayu">bitki pri Midwayu</a> in <a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_ZDA" class="mw-redirect" title="Oborožene sile ZDA">oborožene sile ZDA</a> so izpod Japonske prevzemale otok po otok ter dokončno strle japonsko mornarico v <a href="/w/index.php?title=Bitka_v_Lejtskem_zalivu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bitka v Lejtskem zalivu (stran ne obstaja)">bitki v Lejtskem zalivu</a> na Filipinih oktobra 1944. Ker se japonski imperij kljub temu ni vdal, so ZDA po bridkih izkušnjah z <a href="/wiki/Iwo_Jima" title="Iwo Jima">Iwo Jime</a> in <a href="/wiki/Okinawa" class="mw-redirect" title="Okinawa">Okinawe</a> pričele razmišljati o uporabi <a href="/wiki/Jedrsko_oro%C5%BEje" title="Jedrsko orožje">jedrskega orožja</a>. Slednje je z bombardiranjem japonskih <a href="/wiki/Hiro%C5%A1ima" title="Hirošima">Hirošime</a> in <a href="/wiki/Nagasaki" title="Nagasaki">Nagasakija</a> septembra 1945 naposled končalo svetovno vojno. </p><p>Iz priprav na vojno je izviralo obsežno ojačanje moči in velikosti državne uprave, takisto je poskočil zvezni proračun, kar je pomagalo k potrditvi Združenih držav kot vojaške, gospodarske in politične <a href="/wiki/Velesila" title="Velesila">velesile</a>. Druga svetovna vojna je bil tudi čas povečanih regulacij države na političnem in gospodarskem področju, vojna pa je povzročila konec velike depresije z obsežnimi vlaganji države v vojno gospodarstvo. Na delovnih mestih se je znašlo še več afroameričanov in žensk, prvi so se v velikem številu preselili na industrijski sever. Svetovna vojna je bila tudi razlog sumničavosti do japonskih Američanov, ki so bili v velikih številih pridržani v taboriščih zaledja zahodnih Združenih držav. Nova tehnološka odkritja svetovne vojne so predrugačila prihodnje življenje, med drugim so oblikovale osnovo današnji <a href="/wiki/Elektronika" title="Elektronika">elektroniki</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Hladna_vojna">Hladna vojna</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Hladna vojna" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Hladna vojna"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Za ZDA sta čas po <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">drugi svetovni vojni</a> močno zaznamovali <a href="/wiki/Hladna_vojna" title="Hladna vojna">hladna vojna</a> na področju <a href="/wiki/Zunanja_politika" title="Zunanja politika">zunanje politike</a> in <a href="/w/index.php?title=Hiperpotro%C5%A1nja&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hiperpotrošnja (stran ne obstaja)">hiperpotrošnja</a> na notranji ravni. </p><p>Že pred koncem druge svetovne vojne je prihajalo do nepremostljivih nesoglasij med <a href="/wiki/Zveza_sovjetskih_socialisti%C4%8Dnih_republik" class="mw-redirect" title="Zveza sovjetskih socialističnih republik">Zvezo sovjetskih republik</a> in <a href="/wiki/Zahodni_svet" title="Zahodni svet">zahodnimi</a> državami z ZDA na čelu. Slednje so čutile ogroženost zavoljo sovjetskega <a href="/w/index.php?title=Ekspanzionizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ekspanzionizem (stran ne obstaja)">ekspanzionizma</a>, razhajanja so bila vedno večja in britanski premier <a href="/wiki/Winston_Churchill" title="Winston Churchill">Churchill</a> je marca 1946 prvič govoril o <a href="/wiki/%C5%BDelezna_zavesa" title="Železna zavesa">železni zavesi</a>. </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Marshall_Plan_poster.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Marshall_Plan_poster.JPG/225px-Marshall_Plan_poster.JPG" decoding="async" width="225" height="308" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Marshall_Plan_poster.JPG/338px-Marshall_Plan_poster.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Marshall_Plan_poster.JPG/450px-Marshall_Plan_poster.JPG 2x" data-file-width="714" data-file-height="976" /></a><figcaption><b>Plakat v podporo Marshallovemu načrtu</b><br />Geopolitični in gospodarski interesi ZDA po drugi svetovni vojni so pripeljali do <a href="/wiki/Marshallov_na%C4%8Drt" title="Marshallov načrt">Marshallovega načrta</a>, ki je skupaj z drugimi dejavniki Zahodno Evropo in Severno Ameriko združil v <a href="/w/index.php?title=Zahodni_blok&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zahodni blok (stran ne obstaja)">zahodni blok</a>, nasproti kateremu se je v času hladne vojne postavil socialistični <a href="/wiki/Vzhodni_blok" title="Vzhodni blok">vzhodni blok</a> z ZSSR na čelu</figcaption></figure> <p>Sovjeti so v tistem času želeli zavarovati svoje <a href="/w/index.php?title=Geopolitika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Geopolitika (stran ne obstaja)">geopolitične</a> interese, zaradi česar so s <a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">Turčijo</a>, ki leži na prehodu <a href="/wiki/%C4%8Crno_morje" title="Črno morje">Črnega</a> v <a href="/wiki/Sredozemsko_morje" title="Sredozemsko morje">Sredozemsko morje</a>, želeli sodelovanja, a so si tega z radodarno pomočjo naposled pridobile Združene države. <a href="/wiki/Trumanova_doktrina" title="Trumanova doktrina">Trumanova doktrina</a> ali z drugimi besedami podpiranje vsake oblasti, ki bi ji grozila <a href="/wiki/Komunizem" title="Komunizem">komunistična</a> revolucija in ki bi se ji ta oblast uprla, je postala aktivna, ko so z <a href="/wiki/Socialisti%C4%8Dna_federativna_republika_Jugoslavija" title="Socialistična federativna republika Jugoslavija">jugoslovanskimi</a> in sovjetskimi silami podprti <a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">grški</a> komunisti grozili s strmoglavljenjem <a href="/wiki/Monarhija" title="Monarhija">monarhične</a> vlade leta <a href="/wiki/1947" title="1947">1947</a>. Takrat revna in nestabilna Evropa je bila namreč za razvoj <a href="/wiki/Socializem" title="Socializem">socialističnih</a> režimov ploden svet. To je bil povod za organizacijo še enega programa, <a href="/wiki/Marshallov_na%C4%8Drt" title="Marshallov načrt">Marshallovega načrta</a>, ki je v zahodne demokratične režime vlil več kot 13 milijard USD za pomoč in v obrambo proti komunistom. Na to se je <a href="/wiki/Josip_Visarijonovi%C4%8D_D%C5%BEuga%C5%A1vili" class="mw-redirect" title="Josip Visarijonovič Džugašvili">Stalin</a> odzval z blokado <a href="/wiki/Berlin" title="Berlin">Berlina</a>, ki je bil tako kot preostala <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a> razdeljen na štiri cone, a pomaknjen globoko v sovjetski del Nemčije. </p><p>Zaradi grožnje napada Sovjetske zveze na <a href="/w/index.php?title=Zahodni_blok&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zahodni blok (stran ne obstaja)">zahodni blok</a> se je 11 <a href="/wiki/Demokracija" title="Demokracija">demokracij</a> te regije združilo v vojaški pakt <a href="/wiki/NATO" title="NATO">NATO</a> in v njegovem okviru izdelalo doktrino, po kateri je napad na članico napad na vse. Nastanek NATO je povzročil tudi ustanovitev <a href="/w/index.php?title=Svet_za_vzajemno_ekonomsko_pomo%C4%8D&action=edit&redlink=1" class="new" title="Svet za vzajemno ekonomsko pomoč (stran ne obstaja)">Sveta za vzajemno ekonomsko pomoč</a> v vzhodnem bloku. Kasneje, avgusta 1949, je ZSSR uspešno preizkusila <a href="/wiki/Jedrska_bomba" class="mw-redirect" title="Jedrska bomba">jedrsko bombo</a> in se februarja 1950 povezala v zavezništvo z novoustanovljeno komunistično <a href="/wiki/Ljudska_republika_Kitajska" title="Ljudska republika Kitajska">Ljudsko republiko Kitajsko</a>. Politika zadrževanja je tako pridobila nove dimenzije, saj so tudi Rusi nastopili z grožnjo uporabe <a href="/wiki/Atomsko_oro%C5%BEje" class="mw-redirect" title="Atomsko orožje">atomskega orožja</a>. <a href="/wiki/Harry_Truman" class="mw-redirect" title="Harry Truman">Truman</a> je nato naročil izdelavo močnejše <a href="/wiki/Vodikova_bomba" title="Vodikova bomba">vodikove bombe</a> in ob tem tudi povišanje vojaškega proračuna na štirikratno prejšnjo vrednost ter organizacijo propagande za prepričevanje naroda v potrebo po <a href="/wiki/Oboro%C5%BEevalna_tekma" title="Oboroževalna tekma">oboroževalni tekmi</a>. Merjenje moči je nato potekalo v <a href="/wiki/Korejska_vojna" title="Korejska vojna">korejski vojni</a>. </p><p>Leta 1958 so Združene države ustanovile vesoljsko agencijo <a href="/wiki/NASA" title="NASA">NASA</a>, ki je bila eden izmed bistvenih akterjev prihajajoče <a href="/wiki/Vesoljska_tekma" title="Vesoljska tekma">vesoljske tekme</a>. ZDA so nekoliko za Sovjetsko zvezo januarja 1958 v orbito spustile prvi <a href="/wiki/Umetni_satelit" class="mw-redirect" title="Umetni satelit">umetni satelit</a> <a href="/w/index.php?title=Explorer_1&action=edit&redlink=1" class="new" title="Explorer 1 (stran ne obstaja)">Explorer 1</a>, ravno tako za svojimi tekmeci pa še prvega človeka, <a href="/wiki/John_Glenn" title="John Glenn">Johna Glenna</a>. </p><p>Hladna vojna je znotraj Združenih držav povzročila živčno protikomunistično paranojo: prebivalstvo je bilo aktivno pripravljeno na sovjetski jedrski napad, na prvem mestu <a href="/wiki/Politi%C4%8Dna_levica" title="Politična levica">levičarski</a> posamezniki in skupine pa so bili izpostavljeni <a href="/wiki/Politi%C4%8Dna_represija" class="mw-redirect" title="Politična represija">represiji</a>. Hladna vojna je v ameriški družbi povzročila razprtije, saj je bila nekoliko bolj zmerna stran prepričana, da je bila sovjetska agresivna politika le posledica ostrih protikomunističnih potez ZDA. Na drugi strani je vladala ideja, da je bila sovjetska politika širjenja presilovita in da je bila posledična hladna vojna neizogibna, saj naj bi se komunizem širil v vse regije z vakuumom politične moči. </p><p>Tako zunanjo politiko kot tudi življenje Američanov v deželi sami je v <a href="/wiki/1960." title="1960.">šestdesetih letih</a> močno ožigosala <a href="/wiki/Vietnamska_vojna" title="Vietnamska vojna">vietnamska vojna</a>. ZDA so jo pričele za preprečitev širjenja komunizma po <a href="/wiki/Jugovzhodna_Azija" title="Jugovzhodna Azija">jugovzhodni Aziji</a>, tja so pošiljali več in več enot ter se naposled ujeli v zahrbtno <a href="/wiki/D%C5%BEungelsko_bojevanje" title="Džungelsko bojevanje">džungelsko vojno</a>. Ko so se poraženi umaknili iz dežele, se je družbeno razpoloženje do vlade zaradi izgubljene vojne in neposredno zatem še <a href="/wiki/Afera_Watergate" title="Afera Watergate">afere Watergate</a> zelo poslabšalo. </p><p><a href="/wiki/John_F._Kennedy" title="John F. Kennedy">John F. Kennedy</a> je hladno vojno negoval dalje v šestdeseta leta: Združene države so še dalje dovajale pomoč nekomunističnim državam, povečale so število svojih vojakov in raket, ubadale so se tudi s problematično <a href="/wiki/Kuba" title="Kuba">Kubo</a>. <a href="/wiki/Revolucija" title="Revolucija">Revolucija</a> v tej državi in njeno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, ki je pripeljalo do skrite namestitve jedrskih konic na otoku, se je izrazilo v živčnem sporu in <a href="/wiki/Kubanska_raketna_kriza" title="Kubanska raketna kriza">skorajšnjem spopadu</a> obeh svetovnih velesil. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Povojno_obdobje_znotraj_ZDA">Povojno obdobje znotraj ZDA</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Povojno obdobje znotraj ZDA" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Povojno obdobje znotraj ZDA"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Gospodarstvo_ZDA" class="mw-redirect" title="Gospodarstvo ZDA">Ameriško gospodarstvo</a> povojnega časa je bilo zopet na nogah. <a href="/wiki/Potro%C5%A1nik" class="mw-redirect" title="Potrošnik">Potrošniki</a> so zahtevali <a href="/wiki/Storitev" title="Storitev">storitve</a> in <a href="/wiki/Izdelek" class="mw-redirect" title="Izdelek">izdelke</a>, proizvodnja se je sledeč temu obilno povečala in odprla množine novih delovnih mest. Tudi Marshallov načrt in njegovo nudenje obilice novih trgov ter državno zapravljanje za hladno vojno sta blagodejno vplivala na število delovnih mest. V <a href="/wiki/1950." title="1950.">petdesetih letih</a> je tako 6 % svetovnega prebivalstva, živečega v ZDA, proizvedlo polovico svetovnih <a href="/w/index.php?title=Temeljna_dobrina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Temeljna dobrina (stran ne obstaja)">dobrin</a>. Bistvenega pomena je bil tehnološki napredek. Sicer je bila velika novost večajoči se <a href="/w/index.php?title=Storitveni_sektor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Storitveni sektor (stran ne obstaja)">storitveni sektor</a>, ki je ob bok množicam delavcev <a href="/w/index.php?title=Modri_ovratnik&action=edit&redlink=1" class="new" title="Modri ovratnik (stran ne obstaja)">modrega ovratnika</a> postavila množice delavcev <a href="/wiki/Beli_ovratnik" class="mw-redirect" title="Beli ovratnik">belega ovratnika</a>: širil se je močan <a href="/w/index.php?title=Srednji_razred&action=edit&redlink=1" class="new" title="Srednji razred (stran ne obstaja)">srednji razred</a>. </p><p><a href="/wiki/%C5%BDivljenjski_standard" title="Življenjski standard">Standard življenja</a> se je neprimerno dvignil in omogočil več in več ljudem prestop v srednji razred, kamor se jih je po vojni kvalificiralo dve tretjini. To je bil rezultat medvojnega (vladno odpiranje tovarn itd.) in povojnega zapravljanja ter odpiranja novih delovnih mest. Leta 1944 je <a href="/w/index.php?title=GI_Bill_of_Rights&action=edit&redlink=1" class="new" title="GI Bill of Rights (stran ne obstaja)">GI Bill of Rights</a> določil ugodnosti za <a href="/wiki/Veteran" title="Veteran">veterane</a>, med temi tudi pomoč v času iskanja službe in ugodna posojila za hiše. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Birth_Rate_in_USA_1934-2004.PNG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Birth_Rate_in_USA_1934-2004.PNG/300px-Birth_Rate_in_USA_1934-2004.PNG" decoding="async" width="300" height="162" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Birth_Rate_in_USA_1934-2004.PNG/450px-Birth_Rate_in_USA_1934-2004.PNG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Birth_Rate_in_USA_1934-2004.PNG/600px-Birth_Rate_in_USA_1934-2004.PNG 2x" data-file-width="800" data-file-height="432" /></a><figcaption><b>Časovni prikaz števila rojstev v ZDA</b><br />Fenomen <a href="/w/index.php?title=Baby_boom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Baby boom (stran ne obstaja)">baby boom</a> je povzročil velik poskok števila rojstev po drugi svetovni vojni; drugi višek je posledica številnih rojstev otrok pripadnikom prve generacije baby booma; v pričetku 21. stoletja se pričenja val upokojitev pripadnikov te številčne družbene skupine, ki bo povzročil težave v gospodarskem in pokojninskem sistemu</figcaption></figure> <p>Čas je zato zaznamovala <a href="/w/index.php?title=Suburbanizacija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Suburbanizacija (stran ne obstaja)">suburbanizacija</a>, pojav, ko se je v petdesetih letih od 13 milijonov novih hiš zgradilo 85 % teh v predmestjih, s čimer so mesta pridobila velike obroče <a href="/w/index.php?title=Spalno_naselje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spalno naselje (stran ne obstaja)">spalnih naselij</a>. Še en pomemben družbeni pojav je bilo drastično povečanje rojstev oziroma <a href="/w/index.php?title=Baby_boom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Baby boom (stran ne obstaja)">baby boom</a>, ki je populacijo ZDA med letoma <a href="/wiki/1946" title="1946">1946</a> in <a href="/wiki/1964" title="1964">1964</a> povečal za 76 milijonov v Ameriki rojenih prebivalcev. Navkljub vsemu pa je do konca petdesetih let <a href="/wiki/20._stoletje" title="20. stoletje">20. stoletja</a> pod pragom revščine še vedno živelo 20 milijonov deprivilegiranih Američanov. </p><p><a href="/wiki/Afera_Watergate" title="Afera Watergate">Afera Watergate</a>, kjer je šlo za nepošteno dejavnost najvišjih državnih uradnikov s predsednikom na čelu, pa tudi za njegovo laganje pod prisego, je vodila do odstopa predsednika <a href="/wiki/Richard_Nixon" title="Richard Nixon">Nixona</a>, pomenila pa je globok padec narodovega zaupanja oblastem. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Družbeni_boji_60._let"><span id="Dru.C5.BEbeni_boji_60._let"></span>Družbeni boji 60. let</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Družbeni boji 60. let" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družbeni boji 60. let"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/1960." title="1960.">Šestdeseta leta</a> preteklega stoletja so bila v ZDA obdobje <a href="/wiki/Liberalizem" title="Liberalizem">liberalnih</a> reform in družbenih gibanj. </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:March_on_Washington_edit.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/March_on_Washington_edit.jpg/225px-March_on_Washington_edit.jpg" decoding="async" width="225" height="337" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/March_on_Washington_edit.jpg/338px-March_on_Washington_edit.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/March_on_Washington_edit.jpg/450px-March_on_Washington_edit.jpg 2x" data-file-width="1271" data-file-height="1902" /></a><figcaption><b>Afroameričani so enotni v boju za državljanske pravice</b><br /><a href="/w/index.php?title=Mar%C5%A1_na_Washington_za_delovna_mesta_in_svobodo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Marš na Washington za delovna mesta in svobodo (stran ne obstaja)">Marš na Washington za delovna mesta in svobodo</a> leta 1963 je v boju za pravice afroameričanov na ulicah zveznega mesta združil 250 tisoč protestnikov, ki jih je med drugim nagovoril <a href="/wiki/Martin_Luther_King" class="mw-redirect" title="Martin Luther King">Martin Luther King</a> s svojim slavnim govorom »<i><a href="/wiki/I_Have_a_Dream" title="I Have a Dream">I Have a Dream</a></i>«</figcaption></figure> <p>Konvergenca dejavnosti za pravice <a href="/w/index.php?title=Afri%C5%A1ki_%C4%8Drnci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Afriški črnci (stran ne obstaja)">črncev</a> je nastopila prav v 60. letih, času maršev, bojkotov, neupoštevanja <a href="/wiki/Segregacija" title="Segregacija">segregacije</a> in <a href="/wiki/Diskriminacija" title="Diskriminacija">diskriminacije</a>. Odvilo se je več mirnih (<a href="/wiki/Martin_Luther_King" class="mw-redirect" title="Martin Luther King">Martin Luther King</a>) in nasilnih protestov (<a href="/wiki/Malcolm_X" title="Malcolm X">Malcolm X</a>) ter manifestacije različnih vrst. Že od <a href="/wiki/1961" title="1961">1961</a>. leta dalje se je delalo na registracijah <a href="/w/index.php?title=Afroameri%C4%8Dani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Afroameričani (stran ne obstaja)">afroameričanov</a> v volilni sistem, ukinjeni so bili namreč testi <a href="/wiki/Pismenost" title="Pismenost">pismenosti</a> in <a href="/w/index.php?title=Volilni_davek&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volilni davek (stran ne obstaja)">volilni davki</a> ter tako omogočena volilna udeležba trikrat toliko črnim ljudem. </p><p>Svoje pravice so zahtevali tudi <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_staroselci" title="Ameriški staroselci">ameriški staroselci</a>, katerih dejavnost je znana kot <a href="/w/index.php?title=Red_Power&action=edit&redlink=1" class="new" title="Red Power (stran ne obstaja)">Red Power</a>. <a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehiški</a> priseljenci pa so se za udejanjenje svojih želja borili pod vodstvom <a href="/w/index.php?title=C%C3%A9sar_Ch%C3%A1vez&action=edit&redlink=1" class="new" title="César Chávez (stran ne obstaja)">Césarja Cháveza</a>, predsednika <a href="/w/index.php?title=United_Farm_Workers_Organizing_Committee&action=edit&redlink=1" class="new" title="United Farm Workers Organizing Committee (stran ne obstaja)">United Farm Workers Organizing Committee</a>. </p><p>Ženske so se pridružile reformam ameriške družbe in organizirale vse vrste odpora proti <a href="/w/index.php?title=Spolna_diskriminacija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spolna diskriminacija (stran ne obstaja)">spolni diskriminaciji</a>. Ženske so zasedale vse več sektorjev dela, njihovo gibanje šestdesetih let pa je pustilo pomembno pravno dediščino. </p><p>Generacija <a href="/w/index.php?title=Baby_boom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Baby boom (stran ne obstaja)">baby booma</a> je odrasla in se znašla v <a href="/w/index.php?title=Visoko_%C5%A1olstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Visoko šolstvo (stran ne obstaja)">visokošolskem sistemu</a> ter njegovih <a href="/w/index.php?title=Kampus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kampus (stran ne obstaja)">kampusih</a>, kjer je bila koncentrirana in imela svobodo razmišljanja ter razpravljanja o zdravju svoje družbe. Iz obdobja so zlasti znani <a href="/wiki/Hipi" title="Hipi">hipiji</a>, ki so zavračali <a href="/wiki/Materializem" title="Materializem">materializem</a>, kritizirali oblast, živeli v <a href="/w/index.php?title=Komuna&action=edit&redlink=1" class="new" title="Komuna (stran ne obstaja)">komunah</a>, poslušali <a href="/wiki/Rock" title="Rock">rock</a> glasbo in imeli liberalna stališča do <a href="/wiki/Spolnost" class="mw-redirect" title="Spolnost">spolnosti</a> in <a href="/wiki/Mamilo" class="mw-redirect" title="Mamilo">drog</a>. Zaznamovani so bili s svojim stilom oblačenja in vedenja ter protestiranjem. Avgusta 1969 je hipijevska subkultura dosegla svoj višek s festivalom <a href="/wiki/Woodstock" title="Woodstock">Woodstock</a>. Drugi del mladinskega gibanja so predstavljali <a href="/w/index.php?title=%C5%A0tudentsko_gibanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Študentsko gibanje (stran ne obstaja)">študentje</a>, ki so v tem desetletju ustanovili <i><a href="/w/index.php?title=Students_for_a_Democratic_Society&action=edit&redlink=1" class="new" title="Students for a Democratic Society (stran ne obstaja)">Students for a Democratic Society</a></i> (SDS). Ta je pod taktirko <a href="/w/index.php?title=Tom_Hayden&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tom Hayden (stran ne obstaja)">Toma Haydena</a> spisala izjavo <i><a href="/w/index.php?title=The_Port_Huron_Statement&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Port Huron Statement (stran ne obstaja)">The Port Huron Statement</a></i>, ki je zahtevala več demokracije (ne le demokracija v elitnih krogih), grajala ameriško usmerjenost v <a href="/w/index.php?title=Karierizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Karierizem (stran ne obstaja)">karierizem</a>, materializem, <a href="/w/index.php?title=Militarizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Militarizem (stran ne obstaja)">militantno</a> zunanjepolitično razpoloženje ZDA in <a href="/wiki/Rasizem" title="Rasizem">rasizem</a>. V SDS je bilo vključenih več kot 100 tisoč mladih. Ti protesti so imeli močan vpliv na takratno in nadaljnjo družbo ZDA, pa tudi drugih držav <a href="/wiki/Zahodni_svet" title="Zahodni svet">Zahoda</a>, kjer je študentsko gibanje v istem obdobju ravno tako pokazalo svojo moč. </p><p>Šestdeseta leta so bila tudi obdobje vnovič zbujenih skrbi za <a href="/wiki/Okolje" class="mw-redirect" title="Okolje">okolje</a> in začetkov moderne <a href="/w/index.php?title=Naravovarstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naravovarstvo (stran ne obstaja)">naravovarstvene</a> misli. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Konec_20._stoletja_in_sedanjost:_ZDA_kot_velesila">Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Konec 20. stoletja in sedanjost: ZDA kot velesila"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Bistveni dogodki za ZDA v zadnji četrtini <a href="/wiki/20._stoletje" title="20. stoletje">20. stoletja</a> so bili konec hladne vojne, zaton <a href="/w/index.php?title=Industrijski_sektor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Industrijski sektor (stran ne obstaja)">industrijskega sektorja</a> ter pojav <a href="/wiki/Globalizacija" title="Globalizacija">globalne</a> ekonomije in politike. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:President_Ronald_Reagan_making_his_Berlin_Wall_speech.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/63/President_Ronald_Reagan_making_his_Berlin_Wall_speech.jpg/300px-President_Ronald_Reagan_making_his_Berlin_Wall_speech.jpg" decoding="async" width="300" height="197" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/63/President_Ronald_Reagan_making_his_Berlin_Wall_speech.jpg/450px-President_Ronald_Reagan_making_his_Berlin_Wall_speech.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/63/President_Ronald_Reagan_making_his_Berlin_Wall_speech.jpg/600px-President_Ronald_Reagan_making_his_Berlin_Wall_speech.jpg 2x" data-file-width="4000" data-file-height="2624" /></a><figcaption><b>Ronald Reagan med govorom pred <a href="/wiki/Brandenbur%C5%A1ka_vrata" title="Brandenburška vrata">Brandenburškimi vrati</a></b><br />Konservativni predsednik ZDA <a href="/wiki/Ronald_Reagan" title="Ronald Reagan">Ronald Reagan</a> je leta 1987 obiskal pregrajeni Berlin in pozval k odpravi <a href="/wiki/Berlinski_zid" title="Berlinski zid">Berlinskega zidu</a>; nedolgo zatem se je pričela serija revolucij in demokratizacij ter odcepitev prej socialističnih držav, ki so povzročile razpad vzhodnega bloka in konec hladne vojne; ZDA so iz nje izšle kot edina svetovna velesila</figcaption></figure> <p><a href="/wiki/Ronald_Reagan" title="Ronald Reagan">Reagan</a> je zopet pričel s pogrevanjem hladne vojne ter <a href="/wiki/Oboro%C5%BEevalna_tekma" title="Oboroževalna tekma">oboroževalno tekmo</a>. <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjetsko zvezo</a> je označil za zlobni imperij, prek agencije <a href="/wiki/CIA" class="mw-redirect" title="CIA">CIA</a> pa podprl protikomuniste v <a href="/wiki/Salvador" title="Salvador">Salvadorju</a> ter v <a href="/wiki/Nikaragva" title="Nikaragva">Nikaragvi</a> organiziral in financiral <a href="/wiki/Gverilsko_bojevanje" title="Gverilsko bojevanje">gverilsko vojsko</a>. Njegova ideja je bil tudi program <i><a href="/w/index.php?title=Strategic_Defense_Initiative&action=edit&redlink=1" class="new" title="Strategic Defense Initiative (stran ne obstaja)">Strategic Defense Initiative</a></i>, bolj znan kot »vojna zvezd«. Nedolgo zatem pa je prišlo do serije <a href="/wiki/Revolucija" title="Revolucija">revolucij</a>, v katerih so komunisti v letih <a href="/wiki/1989" title="1989">1989</a> in <a href="/wiki/1990" title="1990">1990</a> izgubili moč v ZSSR ter kontrolo nad svojim blokom, ki je razpadel na množico samostojnih držav. Razpad <a href="/wiki/Vzhodni_blok" title="Vzhodni blok">vzhodnega bloka</a> je močno spremenil svetovno politiko. Reagan se je večkrat srečal z <a href="/wiki/Mihail_Sergejevi%C4%8D_Gorba%C4%8Dov" class="mw-redirect" title="Mihail Sergejevič Gorbačov">Gorbačovom</a> in sklenil kulturno ter znanstveno sodelovanje, zmanjšanje oborožitve ter umik raket iz <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evrope</a>. Ameriški <a href="/wiki/Kapital" title="Kapital">kapital</a> je nato preplavil <a href="/wiki/Vzhodna_Evropa" title="Vzhodna Evropa">Vzhodno Evropo</a>, kjer so se kapitalistične družbene ureditve že nameščale globoko v nova okolja. </p><p><a href="/wiki/George_H._W._Bush" title="George H. W. Bush">George H. W. Bush</a> je zaradi tamkajšnjih zapletov med <a href="/wiki/Irak" title="Irak">Irakom</a> in <a href="/wiki/Kuvajt" title="Kuvajt">Kuvajtom</a> v regijo poslal sprva bombe, nato pa še čete. Te so porazile <a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Iraka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Iraka (stran ne obstaja)">iraško vojsko</a>, a so se umaknile, preden bi dosegle padec <a href="/wiki/Sadam_Husein" title="Sadam Husein">Huseinovega</a> režima. Od takrat do najnovejše <a href="/w/index.php?title=Druga_ira%C5%A1ka_vojna&action=edit&redlink=1" class="new" title="Druga iraška vojna (stran ne obstaja)">iraške vojne</a> je imel Irak stalne težave s svojo ekonomijo, politiko in Združenimi državami. </p><p><a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_ZDA" class="mw-redirect" title="Oborožene sile ZDA">Oborožene sile ZDA</a> so zatem posredovale v <a href="/wiki/Zvezna_republika_Jugoslavija" title="Zvezna republika Jugoslavija">Jugoslaviji</a>, ki se je soočala s krvavimi <a href="/wiki/Nasledstvene_vojne_Jugoslavije" class="mw-redirect" title="Nasledstvene vojne Jugoslavije">nasledstvenimi vojnami</a>. Marca <a href="/wiki/1999" title="1999">1999</a> je zveza <a href="/wiki/NATO" title="NATO">NATO</a> pod ameriško pobudo bombardirala <a href="/wiki/Srbija" title="Srbija">Srbijo</a> in <a href="/wiki/Kosovo" title="Kosovo">Kosovo</a>, kasneje pa so tega zasedle mednarodne enote <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeni_narodi" class="mw-redirect" title="Združeni narodi">Združenih narodov</a>. </p><p>Združene države so bile tudi v tem času prepričane, da se težave svetovnih narodov tičejo tudi njih, zato so se na svoj način pričele lotevati tudi prepada med revnim in bogatim svetom, ki je in še zija med industrijskimi državami <a href="/wiki/Zahodni_svet" title="Zahodni svet">Zahoda</a> ter nerazvitimi državami <a href="/w/index.php?title=Tretji_svet&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tretji svet (stran ne obstaja)">tretjega sveta</a>. Tudi še danes se problema lotevajo s političnim ali v primeru sile vojaških posredovanjem, saj je 80 % Američanov prepričanih, da njihova vojaška prisotnost po svetu vzpostavlja mir in stabilnost.<sup id="cite_ref-11" class="reference"><a href="#cite_note-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ker nevarnosti po koncu hladne vojne v Sovjetski zvezi ni bilo več, so jo Združene države našle drugje, tokrat predvsem v <a href="/wiki/Diktatura" title="Diktatura">diktatorskih</a> ali nestabilnih državah in izmikljivem pojmu <a href="/wiki/Terorizem" title="Terorizem">terorizma</a>. </p><p>V zadnji četrtini stoletja je močno zamiral <a href="/w/index.php?title=Industrijski_sektor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Industrijski sektor (stran ne obstaja)">industrijski sektor</a> dela, medtem ko so obilen razcvet doživele <a href="/w/index.php?title=Storitvene_dejavnosti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Storitvene dejavnosti (stran ne obstaja)">storitvene dejavnosti</a>. Združene države so uveljavile močan vpliv na razširjenem kapitalističnem mednarodnem trgu, s tega področja je pomemben premik <a href="/w/index.php?title=Produkcijska_sredstva&action=edit&redlink=1" class="new" title="Produkcijska sredstva (stran ne obstaja)">produkcijskih sredstev</a> v manj razvite države oziroma <i><a href="/wiki/Outsourcing" class="mw-redirect" title="Outsourcing">outsourcing</a></i>. Mednarodna trgovina je bila dodatno pospešena z internacionalnimi trgovskimi povezavami, tj. za ZDA pomembnim sporazumom <a href="/wiki/Sporazum_NAFTA" title="Sporazum NAFTA">NAFTA</a> in svetovno vplivno organizacijo <a href="/wiki/Svetovna_trgovinska_organizacija" title="Svetovna trgovinska organizacija">WTO</a>. Vse to so bila znamenja vsesplošne <a href="/wiki/Globalizacija" title="Globalizacija">globalizacije</a>. </p><p>V poznem 20. stoletju in danes je za ZDA aktualen močan val <a href="/wiki/Imigracija" class="mw-redirect" title="Imigracija">imigrantov</a> iz <a href="/wiki/Latinska_Amerika" title="Latinska Amerika">Latinske Amerike</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="21._stoletje">21. stoletje</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: 21. stoletje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: 21. stoletje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Tudi v <a href="/wiki/21._stoletje" title="21. stoletje">21. stoletje</a> so Združene države vstopile kot edina svetovna <a href="/wiki/Velesila" title="Velesila">velesila</a>, katere ekonomija je cvetela. Kmalu je narod dobil zaušnico z dejanji <a href="/w/index.php?title=Mednarodni_terorizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mednarodni terorizem (stran ne obstaja)">mednarodnega terorizma</a>, ki je bil bodisi posredno sprovociran s strani ameriške politike bodisi izveden z njeno pomočjo.<sup id="cite_ref-12" class="reference"><a href="#cite_note-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> To je bila podlaga za sveže <a href="/wiki/Politi%C4%8Dna_represija" class="mw-redirect" title="Politična represija">represivne</a> zakone in bolj agresivno <a href="/wiki/Zunanja_politika" title="Zunanja politika">zunanjo politiko</a>. </p><p><a href="/wiki/George_W._Bush" class="mw-redirect" title="George W. Bush">George W. Bush</a> je z izrazito <a href="/wiki/Konservativizem" class="mw-redirect" title="Konservativizem">konservativnimi</a> stališči osvojil sporno zmago na volitvah leta <a href="/wiki/2000" title="2000">2000</a>. Sledilo je obdobje gospodarskega zatona. Bush je z agresivno politiko državne varnosti in <a href="/wiki/Vojna_proti_terorizmu" title="Vojna proti terorizmu">boja proti terorizmu</a> zmagal tudi na volitvah 2004. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:September_14_2001_Ground_Zero_02.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/September_14_2001_Ground_Zero_02.jpg/200px-September_14_2001_Ground_Zero_02.jpg" decoding="async" width="200" height="307" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/September_14_2001_Ground_Zero_02.jpg/300px-September_14_2001_Ground_Zero_02.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/September_14_2001_Ground_Zero_02.jpg/400px-September_14_2001_Ground_Zero_02.jpg 2x" data-file-width="1262" data-file-height="1938" /></a><figcaption><b>Gasilec pred ruševanimi WTC v New Yorku</b><br />ZDA so na prelomu stoletja doleteli <a href="/wiki/Teroristi%C4%8Dni_napadi_11._septembra_2001" title="Teroristični napadi 11. septembra 2001">teroristični napadi</a>, ki so zaradi svoje edinstvenosti in spektakularnosti šokirali ameriško in svetovno javnost, nadalje pa povzročili tok dogodkov, ki so destabilizirali politične razmere v svetu.</figcaption></figure> <p>Ugrabljena potniška letala so 11. septembra 2001 napadla civilne cilje v vzhodnem delu Združenih držav (<a href="/wiki/Teroristi%C4%8Dni_napadi_11._septembra_2001" title="Teroristični napadi 11. septembra 2001">teroristični napadi 11. septembra 2001</a>). Vlada je za izvajalca tega največjega napada na ZDA po japonskem bombardiranju <a href="/wiki/Havaji" title="Havaji">Havajev</a> v drugi svetovni vojni označila <a href="/wiki/Islam" title="Islam">islamsko</a> <a href="/wiki/Fundamentalizem" title="Fundamentalizem">fundamentalistično</a> organizacijo <a href="/wiki/Al_Kaida" title="Al Kaida">Al Kaida</a>, ki sicer nikoli ni prevzela odgovornosti za napade. Sicer naj bi bila ta odgovorna tudi za napade na več ameriških ciljev po <a href="/wiki/Bli%C5%BEnji_vzhod" title="Bližnji vzhod">Bližnjem vzhodu</a> v preteklih letih. Sledil je vojaški napad na <a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistan</a> v poznem letu 2001 in dve leti kasneje še invazija na <a href="/wiki/Irak" title="Irak">Irak</a>. Razmere zaradi lokalnega <a href="/w/index.php?title=Partizansko_bojevanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Partizansko bojevanje (stran ne obstaja)">partizanskega</a> odpora niso bile stabilizirane, boj z močnimi elementi <a href="/wiki/Dr%C5%BEavljanska_vojna" title="Državljanska vojna">državljanske vojne</a> se je leta 2007 tako še nadaljeval, medtem ko je vlada ZDA že globoko razmišljala o možnih učinkovitih rešitvah nezavidljivih razmer. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Politika_in_uprava">Politika in uprava</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Politika in uprava" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politika in uprava"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911137">.mw-parser-output .hlist dl,.mw-parser-output .hlist ol,.mw-parser-output .hlist ul{margin:0;padding:0}.mw-parser-output .hlist dd,.mw-parser-output .hlist dt,.mw-parser-output .hlist li{margin:0;display:inline}.mw-parser-output .hlist.inline,.mw-parser-output .hlist.inline dl,.mw-parser-output .hlist.inline ol,.mw-parser-output .hlist.inline ul,.mw-parser-output .hlist dl dl,.mw-parser-output .hlist dl ol,.mw-parser-output .hlist dl ul,.mw-parser-output .hlist ol dl,.mw-parser-output .hlist ol ol,.mw-parser-output .hlist ol ul,.mw-parser-output .hlist ul dl,.mw-parser-output .hlist ul ol,.mw-parser-output .hlist ul ul{display:inline}.mw-parser-output .hlist .mw-empty-li{display:none}.mw-parser-output .hlist dt::after{content:": "}.mw-parser-output .hlist dd::after,.mw-parser-output .hlist li::after{content:" · ";font-weight:bold}.mw-parser-output .hlist dd:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dt:last-child::after,.mw-parser-output .hlist li:last-child::after{content:none}.mw-parser-output .hlist dd dd:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dd dt:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dd li:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dt dd:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dt dt:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dt li:first-child::before,.mw-parser-output .hlist li dd:first-child::before,.mw-parser-output .hlist li dt:first-child::before,.mw-parser-output .hlist li li:first-child::before{content:" (";font-weight:normal}.mw-parser-output .hlist dd dd:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dd dt:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dd li:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dt dd:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dt dt:last-child::after,.mw-parser-output .hlist dt li:last-child::after,.mw-parser-output .hlist li dd:last-child::after,.mw-parser-output .hlist li dt:last-child::after,.mw-parser-output .hlist li li:last-child::after{content:")";font-weight:normal}.mw-parser-output .hlist ol{counter-reset:listitem}.mw-parser-output .hlist ol>li{counter-increment:listitem}.mw-parser-output .hlist ol>li::before{content:" "counter(listitem)"\a0 "}.mw-parser-output .hlist dd ol>li:first-child::before,.mw-parser-output .hlist dt ol>li:first-child::before,.mw-parser-output .hlist li ol>li:first-child::before{content:" ("counter(listitem)"\a0 "}</style><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911190">.mw-parser-output .sidebar{width:22em;float:right;clear:right;margin:0.5em 0 1em 1em;background:#f8f9fa;border:1px solid #aaa;padding:0.2em;text-align:center;line-height:1.4em;font-size:88%;border-collapse:collapse;display:table}body.skin-minerva .mw-parser-output .sidebar{display:table!important;float:right!important;margin:0.5em 0 1em 1em!important}.mw-parser-output .sidebar-subgroup{width:100%;margin:0;border-spacing:0}.mw-parser-output .sidebar-left{float:left;clear:left;margin:0.5em 1em 1em 0}.mw-parser-output .sidebar-none{float:none;clear:both;margin:0.5em 1em 1em 0}.mw-parser-output .sidebar-outer-title{padding:0 0.4em 0.2em;font-size:125%;line-height:1.2em;font-weight:bold}.mw-parser-output .sidebar-top-image{padding:0.4em}.mw-parser-output .sidebar-top-caption,.mw-parser-output .sidebar-pretitle-with-top-image,.mw-parser-output .sidebar-caption{padding:0.2em 0.4em 0;line-height:1.2em}.mw-parser-output .sidebar-pretitle{padding:0.4em 0.4em 0;line-height:1.2em}.mw-parser-output .sidebar-title,.mw-parser-output .sidebar-title-with-pretitle{padding:0.2em 0.8em;font-size:145%;line-height:1.2em}.mw-parser-output .sidebar-title-with-pretitle{padding:0.1em 0.4em}.mw-parser-output .sidebar-image{padding:0.2em 0.4em 0.4em}.mw-parser-output .sidebar-heading{padding:0.1em 0.4em}.mw-parser-output .sidebar-content{padding:0 0.5em 0.4em}.mw-parser-output .sidebar-content-with-subgroup{padding:0.1em 0.4em 0.2em}.mw-parser-output .sidebar-above,.mw-parser-output .sidebar-below{padding:0.3em 0.8em;font-weight:bold}.mw-parser-output .sidebar-collapse .sidebar-above,.mw-parser-output .sidebar-collapse .sidebar-below{border-top:1px solid #aaa;border-bottom:1px solid #aaa}.mw-parser-output .sidebar-navbar{text-align:right;font-size:115%;padding:0 0.4em 0.4em}.mw-parser-output .sidebar-list-title{padding:0 0.4em;text-align:left;font-weight:bold;line-height:1.6em;font-size:105%}.mw-parser-output .sidebar-list-title-c{padding:0 0.4em;text-align:center;margin:0 3.3em}@media(max-width:720px){body.mediawiki .mw-parser-output .sidebar{width:100%!important;clear:both;float:none!important;margin-left:0!important;margin-right:0!important}}</style><table class="sidebar sidebar-collapse nomobile nowraplinks vcard hlist"><tbody><tr><th class="sidebar-title"><div class="adr"><a href="/wiki/Politika_ZDA" class="mw-redirect" title="Politika ZDA">Politika ZDA</a></div></th></tr><tr><th><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Greater_coat_of_arms_of_the_United_States.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Greater_coat_of_arms_of_the_United_States.svg/110px-Greater_coat_of_arms_of_the_United_States.svg.png" decoding="async" width="110" height="116" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Greater_coat_of_arms_of_the_United_States.svg/165px-Greater_coat_of_arms_of_the_United_States.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Greater_coat_of_arms_of_the_United_States.svg/220px-Greater_coat_of_arms_of_the_United_States.svg.png 2x" data-file-width="451" data-file-height="476" /></a></span></th></tr><tr><th style="border-bottom: #aaa 1px solid"></th></tr><tr><td class="sidebar-content"> <div class="sidebar-list mw-collapsible mw-collapsed"><div class="sidebar-list-title" style="text-align:center; background:lavender;">Zvezna vlada</div><div class="sidebar-list-content mw-collapsible-content" style="text-align:center; background:none;"> <ul><li><b><a href="/wiki/Ustava_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Ustava Združenih držav Amerike">Ustava Združenih držav Amerike</a></b></li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Zakonodaja_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zakonodaja ZDA (stran ne obstaja)">Zakonodaja</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Obdav%C4%8Ditev_v_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Obdavčitev v ZDA (stran ne obstaja)">Obdavčitev</a></li> <li><a href="/wiki/Politika_ZDA" class="mw-redirect" title="Politika ZDA">Politika</a></li></ul></div></div></td> </tr><tr><td class="sidebar-content"> <div class="sidebar-list mw-collapsible mw-collapsed"><div class="sidebar-list-title" style="text-align:center; background:lavender;"><a href="/wiki/Kongres_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Kongres Združenih držav Amerike">Zakonodajna oblast</a></div><div class="sidebar-list-content mw-collapsible-content" style="text-align:center; background:none;"> <ul><li><b><a href="/wiki/Kongres_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Kongres Združenih držav Amerike">Kongres Združenih držav Amerike</a></b></li></ul> <p><span class="mw-default-size" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:(117th)_US_House_of_Representatives.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/%28117th%29_US_House_of_Representatives.svg/49px-%28117th%29_US_House_of_Representatives.svg.png" decoding="async" width="49" height="25" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/%28117th%29_US_House_of_Representatives.svg/74px-%28117th%29_US_House_of_Representatives.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/%28117th%29_US_House_of_Representatives.svg/98px-%28117th%29_US_House_of_Representatives.svg.png 2x" data-file-width="360" data-file-height="185" /></a></span> <span class="mw-default-size" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:117th_United_States_Senate.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d7/117th_United_States_Senate.svg/54px-117th_United_States_Senate.svg.png" decoding="async" width="54" height="27" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d7/117th_United_States_Senate.svg/82px-117th_United_States_Senate.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d7/117th_United_States_Senate.svg/108px-117th_United_States_Senate.svg.png 2x" data-file-width="640" data-file-height="320" /></a></span> </p> <hr /> <ul><li><b><a href="/w/index.php?title=Predstavni%C5%A1ki_dom_ameri%C5%A1kega_kongresa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predstavniški dom ameriškega kongresa (stran ne obstaja)">Predstavniški dom ameriškega kongresa</a></b></li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Predsednik_Predstavni%C5%A1kega_doma_ameri%C5%A1kega_kongresa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predsednik Predstavniškega doma ameriškega kongresa (stran ne obstaja)">Predsednik</a> <a href="/wiki/Nancy_Pelosi" title="Nancy Pelosi">Nancy Pelosi</a> (D)</li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Strankarski_voditelji_predstavni%C5%A1kega_doma_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav&action=edit&redlink=1" class="new" title="Strankarski voditelji predstavniškega doma Združenih držav (stran ne obstaja)">Vodja večine</a> <a href="/w/index.php?title=Steny_Hoyer&action=edit&redlink=1" class="new" title="Steny Hoyer (stran ne obstaja)">Steny Hoyer</a> (D)</li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Strankarski_voditelji_predstavni%C5%A1kega_doma_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav&action=edit&redlink=1" class="new" title="Strankarski voditelji predstavniškega doma Združenih držav (stran ne obstaja)">Vodja manjšine</a> <a href="/w/index.php?title=Kevin_McCarthy_(Kalifornijski_politik)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kevin McCarthy (Kalifornijski politik) (stran ne obstaja)">Kevin McCarthy</a> (R)</li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Seznam_kongresnih_okro%C5%BEij_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznam kongresnih okrožij Združenih držav Amerike (stran ne obstaja)">Kongresna okrožja</a></li></ul> <hr /> <ul><li><b><a href="/wiki/Senat_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Senat Združenih držav Amerike">Senat</a></b></li></ul> <ul><li><a href="/wiki/Podpredsednik_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Podpredsednik Združenih držav Amerike">Predsednik</a> <a href="/wiki/Kamala_Harris" title="Kamala Harris">Kamala Harris</a> (D)</li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Strankarski_voditelji_senata_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Strankarski voditelji senata ZDA (stran ne obstaja)">Vodja večine</a> <a href="/w/index.php?title=Chuck_Schumer&action=edit&redlink=1" class="new" title="Chuck Schumer (stran ne obstaja)">Chuck Schumer</a> (D)</li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Strankarski_voditelji_senata_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Strankarski voditelji senata ZDA (stran ne obstaja)">Vodja manjšine</a> <a href="/wiki/Mitch_McConnell" title="Mitch McConnell">Mitch McConnell</a> (R)</li></ul></div></div></td> </tr><tr><td class="sidebar-content"> <div class="sidebar-list mw-collapsible mw-collapsed"><div class="sidebar-list-title" style="text-align:center; background:lavender;">Izvršna oblast</div><div class="sidebar-list-content mw-collapsible-content" style="text-align:center; background:none;"> <ul><li><b><a href="/wiki/Predsednik_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Predsednik Združenih držav Amerike">Predsednik Združenih držav Amerike</a></b></li></ul> <ul><li><a href="/wiki/Joe_Biden" title="Joe Biden">Joe Biden</a> (D)</li></ul> <ul><li><b><a href="/wiki/Podpredsednik_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Podpredsednik Združenih držav Amerike">Podpredsednik Združenih držav Amerike</a></b></li></ul> <ul><li><a href="/wiki/Kamala_Harris" title="Kamala Harris">Kamala Harris</a> (D)</li></ul> <hr /></div></div></td> </tr><tr><td class="sidebar-content"> <div class="sidebar-list mw-collapsible mw-collapsed"><div class="sidebar-list-title" style="text-align:center; background:lavender;"><a href="/w/index.php?title=Zvezno_sodstvo_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zvezno sodstvo ZDA (stran ne obstaja)">Sodstvo</a></div><div class="sidebar-list-content mw-collapsible-content" style="text-align:center; background:none;"> <ul><li><b><a href="/wiki/Vrhovno_sodi%C5%A1%C4%8De_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike">Vrhovno sodišče ZDA</a></b></li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Vrhovni_sodnik_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vrhovni sodnik ZDA (stran ne obstaja)">Vrhovni sodnik</a> <a href="/w/index.php?title=John_Roberts&action=edit&redlink=1" class="new" title="John Roberts (stran ne obstaja)">John Roberts</a></li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Clarence_Thomas&action=edit&redlink=1" class="new" title="Clarence Thomas (stran ne obstaja)">Thomas</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Stephen_Breyer&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stephen Breyer (stran ne obstaja)">Breyer</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Samuel_Alito&action=edit&redlink=1" class="new" title="Samuel Alito (stran ne obstaja)">Alito</a></li> <li><a href="/wiki/Sonia_Sotomayor" title="Sonia Sotomayor">Sotomayor</a></li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Elena_Kagan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Elena Kagan (stran ne obstaja)">Kagan</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Neil_Gorsuch&action=edit&redlink=1" class="new" title="Neil Gorsuch (stran ne obstaja)">Gorsuch</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Brett_Kavanaugh&action=edit&redlink=1" class="new" title="Brett Kavanaugh (stran ne obstaja)">Kavanaugh</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Amy_Coney_Barrett&action=edit&redlink=1" class="new" title="Amy Coney Barrett (stran ne obstaja)">Barrett</a></li></ul> <hr /> <ul><li><b> Volitve</b></li></ul> <hr /> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Predsedni%C5%A1ke_volitve_v_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predsedniške volitve v ZDA (stran ne obstaja)">predsedniške volitve</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Vmesne_volitve_v_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vmesne volitve v ZDA (stran ne obstaja)">vmesne volitve</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Izvenletne_volitve&action=edit&redlink=1" class="new" title="Izvenletne volitve (stran ne obstaja)">Izvenletne volitve</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Primarne_volitve&action=edit&redlink=1" class="new" title="Primarne volitve (stran ne obstaja)">Primarne volitve</a></li></ul> <hr /> <ul><li><b> Volitve po zveznih državah in teritorijih</b></li></ul> <hr /> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Alabami&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Alabami (stran ne obstaja)">Alabama</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_na_Aljaski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve na Aljaski (stran ne obstaja)">Aljaska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Arizoni&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Arizoni (stran ne obstaja)">Arizona</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Arkansasu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Arkansasu (stran ne obstaja)">Arkansas</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Kaliforniji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Kaliforniji (stran ne obstaja)">Kalifornija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Koloradu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Koloradu (stran ne obstaja)">Kolorado</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Connecticutu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Connecticutu (stran ne obstaja)">Connecticut</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Delawaru&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Delawaru (stran ne obstaja)">Delaware</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_okro%C5%BEju_Columbia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v okrožju Columbia (stran ne obstaja)">okrožje Columbia</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Floridi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Floridi (stran ne obstaja)">Florida</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Georgija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Georgija (stran ne obstaja)">Georgija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_na_Havajih&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve na Havajih (stran ne obstaja)">Havaji</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Idahu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Idahu (stran ne obstaja)">Idaho</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Illinoisu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Illinoisu (stran ne obstaja)">Illinois</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Indiani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Indiani (stran ne obstaja)">Indiana</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Iowi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Iowi (stran ne obstaja)">Iowa</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Kansasu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Kansasu (stran ne obstaja)">Kansas</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Kentuckyju&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Kentuckyju (stran ne obstaja)">Kentucky</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Louisiani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Louisiani (stran ne obstaja)">Louisiana</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Mainu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Mainu (stran ne obstaja)">Maine</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Marylandu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Marylandu (stran ne obstaja)">Maryland</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Seznam_volitev_v_Massachusettsu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznam volitev v Massachusettsu (stran ne obstaja)">Massachusetts</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Michiganu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Michiganu (stran ne obstaja)">Michigan</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Minnesoti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Minnesoti (stran ne obstaja)">Minnesota</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Misisipiju&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Misisipiju (stran ne obstaja)">Misisipi</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Misuriju&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Misuriju (stran ne obstaja)">Misuri</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Montani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Montani (stran ne obstaja)">Montana</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Nebraski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Nebraski (stran ne obstaja)">Nebraska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Nevadi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Nevadi (stran ne obstaja)">Nevada</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_New_Hampshiru&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v New Hampshiru (stran ne obstaja)">New Hampshire</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_New_Jerseyju&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v New Jerseyju (stran ne obstaja)">New Jersey</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Novi_Mehiki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Novi Mehiki (stran ne obstaja)">Nova Mehika</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_New_Yorku_(dr%C5%BEava)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v New Yorku (država) (stran ne obstaja)">New York</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Severni_Karolini&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Severni Karolini (stran ne obstaja)">Severna Karolina</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Severni_Dakoti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Severni Dakoti (stran ne obstaja)">Severna Dakota</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Ohiu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Ohiu (stran ne obstaja)">Ohio</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Oklahomi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Oklahomi (stran ne obstaja)">Oklahoma</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Oregonu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Oregonu (stran ne obstaja)">Oregon</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Pensilvaniji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Pensilvaniji (stran ne obstaja)">Pensilvanija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_na_Rhode_Islandu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve na Rhode Islandu (stran ne obstaja)">Rhode Island</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Ju%C5%BEni_Karolini&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Južni Karolini (stran ne obstaja)">Južna Karolina</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Ju%C5%BEni_Dakoti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Južni Dakoti (stran ne obstaja)">Južna Dakota</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Tennesseeju&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Tennesseeju (stran ne obstaja)">Tennessee</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Teksasu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Teksasu (stran ne obstaja)">Teksas</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Utahu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Utahu (stran ne obstaja)">Utah</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Vermontu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Vermontu (stran ne obstaja)">Vermont</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Virginiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Virginiji (stran ne obstaja)">Virginija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Washingtonu_(zvezna_dr%C5%BEava)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Washingtonu (zvezna država) (stran ne obstaja)">Washington</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Zahodni_Virginiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Zahodni Virginiji (stran ne obstaja)">Zahodna Virginiji</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Wisconsinu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Wisconsinu (stran ne obstaja)">Wisconsin</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Wyomingu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Wyomingu (stran ne obstaja)">Wyoming</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Ameri%C5%A1ki_Samoi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Ameriški Samoi (stran ne obstaja)">Ameriška Samoa</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_na_Gvamu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve na Gvamu (stran ne obstaja)">Gvam</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_na_Severnih_Marijanskih_otokih&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve na Severnih Marijanskih otokih (stran ne obstaja)">Severni Marijanski otoki</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_v_Portoriku&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve v Portoriku (stran ne obstaja)">Portoriko</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Volitve_na_Devi%C5%A1kih_otokih_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volitve na Deviških otokih ZDA (stran ne obstaja)">Deviški otoki</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Kategorija:Volitve_v_Washingtonu,_DC&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kategorija:Volitve v Washingtonu, DC (stran ne obstaja)">Washington, DC</a>]</li></ul> <hr /> <ul><li><b>(<a href="/w/index.php?title=Seznam_volitev_v_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEavah_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznam volitev v Združenih državah Amerike (stran ne obstaja)">Seznam volitev</a>)</b></li></ul></div></div></td> </tr><tr><td class="sidebar-content"> <div class="sidebar-list mw-collapsible mw-collapsed"><div class="sidebar-list-title" style="text-align:center; background:lavender;"><a href="/w/index.php?title=Politi%C4%8Dne_stranke_v_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Politične stranke v ZDA (stran ne obstaja)">Politične stranke</a></div><div class="sidebar-list-content mw-collapsible-content" style="text-align:center; background:none;"> <ul><li><a href="/wiki/Demokratska_stranka_(ZDA)" class="mw-redirect" title="Demokratska stranka (ZDA)">Demokrati</a></li> <li><a href="/wiki/Republikanska_stranka_(ZDA)" class="mw-redirect" title="Republikanska stranka (ZDA)">Republikanci</a></li></ul> <hr /> <ul><li>Ostale stranke <ul><li><a href="/w/index.php?title=Liberalna_stranka_(ZDA)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Liberalna stranka (ZDA) (stran ne obstaja)">Liberalci</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zelena_stranka_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zelena stranka ZDA (stran ne obstaja)">Zeleni</a></li></ul></li></ul> <hr /> <ul><li><a href="/wiki/Seznam_guvernerjev_ZDA" class="mw-redirect" title="Seznam guvernerjev ZDA">Guvernerji</a></li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Dr%C5%BEavni_zakonodajalec(ZDA)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Državni zakonodajalec(ZDA) (stran ne obstaja)">Zakonodajni organi</a> (<a href="/wiki/Zvezna_dr%C5%BEava_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Zvezna država Združenih držav Amerike">seznam</a>)</li></ul> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Dr%C5%BEavno_sodi%C5%A1%C4%8De_(Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Državno sodišče (Združene države) (stran ne obstaja)">Državna sodišča</a></li></ul> <ul><li><ul><li><a href="/w/index.php?title=Lokalne_vlade_v_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEavah_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lokalne vlade v Združenih državah Amerike (stran ne obstaja)">lokalne vlade</a></li></ul></li></ul></div></div></td> </tr><tr><td class="sidebar-content"> <div class="sidebar-list mw-collapsible mw-collapsed"><div class="sidebar-list-title" style="text-align:center; background:lavender;"><a href="/w/index.php?title=Zunanji_odnosi_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zunanji odnosi Združenih držav Amerike (stran ne obstaja)">Zunanji odnosi</a></div><div class="sidebar-list-content mw-collapsible-content" style="text-align:center; background:none;"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Department_of_State&action=edit&redlink=1" class="new" title="Department of State (stran ne obstaja)">Ameriško zunanje ministrstvo</a></li></ul> <ul><li><a href="/wiki/Dr%C5%BEavni_sekretar_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Državni sekretar Združenih držav Amerike">Državni sekretar</a>: <a href="/wiki/Antony_Blinken" title="Antony Blinken">Antony Blinken</a></li></ul> <hr /> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Seznam_diplomatskih_predstavni%C5%A1tev_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznam diplomatskih predstavništev Združenih držav Amerike (stran ne obstaja)">Diplomatska predstavništva ZDA</a> / <a href="/w/index.php?title=Seznam_diplomatskih_predstavni%C5%A1tev_v_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEavah_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznam diplomatskih predstavništev v Združenih državah Amerike (stran ne obstaja)">v ZDA</a></li></ul> <hr /> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Dr%C5%BEavljanstvo_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Državljanstvo ZDA (stran ne obstaja)">Zakon o državljanstvu</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Potni_list_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Potni list ZDA (stran ne obstaja)">Potni listi</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Vizumske_zahteve_za_dr%C5%BEavljane_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vizumske zahteve za državljane ZDA (stran ne obstaja)">Vizumske zahteve</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Vizumska_politika_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vizumska politika ZDA (stran ne obstaja)">Vizumska politika</a></li></ul> <hr /> <hr /> <ul><li><a href="/wiki/NATO" title="NATO">NATO</a></li> <li><a href="/wiki/G20" title="G20">G20</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Skupina_G7&action=edit&redlink=1" class="new" title="Skupina G7 (stran ne obstaja)">G7</a></li></ul> <hr /></div></div></td> </tr><tr><td class="sidebar-below"> <div class="hlist" style="text-align:center;font-weight:normal;"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Oris_politi%C4%8Dne_znanosti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oris politične znanosti (stran ne obstaja)">Druge države</a></li></ul> </div></td></tr><tr><td class="sidebar-navbar"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911192">.mw-parser-output .navbar{display:inline;font-size:88%;font-weight:normal}.mw-parser-output .navbar-collapse{float:left;text-align:left}.mw-parser-output .navbar-boxtext{word-spacing:0}.mw-parser-output .navbar ul{display:inline-block;white-space:nowrap;line-height:inherit}.mw-parser-output .navbar-brackets::before{margin-right:-0.125em;content:"[ "}.mw-parser-output .navbar-brackets::after{margin-left:-0.125em;content:" ]"}.mw-parser-output .navbar li{word-spacing:-0.125em}.mw-parser-output .navbar a>span,.mw-parser-output .navbar a>abbr{text-decoration:inherit}.mw-parser-output .navbar-mini abbr{font-variant:small-caps;border-bottom:none;text-decoration:none;cursor:inherit}.mw-parser-output .navbar-ct-full{font-size:114%;margin:0 7em}.mw-parser-output .navbar-ct-mini{font-size:114%;margin:0 4em}</style><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Politika_ZDA" title="Predloga:Politika ZDA"><abbr title="Prikaži to predlogo">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:Politika_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Politika ZDA (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Politika_ZDA&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo">u</abbr></a></li></ul></div></td></tr></tbody></table> <dl><dd><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Politika_in_uprava_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Politika in uprava Združenih držav Amerike">Politika in uprava Združenih držav Amerike</a></i></dd></dl> <p><a href="/wiki/Politika" title="Politika">Politični</a> in upravni sistem Združenih držav temeljita na osnovnih načelih <a href="/w/index.php?title=Predstavni%C5%A1ka_demokracija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predstavniška demokracija (stran ne obstaja)">predstavniške demokracije</a>. Po takšnem sistemu državljani volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnovi <a href="/wiki/Ustava" title="Ustava">ustave</a> vzpostavili ustanovitelji ZDA proti koncu <a href="/wiki/18._stoletje" title="18. stoletje">18. stoletja</a>. </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:USCapitol.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/USCapitol.jpg/300px-USCapitol.jpg" decoding="async" width="300" height="225" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/USCapitol.jpg/450px-USCapitol.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/USCapitol.jpg/600px-USCapitol.jpg 2x" data-file-width="800" data-file-height="600" /></a><figcaption><b>Kapitol</b><br /><a href="/w/index.php?title=Kapitol&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kapitol (stran ne obstaja)">Kapitol</a> v zveznem mestu <a href="/wiki/Washington,_D.C." title="Washington, D.C.">Washington</a> je skupaj z <a href="/wiki/Bela_hi%C5%A1a" title="Bela hiša">Belo hišo</a> simbol zveznih oblasti ZDA; je sedež <a href="/wiki/Kongres_ZDA" class="mw-redirect" title="Kongres ZDA">kongresa Združenih držav</a></figcaption></figure> <p>Upravna metropola države je <a href="/wiki/Washington,_D.C." title="Washington, D.C.">Washington, D.C.</a>, kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti, tako <a href="/wiki/Kongres_ZDA" class="mw-redirect" title="Kongres ZDA">kongresni dom</a> in <a href="/wiki/Bela_hi%C5%A1a" title="Bela hiša">Belo hišo</a> ter poslopje <a href="/wiki/Vrhovno_sodi%C5%A1%C4%8De_ZDA" class="mw-redirect" title="Vrhovno sodišče ZDA">vrhovnega sodišča ZDA</a>. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi na <a href="/wiki/Zvezne_dr%C5%BEave_ZDA" class="mw-redirect" title="Zvezne države ZDA">zvezne države</a> z razmeroma visoko stopnjo <a href="/w/index.php?title=Politi%C4%8Dna_avtonomija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Politična avtonomija (stran ne obstaja)">avtonomije</a>, kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav. </p><p>Pomemben segment je <a href="/wiki/Zunanja_politika" title="Zunanja politika">zunanja politika</a>. Združene države so namreč iz <a href="/wiki/Hladna_vojna" title="Hladna vojna">hladne vojne</a> izšle kot edina preostala svetovna <a href="/wiki/Velesila" title="Velesila">velesila</a>, ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj politični, pa tudi <a href="/wiki/Gospodarstvo" title="Gospodarstvo">gospodarski</a> in <a href="/wiki/Kultura" title="Kultura">kulturni</a> vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi <a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_ZDA" class="mw-redirect" title="Oborožene sile ZDA">oborožene sile ZDA</a>, najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Politični_sistem"><span id="Politi.C4.8Dni_sistem"></span>Politični sistem</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=29" title="Uredi razdelek: Politični sistem" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=29" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politični sistem"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Vodstvo Združenih držav naj bi se tako držalo filozofskih načel, da je država vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerov <a href="/wiki/Monarhija" title="Monarhija">monarhičnih</a> oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale z <a href="/wiki/Bog" title="Bog">božjim</a> poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavniška oblast moč na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo te svoje predstavnike. Uravnoteženje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi preprečevalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in moč nadzorovanja druge: <a href="/w/index.php?title=Predsednik_republike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predsednik republike (stran ne obstaja)">predsednik republike</a> je zmožen na zakone <a href="/wiki/Kongres_ZDA" class="mw-redirect" title="Kongres ZDA">kongresa</a> vložiti <a href="/w/index.php?title=Veto_(dejanje)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Veto (dejanje) (stran ne obstaja)">veto</a>, ob utemeljitvi na podlagi ustave pa jih lahko razveljavi tudi <a href="/wiki/Sodi%C5%A1%C4%8De" title="Sodišče">sodišče</a>; na drugi strani lahko kongres ob veliki večini spremeni ustavo. <a href="/wiki/Federalizem" class="mw-redirect" title="Federalizem">Federalizem</a> oziroma razslojevanje oblastniške moči na zveznem in državnih nivojih pa je mišljen kot orodje za boljše prilagajanje političnega upravljanja lokalnim okoljem. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Constitution_of_the_United_States,_page_1.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6c/Constitution_of_the_United_States%2C_page_1.jpg/225px-Constitution_of_the_United_States%2C_page_1.jpg" decoding="async" width="225" height="272" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6c/Constitution_of_the_United_States%2C_page_1.jpg/338px-Constitution_of_the_United_States%2C_page_1.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6c/Constitution_of_the_United_States%2C_page_1.jpg/450px-Constitution_of_the_United_States%2C_page_1.jpg 2x" data-file-width="7258" data-file-height="8785" /></a><figcaption><b>Prva stran ustave</b><br /><a href="/wiki/Ustava_ZDA" class="mw-redirect" title="Ustava ZDA">Ustava ZDA</a> je temeljni zakonski dokument države</figcaption></figure> <p>Oblastniška telesa Združenih držav se opirajo na <a href="/wiki/Ustava_ZDA" class="mw-redirect" title="Ustava ZDA">ustavo ZDA</a>, ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarejša listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno po <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ka_revolucija" class="mw-redirect" title="Ameriška revolucija">ameriški revoluciji</a> na <a href="/w/index.php?title=Ustavna_konvencija_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ustavna konvencija ZDA (stran ne obstaja)">Ustavni konvenciji</a> leta 1787 ter postala veljavna leto kasneje, zatem, ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjih <a href="/wiki/Britanija" class="mw-redirect" title="Britanija">britanskih</a> <a href="/wiki/Kolonija_(geografija)" title="Kolonija (geografija)">kolonij</a>. Ima sedem osnovnih točk ter 27 amandmajev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega določanja pravic in dolžnosti vzpostavljajoče se oblasti ter preprečevanja zlorab političe moči. Pred ustavo je bila uprava države odgovorna <a href="/w/index.php?title=Articles_of_Confederation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Articles of Confederation (stran ne obstaja)">točkam konfederacije</a>, te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Zakonodajna_oblast">Zakonodajna oblast</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=30" title="Uredi razdelek: Zakonodajna oblast" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=30" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zakonodajna oblast"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Zakonodajna_oblast" title="Zakonodajna oblast">Zakonodajno oblast</a> države uteleša <a href="/wiki/Kongres_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Kongres Združenih držav Amerike">kongres Združenih držav</a>. Ta je po ustavi razdeljen na dva doma, in sicer <a href="/w/index.php?title=Predstavni%C5%A1ki_dom_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predstavniški dom ZDA (stran ne obstaja)">predstavniški dom</a> ter <a href="/wiki/Senat_ZDA" class="mw-redirect" title="Senat ZDA">senat</a>. Kongres je bil sprva mišljen kot dominantno področje oblasti, ki pa bi bilo ravno tako pod nadzorom drugih veja. </p><p>Kongres s svojimi 435 člani izpeljuje <a href="/w/index.php?title=Zakonodaja&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zakonodaja (stran ne obstaja)">zakonodajne</a> postopke, napoveduje <a href="/wiki/Vojna" title="Vojna">vojne</a>, skrbi za narodno obrambo, financira zvezne programe, nadzoruje <a href="/wiki/Davek" title="Davek">davke</a>, vodi postopke proti državnim uradnikom idr. Senat ima močnejšo nadzorno funkcijo. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Izvršilna_oblast"><span id="Izvr.C5.A1ilna_oblast"></span>Izvršilna oblast</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=31" title="Uredi razdelek: Izvršilna oblast" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=31" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Izvršilna oblast"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Air_Force_One_over_Mt._Rushmore.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7d/Air_Force_One_over_Mt._Rushmore.jpg/300px-Air_Force_One_over_Mt._Rushmore.jpg" decoding="async" width="300" height="241" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7d/Air_Force_One_over_Mt._Rushmore.jpg/450px-Air_Force_One_over_Mt._Rushmore.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7d/Air_Force_One_over_Mt._Rushmore.jpg/600px-Air_Force_One_over_Mt._Rushmore.jpg 2x" data-file-width="1900" data-file-height="1528" /></a><figcaption><b><a href="/wiki/Air_Force_One" title="Air Force One">Air Force One</a> in gora <a href="/wiki/Rushmore" title="Rushmore">Rushmore</a>, v katero so izklesane podobe štirih pomembnih predsednikov ZDA</b><br /><a href="/wiki/Predsednik_ZDA" class="mw-redirect" title="Predsednik ZDA">Predsednik ZDA</a> je simbol države in izvrševalec zakonov ter odločitev, ki zaradi moči Združenih držav pomembno vplivajo na celoten svet</figcaption></figure> <p>Izvršilna komponenta oblasti v Združenih državah je na <a href="/wiki/Predsednik_ZDA" class="mw-redirect" title="Predsednik ZDA">predsedniku države</a> oziroma njegovem <a href="/w/index.php?title=Kabinet_predsednika_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kabinet predsednika ZDA (stran ne obstaja)">kabinetu</a>. Predsednik in <a href="/wiki/Podpredsednik_ZDA" class="mw-redirect" title="Podpredsednik ZDA">podpredsednik ZDA</a> sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi državljani. Zakone sicer sprejema zakonodajna oblast, predsednik pa jih je dolžan izpolnjevati, a jih ta tudi večinoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava države in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je tako <a href="/wiki/De_iure" class="mw-redirect" title="De iure">de iure</a> najbolj pomembna oseba v politično, gospodarsko in vojaško najmočnejši državi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na moč predsednika je mogoče sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet in <a href="/wiki/Ambasador" class="mw-redirect" title="Ambasador">ambasadorje</a> ter osebje <a href="/wiki/Bela_hi%C5%A1a" title="Bela hiša">Bele hiše</a>, skupno več od 3 tisoč uradnikov. </p><p>Osnovne zadolžitve te predsedniške funkcije so predlaganje <a href="/wiki/Zakon" title="Zakon">zakonov</a> in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odloča zakonodajna oblast, tako tudi zveznega proračuna; vodenje zunanje politike in poveljevanje <a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile" title="Oborožene sile">oboroženim silam</a>, pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezništev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol države. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Sodna_oblast">Sodna oblast</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=32" title="Uredi razdelek: Sodna oblast" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=32" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sodna oblast"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Najvišji organ s področja sodne oblasti v državi je <a href="/wiki/Vrhovno_sodi%C5%A1%C4%8De_ZDA" class="mw-redirect" title="Vrhovno sodišče ZDA">vrhovno sodišče ZDA</a>. Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi predsednik in potrdi <a href="/wiki/Senat_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Senat Združenih držav Amerike">senat</a>. Osnovna naloga vrhovnega sodišča je preverjanje skladnosti zakonov z ustavo. Ta pravica je bila v politični sprva vprašljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnik <a href="/wiki/John_Marshall" title="John Marshall">John Marshall</a>. Možnost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna grožnja njih snovalcem, od ustanovitve države do leta 1998 je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodišče pa nastopa tudi kot najvišje stopenjsko sodišče v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh. </p><p>Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 okrajnih sodišč v vseh 50 državah in odvisnih teritorijih, ki so pristojna za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav. Naslednjo višjo stopnjo predstavlja 13 okrožnih prizivnih sodišč, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upoštevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodišče ZDA, ki je teoretično zadolženo za pritožbe na odločbe okrožnih prizivnih sodišč, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg naštetih vrst sodišč sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer računsko in davčno ter patentno sodišče. </p><p>Sodišča Združenih držav so vedno bolj obremenjena s prevelikim številom primerov, saj se povečuje tako število prebivalcev kot število pravd na prebivalca. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Volitve_in_politične_stranke"><span id="Volitve_in_politi.C4.8Dne_stranke"></span>Volitve in politične stranke</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=33" title="Uredi razdelek: Volitve in politične stranke" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=33" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Volitve in politične stranke"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Volitve" title="Volitve">Volitve</a> potekajo na redne presledke: predsedniške volitve se odvijejo vsaka štiri leta, na dve leti smo priča kongresnim volitvam, medtem ko čas lokalnih volitev često sovpada z nacionalnimi predsedniškimi. Ti in oni lokalni <a href="/wiki/Referendum" title="Referendum">referendumi</a> so organizirani po potrebi. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:The_Gerry-Mander.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/63/The_Gerry-Mander.png/280px-The_Gerry-Mander.png" decoding="async" width="280" height="293" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/63/The_Gerry-Mander.png/420px-The_Gerry-Mander.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/63/The_Gerry-Mander.png/560px-The_Gerry-Mander.png 2x" data-file-width="1764" data-file-height="1847" /></a><figcaption><b>Volilni okraji Massachussettsa</b><br /><a href="/w/index.php?title=Gerrymandering&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gerrymandering (stran ne obstaja)">Gerrymandering</a>, načrtno oblikovanje volilnih okrajev zavoljo političnih interesov, je imenovano po precedenčnem primeru v ameriškem Massachussettsu, kjer je guverner v načrtovanju lastnega volilnega uspeha organiziral nenavadno oblikovan volilni okraj</figcaption></figure> <p>Meje volilnih okrajev zarišejo državne zakonodaje, s čimer je moč manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nanaša angleški izraz <a href="/w/index.php?title=Gerrymandering&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gerrymandering (stran ne obstaja)">gerrymandering</a>, izhajajoč iz <a href="/wiki/19._stoletje" title="19. stoletje">19. stoletja</a> in imena <a href="/wiki/Massachusetts" title="Massachusetts">massachusettskega</a> guvernerja <a href="/w/index.php?title=Elbridge_Gerry&action=edit&redlink=1" class="new" title="Elbridge Gerry (stran ne obstaja)">Elbridgea Gerryja</a>, ki je v en volilni okraj (imel je obliko salamandra) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem praktično zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strateško načrtovanje okrajev se dogaja še danes v povezavi z bodisi preprečevanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov družbenih skupin v vzvodih oblasti – tako npr. v primerne okraje zajamejo <a href="/w/index.php?title=Afroameri%C4%8Dani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Afroameričani (stran ne obstaja)">črnsko</a> prebivalstvo in povišajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika. </p><p><a href="/wiki/Politi%C4%8Dna_stranka" title="Politična stranka">Politične stranke</a> v državi so bistveni del volitev in političnega sistema, te namreč rekrutirajo svoje kandidate in pišejo politične programe. V Združenih državah se je zavoljo <a href="/w/index.php?title=Ve%C4%8Dinski_volilni_sistem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Večinski volilni sistem (stran ne obstaja)">večinskega volilnega sistema</a>, v katerem <a href="/wiki/Elektorski_kolegij_ZDA" title="Elektorski kolegij ZDA">elektorski kolegij</a> nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje zvezne države, izrazito uveljavil dvostrankarski sistem. Pred tem, ob ustanovitvi <a href="/wiki/Republika" title="Republika">republike</a>, so bili snovalci države nenaklonjeni političnim strankam. Te so kasneje že z zgodnjim <a href="/wiki/19._stoletje" title="19. stoletje">19. stoletjem</a> pridobile na svoji veljavi, od sredine 19. stoletja dalje pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljena <a href="/wiki/Republikanska_stranka_ZDA" class="mw-redirect" title="Republikanska stranka ZDA">republikanska</a> in starejša <a href="/wiki/Demokratska_stranka_ZDA" class="mw-redirect" title="Demokratska stranka ZDA">demokratska stranka</a>. </p><p>Demokrati so tvorci najstarejše politične stranke v državi, ki je izšla iz <a href="/wiki/Thomas_Jefferson" title="Thomas Jefferson">Jeffersonove</a> koalicije konca <a href="/wiki/18._stoletje" title="18. stoletje">18. stoletja</a>, nasprotujoče načinu vladanja <a href="/wiki/George_Washington" title="George Washington">Georgea Washingtona</a>. Sprva je bilo njeno ime <a href="/w/index.php?title=Demokratsko-republikanska_stranka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Demokratsko-republikanska stranka (stran ne obstaja)">Demokratsko-republikanska stranka</a>, a je kasneje razpadla na dva dela, ohranil pa se je le eden, in sicer <a href="/wiki/Demokratska_stranka_(ZDA)" class="mw-redirect" title="Demokratska stranka (ZDA)">demokratska stranka ZDA</a>. V današnji politični kulturi je ta splošno označena za <a href="/wiki/Leva_sredina" title="Leva sredina">levosredinsko</a> in kot tako vdano <a href="/wiki/Socialni_liberalizem" title="Socialni liberalizem">socialno liberalnim</a> in drugače naprednim idealom. Njen rival je <a href="/wiki/Republikanska_stranka_(ZDA)" class="mw-redirect" title="Republikanska stranka (ZDA)">republikanska stranka</a> oziroma <i>Grand Old Party</i>, aktivna od sredine <a href="/wiki/19._stoletje" title="19. stoletje">19. stoletja</a>. V tistem času je bila napravljena iz politikov, ki so nasprotovali <a href="/wiki/Su%C5%BEenjstvo" title="Suženjstvo">suženjstvu</a> in kasneje tudi vodili <a href="/wiki/Dr%C5%BEavljanska_vojna_ZDA" class="mw-redirect" title="Državljanska vojna ZDA">državljansko vojno</a> (<a href="/wiki/Abraham_Lincoln" title="Abraham Lincoln">Abraham Lincoln</a>). Njen idejni sistem se je s časom preobrazil in vzpostavil <a href="/wiki/Desna_sredina" title="Desna sredina">desnosredinske</a> oziroma <a href="/w/index.php?title=Socialni_konservativizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Socialni konservativizem (stran ne obstaja)">družbeno konservativne</a> in <a href="/w/index.php?title=Gospodarski_liberalizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gospodarski liberalizem (stran ne obstaja)">ekonomsko liberalne</a> smernice. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Upravna_delitev_države"><span id="Upravna_delitev_dr.C5.BEave"></span>Upravna delitev države</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=34" title="Uredi razdelek: Upravna delitev države" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=34" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Upravna delitev države"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:US_states_by_date_of_statehood_RWB_dates.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/US_states_by_date_of_statehood_RWB_dates.svg/300px-US_states_by_date_of_statehood_RWB_dates.svg.png" decoding="async" width="300" height="200" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/US_states_by_date_of_statehood_RWB_dates.svg/450px-US_states_by_date_of_statehood_RWB_dates.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/US_states_by_date_of_statehood_RWB_dates.svg/600px-US_states_by_date_of_statehood_RWB_dates.svg.png 2x" data-file-width="972" data-file-height="648" /></a><figcaption><a href="/wiki/Zvezne_dr%C5%BEave_ZDA" class="mw-redirect" title="Zvezne države ZDA">Zvezne države ZDA</a> po datumu priključitve zvezi</figcaption></figure> <p>Upravnemu sistemu države in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam načeluje zvezna oblast. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50 <a href="/wiki/Zvezne_dr%C5%BEave_ZDA" class="mw-redirect" title="Zvezne države ZDA">zveznih držav</a> (izvirno <i>state</i>, 4 izmed njih pa se imenujejo <i>commonwealth</i>, kar na praktične zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene na <a href="/wiki/Okro%C5%BEja_ZDA" class="mw-redirect" title="Okrožja ZDA">okrožja</a> (v 48 državah izvirno <i>county</i>, medtem ko upravni sistem <a href="/wiki/Aljaska" title="Aljaska">Aljaske</a> uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirno <i>borough</i> ter sistem <a href="/wiki/Louisiana" title="Louisiana">Louisiane</a> ime župnija oziroma izvirno <i>parish</i>). </p><p>Poseben status ima zvezno ozemlje <a href="/wiki/Zvezno_okro%C5%BEje_Kolumbija" title="Zvezno okrožje Kolumbija">District of Columbia</a>, ki vključuje <a href="/wiki/Washington,_D.C." title="Washington, D.C.">Washington, D.C.</a> kot prestolnico Združenih držav. Zvezno okrožje ne premore svojih zastopnikov v <a href="/wiki/Kongres_ZDA" class="mw-redirect" title="Kongres ZDA">kongresu</a>, a ima svoj <a href="/w/index.php?title=Elektorski_kolegij&action=edit&redlink=1" class="new" title="Elektorski kolegij (stran ne obstaja)">elektorski kolegij</a> za udeležbo na volitvah predsednika države. </p><p>Delno avtonomen status imajo še <a href="/w/index.php?title=Indijanski_rezervati_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Indijanski rezervati ZDA (stran ne obstaja)">indijanski rezervati</a> ter prekomorske odvisne politične entitete, razdeljene na <a href="/w/index.php?title=Priklju%C4%8Dena_ozemlja_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Priključena ozemlja ZDA (stran ne obstaja)">priključena</a> (izvirno <i>incorporated territory</i>, ki je lastnina ZDA) in <a href="/w/index.php?title=Nepriklju%C4%8Dena_ozemlja_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nepriključena ozemlja ZDA (stran ne obstaja)">nepriključena ozemlja</a> (izvirno <i>unincorporated territory</i>), slednja v različnih primerih imenovana <i>possession</i>, <i>overseas territory</i> ali <i>commonwealth</i>. Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi organizirana (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi neorganizirana (ozemlja brez lastne vlade). Od 1959. leta dalje je priključen teritorij le <a href="/w/index.php?title=Palmyra_Atoll&action=edit&redlink=1" class="new" title="Palmyra Atoll (stran ne obstaja)">Palmyra Atoll</a> v <a href="/wiki/Tihi_ocean" title="Tihi ocean">Tihem oceanu</a>, a Združene države nadzorujejo več organiziranih in neorganiziranih nepriključenih ozemelj. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Mednarodni_odnosi">Mednarodni odnosi</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=35" title="Uredi razdelek: Mednarodni odnosi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=35" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Mednarodni odnosi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Zunanja_politika" title="Zunanja politika">Zunanjo politiko</a> zgodnje ameriške države je zaznamoval <a href="/w/index.php?title=Izolacionizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Izolacionizem (stran ne obstaja)">izolacionizem</a>, manifestiran v <a href="/w/index.php?title=Monroejeva_doktrina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Monroejeva doktrina (stran ne obstaja)">Monroejevi doktrini</a> avtonomije Amerik. Tudi oče naroda <a href="/wiki/George_Washington" title="George Washington">George Washington</a> se je zavzemal za sklepanje najmanjšega možnega števila zavezništev, kar pa seveda ni izključevalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja države. Tudi na pričetek obeh svetovnih vojn se Združene države v duhu izolacionizma niso odzivale. Šele čas po <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">2. svetovni vojni</a>, namreč <a href="/wiki/Hladna_vojna" title="Hladna vojna">hladna vojna</a>, je ZDA resnično postavil na mesto svetovne <a href="/wiki/Velesila" title="Velesila">velesile</a> in uvedel tudi neizmeren politični, gospodarski in kulturni vpliv te države na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izražala že v njihovi stalni vpletenosti v vojaške posege po svetu ter zbiranju <a href="/wiki/Kolonija_(geografija)" title="Kolonija (geografija)">kolonij</a> od konca <a href="/wiki/19._stoletje" title="19. stoletje">19. stoletja</a> dalje. </p><p>Današnji mednarodni odnosi in politika države so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameriškega trgovskega ter političnega vpliva v svetu. </p><p>Za svetovni kulturni Združenih držav je bistvenega pomena tamkajšnja <a href="/wiki/Kultura_ZDA" class="mw-redirect" title="Kultura ZDA">kulturna</a> industrija in njen izvoz. Najpomembnejšo vlogo pri političnem vplivu na tujino pa ima <a href="/wiki/Izvr%C5%A1ilna_oblast" title="Izvršilna oblast">izvršilna veja oblasti</a> oziroma <a href="/wiki/Predsednik_ZDA" class="mw-redirect" title="Predsednik ZDA">predsednik</a> ter njegovo ministrstvo za zunanje zadeve (izvirno <i><a href="/w/index.php?title=Department_of_State&action=edit&redlink=1" class="new" title="Department of State (stran ne obstaja)">Department of State</a></i>). Predsednik namreč poseduje moč podpisovanja zavezništev, upravljanja z vojsko ter izpeljevanja odločnih in hitrih zunanjepolitičnih odločitev. Nanj nekoliko vplivata komite <a href="/wiki/Senat_ZDA" class="mw-redirect" title="Senat ZDA">senata</a> za zunanje zadeve ter celoten kongres s svojim odločanjem o financah in uporabi vojaške sile, pa tudi javno mnenje, ki pridobi moč odločanja na naslednjih volitvah. Združene države Amerike svoje zunanjepolitične interese uveljavljajo tudi z veliko pomočjo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem položaju. Še en, razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, so <a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_ZDA" class="mw-redirect" title="Oborožene sile ZDA">oborožene sile ZDA</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Oborožene_sile"><span id="Oboro.C5.BEene_sile"></span>Oborožene sile</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=36" title="Uredi razdelek: Oborožene sile" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=36" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Oborožene sile"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:USS_Kitty_Hawk_(CV-63)_bow_2007.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/50/USS_Kitty_Hawk_%28CV-63%29_bow_2007.jpg/300px-USS_Kitty_Hawk_%28CV-63%29_bow_2007.jpg" decoding="async" width="300" height="199" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/50/USS_Kitty_Hawk_%28CV-63%29_bow_2007.jpg/450px-USS_Kitty_Hawk_%28CV-63%29_bow_2007.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/50/USS_Kitty_Hawk_%28CV-63%29_bow_2007.jpg/600px-USS_Kitty_Hawk_%28CV-63%29_bow_2007.jpg 2x" data-file-width="4288" data-file-height="2848" /></a><figcaption><b>Letalonosilka <a href="/wiki/USS_Kitty_Hawk" title="USS Kitty Hawk">USS Kitty Hawk</a> na vojaških manevrih</b><br />Za dominanco ZDA v svetu so bistvenega pomena tehnološko razvite oborožene sile ZDA, ki ukrepajo v primerih, ko odpovedo diplomatska prizadevanja za uveljavljanje interesov države po svetu</figcaption></figure> <p><a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_ZDA" class="mw-redirect" title="Oborožene sile ZDA">Oborožene sile Združenih držav</a> so po številu pripadnikov druga največja vojaška sila ZDA za <a href="/wiki/Kitajska" title="Kitajska">Kitajsko</a>, a je še bolj zgovoren podatek o njenem proračunu: konec <a href="/wiki/1990." title="1990.">90. let</a> so oborožene sile potrošile 250 milijard dolarjev vsako leto in po mednarodnih terorističnih napadih leta <a href="/wiki/2001" title="2001">2001</a> povišale svoj letni proračun na 553 milijard leta <a href="/wiki/2007" title="2007">2007</a>; znesek se stalno povečuje in po proračunu za vojaške namene postavlja Združene države daleč na prvo mesto, zapravijo namreč malone dvakrat toliko denarja kot vse članice <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropske unije</a> za oborožene sile skupaj.<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Gospodarstvo">Gospodarstvo</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=37" title="Uredi razdelek: Gospodarstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=37" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Ekonomija_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" class="mw-redirect" title="Ekonomija Združenih držav Amerike">Ekonomija Združenih držav Amerike</a></i></dd></dl> <p><a href="/wiki/Ekonomija" title="Ekonomija">Ekonomija</a> ZDA je <a href="/wiki/Trg" title="Trg">tržne</a> narave, a se od pristnega <a href="/w/index.php?title=Tr%C5%BEno_gospodarstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tržno gospodarstvo (stran ne obstaja)">tržnega gospodarstva</a> loči po vpetosti oblasti vanj. Državna ekonomija Združenih držav je s svojega 13,24 trilijona <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_dolar" title="Ameriški dolar">ameriških dolarjev</a> <a href="/wiki/Bruto_dru%C5%BEbeni_proizvod" class="mw-redirect" title="Bruto družbeni proizvod">bruto družbenega proizvoda</a><sup id="cite_ref-14" class="reference"><a href="#cite_note-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> največji znani gospodarski sistem v zgodovini človeštva, v katerem 5 odstotkov svetovnega prebivalstva ustvari okoli petino svetovnega gospodarskega proizvoda.<sup id="cite_ref-15" class="reference"><a href="#cite_note-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Posledica tega visokega števila je eden najvišjih materialnih standardov na svetu v preteklem stoletju, ki ga uživajo prebivalci Združenih držav. Danes pa nekatere gospodarsko visoko razvite države v nivoju <a href="/wiki/%C5%BDivljenjski_standard" title="Življenjski standard">življenjskega standarda</a> tekmujejo z ZDA. Gospodarstvo ZDA se je v preteklem stoletju in tudi še danes napaja iz tehnološkega napredka, poslovnih investicij in vedno večje izobraženosti ter usposobljenosti kadra. </p><p>Tudi to najmočnejše gospodarstvo sveta pa se kot živ sistem nenehno ubada z izzivi sprememb in novih okoliščin. Že danes, zlasti pa to velja za prihodnost, na gospodarstvo vpliva starajoče se prebivalstvo: stroški <a href="/w/index.php?title=Pokojnina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pokojnina (stran ne obstaja)">pokojnin</a> in drugih zadev, ki se tičejo ostarelega prebivalstva, obremenjujejo in bodo še bolj obremenjevali gospodarstvo, kar bo med drugim vodilo bodisi do večjih <a href="/wiki/Davek" title="Davek">davkov</a> za pokojninske sklade bodisi do manjših pokojnin in drugih izdatkov, kar bo v vsakem primeru negativno vplivalo na priljubljenost politike. </p><p>Drug izziv je večajoča se mednarodna konkurenca, ki jo je uvedel razmah mednarodnega trgovanja. Svoje bo prispevalo že dejstvo, da se število svetovnega prebivalstva veča hitreje kot število prebivalstva ZDA. V obziru pa je med ostalim treba imeti še razpad <a href="/wiki/Zveza_sovjetskih_socialisti%C4%8Dnih_republik" class="mw-redirect" title="Zveza sovjetskih socialističnih republik">Zveze sovjetskih socialističnih republik</a>, ki je odprl ogromne nove trge, a na drugi strani tudi mnogo nestabilnih gospodarstev in političnih sistemov, ki v svetu globalnega takisto pretresajo gospodarstvo Združenih držav. Še en predmet potencialnih skrbi so tudi resni tekmeci na mednarodnem tržnem prizorišču, kakršni sta <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropska unija</a> – slednja ima v seštevku večji BDP od ZDA – in <a href="/wiki/Ljudska_republika_Kitajska" title="Ljudska republika Kitajska">Kitajska</a>. </p><p>Aktualne so tudi nikoli prej tako hitre tehnološke spremembe oziroma napredek, pa morebitna <a href="/wiki/Energetika" title="Energetika">energetska</a> nezadostnost. Slednja je povezana s čedalje bolj ostrim soočenjem dveh nasprotujočih si ideologij: prosti razvoj gospodarstva na eni strani in <a href="/wiki/Varstvo_okolja" title="Varstvo okolja">varstvo okolja</a> na drugi. </p><p><a href="/wiki/Liberalizem" title="Liberalizem">Liberalno</a> usmerjeno ameriško gospodarstvo se sooča še s poglabljajočim se prepadom med bogatimi in revnimi pripadniki družbe: najrevnejši prejmejo manjši in manjši delež skupnih dohodkov. Temu botruje velik (večji) pomen izobrazbe, ki je v ZDA stvar finančnih zmogljivosti posameznikov; dotok neizobraženih <a href="/w/index.php?title=Emigracija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Emigracija (stran ne obstaja)">emigrantov</a>, ki sestavljajo obsežen krog poceni <a href="/w/index.php?title=Delovna_sila&action=edit&redlink=1" class="new" title="Delovna sila (stran ne obstaja)">delovne sile</a> in povzročajo nizko ali ničelno rast plač najslabše plačanih delovnih mest; nato pa še skopa <a href="/w/index.php?title=Socialna_podpora&action=edit&redlink=1" class="new" title="Socialna podpora (stran ne obstaja)">socialna podpora</a>, ki jo prekaša večina drugih tovrstnih sistemov v preostalih razvitih deželah sveta. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Gospodarski_sistem">Gospodarski sistem</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=38" title="Uredi razdelek: Gospodarski sistem" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=38" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarski sistem"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Gospodarstvo" title="Gospodarstvo">Gospodarski</a> sistem je vsota mnogih ljudi in organizacij – posamezniki, gospodarske in delavske organizacije, socialne institucije – in dejavnikov – med drugim <a href="/wiki/Zakon" title="Zakon">zakoni</a> in regulacije. Tudi neprofitne organizacije, kakršne so javne <a href="/wiki/%C5%A0ola" title="Šola">šole</a>, so del gospodarstva, saj tako kot profitne ustanove zagotavljajo določene usluge ali dobrine. V gospodarski sistem sodijo tudi <a href="/wiki/Trg" title="Trg">trgi</a>. Profitabilne izdelke in usluge naj bi zagotavljali privatniki, država pa igra vlogo varuha tistih gospodarskih dejavnosti, ki so z vidika dobička nesmiselne, jih <a href="/w/index.php?title=Privatni_sektor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Privatni sektor (stran ne obstaja)">privatni sektor</a> zaradi drugih razlogov ne priskrbuje ali pa so nacionalnega pomena: obramba, <a href="/w/index.php?title=Socialni_sistem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Socialni sistem (stran ne obstaja)">socialni sistem</a>, državna <a href="/wiki/Promet" title="Promet">prometna</a> omrežja itd. Pomembna lastnost proizvodnje v ZDA in drugih razvitih državah je visoka mera specializacije. To je rezultat miselnosti, po kateri državljani namesto žrtovanja časa za izdelavo želenih izdelkov raje žrtvujejo denar za njih nakup. </p><p>Gospodarske dejavnosti napajajo štirje poglavitni elementi: <a href="/w/index.php?title=Naravni_vir&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naravni vir (stran ne obstaja)">naravni viri</a>, <a href="/w/index.php?title=Delovna_sila&action=edit&redlink=1" class="new" title="Delovna sila (stran ne obstaja)">delovna sila</a>, <a href="/wiki/Kapital" title="Kapital">kapital</a> in <a href="/wiki/Podjetni%C5%A1tvo" title="Podjetništvo">podjetništvo</a>. </p><p>Naravni viri so lahko uporabljeni za izdelavo <a href="/w/index.php?title=Temeljna_dobrina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Temeljna dobrina (stran ne obstaja)">dobrin</a>. Zlasti v tradicionalnejših sistemih ti predstavljajo skoraj celoten delež ekonomije, bistvenega pomena pa so tudi danes. Združene države na svojem ozemlju premorejo obilico naravnih bogastev, kar pomeni velike površine rodovitne <a href="/wiki/Prst_(pedologija)" title="Prst (pedologija)">prsti</a>, mnoge kilometre <a href="/wiki/Obala" title="Obala">obal</a> z <a href="/wiki/Riba" class="mw-redirect" title="Riba">ribami</a>, obsežne <a href="/wiki/Gozd" title="Gozd">gozdove</a> in <a href="/wiki/Rude" title="Rude">rudninska</a> nahajališča. </p><p>V Združenih državah je leta 2006 delovno silo – tj. vsi državljani, starejši od 16 let, ki so bodisi zaposleni bodisi preteklih 30 dni aktivno iščejo zaposlitev – sestavljalo 151,4 milijona ljudi.<sup id="cite_ref-The_World_Factbook_16-0" class="reference"><a href="#cite_note-The_World_Factbook-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ti ljudje ustvarjajo trg delovne sile, na katerem so cene takisto določene na podlagi razmerja med ponudbo in povpraševanjem – bolj so cenjeni redki, praviloma bolj učeni delavci, tisti bolj pogosto razpoložljivi in navadno slabo izobraženi pa manj. </p><p><a href="/wiki/Brezposelnost" title="Brezposelnost">Brezposelnost</a> se pojavlja takisto v gospodarstvu Združenih držav. Stopnja <a href="/w/index.php?title=Frikcijska_brezposelnost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Frikcijska brezposelnost (stran ne obstaja)">frikcijske brezposelnosti</a> je nezanemarljiva – a tudi ne razlog za resnejšo skrb – predvsem zavoljo visoke mobilnosti prebivalstva, ki pogosto menja <a href="/w/index.php?title=Delovno_mesto&action=edit&redlink=1" class="new" title="Delovno mesto (stran ne obstaja)">delovna mesta</a>. <a href="/w/index.php?title=Cikli%C4%8Dna_brezposelnost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ciklična brezposelnost (stran ne obstaja)">Ciklična brezposelnost</a> je kot značilnost obdobij <a href="/w/index.php?title=Gospodarska_depresija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gospodarska depresija (stran ne obstaja)">gospodarske depresije</a> in recesije v <a href="/wiki/20._stoletje" title="20. stoletje">20. stoletju</a> dvakrat dosegla skrb vzbujajočo stopnjo, in sicer prvič v obdobju <a href="/wiki/Velika_gospodarska_kriza" title="Velika gospodarska kriza">velike depresije</a> leta 1933 s 25 % brezposelne delovne sile ter drugič v recesiji 1982-1983, malone 10 %. <a href="/w/index.php?title=Strukturna_brezposelnost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Strukturna brezposelnost (stran ne obstaja)">Strukturna brezposelnost</a> je ravno tako stalen pojav, ob premajhnem povpraševanju po določenih kadrih; značilna je za čas, ko so se ameriška podjetja pospešeno selila v države s cenejšimi produkcijskimi sredstvi. Stopnja nezaposlenosti izrazito niha tudi med skupinami različno izobraženih delavcev: leta 1998 je brez službe živel 7,1 odstotek nematuriranih delavcev in le 1,8 % diplomantov. Tudi to je eden izmed razlogov premoženjskih razlik in razlik v dohodkih med revnimi in bogatimi Združenih držav. Vrhnjih 20 odstotkov gospodinjstev po premoženju v državi je svoj delež skupnih narodnih dohodkov povečalo z 42,2 % leta 1948 na 47,3 % leta 1998, medtem ko se je dohodek spodnje petine v istem obdobju zmanjšal s 4,9 % na 4,2 %.<sup id="cite_ref-17" class="reference"><a href="#cite_note-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Kapital predstavljajo vsi objekti, <a href="/wiki/Infrastruktura" title="Infrastruktura">infrastruktura</a> in oprema, ki jih gospodarstvo uporablja za izdelavo <a href="/w/index.php?title=Temeljna_dobrina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Temeljna dobrina (stran ne obstaja)">dobrin</a> oziroma nudenje <a href="/wiki/Storitev" title="Storitev">storitev</a>. Ves kapital Združenih držav je po ocenah konec 20. stoletja znašal več od 11 trilijonov ameriških dolarjev; od tega je polovico vrednosti zavzemala oprema, drugo polovico pa objekti oziroma infrastruktura. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Gospodarstvo_in_država"><span id="Gospodarstvo_in_dr.C5.BEava"></span>Gospodarstvo in država</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=39" title="Uredi razdelek: Gospodarstvo in država" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=39" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarstvo in država"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kljub temu da je gospodarski sistem ZDA v osnovi podvržen zakonom <a href="/w/index.php?title=Prosti_trg&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prosti trg (stran ne obstaja)">prostega trga</a>, država prevzema nekatere pomembne vloge. Tako sprejema in uveljavlja zakone o lastnini in kakovostne (varnostne, zdravstvene idr.) standarde, preprečuje neprimerne ekonomske aktivnosti, skrbi za <a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile" title="Oborožene sile">oborožene sile</a> in druge zadeve strateškega pomena, pa tudi za javno pomoč socialno in drugače šibkim državljanom. Zraven tega se njena vpletenost v gospodarstvo izraža v proizvajanju izdelkov in nudenju uslug, ki jih <a href="/w/index.php?title=Tr%C5%BEna_ekonomija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tržna ekonomija (stran ne obstaja)">tržna ekonomija</a> zavoljo nedobičkonosnosti ne zagotavlja, pa so kljub temu bistvenega pomena za narod in državo: državne ceste, <a href="/wiki/Cepljenje_(medicina)" title="Cepljenje (medicina)">cepljenje</a> proti nalezljivim boleznim, <a href="/w/index.php?title=Osnovno_%C5%A1olstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Osnovno šolstvo (stran ne obstaja)">osnovno šolanje</a> itd. Na drugi strani takšnih regulacijskih dejavnosti pa zmanjšuje produkcijo nekaterih izdelkov ali uslug (za primer <a href="/wiki/Alkohol" title="Alkohol">alkohol</a>) ali pa prepoveduje trgovino (v sodobnih ZDA je prepovedana trgovina z volilnimi glasovi ali sužnji). Nenazadnje pa je država ekonomsko pomembna zaradi svoje družbene oblasti, s katero je moč jasno definirati lastnino in pravila poslovanja ter stabilizirati finance. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Mednarodne_povezave">Mednarodne povezave</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=40" title="Uredi razdelek: Mednarodne povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=40" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Mednarodne povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div style="font-size: 90%"> <table align="right" cellspacing="5" style="margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe"> <tbody><tr> <th colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;">Največji trgovinski partnerji ZDA in Slovenija (2004) </th></tr> <tr> <th colspan="3" style="background-color:#ffb">Izvoz<sup id="cite_ref-18" class="reference"><a href="#cite_note-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </th></tr> <tr> <th align="left" valign="top">Država </th> <th align="left" valign="top">Vrednost izvoza<br />(milijoni USD) </th> <th align="left" valign="top">Vrednost izvoza<br />(delež vsega izvoza) </th></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanada</a> </td> <td>189.101 </td> <td>23,12 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehika</a> </td> <td>110.775 </td> <td>13,54 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonska</a> </td> <td>54.400 </td> <td>6,65 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo</a> </td> <td>35.960 </td> <td>4,40 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Ljudska_republika_Kitajska" title="Ljudska republika Kitajska">Kitajska</a> </td> <td>34.721 </td> <td>4,25 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a> </td> <td>192 </td> <td>0,0002 % </td></tr> <tr> <th colspan="3" style="background-color:#ffb">Uvoz<sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </th></tr> <tr> <th align="left" valign="top">Država </th> <th align="left" valign="top">Vrednost uvoza<br />(milijoni USD) </th> <th align="left" valign="top">Vrednost uvoza<br />(delež vsega uvoza) </th></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanada</a> </td> <td>255.928 </td> <td>17,41 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Ljudska_republika_Kitajska" title="Ljudska republika Kitajska">Kitajska</a> </td> <td>196.699 </td> <td>13,38 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehika</a> </td> <td>155.843 </td> <td>10,60 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonska</a> </td> <td>129.595 </td> <td>8,82 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a> </td> <td>77.236 </td> <td>5,26 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a> </td> <td>512 </td> <td>0,0003 % </td></tr></tbody></table> </div> <p>Skoraj vse svetovne <a href="/wiki/Dr%C5%BEava" title="Država">države</a> so v sodobnem svetu tako ali drugače izrazito povezane v mednarodno skupnost in od nje tudi odvisne. Ta odvisnost se nanaša bodisi na politično dogajanje v tretji državi bodisi, in vedno krepkeje, na gospodarska dogajanja. Združene države s tega vidika prednjačijo ter zlasti v zadnjih letih slonijo na večjem in večjem izvozu oziroma uvozu. Njegova vrednost v letu <a href="/wiki/1959" title="1959">1959</a> je znašala 9 % državnega BDP in se je do leta 2004 stopnjevala na 25 %, s čimer je bil ta sektor najhitreje rastoča gospodarska panoga v ameriški ekonomiji. Največji trgovski partnerji Združenih držav so <a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanada</a>, <a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehika</a>, <a href="/wiki/Kitajska" title="Kitajska">Kitajska</a>, <a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonska</a> itn. ZDA pa imajo še velike ekonomske interese na območju <a href="/wiki/Daljni_vzhod" title="Daljni vzhod">Daljnega vzhoda</a>, <a href="/wiki/Bli%C5%BEnji_vzhod" title="Bližnji vzhod">Bližnjega</a> in <a href="/wiki/Srednji_vzhod" title="Srednji vzhod">Srednjega vzhoda</a>, pa tudi <a href="/wiki/Latinska_Amerika" title="Latinska Amerika">Latinske Amerike</a>. Politika <a href="/w/index.php?title=Izolacionizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Izolacionizem (stran ne obstaja)">izolacionizma</a>, po kateri so bile Združene države znane skozi stoletja svojega razvoja, je danes tako že davno pozabljena preteklost. </p><p>Večina mednarodnega trgovanja poteka z razvitimi državami. Med drugim je uvožena tudi množica produktov, katerih izdelava bi lahko ali nekoč tudi je potekala v mejah ZDA. </p><p>Združene države so kot zavezane prosti trgovini med državami prednjačile pri ustanavljanju <a href="/wiki/Mednarodni_denarni_sklad" title="Mednarodni denarni sklad">Mednarodnega denarnega sklada</a> leta <a href="/wiki/1944" title="1944">1944</a>, v približno istem času je isti nazor promoviral tudi <a href="/wiki/Marshallov_na%C4%8Drt" title="Marshallov načrt">Marshallov načrt</a>. Že leta <a href="/wiki/1947" title="1947">1947</a> je bil sprejet pomemben <a href="/w/index.php?title=Splo%C5%A1ni_sporazum_o_carinah_in_trgovini&action=edit&redlink=1" class="new" title="Splošni sporazum o carinah in trgovini (stran ne obstaja)">Splošni sporazum o carinah in trgovini</a> (angleško <i>General Agreement on Tariffs and Trade</i>, GATT), ki je v prihodnjih pet desetletjih čistil <a href="/wiki/Carinska_slu%C5%BEba" title="Carinska služba">carinske</a> ovire. <a href="/wiki/1995" title="1995">1995</a>. leta je funkcije GATT prevzela danes gospodarsko svetovno pomembna <a href="/wiki/Svetovna_trgovinska_organizacija" title="Svetovna trgovinska organizacija">Svetovna trgovinska organizacija</a>. </p><p>Na regionalni ravni je pomemben <a href="/wiki/Sporazum_NAFTA" title="Sporazum NAFTA">Severnoameriški sporazum o prosti trgovini</a> (angleško <i>North American Free Trade Agreement</i>, NAFTA), ki so ga leta 1992 podpisale Kanada, Združene države in Mehika. Številke govorijo o prednostih za vse tri države, a naj bi imel dotični sporazum negativne socialne posledice zlasti v manj razviti Mehiki.<sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Finance">Finance</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=41" title="Uredi razdelek: Finance" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=41" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Finance"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Denar" title="Denar">Denar</a> se v Združenih država danes nahaja v dveh glavnih oblikah: <a href="/w/index.php?title=Gotovina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gotovina (stran ne obstaja)">gotovini</a> in <a href="/w/index.php?title=%C4%8Cek&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ček (stran ne obstaja)">čekih</a>, vezanih na <a href="/w/index.php?title=Ban%C4%8Dni_ra%C4%8Dun&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bančni račun (stran ne obstaja)">bančne račune</a>. Obilico denarja tako predstavljajo le številke, ki jih ljudje prejmejo na svoj <a href="/w/index.php?title=Teko%C4%8Di_ra%C4%8Dun&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tekoči račun (stran ne obstaja)">tekoči račun</a> in jih zatem s čeki ali karticami »izbrišejo« s svojega računa. </p><p><a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_dolar" title="Ameriški dolar">Ameriški dolar</a> je bil pred časom, tako kot večina drugih <a href="/wiki/Denarna_valuta" class="mw-redirect" title="Denarna valuta">valut</a>, vezan na določeno količino <a href="/wiki/Srebro" title="Srebro">srebra</a> oziroma <a href="/wiki/Zlato" title="Zlato">zlata</a> in bil s tem vedno zamenljiv za zlato. Papirnati denar je tako služil le kot primerno sredstvo za zamenjavo, saj je bila njega nošnja enostavna stvar. S časom pa je bilo ugotovljeno, da je hranjenje razsežnih količin dragocenih kovin, s katerimi je bilo mogoče zamenjati papirnate nadomestke, zahtevno in drago, sploh pa je bil zahteven postopek prenosa teh dragocenosti v inozemstvo ob mednarodnih poslih. Združene države so leta 1971 zato ukinile plačevanje za ameriški dolar z zlatom, tj. sistem, znan kot <a href="/w/index.php?title=Zlati_standard&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zlati standard (stran ne obstaja)">zlati standard</a>. Ameriški dolar je dandanes vezan le še na količino dobrin in storitev, s katero je lahko zamenjan (<a href="/w/index.php?title=Kupna_mo%C4%8D&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kupna moč (stran ne obstaja)">kupna moč</a>), ta pa se spreminja. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:US_Historical_Inflation_Ancient.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/US_Historical_Inflation_Ancient.svg/300px-US_Historical_Inflation_Ancient.svg.png" decoding="async" width="300" height="146" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/US_Historical_Inflation_Ancient.svg/450px-US_Historical_Inflation_Ancient.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/US_Historical_Inflation_Ancient.svg/600px-US_Historical_Inflation_Ancient.svg.png 2x" data-file-width="821" data-file-height="400" /></a><figcaption><b>Časovni prikaz inflacije ameriškega dolarja</b><br />ZDA so imele v obdobju po drugi svetovni vojni stabilno gospodarstvo</figcaption></figure> <p><a href="/wiki/Inflacija" title="Inflacija">Inflacija</a> je neugoden vpliv, ki ga regulacijski vzvodi gospodarstva skušajo zajeziti. Za to posvečena ustanova v ZDA je sistem <a href="/w/index.php?title=Zvezne_rezerve_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zvezne rezerve ZDA (stran ne obstaja)">zveznih rezerv</a> oziroma <a href="/wiki/Banka" title="Banka">banka</a> zveznih rezerv, ki je centralna banka države. Sistem je pristojen za narekanje bankam glede zadrževanja financ v rezervah – niti komercialne banke namreč ne morejo v vsakem trenutku razpolagati z vsemi svojimi financami, del njih je shranjen v sistemu zveznih rezerv in po tem vzorcu uravnava količino denarja v obtoku. Ta sistem je tudi bankir državne uprave, četudi država ni njegov lastnik. Zvezne rezerve so odgovorne tudi za naročila izdajanja <a href="/wiki/Bankovec" title="Bankovec">bankovcev</a> in <a href="/wiki/Kovanec" title="Kovanec">kovancev</a>, ki jih posredujejo ministrstvu za finance (angleško <i><a href="/w/index.php?title=Department_of_the_Treasury&action=edit&redlink=1" class="new" title="Department of the Treasury (stran ne obstaja)">Department of the Treasury</a></i>). Sistem zveznih rezerv je sestavljen iz 12 regionalnih bank. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Produkti_in_storitve">Produkti in storitve</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=42" title="Uredi razdelek: Produkti in storitve" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=42" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Produkti in storitve"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:BDP_ZDA_po_sektorjih_dejavnosti.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/d/d9/BDP_ZDA_po_sektorjih_dejavnosti.png/250px-BDP_ZDA_po_sektorjih_dejavnosti.png" decoding="async" width="250" height="186" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/d/d9/BDP_ZDA_po_sektorjih_dejavnosti.png 1.5x" data-file-width="316" data-file-height="235" /></a><figcaption><b>Bruto družbeni proizvod po sektorjih dejavnosti</b><br />Ekonomija ZDA je usmerjena večinoma v storitvene dejavnosti</figcaption></figure> <p>V strukturi <a href="/w/index.php?title=Gospodarski_sektorji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gospodarski sektorji (stran ne obstaja)">gospodarskih sektorjev</a> je prišlo še zlasti v <a href="/wiki/20._stoletje" title="20. stoletje">20. stoletju</a> do množice sprememb. V prvi polovici stoletja so se s podeželja v urbana okolja selile številčne množice, ki so se zaposlile v <a href="/w/index.php?title=Industrijski_sektor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Industrijski sektor (stran ne obstaja)">produkcijskem</a> (industrijskem) sektorju. V njegovi drugi polovici pa se je izjemno povečalo povpraševanje po <a href="/wiki/Storitev" title="Storitev">storitvenih</a> dejavnostih in <a href="/wiki/Tehnologija" title="Tehnologija">tehnoloških</a> presežkih, kar je velik del gospodarstva usmerilo v <a href="/w/index.php?title=Storitveni_sektor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Storitveni sektor (stran ne obstaja)">storitveni sektor</a>. Potrošniki so zaradi dobrih gospodarskih priložnosti in dohodkov po <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">drugi svetovni vojni</a> imeli veliko <a href="/w/index.php?title=Kupna_mo%C4%8D&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kupna moč (stran ne obstaja)">kupno moč</a>, ki so jo želeli uporabiti tudi za nebistvene produkte. V nebo pa je šla tudi vrednost mednarodnega trgovanja. </p><p>Velikost države v primeru ZDA pomeni tudi obilico naravnih virov. Država na mnogih koncih premore rodovitno zemljo, katere kultivirane površine prekrivajo 19 % celotnega površja ZDA – dejstvo, ki državo postavlja za <a href="/wiki/Agrikultura" class="mw-redirect" title="Agrikultura">agrikulturno</a> najbolj bogat narod: Združene države so prve na svetu po pridelku <a href="/wiki/Koruza" title="Koruza">koruze</a>, <a href="/wiki/Soja" title="Soja">soje</a>, <a href="/wiki/Sorgo" title="Sorgo">sorga</a>, pa druge po pridelku <a href="/wiki/P%C5%A1enica" title="Pšenica">pšenice</a>, <a href="/wiki/Oves" title="Oves">ovsa</a>, <a href="/wiki/Citrus" title="Citrus">citrusov</a> in <a href="/wiki/Tobak" title="Tobak">tobaka</a>. V okviru gojenja domačih živali obstaja mnogo <a href="/wiki/%C5%BDivinoreja" title="Živinoreja">živinorejskih</a> in <a href="/w/index.php?title=Svinjereja&action=edit&redlink=1" class="new" title="Svinjereja (stran ne obstaja)">svinjerejskih</a> dejavnosti. Izjemen pomen je kmetovanje imelo v preteklem ekonomskem razvoju ZDA, po 30. letih minulega stoletja pa je sektor naglo izgubljal delavce. </p><p>Združene države so vodilna izdelovalka <a href="/wiki/Fosfati" class="mw-redirect" title="Fosfati">fosfatov</a> (<a href="/w/index.php?title=Gnojilo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gnojilo (stran ne obstaja)">gnojila</a>), na drugem mestu pa po pridobivanju <a href="/wiki/Zlato" title="Zlato">zlata</a>, <a href="/wiki/Srebro" title="Srebro">srebra</a>, <a href="/wiki/Baker" title="Baker">bakra</a>, <a href="/wiki/Svinec" title="Svinec">svinca</a>, <a href="/wiki/Naravni_plin" class="mw-redirect" title="Naravni plin">naravnega plina</a> in <a href="/wiki/Premog" title="Premog">premoga</a>. Tudi <a href="/wiki/Molibden" title="Molibden">molibden</a> in <a href="/wiki/%C5%BDveplo" title="Žveplo">žveplo</a> sta pomembna industrijska minerala. Mnogo teh je najti v zahodnih zveznih državah. <a href="/wiki/Rudarstvo" title="Rudarstvo">Rudarska dejavnost</a> v današnjem času zastopa manj od 2 % nacionalnega BDP, a je bila v preteklosti izjemnega pomena za <a href="/wiki/Industrija" class="mw-disambig" title="Industrija">industrijski</a> razvoj države in še danes s sicer malim deležom bistveno prispeva h gospodarstvu (energetiko kot nepogrešljiv del gospodarstva napajajo ravno industrijski minerali). <a href="/wiki/Nafta" title="Nafta">Nafta</a> je bistven sredstvo za veliko mobilnost prebivalcev ZDA, zato država zaradi velike porabe že dolgo ni več odvisna le od lastnih zalog. </p><p>Samostojno največji delež svetovnega <a href="/wiki/Les" title="Les">lesa</a> pridobijo v Združenih državah. Mimo tega je uvoz še vedno nepogrešljiv, pretežno iz <a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanade</a>. </p><p>V <a href="/w/index.php?title=Industrijski_sektor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Industrijski sektor (stran ne obstaja)">industrijskem gospodarskem sektorju</a> je zaposlen delež 12 % ameriške delovne sile, ustvari pa 14 % bruto družbenega proizvoda. Razmeroma majhen delež je takšen od druge polovice 20. stoletja, ko se je pomemben del 20,7 milijona delavcev (podatek za leto 1970) umaknil v drug sektor in v njem do leta 2004 pustil še 14,3 milijona ljudi. Pomembna lastnost sodobne ameriške industrije je produkcija onkraj državnih meja: <a href="/w/index.php?title=Multinacionalna_korporacija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Multinacionalna korporacija (stran ne obstaja)">multinacionalne korporacije</a> postavljajo svoje tovarne ali pa najemajo tuje izven Združenih držav, kjer so produkcijska sredstva, za primer delovna sila, cenejša. Takšno usmerjanje dela ven iz tovarne z namenom zmanjšanja stroškov je z angleškim pojmom imenovano <a href="/wiki/Zunanje_izvajanje_dejavnosti" title="Zunanje izvajanje dejavnosti">outsourcing</a>. </p><p>Glede na delež celotnega dobička v sektorju so vodilne <a href="/wiki/Kemija" title="Kemija">kemična</a> industrija, proizvodnja <a href="/wiki/Transport" title="Transport">transportne</a> opreme, predelane <a href="/wiki/Hrana" title="Hrana">hrane</a>, <a href="/wiki/Ra%C4%8Dunalnik" title="Računalnik">računalnikov</a> in druge <a href="/wiki/Elektronika" title="Elektronika">elektronike</a>, mehanizacije in kovinskih izdelkov. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Oil_platform.jpeg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Oil_platform.jpeg/300px-Oil_platform.jpeg" decoding="async" width="300" height="240" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Oil_platform.jpeg/450px-Oil_platform.jpeg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a1/Oil_platform.jpeg 2x" data-file-width="600" data-file-height="480" /></a><figcaption><b>Naftna ploščad pred obalo ZDA</b><br /><a href="/w/index.php?title=Naftna_industrija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naftna industrija (stran ne obstaja)">Naftna industrija</a> ZDA je pomembna za energetsko požrešno nacionalno gospodarstvo, ki je življenjsko odvisno tudi od uvoza fosilnih goriv</figcaption></figure> <p>V <a href="/wiki/Energetika" title="Energetika">energetskem</a> sistemu ZDA najpomembnejšo vlogo igrajo <a href="/wiki/Fosilna_goriva" class="mw-redirect" title="Fosilna goriva">fosilna goriva</a> (41 % vse energije). <a href="/wiki/Nafta" title="Nafta">Nafta</a> omogoča praktično ves transport in ogreva neštevilno količino objektov. <a href="/wiki/Zemeljski_plin" title="Zemeljski plin">Zemeljski plin</a> je uporabljen za ogrevanje in kuho, v nekaterih obratih pa tudi za pridobivanje moči. <a href="/wiki/Premog" title="Premog">Premog</a> pa pretežno služi za proizvodnjo <a href="/wiki/Elektri%C4%8Dna_energija" title="Električna energija">električne energije</a> v <a href="/wiki/Termoelektrarna" title="Termoelektrarna">termoelektrarnah</a>. <a href="/wiki/Hidroenergija" class="mw-redirect" title="Hidroenergija">Hidroenergija</a> prispeva 6 % vse proizvedene energije, <a href="/wiki/Jedrska_energija" title="Jedrska energija">jedrska</a> pa 8 %. </p><p>V drugi polovici 20. stoletja je ekonomski <a href="/w/index.php?title=Storitveni_sektor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Storitveni sektor (stran ne obstaja)">sektor storitev</a> zavzel velikovečinski delež celotne strukture gospodarstva. Leta 1998 ga je zastopalo 75 % predstavnikov delovne sile, ti so ustvarili 72 % državnega BDPja. To so pretežno delovna mesta <a href="/wiki/Beli_ovratnik" class="mw-redirect" title="Beli ovratnik">belega ovratnika</a>, ki v večini primerov zahtevajo višjo stopnjo znanja in usposobljenosti. Gre za dela na področju financ in bankirstva, <a href="/wiki/Izobra%C5%BEevanje" title="Izobraževanje">izobraževanja</a>, <a href="/wiki/Zdravstvo" class="mw-redirect" title="Zdravstvo">zdravstva</a>, pa tudi manj plačana storitvena dela, kamor sodijo pomočniki pri prodaji ali pa natakarji. </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:NYSE-floor.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/NYSE-floor.jpg/300px-NYSE-floor.jpg" decoding="async" width="300" height="197" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/01/NYSE-floor.jpg 1.5x" data-file-width="387" data-file-height="254" /></a><figcaption><b>Vrvež na <a href="/w/index.php?title=NYSE&action=edit&redlink=1" class="new" title="NYSE (stran ne obstaja)">borzi v New Yorku</a></b><br /><a href="/wiki/New_York" title="New York">New York</a> je center trgovanja v ZDA in eno najpomembnejših finančnih središč na svetu</figcaption></figure> <p>Učinkovito trgovanje je Ameriko popeljalo v materialno blaginjo: leta 2007 je vrednost bruto družbenega proizvoda na prebivalca znašala 44 tisoč dolarjev. Moderna trgovina v Združenih državah je geografsko razpostavljena blizu svojim potrošnikom, in sicer v obliki velikih <a href="/w/index.php?title=Nakupovalni_center&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nakupovalni center (stran ne obstaja)">nakupovalnih centrov</a> v stanovanjskih predmestjih ali njihovih neposrednih bližinah. </p><p>Leta 2006 je vrednost izvoza iz ZDA znašala 1,024 trilijona dolarjev in vrednost uvoza 1,869 trilijona dolarjev.<sup id="cite_ref-The_World_Factbook_16-1" class="reference"><a href="#cite_note-The_World_Factbook-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Okoli 10 % <a href="/wiki/Izvoz" title="Izvoz">izvoznih</a> artiklov so predstavljali <a href="/wiki/Kmetijstvo" title="Kmetijstvo">kmetijski</a> izdelki, preostanek drugi artikli. Začenši v <a href="/wiki/1970." title="1970.">70. letih</a> 20. stoletja je prišlo do neravnovesja med izvozom in <a href="/wiki/Uvoz" title="Uvoz">uvozom</a> zaradi velikih količin uvožene nafte iz <a href="/wiki/Bli%C5%BEnji_vzhod" title="Bližnji vzhod">Bližnjega vzhoda</a>, pa tudi končnih izdelkov iz Kanade in <a href="/wiki/Azija" title="Azija">Azije</a>. </p><p>Državna uprava je velika porabnica gospodarskih sredstev, in to tako za svoje delovanje kot za izvajanje javnih storitev. V letu 2003 je državno upravo sestavljalo 21,3 milijona delavcev, ki so delovali v sistemih <a href="/w/index.php?title=Socialni_sistem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Socialni sistem (stran ne obstaja)">socialne oskrbe</a>, <a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile" title="Oborožene sile">oboroženih silah</a>, <a href="/wiki/Policija" title="Policija">policiji</a>, <a href="/w/index.php?title=Izobra%C5%BEevalni_sistem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Izobraževalni sistem (stran ne obstaja)">izobraževalnem sistemu</a>, urejanju <a href="/wiki/Promet" title="Promet">prometnih</a> povezav in ostale <a href="/wiki/Infrastruktura" title="Infrastruktura">infrastrukture</a>, <a href="/wiki/Zdravstvo" class="mw-redirect" title="Zdravstvo">zdravstvu</a>, negovanju javnih parkov idr. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:2004-04-04_-_10_-_Universal_Studios.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/2004-04-04_-_10_-_Universal_Studios.jpg/225px-2004-04-04_-_10_-_Universal_Studios.jpg" decoding="async" width="225" height="354" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/2004-04-04_-_10_-_Universal_Studios.jpg/338px-2004-04-04_-_10_-_Universal_Studios.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/af/2004-04-04_-_10_-_Universal_Studios.jpg 2x" data-file-width="399" data-file-height="627" /></a><figcaption><b>Vhod v kompleks <a href="/wiki/Universal_Studios" title="Universal Studios">Universal Studios</a></b><br />Filmska industrija ZDA, zgoščena v losangeleškem <a href="/wiki/Hollywood" title="Hollywood">Hollywoodu</a>, je izjemnega kulturnega in gospodarskega pomena za državo</figcaption></figure> <p>V okvir <a href="/w/index.php?title=Zabavna_industrija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zabavna industrija (stran ne obstaja)">zabavne industrije</a> se uvršča predvsem <a href="/wiki/Industrija" class="mw-disambig" title="Industrija">industrija</a>, locirana v <a href="/wiki/Kalifornija" title="Kalifornija">kalifornijskem</a> <a href="/wiki/Hollywood" title="Hollywood">Hollywoodu</a> – vse odkar so podjetniki dognali, da je milo podnebje Kalifornije primerna lokacija za snemanje filmov, je to središče ameriške zabavne industrije. Ta ima še posebno velik pomen pri ameriški <a href="/w/index.php?title=Kulturna_kolonizacija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kulturna kolonizacija (stran ne obstaja)">kulturni kolonizaciji</a> sveta. Tudi drugi posli sodijo v zabavno industrijo, tako za primer številna gledališča v <a href="/wiki/New_York" title="New York">New Yorku</a> in mnoge <a href="/wiki/Televizija" title="Televizija">televizijske</a> hiše v istem kraju. </p><p>Razvoj tehnologije je uveljavil poprej nepredstavljive možnosti uporabe <a href="/wiki/Ra%C4%8Dunalnik" title="Računalnik">računalnikov</a>, uvedel <a href="/wiki/Satelit" title="Satelit">satelite</a> in še drugače spremenil postmoderno družbo. Vsa spremljajoča tehnologija in njena uporabnost odpira enormno število novih delovnih mest na področju raziskav in aplikacij tehnologij, kar sešteto razpira povsem nove industrije. Zato nekateri strokovnjaki govorijo o samostojnem gospodarskem sektorju. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Promet">Promet</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=43" title="Uredi razdelek: Promet" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=43" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Promet"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Promet" title="Promet">Prometne</a> storitve so pomembne za razvoz proizvodov ter <a href="/wiki/Po%C5%A1ta" title="Pošta">pošte</a> in potnikov. Transportna mreža je najgostejša v vzhodnih ZDA, kjer povezuje velika mestna središča in <a href="/w/index.php?title=Konurbacija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Konurbacija (stran ne obstaja)">konurbacije</a>. Pri <a href="/wiki/%C5%BDelezni%C5%A1ki_promet" class="mw-redirect" title="Železniški promet">železniškem prevozu</a> potnikov ima največji tržni delež državno subvencionirano podjetje <a href="/wiki/Amtrak" title="Amtrak">Amtrak</a>. Leta 1997 je prepeljalo 20,2 milijona potnikov. </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:I-80_Eastshore_Fwy.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/I-80_Eastshore_Fwy.jpg/300px-I-80_Eastshore_Fwy.jpg" decoding="async" width="300" height="216" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/I-80_Eastshore_Fwy.jpg/450px-I-80_Eastshore_Fwy.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3e/I-80_Eastshore_Fwy.jpg/600px-I-80_Eastshore_Fwy.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1152" /></a><figcaption><b>Običajna prometna konica na šestpasovni cesti v kalifornijskem <a href="/wiki/Berkeley,_Kalifornija" title="Berkeley, Kalifornija">Berkeleyu</a></b><br />Visoko število avtomobilov po prebivalcu v ZDA in dnevni prevozi prebivalcev iz <a href="/w/index.php?title=Predmestja_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predmestja ZDA (stran ne obstaja)">predmestij</a> na delovna mesta predstavljajo logistično in ekološko težavo</figcaption></figure> <p>Velika pomena so <a href="/wiki/Cesta" title="Cesta">cestna</a> motorizirana transportna sredstva, ki so se razvijala skozi 20. stoletje. S tem v zvezi sta pomembni prelomnici zakon <a href="/w/index.php?title=Federal-Aid_Road_Act&action=edit&redlink=1" class="new" title="Federal-Aid Road Act (stran ne obstaja)">Federal-Aid Road Act</a> iz leta <a href="/wiki/1916" title="1916">1916</a>, ki je subvencioniral gradnjo državnih cest, nato pa pričetek udejanjanja ambicioznega načrta izdelave državnega sistema avtocest (angleško <i><a href="/w/index.php?title=Interstate_Highway_System&action=edit&redlink=1" class="new" title="Interstate Highway System (stran ne obstaja)">Interstate Highway System</a></i>) leta <a href="/wiki/1956" title="1956">1956</a>, kar je omogočilo današnjo povezanost vseh koncev države s kvalitetnimi cestami, načrtovanimi za hitro in učinkovito potovanje na dolge razdalje. </p><p>Ravno tako nujen za obstoj ameriške družbe in gospodarstva v današnji obliki je <a href="/w/index.php?title=Zra%C4%8Dni_promet&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zračni promet (stran ne obstaja)">zračni promet</a>. V letu 2007 je letalski promet lahko koristil 14.947 letališč v državi.<sup id="cite_ref-The_World_Factbook_16-2" class="reference"><a href="#cite_note-The_World_Factbook-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Združene države zaradi pestrega zračnega prometa premorejo tudi nekatera največjih ali najbolj obremenjenih letališč sveta. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Demografija">Demografija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=44" title="Uredi razdelek: Demografija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=44" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Demografija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Demografija_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Demografija Združenih držav Amerike">Demografija Združenih držav Amerike</a></i></dd></dl> <p>Prebivalstvo Združenih držav Amerike je oktobra 2007 štelo več kot 303 milijone ljudi.<sup id="cite_ref-21" class="reference"><a href="#cite_note-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/wiki/Ameri%C4%8Dani" title="Američani">Američani</a> so za <a href="/wiki/Kitajci_Han" title="Kitajci Han">Kitajci</a> in <a href="/wiki/Indijci" title="Indijci">Indijci</a> tako tretji največji narod sveta – tu je izključeno sešteto prebivalstvo <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropske unije</a>, ki bi se pred ZDA uvrstilo na tretje mesto. To veliko število prebivalcev pa je statistično razprostrto čez veliko površino, kar na kvadratni kilometer znese le 32 oseb. </p><p>Prebivalstvo Združenih držav je rezultat stalnega priseljevanja že od evropskega odkritja celine, pa tudi naraščaja. Prvo štetje prebivalcev je zabeležilo 4 milijone ljudi, število se je do leta <a href="/wiki/1900" title="1900">1900</a> dvignilo na 76 milijonov in leta <a href="/wiki/2000" title="2000">2000</a> znašalo 281 milijonov. Naravni prirastek je 6 promilov in je tako kategoriziran kot nizek, saj svetovni naravni prirastek znaša 12,5 ‰.<sup id="cite_ref-22" class="reference"><a href="#cite_note-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/45/Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg/300px-Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg" decoding="async" width="300" height="225" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/45/Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg/450px-Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/45/Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg/600px-Census-2000-Data-Top-US-Ancestries-by-County.jpg 2x" data-file-width="3766" data-file-height="2820" /></a><figcaption><b>Večinske etnične ali narodnostne skupine po okrožjih ZDA</b><br />Pripadniki različnih skupin so se mnogokrat selili v zase značilne regije, kar je mogoče razbrati iz prikazov prostorske razporeditve skupin; za <a href="/w/index.php?title=Globoki_jug_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Globoki jug ZDA (stran ne obstaja)">globoki jug ZDA</a> je značilna velika zastopanost <a href="/w/index.php?title=Afroameri%C4%8Dani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Afroameričani (stran ne obstaja)">afroameričanov</a>, medtem ko Mehiki bližnja območja poseljuje veliko število <a href="/w/index.php?title=Latinoameri%C4%8Dani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Latinoameričani (stran ne obstaja)">latinoameričanov</a></figcaption></figure> <p>Američani imajo o sebi močno zavest enega naroda, kar povzroča tradicija etničnega talilnega lonca: nacionalno geslo »<a href="/wiki/E_Pluribus_Unum" title="E Pluribus Unum">E Pluribus Unum</a>«. <a href="/wiki/1990" title="1990">1990</a>. leta je popis pokazal na 94 % prebivalcev, ki govorijo <a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">angleščino</a>. Razmeroma visoko uniformnost kljub mnogim priseljenskim narodnostnim skupinam je posledica <a href="/wiki/Anglija" title="Anglija">angleške</a> dominance ob zgodnjem priseljevanju ter vpliva današnjih medijev, ki so poglavitnega pomena za širitev <a href="/wiki/Kultura" title="Kultura">kulture</a> in <a href="/wiki/Jezik_(sredstvo_sporazumevanja)" title="Jezik (sredstvo sporazumevanja)">jezika</a>. Ravno tako <a href="/wiki/Mediji" class="mw-redirect" title="Mediji">mediji</a> in sorodne moderne povezave brišejo kulturne razlike med različnimi regijami ZDA, bolj in bolj pa z izvozom kulture tudi kulturne razlike po svetu. Navzlic temu pa gre v okviru Združenih držav govoriti o množici <a href="/wiki/Etnija" class="mw-redirect" title="Etnija">etničnih</a> in družbenih skupin. Moto »iz mnogih eno« je namreč treba obravnavati z jasno definicijo, ki izključuje marsikatero etnično skupino, za primer <a href="/wiki/Indijanci" class="mw-redirect" title="Indijanci">indijance</a>, ki nikoli niso bili resnično vključeni v ameriško družbo; to do neke mere velja tudi za emigrante iz <a href="/wiki/Latinska_Amerika" title="Latinska Amerika">Latinske Amerike</a> in druge. </p> <div style="font-size: 90%"> <table align="left" cellspacing="5" style="margin:0px 10px 10px 0px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe"> <tbody><tr> <th colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;">Največja mesta ZDA po številu prebivalcev </th></tr> <tr> <th align="left" valign="top">Mesto </th> <th align="left" valign="top">Število<br />prebivalcev<br />(meje mesta) </th> <th align="left" valign="top">Število<br />prebivalcev<br />(metropolitansko<br />območje) </th></tr> <tr> <td><a href="/wiki/New_York" title="New York">New York</a> </td> <td>8.214.426 </td> <td>18.818.536 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Los_Angeles" title="Los Angeles">Los Angeles</a> </td> <td>3.849.378 </td> <td>12.950.129 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Chicago" title="Chicago">Chicago</a> </td> <td>2.833.321 </td> <td>9.505.748 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Houston,_Teksas" title="Houston, Teksas">Houston</a> </td> <td>2.144.491 </td> <td>5.539.949 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Phoenix,_Arizona" title="Phoenix, Arizona">Phoenix</a> </td> <td>1.512.986 </td> <td>4.039.182 </td></tr></tbody></table> </div> <p>Z okoli 83 % prebivalstva v 361 metropolitanskih območjih<sup id="cite_ref-23" class="reference"><a href="#cite_note-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> so Združene države visoko <a href="/w/index.php?title=Urbaniziranost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Urbaniziranost (stran ne obstaja)">urbanizirana</a> država. Premorejo množico <a href="/wiki/Velemesto" title="Velemesto">velemest</a>, med njimi 11 od skupno 55 t. i. <a href="/w/index.php?title=Svetovno_mesto&action=edit&redlink=1" class="new" title="Svetovno mesto (stran ne obstaja)">svetovnih mest</a> (angleško <i>global city</i>). Največja izmed njih so <a href="/wiki/New_York" title="New York">New York</a>, <a href="/wiki/Los_Angeles" title="Los Angeles">Los Angeles</a> in <a href="/wiki/Chicago" title="Chicago">Chicago</a>. Geografski center prebivalstva se s <a href="/w/index.php?title=Stari_severovzhod_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stari severovzhod ZDA (stran ne obstaja)">starega industrializiranega severovzhoda</a> vztrajno seli proti zahodu in jugu. Danes sta zvezni državi z največ prebivalci <a href="/wiki/Kalifornija" title="Kalifornija">Kalifornija</a> in <a href="/wiki/Teksas" title="Teksas">Teksas</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Rast_in_starost">Rast in starost</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=45" title="Uredi razdelek: Rast in starost" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=45" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Rast in starost"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Prebivalstvo Združenih držav je skozi zgodovino raslo in raste še danes v veliki meri na podlagi številnih <a href="/wiki/Imigracija" class="mw-redirect" title="Imigracija">imigracij</a>. Velika država z razsežnim ustvarjenim bogastvom kljub mnogim razlikam med domorodnimi Američani in svežimi priseljenci slednje še vedno privlači. </p><p>[tabela o količini letnega priseljevanja skozi zgodovino] </p><p>Imigracija je poglavitni vir večanja prebivalstvenega števila Združenih držav. Same države so bile namreč osnovane kot <a href="/wiki/Kolonija_(geografija)" title="Kolonija (geografija)">kolonija</a>, torej družba priseljencev. Najstarejši obstoječi podatki veljajo za leto 1820, na njih podlagi pa gre sklepati, da je v Združene države od tistega časa <a href="/w/index.php?title=Emigracija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Emigracija (stran ne obstaja)">emigriralo</a> več kot 65 milijonov ljudi; le v letu <a href="/wiki/1998" title="1998">1998</a> je bilo imigracij 660 tisoč. Na <a href="/wiki/Popis_prebivalstva" title="Popis prebivalstva">popisu prebivalstva</a> leta 1990 se je izključno za <a href="/wiki/Ameri%C4%8Dani" title="Američani">Američane</a> izreklo le 6 % vseh udeležencev, medtem ko je velika večina dodala še drugo <a href="/wiki/Jezik_(sredstvo_sporazumevanja)" title="Jezik (sredstvo sporazumevanja)">jezikovno</a> skupino (tu prednjačijo <a href="/w/index.php?title=Afroameri%C4%8Dani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Afroameričani (stran ne obstaja)">afro-</a> in <a href="/w/index.php?title=Latinoameri%C4%8Dani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Latinoameričani (stran ne obstaja)">latinoameričani</a>) ali <a href="/w/index.php?title=Nacionalnost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nacionalnost (stran ne obstaja)">nacionalno</a> preteklost (najpogosteje <a href="/wiki/Nemci" title="Nemci">Nemci</a>, <a href="/wiki/Angle%C5%BEi" title="Angleži">Angleži</a>, <a href="/wiki/Irci" title="Irci">Irci</a> ali <a href="/wiki/Italijani" title="Italijani">Italijani</a>). </p><p>Na število prebivalcev odločilno vplivata <a href="/wiki/Rodnost" title="Rodnost">rodnost</a> in <a href="/wiki/Smrtnost" title="Smrtnost">smrtnost</a> oziroma <a href="/w/index.php?title=Naravni_prirastek&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naravni prirastek (stran ne obstaja)">naravni prirastek</a>. Ta se je skozi zgodovino države močno spreminjal: zaradi visoke smrtnosti je bil nizek v zgodnji kolonialni dobi, ustalitev življenja je prinesla hitro množitev števila prebivalcev, zaradi <a href="/wiki/Industrijska_revolucija" title="Industrijska revolucija">industrijske revolucije</a> in kasnejše majhne rodnosti pa je prirastek zopet upadel. </p><p>Danes naravni prirastek znaša 2,1 otroka na žensko. Povprečna izmed teh je leta <a href="/wiki/1890" title="1890">1890</a> imela 4 otroke, sto let pred tem pa v primeru svojega dovolj dolgega življenja 7. </p><p>Velikost naravnega prirastka je vrsto let krojila smrtnost. Ta je danes zaradi velike skrbi za zdravje in higieno majhna, medtem ko je pred sto leti povzročala, da je le 84 % otrok doživelo svoj prvi rojstni dan; danes do njega pride 99,3 % otrok. Leta 2004 je bila <a href="/w/index.php?title=Pri%C4%8Dakovana_starost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pričakovana starost (stran ne obstaja)">pričakovana starost</a> 74,6 leta za moške in 80,4 leta za ženske. To pomeni manjšo vrednost kot v preostanku gospodarsko razvitega sveta, kar gre po mnenju mnogih poznavalcev pripisati velikim premoženjskim razlikam in omejenemu dostopu do zdravstvene nege za nižje sloje. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Poselitveni_vzorci">Poselitveni vzorci</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=46" title="Uredi razdelek: Poselitveni vzorci" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=46" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Poselitveni vzorci"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Povprečen sodobni Američan je prebivalec <a href="/wiki/Mesto" title="Mesto">mesta</a>. Največ mest leži ob obalah in tako se 38 % celotnega prebivalstva države nahaja ob <a href="/wiki/Atlantik" class="mw-redirect" title="Atlantik">Atlantiku</a>, 16 % ob <a href="/wiki/Pacifik" class="mw-redirect" title="Pacifik">Pacifiku</a> in 12 % v <a href="/wiki/Mehi%C5%A1ki_zaliv" title="Mehiški zaliv">Mehiškem zalivu</a>. Ljudje so najredkeje poseljeni med reko <a href="/wiki/Misisipi" title="Misisipi">Misisipi</a> in <a href="/wiki/Skalno_gorovje" title="Skalno gorovje">Skalnim gorovjem</a>, še posebno malo jih je opaziti v sušnem <a href="/w/index.php?title=Veliko_ni%C5%BEavje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Veliko nižavje (stran ne obstaja)">Velikem nižavju</a>. Za populacijo Združenih držav je značilna tudi velika mobilnost. Še ena značilnost je prebivanje urbanega dela naroda v <a href="/w/index.php?title=Predmestja_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predmestja ZDA (stran ne obstaja)">stanovanjskih predmestjih</a>, v angleščini znanih kot <i>suburb</i>. </p><p>Po evropskem odkritju Amerik demografija beleži tri poglavitne notranje migracije v zgodovini Združenih držav. Prvi tak premik je bilo nasilno preseljevanje <a href="/wiki/Indijanci" class="mw-redirect" title="Indijanci">indijancev</a>, nato pa še selitve priseljencev v iskanju boljših gospodarskih pogojev in večje svobode. Na ta način je bil s časom osvojen <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ki_zahod&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriški zahod (stran ne obstaja)">ameriški zahod</a>, kasneje pa velik del <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ki_%C4%8Drnci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriški črnci (stran ne obstaja)">črnske</a> populacije premaknjen z juga na industrializiran sever. Razen indijanskih so bile neprostovoljne tudi druge selitve, povzročene zavoljo <a href="/wiki/Rasizem" title="Rasizem">rasizma</a> ali odklanjanja manjših <a href="/wiki/Etni%C4%8Dna_skupina" title="Etnična skupina">etničnih skupin</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Religija">Religija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=47" title="Uredi razdelek: Religija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=47" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Religija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pisgah.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Pisgah.jpg/300px-Pisgah.jpg" decoding="async" width="300" height="224" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Pisgah.jpg/450px-Pisgah.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Pisgah.jpg/600px-Pisgah.jpg 2x" data-file-width="2288" data-file-height="1712" /></a><figcaption><b>Cerkev Pisgah v biblijskem pasu</b><br /><a href="/w/index.php?title=Biblijski_pas_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Biblijski pas ZDA (stran ne obstaja)">Biblijski pas ZDA</a> je regija na jugu države, kjer je <a href="/w/index.php?title=Evangeli%C4%8Danski_protestantizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Evangeličanski protestantizem (stran ne obstaja)">evangeličanski protestantizem</a> dominanten del kulture, okolje pa je konservativno in med drugim znano po svojem nasprotovanju <a href="/wiki/Evolucijska_teorija" class="mw-redirect" title="Evolucijska teorija">evolucijski teoriji</a></figcaption></figure> <p>Američani so narod z obilico različnih <a href="/wiki/Religija" title="Religija">religij</a>, število teh namreč nadvlada število etničnih skupin. V verskem življenju sodelujejo skoraj tri četrtine prebivalcev. </p><p>Danes največja verska skupina so <a href="/wiki/Kristjani" title="Kristjani">kristjani</a> (83 %), od katerih jih okoli tretjina ni povezana z uradno <a href="/wiki/Cerkev_(organizacija)" title="Cerkev (organizacija)">cerkvijo</a>. Največja izmed krščanskih skupin so, v primeru združitve vseh <a href="/wiki/Denominacija_(religija)" title="Denominacija (religija)">denominacij</a>, <a href="/wiki/Protestanti" class="mw-redirect" title="Protestanti">protestanti</a>, katerih največje skupine so <a href="/w/index.php?title=Baptisti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Baptisti (stran ne obstaja)">baptisti</a>, <a href="/wiki/Luterani" class="mw-redirect" title="Luterani">luterani</a> in <a href="/w/index.php?title=Metodisti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Metodisti (stran ne obstaja)">metodisti</a>. Po številu pripadnikov največjo enotno skupino predstavljajo <a href="/wiki/Katoli%C4%8Dani" class="mw-redirect" title="Katoličani">katoličani</a>. Opazen delež pa imajo tudi <a href="/wiki/Pravoslavci" class="mw-redirect" title="Pravoslavci">pravoslavci</a>, glede na nacionalnost sta največji tovrstni skupini <a href="/w/index.php?title=Gr%C5%A1ka_pravoslavna_cerkev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grška pravoslavna cerkev (stran ne obstaja)">grška</a> in <a href="/wiki/Ruska_pravoslavna_cerkev" title="Ruska pravoslavna cerkev">ruska pravoslavna cerkev</a>. <a href="/wiki/Judaizem" class="mw-redirect" title="Judaizem">Judaizem</a> je religija 2 % Američanov in <a href="/wiki/Islam" title="Islam">islam</a> (leta 2001) približno 1 %. </p><p>Verska podlaga je bila v tej državi mnogih religioznih skupin vzrok mnogih diskriminacij. Kot prvo so jo občutili <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_staroselci" title="Ameriški staroselci">ameriški staroselci</a>, katerih zatiranje je bilo na priseljenski strani upravičeno ravno zaradi njihovega <a href="/wiki/Animizem" title="Animizem">animizma</a>. Tudi danes je spodbujeno vključevanje indijancev v krščansko usmerjene <a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">angleško</a> govoreče šole. Katoličani so bili kot neprvotna priseljenska skupina mnogokrat tarča protestantskih napadov. Za pripadnike protestantske ideje je bil <a href="/wiki/Katolicizem" class="mw-redirect" title="Katolicizem">katolicizem</a> namreč preveč avtoritaren oziroma hierarhičen in zato tudi nedemokratičen, <a href="/wiki/Irci" title="Irci">Irci</a> kot ena izmed katoliških narodnih skupin pa so bili stereotipno označeni za lenuhe in popivače. Naperjenost proti katoliškim vernikom je dosegla svoj višek v drugi četrtini <a href="/wiki/19._stoletje" title="19. stoletje">19. stoletja</a>, ko so bili močni pozivi k prepovedi katoliških imigracij in preklicu <a href="/wiki/Dr%C5%BEavljanstvo" title="Državljanstvo">državljanstva</a> za že naseljene katoličane. Po <a href="/wiki/Dr%C5%BEavljanska_vojna_ZDA" class="mw-redirect" title="Državljanska vojna ZDA">državljanski vojni</a> je bil ustanovljen <a href="/wiki/Ku_Klux_Klan" class="mw-redirect" title="Ku Klux Klan">Ku Klux Klan</a>, ki je promoviral <a href="/wiki/Rasa" title="Rasa">rasno</a> čisto protestantsko Ameriko in izvajal nasilje nad katoličani, <a href="/wiki/%C5%BDidi" class="mw-redirect" title="Židi">židi</a> in <a href="/wiki/%C4%8Crnci" title="Črnci">črnci</a>. Drugi izmed teh so bili priljubljena tarča napadov tudi drugih skupin vse do druge polovice <a href="/wiki/20._stoletje" title="20. stoletje">20. stoletja</a>, ko so družbena gibanja in liberalne ideje omilila <a href="/wiki/Antisemitizem" title="Antisemitizem">antisemitizem</a>. Tudi <a href="/wiki/Muslimani" title="Muslimani">muslimani</a> so trpeli in trpijo posledice nepriljubljenosti, kar je bilo očitno predvsem v obdobju <a href="/w/index.php?title=Naftna_kriza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naftna kriza (stran ne obstaja)">naftne krize</a> in nadalje v <a href="/wiki/Zalivska_vojna" title="Zalivska vojna">zalivski vojni</a>, najaktualnejša pa je po nekaterih virih <a href="/wiki/Politi%C4%8Dna_represija" class="mw-redirect" title="Politična represija">represija</a> nad njimi po <a href="/wiki/Terorizem" title="Terorizem">terorističnih</a> napadih na newyorški <a href="/wiki/WTC" class="mw-redirect" title="WTC">WTC</a> v letih 1993 in <a href="/wiki/Teroristi%C4%8Dni_napadi_11._septembra_2001" title="Teroristični napadi 11. septembra 2001">2001</a>. </p><p>Združene države so v svojem načelu sekularna država. Še danes pa so stalno aktualna vprašanja o <a href="/wiki/Splav" title="Splav">splavu</a> in veljavnosti <a href="/wiki/Evolucija" title="Evolucija">evolucijske teorije</a>, kjer so zlasti <a href="/wiki/Republikanska_stranka_(ZDA)" class="mw-redirect" title="Republikanska stranka (ZDA)">republikanske</a> oblasti izrazito privržene <a href="/wiki/Konservativizem" class="mw-redirect" title="Konservativizem">konservativnim</a> idejam. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Družina_in_dohodek"><span id="Dru.C5.BEina_in_dohodek"></span>Družina in dohodek</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=48" title="Uredi razdelek: Družina in dohodek" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=48" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družina in dohodek"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V <a href="/wiki/Zahodni_svet" title="Zahodni svet">zahodnem svetu</a> je bila tradicionalna <a href="/wiki/Dru%C5%BEina" title="Družina">družina</a> motor za ekonomsko pridobivanje in razmnoževanje. Danes je idealna družina gonilo <a href="/wiki/%C4%8Custvo" title="Čustvo">čustvenega</a> zadovoljevanja in varnosti. V skladu s tem primerom se je skozi zgodovino Združenih držav močno spreminjal odnos med partnerji, njihove vloge in odnos do <a href="/wiki/Otroci" class="mw-redirect" title="Otroci">otrok</a>. </p><p>Leta <a href="/wiki/1998" title="1998">1998</a> je bilo v ZDA sklenjenih 2.256.000 zakonov, kar je manj od sklenjenih zvez v preteklih časih. Istega leta se je zgodilo 1.135.000 <a href="/wiki/Lo%C4%8Ditev" title="Ločitev">ločitev</a>, katerih vrednost pada od <a href="/wiki/1980." title="1980.">80. let</a> preteklega stoletja dalje. Danes naj bi se z razvezo zaključilo 50,3 % vseh zakonov, kar je ena najvišjih stopenj na svetu. Eden izmed sodobnih trendov je tudi odlaganje <a href="/wiki/Poroka" title="Poroka">porok</a> in rojevanja zaradi kompetitivnosti sodobne ameriške družbe, ki terja dolgotrajno <a href="/wiki/Izobra%C5%BEevanje" title="Izobraževanje">izobraževanje</a>, usposabljanje in povzroča nesigurnost, kar kroji, sešteto s skopim socialnim sistemom ZDA, slabe pogoje za ustvarjanje družine. Zaradi liberalnejših pogledov na družinsko življenje (višja pričakovanja in zavračanje klasičnih zahtev po delovnem <a href="/w/index.php?title=Mo%C5%BE&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mož (stran ne obstaja)">možu</a> in za gospodinjstvo ter otroke odgovorni <a href="/wiki/%C5%BDena" title="Žena">ženi</a>) se povišuje število alternativnih partnerstev in, kot omenjeno, ločitve. Ženske so dandanes bolj finančno in čustveno avtonomne kot v preteklosti, otrok pa je manj kot v njej, več jih je rojenih izven zakona, prebivalstvo ZDA pa tako narašča zlasti s priseljevanjem iz inozemstva. </p><p><a href="/wiki/Mediana" title="Mediana">Medianski</a> dohodek v Združenih državah za oba spola in vse rase (nad 25 let s službami) za leto 2005 je znašal 32.140 ameriških dolarjev letno. Ta podatek pa je nemerodajen brez dejstva, da se dohodki glede na socialno skupino izrazito razlikujejo. 42 % dohodkovno spodnjega dela prebivalstva ima namreč pod 25 tisoč dolarjev letnih prilivov, medtem ko zgornjih 10 % letno pridobi nad 75 tisoč dolarjev.<sup id="cite_ref-25" class="reference"><a href="#cite_note-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kultura">Kultura</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=49" title="Uredi razdelek: Kultura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=49" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kultura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Kultura_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Kultura Združenih držav Amerike">Kultura Združenih držav Amerike</a></i></dd></dl> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Motherhood_and_apple_pie.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/69/Motherhood_and_apple_pie.jpg/300px-Motherhood_and_apple_pie.jpg" decoding="async" width="300" height="200" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/69/Motherhood_and_apple_pie.jpg/450px-Motherhood_and_apple_pie.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/69/Motherhood_and_apple_pie.jpg/600px-Motherhood_and_apple_pie.jpg 2x" data-file-width="2700" data-file-height="1802" /></a><figcaption><b>Kulturni simboli Amerike</b><br />Kultura Američanov je za razliko od evropske privržena preprostosti in ljudskosti</figcaption></figure> <p><a href="/wiki/Kultura" title="Kultura">Kultura</a> v splošnem pomeni sistem <a href="/wiki/Norma" title="Norma">norm</a> in <a href="/wiki/Vrednota" title="Vrednota">vrednot</a>, priučenih skozi <a href="/wiki/Socializacija" title="Socializacija">socializacijski</a> proces, ki se izražajo tako v <a href="/wiki/Duhovnost" title="Duhovnost">duhovni</a> in <a href="/w/index.php?title=Materialnost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Materialnost (stran ne obstaja)">materialni</a> stvarnosti. To velja tudi za kulturo Združenih držav, ki je zaradi svojih mnogih izvorov v vseh kulturnih okoljih sveta osnovana na zelo različnih socializacijskih procesih in posledično na razlikujočih se kulturnih izrazih. Ta <a href="/w/index.php?title=Multikulturalizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Multikulturalizem (stran ne obstaja)">multikulturalizem</a> pa se meša z učinkom <a href="/w/index.php?title=Talilni_lonec&action=edit&redlink=1" class="new" title="Talilni lonec (stran ne obstaja)">talilnega lonca</a> (angleško <i>melting pot</i>), ki staplja kulturna ozadja priseljencev z vseh koncev sveta v eno novo kulturo in je značilnost Združenih držav. Briše meje med različnimi <a href="/w/index.php?title=Kulturna_skupina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kulturna skupina (stran ne obstaja)">kulturnimi skupinami</a> in uveljavlja nekatere skupne vrednote – na prvem mestu izhajajoče iz dominantne <a href="/wiki/Zahodna_kultura" class="mw-redirect" title="Zahodna kultura">zahodne kulture</a>. </p><p>Osrednji gradnik kulture so bili <a href="/wiki/Britanija" class="mw-redirect" title="Britanija">britanski</a> vplivi pred stvaritvijo samostojne države, v <a href="/w/index.php?title=Kolonialne_ZDA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kolonialne ZDA (stran ne obstaja)">kolonialni dobi</a>. Britanci so v svoje ameriške kolonije namreč uvozili svoj <a href="/wiki/Jezik_(sredstvo_sporazumevanja)" title="Jezik (sredstvo sporazumevanja)">jezik</a>, <a href="/wiki/Pravo" title="Pravo">pravni</a> sistem in mnoge druge kulturne sestavine. Drugi pomembni vplivi so prišli kasneje, a ravno tako iz držav neangleških imigrantov: še zlasti <a href="/wiki/Irska" title="Irska">Irska</a>, <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a>, <a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljska</a> in <a href="/wiki/Italija" title="Italija">Italija</a>. Manjši, a zaradi številčnosti prišlekov pomemben del je prispevala kultura <a href="/wiki/Zahodna_Afrika" title="Zahodna Afrika">zahodne Afrike</a>. Zgodovinsko svojevrsten kulturni pomen nosijo tudi sestavine, uvožene vkup s priseljenci iz <a href="/wiki/Vzhodna_Azija" title="Vzhodna Azija">vzhodne Azije</a>. Zlasti v zadnjem času pa kulturne vzorce spreminjajo priseljenci iz <a href="/wiki/Latinska_Amerika" title="Latinska Amerika">Latinske Amerike</a>. Ameriška kultura je posledično heterogena in stvar velikih razlik med regijami ter družbenimi skupinami. </p><p>Kultura v Združenih državah Amerike naj bi bila v svojih načelih močno zaznamovana s privrženostjo <a href="/wiki/Demokracija" title="Demokracija">demokraciji</a> in enakosti <a href="/wiki/Dr%C5%BEavljan" class="mw-redirect" title="Državljan">državljanov</a> pred <a href="/wiki/Zakon" title="Zakon">zakonom</a>. Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale že ameriške pionirje v zgodnjih <a href="/wiki/Kolonija_(geografija)" title="Kolonija (geografija)">kolonijah</a> in se stopnjevale do mere, ki je povzročila <a href="/wiki/Revolucija" title="Revolucija">revolucijo</a> ter ustanovitev <a href="/wiki/Suverena_dr%C5%BEava" class="mw-redirect" title="Suverena država">suverene države</a>, utemeljene na <a href="/wiki/Ustava_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Ustava Združenih držav Amerike">ustavi</a> in njenih amandmajih <a href="/w/index.php?title=Bill_of_Rights&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bill of Rights (stran ne obstaja)">Bill of Rights</a>. Francoski politološki pisec <a href="/wiki/Alexis_de_Tocqueville" title="Alexis de Tocqueville">Alexis de Tocqueville</a> je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Američani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo običajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakršni so navdihovali kulturo starega <a href="/wiki/Zahodni_svet" title="Zahodni svet">zahodnega sveta</a>. Nič manj kot pred poldrugim stoletjem tamkajšnja kultura tudi danes poudarja navadnega človeka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepušča navdihom, izvirajočim med ljudmi in ne »nad njimi«. Ravno ta preprostost nazorov, razmišljanja in delovanja žene družbeni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameriške kulture po svetu – ta je izvažana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od nekoč, ko so kulturo (<a href="/wiki/Stari_svet" title="Stari svet">starega sveta</a>) uvažali Američani. </p><p>Danes so Združene države znane po oranju ledine in določanju smernic na svetovnem kulturnem prizorišču. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetniški ustvarjalci Amerike so iskali navdih v <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">evropski</a> umetnosti. </p><p>Z uvedbo <a href="/wiki/Mediji" class="mw-redirect" title="Mediji">medijev</a> v dnevno stvarnost kultura ni bila več na voljo le bolj ali manj premožnim urbanim prebivalcem, ki so si predstave ali koncerte lahko ogledali na licu mesta, pač pa se je s pomočjo <a href="/wiki/Gramofon" title="Gramofon">gramofona</a>, <a href="/wiki/Kamera" title="Kamera">kamere</a> in nekoliko kasneje <a href="/wiki/Radio" title="Radio">radia</a> učinkovito prenesla prek celotne dežele. Zaradi dosegljivosti širokim množicam je pričelo takšno širjenje kulture homogenizirati okuse ljudi in s tem nacionalno kulturo. Ker so <a href="/wiki/Mno%C5%BEica" title="Množica">množična občila</a> stremela k sprejemljivosti za čim širšo množico okusov, so imeli temu primerno ljudski nivo in s tem po mnenju nekaterih zniževali splošno raven ameriške kulture. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Izobraževanje"><span id="Izobra.C5.BEevanje"></span>Izobraževanje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=50" title="Uredi razdelek: Izobraževanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=50" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Izobraževanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:CentralAvenueCornell2.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/CentralAvenueCornell2.jpg/222px-CentralAvenueCornell2.jpg" decoding="async" width="222" height="148" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/CentralAvenueCornell2.jpg/333px-CentralAvenueCornell2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/CentralAvenueCornell2.jpg/444px-CentralAvenueCornell2.jpg 2x" data-file-width="1155" data-file-height="768" /></a><figcaption><b>Kampus <a href="/wiki/Univerza_Cornell" title="Univerza Cornell">Univerze Cornell</a> v državi <a href="/wiki/New_York_(zvezna_dr%C5%BEava)" title="New York (zvezna država)">New York</a></b><br />Osem zasebnih univerz na starem severovzhodu ZDA predstavlja elito izobraževalnih institucij v državi, poznano tudi kot <a href="/wiki/Ivy_League" title="Ivy League">Ivy League</a></figcaption></figure> <p>Za institucionalizirano <a href="/wiki/Izobra%C5%BEevanje" title="Izobraževanje">izobraževanje</a> naroda skrbi šolski sistem ZDA. Je zelo razvejan in obsežen, saj premore obširen seznam organizacij od šol za najmlajše oziroma na povsem <a href="/w/index.php?title=Osnovno_%C5%A1olstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Osnovno šolstvo (stran ne obstaja)">osnovni</a> ravni prek <a href="/w/index.php?title=Visoko_%C5%A1olstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Visoko šolstvo (stran ne obstaja)">visokih šol</a> do izobraževalnih ustanov za odrasle in upokojence. Zvezna vlada ima malo povezav z izobraževalnim sistemom in ga za razliko od drugih razvitih držav tudi ne financira, šolski sistem do neke mere namreč organizirajo zvezne države, najbolj ugledne šole pa so zasebne. Zato ne preseneča dejstvo, da pri dostopnosti znanja obstajajo velike družbene razlike. </p><p>Osnovnošolski sistem ZDA se je venomer spopadal z vprašanjem kulturne asimilacije imigrantov. Stalno se je namreč moral prilagajati novim priseljenskim kulturnim vzorcem in načrtoval načine ter mero asimilacije prek šole. Ravno tako iz tega sklopa je tudi danes zelo pomembno vprašanje učnega jezika. Uveljavilo se je dvojezično učenje, pa tudi več kritik tega. Osnovno šolstvo se spopada tudi s problemom nizke učinkovitosti, vrstniki v drugih državah razvitega sveta namreč v izobrazbi nadvladajo ameriške učence. </p><p>Kot alternativa se starši večkrat odločijo za <a href="/w/index.php?title=Izobra%C5%BEevanje_na_domu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Izobraževanje na domu (stran ne obstaja)">izobraževanje na domu</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prazniki">Prazniki</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=51" title="Uredi razdelek: Prazniki" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=51" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prazniki"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div style="font-size: 90%"> <table class="wikitable sortable" align="right" cellspacing="5" style="margin:0px 0px 10px 10px;border:solid #bbb 1px;background-color:#ffe"> <caption> </caption> <caption> </caption> <tbody><tr> <th colspan="3" style="border-bottom:solid #bbb 1px;">Prazniki v ZDA </th></tr> <tr> <th align="left" valign="top">Praznik </th> <th align="left" valign="top">Datum </th></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Novo_leto" title="Novo leto">novo leto</a> </td> <td>1. januar </td></tr> <tr> <td>dan <a href="/wiki/Martin_Luther_King" class="mw-redirect" title="Martin Luther King">Martina Luthra Kinga</a> </td> <td>tretji ponedeljek januarja </td></tr> <tr> <td valign="top"><a href="/w/index.php?title=Dan_inavguracije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dan inavguracije (stran ne obstaja)">dan inavguracije</a> </td> <td>20. januar (vsaka štiri leta po<br />predsedniških volitvah) </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/George_Washington" title="George Washington">Washingtonovo</a> rojstvo </td> <td>tretji ponedeljek februarja </td></tr> <tr> <td><a href="/w/index.php?title=Dan_spomina_(ZDA)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dan spomina (ZDA) (stran ne obstaja)">dan spomina</a> </td> <td>zadnji ponedeljek maja </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Dan_neodvisnosti_(ZDA)" title="Dan neodvisnosti (ZDA)">dan neodvisnosti</a> </td> <td>4. julij </td></tr> <tr> <td><a href="/w/index.php?title=Dan_dela_(ZDA)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dan dela (ZDA) (stran ne obstaja)">dan dela</a> </td> <td>prvi ponedeljek septembra </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kri%C5%A1tof_Kolumb" title="Krištof Kolumb">Kolumbov</a> dan </td> <td>drugi ponedeljek oktobra </td></tr> <tr> <td><a href="/w/index.php?title=Dan_veteranov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dan veteranov (stran ne obstaja)">dan veteranov</a> </td> <td>11. november </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Zahvalni_dan" title="Zahvalni dan">zahvalni dan</a> </td> <td>četrti četrtek novembra </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Bo%C5%BEi%C4%8D" title="Božič">božič</a> </td> <td>25. december </td></tr></tbody></table> </div> <p>Zaradi razvejanih kulturnih korenin Američani praznujejo množico različnih <a href="/wiki/Praznik" title="Praznik">praznikov</a>. Nekateri so tipični za matične kulture ali pa so derivat tamkajšnjih praznikov, medtem ko so drugi značilnost Združenih držav. Množica praznikov je danes postavljena na začetek tedna in tako bolj kot obeleževanju služi podaljšanemu vikendu. Sicer pa v Združenih državah ni nikakršnega praznika, ki bi ga lahko določile oblasti in bi veljal za vse državljane, saj lahko dela prost dan razglasi le za uslužbence javne uprave, medtem ko je to vprašanje na področju privatnega prepuščeno zasebnemu sektorju samemu. </p><p>ZDA kot načelno sekularna družba uradno ne praznujejo verskih praznikov, izjema je <a href="/wiki/Bo%C5%BEi%C4%8D" title="Božič">božič</a>. Ta pa je še posebno od <a href="/wiki/19._stoletje" title="19. stoletje">19. stoletja</a> dalje, ko se je pričela tradicija krašenja in obdarovanja, dolgotrajno obdobje praznovanja in <a href="/wiki/Potro%C5%A1ni%C5%A1tvo" title="Potrošništvo">potrošništva</a>. Ker božič ni verski praznik vseh <a href="/wiki/Religija" title="Religija">religij</a> v državi in ker je to blagodejno za gospodarstvo, se je božični čas v marsikaterem pogledu raztegnil do novembrskega <a href="/wiki/Zahvalni_dan" title="Zahvalni dan">zahvalnega dne</a> in tako postal velik praznični konglomerat, ki vase vključuje <a href="/wiki/Hanuka" title="Hanuka">hanuka</a> oziroma <a href="/wiki/Judaizem" class="mw-redirect" title="Judaizem">judovski</a> praznik luči in velik <a href="/wiki/Afrika" title="Afrika">afriški</a> praznik <a href="/w/index.php?title=Kwanzaa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kwanzaa (stran ne obstaja)">kwanzaa</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Bivanjske_navade">Bivanjske navade</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=52" title="Uredi razdelek: Bivanjske navade" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=52" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Bivanjske navade"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Ameriško kulturo močno zaznamuje širno ozemlje, katerega prostranosti niso utesnjevale zemljišča željnih priseljencev. Ti so zlahka prišli do svoje zemlje, zaradi česar je bila pozabljena marsikatera evropska navada ali vrednota, tako za primer <a href="/wiki/Primogenitura" title="Primogenitura">primogenitura</a>. Zaradi velike razprostranjenosti naselbin in izoliranosti njih so se pojavile tudi mnoge priložnosti za vznik novih kulturnih vzorcev, kakršni so nove verske sekte idr. Ti dejavniki so globoko v kulturo ukoreninili vrednoto posedovanja zemlje in zasebnosti, ki se je razvila v povezavi z razprostranjenimi kmetijami na zahodu v tistem obdobju še neosvojene dežele. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kuhinja">Kuhinja</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=53" title="Uredi razdelek: Kuhinja" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=53" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kuhinja"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Neusahljiva količina obdelovalne zemlje je Američanom omogočala pridelavo <a href="/wiki/Hrana" title="Hrana">hrane</a>, kar je narod – z izjemo prvih let <a href="/wiki/Kolonija_(geografija)" title="Kolonija (geografija)">kolonij</a> – obvarovalo malone vsakršne lakote. Sicer je klasična ameriška prehrana preprosta in <a href="/wiki/Hitra_prehrana" class="mw-redirect" title="Hitra prehrana">hitra</a>, značilna tudi kot nezdrava. Razmišljanja o zdravi hrani in problemu <a href="/wiki/Debelost" title="Debelost">debelosti</a> so se počasi pojavila šele v teku <a href="/wiki/20._stoletje" title="20. stoletje">20. stoletja</a>. Vseenole je pestra kulturna tradicija ameriške nacije izvor mnogih različnih jedi, ki jih je poleg prevladujoče preproste kuhinje mogoče opaziti v Združenih državah. </p><p>ZDA so tradicionalno pomembna mednarodna žitnica. Vedno zadostne količine hrane so prepričale tudi velik del priseljencev v <a href="/wiki/Migracije" title="Migracije">migracijo</a> ravno zaradi lakote v matičnem okolju. </p><p>Značilnost ameriške kuhinje sta skozi 20. stoletje zaradi vse hitrejšega življenjskega utripa ter konzerviranja postali omlednost in sterilnost, ko sta nepogrešljiv del značilne ameriške kuhinje postala tudi <a href="/wiki/Hladilnik_(naprava)" title="Hladilnik (naprava)">hladilnik</a> in <a href="/wiki/Mikrovalovna_pe%C4%8Dica" title="Mikrovalovna pečica">mikrovalovna pečica</a>, pa tam ni bilo več prostora za počasno in marsikdaj bolj kvalitetno pripravo hrane za družinske obroke. Vse to je prineslo tudi negativne posledice: prekomerno maso je v 70. letih trpelo 25 odstotkov Američanov, v zadnjem desetletju minulega stoletja pa 35 %. Odnos do prehranjevanja se je pričel nekoliko spreminjati šele nedavno, ko je počasi, neindustrijsko in kvalitetno pripravljena hrana zopet pridobila na ugledu. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Mcd-times_square.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Mcd-times_square.JPG/300px-Mcd-times_square.JPG" decoding="async" width="300" height="225" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Mcd-times_square.JPG/450px-Mcd-times_square.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Mcd-times_square.JPG/600px-Mcd-times_square.JPG 2x" data-file-width="2048" data-file-height="1536" /></a><figcaption><b><a href="/wiki/McDonald%27s" title="McDonald's">McDonald's</a>-ov simbol na newyorškem <a href="/w/index.php?title=Times_Square&action=edit&redlink=1" class="new" title="Times Square (stran ne obstaja)">Times Squareu</a></b><br />Veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's je postala simbol ameriške <a href="/w/index.php?title=Kulturna_kolonizacija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kulturna kolonizacija (stran ne obstaja)">kulturne kolonizacije</a> sveta</figcaption></figure> <p>Ker je bila enostavnost in priročnost poudarjena takisto pri ameriški hrani in prehrani, sta tudi ti postali priljubljen predmet uvoza v tujih državah. Franšize verig hitre prehrane s <a href="/w/index.php?title=Hamburger&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hamburger (stran ne obstaja)">hamburgerji</a> in drugimi značilnimi jedmi so v <a href="/wiki/1960." title="1960.">60.</a> in <a href="/wiki/1970." title="1970.">70.</a> letih 20. stoletja postali eden najpomembnejših izvoznih artiklov in so svoje mesto našle celo v <a href="/wiki/Komunizem" title="Komunizem">komunistični</a> <a href="/wiki/LR_Kitajska" class="mw-redirect" title="LR Kitajska">Kitajski</a> in <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">ZSSR</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Oblačenje"><span id="Obla.C4.8Denje"></span>Oblačenje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=54" title="Uredi razdelek: Oblačenje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=54" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Oblačenje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V Združenih državah ni mogoče najti <a href="/wiki/Obleka" title="Obleka">obleke</a> ali celo <a href="/w/index.php?title=Narodna_no%C5%A1a&action=edit&redlink=1" class="new" title="Narodna noša (stran ne obstaja)">narodne noše</a> z veljavno tradicijo. Svoja značilna oblačila premorejo edinole <a href="/wiki/Indijanci" class="mw-redirect" title="Indijanci">indijanci</a>, od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabo <a href="/w/index.php?title=Mokasini&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mokasini (stran ne obstaja)">mokasinov</a> in oblek iz kož. </p><p>Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Takšna miselnost odločilno vpliva celo na tamkajšnjo <a href="/wiki/Moda" title="Moda">modo</a>, ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja z <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">evropsko</a> kulturo oziroma modo v njenem okviru. V takšnem duhu lahko postanejo sprva vseameriško in zatem vsesvetovno moderna oblačila revnih črncev iz getov. Daleč najbolj značilen kos ameriške mode oblačenja pa je <a href="/w/index.php?title=Modri_d%C5%BEins&action=edit&redlink=1" class="new" title="Modri džins (stran ne obstaja)">modri džins</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Viri">Viri</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=55" title="Uredi razdelek: Viri" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=55" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Viri"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Splošni_tiskani_viri"><span id="Splo.C5.A1ni_tiskani_viri"></span>Splošni tiskani viri</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=56" title="Uredi razdelek: Splošni tiskani viri" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=56" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Splošni tiskani viri"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="references-small"> <ul><li><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite id="CITEREFChomsky2005" class="citation book cs1"><a href="/wiki/Noam_Chomsky" title="Noam Chomsky">Chomsky, Noam</a> (2005). <i>911 : enajsti september</i>. Ljubljana: Sanje. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/219137280">219137280</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=911+%3A+enajsti+september&rft.place=Ljubljana&rft.pub=Sanje&rft.date=2005&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F219137280%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Chomsky&rft.aufirst=Noam&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDatesmanCrandall,_Jo_AnnKearny,_Edward_N.1997" class="citation book cs1">Datesman, Maryanne Kearny; Crandall, Jo Ann; Kearny, Edward N. (1997). <i>The American ways : an introduction to American culture</i>. White Plains, New Jersey: Longman. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/24271970">24271970</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+American+ways+%3A+an+introduction+to+American+culture&rft.place=White+Plains%2C+New+Jersey&rft.pub=Longman&rft.date=1997&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F24271970%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Datesman&rft.aufirst=Maryanne+Kearny&rft.au=Crandall%2C+Jo+Ann&rft.au=Kearny%2C+Edward+N.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJakličToplak,_Jurij2005" class="citation book cs1">Jaklič, Klemen; Toplak, Jurij (2005). <i>Ustava Združenih držav Amerike : s pojasnili</i>. Ljubljana: Nova obzorja. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/223170816">223170816</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Ustava+Zdru%C5%BEenih+dr%C5%BEav+Amerike+%3A+s+pojasnili&rft.place=Ljubljana&rft.pub=Nova+obzorja&rft.date=2005&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F223170816%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Jakli%C4%8D&rft.aufirst=Klemen&rft.au=Toplak%2C+Jurij&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHickey2004" class="citation book cs1">Hickey, Raymond (2004). <i>Legacies of colonial English : studies in transported dialects</i>. Cambridge, New York: Cambridge University Press. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/33095522">33095522</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Legacies+of+colonial+English+%3A+studies+in+transported+dialects&rft.place=Cambridge%2C+New+York&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2004&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F33095522%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Hickey&rft.aufirst=Raymond&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMcKnight2004" class="citation book cs1">McKnight, Tom Lee (2004). <i>Regional geography of the United States and Canada</i>. Upper Saddle River, New Jersey: Pearson/Prentice Hall. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/14506504">14506504</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Regional+geography+of+the+United+States+and+Canada&rft.place=Upper+Saddle+River%2C+New+Jersey&rft.pub=Pearson%2FPrentice+Hall&rft.date=2004&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F14506504%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=McKnight&rft.aufirst=Tom+Lee&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFStanič1994" class="citation book cs1">Stanič, Stane (1994). <i>Amerika</i>. Ljubljana: Apros & Aprost. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/43804672">43804672</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Amerika&rft.place=Ljubljana&rft.pub=Apros+%26+Aprost&rft.date=1994&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F43804672%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Stani%C4%8D&rft.aufirst=Stane&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTierskyTiersky,_Martin2001" class="citation book cs1">Tiersky, Ethel; Tiersky, Martin (2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/usacustomsinstit0000tier_4ed"><i>The U.S.A : customs and institutions</i></a>. White Plains: Longman. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/24990050">24990050</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+U.S.A+%3A+customs+and+institutions&rft.place=White+Plains&rft.pub=Longman&rft.date=2001&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F24990050%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Tiersky&rft.aufirst=Ethel&rft.au=Tiersky%2C+Martin&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fusacustomsinstit0000tier_4ed&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></li></ul> </div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Splošni_elektronski_viri"><span id="Splo.C5.A1ni_elektronski_viri"></span>Splošni elektronski viri</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=57" title="Uredi razdelek: Splošni elektronski viri" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=57" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Splošni elektronski viri"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="references-small"> <ul><li>Baker, Jean H. (2005). United States Government. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD</li> <li>Boehm, Richard G. (2005). United States Geography. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD</li> <li>Fass, Paula S. (2005). United States Culture. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD</li> <li>Klepp, Susan E. (2005). United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD</li> <li>Nash, Gary B. (2005). United States. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD</li> <li>Turque, B.; Johnson, Paul E.; Woloch, Nancy (2005). United States History. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD</li> <li>Watts, M. (2005). United States Economy. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD</li></ul> </div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Neposredni_viri">Neposredni viri</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=58" title="Uredi razdelek: Neposredni viri" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=58" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Neposredni viri"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.census.gov/newsroom/press-releases/2023/population-trends-return-to-pre-pandemic-norms.html">»U.S. Population Trends Return to Pre-Pandemic Norms as More States Gain Population«</a>. <i>Census.gov</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 23. decembra 2023</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Census.gov&rft.atitle=U.S.+Population+Trends+Return+to+Pre-Pandemic+Norms+as+More+States+Gain+Population&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.census.gov%2Fnewsroom%2Fpress-releases%2F2023%2Fpopulation-trends-return-to-pre-pandemic-norms.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.census.gov/library/stories/2021/04/2020-census-data-release.html">»U.S. Census Bureau Today Delivers State Population Totals for Congressional Apportionment«</a>. <i>United States Censusn</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 26. aprila 2021</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=United+States+Censusn&rft.atitle=U.S.+Census+Bureau+Today+Delivers+State+Population+Totals+for+Congressional+Apportionment&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.census.gov%2Flibrary%2Fstories%2F2021%2F04%2F2020-census-data-release.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span> Stanje 1. aprila 2020.</span> </li> <li id="cite_note-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-3">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBureau" class="citation web cs1">Bureau, US Census. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.census.gov/library/publications/2023/demo/p60-279.html">»Income in the United States: 2022«</a>. <i>Census.gov</i>. str. 47<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 1. julija 2024</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Census.gov&rft.atitle=Income+in+the+United+States%3A+2022&rft.pages=47&rft.aulast=Bureau&rft.aufirst=US+Census&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.census.gov%2Flibrary%2Fpublications%2F2023%2Fdemo%2Fp60-279.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf">»Human Development Report 2021/2022«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. <a href="/w/index.php?title=United_Nations_Development_Programme&action=edit&redlink=1" class="new" title="United Nations Development Programme (stran ne obstaja)">United Nations Development Programme</a>. 8. september 2022. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf">Arhivirano</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span> iz spletišča dne 8. septembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Human+Development+Report+2021%2F2022&rft.pub=United+Nations+Development+Programme&rft.date=2022-09-08&rft_id=https%3A%2F%2Fhdr.undp.org%2Fsystem%2Ffiles%2Fdocuments%2Fglobal-report-document%2Fhdr2021-22pdf_1.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMcKnight2004" class="citation book cs1">McKnight, Tom Lee (2004). <i>Regional geography of the United States and Canada</i>. New Jersey: Pearson/Prentice Hall. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/14506504">14506504</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Regional+geography+of+the+United+States+and+Canada&rft.place=New+Jersey&rft.pub=Pearson%2FPrentice+Hall&rft.date=2004&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F14506504%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=McKnight&rft.aufirst=Tom+Lee&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSamideIngolič,_Borut1991" class="citation book cs1">Samide, Marjana; Ingolič, Borut (1991). <i>Dežele in ljudje. Severna in Srednja Amerika, Veliki Antili</i>. Ljubljana: Mladinska knjiga. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/23918336">23918336</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=De%C5%BEele+in+ljudje.+Severna+in+Srednja+Amerika%2C+Veliki+Antili&rft.place=Ljubljana&rft.pub=Mladinska+knjiga&rft.date=1991&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F23918336%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Samide&rft.aufirst=Marjana&rft.au=Ingoli%C4%8D%2C+Borut&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-7">↑</a></span> <span class="reference-text">Klepp, Susan E.: United States People. Encarta Reference Library Premium 2005 DVD</span> </li> <li id="cite_note-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-8">↑</a></span> <span class="reference-text">Watts, Michael: United States Economy. Encarta Referency Library Premium 2005 DVD</span> </li> <li id="cite_note-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-9">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://claremontreviewofbooks.com/new-world-old-myths/">»New World, Old Myths: A review of 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus by Charles C. Mann«</a>. Claremont Review of Books (Thornton, Bruce S.)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 24. novembra 2021</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=New+World%2C+Old+Myths%3A+A+review+of+1491%3A+New+Revelations+of+the+Americas+Before+Columbus+by+Charles+C.+Mann&rft.pub=Claremont+Review+of+Books+%28Thornton%2C+Bruce+S.%29&rft_id=https%3A%2F%2Fclaremontreviewofbooks.com%2Fnew-world-old-myths%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-10">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150315112906/http://www.modelt.ca/background.html">»The Ford Model T - A Short History of Ford's Innovation«</a>. Frontenac Motor Company. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.modelt.ca/background.html">prvotnega spletišča</a> dne 15. marca 2015<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 20. avgusta 2007</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Ford+Model+T+-+A+Short+History+of+Ford%27s+Innovation&rft.pub=Frontenac+Motor+Company&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.modelt.ca%2Fbackground.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-11">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/programmes/wtwta/poll/html/military/might.stm">»Poll Results - What the World Thinks of America«</a>. BBC<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 29. avgusta 2007</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Poll+Results+-+What+the+World+Thinks+of+America&rft.pub=BBC&rft_id=http%3A%2F%2Fnews.bbc.co.uk%2F2%2Fshared%2Fspl%2Fhi%2Fprogrammes%2Fwtwta%2Fpoll%2Fhtml%2Fmilitary%2Fmight.stm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-12">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMeyssan2003" class="citation book cs1">Meyssan, Thierry (2003). <i>Velika laž : 11. september</i>. Ljubljana: Orbis. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/122934784">122934784</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Velika+la%C5%BE+%3A+11.+september&rft.place=Ljubljana&rft.pub=Orbis&rft.date=2003&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F122934784%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Meyssan&rft.aufirst=Thierry&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090810035636/http://www.gpoaccess.gov//usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf">»The Budget for Fiscal Year 2008«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. US Department of Defense. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.gpoaccess.gov/usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf">prvotnega spletišča</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span> dne 10. avgusta 2009<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 3. decembra 2007</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Budget+for+Fiscal+Year+2008&rft.pub=US+Department+of+Defense&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.gpoaccess.gov%2Fusbudget%2Ffy08%2Fpdf%2Fbudget%2Fdefense.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-14">↑</a></span> <span class="reference-text">podatki Mednarodnega denarnega sklada za leto 2006</span> </li> <li id="cite_note-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-15">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/eb/article-78005/United-States">»United States Economy«</a>. Encyclopedia Britannica Online<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 3. februarja 2008</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=United+States+Economy&rft.pub=Encyclopedia+Britannica+Online&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2Feb%2Farticle-78005%2FUnited-States&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-The_World_Factbook-16"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-The_World_Factbook_16-0">16,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-The_World_Factbook_16-1">16,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-The_World_Factbook_16-2">16,2</a></sup></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20181226055200/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ">»The World Factbook«</a>. Central Intelligence Agency. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html#Econ">prvotnega spletišča</a> dne 26. decembra 2018<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 21. septembra 2007</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+World+Factbook&rft.pub=Central+Intelligence+Agency&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Flibrary%2Fpublications%2Fthe-world-factbook%2Fgeos%2Fus.html%23Econ&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-17">↑</a></span> <span class="reference-text">U.S. Bureau of the Census</span> </li> <li id="cite_note-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-18">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090206093527/http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf">»U.S. Exports by Country, 1987-2004«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. International Trade Administration. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ita.doc.gov/td/industry/OTEA/usfth/aggregate/H04t55.pdf">prvotnega spletišča</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span> dne 6. februarja 2009<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 19. februarja 2008</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=U.S.+Exports+by+Country%2C+1987-2004&rft.pub=International+Trade+Administration&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ita.doc.gov%2Ftd%2Findustry%2FOTEA%2Fusfth%2Faggregate%2FH04t55.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span> | vrednosti ne vključujejo izvoza storitev</span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090206093511/http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf">»U.S. Imports by Country, 1987-2004«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. International Trade Administration. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ita.doc.gov/td/industry/otea/usfth/aggregate/H04t56.pdf">prvotnega spletišča</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span> dne 6. februarja 2009<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 19. februarja 2008</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=U.S.+Imports+by+Country%2C+1987-2004&rft.pub=International+Trade+Administration&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ita.doc.gov%2Ftd%2Findustry%2Fotea%2Fusfth%2Faggregate%2FH04t56.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span> | vrednosti ne vključujejo uvoza storitev</span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080216014135/http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf">»Dumping Withous Borders: Hos US agricultural policies are destroying the livelihoods of Mexican corn farmers«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. Oxfam. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.oxfam.org/en/files/pp030827_corn_dumping.pdf">prvotnega spletišča</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span> dne 16. februarja 2008<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 28. januarja 2008</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Dumping+Withous+Borders%3A+Hos+US+agricultural+policies+are+destroying+the+livelihoods+of+Mexican+corn+farmers&rft.pub=Oxfam&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.oxfam.org%2Fen%2Ffiles%2Fpp030827_corn_dumping.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-21">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.census.gov/population/www/popclockus.html">»U.S. POPClock Projection«</a>. U.S. Census Bureau<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 15. novembra 2007</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=U.S.+POPClock+Projection&rft.pub=U.S.+Census+Bureau&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.census.gov%2Fpopulation%2Fwww%2Fpopclockus.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-22">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCunder2003" class="citation book cs1">Cunder, Karmen; in sod. (2003). <i>Obča geografija za 1. letnik gimnazij</i>. Ljubljana: Mladinska knjiga. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/12913209">12913209</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Ob%C4%8Da+geografija+za+1.+letnik+gimnazij&rft.place=Ljubljana&rft.pub=Mladinska+knjiga&rft.date=2003&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F12913209%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Cunder&rft.aufirst=Karmen&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-23"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-23">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://socds.huduser.org/">»State of the Cities Data Systems«</a>. Policy Development and Research Information Service<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. decembra 2007</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=State+of+the+Cities+Data+Systems&rft.pub=Policy+Development+and+Research+Information+Service&rft_id=http%3A%2F%2Fsocds.huduser.org%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.census.gov/Press-Release/www/releases/archives/population/009865.html">»50 Fastest-Growing Metro Areas Concentrated in West and South«</a>. U.S. Census Bureau<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. decembra 2007</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=50+Fastest-Growing+Metro+Areas+Concentrated+in+West+and+South&rft.pub=U.S.+Census+Bureau&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.census.gov%2FPress-Release%2Fwww%2Freleases%2Farchives%2Fpopulation%2F009865.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-25"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-25">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070319232115/http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm">»Educational Attainment--People 25 Years Old and Over, by Total Money Earnings in 2005, Work Experience in 2005, Age, Race, Hispanic Origin, and Sex«</a>. U.S. Census Bureau. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://pubdb3.census.gov/macro/032006/perinc/new03_001.htm">prvotnega spletišča</a> dne 19. marca 2007<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 28. oktobra 2007</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Educational+Attainment--People+25+Years+Old+and+Over%2C+by+Total+Money+Earnings+in+2005%2C+Work+Experience+in+2005%2C+Age%2C+Race%2C+Hispanic+Origin%2C+and+Sex&rft.pub=U.S.+Census+Bureau&rft_id=http%3A%2F%2Fpubdb3.census.gov%2Fmacro%2F032006%2Fperinc%2Fnew03_001.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AZdru%C5%BEene+dr%C5%BEave+Amerike" class="Z3988"></span></span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Glej_tudi">Glej tudi</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=59" title="Uredi razdelek: Glej tudi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=59" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glej tudi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li><a href="/wiki/The_Battle_Hymn_of_the_Republic" title="The Battle Hymn of the Republic">The Battle Hymn of the Republic</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&veaction=edit&section=60" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&action=edit&section=60" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <span style="font-weight: bold; font-style: italic;"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:United_States" class="extiw" title="commons:Category:United States">Združene države Amerike</a></span>.</div></div> </div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5916282"><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Wikivoyage-Logo-v3-icon.svg/40px-Wikivoyage-Logo-v3-icon.svg.png" decoding="async" width="40" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Wikivoyage-Logo-v3-icon.svg/60px-Wikivoyage-Logo-v3-icon.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Wikivoyage-Logo-v3-icon.svg/80px-Wikivoyage-Logo-v3-icon.svg.png 2x" data-file-width="193" data-file-height="193" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist"><a href="/wiki/Wikipotovanje" title="Wikipotovanje">Wikipotovanje</a> vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: <i><b><a href="https://en.wikivoyage.org/wiki/United_States_of_America" class="extiw" title="wikivoyage:United States of America">Združene države Amerike</a></b></i></div></div> </div> <dl><dt>Uprava ZDA</dt></dl> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.usa.gov/">Official U.S. Government Web Portal</a> Izhodišče za brskanje po spletnih mestih uprave ZDA</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.whitehouse.gov/">White House</a> Uradno spletno mesto predsednika in vlade ZDA</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.senate.gov/">Senate</a> Uradno spletno mesto senata ZDA</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.house.gov/">House</a> Uradno spletno mesto predstavniškega doma ZDA</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.supremecourtus.gov/">Supreme Court</a> Uradno spletno mesto vrhovnega sodišča ZDA</li></ul> <dl><dt>Pregledi in podatki</dt></dl> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.america.gov/">Telling America's Story</a> Osrednje spletno mesto uprave ZDA o državi</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/united-states/">United States</a> – Podatki iz CIA World Factbook</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.britannica.com/place/United-States">United States</a> – <i>Encyclopaedia Britannica</i></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.census.gov/hhes/www/">U.S. Census Housing and Economic Statistics</a> Podatki statističnega urada ZDA</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ers.usda.gov/statefacts/">State Fact Sheets</a> Podatki U.S. Economic Research Service</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.teacheroz.com/states.htm">The 50 States of the U.S.A.</a> Zbirka povezav na vire podatkov o zveznih državah</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://wiki.creativecommons.org/Case_Studies/Whitehouse.gov">Zbornik Bele hiše za brezplačno uporabo pod licenco Creative Commons</a></li></ul> <dl><dt>Zgodovina</dt></dl> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nationalcenter.org/HistoricalDocuments.html">Historical Documents</a> Zgodovinski dokumenti (National Center for Public Policy Research)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.historicalstatistics.org/index2.html">USA</a> Zbirka povezav na vire podatkov o zgodovini ZDA</li></ul> <dl><dt>Karte</dt></dl> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.wikimapia.org/#y=41771312&x=-99492187&z=4&l=0&m=a">Wikimapia: United States</a> Satelitski posnetki</li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="23x16px&#124;border&#124;link=&#124;alt=_Upravna_delitev_Združenih_držav_Amerike" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192"><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:ZDA" class="mw-redirect" title="Predloga:ZDA"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/wiki/Pogovor_o_predlogi:ZDA" class="mw-redirect" title="Pogovor o predlogi:ZDA"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:ZDA&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="23x16px&#124;border&#124;link=&#124;alt=_Upravna_delitev_Združenih_držav_Amerike" style="font-size:114%;margin:0 4em"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/23px-Flag_of_the_United_States.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/35px-Flag_of_the_United_States.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/46px-Flag_of_the_United_States.svg.png 2x" data-file-width="1235" data-file-height="650" /></span></span> <a href="/w/index.php?title=Upravna_delitev_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Upravna delitev Združenih držav Amerike (stran ne obstaja)">Upravna delitev Združenih držav Amerike</a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/w/index.php?title=Zvezno_okro%C5%BEje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zvezno okrožje (stran ne obstaja)">Zvezno okrožje</a></th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"><a href="/wiki/Washington,_D.C." title="Washington, D.C.">Washington, D.C.</a></div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Zvezna_dr%C5%BEava_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Zvezna država Združenih držav Amerike">Zvezne države</a></th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Alabama" title="Alabama">Alabama</a></li> <li><a href="/wiki/Aljaska" title="Aljaska">Aljaska</a></li> <li><a href="/wiki/Arizona" title="Arizona">Arizona</a></li> <li><a href="/wiki/Arkansas" title="Arkansas">Arkansas</a></li> <li><a href="/wiki/Connecticut" title="Connecticut">Connecticut</a></li> <li><a href="/wiki/Delaware" title="Delaware">Delaware</a></li> <li><a href="/wiki/Florida" title="Florida">Florida</a></li> <li><a href="/wiki/Georgija" title="Georgija">Georgija</a></li> <li><a href="/wiki/Havaji" title="Havaji">Havaji</a></li> <li><a href="/wiki/Idaho" title="Idaho">Idaho</a></li> <li><a href="/wiki/Illinois" title="Illinois">Illinois</a></li> <li><a href="/wiki/Indiana" title="Indiana">Indiana</a></li> <li><a href="/wiki/Iowa" title="Iowa">Iowa</a></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Dakota" title="Južna Dakota">Južna Dakota</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Karolina" title="Južna Karolina">Južna Karolina</a></span></li> <li><a href="/wiki/Kalifornija" title="Kalifornija">Kalifornija</a></li> <li><a href="/wiki/Kansas" title="Kansas">Kansas</a></li> <li><a href="/wiki/Kentucky" title="Kentucky">Kentucky</a></li> <li><a href="/wiki/Kolorado" title="Kolorado">Kolorado</a></li> <li><a href="/wiki/Louisiana" title="Louisiana">Louisiana</a></li> <li><a href="/wiki/Maine" title="Maine">Maine</a></li> <li><a href="/wiki/Maryland" title="Maryland">Maryland</a></li> <li><a href="/wiki/Massachusetts" title="Massachusetts">Massachusetts</a></li> <li><a href="/wiki/Michigan" title="Michigan">Michigan</a></li> <li><a href="/wiki/Minnesota" title="Minnesota">Minnesota</a></li> <li><a href="/wiki/Misisipi" title="Misisipi">Misisipi</a></li> <li><a href="/wiki/Misuri" title="Misuri">Misuri</a></li> <li><a href="/wiki/Montana" title="Montana">Montana</a></li> <li><a href="/wiki/Nebraska" title="Nebraska">Nebraska</a></li> <li><a href="/wiki/Nevada" title="Nevada">Nevada</a></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/New_Hampshire" title="New Hampshire">New Hampshire</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/New_Jersey" title="New Jersey">New Jersey</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/New_York" title="New York">New York</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Nova_Mehika" title="Nova Mehika">Nova Mehika</a></span></li> <li><a href="/wiki/Ohio" title="Ohio">Ohio</a></li> <li><a href="/wiki/Oklahoma" title="Oklahoma">Oklahoma</a></li> <li><a href="/wiki/Oregon" title="Oregon">Oregon</a></li> <li><a href="/wiki/Pensilvanija" title="Pensilvanija">Pensilvanija</a></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Rhode_Island" title="Rhode Island">Rhode Island</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Severna_Dakota" title="Severna Dakota">Severna Dakota</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Severna_Karolina" title="Severna Karolina">Severna Karolina</a></span></li> <li><a href="/wiki/Teksas" title="Teksas">Teksas</a></li> <li><a href="/wiki/Tennessee" title="Tennessee">Tennessee</a></li> <li><a href="/wiki/Utah" title="Utah">Utah</a></li> <li><a href="/wiki/Vermont" title="Vermont">Vermont</a></li> <li><a href="/wiki/Virginija" title="Virginija">Virginija</a></li> <li><a href="/wiki/Washington,_D.C." title="Washington, D.C.">Washington</a></li> <li><a href="/wiki/Wisconsin" title="Wisconsin">Wisconsin</a></li> <li><a href="/wiki/Wyoming" title="Wyoming">Wyoming</a></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Zahodna_Virginija" title="Zahodna Virginija">Zahodna Virginija</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/w/index.php?title=Oto%C5%A1ko_obmo%C4%8Dje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Otoško območje (stran ne obstaja)">Otoška območja</a></th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Ameri%C5%A1ka_Samoa" title="Ameriška Samoa">Ameriška Samoa</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Devi%C5%A1ki_otoki_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav" title="Deviški otoki Združenih držav">Deviški otoki Združenih držav</a></span></li> <li><a href="/wiki/Gvam" title="Gvam">Gvam</a></li> <li><a href="/wiki/Portoriko" title="Portoriko">Portoriko</a></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Severni_Marijanski_otoki" title="Severni Marijanski otoki">Severni Marijanski otoki</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/w/index.php?title=Manj%C5%A1i_zunanji_otoki_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Manjši zunanji otoki Združenih držav Amerike (stran ne obstaja)">Manjši zunanji otoki</a></th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Bakerjev_otok" title="Bakerjev otok">Bakerjev otok</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Howlandov_otok" title="Howlandov otok">Howlandov otok</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Jarvisov_otok" title="Jarvisov otok">Jarvisov otok</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Johnstonov_atol" title="Johnstonov atol">Johnstonov atol</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Kingmanov_greben" title="Kingmanov greben">Kingmanov greben</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Midwayski_atol" title="Midwayski atol">Midwayski atol</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/w/index.php?title=Nava%C5%A1ki_otok&action=edit&redlink=1" class="new" title="Navaški otok (stran ne obstaja)">Navaški otok</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/w/index.php?title=Palmirski_otok&action=edit&redlink=1" class="new" title="Palmirski otok (stran ne obstaja)">Palmirski otok</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Otok_Wake" title="Otok Wake">Otok Wake</a></span></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Države_v_Severni_Ameriki" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192"><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Dr%C5%BEave_Severne_Amerike" title="Predloga:Države Severne Amerike"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:Dr%C5%BEave_Severne_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Države Severne Amerike (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Dr%C5%BEave_Severne_Amerike&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Države_v_Severni_Ameriki" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Seznam_severnoameri%C5%A1kih_dr%C5%BEav" title="Seznam severnoameriških držav">Države v Severni Ameriki</a></div></th></tr><tr><td class="navbox-abovebelow" colspan="2" style="background:lavender; text-align:center;"><div><i>Več navedenih držav leži v Severni in <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Amerika" title="Južna Amerika">Južni Ameriki</a> ali pa jih lahko obravnavamo tudi kot del <a href="/wiki/Karibi" title="Karibi">Karibov</a>.</i></div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Seznam_suverenih_dr%C5%BEav" title="Seznam suverenih držav">Suverene države</a></th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Antigva_in_Barbuda" title="Antigva in Barbuda">Antigva in Barbuda</a></li> <li><a href="/wiki/Bahami" title="Bahami">Bahami</a></li> <li><a href="/wiki/Barbados" title="Barbados">Barbados</a></li> <li><a href="/wiki/Belize" title="Belize">Belize</a></li> <li><a href="/wiki/Dominika" title="Dominika">Dominika</a></li> <li><a href="/wiki/Dominikanska_republika" title="Dominikanska republika">Dominikanska republika</a></li> <li><a href="/wiki/Grenada" title="Grenada">Grenada</a></li> <li><a href="/wiki/Gvatemala" title="Gvatemala">Gvatemala</a></li> <li><a href="/wiki/Haiti" title="Haiti">Haiti</a></li> <li><a href="/wiki/Honduras" title="Honduras">Honduras</a></li> <li><a href="/wiki/Jamajka" title="Jamajka">Jamajka</a></li> <li><a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanada</a></li> <li><a href="/wiki/Kostarika" title="Kostarika">Kostarika</a></li> <li><a href="/wiki/Kuba" title="Kuba">Kuba</a></li> <li><a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehika</a></li> <li><a href="/wiki/Nikaragva" title="Nikaragva">Nikaragva</a></li> <li><a href="/wiki/Panama" title="Panama">Panama</a></li> <li><a href="/wiki/Sveti_Kri%C5%A1tof_in_Nevis" title="Sveti Krištof in Nevis">Sveti Krištof in Nevis</a></li> <li><a href="/wiki/Sveta_Lucija_(dr%C5%BEava)" title="Sveta Lucija (država)">Sveta Lucija</a></li> <li><a href="/wiki/Sveti_Vincencij_in_Grenadine" title="Sveti Vincencij in Grenadine">Sveti Vincencij in Grenadine</a></li> <li><a href="/wiki/Salvador" title="Salvador">Salvador</a></li> <li><a href="/wiki/Trinidad_in_Tobago" title="Trinidad in Tobago">Trinidad in Tobago</a></li> <li><a class="mw-selflink selflink">Združene države Amerike</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Odvisno_ozemlje" title="Odvisno ozemlje">Odvisna ozemlja</a></th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"></div><table class="nowraplinks navbox-subgroup" style="border-spacing:0"><tbody><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Danska" title="Danska">Danska</a></th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Grenlandija" title="Grenlandija">Grenlandija</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Gvadelup" title="Gvadelup">Gvadelup</a></li> <li><a href="/wiki/Martinik" title="Martinik">Martinik</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Sveti_Jernej_(otok)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sveti Jernej (otok) (stran ne obstaja)">Sveti Jernej</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Francoski_Sveti_Martin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Francoski Sveti Martin (stran ne obstaja)">Francoski Sveti Martin</a></li> <li><a href="/wiki/Sveti_Peter_in_Mihael" class="mw-redirect" title="Sveti Peter in Mihael">Sveti Peter in Mihael</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Kraljevina_Nizozemska" class="mw-redirect" title="Kraljevina Nizozemska">Nizozemska</a></th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Aruba" title="Aruba">Aruba</a></li> <li><a href="/wiki/Cura%C3%A7ao" title="Curaçao">Curaçao</a></li> <li><a href="/wiki/Nizozemski_Sveti_Martin" title="Nizozemski Sveti Martin">Nizozemski Sveti Martin</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo</a></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Angvila" title="Angvila">Angvila</a></li> <li><a href="/wiki/Bermudi" title="Bermudi">Bermudi</a></li> <li><a href="/wiki/Britanski_Devi%C5%A1ki_otoki" title="Britanski Deviški otoki">Britanski Deviški otoki</a></li> <li><a href="/wiki/Kajmanski_otoki" class="mw-redirect" title="Kajmanski otoki">Kajmanski otoki</a></li> <li><a href="/wiki/Montserrat" class="mw-redirect" title="Montserrat">Montserrat</a></li> <li><a href="/wiki/Otoki_Turks_in_Caicos" title="Otoki Turks in Caicos">Otoki Turks in Caicos</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a class="mw-selflink selflink">Združene države Amerike</a></th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Portoriko" title="Portoriko">Portoriko</a></li> <li><a href="/wiki/Devi%C5%A1ki_otoki_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav" title="Deviški otoki Združenih držav">Deviški otoki Združenih držav</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Navassa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Navassa (stran ne obstaja)">Navassa</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Otok_Serranilla&action=edit&redlink=1" class="new" title="Otok Serranilla (stran ne obstaja)">Otok Serranilla</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Otoki_Petrel&action=edit&redlink=1" class="new" title="Otoki Petrel (stran ne obstaja)">Otoki Petrel</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table><div></div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Organizacija_severnoatlantskega_sporazuma_(NATO)" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="3"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192"><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:NATO" title="Predloga:NATO"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:NATO&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:NATO (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:NATO&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Organizacija_severnoatlantskega_sporazuma_(NATO)" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/NATO" title="NATO">Organizacija severnoatlantskega sporazuma</a> (NATO)</div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Članice</th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Albanije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Albanije (stran ne obstaja)">Albanija</a></li> <li><a href="/wiki/Belgijske_oboro%C5%BEene_sile" title="Belgijske oborožene sile">Belgija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Bolgarije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Bolgarije (stran ne obstaja)">Bolgarija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_%C4%8Ce%C5%A1ke_republike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Češke republike (stran ne obstaja)">Češka</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_%C4%8Crne_gore&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Črne gore (stran ne obstaja)">Črna gora</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Danske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Danske (stran ne obstaja)">Danska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Estonije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Estonije (stran ne obstaja)">Estonija</a></li> <li><a href="/wiki/Finske_obrambne_sile" title="Finske obrambne sile">Finska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Francije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Francije (stran ne obstaja)">Francija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Gr%C4%8Dije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Grčije (stran ne obstaja)">Grčija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Hrva%C5%A1ke&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Hrvaške (stran ne obstaja)">Hrvaška</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Islandije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Islandije (stran ne obstaja)">Islandija</a></li> <li><a href="/wiki/Italijanske_oboro%C5%BEene_sile" title="Italijanske oborožene sile">Italija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Latvije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Latvije (stran ne obstaja)">Latvija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Litve&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Litve (stran ne obstaja)">Litva</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Luksemburga&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Luksemburga (stran ne obstaja)">Luksemburg</a></li> <li><a href="/wiki/Kanadske_oboro%C5%BEene_sile" title="Kanadske oborožene sile">Kanada</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Mad%C5%BEarske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Madžarske (stran ne obstaja)">Madžarska</a></li> <li><a href="/wiki/Bundeswehr" title="Bundeswehr">Nemčija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Nizozemske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Nizozemske (stran ne obstaja)">Nizozemska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Norve%C5%A1ke_obrambne_sile&action=edit&redlink=1" class="new" title="Norveške obrambne sile (stran ne obstaja)">Norveška</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Poljske_oboro%C5%BEene_sile&action=edit&redlink=1" class="new" title="Poljske oborožene sile (stran ne obstaja)">Poljska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Portugalske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Portugalske (stran ne obstaja)">Portugalska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Romunije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Romunije (stran ne obstaja)">Romunija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Slova%C5%A1ke&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Slovaške (stran ne obstaja)">Slovaška</a></li> <li><a href="/wiki/Slovenska_vojska" title="Slovenska vojska">Slovenija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_%C5%A0panije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Španije (stran ne obstaja)">Španija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Tur%C4%8Dije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Turčije (stran ne obstaja)">Turčija</a></li> <li><a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Oborožene sile Združenih držav Amerike">ZDA</a></li> <li><a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_Zdru%C5%BEenega_kraljestva" title="Oborožene sile Združenega kraljestva">Združeno kraljestvo</a></li></ul> </div></td><td class="navbox-image" rowspan="2" style="width:1px;padding:0px 0px 0px 2px"><div><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_NATO.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Flag_of_NATO.svg/50px-Flag_of_NATO.svg.png" decoding="async" width="50" height="38" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Flag_of_NATO.svg/75px-Flag_of_NATO.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Flag_of_NATO.svg/100px-Flag_of_NATO.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="768" /></a></span></div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Kandidatke</th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Severne_Makedonije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Severne Makedonije (stran ne obstaja)">Severna Makedonija</a></div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192"><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:OVSE" title="Predloga:OVSE"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/wiki/Pogovor_o_predlogi:OVSE" title="Pogovor o predlogi:OVSE"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:OVSE&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" title="Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi">Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi</a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Članice</th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px;text-align:justify;"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Albanija" title="Albanija">Albanija</a></li> <li><a href="/wiki/Andora" title="Andora">Andora</a></li> <li><a href="/wiki/Armenija" title="Armenija">Armenija</a></li> <li><a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrija</a></li> <li><a href="/wiki/Azerbajd%C5%BEan" title="Azerbajdžan">Azerbajdžan</a></li> <li><a href="/wiki/Belorusija" title="Belorusija">Belorusija</a></li> <li><a href="/wiki/Belgija" title="Belgija">Belgija</a></li> <li><a href="/wiki/Bosna_in_Hercegovina" title="Bosna in Hercegovina">Bosna in Hercegovina</a></li> <li><a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">Bolgarija</a></li> <li><a href="/wiki/Ciper" title="Ciper">Ciper</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka" title="Češka">Češka</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Crna_gora" title="Črna gora">Črna gora</a></li> <li><a href="/wiki/Danska" title="Danska">Danska</a></li> <li><a href="/wiki/Estonija" title="Estonija">Estonija</a></li> <li><a href="/wiki/Finska" title="Finska">Finska</a></li> <li><a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a></li> <li><a href="/wiki/Gruzija" title="Gruzija">Gruzija</a></li> <li><a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčija</a></li> <li><a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaška</a></li> <li><a href="/wiki/Islandija" title="Islandija">Islandija</a></li> <li><a href="/wiki/Irska_(dr%C5%BEava)" class="mw-redirect" title="Irska (država)">Irska</a></li> <li><a href="/wiki/Italija" title="Italija">Italija</a></li> <li><a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanada</a></li> <li><a href="/wiki/Kazahstan" title="Kazahstan">Kazahstan</a></li> <li><a href="/wiki/Kirgizistan" title="Kirgizistan">Kirgizistan</a></li> <li><a href="/wiki/Latvija" title="Latvija">Latvija</a></li> <li><a href="/wiki/Liechtenstein" class="mw-redirect" title="Liechtenstein">Liechtenstein</a></li> <li><a href="/wiki/Litva" title="Litva">Litva</a></li> <li><a href="/wiki/Luksemburg" title="Luksemburg">Luksemburg</a></li> <li><a href="/wiki/Mad%C5%BEarska" title="Madžarska">Madžarska</a></li> <li><a href="/wiki/Malta" title="Malta">Malta</a></li> <li><a href="/wiki/Moldavija" title="Moldavija">Moldavija</a></li> <li><a href="/wiki/Monako" title="Monako">Monako</a></li> <li><a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a></li> <li><a href="/wiki/Nizozemska" title="Nizozemska">Nizozemska</a></li> <li><a href="/wiki/Norve%C5%A1ka" title="Norveška">Norveška</a></li> <li><a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljska</a></li> <li><a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalska</a></li> <li><a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a></li> <li><a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusija</a></li> <li><a href="/wiki/San_Marino" title="San Marino">San Marino</a></li> <li><a href="/wiki/Severna_Makedonija" title="Severna Makedonija">Severna Makedonija</a></li> <li><a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">Slovaška</a></li> <li><a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a></li> <li><a href="/wiki/Srbija" title="Srbija">Srbija</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španija</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedska</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0vica" title="Švica">Švica</a></li> <li><a href="/wiki/Tad%C5%BEikistan" title="Tadžikistan">Tadžikistan</a></li> <li><a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">Turčija</a></li> <li><a href="/wiki/Turkmenistan" title="Turkmenistan">Turkmenistan</a></li> <li><a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajina</a></li> <li><a href="/wiki/Uzbekistan" title="Uzbekistan">Uzbekistan</a></li> <li><a href="/wiki/Vatikan" title="Vatikan">Vatikan</a></li> <li><a class="mw-selflink selflink">Združene države Amerike</a></li> <li><a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Partnerske države</th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px;text-align:justify;"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistan</a></li> <li><a href="/wiki/Al%C5%BEirija" title="Alžirija">Alžirija</a></li> <li><a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egipt</a></li> <li><a href="/wiki/Izrael" title="Izrael">Izrael</a></li> <li><a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonska</a></li> <li><a href="/wiki/Jordanija" title="Jordanija">Jordanija</a></li> <li><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Koreja" title="Južna Koreja">Južna Koreja</a></li> <li><a href="/wiki/Maroko" title="Maroko">Maroko</a></li> <li><a href="/wiki/Mongolija" title="Mongolija">Mongolija</a></li> <li><a href="/wiki/Tajska" title="Tajska">Tajska</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Organizacija_ameriških_držav_(OAS)" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192"><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Organizacija_ameri%C5%A1kih_dr%C5%BEav_(OAS)" title="Predloga:Organizacija ameriških držav (OAS)"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:Organizacija_ameri%C5%A1kih_dr%C5%BEav_(OAS)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Organizacija ameriških držav (OAS) (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Organizacija_ameri%C5%A1kih_dr%C5%BEav_(OAS)&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Organizacija_ameriških_držav_(OAS)" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Organizacija_ameri%C5%A1kih_dr%C5%BEav" title="Organizacija ameriških držav">Organizacija ameriških držav (OAS)</a></div></th></tr><tr><td colspan="2" class="navbox-list navbox-odd hlist" style="width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Antigva_in_Barbuda" title="Antigva in Barbuda">Antigva in Barbuda</a></span></li> <li><a href="/wiki/Argentina" title="Argentina">Argentina</a></li> <li><a href="/wiki/Bahami" title="Bahami">Bahami</a></li> <li><a href="/wiki/Barbados" title="Barbados">Barbados</a></li> <li><a href="/wiki/Belize" title="Belize">Belize</a></li> <li><a href="/wiki/Bolivija" title="Bolivija">Bolivija</a></li> <li><a href="/wiki/Brazilija" title="Brazilija">Brazilija</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Cile" title="Čile">Čile</a></li> <li><a href="/wiki/Dominika" title="Dominika">Dominika</a></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Dominikanska_republika" title="Dominikanska republika">Dominikanska republika</a></span></li> <li><a href="/wiki/Ekvador" title="Ekvador">Ekvador</a></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Salvador" title="Salvador">Salvador</a></span></li> <li><a href="/wiki/Grenada" title="Grenada">Grenada</a></li> <li><a href="/wiki/Gvajana" title="Gvajana">Gvajana</a></li> <li><a href="/wiki/Gvatemala" title="Gvatemala">Gvatemala</a></li> <li><a href="/wiki/Haiti" title="Haiti">Haiti</a></li> <li><a href="/wiki/Honduras" title="Honduras">Honduras</a></li> <li><a href="/wiki/Jamajka" title="Jamajka">Jamajka</a></li> <li><a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanada</a></li> <li><a href="/wiki/Kolumbija" title="Kolumbija">Kolumbija</a></li> <li><a href="/wiki/Kostarika" title="Kostarika">Kostarika</a></li> <li><a href="/wiki/Kuba" title="Kuba">Kuba</a></li> <li><a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehika</a></li> <li><a href="/wiki/Nikaragva" title="Nikaragva">Nikaragva</a></li> <li><a href="/wiki/Panama" title="Panama">Panama</a></li> <li><a href="/wiki/Paragvaj" title="Paragvaj">Paragvaj</a></li> <li><a href="/wiki/Peru" title="Peru">Peru</a></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Sveta_Lucija_(dr%C5%BEava)" title="Sveta Lucija (država)">Sveta Lucija</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Sveti_Vincencij_in_Grenadine" title="Sveti Vincencij in Grenadine">Sveti Vincencij in Grenadine</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Sveti_Kri%C5%A1tof_in_Nevis" title="Sveti Krištof in Nevis">Sveti Krištof in Nevis</a></span></li> <li><a href="/wiki/Surinam" title="Surinam">Surinam</a></li> <li><span class="nowrap"><a href="/wiki/Trinidad_in_Tobago" title="Trinidad in Tobago">Trinidad in Tobago</a></span></li> <li><span class="nowrap"><a class="mw-selflink selflink">Združene države Amerike</a></span></li> <li><a href="/wiki/Urugvaj" title="Urugvaj">Urugvaj</a></li> <li><a href="/wiki/Venezuela" title="Venezuela">Venezuela</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <p class="mw-empty-elt"> </p> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q30#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q30#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q30#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/ISNI_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISNI (identifikator)">ISNI</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://isni.org/isni/0000000123315230">1</a></span></li></ul></li> <li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/130168302">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/130168302">WorldCat (via VIAF)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://authority.bibsys.no/authority/rest/authorities/html/90178739">Norveška</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://catalogo.bne.es/uhtbin/authoritybrowse.cgi?action=display&authority_id=XX4575366">Španija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb118636082">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb118636082">(data)</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogo.bn.gov.ar/F/?func=direct&local_base=BNA10&doc_number=000046282">Argentina</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://cantic.bnc.cat/registre/981058514371006706">Katalonija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4078704-7">Nemčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://opac.sbn.it/nome/BVEV001855">Italija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007552545705171">Izrael</a></span> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007269139705171">2</a></span></li></ul></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n78095330">ZDA</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.ndl.go.jp/auth/ndlna/00871907">Japonska</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ge128584&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://nla.gov.au/anbd.aut-an35562417">Avstralija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.nlg.gr/resource/authority/record5715">Grčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://librarian.nl.go.kr/LI/contents/L20101000000.do?id=KAB202010677">Koreja</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mak.bn.org.pl/cgi-bin/KHW/makwww.exe?BM=1&NU=1&IM=4&WI=9810557150505606">Poljska</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://libris.kb.se/auth/146174">Švedska</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://opac.vatlib.it/auth/detail/494_17090">Vatikan</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Inštituti za umetnostno raziskovanje</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://kulturnav.org/acc64e80-fc14-4253-a96c-75e91a291b55">KulturNav (Norveška)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Znanstvene podatkovne baze</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ci.nii.ac.jp/author/DA00701402?l=en">CiNii (Japonska)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/1204155/">Faceted Application of Subject Terminology</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://hls-dhs-dss.ch/fr/articles/003380">Zgodovinski leksikon Švice</a></span></li> <li><span class="uid"><a href="/wiki/MBAREA_(identifikator)" class="mw-redirect" title="MBAREA (identifikator)">MusicBrainz</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://musicbrainz.org/area/489ce91b-6658-3307-9877-795b68554c98">area</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalog.archives.gov/id/10045728">National Archives (ZDA)</a></span></li> <li><a href="/wiki/RERO_(identifikator)" class="mw-redirect" title="RERO (identifikator)">RERO (Švica)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.rero.ch/02-A000167018">1</a></span></li></ul></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/026376598">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://islamansiklopedisi.org.tr/amerika-birlesik-devletleri">İslâm Ansiklopedisi</a></span></li> <li><a href="/wiki/Trove_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Trove (identifikator)">Trove (Avstralija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://trove.nla.gov.au/people/896984">1</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://trove.nla.gov.au/people/996710">2</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://trove.nla.gov.au/people/1000031">3</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://trove.nla.gov.au/people/1000028">4</a></span></li></ul></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.parliament.uk/ntRMqGx6">UK Parliament</a></span></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Združene_države_Amerike&oldid=6318901">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Združene_države_Amerike&oldid=6318901</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Kategorija:Združene države Amerike">Združene države Amerike</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Severnoameri%C5%A1ke_dr%C5%BEave" title="Kategorija:Severnoameriške države">Severnoameriške države</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:ANZUS" title="Kategorija:ANZUS">ANZUS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Organizacija_ameri%C5%A1kih_dr%C5%BEav" title="Kategorija:Organizacija ameriških držav">Organizacija ameriških držav</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Azijsko-pacifi%C5%A1ko_gospodarsko_sodelovanje" title="Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje">Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Liberalne_demokracije" title="Kategorija:Liberalne demokracije">Liberalne demokracije</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Federativne_dr%C5%BEave" title="Kategorija:Federativne države">Federativne države</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_latinsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo">Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_angle%C5%A1ko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo angleško besedilo">Članki, ki vsebujejo angleško besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_infopolje_Dr%C5%BEava_z_neznanimi_parametri" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri">Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_Infopolje_Dr%C5%BEava_ali_Infopolje_Biv%C5%A1a_dr%C5%BEava_s_parametrom_flag_caption_ali_type" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type">Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_z_navadnim_IPA" title="Kategorija:Strani z navadnim IPA">Strani z navadnim IPA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloge_Portal_z_rde%C4%8De_povezanimi_portali" title="Kategorija:Predloge Portal z rdeče povezanimi portali">Predloge Portal z rdeče povezanimi portali</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_prazno_predlogo_Portal" title="Kategorija:Strani s prazno predlogo Portal">Strani s prazno predlogo Portal</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_je_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih">Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_izbrani_%C4%8Dlanki" title="Kategorija:Vsi izbrani članki">Vsi izbrani članki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ISNI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI">Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BIBSYS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS">Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNMM" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNMM">Wikipedijini članki z identifikatorji BNMM</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CANTICN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN">Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ICCU" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU">Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NDL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NDL">Wikipedijini članki z identifikatorji NDL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLA">Wikipedijini članki z identifikatorji NLA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLG" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLG">Wikipedijini članki z identifikatorji NLG</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLK" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLK">Wikipedijini članki z identifikatorji NLK</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_PLWABN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN">Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SELIBR" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR">Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VcBA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA">Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_KULTURNAV" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV">Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CINII" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CINII">Wikipedijini članki z identifikatorji CINII</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_HDS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji HDS">Wikipedijini članki z identifikatorji HDS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_MusicBrainz_area" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area">Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NARA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NARA">Wikipedijini članki z identifikatorji NARA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_RERO" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji RERO">Wikipedijini članki z identifikatorji RERO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_TDV%C4%B0A" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA">Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_Trove" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji Trove">Wikipedijini članki z identifikatorji Trove</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_UKPARL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji UKPARL">Wikipedijini članki z identifikatorji UKPARL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:31_elementov_normativne_kontrole" title="Kategorija:31 elementov normativne kontrole">31 elementov normativne kontrole</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_-_ve%C4%8Dkratni" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni">Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 17:30, 19. oktober 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-f69cdc8f6-ckrcl","wgBackendResponseTime":227,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"1.368","walltime":"1.713","ppvisitednodes":{"value":7100,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":202540,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":10549,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":20,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":39,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":92931,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 1269.723 1 -total"," 39.96% 507.411 3 Predloga:Infobox"," 39.43% 500.674 1 Predloga:Infopolje_Država"," 20.68% 262.569 1 Predloga:Jezik"," 15.35% 194.870 1 Predloga:Kategorija_v_Zbirki"," 15.17% 192.629 1 Predloga:Sister_project"," 15.05% 191.144 2 Predloga:Side_box"," 11.07% 140.531 11 Predloga:Navedi_knjigo"," 9.21% 117.002 1 Predloga:Politika_ZDA"," 8.89% 112.897 1 Predloga:Sidebar_with_collapsible_lists"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.808","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":28253560,"limit":52428800},"limitreport-logs":"table#1 {\n [\"size\"] = \"tiny\",\n}\n"},"cachereport":{"origin":"mw-api-int.codfw.main-849f99967d-xjg5w","timestamp":"20241124113314","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q30","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q30","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2003-09-03T09:11:09Z","dateModified":"2024-10-19T16:30:01Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/a\/a4\/Flag_of_the_United_States.svg","headline":"dr\u017eava v Severni Ameriki"}</script> </body> </html>