CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Kreta - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"fe9d24e5-9eee-45cd-bef7-dc952235363a","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Kreta","wgTitle":"Kreta","wgCurRevisionId":6335724,"wgRevisionId":6335724,"wgArticleId":6011,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Strani z ne-numeričnimi formatnum argumenti","Strani, ki uporabljajo WikiHiero","Članki, ki vsebujejo starogrško (do 1453) besedilo","Viri CS1 v grščini (el)","Predloga Webarchive z wayback linki","Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma","Viri CS1 v angleščini (en)","Harv in Sfn no-target napake","Viri CS1 v nizozemščini (nl)","Članki, ki vsebujejo grško besedilo","Predloga Jezik-el z drugim nepoimenovanim parametrom","Strani z navadnim IPA", "Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo","Članki, ki vsebujejo arabsko besedilo","Članki, ki vsebujejo srednjeveško grško besedilo","Članki, ki vsebujejo beneško besedilo","Članki, ki vsebujejo francosko besedilo","Članki, ki vsebujejo osmansko besedilo","Članki, ki vsebujejo hebrejsko besedilo","Uradna spletna stran različna v Wikipodatkih in v Wikipediji","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji NDL","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji NLG","Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area","Wikipedijini članki z identifikatorji NARA","Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni", "Članki, ki vsebujejo mikenskogrško besedilo","Članki, ki vsebujejo Proto-Greek besedilo","Kreta","Otoki Grčije v Egejskem morju","Periferije Grčije"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Kreta","wgRelevantArticleId":6011,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":60000,"wgCoordinates":{"lat":35.21,"lon":24.91},"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage", "wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q34374","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","ext.wikihiero":"ready","mediawiki.page.gallery.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready" ,"ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.gallery","mediawiki.page.media","ext.scribunto.logs","site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikihiero%2CwikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cmediawiki.page.gallery.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Island_of_Crete%2C_Greece.JPG/1200px-Island_of_Crete%2C_Greece.JPG"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="798"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Island_of_Crete%2C_Greece.JPG/800px-Island_of_Crete%2C_Greece.JPG"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="532"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Island_of_Crete%2C_Greece.JPG/640px-Island_of_Crete%2C_Greece.JPG"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="426"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Kreta - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Kreta"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Kreta"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Kreta rootpage-Kreta skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Kreta" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Kreta" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Kreta" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Kreta" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Ime" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Ime"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Ime</span> </div> </a> <ul id="toc-Ime-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Fizična_geografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Fizična_geografija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Fizična geografija</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Fizična_geografija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Fizična geografija</span> </button> <ul id="toc-Fizična_geografija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Morfologija_otoka" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Morfologija_otoka"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.1</span> <span>Morfologija otoka</span> </div> </a> <ul id="toc-Morfologija_otoka-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Gore_in_doline" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Gore_in_doline"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.2</span> <span>Gore in doline</span> </div> </a> <ul id="toc-Gore_in_doline-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Soteske,_reke_in_jezera" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Soteske,_reke_in_jezera"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.3</span> <span>Soteske, reke in jezera</span> </div> </a> <ul id="toc-Soteske,_reke_in_jezera-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Okoliški_otoki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Okoliški_otoki"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4</span> <span>Okoliški otoki</span> </div> </a> <ul id="toc-Okoliški_otoki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Podnebje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Podnebje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.5</span> <span>Podnebje</span> </div> </a> <ul id="toc-Podnebje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Družbena_geografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Družbena_geografija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Družbena geografija</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Družbena_geografija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Družbena geografija</span> </button> <ul id="toc-Družbena_geografija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Uprava" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Uprava"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1</span> <span>Uprava</span> </div> </a> <ul id="toc-Uprava-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Mesta" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Mesta"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.2</span> <span>Mesta</span> </div> </a> <ul id="toc-Mesta-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Demografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Demografija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.3</span> <span>Demografija</span> </div> </a> <ul id="toc-Demografija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Gospodarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Gospodarstvo</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Gospodarstvo-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Gospodarstvo</span> </button> <ul id="toc-Gospodarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Turizem" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Turizem"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1</span> <span>Turizem</span> </div> </a> <ul id="toc-Turizem-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Rastlinstvo_in_živalstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Rastlinstvo_in_živalstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Rastlinstvo in živalstvo</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Rastlinstvo_in_živalstvo-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Rastlinstvo in živalstvo</span> </button> <ul id="toc-Rastlinstvo_in_živalstvo-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Rastlinstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Rastlinstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.1</span> <span>Rastlinstvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Rastlinstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Živalstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Živalstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2</span> <span>Živalstvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Živalstvo-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Prazgodovinska_favna" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Prazgodovinska_favna"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2.1</span> <span>Prazgodovinska favna</span> </div> </a> <ul id="toc-Prazgodovinska_favna-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sesalci" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Sesalci"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2.2</span> <span>Sesalci</span> </div> </a> <ul id="toc-Sesalci-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Ptice" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Ptice"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2.3</span> <span>Ptice</span> </div> </a> <ul id="toc-Ptice-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Plazilci_in_dvoživke" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Plazilci_in_dvoživke"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2.4</span> <span>Plazilci in dvoživke</span> </div> </a> <ul id="toc-Plazilci_in_dvoživke-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Členonožci" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Členonožci"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2.5</span> <span>Členonožci</span> </div> </a> <ul id="toc-Členonožci-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Raki_in_mehkužci" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Raki_in_mehkužci"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2.6</span> <span>Raki in mehkužci</span> </div> </a> <ul id="toc-Raki_in_mehkužci-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Morsko_življenje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Morsko_življenje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2.7</span> <span>Morsko življenje</span> </div> </a> <ul id="toc-Morsko_življenje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Okoljsko_zaščitena_območja" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Okoljsko_zaščitena_območja"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Okoljsko zaščitena območja</span> </div> </a> <ul id="toc-Okoljsko_zaščitena_območja-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Zgodovina</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgodovina-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Zgodovina</span> </button> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Prazgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prazgodovina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.1</span> <span>Prazgodovina</span> </div> </a> <ul id="toc-Prazgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Minojska_civilizacija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Minojska_civilizacija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.2</span> <span>Minojska civilizacija</span> </div> </a> <ul id="toc-Minojska_civilizacija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Mikenska_civilizacija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Mikenska_civilizacija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.3</span> <span>Mikenska civilizacija</span> </div> </a> <ul id="toc-Mikenska_civilizacija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Arhaično_in_klasično_obdobje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Arhaično_in_klasično_obdobje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.4</span> <span>Arhaično in klasično obdobje</span> </div> </a> <ul id="toc-Arhaično_in_klasično_obdobje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Rimska_vladavina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Rimska_vladavina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.5</span> <span>Rimska vladavina</span> </div> </a> <ul id="toc-Rimska_vladavina-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Bizantinsko_cesarstvo_–_prvo_obdobje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Bizantinsko_cesarstvo_–_prvo_obdobje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.6</span> <span>Bizantinsko cesarstvo – prvo obdobje</span> </div> </a> <ul id="toc-Bizantinsko_cesarstvo_–_prvo_obdobje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Arabska_vladavina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Arabska_vladavina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.7</span> <span>Arabska vladavina</span> </div> </a> <ul id="toc-Arabska_vladavina-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Bizantinsko_cesarstvo_–_drugo_obdobje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Bizantinsko_cesarstvo_–_drugo_obdobje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.8</span> <span>Bizantinsko cesarstvo – drugo obdobje</span> </div> </a> <ul id="toc-Bizantinsko_cesarstvo_–_drugo_obdobje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Beneška_oblast" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Beneška_oblast"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.9</span> <span>Beneška oblast</span> </div> </a> <ul id="toc-Beneška_oblast-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Osmanska_vladavina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Osmanska_vladavina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.10</span> <span>Osmanska vladavina</span> </div> </a> <ul id="toc-Osmanska_vladavina-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kretska_država_1898–1908" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kretska_država_1898–1908"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.11</span> <span>Kretska država 1898–1908</span> </div> </a> <ul id="toc-Kretska_država_1898–1908-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Druga_svetovna_vojna" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Druga_svetovna_vojna"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.12</span> <span>Druga svetovna vojna</span> </div> </a> <ul id="toc-Druga_svetovna_vojna-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Državljanska_vojna" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Državljanska_vojna"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.13</span> <span>Državljanska vojna</span> </div> </a> <ul id="toc-Državljanska_vojna-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Glej_tudi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Glej_tudi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Glej tudi</span> </div> </a> <ul id="toc-Glej_tudi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Kreta</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 129 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-129" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">129 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Kreta" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Afrikaans</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Kreta" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target"><span>Alemannisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-am mw-list-item"><a href="https://am.wikipedia.org/wiki/%E1%89%80%E1%88%AD%E1%8C%A4%E1%88%B5" title="ቀርጤስ – amharščina" lang="am" hreflang="am" data-title="ቀርጤስ" data-language-autonym="አማርኛ" data-language-local-name="amharščina" class="interlanguage-link-target"><span>አማርኛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Creta" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aragonés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ang mw-list-item"><a href="https://ang.wikipedia.org/wiki/Creto" title="Creto – stara angleščina" lang="ang" hreflang="ang" data-title="Creto" data-language-autonym="Ænglisc" data-language-local-name="stara angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ænglisc</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D9%83%D8%B1%D9%8A%D8%AA" title="كريت – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="كريت" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arc mw-list-item"><a href="https://arc.wikipedia.org/wiki/%DC%A9%DC%AA%DC%9B%DC%90" title="ܩܪܛܐ – aramejščina" lang="arc" hreflang="arc" data-title="ܩܪܛܐ" data-language-autonym="ܐܪܡܝܐ" data-language-local-name="aramejščina" class="interlanguage-link-target"><span>ܐܪܡܝܐ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ary mw-list-item"><a href="https://ary.wikipedia.org/wiki/%D9%83%D8%B1%D9%8A%D8%AA" title="كريت – Moroccan Arabic" lang="ary" hreflang="ary" data-title="كريت" data-language-autonym="الدارجة" data-language-local-name="Moroccan Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>الدارجة</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D9%83%D8%B1%D9%8A%D8%AA" title="كريت – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="كريت" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>مصرى</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Creta" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Asturianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Krit" title="Krit – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Krit" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Azərbaycanca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%DA%A9%D8%B1%D8%AA" title="کرت – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="کرت" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target"><span>تۆرکجه</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ban mw-list-item"><a href="https://ban.wikipedia.org/wiki/Kr%C3%A9ta" title="Kréta – balijščina" lang="ban" hreflang="ban" data-title="Kréta" data-language-autonym="Basa Bali" data-language-local-name="balijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Basa Bali</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D1%8B%D1%82" title="Крыт – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Крыт" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D1%8B%D1%82" title="Крыт – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Крыт" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская (тарашкевіца)</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Крит" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%95%E0%A7%8D%E0%A6%B0%E0%A6%BF%E0%A6%9F" title="ক্রিট – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="ক্রিট" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Kreta" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Kreta" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bosanski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Creta" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cdo mw-list-item"><a href="https://cdo.wikipedia.org/wiki/G%C3%A1ik-l%C4%AB-d%C4%AB" title="Gáik-lī-dī – Mindong" lang="cdo" hreflang="cdo" data-title="Gáik-lī-dī" data-language-autonym="閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄" data-language-local-name="Mindong" class="interlanguage-link-target"><span>閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Crete_(pulo)" title="Crete (pulo) – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Crete (pulo)" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cebuano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%DA%A9%D8%B1%DB%8C%D8%AA" title="کریت – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="کریت" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>کوردی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-co mw-list-item"><a href="https://co.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – korziščina" lang="co" hreflang="co" data-title="Creta" data-language-autonym="Corsu" data-language-local-name="korziščina" class="interlanguage-link-target"><span>Corsu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Kr%C3%A9ta" title="Kréta – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Kréta" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Крит" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Чӑвашла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Creta" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Kreta" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Kreta" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-diq mw-list-item"><a href="https://diq.wikipedia.org/wiki/Girit" title="Girit – Zazaki" lang="diq" hreflang="diq" data-title="Girit" data-language-autonym="Zazaki" data-language-local-name="Zazaki" class="interlanguage-link-target"><span>Zazaki</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dsb mw-list-item"><a href="https://dsb.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – dolnja lužiška srbščina" lang="dsb" hreflang="dsb" data-title="Kreta" data-language-autonym="Dolnoserbski" data-language-local-name="dolnja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dolnoserbski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%9A%CF%81%CE%AE%CF%84%CE%B7" title="Κρήτη – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Κρήτη" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Crete" title="Crete – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Crete" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Kreto_(insulo)" title="Kreto (insulo) – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Kreto (insulo)" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Creta" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Kreeta" title="Kreeta – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Kreeta" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Kreta" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%DA%A9%D8%B1%D8%AA" title="کرت – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="کرت" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Kreeta" title="Kreeta – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Kreeta" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fo mw-list-item"><a href="https://fo.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – ferščina" lang="fo" hreflang="fo" data-title="Kreta" data-language-autonym="Føroyskt" data-language-local-name="ferščina" class="interlanguage-link-target"><span>Føroyskt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Cr%C3%A8te" title="Crète – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Crète" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frr mw-list-item"><a href="https://frr.wikipedia.org/wiki/Kreeta_(Regiuun)" title="Kreeta (Regiuun) – severna frizijščina" lang="frr" hreflang="frr" data-title="Kreeta (Regiuun)" data-language-autonym="Nordfriisk" data-language-local-name="severna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nordfriisk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Kreta" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Frysk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/An_Chr%C3%A9it" title="An Chréit – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="An Chréit" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Illa_de_Creta" title="Illa de Creta – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Illa de Creta" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-got mw-list-item"><a href="https://got.wikipedia.org/wiki/%F0%90%8C%BA%F0%90%8D%82%F0%90%8C%B4%F0%90%8D%84%F0%90%8C%B0" title="𐌺𐍂𐌴𐍄𐌰 – gotščina" lang="got" hreflang="got" data-title="𐌺𐍂𐌴𐍄𐌰" data-language-autonym="𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺" data-language-local-name="gotščina" class="interlanguage-link-target"><span>𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Crete" title="Crete – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Crete" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hausa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%9B%D7%A8%D7%AA%D7%99%D7%9D" title="כרתים – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="כרתים" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A5%80%E0%A4%A4" title="क्रीत – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="क्रीत" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target"><span>हिन्दी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Kreta" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hsb mw-list-item"><a href="https://hsb.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – gornja lužiška srbščina" lang="hsb" hreflang="hsb" data-title="Kreta" data-language-autonym="Hornjoserbsce" data-language-local-name="gornja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hornjoserbsce</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Kr%C3%A9ta_(sziget)" title="Kréta (sziget) – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Kréta (sziget)" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D4%BF%D6%80%D5%A5%D5%BF%D5%A5" title="Կրետե – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Կրետե" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hyw mw-list-item"><a href="https://hyw.wikipedia.org/wiki/%D4%BF%D6%80%D5%A5%D5%BF%D5%A7" title="Կրետէ – Western Armenian" lang="hyw" hreflang="hyw" data-title="Կրետէ" data-language-autonym="Արեւմտահայերէն" data-language-local-name="Western Armenian" class="interlanguage-link-target"><span>Արեւմտահայերէն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Creta" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingua</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Kreta" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ie mw-list-item"><a href="https://ie.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – interlingve" lang="ie" hreflang="ie" data-title="Creta" data-language-autonym="Interlingue" data-language-local-name="interlingve" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingue</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Kriti" title="Kriti – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Kriti" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target"><span>Ido</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/Kr%C3%ADt_(eyja)" title="Krít (eyja) – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Krít (eyja)" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target"><span>Íslenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Creta_(Grecia)" title="Creta (Grecia) – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Creta (Grecia)" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%AF%E3%83%AC%E3%82%BF%E5%B3%B6" title="クレタ島 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="クレタ島" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Kreta" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Jawa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%99%E1%83%A0%E1%83%94%E1%83%A2%E1%83%90" title="კრეტა – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="კრეტა" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kge mw-list-item"><a href="https://kge.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – Komering" lang="kge" hreflang="kge" data-title="Kreta" data-language-autonym="Kumoring" data-language-local-name="Komering" class="interlanguage-link-target"><span>Kumoring</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Крит" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Қазақша</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%ED%81%AC%EB%A0%88%ED%83%80" title="크레타 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="크레타" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/Kr%C3%AEt" title="Krît – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Krît" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kurdî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Крит" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Кыргызча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Creta" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lb mw-list-item"><a href="https://lb.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – luksemburščina" lang="lb" hreflang="lb" data-title="Kreta" data-language-autonym="Lëtzebuergesch" data-language-local-name="luksemburščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lëtzebuergesch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Criti" title="Criti – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Criti" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target"><span>Lingua Franca Nova</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-li mw-list-item"><a href="https://li.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – limburščina" lang="li" hreflang="li" data-title="Kreta" data-language-autonym="Limburgs" data-language-local-name="limburščina" class="interlanguage-link-target"><span>Limburgs</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – Lombard" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Creta" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="Lombard" class="interlanguage-link-target"><span>Lombard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Kreta" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Kr%C4%93ta" title="Krēta – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Krēta" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Kreta" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malagasy</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mhr mw-list-item"><a href="https://mhr.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – Eastern Mari" lang="mhr" hreflang="mhr" data-title="Крит" data-language-autonym="Олык марий" data-language-local-name="Eastern Mari" class="interlanguage-link-target"><span>Олык марий</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Крит" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%95%E0%B5%8D%E0%B4%B0%E0%B5%80%E0%B4%B1%E0%B5%8D%E0%B4%B1%E0%B5%8D" title="ക്രീറ്റ് – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="ക്രീറ്റ്" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A5%80%E0%A4%9F" title="क्रीट – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="क्रीट" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target"><span>मराठी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Kriti" title="Kriti – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Kriti" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mt mw-list-item"><a href="https://mt.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – malteščina" lang="mt" hreflang="mt" data-title="Kreta" data-language-autonym="Malti" data-language-local-name="malteščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mzn mw-list-item"><a href="https://mzn.wikipedia.org/wiki/%DA%A9%D8%B1%D8%AA" title="کرت – mazanderanščina" lang="mzn" hreflang="mzn" data-title="کرت" data-language-autonym="مازِرونی" data-language-local-name="mazanderanščina" class="interlanguage-link-target"><span>مازِرونی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Kreta" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Plattdüütsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds-nl mw-list-item"><a href="https://nds-nl.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – nizka saščina" lang="nds-NL" hreflang="nds-NL" data-title="Kreta" data-language-autonym="Nedersaksies" data-language-local-name="nizka saščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nedersaksies</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Kreta" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Kreta" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk nynorsk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Kreta" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Creta" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-os mw-list-item"><a href="https://os.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – osetinščina" lang="os" hreflang="os" data-title="Крит" data-language-autonym="Ирон" data-language-local-name="osetinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ирон</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Kreta" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%DA%A9%D8%B1%DB%8C%D9%B9" title="کریٹ – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="کریٹ" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target"><span>پنجابی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnt mw-list-item"><a href="https://pnt.wikipedia.org/wiki/%CE%9A%CF%81%CE%AE%CF%84%CE%B7" title="Κρήτη – Pontic" lang="pnt" hreflang="pnt" data-title="Κρήτη" data-language-autonym="Ποντιακά" data-language-local-name="Pontic" class="interlanguage-link-target"><span>Ποντιακά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%DA%A9%D8%B1%D8%AA" title="کرت – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="کرت" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target"><span>پښتو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Creta" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-qu mw-list-item"><a href="https://qu.wikipedia.org/wiki/Kriti" title="Kriti – kečuanščina" lang="qu" hreflang="qu" data-title="Kriti" data-language-autonym="Runa Simi" data-language-local-name="kečuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Runa Simi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Creta" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Крит" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B5%D1%82%D0%B0" title="Крета – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Крета" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target"><span>Русиньскый</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sc mw-list-item"><a href="https://sc.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – sardinščina" lang="sc" hreflang="sc" data-title="Creta" data-language-autonym="Sardu" data-language-local-name="sardinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sardu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Crita" title="Crita – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Crita" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sicilianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco mw-list-item"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Crete" title="Crete – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Crete" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target"><span>Scots</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Krit" title="Krit – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Krit" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Crete" title="Crete – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Crete" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Kr%C3%A9ta" title="Kréta – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Kréta" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Kreta" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Крит" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-stq mw-list-item"><a href="https://stq.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – Saterland Frisian" lang="stq" hreflang="stq" data-title="Kreta" data-language-autonym="Seeltersk" data-language-local-name="Saterland Frisian" class="interlanguage-link-target"><span>Seeltersk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Kreta" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Krete" title="Krete – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Krete" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target"><span>Kiswahili</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – Silesian" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Kreta" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="Silesian" class="interlanguage-link-target"><span>Ślůnski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%95%E0%AE%BF%E0%AE%B0%E0%AF%80%E0%AE%9F%E0%AF%8D" title="கிரீட் – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="கிரீட்" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target"><span>தமிழ்</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%84%E0%B8%A3%E0%B8%B5%E0%B8%95" title="ครีต – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="ครีต" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Creta" title="Creta – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Creta" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tagalog</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Girit" title="Girit – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Girit" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ts mw-list-item"><a href="https://ts.wikipedia.org/wiki/Crete" title="Crete – congščina" lang="ts" hreflang="ts" data-title="Crete" data-language-autonym="Xitsonga" data-language-local-name="congščina" class="interlanguage-link-target"><span>Xitsonga</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Крит" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Татарча / tatarça</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D1%80%D0%B8%D1%82" title="Крит – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Крит" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%DA%A9%D8%B1%DB%8C%D9%B9" title="کریٹ – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="کریٹ" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Krit" title="Krit – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Krit" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Oʻzbekcha / ўзбекча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec mw-list-item"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/C%C3%A0ndia" title="Càndia – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Càndia" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target"><span>Vèneto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Crete" title="Crete – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Crete" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Krete" title="Krete – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Krete" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Winaray</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E5%85%8B%E9%87%8C%E7%89%B9%E5%B2%9B" title="克里特岛 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="克里特岛" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%99%E1%83%A0%E1%83%94%E1%83%A2%E1%83%90" title="კრეტა – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="კრეტა" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target"><span>მარგალური</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zea mw-list-item"><a href="https://zea.wikipedia.org/wiki/Kreta" title="Kreta – Zeelandic" lang="zea" hreflang="zea" data-title="Kreta" data-language-autonym="Zeêuws" data-language-local-name="Zeelandic" class="interlanguage-link-target"><span>Zeêuws</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E5%85%8B%E9%87%8C%E7%89%B9%E5%B2%9B" title="克里特岛 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="克里特岛" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/Crete" title="Crete – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Crete" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>閩南語 / Bân-lâm-gú</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E5%85%8B%E9%87%8C%E7%89%B9" title="克里特 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="克里特" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target"><span>粵語</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q34374#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Kreta" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Kreta" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Kreta"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Kreta"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Kreta" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Kreta" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Kreta&oldid=6335724" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Kreta&id=6335724&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FKreta"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FKreta"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Kreta"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Kreta&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Kreta&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/%CE%9A%CF%81%CE%AE%CF%84%CE%B7" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q34374" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-coordinates" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><span id="coordinates"><a href="/wiki/Geografski_koordinatni_sistem" title="Geografski koordinatni sistem">Koordinati</a>: <span class="plainlinks nourlexpansion"><a class="external text" href="//tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Kreta&params=35_12.6_N_24_54.6_E_region:3166-2:GR-M_scale:5000000"><span class="geo-default"><span class="geo-dms" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji"><span class="latitude">35°12.6′N</span> <span class="longitude">24°54.6′E</span></span></span><span class="geo-multi-punct"> / </span><span class="geo-nondefault"><span class="geo-dec" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">35.2100°N 24.9100°E</span><span style="display:none"> / <span class="geo">35.2100; 24.9100</span></span></span></a></span></span></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5650078">.mw-parser-output .ib-islands-title-embed{background-color:#efefef;font-weight:bold;padding:0.3em 0}.mw-parser-output .ib-islands-nick,.mw-parser-output .ib-islands-native{font-size:85%}.mw-parser-output .ib-islands-native>div{display:inline}.mw-parser-output .ib-islands .infobox-header{background-color:#efefef}.mw-parser-output .ib-islands-country{border-top:1px solid black;font-weight:bold}.mw-parser-output .ib-islands .infobox-below{text-align:left;border-top:#aaa 1px solid}</style><table class="infobox ib-islands vcard"><caption class="infobox-title fn org">Kreta</caption><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above"><div class="ib-islands-native"><a href="/wiki/Gr%C5%A1%C4%8Dina" title="Grščina">Domače ime</a>: <div class="nickname" lang="el">Κρήτη</div></div></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><span class="mw-default-size" typeof="mw:File/Frameless"><a href="/wiki/Slika:Island_of_Crete,_Greece.JPG" class="mw-file-description"><img alt="Otok Kreta, Grčija" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Island_of_Crete%2C_Greece.JPG/260px-Island_of_Crete%2C_Greece.JPG" decoding="async" width="260" height="173" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Island_of_Crete%2C_Greece.JPG/390px-Island_of_Crete%2C_Greece.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Island_of_Crete%2C_Greece.JPG/520px-Island_of_Crete%2C_Greece.JPG 2x" data-file-width="4256" data-file-height="2832" /></a></span><div class="infobox-caption"><a href="/wiki/NASA" title="NASA">NASA</a> slika Krete</div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><span class="mw-default-size" typeof="mw:File/Frameless"><a href="/wiki/Slika:Kriti_in_Greece.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Kriti_in_Greece.svg/260px-Kriti_in_Greece.svg.png" decoding="async" width="260" height="214" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Kriti_in_Greece.svg/390px-Kriti_in_Greece.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Kriti_in_Greece.svg/520px-Kriti_in_Greece.svg.png 2x" data-file-width="1003" data-file-height="825" /></a></span></td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header">Geografija</th></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Lega</th><td class="infobox-data">Vzhodno <a href="/wiki/Sredozemsko_morje" title="Sredozemsko morje">Sredozemsko morje</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Koordinati</th><td class="infobox-data"><span class="plainlinks nourlexpansion"><a class="external text" href="//tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Kreta&params=35_12.6_N_24_54.6_E_region:3166-2:GR-M_scale:5000000"><span class="geo-default"><span class="geo-dms" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji"><span class="latitude">35°12.6′N</span> <span class="longitude">24°54.6′E</span></span></span><span class="geo-multi-punct"> / </span><span class="geo-nondefault"><span class="geo-dec" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">35.2100°N 24.9100°E</span><span style="display:none"> / <span class="geo">35.2100; 24.9100</span></span></span></a></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Površina</th><td class="infobox-data">8.450 km<sup>2</sup> (<a href="/wiki/Seznam_otokov_po_povr%C5%A1ini" title="Seznam otokov po površini">88</a>)</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Najvišja nadm. višina</th><td class="infobox-data">2.456 m</td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header">Uprava</th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><div><b><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/23px-Flag_of_Greece.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/35px-Flag_of_Greece.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/45px-Flag_of_Greece.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /></span></span> </span><a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčija</a></b></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Regija</th><td class="infobox-data">Kreta</td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header">Demografija</th></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Demonim</th><td class="infobox-data">Krečani</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Prebivalstvo</th><td class="infobox-data">624.408</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Gostota</th><td class="infobox-data">74,9 preb./km<sup>2</sup></td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header">Dodatne informacije</th></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/%C4%8Casovni_pas" title="Časovni pas">Časovni pas</a></th><td class="infobox-data"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style><div class="plainlist"><ul><li>GMT +2</li></ul></div></td></tr></tbody></table> <p><b>Kreta</b> (<a href="/wiki/Gr%C5%A1ko" class="mw-redirect" title="Grško">grško</a> <span lang="el">Κρήτη</span>, <small>latinizirano: </small><span title="grškojezik latinizacija"><i lang="el-Latn">Kríti</i></span> <small></small><span class="IPA nowrap" lang="und-Latn-fonipa" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:IPA/Gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Pomoč:IPA/Grščina">[ˈkriti]</a></span>, <span title="starogrško (do 1453) besedilo"><i lang="grc-Latn">Krḗtē</i></span> <small></small><span class="IPA nowrap" lang="und-Latn-fonipa" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:IPA/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Pomoč:IPA/Stara grščina">[krɛ̌ːtεː]</a></span>) je z 8261 <a href="/wiki/Kvadratni_kilometer" title="Kvadratni kilometer">km²</a> največji <a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">grški</a> <a href="/wiki/Otok" title="Otok">otok</a> v <a href="/wiki/Egejsko_morje" title="Egejsko morje">Egejskem morju</a> in peti največji v <a href="/wiki/Sredozemsko_morje" title="Sredozemsko morje">Sredozemskem morju</a> za <a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Sicilijo</a>, <a href="/wiki/Sardinija" title="Sardinija">Sardinijo</a>, <a href="/wiki/Ciper_(otok)" title="Ciper (otok)">Ciprom</a> in <a href="/wiki/Korzika" title="Korzika">Korziko</a> in 88. največji otok na svetu. Kreta je približno 160 km južno od grške celine in približno 100 km jugozahodno od <a href="/wiki/Anatolija" title="Anatolija">Anatolije</a>. Meji na južno mejo Egejskega morja s Kretskim morjem (ali Severnokretskim morjem) na severu in Libijskim morjem (ali Južnokretskim morjem) na jugu. Kreta je od zahoda proti vzhodu dolga 260 km, vendar je ožja od severa proti jugu. </p><p>Kreta in številni otoki in otočki, ki jo obdajajo, sestavljajo regijo Kreta (grško <span lang="el">Περιφέρεια Κρήτης</span>), ki je najjužnejša od 13 najvišjih upravnih enot Grčije in peta najbolj naseljena grška regija. Njeo glavno in največje mesto je od 1970-ih <a href="/wiki/Iraklion" title="Iraklion">Iraklion</a>, na severni obali otoka. Leta 2021 je imela regija 624.408 prebivalcev.<sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/wiki/Dodekanez" title="Dodekanez">Dodekanez</a> je severovzhodno od Krete, medtem ko so <a href="/wiki/Kikladi" title="Kikladi">Kikladi</a> na severu, ločeni s Kretskim morjem. <a href="/wiki/Peloponez" title="Peloponez">Peloponez</a> je na severozahodu regije. </p><p>Kreta je bila središče prve napredne evropske civilizacije, Minojcev, od 2700 do 1420 pr. n. št. <a href="/wiki/Minojska_doba" title="Minojska doba">Minojsko civilizacijo</a> je preplavila <a href="/wiki/Mikenska_doba" title="Mikenska doba">mikenska civilizacija</a> iz celinske Grčije. Kreti je pozneje vladalo <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">Rimsko cesarstvo</a>, nato zaporedoma <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinsko cesarstvo</a>, Andaluzijski Arabci, <a href="/wiki/Bene%C5%A1ka_republika" title="Beneška republika">Beneška republika</a> in <a href="/wiki/Osmansko_cesarstvo" title="Osmansko cesarstvo">Osmansko cesarstvo</a>. Leta 1898 je Kreta, katere prebivalci so se nekaj časa želeli pridružiti grški državi, dosegla neodvisnost od Osmanov in formalno postala Kretska država. Decembra 1913 je Kreta postala del Grčije. </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Ime">Ime</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Ime" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Ime"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <table style="font-size: 88%; border-collapse: collapse; border: 1px solid #ddd; margin: 0.5em 1em; text-align: center; clear: left; float: left; margin-left: 0;"> <tbody><tr> <td style="padding:0.75em; background-color: white"><div class="center" style="width:auto; margin-left:auto; margin-right:auto;"><table class="mw-hiero-table mw-hiero-outer" dir="ltr"><tbody><tr><td> <table class="mw-hiero-table"><tbody><tr> <td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_D28.png?cf7bf" height="24" title="D28 [kA]" alt="kA" /><br /><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Z1.png?4dc06" height="16" title="Z1" alt="Z1" /></td> <td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_I9.png?fe540" height="12" title="I9" alt="I9" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_U33.png?bde2c" height="38" title="U33" alt="U33" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_Z7.png?fc6fb" height="17" title="Z7" alt="Z7" /></td><td><img class="skin-invert" style="margin: 1px;" src="/w/extensions/wikihiero/img/hiero_N25.png?6f14c" height="16" title="N25" alt="N25" /></td></tr></tbody></table> </td></tr></tbody></table>Crete</div> </td></tr> <tr> <th style="background-color:#ccc"><i>Keftiu</i> </th></tr> <tr> <td> </td></tr> <tr> <td> </td></tr> <tr> <td> </td></tr> <tr> <td style="padding:0.1em; background:#ddd"><a href="/wiki/Egip%C4%8Danski_hieroglif" class="mw-redirect" title="Egipčanski hieroglif">Egipčanski hieroglifi</a> </td></tr></tbody></table> <p>Najzgodnejše omembe otoka Kreta izhajajo iz besedil iz sirskega mesta <a href="/wiki/Mari" title="Mari">Mari</a> iz 18. stoletja pr. n. št., kjer se otok omenja kot <i>Kaptara</i>.<sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> To se pozneje ponovi v neoasirskih zapisih in <a href="/wiki/Sveto_pismo" title="Sveto pismo">Svetem pismu</a> (<i>Caphtor</i>). V starem Egiptu je bil znan kot <i>Keftiu</i> ali <i>kftı͗v</i>, kar močno nakazuje podobno minojsko ime za otok.<sup id="cite_ref-3" class="reference"><a href="#cite_note-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Sedanje ime <i>Kreta</i> je prvič potrjeno v 15. stoletju pr. n. št. v mikenskih grških besedilih, napisanih v vrstici B, z besedami <i>ke-re-te</i> <span title="mikenskogrško besedilo"><i lang="gmy-Latn">ke-re-te</i></span> (<span title="mikenskogrško besedilo"><span lang="gmy"><span style="font-size:125%;">𐀐𐀩𐀳</span></span></span>, <span title="Proto-Greek besedilo">*<i lang="grk">Krētes</i></span>; pozneje grško: <span title="starogrško (do 1453) besedilo"><span lang="grc">Κρῆτες</span></span> <small></small><span class="IPA nowrap" lang="und-Latn-fonipa" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:IPA/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Pomoč:IPA/Stara grščina">[krɛː.tes]</a></span>, množina <span title="starogrško (do 1453) besedilo"><span lang="grc">Κρής</span></span> <small></small><span class="IPA nowrap" lang="und-Latn-fonipa" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:IPA/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Pomoč:IPA/Stara grščina">[krɛːs]</a></span>)<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in <span title="mikenskogrško besedilo"><i lang="gmy-Latn">ke-re-si-jo</i></span> (<span title="mikenskogrško besedilo"><span lang="gmy"><span style="font-size:125%;">𐀐𐀩𐀯𐀍</span></span></span>, <span title="Proto-Greek besedilo">*<i lang="grk">Krēsijos</i></span>; pozneje grško: <span title="starogrško (do 1453) besedilo"><span lang="grc">Κρήσιος</span></span> <small></small><span class="IPA nowrap" lang="und-Latn-fonipa" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:IPA/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Pomoč:IPA/Stara grščina">[krέːsios]</a></span>,<sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> 'Cretan').<sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-7" class="reference"><a href="#cite_note-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V stari grščini se ime <i>Kreta</i> (Κρήτη) prvič pojavi v <a href="/wiki/Homer" title="Homer">Homerjevi</a> <i><a href="/wiki/Odiseja" title="Odiseja">Odiseji</a></i>.<sup id="cite_ref-8" class="reference"><a href="#cite_note-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njena etimologija ni znana. En predlog izhaja iz hipotetične luvijske besede <i>*kursatta</i> (primerjaj <i>kursawar</i> 'otok', <i>kursattar</i> 'rezanje, rezino').<sup id="cite_ref-9" class="reference"><a href="#cite_note-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Drugi predlog nakazuje, da izhaja iz starogrške besede <i>κραταιή</i> (<i>krataie̅</i>), kar pomeni močan, z razlogom, da je bila Kreta najmočnejša talasokracija v starih časih.<sup id="cite_ref-10" class="reference"><a href="#cite_note-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-11" class="reference"><a href="#cite_note-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>V latinščini je ime otoka postalo <span title="latinsko besedilo"><i lang="la">Creta</i></span>. Prvotno arabsko ime Krete je bilo <span title="arabsko besedilo"><i lang="ar-Latn">Iqrīṭiš</i></span> (<a href="/wiki/Arabsko" class="mw-redirect" title="Arabsko">arabsko</a> <span lang="ar" dir="rtl">اقريطش</span> < <span title="starogrško (do 1453) besedilo"><span lang="grc">(τῆς) Κρήτης)</span></span>, vendar po ustanovitvi nove prestolnice Kretskega emirata v <span title="arabsko besedilo"><span lang="ar" dir="rtl">ربض الخندق</span></span> <span title="arabsko besedilo"><i lang="ar-Latn">Rabḍ al-Ḫandaq</i></span> (modern <a href="/wiki/Iraklion" title="Iraklion">Iraklion</a>; <a href="/wiki/Gr%C5%A1ko" class="mw-redirect" title="Grško">grško</a> <span lang="el">Ηράκλειο</span>, <span title="grško besedilo"><i lang="el-Latn">Irákleio</i></span>), oba mesto in otok sta postala znana kot <span title="srednjeveško grško besedilo"><span lang="grc">Χάνδαξ</span></span> (<span title="grško besedilo"><i lang="el-Latn">Chandax</i></span>) ali <span title="srednjeveško grško besedilo"><span lang="grc">Χάνδακας</span></span> (<span title="grško besedilo"><i lang="el-Latn">Chandakas</i></span>), kar je dalo latinsko, italijansko in beneško <span title="beneško besedilo"><i lang="vec">Candia</i></span>, iz katere so izpeljali francosko <span title="francosko besedilo"><i lang="fr">Candie</i></span>. Pod osmansko oblastjo se je Kreta v osmanski turščini imenovala <span title="osmansko besedilo"><i lang="ota-Latn">Girit</i></span> (<span title="osmansko besedilo"><span lang="ota" dir="rtl">كريد</span></span>). V hebrejski Bibliji se Kreta imenuje (<span title="hebrejsko besedilo"><span lang="he" dir="rtl">כְּרֵתִים</span></span>) <i>kretim</i>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Fizična_geografija"><span id="Fizi.C4.8Dna_geografija"></span>Fizična geografija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Fizična geografija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Fizična geografija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Mount_Ida_chain_Messara_plain_from_Phaistos_Crete_Greece.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6d/Mount_Ida_chain_Messara_plain_from_Phaistos_Crete_Greece.jpg/250px-Mount_Ida_chain_Messara_plain_from_Phaistos_Crete_Greece.jpg" decoding="async" width="250" height="152" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6d/Mount_Ida_chain_Messara_plain_from_Phaistos_Crete_Greece.jpg/375px-Mount_Ida_chain_Messara_plain_from_Phaistos_Crete_Greece.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6d/Mount_Ida_chain_Messara_plain_from_Phaistos_Crete_Greece.jpg/500px-Mount_Ida_chain_Messara_plain_from_Phaistos_Crete_Greece.jpg 2x" data-file-width="4479" data-file-height="2730" /></a><figcaption>Planota Mesara</figcaption></figure> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Vai_R02.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/39/Vai_R02.jpg/250px-Vai_R02.jpg" decoding="async" width="250" height="143" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/39/Vai_R02.jpg/375px-Vai_R02.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/39/Vai_R02.jpg/500px-Vai_R02.jpg 2x" data-file-width="3900" data-file-height="2226" /></a><figcaption>Palmova plaža Vai</figcaption></figure> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Lefka_Ori.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Lefka_Ori.jpg/250px-Lefka_Ori.jpg" decoding="async" width="250" height="81" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Lefka_Ori.jpg/375px-Lefka_Ori.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Lefka_Ori.jpg/500px-Lefka_Ori.jpg 2x" data-file-width="3072" data-file-height="1000" /></a><figcaption>Lefka Ori</figcaption></figure> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Psiloritis3(js).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Psiloritis3%28js%29.jpg/250px-Psiloritis3%28js%29.jpg" decoding="async" width="250" height="167" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Psiloritis3%28js%29.jpg/375px-Psiloritis3%28js%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Psiloritis3%28js%29.jpg/500px-Psiloritis3%28js%29.jpg 2x" data-file-width="3888" data-file-height="2592" /></a><figcaption>Pogled na <a href="/w/index.php?title=Psiloritis&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psiloritis (stran ne obstaja)">Psiloritis</a></figcaption></figure> <p>Kreta je največji otok v Grčiji in peti največji otok v Sredozemskem morju. Leži v južnem delu Egejskega morja, ki ločuje Egejsko morje od Libijskega morja. S <a href="/wiki/Trajekt" title="Trajekt">trajektom</a> je povezana s <a href="/wiki/Pirej" title="Pirej">Pirejem</a> na celini. Ostala večja mesta in turistično pomembnejši kraji na otoku so še <a href="/wiki/Hanija" title="Hanija">Hanija</a>, ki je najstarejše kretsko mesto, <a href="/wiki/Retimno" class="mw-redirect" title="Retimno">Retimno</a>, <a href="/wiki/Malija,_Kreta" title="Malija, Kreta">Malija</a>, <a href="/wiki/Agios_Nikolaos,_Kreta" title="Agios Nikolaos, Kreta">Agios Nikolaos</a>, <a href="/wiki/Elounda" title="Elounda">Elounda</a>, <a href="/wiki/Gournija" title="Gournija">Gournija</a>, <a href="/wiki/Sitia" title="Sitia">Sitia</a>, <a href="/w/index.php?title=Spili&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spili (stran ne obstaja)">Spili</a>, <a href="/wiki/Ierapetra" title="Ierapetra">Ierapetra</a>, <a href="/w/index.php?title=Palaiokhora&action=edit&redlink=1" class="new" title="Palaiokhora (stran ne obstaja)">Palaiokhora</a>, <a href="/w/index.php?title=Anogia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Anogia (stran ne obstaja)">Anogia</a>, <a href="/w/index.php?title=Hora_Sfaki%C3%B3n&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hora Sfakión (stran ne obstaja)">Hora Sfakión</a>, <a href="/w/index.php?title=Loutro&action=edit&redlink=1" class="new" title="Loutro (stran ne obstaja)">Loutro</a>, pa tudi Pánormos, <a href="/wiki/Knosos" title="Knosos">Knossós</a>, Avía Roumeli, (K)Hárkás, Mokhós, Neápolis, Palaiokastrón, Mírtos, Íerapetra, Timbákion, Spílion, Mokhós, (K)havousi, <a href="/wiki/Zakros" title="Zakros">Zákros</a>, Ano Arkhánai, Márathos, Kolimbári, Kámbos, Kastélli, ... </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Morfologija_otoka">Morfologija otoka</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Morfologija otoka" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Morfologija otoka"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Otok ima podolgovato obliko: obsega 260 km od vzhoda proti zahodu, na najširši točki je 60 km in se zoži na le 12 km (blizu Ierapetre). Kreta pokriva površino 8336 km², z obalo, dolgo 1046 km; na severu se izliva v <a href="/wiki/Kretsko_morje" title="Kretsko morje">Kretsko morje</a> (grško <span lang="el">Κρητικό Πέλαγος</span>); na jugu Libijsko morje (grško <span lang="el">Λιβυκό Πέλαγος</span>); na zahodu Mirtojsko morje, proti vzhodu pa Karpatsko morje. Leži približno 160 km južno od grške celine. </p><p>Na severni strani Krete je več polotokov in zalivov, od zahoda proti vzhodu so: polotok Gramvousa, zaliv Kissamos, polotok Rodopos, zaliv Hanija, polotok Akrotiri, zaliv Souda, rt Apokoronas, zaliv Almiros, zaliv Iraklion, rt Aforesmenos, zaliv Mirabello, zaliv Sitia in polotok Sideros. Na južni strani Krete je zaliv Messaras in rt Lithinon. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Gore_in_doline">Gore in doline</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Gore in doline" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gore in doline"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kreta je gorata, njen značaj pa opredeljuje visoko gorovje, ki jo prečka od zahoda proti vzhodu in tvori šest različnih skupin gora: </p> <ul><li>Bele gore ali Lefka Ori 2453 m</li> <li>Pogorje Idi (Psiloritis) 2456 m</li> <li>Gore Asterousia 1231 m</li> <li>Kedros 1777 m</li> <li>Gore Dikti 2148 m</li> <li>Thrypti 1489 m</li></ul> <p>Kreta je razkosana z dolinami, kot je dolina Amari, rodovitnimi planotami, kot so planota Lasithi, Omalos in Nidha; jame, kot so Gourgouthakas, Diktaion in Idaion (rojstni kraj starogrškega boga <a href="/wiki/Zeus" class="mw-disambig" title="Zeus">Zeusa</a>); in številne soteske. </p><p>Gore so veljale za ključno značilnost otoške posebnosti, še posebej od časa pisanja romantičnih popotnikov. Sodobni Krečani razlikujejo med gorjani in nižinci; prvi pogosto trdijo, da prebivajo v krajih, ki ponujajo višje/boljše klimatsko in moralno okolje. V skladu z zapuščino romantičnih avtorjev se vidi, da so gore določile 'odpor' prebivalcev proti preteklim osvajalcem, kar je povezano s pogosto slišano idejo, da so gorjani 'čistejši' v smislu manj porok z okupatorji. Za prebivalce gorskih območij, kot je Sfakia na zahodni Kreti, je suhost in kamnita gora poudarjena kot element ponosa in se pogosto primerja z domnevno mehko umazanimi gorami drugih delov Grčije ali sveta.<sup id="cite_ref-12" class="reference"><a href="#cite_note-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Soteske,_reke_in_jezera"><span id="Soteske.2C_reke_in_jezera"></span>Soteske, reke in jezera</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Soteske, reke in jezera" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Soteske, reke in jezera"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Otok ima številne soteske, kot so <a href="/wiki/Soteska_Samari%C3%A1" title="Soteska Samariá">soteska Samariá</a>, soteska Imbros, soteska Kourtaliotiko, soteska Ha, soteska Platania, Soteska mrtvih (pri Kato Zakros, Sitia) ter soteska Richtis in (Richtis) slap v Exo Mouliana v Sitia.<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-14" class="reference"><a href="#cite_note-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-15" class="reference"><a href="#cite_note-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-16" class="reference"><a href="#cite_note-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Reke na Kreti so Geropotamos, Koiliaris, Anapodiaris, Almiros, Giofiros, Keritis in Megas Potamos. Na Kreti sta samo dve sladkovodni jezeri: jezero Kournas in jezero Agia, ki sta obe v regionalni enoti Hanija.<sup id="cite_ref-17" class="reference"><a href="#cite_note-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Jezero Voulismeni na obali, pri Aghios Nikolaosu, je bilo prej sladkovodno jezero, zdaj pa je povezano z morjem v Lasitiju.<sup id="cite_ref-18" class="reference"><a href="#cite_note-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Na Kreti obstajajo tudi tri umetna jezera, ustvarjena z jezovi: jezero Aposelemis Dam, jezero Potamos Dam in jezero Mpramiana Dam. </p> <ul class="gallery mw-gallery-packed"> <li class="gallerybox" style="width: 122px"> <div class="thumb" style="width: 120px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:HaGorgeExit.jpg" class="mw-file-description" title="Soteska Ha"><img alt="Soteska Ha" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/HaGorgeExit.jpg/180px-HaGorgeExit.jpg" decoding="async" width="120" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/HaGorgeExit.jpg/270px-HaGorgeExit.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/HaGorgeExit.jpg/360px-HaGorgeExit.jpg 2x" data-file-width="900" data-file-height="1200" /></a></span></div> <div class="gallerytext"><a href="/wiki/Soteska_Ha" title="Soteska Ha">Soteska Ha</a></div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 242px"> <div class="thumb" style="width: 240px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Samaria_Gorge_09.jpg" class="mw-file-description" title="Soteska Samariá"><img alt="Soteska Samariá" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Samaria_Gorge_09.jpg/360px-Samaria_Gorge_09.jpg" decoding="async" width="240" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Samaria_Gorge_09.jpg/540px-Samaria_Gorge_09.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Samaria_Gorge_09.jpg/720px-Samaria_Gorge_09.jpg 2x" data-file-width="3600" data-file-height="2400" /></a></span></div> <div class="gallerytext"><a href="/wiki/Soteska_Samari%C3%A1" title="Soteska Samariá">Soteska Samariá</a></div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 154.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 152.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Crete_Aradaina3_tango7174.jpg" class="mw-file-description" title="Soteska Aradaina"><img alt="Soteska Aradaina" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Crete_Aradaina3_tango7174.jpg/229px-Crete_Aradaina3_tango7174.jpg" decoding="async" width="153" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Crete_Aradaina3_tango7174.jpg/343px-Crete_Aradaina3_tango7174.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Crete_Aradaina3_tango7174.jpg/458px-Crete_Aradaina3_tango7174.jpg 2x" data-file-width="763" data-file-height="800" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Soteska Aradaina</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 215.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 213.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Venetian_Bridge_over_Megalop%C3%B3tamos_River,_Pr%C3%A9veli,_Crete.jpg" class="mw-file-description" title="Beneški most čez reko Megalopotamos"><img alt="Beneški most čez reko Megalopotamos" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Venetian_Bridge_over_Megalop%C3%B3tamos_River%2C_Pr%C3%A9veli%2C_Crete.jpg/320px-Venetian_Bridge_over_Megalop%C3%B3tamos_River%2C_Pr%C3%A9veli%2C_Crete.jpg" decoding="async" width="214" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Venetian_Bridge_over_Megalop%C3%B3tamos_River%2C_Pr%C3%A9veli%2C_Crete.jpg/480px-Venetian_Bridge_over_Megalop%C3%B3tamos_River%2C_Pr%C3%A9veli%2C_Crete.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Venetian_Bridge_over_Megalop%C3%B3tamos_River%2C_Pr%C3%A9veli%2C_Crete.jpg/640px-Venetian_Bridge_over_Megalop%C3%B3tamos_River%2C_Pr%C3%A9veli%2C_Crete.jpg 2x" data-file-width="3648" data-file-height="2736" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Beneški most čez reko Megalopotamos</div> </li> </ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Okoliški_otoki"><span id="Okoli.C5.A1ki_otoki"></span>Okoliški otoki</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Okoliški otoki" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Okoliški otoki"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Crete2022OSM.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/Crete2022OSM.png/300px-Crete2022OSM.png" decoding="async" width="300" height="133" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/Crete2022OSM.png/450px-Crete2022OSM.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/Crete2022OSM.png/600px-Crete2022OSM.png 2x" data-file-width="9010" data-file-height="4002" /></a><figcaption>Podroben zemljevid Krete in oddaljenih otokov</figcaption></figure> <p>Veliko število otokov, otočkov in skal objema obalo Krete. Mnoge obiščejo turisti, nekatere samo arheologi in biologi. Nekatere so okolju prijazno zaščitene. Majhen vzorec otokov vključuje: </p> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Gramvousa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gramvousa (stran ne obstaja)">Gramvousa</a> (Kissamos, Hanija) piratski otok nasproti lagune Balo</li> <li><a href="/w/index.php?title=Elafonisi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Elafonisi (stran ne obstaja)">Elafonisi</a> (<a href="/wiki/Hanija" title="Hanija">Hanija</a>), ki obeležuje brodolom in otomanski pokol</li> <li><a href="/w/index.php?title=Chrisi_(otok)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Chrisi (otok) (stran ne obstaja)">Otok Chrisi</a> (<a href="/wiki/Ierapetra" title="Ierapetra">Ierapetra</a>, <a href="/w/index.php?title=Lasithi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lasithi (stran ne obstaja)">Lasithi</a>), ki gosti največji naravni gozd <i><a href="/w/index.php?title=Juniperus_macrocarpa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Juniperus macrocarpa (stran ne obstaja)">Juniperus macrocarpa</a></i> v Evropi</li> <li><a href="/w/index.php?title=Paksimadia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Paksimadia (stran ne obstaja)">Paksimadia</a> otok (Agia Galini, <a href="/w/index.php?title=Rethimno&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rethimno (stran ne obstaja)">Rethimno</a>), kjer sta se rodila bog Apolon in boginja Artemida</li> <li>Beneška utrdba in kolonija gobavcev v <a href="/wiki/Spinalonga" title="Spinalonga">Spinalonga</a> nasproti plaže in plitvih voda Elounda (Agios Nikolaos, Lasithi)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Dionizovi_otoki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dionizovi otoki (stran ne obstaja)">Dionizovi otoki</a>, ki so v okolju zaščiteni regiji skupaj z gozdom Palm Beach v Vai v občini Sitia, Lasithi</li> <li>in drugi: Dia, Koufonissi, Chrissi, Gavdhopoúla, Gaidhournísi, Élasa, Pondikonísi</li></ul> <p>Ob južni obali je otok <a href="/w/index.php?title=Gavdos&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gavdos (stran ne obstaja)">Gavdos</a> 48 km južno od Hora Sfakion in je najjužnejša točka Evrope. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Podnebje">Podnebje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Podnebje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Podnebje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kreta se razteza med dvema podnebnima pasovoma, sredozemskim in polsušnim podnebjem, ki večinoma spada v prvo. Kot tako je podnebje na Kreti predvsem sredozemsko podnebje z vročim poletjem (<i>Csa</i>), medtem ko imajo nekatera območja na jugu in vzhodu vroče polsušno podnebje (<a href="/wiki/K%C3%B6ppnova_podnebna_klasifikacija" title="Köppnova podnebna klasifikacija">Köppnova podnebna klasifikacija</a>: <i>BSh</i>). Višje lege spadajo v kategorijo sredozemskega podnebja s toplim poletjem (<i>Csb</i>) [23], medtem ko so gorski vrhovi (> 2000 metrov) morda značilno za sredozemsko podnebje s hladnim poletjem (<i>Csc</i>) ali celinsko podnebje (<i>Dfb</i> ali <i>Dfc</i>). Ozračje je lahko precej vlažno, odvisno od bližine morja, medtem ko je zima dokaj mila. Med novembrom in majem je v gorah običajno sneženje, v nižinah pa redko. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Flag_harbour_Chania_Crete_Greece.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c5/Flag_harbour_Chania_Crete_Greece.jpg/250px-Flag_harbour_Chania_Crete_Greece.jpg" decoding="async" width="250" height="178" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c5/Flag_harbour_Chania_Crete_Greece.jpg/375px-Flag_harbour_Chania_Crete_Greece.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c5/Flag_harbour_Chania_Crete_Greece.jpg/500px-Flag_harbour_Chania_Crete_Greece.jpg 2x" data-file-width="4290" data-file-height="3048" /></a><figcaption>Pristanišče Hanija z zastavo, Kreta, Grčija</figcaption></figure> <p>Južna obala, vključno s planoto Mesara in gorovjem Asterousia, spada v severnoafriško podnebno območje, kjer uživa veliko več sončnih dni in visokih temperatur skozi vse leto. Tam obrodijo datljeve palme, lastovke pa ostanejo vse leto, namesto da bi se selile v Afriko. Rodovitna regija okoli Ierapetre, na jugovzhodnem kotu otoka, ima celoletno kmetijsko pridelavo, s poletno pridelavo zelenjave in sadja v rastlinjakih skozi zimo.<sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Zahodna Kreta (provinca Hanija) prejme več dežja in tla tam trpijo večjo erozijo v primerjavi z vzhodnim delom Krete.<sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Povprečne letne temperature na južni Kreti dosežejo do 21,0 °C. Kreta drži rekord za najvišje temperature, kar jih je bilo kdaj zabeleženih v Evropi oktobra, novembra, januarja in februarja s postaj Svetovne meteorološke organizacije. Po podatkih Helenske nacionalne meteorološke službe je Južna Kreta deležna največ sonca v Grčiji z več kot 3257 sončnimi urami na leto.<sup id="cite_ref-Climatic_Atlas_of_Greece_21-0" class="reference"><a href="#cite_note-Climatic_Atlas_of_Greece-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Družbena_geografija"><span id="Dru.C5.BEbena_geografija"></span>Družbena geografija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Družbena geografija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družbena geografija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kreta je najbolj naseljen otok v Grčiji z več kot 600.000 prebivalci. Približno 42 % jih živi v glavnih mestih na Kreti, medtem ko jih 45 % živi na podeželju.<sup id="cite_ref-22" class="reference"><a href="#cite_note-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul class="gallery mw-gallery-packed"> <li class="gallerybox" style="width: 220px"> <div class="thumb" style="width: 218px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Chania_harbour.jpg" class="mw-file-description" title="Beneško pristanišče v Haniji"><img alt="Beneško pristanišče v Haniji" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Chania_harbour.jpg/327px-Chania_harbour.jpg" decoding="async" width="218" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Chania_harbour.jpg/491px-Chania_harbour.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Chania_harbour.jpg/655px-Chania_harbour.jpg 2x" data-file-width="1800" data-file-height="1320" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Beneško pristanišče v <a href="/wiki/Hanija" title="Hanija">Haniji</a></div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 215.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 213.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:%CE%95%CE%BD%CE%B5%CF%84%CE%B9%CE%BA%CF%8C_%CE%BB%CE%B9%CE%BC%CE%AC%CE%BD%CE%B9_%CE%A1%CE%B5%CE%B8%CF%8D%CE%BC%CE%BD%CE%BF%CF%85_0301-HDR.jpg" class="mw-file-description" title="Mračni pogled na staro pristanišče Retimno"><img alt="Mračni pogled na staro pristanišče Retimno" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/%CE%95%CE%BD%CE%B5%CF%84%CE%B9%CE%BA%CF%8C_%CE%BB%CE%B9%CE%BC%CE%AC%CE%BD%CE%B9_%CE%A1%CE%B5%CE%B8%CF%8D%CE%BC%CE%BD%CE%BF%CF%85_0301-HDR.jpg/320px-%CE%95%CE%BD%CE%B5%CF%84%CE%B9%CE%BA%CF%8C_%CE%BB%CE%B9%CE%BC%CE%AC%CE%BD%CE%B9_%CE%A1%CE%B5%CE%B8%CF%8D%CE%BC%CE%BD%CE%BF%CF%85_0301-HDR.jpg" decoding="async" width="214" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/%CE%95%CE%BD%CE%B5%CF%84%CE%B9%CE%BA%CF%8C_%CE%BB%CE%B9%CE%BC%CE%AC%CE%BD%CE%B9_%CE%A1%CE%B5%CE%B8%CF%8D%CE%BC%CE%BD%CE%BF%CF%85_0301-HDR.jpg/480px-%CE%95%CE%BD%CE%B5%CF%84%CE%B9%CE%BA%CF%8C_%CE%BB%CE%B9%CE%BC%CE%AC%CE%BD%CE%B9_%CE%A1%CE%B5%CE%B8%CF%8D%CE%BC%CE%BD%CE%BF%CF%85_0301-HDR.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/%CE%95%CE%BD%CE%B5%CF%84%CE%B9%CE%BA%CF%8C_%CE%BB%CE%B9%CE%BC%CE%AC%CE%BD%CE%B9_%CE%A1%CE%B5%CE%B8%CF%8D%CE%BC%CE%BD%CE%BF%CF%85_0301-HDR.jpg/640px-%CE%95%CE%BD%CE%B5%CF%84%CE%B9%CE%BA%CF%8C_%CE%BB%CE%B9%CE%BC%CE%AC%CE%BD%CE%B9_%CE%A1%CE%B5%CE%B8%CF%8D%CE%BC%CE%BD%CE%BF%CF%85_0301-HDR.jpg 2x" data-file-width="3648" data-file-height="2736" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Mračni pogled na staro pristanišče <a href="/wiki/Retimno" class="mw-redirect" title="Retimno">Retimno</a></div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 242px"> <div class="thumb" style="width: 240px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Venetian_Arsenals_in_Heraklion_Crete.jpg" class="mw-file-description" title="Pogled na pristanišče Iraklion"><img alt="Pogled na pristanišče Iraklion" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/95/Venetian_Arsenals_in_Heraklion_Crete.jpg/360px-Venetian_Arsenals_in_Heraklion_Crete.jpg" decoding="async" width="240" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/95/Venetian_Arsenals_in_Heraklion_Crete.jpg/540px-Venetian_Arsenals_in_Heraklion_Crete.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/95/Venetian_Arsenals_in_Heraklion_Crete.jpg/719px-Venetian_Arsenals_in_Heraklion_Crete.jpg 2x" data-file-width="6500" data-file-height="4338" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Pogled na pristanišče <a href="/wiki/Iraklion" title="Iraklion">Iraklion</a></div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 243.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 241.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Agios_Nikolaos_R02.jpg" class="mw-file-description" title="Staro pristanišče Agios Nikolaos"><img alt="Staro pristanišče Agios Nikolaos" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b2/Agios_Nikolaos_R02.jpg/362px-Agios_Nikolaos_R02.jpg" decoding="async" width="242" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b2/Agios_Nikolaos_R02.jpg/542px-Agios_Nikolaos_R02.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b2/Agios_Nikolaos_R02.jpg/723px-Agios_Nikolaos_R02.jpg 2x" data-file-width="3120" data-file-height="2072" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Staro pristanišče <a href="/wiki/Agios_Nikolaos,_Kreta" title="Agios Nikolaos, Kreta">Agios Nikolaos</a></div> </li> </ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Uprava">Uprava</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Uprava" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Uprava"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kreta s svojimi bližnjimi otoki tvori regijo Kreta (<a href="/wiki/Gr%C5%A1ko" class="mw-redirect" title="Grško">grško</a> <span lang="el">Περιφέρεια Κρήτης</span>, <span title="grško besedilo"><i lang="el-Latn">Periféria Krítis</i></span>, <small></small><span class="IPA nowrap" lang="und-Latn-fonipa" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:IPA/Gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Pomoč:IPA/Grščina">[periˈferia<span class="wrap"> </span>ˈkritis]</a></span>), eno od 13 regij Grčije, ki so bile ustanovljene z upravno reformo leta 1987.<sup id="cite_ref-23" class="reference"><a href="#cite_note-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V okviru <i><a href="/w/index.php?title=Kallikratov_program&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kallikratov program (stran ne obstaja)">Kalikratovega programa</a></i> iz leta 2010 so bile pristojnosti in avtoriteta regij na novo opredeljene in razširjene. Regija ima sedež v Iraklionu in je razdeljena na štiri regionalne enote (prefekture pred Kallikratom). Od zahoda proti vzhodu so to: Hanija, Retimno, Iraklion in Lasithi. Te so nadalje razdeljene na 24 občin. </p><p>Od 1. januarja 2011 je regionalni guverner Stavros Arnaoutakis iz Panhelenskega socialističnega gibanja. Prvič je bil izvoljen leta 2010, bil je ponovno izvoljen v letih 2014, 2019 in 2023. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Mesta">Mesta</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Mesta" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Mesta"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Iraklion je največje mesto in <a href="/wiki/Glavno_mesto" title="Glavno mesto">glavno mesto</a> Krete, v katerem živi več kot četrtina prebivalstva otoka. Hanija je bila glavno mesto do leta 1971. Nekatera mesta so: </p> <ul><li><a href="/wiki/Iraklion" title="Iraklion">Iraklion</a> (Iraklion ali Kandia) (144.422 prebivalcev)</li> <li><a href="/wiki/Hanija" title="Hanija">Hanija</a> (Haniá) (88.525 prebivalcev)</li> <li><a href="/wiki/Retimno" class="mw-redirect" title="Retimno">Retimno</a> (34.300 prebivalcev)</li> <li><a href="/wiki/Ierapetra" title="Ierapetra">Ierapetra</a> (23.707 prebivalcev)</li> <li><a href="/wiki/Agios_Nikolaos,_Kreta" title="Agios Nikolaos, Kreta">Agios Nikolaos</a> (20.679 prebivalcev)</li> <li><a href="/wiki/Sitia" title="Sitia">Sitia</a> (14.338 prebivalcev)</li></ul> <ul class="gallery mw-gallery-traditional"> <li class="gallerybox" style="width: 235px"> <div class="thumb" style="width: 230px; height: 190px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Venetian_Fortress_in_Heraklion_Crete_NE_side.jpg" class="mw-file-description" title="Beneška trdnjava v Iraklionu"><img alt="Beneška trdnjava v Iraklionu" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Venetian_Fortress_in_Heraklion_Crete_NE_side.jpg/200px-Venetian_Fortress_in_Heraklion_Crete_NE_side.jpg" decoding="async" width="200" height="108" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Venetian_Fortress_in_Heraklion_Crete_NE_side.jpg/300px-Venetian_Fortress_in_Heraklion_Crete_NE_side.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Venetian_Fortress_in_Heraklion_Crete_NE_side.jpg/400px-Venetian_Fortress_in_Heraklion_Crete_NE_side.jpg 2x" data-file-width="7360" data-file-height="3982" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Beneška trdnjava v Iraklionu</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 235px"> <div class="thumb" style="width: 230px; height: 190px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Kreta_-_Chania_-_Kathedrale_der_drei_M%C3%A4rtyrer.jpg" class="mw-file-description" title="Stolnica v Haniji"><img alt="Stolnica v Haniji" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/38/Kreta_-_Chania_-_Kathedrale_der_drei_M%C3%A4rtyrer.jpg/200px-Kreta_-_Chania_-_Kathedrale_der_drei_M%C3%A4rtyrer.jpg" decoding="async" width="200" height="152" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/38/Kreta_-_Chania_-_Kathedrale_der_drei_M%C3%A4rtyrer.jpg/300px-Kreta_-_Chania_-_Kathedrale_der_drei_M%C3%A4rtyrer.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/38/Kreta_-_Chania_-_Kathedrale_der_drei_M%C3%A4rtyrer.jpg/400px-Kreta_-_Chania_-_Kathedrale_der_drei_M%C3%A4rtyrer.jpg 2x" data-file-width="7282" data-file-height="5548" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Stolnica v Haniji</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 235px"> <div class="thumb" style="width: 230px; height: 190px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Rethymno_Fortezza_Mosque_02.JPG" class="mw-file-description" title="Utrjena mošeja v Retimnu"><img alt="Utrjena mošeja v Retimnu" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Rethymno_Fortezza_Mosque_02.JPG/200px-Rethymno_Fortezza_Mosque_02.JPG" decoding="async" width="200" height="133" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Rethymno_Fortezza_Mosque_02.JPG/300px-Rethymno_Fortezza_Mosque_02.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Rethymno_Fortezza_Mosque_02.JPG/400px-Rethymno_Fortezza_Mosque_02.JPG 2x" data-file-width="6000" data-file-height="4000" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Utrjena mošeja v Retimnu</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 235px"> <div class="thumb" style="width: 230px; height: 190px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Sitia_R01.jpg" class="mw-file-description" title="Beneška trdnjava na vrhu v Sitiji"><img alt="Beneška trdnjava na vrhu v Sitiji" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Sitia_R01.jpg/200px-Sitia_R01.jpg" decoding="async" width="200" height="131" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Sitia_R01.jpg/300px-Sitia_R01.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Sitia_R01.jpg/400px-Sitia_R01.jpg 2x" data-file-width="3080" data-file-height="2022" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Beneška trdnjava na vrhu v Sitiji</div> </li> </ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Demografija">Demografija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Demografija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Demografija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Po uradnih podatkih popisa grškega statističnega urada se je prebivalstvo regije med letoma 2011 in 2021 povečalo za 1343 ljudi, kar je 0,22-odstotno povečanje.<sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Na otoku živi 624.408 prebivalcev, od tega 308.608 moških in 315.800 žensk, kar predstavlja 49,4 % oziroma 50,6 % prebivalstva. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Gospodarstvo">Gospodarstvo</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Gospodarstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Gospodarstvo Krete temelji predvsem na storitvah in turizmu. Vendar ima kmetijstvo tudi pomembno vlogo in Kreta je eden redkih grških otokov, ki se lahko preživi brez turistične industrije.<sup id="cite_ref-25" class="reference"><a href="#cite_note-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Gospodarstvo se je začelo vidno spreminjati v sedemdesetih letih, ko je turizem pridobival na pomenu. Čeprav ostaja poudarek na kmetijstvu in živinoreji, je zaradi podnebja in reliefa otoka upadla proizvodnja in opazna širitev storitvenih dejavnosti (predvsem povezanih s turizmom). Vsi trije sektorji kretskega gospodarstva (kmetijstvo/kmetijstvo, predelava-pakiranje, storitve) so neposredno povezani in soodvisni. Otok ima dohodek na prebivalca veliko višji od grškega povprečja, medtem ko je brezposelnost približno 4 %, kar je ena šestina celotne države. </p><p>Kot v mnogih regijah Grčije so <a href="/wiki/Vinogradni%C5%A1tvo" title="Vinogradništvo">vinogradništvo</a> in oljčni nasadi pomembni; gojijo tudi pomaranče, citrone in avokado. Do nedavnega so veljale omejitve pri uvozu banan v Grčijo, zato so banane na otoku gojili predvsem v rastlinjakih. Mlečni izdelki so pomembni za lokalno gospodarstvo in obstajajo številni posebni siri, kot so mizitra, antotiros in kefalotiri. </p><p>20 % grškega vina pridelajo na Kreti, večinoma v regiji Peza.<sup id="cite_ref-26" class="reference"><a href="#cite_note-26"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Bruto domači proizvod (BDP) regije je leta 2018 znašal 9,4 milijarde EUR, kar je predstavljalo 5,1 % grške gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen glede na kupno moč, je v istem letu znašal 17.800 evrov ali 59 % povprečja EU27. BDP na zaposlenega je znašal 68 % povprečja EU. Kreta je regija v Grčiji s petim najvišjim BDP na prebivalca.<sup id="cite_ref-27" class="reference"><a href="#cite_note-27"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Na otoku so tri <a href="/wiki/Letali%C5%A1%C4%8De" title="Letališče">letališča</a>, ki se nahajajo pri Haniji, Iraklionu in Sitii. Po severni strani Krete poteka <a href="/wiki/Evropska_pot_E75" title="Evropska pot E75">glavna otočna hitra cesta</a>, ostala naselja pa so povezana večinoma z asfaltiranimi regionalnimi cestami. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Turizem">Turizem</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Turizem" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Turizem"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Turistično najbolj obiskani kraji na Kreti so: </p> <ul><li><i><a href="/wiki/Soteska_Samari%C3%A1" title="Soteska Samariá">soteska Samariá</a></i> (z 18 kilometri najdaljša evropska <a href="/wiki/Soteska" title="Soteska">soteska</a>),</li> <li><i><a href="/wiki/Knosos" title="Knosos">Knosos</a></i> (ostanki <a href="/wiki/Minojska_doba" title="Minojska doba">minojske</a> palače),</li> <li><i><a href="/wiki/Matala" title="Matala">Matala</a></i> (ribiška vasica, poznana kot nekdanje prebivališče <a href="/wiki/Hipi" title="Hipi">hipijev</a>),</li> <li><i>Vai</i> (plaža, obdana z gozdom dateljnovih <a href="/wiki/Palma_(razlo%C4%8Ditev)" class="mw-disambig" title="Palma (razločitev)">palm</a>),</li> <li><i>Gortina</i> (ostanki <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">rimske</a> naselbine),</li> <li><i>Moni Toplou</i> (samostan <a href="/w/index.php?title=Gr%C5%A1ka_pravoslavna_cerkev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grška pravoslavna cerkev (stran ne obstaja)">grške pravoslavne cerkve</a>).</li></ul> <ul class="gallery mw-gallery-packed"> <li class="gallerybox" style="width: 166.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 164.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Gortys_R02.jpg" class="mw-file-description" title="Pogled na Gortin"><img alt="Pogled na Gortin" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Gortys_R02.jpg/247px-Gortys_R02.jpg" decoding="async" width="165" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Gortys_R02.jpg/371px-Gortys_R02.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Gortys_R02.jpg/495px-Gortys_R02.jpg 2x" data-file-width="3712" data-file-height="2703" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Pogled na Gortin</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 182px"> <div class="thumb" style="width: 180px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Festos1(js).jpg" class="mw-file-description" title="Arheološko najdišče Fajstos"><img alt="Arheološko najdišče Fajstos" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4d/Festos1%28js%29.jpg/270px-Festos1%28js%29.jpg" decoding="async" width="180" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4d/Festos1%28js%29.jpg/405px-Festos1%28js%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4d/Festos1%28js%29.jpg/540px-Festos1%28js%29.jpg 2x" data-file-width="3888" data-file-height="2592" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Arheološko najdišče <a href="/wiki/Fajstos" title="Fajstos">Fajstos</a></div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 182.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 180.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Knossos_south_propylaeum.jpg" class="mw-file-description" title="Ruševine palače v Knososu"><img alt="Ruševine palače v Knososu" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Knossos_south_propylaeum.jpg/271px-Knossos_south_propylaeum.jpg" decoding="async" width="181" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Knossos_south_propylaeum.jpg/406px-Knossos_south_propylaeum.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Knossos_south_propylaeum.jpg/541px-Knossos_south_propylaeum.jpg 2x" data-file-width="4592" data-file-height="3056" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Ruševine <a href="/wiki/Knosos" title="Knosos">palače v Knososu</a></div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 168.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 166.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Archaeological_Museum_of_Chania.jpg" class="mw-file-description" title="Arheološki muzej Hanija"><img alt="Arheološki muzej Hanija" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Archaeological_Museum_of_Chania.jpg/250px-Archaeological_Museum_of_Chania.jpg" decoding="async" width="167" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Archaeological_Museum_of_Chania.jpg/375px-Archaeological_Museum_of_Chania.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Archaeological_Museum_of_Chania.jpg/500px-Archaeological_Museum_of_Chania.jpg 2x" data-file-width="3456" data-file-height="2487" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Arheološki muzej <a href="/wiki/Hanija" title="Hanija">Hanija</a></div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 82px"> <div class="thumb" style="width: 80px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:AMC_Intern_of_Museum_of_Chania_(Crete)_2.jpg" class="mw-file-description" title="Arheološki muzej Hanija"><img alt="Arheološki muzej Hanija" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/AMC_Intern_of_Museum_of_Chania_%28Crete%29_2.jpg/120px-AMC_Intern_of_Museum_of_Chania_%28Crete%29_2.jpg" decoding="async" width="80" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/AMC_Intern_of_Museum_of_Chania_%28Crete%29_2.jpg/181px-AMC_Intern_of_Museum_of_Chania_%28Crete%29_2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/AMC_Intern_of_Museum_of_Chania_%28Crete%29_2.jpg/241px-AMC_Intern_of_Museum_of_Chania_%28Crete%29_2.jpg 2x" data-file-width="2592" data-file-height="3872" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Arheološki muzej Hanija</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 104.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 102.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Chania_naval_museum.jpg" class="mw-file-description" title="Pomorski muzej na Kreti"><img alt="Pomorski muzej na Kreti" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Chania_naval_museum.jpg/154px-Chania_naval_museum.jpg" decoding="async" width="103" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Chania_naval_museum.jpg/231px-Chania_naval_museum.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Chania_naval_museum.jpg/308px-Chania_naval_museum.jpg 2x" data-file-width="1912" data-file-height="2232" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Pomorski muzej na Kreti</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 148.66666666667px"> <div class="thumb" style="width: 146.66666666667px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Pluto_Serapis_and_Persephone_Isis_Heraklion_museum.jpg" class="mw-file-description" title="Pluton in Perzefona v muzeju v Iraklionu"><img alt="Pluton in Perzefona v muzeju v Iraklionu" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/Pluto_Serapis_and_Persephone_Isis_Heraklion_museum.jpg/220px-Pluto_Serapis_and_Persephone_Isis_Heraklion_museum.jpg" decoding="async" width="147" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/Pluto_Serapis_and_Persephone_Isis_Heraklion_museum.jpg/330px-Pluto_Serapis_and_Persephone_Isis_Heraklion_museum.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/Pluto_Serapis_and_Persephone_Isis_Heraklion_museum.jpg/440px-Pluto_Serapis_and_Persephone_Isis_Heraklion_museum.jpg 2x" data-file-width="3736" data-file-height="3056" /></a></span></div> <div class="gallerytext"><a href="/w/index.php?title=Pluton_(mitologija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pluton (mitologija) (stran ne obstaja)">Pluton</a> in <a href="/wiki/Perzefona" title="Perzefona">Perzefona</a> v muzeju v Iraklionu</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 82px"> <div class="thumb" style="width: 80px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Jars_in_Malia_Crete_the_two.jpg" class="mw-file-description" title="Posoda v Maliji, Kreta"><img alt="Posoda v Maliji, Kreta" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Jars_in_Malia_Crete_the_two.jpg/120px-Jars_in_Malia_Crete_the_two.jpg" decoding="async" width="80" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Jars_in_Malia_Crete_the_two.jpg/180px-Jars_in_Malia_Crete_the_two.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Jars_in_Malia_Crete_the_two.jpg/240px-Jars_in_Malia_Crete_the_two.jpg 2x" data-file-width="4912" data-file-height="7360" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Posoda v <a href="/wiki/Malija,_Kreta" title="Malija, Kreta">Maliji</a>, Kreta</div> </li> </ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Rastlinstvo_in_živalstvo"><span id="Rastlinstvo_in_.C5.BEivalstvo"></span>Rastlinstvo in živalstvo</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Rastlinstvo in živalstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Rastlinstvo in živalstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Rastlinstvo">Rastlinstvo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Rastlinstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Rastlinstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Minojci so prispevali k <a href="/wiki/Kr%C4%8Denje_gozdov" title="Krčenje gozdov">krčenju gozdov</a> na Kreti. V 17. stoletju je prišlo do nadaljnjega krčenja gozdov, »tako da ni bilo več na voljo lokalnih zalog drva«.<sup id="cite_ref-28" class="reference"><a href="#cite_note-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Pogosti divji cvetovi so med drugim: kamilica, marjetica, gladiola, hijacinta, perunika, mak, ciklama in tulipan. Na otoku je več kot 200 različnih vrst divjih <a href="/wiki/Kukavi%C4%8Devke" title="Kukavičevke">orhidej</a> in to vključuje 14 vrst <i>Ophrys cretica</i>.<sup id="cite_ref-flora_29-0" class="reference"><a href="#cite_note-flora-29"><span class="cite-bracket">[</span>29<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kreta ima bogato paleto avtohtonih zelišč, vključno z navadnim žajbljem, rožmarinom, timijanom in origanom. Med redka zelišča sodi endemična kretska ditanija in železovka, <i>Sideritis syriaca</i>, znana kot malotira (Μαλοτήρα). Sorte kaktusov vključujejo užitno opuncijo. Pogosta drevesa na otoku so kostanj, cipresa, hrast, oljka, bor, platana in tamarisk. Drevesa so običajno višja na zahodu otoka, kjer je vode več. </p> <ul class="gallery mw-gallery-traditional"> <li class="gallerybox" style="width: 235px"> <div class="thumb" style="width: 230px; height: 230px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:044_Dracunculus_vulgaris_at_Akrotiri_peninsula,_Crete,_Greece.jpg" class="mw-file-description" title="Kačja lilija(Dracunculus vulgaris)"><img alt="Kačja lilija(Dracunculus vulgaris)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/044_Dracunculus_vulgaris_at_Akrotiri_peninsula%2C_Crete%2C_Greece.jpg/133px-044_Dracunculus_vulgaris_at_Akrotiri_peninsula%2C_Crete%2C_Greece.jpg" decoding="async" width="133" height="200" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/044_Dracunculus_vulgaris_at_Akrotiri_peninsula%2C_Crete%2C_Greece.jpg/200px-044_Dracunculus_vulgaris_at_Akrotiri_peninsula%2C_Crete%2C_Greece.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/044_Dracunculus_vulgaris_at_Akrotiri_peninsula%2C_Crete%2C_Greece.jpg/266px-044_Dracunculus_vulgaris_at_Akrotiri_peninsula%2C_Crete%2C_Greece.jpg 2x" data-file-width="2005" data-file-height="3008" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Kačja lilija(<i>Dracunculus vulgaris</i>)</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 235px"> <div class="thumb" style="width: 230px; height: 230px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Ophrys_cretica-001.jpg" class="mw-file-description" title="Ophrys cretica - Ciprska čebelja orhideja"><img alt="Ophrys cretica - Ciprska čebelja orhideja" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Ophrys_cretica-001.jpg/200px-Ophrys_cretica-001.jpg" decoding="async" width="200" height="133" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Ophrys_cretica-001.jpg/300px-Ophrys_cretica-001.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Ophrys_cretica-001.jpg/400px-Ophrys_cretica-001.jpg 2x" data-file-width="3177" data-file-height="2118" /></a></span></div> <div class="gallerytext"><i><a href="/w/index.php?title=Ophrys_cretica&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ophrys cretica (stran ne obstaja)">Ophrys cretica</a></i> - Ciprska čebelja orhideja</div> </li> </ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Živalstvo"><span id=".C5.BDivalstvo"></span>Živalstvo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Živalstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Živalstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kreta je izolirana od celinske Evrope, Azije in Afrike, kar se odraža v raznolikosti živalstva in rastlinstva. Posledično imata favna in flora Krete veliko namigov za razvoj vrst. Na otoku Kreta v nasprotju z drugimi deli Grčije ni človeku nevarnih živali. Dejansko so stari Grki pomanjkanje velikih sesalcev, kot so medvedi, volkovi, šakali in strupene kače, pripisovali delu <a href="/wiki/Herkul" title="Herkul">Herkula</a> (ki je na Peloponez odnesel živega kretskega bika). Herkul je želel počastiti <a href="/wiki/Zevs" title="Zevs">Zevsov</a> rojstni kraj tako, da je s Krete odstranil vse 'škodljive' in 'strupene' živali. Kasneje so Krečani verjeli, da je otok s svojimi eksorcizmi in blagoslovi očistil nevarnih bitij <a href="/wiki/Sveti_Pavel" title="Sveti Pavel">apostol Pavel</a>, ki je na otoku Kreti živel dve leti. </p><p>Prirodoslovni muzej na Kreti deluje pod vodstvom Univerze na Kreti in dva akvarija – <i>Aquaworld</i> v Hersonissosu in <i>Cretaquarium</i> v Gournesu, prikazujeta morska bitja, ki so običajna v vodah Krete. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Prazgodovinska_favna">Prazgodovinska favna</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Prazgodovinska favna" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prazgodovinska favna"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Pritlikavi sloni, pritlikavi povodni konj, pritlikavi mamuti, pritlikavi jeleni in velikanske sove neleteče so bili doma na pleistocenski Kreti.<sup id="cite_ref-30" class="reference"><a href="#cite_note-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-31" class="reference"><a href="#cite_note-31"><span class="cite-bracket">[</span>31<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njihovi predniki bi lahko prispeli na otok v času mesinske krize slanosti. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Sesalci">Sesalci</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Sesalci" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sesalci"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Sesalci na Kreti so ranljivi <a href="/w/index.php?title=Kri-kri&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kri-kri (stran ne obstaja)">kri-kri</a> (<i>Capra aegagrus cretica</i>), ki ga je mogoče videti v narodnem parku soteske Samaria in na Thodorouju,<sup id="cite_ref-32" class="reference"><a href="#cite_note-32"><span class="cite-bracket">[</span>32<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in na otokih Dia in Agioi Pantes (otočka ob severni obali), kretska divja mačka in kretska bodičasta miška. Drugi kopenski sesalci so podvrste kretske kune, kretske podlasice, kretskega jazbeca, kretske divje mačke, dolgouhega ježa in užitnega polha. </p><p>Kretska rovka, vrsta belozobe rovke, velja za endemično na otoku Kreta, ker je druga vrsta rovke neznana. Je <a href="/wiki/Relikt" class="mw-redirect" title="Relikt">reliktna</a> vrsta rovk <i>Crocidura</i>, katere fosile so našli v pleistocenski dobi. Danes jo je mogoče najti le v visokogorju Krete.<sup id="cite_ref-33" class="reference"><a href="#cite_note-33"><span class="cite-bracket">[</span>33<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Velja za edini preživeli ostanek endemične vrste pleistocenskih sredozemskih otokov. </p><p>Med vrste netopirjev sodijo: Blasiusov podkovnjak, <a href="/wiki/Mali_podkovnjak" title="Mali podkovnjak">mali podkovnjak</a>, <a href="/wiki/Veliki_podkovnjak" title="Veliki podkovnjak">veliki podkovnjak</a>, mali mišouhac, Geoffroyev netopir, <a href="/wiki/Brkati_netopir" title="Brkati netopir">brkati netopir</a>, <a href="/wiki/Belorobi_netopir" title="Belorobi netopir">belorobi netopir</a>, <a href="/wiki/Mali_netopir" title="Mali netopir">mali netopir</a>, <a href="/w/index.php?title=Savijev_netopis&action=edit&redlink=1" class="new" title="Savijev netopis (stran ne obstaja)">Savijev netopis</a>, <a href="/wiki/Pozni_netopir" title="Pozni netopir">pozni netopir</a>, dolgouhi netopir, <a href="/wiki/Dolgokrili_netopir" title="Dolgokrili netopir">dolgokrili netopir</a> in evropski prostorepi netopir.<sup id="cite_ref-icw_34-0" class="reference"><a href="#cite_note-icw-34"><span class="cite-bracket">[</span>34<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul class="gallery mw-gallery-packed"> <li class="gallerybox" style="width: 182px"> <div class="thumb" style="width: 180px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Kri-kri_1.jpg" class="mw-file-description" title="Kri-kri (kretski kozorog) živi v zaščitenih naravnih parkih v soteski Samarije in na otoku Agios Theodoros"><img alt="Kri-kri (kretski kozorog) živi v zaščitenih naravnih parkih v soteski Samarije in na otoku Agios Theodoros" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/Kri-kri_1.jpg/270px-Kri-kri_1.jpg" decoding="async" width="180" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/Kri-kri_1.jpg/405px-Kri-kri_1.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/Kri-kri_1.jpg/540px-Kri-kri_1.jpg 2x" data-file-width="3600" data-file-height="2400" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Kri-kri (kretski kozorog) živi v zaščitenih naravnih parkih v soteski Samarije in na otoku Agios Theodoros</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 162px"> <div class="thumb" style="width: 160px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Male_Cretan_ibex.jpg" class="mw-file-description" title="Samec kretskega kozoroga"><img alt="Samec kretskega kozoroga" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/Male_Cretan_ibex.jpg/240px-Male_Cretan_ibex.jpg" decoding="async" width="160" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/Male_Cretan_ibex.jpg/360px-Male_Cretan_ibex.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/14/Male_Cretan_ibex.jpg/480px-Male_Cretan_ibex.jpg 2x" data-file-width="1200" data-file-height="900" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Samec kretskega kozoroga</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 175.33333333333px"> <div class="thumb" style="width: 173.33333333333px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Kritikos_Lagonikos_02.jpg" class="mw-file-description" title="Kretski hrt ali Kritikos Lagonikos, ena najstarejših evropskih pasem lovskih psov"><img alt="Kretski hrt ali Kritikos Lagonikos, ena najstarejših evropskih pasem lovskih psov" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a6/Kritikos_Lagonikos_02.jpg/260px-Kritikos_Lagonikos_02.jpg" decoding="async" width="174" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a6/Kritikos_Lagonikos_02.jpg/390px-Kritikos_Lagonikos_02.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a6/Kritikos_Lagonikos_02.jpg/520px-Kritikos_Lagonikos_02.jpg 2x" data-file-width="945" data-file-height="654" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Kretski hrt ali <i>Kritikos Lagonikos</i>, ena najstarejših evropskih pasem lovskih psov</div> </li> </ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Ptice">Ptice</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Ptice" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Ptice"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Različne vrste ptic vključujejo orle (lahko jih vidimo v Lasitiju), lastovke (povsod po Kreti poleti in vse leto na jugu otoka), pelikane (ob obali) in navadne žerjave. Kretske gore in soteske so zatočišča za ogroženega jastreba. Med vrste ptic sodijo: <a href="/wiki/Planinski_orel" title="Planinski orel">planinski orel</a>, <a href="/wiki/Kragulji_orel" title="Kragulji orel">kragulji orel</a>, <a href="/wiki/Brkati_ser" title="Brkati ser">brkati ser</a>, <a href="/wiki/Beloglavi_jastreb" title="Beloglavi jastreb">beloglavi jastreb</a>, <a href="/wiki/Sredozemski_sokol" title="Sredozemski sokol">sredozemski sokol</a>, <a href="/wiki/Sokol_selec" title="Sokol selec">sokol selec</a>, <a href="/wiki/Ju%C5%BEni_sokol" title="Južni sokol">južni sokol</a>, <a href="/wiki/Postovka" title="Postovka">postovka</a>, <a href="/wiki/Lesna_sova" title="Lesna sova">Lesna sova</a>, <a href="/wiki/%C4%8Cuk" title="Čuk">čuk</a>, <a href="/wiki/Siva_vrana" title="Siva vrana">siva vrana</a>, <a href="/wiki/Planinska_kavka" title="Planinska kavka">planinska kavka</a>, rdečekljuna vrana, in <a href="/wiki/Smrdokavra" title="Smrdokavra">smrdokavra</a>. Populacija beloglavih jastrebov na Kreti je največja otoška vrsta na svetu in je sestavljena iz večine populacije beloglavih jastrebov v Grčiji.<sup id="cite_ref-35" class="reference"><a href="#cite_note-35"><span class="cite-bracket">[</span>35<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Plazilci_in_dvoživke"><span id="Plazilci_in_dvo.C5.BEivke"></span>Plazilci in dvoživke</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Plazilci in dvoživke" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Plazilci in dvoživke"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Želve je mogoče videti po celem otoku. Pod skalami se lahko najdejo kače. Krastače in žabe se razkrijejo, ko dežuje. </p><p>Plazilci vključujejo egejskega stenskega kuščarja (<i>Podarcis erhardii</i>), balkansko zeleno kuščarico (<i>Lacerta trilineata</i>), navadnega kameleona (<i>Chamaeleo chamaeleon</i>), skinka <i>Chalcides ocellatus</i>, kačjeokega skinka (<i>Ablepharus</i>), stenskega gekona (<i>Tarentola mauritanica</i>), sredozemskega hišnega gekona (<i>Hemidactylus turcicus</i>), Kotschyjevega gekona (<i>Mediodactylus kotschyi</i>), grško želvo (<i>Testudo graeca</i>) in kaspijsko želvo (<i>Mauremys caspica</i>). </p><p>Na otoku živijo štiri vrste kač, ki človeku niso nevarne. Štiri vrste vključujejo leopardjo kačo (lokalno znano kot <i>Ochendra</i>), balkansko bičasto kačo (lokalno imenovano <i>Dendrogallia</i>), kockasto kačo (v grščini imenovano <i>Nerofido</i>) in edina strupena kača je nočna mačja kača, ki se je razvila tako, da zagotavlja šibek strup na zadnji strani ust, ki paralizira gekone in majhne kuščarje, in ni nevaren za ljudi. </p><p>Morske želve so <a href="/w/index.php?title=Orja%C5%A1ka_%C4%8Drepaha&action=edit&redlink=1" class="new" title="Orjaška črepaha (stran ne obstaja)">orjaška črepaha</a> in <a href="/wiki/Glavata_kareta" title="Glavata kareta">glavata kareta</a>, ki sta obe ogroženi vrsti. Želva kareta gnezdi in se izleže na plažah na severni obali okoli Retimna in Hanije ter na plažah na južni obali ob zalivu Mesara.<sup id="cite_ref-turtle_36-0" class="reference"><a href="#cite_note-turtle-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Dvoživke so <a href="/wiki/Zelena_krasta%C4%8Da" title="Zelena krastača">zelena krastača</a>, volovska žaba (vnesena), <a href="/wiki/Zelena_rega" title="Zelena rega">zelena rega</a> in kretska močvirska žaba (<i>Pelophylax cretensis</i>) (endemična).<sup id="cite_ref-37" class="reference"><a href="#cite_note-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Členonožci"><span id=".C4.8Clenono.C5.BEci"></span>Členonožci</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Členonožci" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Členonožci"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Cikade, lokalno znane kot <i>Tzitzikia</i>, oddajajo značilen ponavljajoč zvok <i>tzi tzi</i>, ki v vročih poletnih dneh postane glasnejši in pogostejši. Vrste metuljev vključujejo metulja lastovičnega repka. Vrste moljev vključujejo molja kolibrija. Obstaja več vrst škorpijonov, kot je <i>Euscorpius carpathicus</i>, katerih strup na splošno ni močnejši od ugriza komarja. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Raki_in_mehkužci"><span id="Raki_in_mehku.C5.BEci"></span>Raki in mehkužci</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Raki in mehkužci" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Raki in mehkužci"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Rečni raki vključujejo polzemeljskega raka <i>Potamon potamios</i>. Užitni polži so zelo razširjeni in se lahko zberejo na stotine in čakajo na padavine, da jih oživijo. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Morsko_življenje"><span id="Morsko_.C5.BEivljenje"></span>Morsko življenje</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Morsko življenje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Morsko življenje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Loggerhead_sea_turtle.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Loggerhead_sea_turtle.jpg/250px-Loggerhead_sea_turtle.jpg" decoding="async" width="250" height="166" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Loggerhead_sea_turtle.jpg/375px-Loggerhead_sea_turtle.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Loggerhead_sea_turtle.jpg/500px-Loggerhead_sea_turtle.jpg 2x" data-file-width="3008" data-file-height="2000" /></a><figcaption>Morska želva kareta gnezdi in se izleže ob plažah Retimna in Hanije ter v zalivu Mesara</figcaption></figure> <p>Poleg kopenskih sesalcev so morja okoli Krete bogata z velikimi morskimi sesalci. Ogrožena <a href="/wiki/Sredozemska_medvedjica" title="Sredozemska medvedjica">sredozemska medvedjica</a> živi na skoraj vseh obalah države. Območje južno od Krete, znano kot Grško brezno, gosti kite, <a href="/wiki/Kit_glava%C4%8D" title="Kit glavač">kita glavača</a>, <a href="/wiki/Delfini" title="Delfini">delfine</a> in pliskavke. Minojske freske, ki prikazujejo delfine v Kraljičinem megaronu v Knososu, kažejo, da so se Minojci dobro zavedali in slavili ta bitja. Lignji, hobotnice, morske želve in morski psi kladivarji živijo ali potujejo ob obali. </p><p>Nekatere izmed rib v vodah okoli Krete so: <i>Scorpaenidae</i>, <a href="/wiki/Kirnja" title="Kirnja">kirnja</a>, ustnače, morski bič (<i>Dasyatis pastinaca</i>), navadni ožigalkar, rjava raža, črni bik (<i>Gobius niger</i>), cepavec (<i>Xyrichtys novacula</i>), zvezdar, pisanica (<i>Serranus scriba</i>) in druge. </p><p><i>Cretaquarium</i> in <i>Aquaworld Aquarium</i> sta dva od treh akvarijev v Grčiji. Sta v Gournesu oziroma Hersonisosu.<sup id="cite_ref-38" class="reference"><a href="#cite_note-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-scot_39-0" class="reference"><a href="#cite_note-scot-39"><span class="cite-bracket">[</span>39<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Okoljsko_zaščitena_območja"><span id="Okoljsko_za.C5.A1.C4.8Ditena_obmo.C4.8Dja"></span>Okoljsko zaščitena območja</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Okoljsko zaščitena območja" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Okoljsko zaščitena območja"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Okoljsko zaščitena območja so otok Elafonisi na obali jugozahodne Krete, palmov gozd Vai na vzhodni Kreti in Dionysades (oboje v občini Sitia, Lasithi). Vai ima palmovo plažo in je največji naravni palmov gozd v Evropi. Otok Chrysi, 15 kilometrov južno od Ierapetre, ima največji naravno gojeni gozd <i>Juniperus macrocarpa</i> v Evropi. Soteska Samaria je svetovni rezervat biosfere, soteska Rihtis pa je zaščitena zaradi svoje krajinske raznolikosti. Tudi Sitia UNESCO Global Geopark, dodan leta 2015 v UNESCO Geoparks, se nahaja na najbolj vzhodnem robu Krete. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovina">Zgodovina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:AMI_-_Stierrhyton.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/AMI_-_Stierrhyton.jpg/250px-AMI_-_Stierrhyton.jpg" decoding="async" width="250" height="333" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/AMI_-_Stierrhyton.jpg/375px-AMI_-_Stierrhyton.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/AMI_-_Stierrhyton.jpg/500px-AMI_-_Stierrhyton.jpg 2x" data-file-width="1920" data-file-height="2560" /></a><figcaption>Minojski riton v obliki bika, Arheološki muzej Iraklion</figcaption></figure> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Minoan_fresco_depicting_a_bull_leaping_scene,_found_in_Knossos,_1600-1400_BC,_Heraklion_Archaeological_Museum,_Crete_(30547636456).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Minoan_fresco_depicting_a_bull_leaping_scene%2C_found_in_Knossos%2C_1600-1400_BC%2C_Heraklion_Archaeological_Museum%2C_Crete_%2830547636456%29.jpg/250px-Minoan_fresco_depicting_a_bull_leaping_scene%2C_found_in_Knossos%2C_1600-1400_BC%2C_Heraklion_Archaeological_Museum%2C_Crete_%2830547636456%29.jpg" decoding="async" width="250" height="127" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Minoan_fresco_depicting_a_bull_leaping_scene%2C_found_in_Knossos%2C_1600-1400_BC%2C_Heraklion_Archaeological_Museum%2C_Crete_%2830547636456%29.jpg/375px-Minoan_fresco_depicting_a_bull_leaping_scene%2C_found_in_Knossos%2C_1600-1400_BC%2C_Heraklion_Archaeological_Museum%2C_Crete_%2830547636456%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Minoan_fresco_depicting_a_bull_leaping_scene%2C_found_in_Knossos%2C_1600-1400_BC%2C_Heraklion_Archaeological_Museum%2C_Crete_%2830547636456%29.jpg/500px-Minoan_fresco_depicting_a_bull_leaping_scene%2C_found_in_Knossos%2C_1600-1400_BC%2C_Heraklion_Archaeological_Museum%2C_Crete_%2830547636456%29.jpg 2x" data-file-width="4408" data-file-height="2231" /></a><figcaption>Minojska freska iz Knososa, Arheološki muzej Iraklion</figcaption></figure> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Knossos_Westbastion_05.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Knossos_Westbastion_05.jpg/250px-Knossos_Westbastion_05.jpg" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Knossos_Westbastion_05.jpg/375px-Knossos_Westbastion_05.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Knossos_Westbastion_05.jpg/500px-Knossos_Westbastion_05.jpg 2x" data-file-width="4548" data-file-height="3413" /></a><figcaption>Minojska palača v Knososu</figcaption></figure> <p>V kasnejših obdobjih <a href="/wiki/Neolitik" title="Neolitik">neolitika</a> in <a href="/wiki/Bronasta_doba" title="Bronasta doba">bronaste dobe</a>, pod Minojci, je imela Kreta visoko razvito, pismeno civilizacijo. Vladale so mu različne starogrške entitete, <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">Rimsko cesarstvo</a>, <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinsko cesarstvo</a>, <a href="/wiki/Kretski_emirat" title="Kretski emirat">Kretski emirat</a>, <a href="/wiki/Bene%C5%A1ka_republika" title="Beneška republika">Beneška republika</a> in <a href="/wiki/Osmansko_cesarstvo" title="Osmansko cesarstvo">Osmansko cesarstvo</a>. Po kratkem obdobju neodvisnosti (1897–1913) pod začasno kretsko vlado se je pridružila <a href="/wiki/Kraljevina_Gr%C4%8Dija" title="Kraljevina Grčija">Kraljevini Grčiji</a>. Med drugo svetovno vojno ga je okupirala nacistična Nemčija. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prazgodovina">Prazgodovina</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Prazgodovina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prazgodovina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kamnita orodja kažejo, da so arhaični ljudje morda obiskali Kreto že pred 130.000 leti, vendar ni dokazov o stalni poselitvi otoka vse do neolitika, okoli 7000 pr. n. št..<sup id="cite_ref-40" class="reference"><a href="#cite_note-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Naselbine iz keramičnega neolitika v 7. tisočletju pred našim štetjem so uporabljale govedo, ovce, koze, prašiče in pse ter udomačene žitarice in stročnice; starodavni <a href="/wiki/Knosos" title="Knosos">Knosos</a> je bil mesto enega od teh večjih neolitskih (nato kasneje minojskih) najdišč.<sup id="cite_ref-41" class="reference"><a href="#cite_note-41"><span class="cite-bracket">[</span>41<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Druge neolitske naselbine so tiste v Kephali, Magasi in Trapezi. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Minojska_civilizacija">Minojska civilizacija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Minojska civilizacija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Minojska civilizacija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Minojska_doba" title="Minojska doba">Minojska doba</a>.</i></div></dd></dl> <p>Med bronasto dobo je bila Kreta središče minojske civilizacije, znana po svoji umetnosti, pisnih sistemih, kot je <a href="/wiki/Linearna_pisava_A" title="Linearna pisava A">linear A</a>, in po svojih ogromnih stavbnih kompleksih, vključno s palačo v Knososu. Njeno gospodarstvo je imelo koristi od trgovske mreže po večjem delu Sredozemlja, minojski kulturni vpliv pa se je razširil na Ciper, Kanaan in Egipt. Nekateri učenjaki domnevajo, da imajo legende, kot je tista o <a href="/wiki/Minotaver" title="Minotaver">minotavru</a>, zgodovinsko podlago v minojskih časih. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Mikenska_civilizacija">Mikenska civilizacija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Mikenska civilizacija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Mikenska civilizacija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Mikenska_doba" title="Mikenska doba">Mikenska doba</a>.</i></div></dd></dl> <p>Leta 1420 pred našim štetjem je minojsko civilizacijo prevzela mikenska civilizacija iz celinske Grčije. Najstarejši vzorci pisave v grškem jeziku, kot jih je identificiral Michael Ventris, je arhiv [[Linearna pisava B|linearne B}} iz Knososa, datiran približno v 1425–1375 pr. n. št..<sup id="cite_ref-42" class="reference"><a href="#cite_note-42"><span class="cite-bracket">[</span>42<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Arhaično_in_klasično_obdobje"><span id="Arhai.C4.8Dno_in_klasi.C4.8Dno_obdobje"></span>Arhaično in klasično obdobje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=29" title="Uredi razdelek: Arhaično in klasično obdobje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=29" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Arhaično in klasično obdobje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Po propadu bronaste dobe so Kreto naselili novi valovi Grkov s celine. V <a href="/wiki/Arhai%C4%8Dna_Gr%C4%8Dija" title="Arhaična Grčija">arhaičnem</a> obdobju se je razvilo več mestnih držav. Stik s celinsko Grčijo je bil omejen, grško zgodovinopisje pa kaže malo zanimanja za Kreto, zato je malo literarnih virov. </p><p>Med 6. in 4. stoletjem pred našim štetjem je bila Kreta sorazmerno brez vojskovanja. Gortinski zakonik (5. stoletje pr. n. št.) je dokaz, kako je kodificirano civilno pravo vzpostavilo ravnovesje med plemiško močjo in državljanskimi pravicami. </p><p>V poznem 4. stoletju pred našim štetjem je aristokratski red začel propadati zaradi endemičnih notranjih spopadov med elito, gospodarstvo Krete pa so oslabile dolgotrajne vojne med mestnimi državami. V 3. stoletju pred našim štetjem so Gortin, Kidonia (Hanija), Litos in Polirhenia izpodbijali primat starodavnega Knososa. </p><p>Medtem ko so mesta še naprej plenila drug drugega, so v svoje spore povabila celinske sile, kot sta <a href="/wiki/Makedonija_(kraljestvo)" title="Makedonija (kraljestvo)">Makedonija</a> in njeni tekmeci <a href="/wiki/Rodos" title="Rodos">Rodos</a> ter <a href="/wiki/Ptolemajsko_kraljestvo" title="Ptolemajsko kraljestvo">Ptolemajski Egipt</a>. Leta 220 pr. n. št. je otok mučila vojna med dvema nasprotujočima si koalicijama mest. Posledično je makedonski kralj Filip V. pridobil <a href="/wiki/Hegemonija" title="Hegemonija">hegemonijo</a> nad Kreto, ki je trajala do konca kretske vojne (205–200 pr. n. št.), ko so Rodošani nasprotovali vzponu Makedonije in so se Rimljani začeli vmešavati v kretske zadeve. </p><p>V 2. stoletju pred našim štetjem je Ierapitna (Ierapetra) pridobila prevlado na vzhodni Kreti. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Rimska_vladavina">Rimska vladavina</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=30" title="Uredi razdelek: Rimska vladavina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=30" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Rimska vladavina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Kreta_in_Cirenajka_(rimska_provinca)" title="Kreta in Cirenajka (rimska provinca)">Kreta in Cirenajka (rimska provinca)</a>.</i></div></dd></dl> <p>Kreta je bila vpletena v <a href="/wiki/Mitridatske_vojne" title="Mitridatske vojne">Mitridatske vojne</a>, ko je sprva odbila napad rimskega generala Marka Antonija Kretika leta 71 pr. n. št. Kljub temu je kmalu sledila divja triletna kampanja pod vodstvom Kvinta Cecilija Metela, opremljenega s tremi legijami. Kreto je Rim osvojil leta 69 pr. n. št., zaradi česar je Metel dobil naziv <i>Creticus</i>. Gortin je postal glavno mesto otoka, Kreta pa je postala rimska provinca, skupaj s Cirenajko, ki se je imenovala <i>Creta et Cyrenaica</i>. Arheološki ostanki kažejo, da je bila Kreta pod rimsko vladavino priča razcvetu in povečani povezanosti z drugimi deli cesarstva.<sup id="cite_ref-43" class="reference"><a href="#cite_note-43"><span class="cite-bracket">[</span>43<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V 2. stoletju našega štetja so se vsaj tri mesta na Kreti (Litos, Gortin, Hierapitna) pridružila Panhellenionu, ligi grških mest, ki jo je ustanovil cesar Hadrijan. Ko je Dioklecijan ponovno razdelil cesarstvo, je bila Kreta skupaj s Cirenajko uvrščena pod škofijo Mezije, kasneje pa je <a href="/wiki/Konstantin_I._Veliki" title="Konstantin I. Veliki">Konstantin I. Veliki</a> pod škofijo Makedonije. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Bizantinsko_cesarstvo_–_prvo_obdobje"><span id="Bizantinsko_cesarstvo_.E2.80.93_prvo_obdobje"></span>Bizantinsko cesarstvo – prvo obdobje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=31" title="Uredi razdelek: Bizantinsko cesarstvo – prvo obdobje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=31" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Bizantinsko cesarstvo – prvo obdobje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Crete_MoniArkadiou1_tango7174.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Crete_MoniArkadiou1_tango7174.jpg/250px-Crete_MoniArkadiou1_tango7174.jpg" decoding="async" width="250" height="119" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Crete_MoniArkadiou1_tango7174.jpg/375px-Crete_MoniArkadiou1_tango7174.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a1/Crete_MoniArkadiou1_tango7174.jpg/500px-Crete_MoniArkadiou1_tango7174.jpg 2x" data-file-width="1260" data-file-height="600" /></a><figcaption>Samostan Arkadi</figcaption></figure> <p>Kreta je bila ločena od Cirenajke ok. leta 297. Ostala je provinca znotraj vzhodne polovice Rimskega cesarstva, običajno imenovanega Vzhodno rimsko (Bizantinsko) cesarstvo, potem ko je Konstantin leta 330 ustanovil drugo prestolnico v <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Konstantinoplu</a>. Leta 467 so Kreto napadli <a href="/wiki/Vandali" title="Vandali">Vandali</a>, velika <a href="/wiki/Potres" title="Potres">potresa</a> leta 365 in 415, vpad <a href="/wiki/Slovani" title="Slovani">Slovanov</a> leta 623, arabski vpadi leta 654 in 670 ter ponovno v 8. stol. Okoli leta 732 je cesar <a href="/wiki/Leon_III._Izavrijec" title="Leon III. Izavrijec">Leon III. Izavrijec</a> otok prenesel iz jurisdikcije papeža v jurisdikcijo carigrajskega patriarhata.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEGregoryKazhdan1991546_44-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEGregoryKazhdan1991546-44"><span class="cite-bracket">[</span>44<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Arabska_vladavina">Arabska vladavina</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=32" title="Uredi razdelek: Arabska vladavina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=32" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Arabska vladavina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Kretski_emirat" title="Kretski emirat">Kretski emirat</a>.</i></div></dd></dl> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:The_Cretan_Saracens_defeat_the_Byzantines_under_Damianos.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/The_Cretan_Saracens_defeat_the_Byzantines_under_Damianos.jpg/250px-The_Cretan_Saracens_defeat_the_Byzantines_under_Damianos.jpg" decoding="async" width="250" height="124" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/The_Cretan_Saracens_defeat_the_Byzantines_under_Damianos.jpg/375px-The_Cretan_Saracens_defeat_the_Byzantines_under_Damianos.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/The_Cretan_Saracens_defeat_the_Byzantines_under_Damianos.jpg/500px-The_Cretan_Saracens_defeat_the_Byzantines_under_Damianos.jpg 2x" data-file-width="1448" data-file-height="721" /></a><figcaption>Bizantinci so pod poveljstvom Damijana napadli Kreto, vendar so jih premagali Saraceni, ok.828, kot ga je upodobil <a href="/wiki/Ivan_Skilica" title="Ivan Skilica">Ivan Skilica</a></figcaption></figure> <p>V 820-ih, po 900 letih kot rimski otok, so Kreto zavzeli andaluzijski <a href="/wiki/Muladi" title="Muladi">Muladi</a> pod vodstvom <a href="/wiki/Omar_I._Kretski" title="Omar I. Kretski">Abu Hafsa</a>,<sup id="cite_ref-Iberia_45-0" class="reference"><a href="#cite_note-Iberia-45"><span class="cite-bracket">[</span>45<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> ki je ustanovil <a href="/wiki/Kretski_emirat" title="Kretski emirat">Kretski emirat</a>. Bizantinci so leta 842 in 843 pod Teoktistosom začeli pohod, ki je zavzel večino otoka. Nadaljnji bizantinski pohodi leta 911 in 949 so bili neuspešni. Leta 960–61 je pohod <a href="/wiki/Nikefor_II._Fokas" title="Nikefor II. Fokas">Nikeforja Fokasa</a> vrnil Kreto v Bizantinsko cesarstvo po stoletju in pol arabskega nadzora. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Bizantinsko_cesarstvo_–_drugo_obdobje"><span id="Bizantinsko_cesarstvo_.E2.80.93_drugo_obdobje"></span>Bizantinsko cesarstvo – drugo obdobje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=33" title="Uredi razdelek: Bizantinsko cesarstvo – drugo obdobje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=33" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Bizantinsko cesarstvo – drugo obdobje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Leta 961 je Nikefor II. Fokas po izgonu Arabcev vrnil otok pod bizantinsko oblast.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEPanagiotakis1987XVI_46-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEPanagiotakis1987XVI-46"><span class="cite-bracket">[</span>46<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Izvedena so bila obsežna prizadevanja za spreobrnitev prebivalstva, ki sta jih vodila Ioannis Xenos in Nikon Pokornik.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEGregoryKazhdan1991545–546_47-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEGregoryKazhdan1991545–546-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-FOOTNOTETreadgold1997495_48-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTETreadgold1997495-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ponovna osvojitev Krete je bila velik dosežek za Bizantince, saj je obnovila bizantinski nadzor nad Egejskim primorjem in zmanjšala grožnjo saracenskih piratov, ki jim je Kreta predstavljala oporišče za operacije. </p><p>Leta 1204 je <a href="/wiki/%C4%8Cetrta_kri%C5%BEarska_vojna" title="Četrta križarska vojna">četrta križarska vojna</a> zavzela in oplenila cesarsko prestolnico Konstantinopel. Kreta je bila prvotno podeljena vodilnemu križarju Bonifaciju Montferratskemu pri razdelitvi plena, ki je sledila. Vendar je Bonifacij svojo pravico prodal <a href="/wiki/Bene%C5%A1ka_republika" title="Beneška republika">Beneški republiki</a>, katere sile so predstavljale večino križarske vojne. Beneški tekmec <a href="/wiki/Genovska_republika" title="Genovska republika">Genovska republika</a> je takoj zavzela otok in šele leta 1212 so Benetke zagotovile Kreto kot kolonijo. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Beneška_oblast"><span id="Bene.C5.A1ka_oblast"></span>Beneška oblast</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=34" title="Uredi razdelek: Beneška oblast" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=34" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Beneška oblast"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:I_Creta_-_Buondelmonti_Cristoforo_-_1420.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/66/I_Creta_-_Buondelmonti_Cristoforo_-_1420.jpg/250px-I_Creta_-_Buondelmonti_Cristoforo_-_1420.jpg" decoding="async" width="250" height="338" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/66/I_Creta_-_Buondelmonti_Cristoforo_-_1420.jpg/375px-I_Creta_-_Buondelmonti_Cristoforo_-_1420.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/66/I_Creta_-_Buondelmonti_Cristoforo_-_1420.jpg/500px-I_Creta_-_Buondelmonti_Cristoforo_-_1420.jpg 2x" data-file-width="583" data-file-height="788" /></a><figcaption>Buondelmontijev zemljevid iz 15. stoletja</figcaption></figure> <p>Od leta 1212, v času beneške vladavine, ki je trajala več kot štiri stoletja, je otok zajela <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesansa</a>, kar je razvidno iz umetniških del iz tega obdobja. Znan kot kretska šola ali postbizantinska umetnost, je med zadnjimi cvetovi umetniških tradicij propadlega cesarstva. To je vključevalo slikarja <a href="/wiki/El_Greco" title="El Greco">El Greca</a> in pisatelje Nicholasa Kalliakisa (1645–1707), Georgiosa Kalafatisa (profesorja) (ok. 1652–1720), Andreasa Musalusa (ok. 1665–1721) in Vitsentzosa Kornarosa.<sup id="cite_ref-49" class="reference"><a href="#cite_note-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-Boehm,_Eric_H._1995_755_50-0" class="reference"><a href="#cite_note-Boehm,_Eric_H._1995_755-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-Accademia_nazionale_dei_Lincei_1977_429_51-0" class="reference"><a href="#cite_note-Accademia_nazionale_dei_Lincei_1977_429-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Frangokastello_R03.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/02/Frangokastello_R03.jpg/250px-Frangokastello_R03.jpg" decoding="async" width="250" height="152" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/02/Frangokastello_R03.jpg/375px-Frangokastello_R03.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/02/Frangokastello_R03.jpg/500px-Frangokastello_R03.jpg 2x" data-file-width="3776" data-file-height="2292" /></a><figcaption>Frangokastello so zgradili Benečani v letih 1371–74</figcaption></figure> <p>Pod vladavino katoliških Benečanov je mesto Candia veljalo za najbolje utrjeno mesto v vzhodnem Sredozemlju.<sup id="cite_ref-Greene_52-0" class="reference"><a href="#cite_note-Greene-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tri glavne utrdbe so bile Gramvousa, Spinalonga in Fortezza v Retimnonu. Druge utrdbe so trdnjava Kazarma v Sitiji in Frangokastello v Sfakiji. </p><p>Leta 1492 so se na otok naselili <a href="/wiki/Judje" title="Judje">Judje</a>, izgnani iz Španije.<sup id="cite_ref-53" class="reference"><a href="#cite_note-53"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V letih 1574–77 je bila Kreta pod vladavino Giacoma Foscarinija kot generalnega providurja, Sindaceja in inkvizitorja. Glede na Starrov članek iz leta 1942 je bila vladavina Giacoma Foscarinija temna doba za Jude in Grke. Pod njegovo vladavino so morali nekatoličani plačevati visoke davke brez dodatkov. Leta 1627 je bilo v mestu Candia 800 Judov, približno sedem odstotkov mestnega prebivalstva. Marco Foscarini je bil v tem času beneški dož. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Osmanska_vladavina">Osmanska vladavina</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=35" title="Uredi razdelek: Osmanska vladavina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=35" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Osmanska vladavina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Vue_du_siege_de_Candie_en_1669.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3d/Vue_du_siege_de_Candie_en_1669.jpg/250px-Vue_du_siege_de_Candie_en_1669.jpg" decoding="async" width="250" height="126" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3d/Vue_du_siege_de_Candie_en_1669.jpg/375px-Vue_du_siege_de_Candie_en_1669.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3d/Vue_du_siege_de_Candie_en_1669.jpg/500px-Vue_du_siege_de_Candie_en_1669.jpg 2x" data-file-width="1153" data-file-height="582" /></a><figcaption>Obleganje Kandije, ki velja za eno najdaljših obleganj v zgodovini, je trajalo od leta 1648 do 1669</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:A-3-37-68-Crete.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cc/A-3-37-68-Crete.jpg/250px-A-3-37-68-Crete.jpg" decoding="async" width="250" height="185" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cc/A-3-37-68-Crete.jpg/375px-A-3-37-68-Crete.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cc/A-3-37-68-Crete.jpg/500px-A-3-37-68-Crete.jpg 2x" data-file-width="3000" data-file-height="2217" /></a><figcaption>Nicolas Sanson, Kreta leta 1651</figcaption></figure> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Crete_-_ethnic_map,_1861.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Crete_-_ethnic_map%2C_1861.jpg/250px-Crete_-_ethnic_map%2C_1861.jpg" decoding="async" width="250" height="99" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Crete_-_ethnic_map%2C_1861.jpg/375px-Crete_-_ethnic_map%2C_1861.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Crete_-_ethnic_map%2C_1861.jpg/500px-Crete_-_ethnic_map%2C_1861.jpg 2x" data-file-width="1380" data-file-height="548" /></a><figcaption>Etnična sestava otoka leta 1861 <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column"><span class="legend-color" style="display:inline-block; width:1.5em; height:1.5em; margin:1px 0; border:1px solid black; background-color: #4b8ab2; color:black; font-size:100%; text-align:center;"> </span> pravoslavni Grki</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column"><span class="legend-color" style="display:inline-block; width:1.5em; height:1.5em; margin:1px 0; border:1px solid black; background-color: #b43a3e; color:black; font-size:100%; text-align:center;"> </span>  Kretski muslimani/turki</div></figcaption></figure> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Mosqu%C3%A9e_Kara_Musa_Pasha.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Mosqu%C3%A9e_Kara_Musa_Pasha.JPG/250px-Mosqu%C3%A9e_Kara_Musa_Pasha.JPG" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Mosqu%C3%A9e_Kara_Musa_Pasha.JPG/375px-Mosqu%C3%A9e_Kara_Musa_Pasha.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Mosqu%C3%A9e_Kara_Musa_Pasha.JPG/500px-Mosqu%C3%A9e_Kara_Musa_Pasha.JPG 2x" data-file-width="4320" data-file-height="3240" /></a><figcaption>Mošeja Kara Musa Paša, Retimno</figcaption></figure> <p>Osmani so leta 1669 po obleganju Kandije osvojili Kreto (<i>Girit Eyâleti</i>). Številni grški Krečani so po osmansko-beneških vojnah zbežali v druge regije Beneške republike, nekateri so celo uspevali, kot je družina Simone Stratigo (okoli 1733 – okoli 1824), ki se je leta 1669 preselila s Krete v Dalmacijo.<sup id="cite_ref-Carlo_Capra,_Franco_Della_Peruta,_Fernando_Mazzocca_2002_pp.200_54-0" class="reference"><a href="#cite_note-Carlo_Capra,_Franco_Della_Peruta,_Fernando_Mazzocca_2002_pp.200-54"><span class="cite-bracket">[</span>54<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Islamska prisotnost na otoku je bila poleg vmesne arabske okupacije utrjena z osmanskim osvajanjem. Večina kretskih muslimanov je bilo lokalnih grških spreobrnjencev, ki so govorili kretsko grščino, vendar so v otoškem političnem kontekstu 19. stoletja krščansko prebivalstvo nanje začeli gledati kot na Turke. Sodobne ocene se razlikujejo, toda na predvečer <a href="/wiki/Gr%C5%A1ka_osamosvojitvena_vojna" title="Grška osamosvojitvena vojna">grške vojne za neodvisnost</a> (1830) je bilo morda kar 45 % prebivalcev otoka muslimanov. Številni sufijski redovi so bili razširjeni po vsem otoku, najbolj razširjen je bil bektaški red, ki je imel vsaj pet <i><a href="/wiki/Tekija_(verska_zgradba)" title="Tekija (verska zgradba)">tekij</a></i>. Številni kretski Turki so zaradi nemirov pobegnili s Krete in se naselili v Turčiji, na Rodosu, v Siriji, Libiji in drugod. Do leta 1900 je bilo 11 % prebivalstva muslimanov. Tisti, ki so ostali, so bili leta 1924 preseljeni med Grčijo in Turčijo.<sup id="cite_ref-55" class="reference"><a href="#cite_note-55"><span class="cite-bracket">[</span>55<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Med veliko nočjo leta 1770 je Daskalogiannis, ladjar iz Sfakie, ki mu je Orlovova flota obljubila podporo, ki ni nikoli prispela, sprožil upor proti osmanski oblasti na Kreti. Daskalogiannis se je na koncu predal osmanskim oblastem. Danes se letališče v Haniji imenuje po njem. </p><p>Med grško vojno za neodvisnost je sultan <a href="/wiki/Mahmud_II." title="Mahmud II.">Mahmud II.</a> podelil oblast nad Kreto egiptovskemu vladarju Mohamedu Ali Paši v zameno za njegovo vojaško podporo. Kreta je bila nato izpuščena iz nove grške države, ustanovljene v skladu z Londonskim protokolom iz leta 1830. Njena uprava s strani Muhammada Alija je bila potrjena s konvencijo iz Kütahye iz leta 1833, vendar je bila neposredna osmanska oblast ponovno vzpostavljena z Londonsko konvencijo z dne 3. julija 1840. </p><p>Iraklion je bil obdan z visokim <a href="/wiki/Obzidje" title="Obzidje">obzidjem</a> in <a href="/wiki/Bastijon" title="Bastijon">bastijoni</a> ter se do 17. stoletja razširil proti zahodu in jugu. Najbolj razkošno območje mesta je bil severovzhodni kvadrant, kjer se je zbirala elita. Mesto je pod vladavino Osmanov dobilo drugo ime, »zapuščeno mesto«. Urbanistična politika, ki so jo Osmani uporabili za Kandijo, je bila dvostranski pristop. Prva so bila verska darila. Zaradi tega je osmanska elita prispevala k izgradnji in obnovi porušenega mesta. Druga metoda je bila povečanje števila prebivalstva in mestnih prihodkov s prodajo mestnih posesti. Po besedah Molly Greene (2001) je bilo med osmansko vladavino veliko zapisov o transakcijah z nepremičninami. V zapuščenem mestu so manjšine dobile enake pravice pri nakupu posesti. Kristjani in Judje so lahko kupovali in prodajali tudi na trgu nepremičnin. </p><p>Kretski upor 1866–1869 ali Velika kretska revolucija (grško <span lang="el">Κρητική Επανάσταση του 1866</span>) je bil triletni upor proti osmanski oblasti, tretji in največji v nizu uporov med koncem grške vojne za neodvisnost leta 1830 in ustanovitev neodvisne Kretske države leta 1898. Poseben dogodek, ki je sprožil močan odziv v liberalnih krogih zahodne Evrope, je bil <i>Arkadijev holokavst</i>. Dogodek se je zgodil novembra 1866, ko je velika osmanska vojska oblegala <a href="/wiki/Samostan_Arkadiu" title="Samostan Arkadiu">samostan Arkadiu</a>, ki je služil kot sedež upora. Poleg njegovih 259 branilcev se je v samostan zateklo preko 700 žena in otrok. Po nekaj dneh težkih bojev so Osmani vdrli v samostan. Takrat je opat samostana zažgal smodnik, ki je bil shranjen v samostanskih trezorjih, kar je povzročilo smrt večine upornikov ter tam zatečenih žensk in otrok. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kretska_država_1898–1908"><span id="Kretska_dr.C5.BEava_1898.E2.80.931908"></span>Kretska država 1898–1908</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=36" title="Uredi razdelek: Kretska država 1898–1908" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=36" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kretska država 1898–1908"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Revolutionnaires_therissos.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Revolutionnaires_therissos.jpg/250px-Revolutionnaires_therissos.jpg" decoding="async" width="250" height="191" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Revolutionnaires_therissos.jpg/375px-Revolutionnaires_therissos.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Revolutionnaires_therissos.jpg/500px-Revolutionnaires_therissos.jpg 2x" data-file-width="580" data-file-height="443" /></a><figcaption>Revolucionarji v Theriso</figcaption></figure> <p>Po ponavljajočih se uporih v letih 1841, 1858, 1889, 1895 in 1897 s strani Krečanov, ki so se želeli pridružiti Grčiji, so se velike sile odločile vzpostaviti red in februarja 1897 poslale čete. Na otoku so bile nato garnizone iz Velike Britanije, Francije, Italije in Rusije; Nemčija in Avstro-Ogrska sta se umaknili izpod okupacije v začetku leta 1898. V tem obdobju je Kreto upravljal odbor admiralov iz preostalih štirih sil. Marca 1898 so velesile z nenaklonjenim soglasjem sultana odredile, da bo otok v bližnji prihodnosti dobil avtonomijo pod osmanskim <a href="/wiki/Suzerenstvo" title="Suzerenstvo">suzerenstvom</a>.<sup id="cite_ref-56" class="reference"><a href="#cite_note-56"><span class="cite-bracket">[</span>56<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Septembra 1898 je pokol v Kandiji v mestu Kandija, današnjem Iraklionu, pustil več kot 500 kretskih kristjanov in 14 britanskih vojakov mrtvih v rokah muslimanskih neregularnih sil. Posledično so admirali ukazali izgon vseh osmanskih vojakov in upraviteljev z otoka, kar je bilo na koncu končano do začetka novembra. Odločitev o podelitvi avtonomije otoku je bila uveljavljena in imenovan je bil visoki komisar, grški princ Jurij, ki je svojo funkcijo prevzel decembra 1898.<sup id="cite_ref-Holland_57-0" class="reference"><a href="#cite_note-Holland-57"><span class="cite-bracket">[</span>57<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Zastavo Kretske države so izbrale sile, pri čemer je bela zvezda predstavljala otomansko suverenost nad otokom. </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_Cretan_State.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/Flag_of_Cretan_State.svg/150px-Flag_of_Cretan_State.svg.png" decoding="async" width="150" height="100" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/Flag_of_Cretan_State.svg/225px-Flag_of_Cretan_State.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/Flag_of_Cretan_State.svg/300px-Flag_of_Cretan_State.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="800" /></a><figcaption>Zastava Kretske države</figcaption></figure> <p>Leta 1905 so nesoglasja med princem Jurijem in ministrom <a href="/wiki/Elefterios_Venizelos" title="Elefterios Venizelos">Elefteriosom Venizelosom</a> glede vprašanja <i><a href="/w/index.php?title=Enosis&action=edit&redlink=1" class="new" title="Enosis (stran ne obstaja)">enosis</a></i> (združitev z Grčijo), kot je prinčev avtokratski slog vladanja, povzročila upor Theriso, eden od voditeljev je bil Elefterios Venizelos. </p><p>Princ Jurij je odstopil s položaja visokega komisarja in leta 1906 ga je zamenjal Alexandros Zaimis, nekdanji grški premier. Leta 1908 so kretski namestniki, ki so izkoristili domače nemire v Turčiji in čas, ko je Zaimis odšel z otoka, enostransko razglasili zvezo z Grčijo. </p><p>Z izbruhom <a href="/wiki/Prva_balkanska_vojna" title="Prva balkanska vojna">prve balkanske vojne</a> je grška vlada razglasila, da je Kreta zdaj grško ozemlje. To je bilo mednarodno priznano šele 1. decembra 1913. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Druga_svetovna_vojna">Druga svetovna vojna</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=37" title="Uredi razdelek: Druga svetovna vojna" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=37" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Druga svetovna vojna"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Bundesarchiv_Bild_141-0864,_Kreta,_Landung_von_Fallschirmj%C3%A4gern.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4e/Bundesarchiv_Bild_141-0864%2C_Kreta%2C_Landung_von_Fallschirmj%C3%A4gern.jpg/250px-Bundesarchiv_Bild_141-0864%2C_Kreta%2C_Landung_von_Fallschirmj%C3%A4gern.jpg" decoding="async" width="250" height="155" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4e/Bundesarchiv_Bild_141-0864%2C_Kreta%2C_Landung_von_Fallschirmj%C3%A4gern.jpg/375px-Bundesarchiv_Bild_141-0864%2C_Kreta%2C_Landung_von_Fallschirmj%C3%A4gern.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4e/Bundesarchiv_Bild_141-0864%2C_Kreta%2C_Landung_von_Fallschirmj%C3%A4gern.jpg/500px-Bundesarchiv_Bild_141-0864%2C_Kreta%2C_Landung_von_Fallschirmj%C3%A4gern.jpg 2x" data-file-width="798" data-file-height="496" /></a><figcaption>Nemški padalci, ki se med bitko za Kreto izkrcajo na Kreti</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Kandanos_Mahnmal.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Kandanos_Mahnmal.jpg/250px-Kandanos_Mahnmal.jpg" decoding="async" width="250" height="161" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Kandanos_Mahnmal.jpg/375px-Kandanos_Mahnmal.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/51/Kandanos_Mahnmal.jpg/500px-Kandanos_Mahnmal.jpg 2x" data-file-width="1863" data-file-height="1200" /></a><figcaption>Vojni spomenik v Kandanosu</figcaption></figure> <p>Med <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">drugo svetovno vojno</a> je bil otok maja 1941 prizorišče bitke za Kreto. Prva 11-dnevna bitka je bila krvava in pustila več kot 11.000 ubitih ali ranjenih vojakov in civilistov. Zaradi ostrega odpora zavezniških sil in civilnih kretskih domačinov so invazijske sile utrpele velike izgube in <a href="/wiki/Adolf_Hitler" title="Adolf Hitler">Adolf Hitler</a> je prepovedal nadaljnje obsežne padalske operacije do konca vojne. </p><p>Med prvo in kasnejšo okupacijo so nemški strelski vodi redno usmrtili moške civiliste v maščevanje za smrt nemških vojakov; civiliste so naključno zbirali v lokalnih vaseh za množične poboje, kot na primer pri pokolu v Kondomariju in pokolu v Viannosu. Dvema nemškima generaloma so kasneje sodili in usmrtili zaradi njune vloge pri umoru 3000 prebivalcev otoka.<sup id="cite_ref-58" class="reference"><a href="#cite_note-58"><span class="cite-bracket">[</span>58<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Po propadu front drugod po Evropi so nemške sile oktobra 1944 evakuirale večji del Krete, tako da je območje, vključno s Hanijo, ostalo pod okupacijo. Naslednje leto, dan po <a href="/wiki/Dan_zmage_v_Evropi" title="Dan zmage v Evropi">dnevu VE</a>, so se preostali Nemci pod poveljstvom generalmajorja Hansa-Georga Benthacka v Knososu predali britanskemu generalmajorju Colinu Callanderju.<sup id="cite_ref-59" class="reference"><a href="#cite_note-59"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Državljanska_vojna"><span id="Dr.C5.BEavljanska_vojna"></span>Državljanska vojna</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=38" title="Uredi razdelek: Državljanska vojna" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=38" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Državljanska vojna"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Po <i>Dekemvriani</i> v Atenah so bili kretski levičarji tarča desničarske paravojaške organizacije National Organisation of Rethymno (EOR), ki je januarja 1945 izvajala napade na vasi Koksare in Melampes ter Retimno. Ti napadi niso eskalirali v upor polnega obsega, kot so to storili na grški celini in kretski ELAS ni predal svojega orožja po pogodbi v Varkizi. Nelagodno premirje se je ohranilo do leta 1947 z vrsto aretacij pomembnih komunistov v Haniji in Iraklionu. Spodbujena z ukazi osrednje organizacije v Atenah je KKE sprožila upor na Kreti; ki označuje začetek grške državljanske vojne na otoku. Na vzhodni Kreti se je grška demokratična vojska (DSE) trudila vzpostaviti svojo prisotnost v Diktiju in <a href="/wiki/Gora_Ida_(Kreta)" title="Gora Ida (Kreta)">Psiloritesu</a>. 1. julija 1947 je 55 preživelih borcev DSE padlo v zasedo južno od Psiloritesa, nekaj preživelih članov enote se je uspelo pridružiti ostalim DSE v Lefka Ori.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEMargaritis2006441–447_60-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEMargaritis2006441–447-60"><span class="cite-bracket">[</span>60<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Regija Lefka Ori na zahodu je ponujala ugodnejše pogoje za upor DSE. Poleti 1947 je DSE napadel in oropal letališče Maleme in avtomobilsko skladišče v Hrisopigiju. Njeno število je naraslo na približno 300 borcev. Naraščanje števila DSE skupaj z izpadom pridelka na otoku je povzročilo resne logistične težave za upornike. Komunisti so se zatekli k lovljenju živine in zaplembam pridelka, kar je problem rešilo le začasno. Jeseni 1947 je grška vlada ponudila velikodušne pogoje amnestije kretskim borcem DSE in gorskim banditom, od katerih so se mnogi odločili opustiti oborožen boj ali prebegniti k nacionalistom. 4. julija 1948 so vladne enote sprožile obsežno ofenzivo na sotesko Samariá. Veliko vojakov DSE je bilo ubitih v bojih, medtem ko so preživeli razpadli v majhne oborožene skupine. Oktobra 1948 je bil v zasedi ubit sekretar kretske KKE Giorgos Tsitilos. Do naslednjega meseca je v Lefka Oriju ostalo aktivnih le še 34 borcev DSE. Upor na Kreti je postopoma usahnil, zadnji dve vztrajni strani sta se predali leta 1974, 25 let po koncu vojne v celinski Grčiji.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEMargaritis2006447–452_61-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEMargaritis2006447–452-61"><span class="cite-bracket">[</span>61<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Glej_tudi">Glej tudi</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=39" title="Uredi razdelek: Glej tudi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=39" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glej tudi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li><a href="/wiki/Minojski_izbruh" title="Minojski izbruh">Minojski izbruh</a></li> <li><a href="/wiki/Santorini" title="Santorini">Santorini</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=40" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=40" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00096/default/table?lang=en">»Population on 1 January by NUTS 2 region«</a>. <i>Statistics Eurostat</i>. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210121060511/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00096/default/table?lang=en">Arhivirano</a> iz spletišča dne 21. januarja 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Statistics+Eurostat&rft.atitle=Population+on+1+January+by+NUTS+2+region&rft_id=https%3A%2F%2Fec.europa.eu%2Feurostat%2Fdatabrowser%2Fview%2Ftgs00096%2Fdefault%2Ftable%3Flang%3Den&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text">Stephanie Lynn Budin, <i>The Ancient Greeks: An Introduction</i> (New York: Oxford UP, 2004), 42.</span> </li> <li id="cite_note-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-3">↑</a></span> <span class="reference-text">O. Dickinson, <i>The Aegean Bronze Age</i> (Cambridge, UK: Cambridge UP, 1994), 241–244.</span> </li> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text">Found on the <a href="/w/index.php?title=Pylos&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pylos (stran ne obstaja)">PY</a> An 128 tablet.</span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text">Found on the <a href="/w/index.php?title=PY_Ta_641&action=edit&redlink=1" class="new" title="PY Ta 641 (stran ne obstaja)">PY Ta 641</a> and PY Ta 709 tablets.</span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.palaeolexicon.com/ShowWord.aspx?Id=16779">»The Linear B word <i>ke-re-si-ji</i>«</a>. <i>Palaeolexicon</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Palaeolexicon&rft.atitle=The+Linear+B+word+ke-re-si-ji&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.palaeolexicon.com%2FShowWord.aspx%3FId%3D16779&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-7">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0057:entry=*krh/s"><span title="starogrško (do 1453) besedilo"><span lang="grc">Κρής</span></span></a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0057:entry=krhsi/ai"><span title="starogrško (do 1453) besedilo"><span lang="grc">Κρήσιος s.v. κρησίαι</span></span></a>. Liddell, Henry George; Scott, Robert; <i><a href="/w/index.php?title=A_Greek%E2%80%93English_Lexicon&action=edit&redlink=1" class="new" title="A Greek–English Lexicon (stran ne obstaja)">A Greek–English Lexicon</a></i> at <a href="/w/index.php?title=Perseus_Project&action=edit&redlink=1" class="new" title="Perseus Project (stran ne obstaja)">Perseus Project</a>.</span> </li> <li id="cite_note-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-8">↑</a></span> <span class="reference-text">Book 14, line 199; Henry George Liddell, Robert Scott, <i>A Greek–English Lexicon</i></span> </li> <li id="cite_note-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-9">↑</a></span> <span class="reference-text">Edwin L. Brown, "Linear A on Trojan Spindlewhorls, Luvian-Based ϜΑΝΑΞ at Cnossus", in <i>Qui miscuit utile dulci: Festschrift Essays for Paul Lachlan MacKendrick</i>, eds. Gareth Schmeling & Jon D. Mikalson (Wauconda, Ill.: Bolchazy-Carducci, 1998), 62.</span> </li> <li id="cite_note-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-10">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.daynight.gr/kriti/krhth-etymologia-onomatos/">»Τι σημαίνει το όνομα "Κρήτη" τελικά και γιατί ονομάστηκε έτσι το νησί μας;«</a>. <i>Daynight.gr</i> (v grščini). 8. december 2018. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210714201715/https://www.daynight.gr/kriti/krhth-etymologia-onomatos/">Arhivirano</a> iz spletišča dne 14. julija 2021<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 14. julija 2021</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Daynight.gr&rft.atitle=%CE%A4%CE%B9+%CF%83%CE%B7%CE%BC%CE%B1%CE%AF%CE%BD%CE%B5%CE%B9+%CF%84%CE%BF+%CF%8C%CE%BD%CE%BF%CE%BC%CE%B1+%22%CE%9A%CF%81%CE%AE%CF%84%CE%B7%22+%CF%84%CE%B5%CE%BB%CE%B9%CE%BA%CE%AC+%CE%BA%CE%B1%CE%B9+%CE%B3%CE%B9%CE%B1%CF%84%CE%AF+%CE%BF%CE%BD%CE%BF%CE%BC%CE%AC%CF%83%CF%84%CE%B7%CE%BA%CE%B5+%CE%AD%CF%84%CF%83%CE%B9+%CF%84%CE%BF+%CE%BD%CE%B7%CF%83%CE%AF+%CE%BC%CE%B1%CF%82%3B&rft.date=2018-12-08&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.daynight.gr%2Fkriti%2Fkrhth-etymologia-onomatos%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-11">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFΛελάκης2008" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Λελάκης, Γεώργιος (2008). <i>Αιγαίο-ετυμολογίες νήσων</i> (v grščini).</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=%CE%91%CE%B9%CE%B3%CE%B1%CE%AF%CE%BF-%CE%B5%CF%84%CF%85%CE%BC%CE%BF%CE%BB%CE%BF%CE%B3%CE%AF%CE%B5%CF%82+%CE%BD%CE%AE%CF%83%CF%89%CE%BD&rft.date=2008&rft.aulast=%CE%9B%CE%B5%CE%BB%CE%AC%CE%BA%CE%B7%CF%82&rft.aufirst=%CE%93%CE%B5%CF%8E%CF%81%CE%B3%CE%B9%CE%BF%CF%82&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-12">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKalantzis2019" class="citation book cs1">Kalantzis, Konstantinos (2019). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20191216181203/http://www.iupress.indiana.edu/product_info.php?products_id=809810"><i>Tradition in the Frame: Photography, Power, and Imagination in Sfakia, Crete</i></a>. Indiana University Press. str. 23–58. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-253-03713-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-253-03713-8"><bdi>978-0-253-03713-8</bdi></a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.iupress.indiana.edu/product_info.php?products_id=809810">prvotnega spletišča</a> dne 16. decembra 2019<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 2. oktobra 2019</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Tradition+in+the+Frame%3A+Photography%2C+Power%2C+and+Imagination+in+Sfakia%2C+Crete&rft.pages=23-58&rft.pub=Indiana+University+Press&rft.date=2019&rft.isbn=978-0-253-03713-8&rft.aulast=Kalantzis&rft.aufirst=Konstantinos&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.iupress.indiana.edu%2Fproduct_info.php%3Fproducts_id%3D809810&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150425235509/http://www.cretanbeaches.com/Gorges/Lassithi-gorges/kato-zakros-gorge-deads-gorge/">»Gorge of the Dead«</a>. Cretanbeaches.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.cretanbeaches.com/Gorges/Lassithi-gorges/kato-zakros-gorge-deads-gorge/">prvotnega spletišča</a> dne 25. aprila 2015<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 13. septembra 2012</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Gorge+of+the+Dead&rft.pub=Cretanbeaches.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.cretanbeaches.com%2FGorges%2FLassithi-gorges%2Fkato-zakros-gorge-deads-gorge%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-14">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.today/20120731062158/http://www.cretanbeaches.com/en/gorges-of-crete/gorges-in-lassithi-prefecture/641-richtis-gorge.html">»Richtis gorge«</a>. Cretanbeaches.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.cretanbeaches.com/en/gorges-of-crete/gorges-in-lassithi-prefecture/641-richtis-gorge.html">prvotnega spletišča</a> dne 31. julija 2012<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 13. septembra 2012</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Richtis+gorge&rft.pub=Cretanbeaches.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.cretanbeaches.com%2Fen%2Fgorges-of-crete%2Fgorges-in-lassithi-prefecture%2F641-richtis-gorge.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-15">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://candia.wordpress.com/photos/photo-2010/richtis-gorge-april-2010/">»Richtis beach and gorge«</a>. Candia.wordpress.com. 20. april 2010<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 13. septembra 2012</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Richtis+beach+and+gorge&rft.pub=Candia.wordpress.com&rft.date=2010-04-20&rft_id=http%3A%2F%2Fcandia.wordpress.com%2Fphotos%2Fphoto-2010%2Frichtis-gorge-april-2010%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-16">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20181012185413/http://www.worldreviewer.com/travel-guides/canyon/richtis-gorge-and-waterfall/61078/">»Richtis gorge and waterfall«</a>. Worldreviewer.com. 25. februar 2011. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.worldreviewer.com/travel-guides/canyon/richtis-gorge-and-waterfall/61078/">prvotnega spletišča</a> dne 12. oktobra 2018<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 13. septembra 2012</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Richtis+gorge+and+waterfall&rft.pub=Worldreviewer.com&rft.date=2011-02-25&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.worldreviewer.com%2Ftravel-guides%2Fcanyon%2Frichtis-gorge-and-waterfall%2F61078%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-17">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.crete.tournet.gr/index.php?option=com_content&view=article&id=1155&lang=en">Photos of Agia Lake</a> Crete TOURnet.</span> </li> <li id="cite_note-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-18">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.aghiosnikolaos.eu/index.php?option=com_content&view=article&id=24&Itemid=35">Lake Voulismeni</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110720152021/http://www.aghiosnikolaos.eu/index.php?option=com_content&view=article&id=24&Itemid=35">Arhivirano</a> 20 July 2011 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. aghiosnikolaos.eu</span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRackhamMoody1996" class="citation book cs1">Rackham, O; Moody, J (1996). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=k4dHmA9jq4wC"><i>The Making of the Cretan Landscape</i></a>. Manchester University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780719036477" title="Posebno:ViriKnjig/9780719036477"><bdi>9780719036477</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Making+of+the+Cretan+Landscape&rft.pub=Manchester+University+Press&rft.date=1996&rft.isbn=9780719036477&rft.aulast=Rackham&rft.aufirst=O&rft.au=Moody%2C+J&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3Dk4dHmA9jq4wC&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPanagosChristosCristianoIoannis2014" class="citation journal cs1">Panagos, Panagos; Christos, Karydas; Cristiano, Ballabio; Ioannis, Gitas (2014). »Seasonal monitoring of soil erosion at regional scale: An application of the G2 model in Crete focusing on agricultural land uses«. <i>International Journal of Applied Earth Observation and Geoinformation</i>. <b>27</b>: 147–155. <a href="/wiki/Bibcode_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Bibcode (identifikator)">Bibcode</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2014IJAEO..27..147P">2014IJAEO..27..147P</a>. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1016%2Fj.jag.2013.09.012">10.1016/j.jag.2013.09.012</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=International+Journal+of+Applied+Earth+Observation+and+Geoinformation&rft.atitle=Seasonal+monitoring+of+soil+erosion+at+regional+scale%3A+An+application+of+the+G2+model+in+Crete+focusing+on+agricultural+land+uses&rft.volume=27&rft.pages=147-155&rft.date=2014&rft_id=info%3Adoi%2F10.1016%2Fj.jag.2013.09.012&rft_id=info%3Abibcode%2F2014IJAEO..27..147P&rft.aulast=Panagos&rft.aufirst=Panagos&rft.au=Christos%2C+Karydas&rft.au=Cristiano%2C+Ballabio&rft.au=Ioannis%2C+Gitas&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Climatic_Atlas_of_Greece-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Climatic_Atlas_of_Greece_21-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://climatlas.hnms.gr/sdi/">»Climatic Atlas of Greece«</a>. Hellenic National Meteorological Service<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 4. avgusta 2022</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Climatic+Atlas+of+Greece&rft.pub=Hellenic+National+Meteorological+Service&rft_id=http%3A%2F%2Fclimatlas.hnms.gr%2Fsdi%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-22">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=KVYFI9NzLz0C&pg=PA43">Crete, p.44</a>, by Victoria Kyriakopoulos.</span> </li> <li id="cite_note-23"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-23">↑</a></span> <span class="reference-text">Π.Δ. 51/87 "Καθορισμός των Περιφερειών της Χώρας για το σχεδιασμό κ.λ.π. της Περιφερειακής Ανάπτυξης" (<i>Determination of the Regions of the Country for the planning etc. of the development of the Region</i>, <a href="/w/index.php?title=Efimeris_tis_Kyverniseos&action=edit&redlink=1" class="new" title="Efimeris tis Kyverniseos (stran ne obstaja)">ΦΕΚ</a> A 26/06.03.1987</span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20230330170115/https://www.statistics.gr/el/2021-census-res-pop-results">»Μόνιμος Πληθυσμός - ELSTAT«</a>. <i>www.statistics.gr</i>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.statistics.gr/el/2021-census-res-pop-results">prvotnega spletišča</a> dne 30. marca 2023<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 30. marca 2023</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.statistics.gr&rft.atitle=%CE%9C%CF%8C%CE%BD%CE%B9%CE%BC%CE%BF%CF%82+%CE%A0%CE%BB%CE%B7%CE%B8%CF%85%CF%83%CE%BC%CF%8C%CF%82+-+ELSTAT&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.statistics.gr%2Fel%2F2021-census-res-pop-results&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-25"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-25">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=z3vxvYOZkj4C&pg=PR11">The rough guide to Crete, Introduction, p. ix</a> by J. Fisher and G. Garvey.</span> </li> <li id="cite_note-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-26">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.crete.org.uk">»Crete information«</a>. <i>Crete</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Crete&rft.atitle=Crete+information&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.crete.org.uk&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-27">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/10474907/1-05032020-AP-EN.pdf/81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58">»Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018«</a>. <i>Eurostat</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Eurostat&rft.atitle=Regional+GDP+per+capita+ranged+from+30%25+to+263%25+of+the+EU+average+in+2018&rft_id=https%3A%2F%2Fec.europa.eu%2Feurostat%2Fdocuments%2F2995521%2F10474907%2F1-05032020-AP-EN.pdf%2F81807e19-e4c8-2e53-c98a-933f5bf30f58&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-28"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-28">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSands2005" class="citation book cs1">Sands, Roger (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=UO1DAI60IQEC&q=crete+deforestation&pg=PA27"><i>Forestry in a Global Context</i></a>. str. 27. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780851990897" title="Posebno:ViriKnjig/9780851990897"><bdi>9780851990897</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 24. septembra 2019</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Forestry+in+a+Global+Context&rft.pages=27&rft.date=2005&rft.isbn=9780851990897&rft.aulast=Sands&rft.aufirst=Roger&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DUO1DAI60IQEC%26q%3Dcrete%2Bdeforestation%26pg%3DPA27&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-flora-29"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-flora_29-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=KVYFI9NzLz0C&pg=PA68">Crete p.68</a> by Victoria Kyriakopoulos</span> </li> <li id="cite_note-30"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-30">↑</a></span> <span class="reference-text">Van der Geer, A.A.E., Dermitzakis, M., De Vos, J., 2006. Crete before the Cretans: the reign of dwarfs. Pharos 13, 121–132. Athens: Netherlands Institute.<a rel="nofollow" class="external text" href="http://users.uoa.gr/~geeraae/publications/2006-Pharos-Crete.pdf">PDF</a></span> </li> <li id="cite_note-31"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-31">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://singleparentsonholiday.co.uk/crete-10-fun-facts-and-interesting-insights/">»Crete: 10 Fun Facts and Interesting Insights«</a>. 7. april 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Crete%3A+10+Fun+Facts+and+Interesting+Insights&rft.date=2019-04-07&rft_id=https%3A%2F%2Fsingleparentsonholiday.co.uk%2Fcrete-10-fun-facts-and-interesting-insights%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-32"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-32">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFΑναρτήθηκε_από_admin" class="citation web cs1">Αναρτήθηκε από admin. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://to-pio.blogspot.gr/2011/11/blog-post_22.html">»ΤΟΠΙΟ: Θοδωρού, η άγνωστη νησίδα του Βενετικού ναυτικού οχυρού, των κρι-κρι και η απαγόρευση προσέγγισης«</a>. To-pio.blogspot.gr<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 26. marca 2013</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=%CE%A4%CE%9F%CE%A0%CE%99%CE%9F%3A+%CE%98%CE%BF%CE%B4%CF%89%CF%81%CE%BF%CF%8D%2C+%CE%B7+%CE%AC%CE%B3%CE%BD%CF%89%CF%83%CF%84%CE%B7+%CE%BD%CE%B7%CF%83%CE%AF%CE%B4%CE%B1+%CF%84%CE%BF%CF%85+%CE%92%CE%B5%CE%BD%CE%B5%CF%84%CE%B9%CE%BA%CE%BF%CF%8D+%CE%BD%CE%B1%CF%85%CF%84%CE%B9%CE%BA%CE%BF%CF%8D+%CE%BF%CF%87%CF%85%CF%81%CE%BF%CF%8D%2C+%CF%84%CF%89%CE%BD+%CE%BA%CF%81%CE%B9-%CE%BA%CF%81%CE%B9+%CE%BA%CE%B1%CE%B9+%CE%B7+%CE%B1%CF%80%CE%B1%CE%B3%CF%8C%CF%81%CE%B5%CF%85%CF%83%CE%B7+%CF%80%CF%81%CE%BF%CF%83%CE%AD%CE%B3%CE%B3%CE%B9%CF%83%CE%B7%CF%82&rft.pub=To-pio.blogspot.gr&rft.au=%CE%91%CE%BD%CE%B1%CF%81%CF%84%CE%AE%CE%B8%CE%B7%CE%BA%CE%B5+%CE%B1%CF%80%CF%8C+admin&rft_id=http%3A%2F%2Fto-pio.blogspot.gr%2F2011%2F11%2Fblog-post_22.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-33"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-33">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=Y4J0Hzo0o4gC&pg=PA43"><i>Atlas of terrestrial mammals of the Ionian and Aegean islands</i></a>. De Gruyter. 30. oktober 2012. str. 43. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9783110254587" title="Posebno:ViriKnjig/9783110254587"><bdi>9783110254587</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Atlas+of+terrestrial+mammals+of+the+Ionian+and+Aegean+islands&rft.pages=43&rft.pub=De+Gruyter&rft.date=2012-10-30&rft.isbn=9783110254587&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DY4J0Hzo0o4gC%26pg%3DPA43&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-icw-34"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-icw_34-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.intocrete.net/features/wildlife.asp">Wildlife on Crete</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20231003150811/https://www.intocrete.net/features/wildlife.asp">Arhivirano</a> 2023-10-03 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. IntoCrete.com</span> </li> <li id="cite_note-35"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-35">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFXirouchakisMylonas2005" class="citation journal cs1">Xirouchakis, Stavros M.; Mylonas, Moysis (<span dir="ltr">december 2005</span>). »Status and structure of the griffon vulture (Gyps fulvus) population in Crete«. <i>European Journal of Wildlife Research</i>. <b>51</b> (4): 223–231. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1007%2Fs10344-005-0101-4">10.1007/s10344-005-0101-4</a>. <a href="/wiki/S2CID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="S2CID (identifikator)">S2CID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://api.semanticscholar.org/CorpusID:24900498">24900498</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=European+Journal+of+Wildlife+Research&rft.atitle=Status+and+structure+of+the+griffon+vulture+%28Gyps+fulvus%29+population+in+Crete&rft.volume=51&rft.issue=4&rft.pages=223-231&rft.date=2005-12&rft_id=info%3Adoi%2F10.1007%2Fs10344-005-0101-4&rft_id=https%3A%2F%2Fapi.semanticscholar.org%2FCorpusID%3A24900498%23id-name%3DS2CID&rft.aulast=Xirouchakis&rft.aufirst=Stavros+M.&rft.au=Mylonas%2C+Moysis&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span><span class="cs1-maint citation-comment"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_%C4%8Dasopis" title="Predloga:Navedi časopis">navedi časopis</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-turtle-36"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-turtle_36-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=KVYFI9NzLz0C&pg=PA68">Crete p. 69</a>, by Victoria Kyriakopoulos</span> </li> <li id="cite_note-37"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-37">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDufresnes,_C.2019" class="citation book cs1">Dufresnes, C. (2019). <i>Amphibians of Europe, North Africa and the Middle East: A Photographic Guide</i>. Bloomsbury Publishing. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-4729-4137-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-4729-4137-4"><bdi>978-1-4729-4137-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Amphibians+of+Europe%2C+North+Africa+and+the+Middle+East%3A+A+Photographic+Guide&rft.pub=Bloomsbury+Publishing&rft.date=2019&rft.isbn=978-1-4729-4137-4&rft.au=Dufresnes%2C+C.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-38"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-38">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.cretaquarium.gr/indexen.php">Cretaquarium</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110626193821/http://www.cretaquarium.gr/indexen.php">Arhivirano</a> 26 June 2011 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. Cretaquarium.gr</span> </li> <li id="cite_note-scot-39"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-scot_39-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britsincrete.net/john_mclaren_aquaworld.html">Great Britons in Crete, John Bryce McLaren</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110319012949/http://www.britsincrete.net/john_mclaren_aquaworld.html">Arhivirano</a> 19 March 2011 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. BritsinCrete.net</span> </li> <li id="cite_note-40"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-40">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDay2018" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Day, Jo (2018), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://link.springer.com/10.1007/978-3-319-51726-1_1434-2">»Crete, Archaeology of«</a>, <i>Encyclopedia of Global Archaeology</i> (v angleščini), Cham: Springer International Publishing, str. 1–18, <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1007%2F978-3-319-51726-1_1434-2">10.1007/978-3-319-51726-1_1434-2</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-3-319-51726-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-3-319-51726-1"><bdi>978-3-319-51726-1</bdi></a><span class="reference-accessdate">, pridobljeno 8. maja 2023</span></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Crete%2C+Archaeology+of&rft.btitle=Encyclopedia+of+Global+Archaeology&rft.place=Cham&rft.pages=1-18&rft.pub=Springer+International+Publishing&rft.date=2018&rft_id=info%3Adoi%2F10.1007%2F978-3-319-51726-1_1434-2&rft.isbn=978-3-319-51726-1&rft.aulast=Day&rft.aufirst=Jo&rft_id=http%3A%2F%2Flink.springer.com%2F10.1007%2F978-3-319-51726-1_1434-2&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-41"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-41">↑</a></span> <span class="reference-text">C. Michael Hogan. 2007 <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.themodernantiquarian.com/site/10854/knossos.html#fieldnotes">Knossos fieldnotes</a> The Modern Antiquarian</span> </li> <li id="cite_note-42"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-42">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFShelmerdine" class="citation web cs1">Shelmerdine, Cynthia. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20111003195005/http://www2.ulg.ac.be/archgrec/IMG/aegeum/aegaeum18%28pdf%29/34%20Shelmerdine.pdf">»Where Do We Go From Here? And How Can the Linear B Tablets Help Us Get There?«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www2.ulg.ac.be/archgrec/IMG/aegeum/aegaeum18(pdf)/34%20Shelmerdine.pdf">prvotnega spletišča</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span> dne 3. oktobra 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 27. marca 2008</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Where+Do+We+Go+From+Here%3F+And+How+Can+the+Linear+B+Tablets+Help+Us+Get+There%3F&rft.aulast=Shelmerdine&rft.aufirst=Cynthia&rft_id=http%3A%2F%2Fwww2.ulg.ac.be%2Farchgrec%2FIMG%2Faegeum%2Faegaeum18%28pdf%29%2F34%2520Shelmerdine.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-43"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-43">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJane_Francis_and_Anna_Kouremenos2016" class="citation book cs1">Jane Francis and Anna Kouremenos (2016). <i>Roman Crete: New Perspectives</i>. Oxford: Oxbow. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1785700958" title="Posebno:ViriKnjig/978-1785700958"><bdi>978-1785700958</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Roman+Crete%3A+New+Perspectives&rft.place=Oxford&rft.pub=Oxbow&rft.date=2016&rft.isbn=978-1785700958&rft.au=Jane+Francis+and+Anna+Kouremenos&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGregoryKazhdan1991546-44"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGregoryKazhdan1991546_44-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFGregoryKazhdan1991">Gregory & Kazhdan 1991</a>, str. 546.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFGregoryKazhdan1991 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-Iberia-45"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Iberia_45-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Reinhart Dozy, <i>Histoire des Musulmans d'Espagne: jusqu'à la conquête de l'Andalousie par les Almoravides</i> (French) pg. 711–1110, Leiden, 1861 & 1881, 2nd edition</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPanagiotakis1987XVI-46"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPanagiotakis1987XVI_46-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFPanagiotakis1987">Panagiotakis 1987</a>, str. XVI.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFPanagiotakis1987 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGregoryKazhdan1991545–546-47"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGregoryKazhdan1991545–546_47-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFGregoryKazhdan1991">Gregory & Kazhdan 1991</a>, str. ;545–546.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFGregoryKazhdan1991 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTETreadgold1997495-48"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTETreadgold1997495_48-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFTreadgold1997">Treadgold 1997</a>, str. 495.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFTreadgold1997 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-49"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-49">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTiepolo,_Maria_FrancescaTonetti,_Eurigio2002" class="citation book cs1">Tiepolo, Maria Francesca; Tonetti, Eurigio (2002). <i>I greci a Venezia</i>. Istituto veneto di scienze. str. 201. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-88-88143-07-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-88-88143-07-1"><bdi>978-88-88143-07-1</bdi></a>. <q>Cretese Nikolaos Kalliakis</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=I+greci+a+Venezia&rft.pages=201&rft.pub=Istituto+veneto+di+scienze&rft.date=2002&rft.isbn=978-88-88143-07-1&rft.au=Tiepolo%2C+Maria+Francesca&rft.au=Tonetti%2C+Eurigio&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Boehm,_Eric_H._1995_755-50"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Boehm,_Eric_H._1995_755_50-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBoehm,_Eric_H.1995" class="citation book cs1">Boehm, Eric H. (1995). <i>Historical abstracts: Modern history abstracts, 1450–1914, Volume 46, Issues 3–4</i>. American Bibliographical Center of ABC-Clio. str. 755. <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/701679973">701679973</a>. <q>Between the 15th and 19th centuries the University of Padua attracted a great number of Greek students who wanted to study medicine. They came not only from Venetian dominions (where the percentage reaches 97% of the students of Italian universities) but also from Turkish-occupied territories of Greece. Several professors of the School of Medicine and Philosophy were Greeks, including Giovanni Cottunio, Niccolò Calliachi, Giorgio Calafatti...</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Historical+abstracts%3A+Modern+history+abstracts%2C+1450%E2%80%931914%2C+Volume+46%2C+Issues+3%E2%80%934&rft.pages=755&rft.pub=American+Bibliographical+Center+of+ABC-Clio&rft.date=1995&rft_id=info%3Aoclcnum%2F701679973&rft.au=Boehm%2C+Eric+H.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Accademia_nazionale_dei_Lincei_1977_429-51"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Accademia_nazionale_dei_Lincei_1977_429_51-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><i>Convegno internazionale nuove idee e nuova arte nell '700 italiano, Roma, 19–23 maggio 1975</i>. Accademia nazionale dei Lincei. 1977. str. 429. <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/4666566">4666566</a>. <q>Nicolò Duodo riuniva alcuni pensatori ai quali Andrea Musalo, oriundo greco, professore di matematica e dilettante di architettura chiariva le nuove idée nella storia dell'arte.</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Convegno+internazionale+nuove+idee+e+nuova+arte+nell+%27700+italiano%2C+Roma%2C+19%E2%80%9323+maggio+1975&rft.pages=429&rft.pub=Accademia+nazionale+dei+Lincei&rft.date=1977&rft_id=info%3Aoclcnum%2F4666566&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Greene-52"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Greene_52-0">↑</a></span> <span class="reference-text">M. Greene. 2001. Ruling an island without a navy: A comparative view of Venetian and Ottoman Crete. <i>Oriente moderno</i>, 20(81), 193–207</span> </li> <li id="cite_note-53"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-53">↑</a></span> <span class="reference-text">A.J. Schoenfeld. 2007. Immigration and Assimilation in the Jewish Community of Late Venetian Crete (15th–17th centuries). <i>Journal of Modern Greek Studies</i>, 25(1), 1–15</span> </li> <li id="cite_note-Carlo_Capra,_Franco_Della_Peruta,_Fernando_Mazzocca_2002_pp.200-54"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Carlo_Capra,_Franco_Della_Peruta,_Fernando_Mazzocca_2002_pp.200_54-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCarlo_CapraFranco_Della_PerutaFernando_Mazzocca2002" class="citation book cs1">Carlo Capra; Franco Della Peruta; Fernando Mazzocca (2002). <i>Napoleone e la repubblica italiana: 1802–1805</i>. Skira. str. 200. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-88-8491-415-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-88-8491-415-6"><bdi>978-88-8491-415-6</bdi></a>. <q>Simone Stratico, nato a Zara nel 1733 da famiglia originaria di Creta (abbandonata a seguito della conquista turca del 1669)</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Napoleone+e+la+repubblica+italiana%3A+1802%E2%80%931805&rft.pages=200&rft.pub=Skira&rft.date=2002&rft.isbn=978-88-8491-415-6&rft.au=Carlo+Capra&rft.au=Franco+Della+Peruta&rft.au=Fernando+Mazzocca&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-55"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-55">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.holidaytrust.nl/s/griekenland/kreta/">»Vakantie Kreta – De beste Tips & Reviews | Holidaytrust.nl«</a> (v nizozemščini)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. aprila 2019</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Vakantie+Kreta+%E2%80%93+De+beste+Tips+%26+Reviews+%7C+Holidaytrust.nl&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.holidaytrust.nl%2Fs%2Fgriekenland%2Fkreta%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-56"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-56">↑</a></span> <span class="reference-text">Pinar Senisik, <i>The Transformation of Ottoman Crete, Revolts, Politics and Identity in the Late Nineteenth century</i> p. 165. I. B. Tauris, 2011.</span> </li> <li id="cite_note-Holland-57"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Holland_57-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Robert Holland and Diane Markides, <i>The British and the Hellenes: Struggles for Mastery in the Eastern Mediterranean 1850–1960</i>. p. 81. Oxford University Press, 2005.</span> </li> <li id="cite_note-58"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-58">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ess.uwe.ac.uk/WCC/warcrimgenrls.htm">"Some Noteworthy War Criminals"</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20120401143013/http://www.ess.uwe.ac.uk/WCC/warcrimgenrls.htm">Arhivirano</a> 1 April 2012 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>., Source: <i>History of the United Nations War Crimes Commission and the Development of the Laws of War</i>, United Nations War Crimes Commission. London: HMSO, 1948, p. 526, updated 29 January 2007 by Stuart Stein (University of the West of England), accessed 22 January 2010</span> </li> <li id="cite_note-59"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-59">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBeevor2005" class="citation book cs1">Beevor, Antony (2005). <i>Crete: The Battle and the Resistance</i>. John Murray. str. 176. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7195-6831-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7195-6831-2"><bdi>978-0-7195-6831-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Crete%3A+The+Battle+and+the+Resistance&rft.pages=176&rft.pub=John+Murray&rft.date=2005&rft.isbn=978-0-7195-6831-2&rft.aulast=Beevor&rft.aufirst=Antony&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKreta" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMargaritis2006441–447-60"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMargaritis2006441–447_60-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFMargaritis2006">Margaritis 2006</a>, str. ;441–447.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFMargaritis2006 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMargaritis2006447–452-61"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMargaritis2006447–452_61-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFMargaritis2006">Margaritis 2006</a>, str. ;447–452.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFMargaritis2006 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Kreta&veaction=edit&section=41" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Kreta&action=edit&section=41" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <i><b><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Crete" class="extiw" title="commons:Crete">Kreta</a></b></i></div></div> </div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5916282"><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/33px-Wiktionary-logo-sl.svg.png" decoding="async" width="33" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/49px-Wiktionary-logo-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/66px-Wiktionary-logo-sl.svg.png 2x" data-file-width="391" data-file-height="474" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Poglejte si besedo <i><b><a href="https://sl.wiktionary.org/wiki/Posebno:Search/kreta" class="extiw" title="wikt:Posebno:Search/kreta">kreta</a></b></i> v Wikislovarju, prostem slovarju.</div></div> </div> <ul><li><span class="official-website"><span class="url"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://gavalochorigreece.org">Official Website of Gavalochori Village, Crete</a></span></span> <span class="languageicon">(angleško)</span></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://cretelocals.com">Crete Locals</a> comprehensive guide of Crete Island (in English)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nhmc.uoc.gr/en">Natural History Museum of Crete</a> at the University of Crete</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.cretaquarium.gr/">Cretaquarium Thalassocosmos</a> in Heraklion.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.aquaworld-crete.com">Aquaworld Aquarium</a> in Hersonissos.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://oxfordbibliographiesonline.com/display/id/obo-9780195389661-0071">Ancient Crete</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200530225110/http://oxfordbibliographiesonline.com/display/id/obo-9780195389661-0071">Arhivirano</a> 30 May 2020 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. at Oxford Bibliographies Online: Classics.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.visitgreece.gr/en/greek_islands/crete">Official Greek National Tourism Organisation website</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121123155346/http://www.360travelguide.com/travelpack/resort.asp?Resort=Crete&Code=780spl04">Interactive Virtual Tour of Crete</a></li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Periferije_Grčije" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="3"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911192">.mw-parser-output .navbar{display:inline;font-size:88%;font-weight:normal}.mw-parser-output .navbar-collapse{float:left;text-align:left}.mw-parser-output .navbar-boxtext{word-spacing:0}.mw-parser-output .navbar ul{display:inline-block;white-space:nowrap;line-height:inherit}.mw-parser-output .navbar-brackets::before{margin-right:-0.125em;content:"[ "}.mw-parser-output .navbar-brackets::after{margin-left:-0.125em;content:" ]"}.mw-parser-output .navbar li{word-spacing:-0.125em}.mw-parser-output .navbar a>span,.mw-parser-output .navbar a>abbr{text-decoration:inherit}.mw-parser-output .navbar-mini abbr{font-variant:small-caps;border-bottom:none;text-decoration:none;cursor:inherit}.mw-parser-output .navbar-ct-full{font-size:114%;margin:0 7em}.mw-parser-output .navbar-ct-mini{font-size:114%;margin:0 4em}</style><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Periferije_Gr%C4%8Dije" title="Predloga:Periferije Grčije"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:Periferije_Gr%C4%8Dije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Periferije Grčije (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Periferije_Gr%C4%8Dije&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Periferije_Grčije" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/w/index.php?title=Periferije_Gr%C4%8Dije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Periferije Grčije (stran ne obstaja)">Periferije Grčije</a></div></th></tr><tr><td colspan="2" class="navbox-list navbox-odd hlist" style="width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Atika" title="Atika">Atika</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Centralna_Gr%C4%8Dija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Centralna Grčija (stran ne obstaja)">Centralna Grčija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Centralna_Makedonija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Centralna Makedonija (stran ne obstaja)">Centralna Makedonija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Epir_(periferija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Epir (periferija) (stran ne obstaja)">Epir</a></li> <li><a href="/wiki/Jonski_otoki" title="Jonski otoki">Jonski otoki</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Ju%C5%BEni_Egej&action=edit&redlink=1" class="new" title="Južni Egej (stran ne obstaja)">Južni Egej</a></li> <li><a class="mw-selflink selflink">Kreta</a></li> <li><a href="/wiki/Peloponez" title="Peloponez">Peloponez</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Severni_Egej&action=edit&redlink=1" class="new" title="Severni Egej (stran ne obstaja)">Severni Egej</a></li> <li><a href="/wiki/Tesalija" title="Tesalija">Tesalija</a></li> <li><a href="/wiki/Vzhodna_Makedonija_in_Trakija" title="Vzhodna Makedonija in Trakija">Vzhodna Makedonija in Trakija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zahodna_Gr%C4%8Dija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zahodna Grčija (stran ne obstaja)">Zahodna Grčija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zahodna_Makedonija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zahodna Makedonija (stran ne obstaja)">Zahodna Makedonija</a></li> <li><a href="/wiki/Atos" class="mw-redirect" title="Atos">Atos</a> (avtonomna regija)</li></ul> </div></td><td class="navbox-image" rowspan="1" style="width:1px;padding:0px 0px 0px 2px"><div><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_Greece.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Grčije"><img alt="Zastava Grčije" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/40px-Flag_of_Greece.svg.png" decoding="async" width="40" height="27" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/60px-Flag_of_Greece.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/80px-Flag_of_Greece.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /></a></span></div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q34374#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q34374#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q34374#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/237254468">1</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/151226384">2</a></span></li></ul></li> <li><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/237254468">WorldCat (via VIAF)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://catalogo.bne.es/uhtbin/authoritybrowse.cgi?action=display&authority_id=XX450789">Španija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4073791-3">Nemčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007557250905171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n79150324">ZDA</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.ndl.go.jp/auth/ndlna/00628446">Japonska</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ge134296&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.nlg.gr/resource/authority/record7325">Grčija</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a href="/wiki/MBAREA_(identifikator)" class="mw-redirect" title="MBAREA (identifikator)">MusicBrainz</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://musicbrainz.org/area/3888f266-c83f-4d2a-8370-09e8b93c9086">area</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalog.archives.gov/id/10045705">National Archives (ZDA)</a></span></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/027297810">1</a></span></li></ul></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kreta&oldid=6335724">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kreta&oldid=6335724</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/w/index.php?title=Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_mikenskogr%C5%A1ko_besedilo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo mikenskogrško besedilo (stran ne obstaja)">Članki, ki vsebujejo mikenskogrško besedilo</a></li><li><a href="/w/index.php?title=Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_Proto-Greek_besedilo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo Proto-Greek besedilo (stran ne obstaja)">Članki, ki vsebujejo Proto-Greek besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Kreta" title="Kategorija:Kreta">Kreta</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Otoki_Gr%C4%8Dije_v_Egejskem_morju" title="Kategorija:Otoki Grčije v Egejskem morju">Otoki Grčije v Egejskem morju</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Periferije_Gr%C4%8Dije" title="Kategorija:Periferije Grčije">Periferije Grčije</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_z_ne-numeri%C4%8Dnimi_formatnum_argumenti" title="Kategorija:Strani z ne-numeričnimi formatnum argumenti">Strani z ne-numeričnimi formatnum argumenti</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_WikiHiero" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo WikiHiero">Strani, ki uporabljajo WikiHiero</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_starogr%C5%A1ko_(do_1453)_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo starogrško (do 1453) besedilo">Članki, ki vsebujejo starogrško (do 1453) besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_gr%C5%A1%C4%8Dini_(el)" title="Kategorija:Viri CS1 v grščini (el)">Viri CS1 v grščini (el)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en)" title="Kategorija:Viri CS1 v angleščini (en)">Viri CS1 v angleščini (en)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_no-target_napake" title="Kategorija:Harv in Sfn no-target napake">Harv in Sfn no-target napake</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_nizozem%C5%A1%C4%8Dini_(nl)" title="Kategorija:Viri CS1 v nizozemščini (nl)">Viri CS1 v nizozemščini (nl)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_gr%C5%A1ko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo grško besedilo">Članki, ki vsebujejo grško besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Jezik-el_z_drugim_nepoimenovanim_parametrom" title="Kategorija:Predloga Jezik-el z drugim nepoimenovanim parametrom">Predloga Jezik-el z drugim nepoimenovanim parametrom</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_z_navadnim_IPA" title="Kategorija:Strani z navadnim IPA">Strani z navadnim IPA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_latinsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo">Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_arabsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo arabsko besedilo">Članki, ki vsebujejo arabsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_srednjeve%C5%A1ko_gr%C5%A1ko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo srednjeveško grško besedilo">Članki, ki vsebujejo srednjeveško grško besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_bene%C5%A1ko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo beneško besedilo">Članki, ki vsebujejo beneško besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_francosko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo francosko besedilo">Članki, ki vsebujejo francosko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_osmansko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo osmansko besedilo">Članki, ki vsebujejo osmansko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_hebrejsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo hebrejsko besedilo">Članki, ki vsebujejo hebrejsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Uradna_spletna_stran_razli%C4%8Dna_v_Wikipodatkih_in_v_Wikipediji" title="Kategorija:Uradna spletna stran različna v Wikipodatkih in v Wikipediji">Uradna spletna stran različna v Wikipodatkih in v Wikipediji</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NDL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NDL">Wikipedijini članki z identifikatorji NDL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLG" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLG">Wikipedijini članki z identifikatorji NLG</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_MusicBrainz_area" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area">Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NARA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NARA">Wikipedijini članki z identifikatorji NARA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_-_ve%C4%8Dkratni" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni">Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 17:58, 13. november 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Kreta&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-6b7f745dd4-2t4fx","wgBackendResponseTime":154,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.959","walltime":"1.223","ppvisitednodes":{"value":5212,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":102362,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":3233,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":17,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":13,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":134954,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 1039.161 1 -total"," 24.13% 250.703 7 Predloga:Lang-el"," 23.29% 242.038 1 Predloga:Sklici"," 13.76% 143.035 1 Predloga:Infobox_islands"," 12.60% 130.965 1 Predloga:Infopolje"," 11.21% 116.462 15 Predloga:Navedi_splet"," 5.00% 51.909 6 Predloga:Sfn"," 4.41% 45.781 12 Predloga:Navedi_knjigo"," 3.93% 40.788 1 Predloga:Official_website"," 3.35% 34.814 28 Predloga:Lang"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.576","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":26425368,"limit":52428800},"limitreport-logs":"anchor_id_list = table#1 {\n [\"CITEREFBeevor2005\"] = 1,\n [\"CITEREFBoehm,_Eric_H.1995\"] = 1,\n [\"CITEREFCarlo_CapraFranco_Della_PerutaFernando_Mazzocca2002\"] = 1,\n [\"CITEREFDay2018\"] = 1,\n [\"CITEREFDufresnes,_C.2019\"] = 1,\n [\"CITEREFJane_Francis_and_Anna_Kouremenos2016\"] = 1,\n [\"CITEREFKalantzis2019\"] = 1,\n [\"CITEREFPanagosChristosCristianoIoannis2014\"] = 1,\n [\"CITEREFRackhamMoody1996\"] = 1,\n [\"CITEREFSands2005\"] = 1,\n [\"CITEREFShelmerdine\"] = 1,\n [\"CITEREFTiepolo,_Maria_FrancescaTonetti,_Eurigio2002\"] = 1,\n [\"CITEREFXirouchakisMylonas2005\"] = 1,\n [\"CITEREFΑναρτήθηκε_από_admin\"] = 1,\n [\"CITEREFΛελάκης2008\"] = 1,\n}\ntemplate_list = table#1 {\n [\"!\"] = 1,\n [\"Citation\"] = 1,\n [\"Cite journal\"] = 2,\n [\"Cite press release\"] = 1,\n [\"Color\"] = 1,\n [\"Coord\"] = 1,\n [\"Flag\"] = 1,\n [\"Glavni\"] = 4,\n [\"Hiero\"] = 1,\n [\"IPA-el\"] = 2,\n [\"IPA-grc\"] = 4,\n [\"In lang\"] = 1,\n [\"Infobox islands\"] = 1,\n [\"LSJ\"] = 2,\n [\"Lang\"] = 26,\n [\"Lang-ar\"] = 1,\n [\"Lang-el\"] = 7,\n [\"Legend\"] = 2,\n [\"Navedi knjigo\"] = 12,\n [\"Navedi splet\"] = 17,\n [\"Normativna kontrola\"] = 1,\n [\"Official website\"] = 1,\n [\"Peripheries of Greece\"] = 1,\n [\"Script\"] = 2,\n [\"Sfn\"] = 6,\n [\"Sklici\"] = 1,\n [\"Webarchive\"] = 6,\n [\"Wikislovar\"] = 1,\n [\"Zbirka\"] = 1,\n}\narticle_whitelist = table#1 {\n}\n"},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-57b7bf8ff9-srnpk","timestamp":"20241113171652","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Kreta","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Kreta","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q34374","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q34374","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2004-03-24T12:46:48Z","dateModified":"2024-11-13T16:58:06Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/0\/01\/Island_of_Crete%2C_Greece.JPG","headline":"otok v Gr\u010diji"}</script> </body> </html>