CINXE.COM

<script type="text/javascript" src="/_static/js/bundle-playback.js?v=HxkREWBo" charset="utf-8"></script> <script type="text/javascript" src="/_static/js/wombat.js?v=txqj7nKC" charset="utf-8"></script> <script>window.RufflePlayer=window.RufflePlayer||{};window.RufflePlayer.config={"autoplay":"on","unmuteOverlay":"hidden"};</script> <script type="text/javascript" src="/_static/js/ruffle/ruffle.js"></script> <script type="text/javascript"> __wm.init("https://web.archive.org/web"); __wm.wombat("http://itc.fgg.uni-lj.si:80/arh/plecnik/mostovi.htm","20041220211715","https://web.archive.org/","web","/_static/", "1103577435"); </script> <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/_static/css/banner-styles.css?v=S1zqJCYt" /> <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/_static/css/iconochive.css?v=3PDvdIFv" />  <title> Plecnikovi mostovi preko Ljubljanice </title> <h1> <a href="foto1.jpg"><img src="/web/20041220211715im_/http://itc.fgg.uni-lj.si/arh/plecnik/foto1.gif" align="BOTTOM" width="235" height="167"></a> <br>Plecnikovi mostovi preko Ljubljanice </h1> <p><a href="plecnik.htm">Plecnik</a> je ze v svojem regulacijskem nacrtu za Ljubljano iz leta 1928/29 predvidel vec mostov na Ljubljanici, ki pa vsi niso bili izvedeni ( ob Gruberjevem prekopu, ob izlivu Gradascice, ob Dvornem trgu) ter predlog zasaditve dreves. <p>Regulacijo Ljubljanice od Kresije do Turjaskega (Novega) trga je do leta 1915 nacrtoval avstrijski arhitekt Alfred Keller, ki je opremil betonsko korito s clenitvijo betonskih sten (stopnisca, zamiki in korita za zelenje, hodniki v nivoju med ulico in vodo. Plecnik je z regulacijo Ljubljanice nadaljeval v okviru Terenske tehnicne sekcije za regulacijo Ljubljanice, ki je bila ustanovljena v letu 1931, pred tem pa je opremil in preoblikoval obrezja Gradascice. <h3><a href="cevljski.jpg"><img src="/web/20041220211715im_/http://itc.fgg.uni-lj.si/arh/plecnik/cevljski.gif" width="100" height="65"></a> Cevljarski most (1932)</h3> <p>Na obmocju Kellerjevih posegov v prostor Ljubljanice je Plecnik nadomestil Hradeckega most z novim (Cevljarski most -1932) in preoblikoval del obrezja ob mostu. S poudarjenimi prehodi je povezal trg Zvezdo z obrezjem Ljubljanice, saj je s tem hotel doseci vecjo transparentnost stavb ob Ljubljanici in povezati mesto z reko (Gledaliska stolba, Gerberjev prehod s dostopom do nivoja ob reki, 1932). Predvidel je tudi novo tlakovanje Dvornega trga (1933), ki pa ni bilo izvedeno. Prav tako ni bil izveden most na Ribji trg v osi Gerberjevega stopnisca . V tem obmocju sta bila izvedena le Cevljarski most in Tromostovje. Oba predstavljata monumentalni vstop v stari del mesta. <p> Cevljarski most predstavlja trg nad vodo. Trzno funkcijo sta imela oba mostova ze v srednjem veku. Most zakljucujejo tri vrste anticnih stebrov : dorski (ograja), jonski(kandelabri) in korintski red (stebri). Stebri bi po nacrtih nosili tudi arhitrav . <h3><a href="tro1991.jpg"><img src="/web/20041220211715im_/http://itc.fgg.uni-lj.si/arh/plecnik/tro1991.gif" width="150" height="100"></a> Tromostovje (1930-32)</h3> <p> Tromostovje je ena osrednjih tock v Plecnikovem urbanisticnem ustvarjanju in je locirano na mestu nekdanjih mestnih vrat. Plecnik je ohranil najstarejsi kamnit most Ljubljane in mu dodal se dva stranska s posevnimi dostopi na delno izveden nivo ob reki in razliko v dolzini uporabil za zasaditev dreves, ki naj bi ponazarjala slavnostni vhod oz. slavolok. Posevnine in ograje z balustradami spominjajo na oblikovanje beneskih mostov (Canal Grande). <p><dd><a href="tro1903.jpg"><img src="/web/20041220211715im_/http://itc.fgg.uni-lj.si/arh/plecnik/tro1903.gif" align="TOP" width="100" height="55"></a> Tromostovje pred rekonstrukcijo. <dd><a href="tro1992.jpg"><img src="/web/20041220211715im_/http://itc.fgg.uni-lj.si/arh/plecnik/tro1992.gif" align="TOP" width="100" height="75"></a> Se en pogled na sodobno Tromostovje. <dd><a href="lucka.jpg"><img src="/web/20041220211715im_/http://itc.fgg.uni-lj.si/arh/plecnik/lucka.gif" align="TOP" width="100" height="112"></a> Detajl. <h3><a href="mesar/">Mesarski most</a></h3> <p>V sklopu kompleksa trznic in magistratnega poslopja je predvidel tudi most, ki bi povezoval trznice s Petkovskovim nabrezjem in bi bil namenjen tudi razsiritvi trzne dejavnosti. Ze nameravano gradnjo <b>mesarskega mostu</b> in poslopja magistrata je onemogocila 2. svetovna vojna , sedaj pa so ze v pripravi nacrti za dopolnitev Trznic s po Plecniku nacrtovanega Mesarskega mostu. <h3><a href="mmost2.jpg"><img src="/web/20041220211715im_/http://itc.fgg.uni-lj.si/arh/plecnik/mmost2.gif" width="100" height="75"></a> <a href="mzmage.htm">Most zmage</a> </h3> Diplomsko <b>Milice Detoni</b> v Plecnikovem seminarju iz leta 1950. <hr> <address><a href="/web/20041220211715/http://itc.fgg.uni-lj.si/~zturk/"> Z.Turk </a> in <b>Andreja Jan</b> </address>