CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Elizabetinsko obdobje - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"947051f3-4b46-4413-87ce-69a005538bb5","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Elizabetinsko_obdobje","wgTitle":"Elizabetinsko obdobje","wgCurRevisionId":6282016,"wgRevisionId":6282016,"wgArticleId":556023,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Zgodovina Anglije","Angleška umetnost"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Elizabetinsko_obdobje","wgRelevantArticleId":556023,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia", "wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":30000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q912595","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready", "user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","ext.scribunto.logs","site","mediawiki.page.ready","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions", "wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.6"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg/1200px-Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="1520"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg/800px-Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="1013"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg/640px-Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="811"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Elizabetinsko obdobje - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Elizabetinsko_obdobje"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Elizabetinsko_obdobje"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Elizabetinsko_obdobje rootpage-Elizabetinsko_obdobje skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Elizabetinsko+obdobje" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Elizabetinsko+obdobje" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Elizabetinsko+obdobje" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Elizabetinsko+obdobje" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Romantika_in_resničnost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Romantika_in_resničnost"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Romantika in resničnost</span> </div> </a> <ul id="toc-Romantika_in_resničnost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vlada" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Vlada"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Vlada</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Vlada-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Vlada</span> </button> <ul id="toc-Vlada-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Spletke_in_zarote" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Spletke_in_zarote"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.1</span> <span>Spletke in zarote</span> </div> </a> <ul id="toc-Spletke_in_zarote-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kraljeva_mornarica_in_poraz_Armade" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kraljeva_mornarica_in_poraz_Armade"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.2</span> <span>Kraljeva mornarica in poraz Armade</span> </div> </a> <ul id="toc-Kraljeva_mornarica_in_poraz_Armade-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Koloniziranje_Novega_sveta" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Koloniziranje_Novega_sveta"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.3</span> <span>Koloniziranje Novega sveta</span> </div> </a> <ul id="toc-Koloniziranje_Novega_sveta-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Religija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Religija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Religija</span> </div> </a> <ul id="toc-Religija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Znanost,_tehnologija_in_raziskovanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Znanost,_tehnologija_in_raziskovanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Znanost, tehnologija in raziskovanje</span> </div> </a> <ul id="toc-Znanost,_tehnologija_in_raziskovanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Visoka_kultura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Visoka_kultura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Visoka kultura</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Visoka_kultura-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Visoka kultura</span> </button> <ul id="toc-Visoka_kultura-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Gledališče" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Gledališče"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.1</span> <span>Gledališče</span> </div> </a> <ul id="toc-Gledališče-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Literatura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Literatura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2</span> <span>Literatura</span> </div> </a> <ul id="toc-Literatura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Glasba" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Glasba"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.3</span> <span>Glasba</span> </div> </a> <ul id="toc-Glasba-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Likovna_umetnost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Likovna_umetnost"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.4</span> <span>Likovna umetnost</span> </div> </a> <ul id="toc-Likovna_umetnost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Elizabetinsko obdobje</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 40 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-40" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">40 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D8%B9%D8%B5%D8%B1_%D8%A7%D9%84%D8%A5%D9%84%D9%8A%D8%B2%D8%A7%D8%A8%D9%8A%D8%AB%D9%8A" title="العصر الإليزابيثي – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="العصر الإليزابيثي" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%95%D0%BB%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D0%B1%D0%B5%D1%82%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B0_%D0%B5%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%B0" title="Елизабетинска епоха – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Елизабетинска епоха" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/%C3%88poca_elisabetiana" title="Època elisabetiana – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Època elisabetiana" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Al%C5%BEb%C4%9Btinsk%C3%A1_%C3%A9ra" title="Alžbětinská éra – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Alžbětinská éra" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Oes_Elisabeth" title="Oes Elisabeth – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Oes Elisabeth" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Elisabethanisches_Zeitalter" title="Elisabethanisches Zeitalter – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Elisabethanisches Zeitalter" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%95%CE%BB%CE%B9%CF%83%CE%B1%CE%B2%CE%B5%CF%84%CE%B9%CE%B1%CE%BD%CE%AE_%CE%B5%CF%80%CE%BF%CF%87%CE%AE" title="Ελισαβετιανή εποχή – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Ελισαβετιανή εποχή" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Elizabethan_era" title="Elizabethan era – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Elizabethan era" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Elizabeta_epoko" title="Elizabeta epoko – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Elizabeta epoko" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/%C3%89poca_isabelina" title="Época isabelina – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Época isabelina" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Elizabethi_ajastu" title="Elizabethi ajastu – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Elizabethi ajastu" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Isabeldar_Aroa" title="Isabeldar Aroa – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Isabeldar Aroa" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%AF%D9%88%D8%B1%D9%87_%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%B2%D8%A7%D8%A8%D8%AA" title="دوره الیزابت – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="دوره الیزابت" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Elisabetin_aikakausi" title="Elisabetin aikakausi – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Elisabetin aikakausi" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/%C3%88re_%C3%A9lisab%C3%A9thaine" title="Ère élisabéthaine – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Ère élisabéthaine" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Elizabetaanske_Tiid" title="Elizabetaanske Tiid – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Elizabetaanske Tiid" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Frysk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/R%C3%A9_Eil%C3%ADseach" title="Ré Eilíseach – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Ré Eilíseach" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%94%D7%A2%D7%99%D7%93%D7%9F_%D7%94%D7%90%D7%9C%D7%99%D7%96%D7%91%D7%AA%D7%A0%D7%99" title="העידן האליזבתני – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="העידן האליזבתני" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Era_Elizabeth" title="Era Elizabeth – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Era Elizabeth" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/El%C3%ADsabetart%C3%ADmabili%C3%B0" title="Elísabetartímabilið – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Elísabetartímabilið" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target"><span>Íslenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Et%C3%A0_elisabettiana" title="Età elisabettiana – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Età elisabettiana" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%A8%E3%83%AA%E3%82%B6%E3%83%99%E3%82%B9%E6%9C%9D" title="エリザベス朝 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="エリザベス朝" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%94%E1%83%9A%E1%83%98%E1%83%A1%E1%83%90%E1%83%91%E1%83%94%E1%83%93%E1%83%98%E1%83%A1_%E1%83%AE%E1%83%90%E1%83%9C%E1%83%90" title="ელისაბედის ხანა – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="ელისაბედის ხანა" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EC%97%98%EB%A6%AC%EC%9E%90%EB%B2%A0%EC%8A%A4_%EC%8B%9C%EB%8C%80" title="엘리자베스 시대 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="엘리자베스 시대" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%8E%E0%B4%B2%E0%B4%BF%E0%B4%B8%E0%B4%AC%E0%B5%80%E0%B4%A5%E0%B5%BB_%E0%B4%95%E0%B4%BE%E0%B4%B2%E0%B4%98%E0%B4%9F%E0%B5%8D%E0%B4%9F%E0%B4%82" title="എലിസബീഥൻ കാലഘട്ടം – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="എലിസബീഥൻ കാലഘട്ടം" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Era_Elizabeth" title="Era Elizabeth – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Era Elizabeth" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Elizabethaans_tijdperk" title="Elizabethaans tijdperk – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Elizabethaans tijdperk" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Elisabethansk_tid" title="Elisabethansk tid – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Elisabethansk tid" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D8%AF_%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%B2%D8%A7%D8%A8%DB%8C%D8%AA_%D8%AF%D9%88%D8%B1%D9%87" title="د الیزابیت دوره – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="د الیزابیت دوره" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target"><span>پښتو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Per%C3%ADodo_elisabetano" title="Período elisabetano – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Período elisabetano" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Epoca_elisabetan%C4%83" title="Epoca elisabetană – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Epoca elisabetană" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%95%D0%BB%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%B8%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D1%8D%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%B0" title="Елизаветинская эпоха – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Елизаветинская эпоха" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Elizabetansko_doba" title="Elizabetansko doba – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Elizabetansko doba" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Elizabethan_era" title="Elizabethan era – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Elizabethan era" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%95%D0%BB%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D0%B1%D0%B5%D1%82%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE_%D0%B4%D0%BE%D0%B1%D0%B0" title="Елизабетанско доба – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Елизабетанско доба" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Elisabetansk_tid" title="Elisabetansk tid – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Elisabetansk tid" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%AA%E0%B8%A1%E0%B8%B1%E0%B8%A2%E0%B9%80%E0%B8%AD%E0%B8%A5%E0%B8%B4%E0%B8%8B%E0%B8%B2%E0%B9%80%E0%B8%9A%E0%B8%98" title="สมัยเอลิซาเบธ – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="สมัยเอลิซาเบธ" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Elizabeth_D%C3%B6nemi" title="Elizabeth Dönemi – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Elizabeth Dönemi" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%84%D0%BB%D0%B8%D0%B7%D0%B0%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%B8%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%B0_%D0%B5%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%B0" title="Єлизаветинська епоха – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Єлизаветинська епоха" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E4%BC%8A%E4%B8%BD%E8%8E%8E%E7%99%BD%E6%97%B6%E4%BB%A3" title="伊丽莎白时代 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="伊丽莎白时代" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q912595#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Elizabetinsko_obdobje" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="new vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Pogovor:Elizabetinsko_obdobje&action=edit&redlink=1" rel="discussion" class="new" title="Pogovor o vsebinski strani (stran ne obstaja) [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Elizabetinsko_obdobje"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Elizabetinsko_obdobje"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Elizabetinsko_obdobje" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Elizabetinsko_obdobje" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&oldid=6282016" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Elizabetinsko_obdobje&id=6282016&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlQ%C4%B1sald%C4%B1c%C4%B1s%C4%B1&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FElizabetinsko_obdobje"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrKodu&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FElizabetinsko_obdobje"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Elizabetinsko+obdobje"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Elizabetinsko_obdobje&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Elizabethan_England" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q912595" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg/250px-Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg" decoding="async" width="250" height="317" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg/375px-Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg/500px-Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg 2x" data-file-width="2400" data-file-height="3040" /></a><figcaption><a href="/wiki/Elizabeta_I._Angle%C5%A1ka" title="Elizabeta I. Angleška">Elizabeta I. Angleška</a></figcaption></figure> <p><b>Elizabetinsko obdobje</b> je obdobje v tudorskem obdobju <a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Anglije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina Anglije (stran ne obstaja)">zgodovine Anglije</a> v času vladavine kraljice <a href="/wiki/Elizabeta_I._Angle%C5%A1ka" title="Elizabeta I. Angleška">Elizabete I.</a> (1558–1603). Zgodovinarji ga pogosto opisujejo kot zlato dobo v angleški zgodovini. Simbol <i><a href="/wiki/Britannia" class="mw-disambig" title="Britannia">Britannia</a></i> (ženska poosebitev Velike Britanije) je bil prvič uporabljen leta 1572 in pogosto pozneje za označevanje elizabetinske dobe kot renesanse, ki je navdihnila nacionalni ponos s klasičnimi ideali, mednarodno širitvijo in pomorskim zmagoslavjem nad Španijo. </p><p>Ta <i>zlata doba</i><sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> je predstavljala vrhunec angleške renesanse in je videla razcvet poezije, glasbe in literature. Obdobje je najbolj znano po svojem gledališču, saj so <a href="/wiki/William_Shakespeare" title="William Shakespeare">William Shakespeare</a> in mnogi drugi napisali igre, ki so se osvobodile preteklega angleškega gledališkega sloga. To je bila doba raziskovanj in širjenja v tujini, medtem ko je doma protestantska <a href="/wiki/Reformacija" title="Reformacija">reformacija</a> postala bolj sprejemljiva za ljudi, zagotovo potem, ko je bila španska armada odbita. To je bil tudi konec obdobja, ko je bila Anglija ločeno kraljestvo pred svojo združitvijo s Škotsko. </p><p>Elizabetinsko obdobje je v ostrem nasprotju s prejšnjo in naslednjo vladavino. Bilo je kratko obdobje notranjega miru med <a href="/wiki/Vojna_dveh_ro%C5%BE" title="Vojna dveh rož">vojnami vrtnic</a> v prejšnjem stoletju, <a href="/w/index.php?title=Angle%C5%A1ka_reformacija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Angleška reformacija (stran ne obstaja)">angleško reformacijo</a> in verskimi boji med protestanti in katoličani pred vladavino Elizabete ter kasnejšim konfliktom <a href="/wiki/Angle%C5%A1ka_dr%C5%BEavljanska_vojna" title="Angleška državljanska vojna">angleške državljanske vojne</a> in tekoče politične vojne. bitke med parlamentom in monarhijo, ki so zajele preostanek 17. stoletja. Protestantsko/katoliško ločnico je za nekaj časa uredila elizabetinska verska poravnava, parlament pa še ni bil dovolj močan, da bi izpodbijal kraljevi absolutizem. </p><p>Tudi Anglija je bila dobro situirana v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. <a href="/wiki/Italijanska_renesansa" title="Italijanska renesansa">Italijanska renesansa</a> se je končala po koncu italijanskih vojn, zaradi katerih je italijanski polotok obubožal. Kraljevina Francija je bila vpletena v <a href="/wiki/Francoske_verske_vojne" title="Francoske verske vojne">francoske verske vojne</a> (1562–1598). Leta 1598 so bili (začasno) naseljeni s politiko toleriranja protestantizma z <a href="/wiki/Nantski_edikt" title="Nantski edikt">Nantskim ediktom</a>. Deloma zaradi tega, pa tudi zato, ker so španski <i>tercii</i> (vojaška enota španske vojske v času vladavine katoliških monarhov) Angleže pregnali z njihovih zadnjih postojank na celini, so bile stoletja dolge anglo-francoske vojne večinoma prekinjene za večino Elizabetine vladavine. </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Elizabeth_succession_allegory.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Elizabeth_succession_allegory.jpg/250px-Elizabeth_succession_allegory.jpg" decoding="async" width="250" height="248" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Elizabeth_succession_allegory.jpg/375px-Elizabeth_succession_allegory.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9e/Elizabeth_succession_allegory.jpg 2x" data-file-width="500" data-file-height="495" /></a><figcaption><i>Elizabeta prinaša Mir in Obilje</i>, detajl iz <i>Družine Henrika VIII.: Alegorija Tudorjevega nasledstva</i>, ok. 1572, pripisano Lucasu de Heere</figcaption></figure> <p>Edina velika tekmica je bila <a href="/w/index.php?title=Habsbur%C5%A1ka_%C5%A0panija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Habsburška Španija (stran ne obstaja)">Habsburška Španija</a>, s katero se je Anglija spopadla tako v Evropi kot v Ameriki v spopadih, ki so eksplodirali v angleško-špansko vojno 1585–1604. Poskus <a href="/wiki/Filip_II._%C5%A0panski" title="Filip II. Španski">Filipa II. Španskega</a>, da bi leta 1588 napadel Anglijo s špansko armado, je bil slavno poražen. Po drugi strani pa je Anglija začela enako neuspešno ekspedicijo v Španijo z odpravo Drake–Norris leta 1589. Tri nadaljnje španske armade so prav tako propadle leta 1596, 1597 in 1602. Vojna se je končala z Londonsko pogodbo leto po Elizabetini smrti. </p><p>Anglija je imela v tem obdobju centralizirano, dobro organizirano in učinkovito vlado, ki je bila v veliki meri posledica reform <a href="/wiki/Henrik_VII._Angle%C5%A1ki" title="Henrik VII. Angleški">Henrika VII.</a> in <a href="/wiki/Henrik_VIII._Angle%C5%A1ki" title="Henrik VIII. Angleški">Henrika VIII.</a>, pa tudi Elizabetinih ostrih kazni za vse drugače misleče. Gospodarsko je imela država veliko koristi od nove dobe čezatlantske trgovine in vztrajne kraje španskih in portugalskih zakladov, predvsem kot posledica kroženja <a href="/wiki/Francis_Drake" title="Francis Drake">Francisa Drakea</a>. </p><p>Izraz elizabetinska doba je bil že dobro uveljavljen v angleški in britanski zgodovinski zavesti, dolgo pred pristopom kraljice <a href="/wiki/Elizabeta_II._Britanska" title="Elizabeta II. Britanska">Elizabete II.</a>, in se na splošno nanaša samo na čas prejšnje kraljice s tem imenom. </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Romantika_in_resničnost"><span id="Romantika_in_resni.C4.8Dnost"></span>Romantika in resničnost</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Romantika in resničnost" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Romantika in resničnost"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/w/index.php?title=Viktorijanska_doba&action=edit&redlink=1" class="new" title="Viktorijanska doba (stran ne obstaja)">Viktorijanska doba</a> in začetek 20. stoletja sta idealizirala elizabetinsko dobo. Enciklopedija Britannica trdi, da je bila »[D]olga vladavina Elizabete I., 1558–1603, zlata doba Anglije ... 'Vesela Anglija', zaljubljena v življenje, se je izražala v glasbi in literaturi, v arhitekturi in v avanturističnem pomorstvu«.<sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> To idealizirajočo težnjo sta si delili Britanija in anglofilna Amerika. V popularni kulturi je bila podoba teh pustolovskih elizabetinskih pomorščakov utelešena v filmih <a href="/wiki/Errol_Flynn" title="Errol Flynn">Errola Flynna</a>.<sup id="cite_ref-3" class="reference"><a href="#cite_note-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Kot odgovor in odziv na to hiperbolo so sodobni zgodovinarji in biografi bolj nepristransko gledali na obdobje Tudorjev.<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Vlada">Vlada</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Vlada" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vlada"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Elizabetinska Anglija v tem obdobju ni bila posebej uspešna v vojaškem smislu, vendar se je izognila večjim porazom in zgradila močno mornarico. Na splošno lahko rečemo, da je Elizabeta državi zagotovila dolgo obdobje splošnega, če ne popolnega miru in na splošno povečala blaginjo v veliki meri zaradi kraje s španskih zakladov, napadov na naselbine s slabo obrambo in prodajo afriških sužnjev. Ker je od prejšnjih vladavin podedovala tako rekoč bankrotirano državo, je njena varčna politika ponovno vzpostavila fiskalno odgovornost. Njena fiskalna omejitev je do leta 1574 rešila režim dolga in deset let kasneje je krona uživala presežek v višini 300.000 funtov.<sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Z gospodarskega vidika se je ustanovitev kraljeve borze (1565), prve borze v Angliji in ene najzgodnejših v Evropi, s strani sira Thomasa Greshama izkazala za razvoj prvega pomena za gospodarski razvoj Anglije in kmalu tudi za svet kot celoto. Z nižjimi davki kot v drugih evropskih državah tega obdobja se je gospodarstvo širilo; čeprav je bilo bogastvo porazdeljeno divje neenakomerno, je bilo očitno več bogastva naokoli ob koncu Elizabetine vladavine kot na začetku.<sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ta splošni mir in blaginja sta omogočila privlačen razvoj, ki so ga poudarjali zagovorniki »zlate dobe«.<sup id="cite_ref-7" class="reference"><a href="#cite_note-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Spletke_in_zarote">Spletke in zarote</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Spletke in zarote" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Spletke in zarote"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Elizabetanska doba je bila tudi doba spletk in zarot, pogosto politične narave in pogosto vključevala najvišje ravni elizabetinske družbe. Visoki uradniki v Madridu, Parizu in Rimu so skušali ubiti Elizabeto, protestantko, in jo nadomestiti s katoličanko <a href="/wiki/Marija_I._%C5%A0kotska" title="Marija I. Škotska">Marijo, škotsko kraljico</a>. To bi bil uvod v versko okrevanje Anglije za katolištvo. Leta 1570 je bila onemogočena Ridolfijeva zarota. Leta 1584 so odkrili zaroto Throckmorton, potem ko je Francis Throckmorton priznal svojo vpletenost v zaroto za strmoglavljenje kraljice in obnovitev katoliške cerkve v Angliji. Druga velika zarota je bila Babingtonska zarota – dogodek, ki je najbolj neposredno pripeljal do Marijine usmrtitve, pri odkritju pa je bil vpleten dvojni agent Gilbert Gifford, ki je deloval pod vodstvom Francisa Walsinghama, kraljičinega zelo učinkovitega vohunskega mojstra. </p><p>Esseški upor leta 1601 ima dramatičen element, saj so tik pred vstajo podporniki esseškega grofa, med njimi Charles in Joscelyn Percy (mlajša brata grofa Northumberlandskega), plačali predstavo igre <i>Rihard II.</i> Williama Shakespearea v <a href="/w/index.php?title=Gledali%C5%A1%C4%8De_Globe&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gledališče Globe (stran ne obstaja)">gledališču Globe</a>, očitno z namenom vzbuditi slabo voljo javnosti do monarhije.<sup id="cite_ref-bate256_8-0" class="reference"><a href="#cite_note-bate256-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>V zaroti iz leta 1603 sta dva katoliška duhovnika načrtovala ugrabitev kralja Jakoba in ga zadržala v londonskem Toweru, dokler ne bi privolil, da bo bolj strpen do katoličanov. Najbolj dramatičen je bil smodniški načrt iz leta 1605, da bi med državnim odprtjem parlamenta razstrelili lordsko zbornico. Pravočasno so ga odkrili, ko so usmrtili osem zarotnikov, vključno z <a href="/wiki/Guy_Fawkes" title="Guy Fawkes">Guyjem Fawkesom</a>, ki je postal ikonični zlobni izdajalec v angleškem izročilu.<sup id="cite_ref-9" class="reference"><a href="#cite_note-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kraljeva_mornarica_in_poraz_Armade">Kraljeva mornarica in poraz Armade</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Kraljeva mornarica in poraz Armade" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kraljeva mornarica in poraz Armade"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:English_Ships_and_the_Spanish_Armada,_August_1588_RMG_BHC0262.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/English_Ships_and_the_Spanish_Armada%2C_August_1588_RMG_BHC0262.jpg/240px-English_Ships_and_the_Spanish_Armada%2C_August_1588_RMG_BHC0262.jpg" decoding="async" width="240" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/English_Ships_and_the_Spanish_Armada%2C_August_1588_RMG_BHC0262.jpg/360px-English_Ships_and_the_Spanish_Armada%2C_August_1588_RMG_BHC0262.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/English_Ships_and_the_Spanish_Armada%2C_August_1588_RMG_BHC0262.jpg/480px-English_Ships_and_the_Spanish_Armada%2C_August_1588_RMG_BHC0262.jpg 2x" data-file-width="7200" data-file-height="5634" /></a><figcaption>Španska armada v boju z angleško mornarico v bitki pri Gravelinu leta 1588</figcaption></figure> <p>Medtem ko je Henrik VIII. začel kraljevo mornarico, sta to Edvard in Marija prezrla in je bila le malo več kot sistem obalne obrambe. Elizabeta je svojo pomorsko moč postavila na prvo mesto.<sup id="cite_ref-10" class="reference"><a href="#cite_note-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tvegala je vojno s Španijo s podporo 'morskih psov', kot sta <a href="/w/index.php?title=John_Hawkins&action=edit&redlink=1" class="new" title="John Hawkins (stran ne obstaja)">John Hawkins</a> in <a href="/wiki/Francis_Drake" title="Francis Drake">Francis Drake</a>, ki sta plenila španske trgovske ladje, ki so prevažale zlato in srebro iz <a href="/wiki/Novi_svet" title="Novi svet">Novega sveta</a>. Ladjedelnice mornarice so bile vodilne v tehničnih inovacijah in kapitani so oblikovali nove taktike. Parker (1996) trdi, da je bila popolnoma opremljena ladja eden največjih tehnoloških dosežkov stoletja in je trajno spremenila pomorsko vojskovanje. Leta 1573 so angleški ladjedelničarji predstavili načrte, ki so bili prvič prikazani v <i>Dreadnaughtu</i>, ki je ladjam omogočal hitrejšo plovbo in boljše manevriranje ter omogočal težje topove.<sup id="cite_ref-11" class="reference"><a href="#cite_note-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Medtem ko so se prej vojaške ladje poskušale spopasti druga z drugo, da bi se vojaki lahko vkrcali na sovražnikovo ladjo, so se zdaj umaknile in streljale s širokim bokom, da bi potopile sovražnikovo ladjo. Ko se je Španija končno odločila za invazijo in osvojitev Anglije, je bil to fiasko. Vrhunske angleške ladje in mornarsko znanje so preprečile invazijo in pripeljale do uničenja španske armade leta 1588, kar je pomenilo vrhunec Elizabetine vladavine. Tehnično je armada propadla, ker je španska preveč zapletena strategija zahtevala koordinacijo med invazijsko floto in špansko vojsko na kopnem. Poleg tega je slaba zasnova španskih topov pomenila, da so bili veliko počasnejši pri ponovnem polnjenju v bitki od blizu. Španija in Francija sta imeli še vedno močnejši floti, toda Anglija ju je dohitevala.<sup id="cite_ref-12" class="reference"><a href="#cite_note-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Parker je špekuliral o strašnih posledicah, če bi Španci leta 1588 izkrcali svojo invazijsko vojsko. Trdi, da je bila španska vojska večja, izkušenejša, bolje opremljena, bolj samozavestna in je imela boljše financiranje. Angleška obramba je bila na drugi strani šibka in zastarela; Anglija je imela premalo vojakov in so bili v najboljšem primeru le delno usposobljeni. Španija je izbrala najšibkejši člen Anglije in verjetno bi lahko zavzela London v enem tednu. Parker dodaja, da bi katoliška vstaja na severu in na Irskem lahko prinesla popoln poraz.<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Koloniziranje_Novega_sveta">Koloniziranje Novega sveta</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Koloniziranje Novega sveta" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Koloniziranje Novega sveta"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Angle%C5%A1ke_%C4%8Dezmorske_posesti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Angleške čezmorske posesti (stran ne obstaja)">Angleške čezmorske posesti</a>.</i></div></dd></dl> <p>Odkritja <a href="/wiki/Kri%C5%A1tof_Kolumb" title="Krištof Kolumb">Krištofa Kolumba</a> so naelektrila vso zahodno Evropo, zlasti pomorske sile, kot je Anglija. Kralj Henrik VII. je naročil <a href="/wiki/Giovanni_Caboto" title="Giovanni Caboto">Johnu Cabotu</a>, da vodi potovanje, da bi našel severno pot do <a href="/wiki/Moluki" title="Moluki">Začimbnih otokov</a> v Aziji; s tem se je začelo iskanje <a href="/w/index.php?title=Severozahodni_prehod&action=edit&redlink=1" class="new" title="Severozahodni prehod (stran ne obstaja)">severozahodnega prehoda</a>. Cabot je odplul leta 1497 in dosegel <a href="/wiki/Nova_Fundlandija" title="Nova Fundlandija">Novo Fundlandijo</a>.<sup id="cite_ref-14" class="reference"><a href="#cite_note-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Naslednje leto je vodil še eno potovanje v Ameriko, vendar o njem ali njegovih ladjah ni bilo nič več slišati.<sup id="cite_ref-15" class="reference"><a href="#cite_note-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:1590_or_later_Marcus_Gheeraerts,_Sir_Francis_Drake_Buckland_Abbey,_Devon.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/1590_or_later_Marcus_Gheeraerts%2C_Sir_Francis_Drake_Buckland_Abbey%2C_Devon.jpg/170px-1590_or_later_Marcus_Gheeraerts%2C_Sir_Francis_Drake_Buckland_Abbey%2C_Devon.jpg" decoding="async" width="170" height="232" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/1590_or_later_Marcus_Gheeraerts%2C_Sir_Francis_Drake_Buckland_Abbey%2C_Devon.jpg/255px-1590_or_later_Marcus_Gheeraerts%2C_Sir_Francis_Drake_Buckland_Abbey%2C_Devon.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/1590_or_later_Marcus_Gheeraerts%2C_Sir_Francis_Drake_Buckland_Abbey%2C_Devon.jpg/340px-1590_or_later_Marcus_Gheeraerts%2C_Sir_Francis_Drake_Buckland_Abbey%2C_Devon.jpg 2x" data-file-width="777" data-file-height="1060" /></a><figcaption><a href="/wiki/Francis_Drake" title="Francis Drake">Francis Drake</a></figcaption></figure> <p>Leta 1562 je Elizabeta poslala zasebnika Hawkinsa in Drakea, da zasežeta plen španskih in portugalskih ladij ob obali Zahodne Afrike. Ko so se angleško-španske vojne po letu 1585 okrepile, je Elizabeta odobrila nadaljnje napade na španska pristanišča v Ameriki in proti ladjam, ki so se vračale v Evropo z zakladi.<sup id="cite_ref-16" class="reference"><a href="#cite_note-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Medtem sta si vplivna pisatelja Richard Hakluyt in John Dee začela prizadevati za ustanovitev angleškega lastnega čezmorskega imperija. Španija je bila dobro uveljavljena v Ameriki, medtem ko je imela Portugalska v zvezi s Španijo od leta 1580 ambiciozen svetovni imperij v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. Francija je raziskovala Severno Ameriko.<sup id="cite_ref-17" class="reference"><a href="#cite_note-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Anglija je bila spodbujena k ustvarjanju lastnih kolonij, s poudarkom na Zahodni Indiji in ne v Severni Ameriki. </p><p>Martin Frobisher je avgusta 1576 pristal v Frobisher Bayu na <a href="/wiki/Baffinov_otok" title="Baffinov otok">Baffinovem otoku</a>; vrnil se je leta 1577 in ga zahteval v imenu kraljice Elizabete, na tretjem potovanju pa je poskušal ustanoviti naselbino v Frobisher Bayu, a mu ni uspelo. </p><p>Od leta 1577 do 1580 je Francis Drake obkrožil svet. Skupaj s svojimi drznimi napadi na Špance in veliko zmago nad njimi pri <a href="/wiki/C%C3%A1diz" title="Cádiz">Cádizu</a> leta 1587 je postal slaven junak – njegove podvige še vedno slavijo – vendar Anglija ni sledila njegovim zahtevam.<sup id="cite_ref-18" class="reference"><a href="#cite_note-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Leta 1583 je Humphrey Gilbert odplul v Novo Fundlandijo in zavzel pristanišče St. John's skupaj z vsem ozemljem v krogu dvesto lig severno in južno od njega. </p><p>Leta 1584 je kraljica <a href="/w/index.php?title=Walter_Raleigh&action=edit&redlink=1" class="new" title="Walter Raleigh (stran ne obstaja)">Walterju Raleighu</a> podelila listino za kolonizacijo Virginije; poimenovali so jo v njeno čast. Raleigh in Elizabeta sta iskala takojšnje bogastvo in oporišče za zasebnike, da bi napadli špansko floto za zaklad. Raleigh je poslal druge, da ustanovijo kolonijo Roanoke; ostaja skrivnost, zakaj so vsi naseljenci izginili. Leta 1600 je kraljica zakupila Vzhodnoindijsko družbo, da bi razbila španski in portugalski monopol nad trgovino na Daljnem vzhodu.<sup id="cite_ref-Wernham_19-0" class="reference"><a href="#cite_note-Wernham-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ustanovila je trgovske postaje, ki so se v kasnejših stoletjih razvile v <a href="/wiki/Britanska_Indija" title="Britanska Indija">Britansko Indijo</a>, na obalah današnje <a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indije</a> in <a href="/wiki/Banglade%C5%A1" title="Bangladeš">Bangladeša</a>. Večja kolonizacija Severne Amerike se je začela kmalu po Elizabetini smrti.<sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Religija">Religija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Religija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Religija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Copperplate_map_St_Pauls.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Copperplate_map_St_Pauls.jpg/200px-Copperplate_map_St_Pauls.jpg" decoding="async" width="200" height="247" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Copperplate_map_St_Pauls.jpg/300px-Copperplate_map_St_Pauls.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Copperplate_map_St_Pauls.jpg/400px-Copperplate_map_St_Pauls.jpg 2x" data-file-width="671" data-file-height="828" /></a><figcaption>Detajl bakroreznega zemljevida Londona (1553–1559), ki prikazuje stolnico sv. Pavla</figcaption></figure> <p>Elizabeti je uspelo ublažiti in zadušiti močne verske strasti tistega časa. To je bilo v velikem nasprotju s prejšnjimi in naslednjimi obdobji izrazitega verskega nasilja.<sup id="cite_ref-21" class="reference"><a href="#cite_note-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Elizabeth je rekla: »Nimam želje delati oken v duše ljudi«. Zdi se, da je imela njena želja po ublažitvi verskega preganjanja prejšnjih vladavin Tudorjev – preganjanje katoličanov pod Edvardom VI. in protestantov pod Marijo I. – ublažitveni učinek na angleško družbo. Elizabeta, protestantka, a nedogmatična, ki je odobrila <i>Book of Common Prayer</i> iz leta 1559, ki je dejansko obnovila <i>Book of Common Prayer</i> iz leta 1552 s spremembami, ki so jasno pokazale, da Angleška cerkev verjame v (duhovno) resnično navzočnost Kristusa v Svetem obhajilu, vendar brez opredelitve, kako za to, da bi to ostalo skrivnost in dala črno rubriko odstraniti iz členov vere: to je dovoljevalo klečanje za prejemanje obhajila, ne da bi pomenilo, da to pomeni resnično in bistveno Kristusovo prisotnost v kruh in vino: tako je verjela. Ni mogla pridobiti neporočene duhovščine ali protestantskega svetega obhajila, ki bi bilo videti kot maša.<sup id="cite_ref-22" class="reference"><a href="#cite_note-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Apostolsko nasledstvo se je ohranilo, institucija cerkve se je nadaljevala brez prekinitve (98 % duhovščine je ostalo na svojih položajih) in poskus prepovedi glasbe v cerkvi je bil poražen. Odredbe iz leta 1571 so prepovedovale vse doktrine, ki niso bile v skladu z naukom cerkvenih očetov in katoliških škofov. Kraljičina sovražnost do strogih kalvinističnih doktrin je blokirala radikale. </p><p>Iz angleške reformacije ni izšla skoraj nobena izvirna teološka misel; namesto tega se je Cerkev oprla na katoliško soglasje prvih štirih ekumenskih koncilov. Ohranjanje številnih katoliških doktrin in praks je bilo kukavičje jajce, ki je sčasoma povzročilo oblikovanje <i>Via Media</i> v 17. stoletju.<sup id="cite_ref-23" class="reference"><a href="#cite_note-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Preostanek svoje vladavine je preživela v srditi obrambi pred radikalnimi reformatorji in rimskokatoličani, ki so želeli spremeniti ureditev cerkvenih zadev: anglikanska cerkev je bila protestantska, »s svojim značilnim ustavljenim razvojem v protestantskem smislu in duhom, ki ga je skrivala po starejši svet katoliških tradicij in nabožnih praks«.<sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Več let se je Elizabeta vzdržala preganjanja katoličanov, ker je bila proti katolicizmu, ne pa proti svojim katoliškim podložnikom, če niso delali težav. Leta 1570 je <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Pij_V." title="Papež Pij V.">papež Pij V.</a> Elizabeto razglasil za krivoverko, ki ni zakonita kraljica in da ji njeni podaniki niso več dolžni pokorščine. Papež je poslal jezuite in semenišča, da bi na skrivaj evangelizirali in podpirali katoličane. Po več zarotah, da bi jo strmoglavili, so katoliško duhovščino večinoma imeli za izdajalce in so jo v Angliji agresivno preganjali. Duhovnike so po ujetju pogosto mučili ali usmrtili, razen če so sodelovali z angleškimi oblastmi. Ljudje, ki so javno podpirali katolicizem, so bili izključeni iz poklicev; včasih denarno ali zaprti. To je bilo upravičeno z utemeljitvijo, da katoličani niso bili preganjani zaradi svoje vere, ampak kaznovani, ker so bili izdajalci, ki so podpirali kraljičinega španskega sovražnika; v praksi pa so katoličani to dojemali kot versko preganjanje, usmrčene pa so imeli za mučence. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Znanost,_tehnologija_in_raziskovanje"><span id="Znanost.2C_tehnologija_in_raziskovanje"></span>Znanost, tehnologija in raziskovanje</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Znanost, tehnologija in raziskovanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Znanost, tehnologija in raziskovanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:British_-_Francis_Bacon_-_Google_Art_Project.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/British_-_Francis_Bacon_-_Google_Art_Project.jpg/170px-British_-_Francis_Bacon_-_Google_Art_Project.jpg" decoding="async" width="170" height="219" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/British_-_Francis_Bacon_-_Google_Art_Project.jpg/255px-British_-_Francis_Bacon_-_Google_Art_Project.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/British_-_Francis_Bacon_-_Google_Art_Project.jpg/340px-British_-_Francis_Bacon_-_Google_Art_Project.jpg 2x" data-file-width="2501" data-file-height="3226" /></a><figcaption><a href="/wiki/Francis_Bacon" title="Francis Bacon">Francis Bacon</a>, začetnik sodobne znanstvene misli</figcaption></figure> <p>Ker ni bilo prevladujočega genija ali formalne strukture za raziskovanje (naslednje stoletje je imelo tako sira <a href="/wiki/Isaac_Newton" title="Isaac Newton">Isaaca Newtona</a> kot Kraljevo družbo), je elizabetinska doba vseeno zabeležila pomemben znanstveni napredek. Astronoma <a href="/wiki/Thomas_Digges" title="Thomas Digges">Thomas Digges</a> in <a href="/wiki/Thomas_Harriot" title="Thomas Harriot">Thomas Harriot</a> sta pomembno prispevala; <a href="/wiki/William_Gilbert" title="William Gilbert">William Gilbert</a> je leta 1600 objavil svojo temeljno študijo o magnetizmu <i>De Magnete</i>. Znaten napredek je bil dosežen na področju kartografije in zemljemerstva. Omeniti velja tudi ekscentričnega, a vplivnega <a href="/wiki/John_Dee" title="John Dee">Johna Deeja</a>. </p><p>Velik del tega znanstvenega in tehnološkega napredka je bil povezan s praktičnimi veščinami navigacije. Angleški raziskovalni dosežki so bili v elizabetinski dobi omembe vredni. Sir Francis Drake je med letoma 1577 in 1581 obkrožil svet, <a href="/w/index.php?title=Martin_Frobisher&action=edit&redlink=1" class="new" title="Martin Frobisher (stran ne obstaja)">Martin Frobisher</a> pa je raziskoval Arktiko. Prvi poskus angleške poselitve vzhodne obale Severne Amerike se je zgodil v tem obdobju - neuspešna kolonija na otoku Roanoke leta 1587. </p><p>Medtem ko elizabetinska Anglija ne velja za dobo tehnoloških inovacij, je prišlo do določenega napredka. Leta 1564 je Guilliam Boonen prišel z Nizozemske, da bi postal prvi izdelovalec kočij kraljice Elizabete — in tako v Anglijo predstavil nov evropski izum kočije z vzmetenjem kot zamenjavo za vozove prejšnjega načina prevoza. Kočije so hitro postale modni kot športni hit v poznejšem stoletju; družbeni kritiki, zlasti puritanski komentatorji, so opazili »raznolike velike dame«, ki so se vozile »gor in dol po podeželju« v svojih novih kočijah.<sup id="cite_ref-25" class="reference"><a href="#cite_note-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Visoka_kultura">Visoka kultura</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Visoka kultura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Visoka kultura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Gledališče"><span id="Gledali.C5.A1.C4.8De"></span>Gledališče</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Gledališče" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gledališče"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:London,_UK_(August_2014)_-_156.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/London%2C_UK_%28August_2014%29_-_156.JPG/220px-London%2C_UK_%28August_2014%29_-_156.JPG" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/London%2C_UK_%28August_2014%29_-_156.JPG/330px-London%2C_UK_%28August_2014%29_-_156.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/London%2C_UK_%28August_2014%29_-_156.JPG/440px-London%2C_UK_%28August_2014%29_-_156.JPG 2x" data-file-width="4000" data-file-height="3000" /></a><figcaption>Rekonstrukcija gledališča Globe v Londonu, ki je bilo prvotno zgrajeno leta 1599 in ga je uporabljal Shakespeare</figcaption></figure> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Angle%C5%A1ko_renesan%C4%8Dno_gledali%C5%A1%C4%8De&action=edit&redlink=1" class="new" title="Angleško renesančno gledališče (stran ne obstaja)">Angleško renesančno gledališče</a>.</i></div></dd></dl> <p>Z Williamom Shakespearom na vrhuncu, pa tudi s <a href="/wiki/Christopher_Marlowe" title="Christopher Marlowe">Christopherjem Marlowom</a> in številnimi drugimi dramatiki, igralci in gledališči, ki so nenehno zaposleni, je bila visoka kultura elizabetinske renesanse najbolje izražena v njenem gledališču. Posebej priljubljene so bile zgodovinske teme, da ne omenjamo običajnih komedij in tragedij.<sup id="cite_ref-26" class="reference"><a href="#cite_note-26"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Literatura">Literatura</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Literatura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Literatura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Elizabetinska književnost velja za eno »najbolj čudovitih« v zgodovini angleške književnosti. Poleg drame in gledališča je zaznamovala razcvet poezije z novimi oblikami, kot so sonet, Spenserjeva kitica in dramski prazni verz, pa tudi prozo, vključno z zgodovinskimi kronikami, pamfleti in prvimi angleškimi romani. <a href="/wiki/Edmund_Spenser" title="Edmund Spenser">Edmund Spenser</a>, <a href="/w/index.php?title=Richard_Hooker&action=edit&redlink=1" class="new" title="Richard Hooker (stran ne obstaja)">Richard Hooker</a> in <a href="/wiki/John_Lyly" title="John Lyly">John Lyly</a> ter Marlowe in Shakespeare so glavni elizabetinski pisci. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Glasba">Glasba</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Glasba" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glasba"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Popotujoči glasbeniki so bili zelo iskani na dvoru, v cerkvah, podeželskih hišah in na lokalnih festivalih. Pomembni skladatelji so bili <a href="/w/index.php?title=William_Byrd&action=edit&redlink=1" class="new" title="William Byrd (stran ne obstaja)">William Byrd</a> (1543–1623), <a href="/w/index.php?title=John_Dowland&action=edit&redlink=1" class="new" title="John Dowland (stran ne obstaja)">John Dowland</a> (1563–1626), <a href="/w/index.php?title=Thomas_Campion&action=edit&redlink=1" class="new" title="Thomas Campion (stran ne obstaja)">Thomas Campion</a> (1567–1620) in <a href="/wiki/Robert_Johnson" title="Robert Johnson">Robert Johnson</a> (okoli 1583–okoli 1634). Skladatelje sta naročila cerkev in dvor, uporabili pa so dva glavna sloga, <a href="/wiki/Madrigal" title="Madrigal">madrigal</a> in ayre.<sup id="cite_ref-27" class="reference"><a href="#cite_note-27"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Popularna kultura je pokazala veliko zanimanje za ljudske pesmi in balade (ljudske pesmi, ki pripovedujejo zgodbo). V poznem 19. stoletju je postala moda zbiranje in petje starih pesmi. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Likovna_umetnost">Likovna umetnost</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Likovna umetnost" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Likovna umetnost"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Pogosto je bilo rečeno, da je renesansa prišla pozno v Anglijo, v nasprotju z Italijo in drugimi državami celinske Evrope; v likovni umetnosti v Angliji v obdobju Tudorjev in Stuartov so prevladovali tuji in uvoženi talenti - od <a href="/wiki/Hans_Holbein_mlaj%C5%A1i" title="Hans Holbein mlajši">Hansa Holbeina mlajšega</a> pod Henrikom VIII. do <a href="/wiki/Anthonis_van_Dyck" title="Anthonis van Dyck">Anthonisa van Dycka</a> pod <a href="/wiki/Karel_I._Angle%C5%A1ki" title="Karel I. Angleški">Karlom I.</a> Vendar se je znotraj tega splošnega trenda razvijala domača slikarska šola. V Elizabetini vladavini je Nicholas Hilliard, kraljičin »livar in zlatar«, najbolj splošno priznana osebnost v tem domorodnem razvoju; vendar je George Gower začel pritegniti večjo pozornost in spoštovanje, ko se je poznavanje njega in njegove umetnosti ter kariere izboljšalo.<sup id="cite_ref-28" class="reference"><a href="#cite_note-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text">From the 1944 Clark lectures by C. S. Lewis; Lewis, <i>English Literature in the Sixteenth Century</i> (Oxford, 1954) p. 1, <a href="/wiki/Online_Computer_Library_Center" title="Online Computer Library Center">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.worldcat.org/oclc/256072">256072</a></span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20061112031836/https://www.britannica.com/ebi/article-200261">Elizabeth I and England's Golden Age</a>. Britannica Student Encyclopedia</span> </li> <li id="cite_note-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-3">↑</a></span> <span class="reference-text">See <i>The Private Lives of Elizabeth and Essex</i> (1939) and <i>The Sea Hawk</i> (1940).</span> </li> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite id="CITEREFPatrick_Collinson2003" class="citation journal cs1">Patrick Collinson (2003). »Elizabeth I and the verdicts of history«. <i>Historical Research</i>. <b>76</b> (194): 469–91. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1111%2F1468-2281.00186">10.1111/1468-2281.00186</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Historical+Research&rft.atitle=Elizabeth+I+and+the+verdicts+of+history&rft.volume=76&rft.issue=194&rft.pages=469-91&rft.date=2003&rft_id=info%3Adoi%2F10.1111%2F1468-2281.00186&rft.au=Patrick+Collinson&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAaron2005" class="citation book cs1">Aaron, Melissa D. (2005). <i>Global Economics</i>. str. 25.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Global+Economics&rft.pages=25&rft.date=2005&rft.aulast=Aaron&rft.aufirst=Melissa+D.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span> In the later decades of the reign, the costs of warfare – defeating the English Armada of 1589 and funding the campaigns in the Netherlands – obliterated the surplus; England had a debt of £350,000 at Elizabeth's death in 1603.</span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCook1981" class="citation book cs1">Cook, Ann Jennalie (1981). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/privilegedplaygo0000cook"><i>The Privileged Playgoers of Shakespeare's London, 1576–1642</i></a>. Princeton University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/privilegedplaygo0000cook/page/49">49</a>–96. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0691064547" title="Posebno:ViriKnjig/0691064547"><bdi>0691064547</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Privileged+Playgoers+of+Shakespeare%27s+London%2C+1576%E2%80%931642&rft.pages=49-96&rft.pub=Princeton+University+Press&rft.date=1981&rft.isbn=0691064547&rft.aulast=Cook&rft.aufirst=Ann+Jennalie&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fprivilegedplaygo0000cook&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-7">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHibbert1991" class="citation book cs1">Hibbert, Christopher (1991). <i>The Virgin Queen: Elizabeth I, Genius of the Golden Age</i>. Da Capo Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0201608170" title="Posebno:ViriKnjig/0201608170"><bdi>0201608170</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Virgin+Queen%3A+Elizabeth+I%2C+Genius+of+the+Golden+Age&rft.pub=Da+Capo+Press&rft.date=1991&rft.isbn=0201608170&rft.aulast=Hibbert&rft.aufirst=Christopher&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-bate256-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-bate256_8-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJonathan_Bate2008" class="citation book cs1">Jonathan Bate (2008). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/soulofagelifemin0000jona"><i>Soul of the Age</i></a>. London: Penguin. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/soulofagelifemin0000jona/page/256">256</a>–286. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-670-91482-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-670-91482-1"><bdi>978-0-670-91482-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Soul+of+the+Age&rft.place=London&rft.pages=256-286&rft.pub=Penguin&rft.date=2008&rft.isbn=978-0-670-91482-1&rft.au=Jonathan+Bate&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fsoulofagelifemin0000jona&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-9">↑</a></span> <span class="reference-text">J. A. Sharpe (2005) <i>Remember, Remember: A Cultural History of Guy Fawkes Day</i>, Harvard University Press <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0674019350" title="Posebno:ViriKnjig/0674019350">0674019350</a></span> </li> <li id="cite_note-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-10">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCorbett1898" class="citation book cs1">Corbett, Julian S. (1898). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/drakeandtudorna01corbgoog"><i>Drake and the Tudor Navy, With a History of the Rise of England as a Maritime Power</i></a>. New York, B. Franklin.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Drake+and+the+Tudor+Navy%2C+With+a+History+of+the+Rise+of+England+as+a+Maritime+Power&rft.pub=New+York%2C+B.+Franklin&rft.date=1898&rft.aulast=Corbett&rft.aufirst=Julian+S.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fdrakeandtudorna01corbgoog&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-11">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFParker1996" class="citation journal cs1">Parker, Geoffrey (1996). »The 'Dreadnought' Revolution of Tudor England«. <i>Mariner's Mirror</i>. <b>82</b> (3): 269–300. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1080%2F00253359.1996.10656603">10.1080/00253359.1996.10656603</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Mariner%27s+Mirror&rft.atitle=The+%27Dreadnought%27+Revolution+of+Tudor+England&rft.volume=82&rft.issue=3&rft.pages=269-300&rft.date=1996&rft_id=info%3Adoi%2F10.1080%2F00253359.1996.10656603&rft.aulast=Parker&rft.aufirst=Geoffrey&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-12">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFParker1888" class="citation journal cs1">Parker, Geoffrey (1888). »Why the Armada Failed«. <i>History Today</i>. <b>38</b> (5): 26–33.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=History+Today&rft.atitle=Why+the+Armada+Failed&rft.volume=38&rft.issue=5&rft.pages=26-33&rft.date=1888&rft.aulast=Parker&rft.aufirst=Geoffrey&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFParker1976" class="citation journal cs1">Parker, Geoffrey (1976). »If the Armada Had Landed«. <i>History</i>. <b>61</b> (203): 358–368. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1111%2Fj.1468-229X.1976.tb01347.x">10.1111/j.1468-229X.1976.tb01347.x</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=History&rft.atitle=If+the+Armada+Had+Landed&rft.volume=61&rft.issue=203&rft.pages=358-368&rft.date=1976&rft_id=info%3Adoi%2F10.1111%2Fj.1468-229X.1976.tb01347.x&rft.aulast=Parker&rft.aufirst=Geoffrey&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-14">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAndrews1984" class="citation book cs1">Andrews, Kenneth (1984). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/tradeplundersett0000andr"><i>Trade, Plunder and Settlement: Maritime Enterprise and the Genesis of the British Empire, 1480–1630</i></a>. Cambridge University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/tradeplundersett0000andr/page/45">45</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-521-27698-5" title="Posebno:ViriKnjig/0-521-27698-5"><bdi>0-521-27698-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Trade%2C+Plunder+and+Settlement%3A+Maritime+Enterprise+and+the+Genesis+of+the+British+Empire%2C+1480%E2%80%931630&rft.pages=45&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=1984&rft.isbn=0-521-27698-5&rft.aulast=Andrews&rft.aufirst=Kenneth&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Ftradeplundersett0000andr&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-15">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFerguson2004" class="citation book cs1">Ferguson, Niall (2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/colossuspriceofa0000ferg_g8w0"><i>Colossus: The Price of America's Empire</i></a>. Penguin Books. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/colossuspriceofa0000ferg_g8w0/page/4">4</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0143034790" title="Posebno:ViriKnjig/0143034790"><bdi>0143034790</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Colossus%3A+The+Price+of+America%27s+Empire&rft.pages=4&rft.pub=Penguin+Books&rft.date=2004&rft.isbn=0143034790&rft.aulast=Ferguson&rft.aufirst=Niall&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fcolossuspriceofa0000ferg_g8w0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-16">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFFerguson2004">Ferguson 2004</a>, str. 7</span> </li> <li id="cite_note-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-17">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLloyd1994" class="citation book cs1">Lloyd, Trevor Owen (1994). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/britishempire1550000lloy_y9l5"><i>The British Empire 1558–1995</i></a>. Oxford University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/britishempire1550000lloy_y9l5/page/4">4</a>–8. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-19-873134-5" title="Posebno:ViriKnjig/0-19-873134-5"><bdi>0-19-873134-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+British+Empire+1558%E2%80%931995&rft.pages=4-8&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1994&rft.isbn=0-19-873134-5&rft.aulast=Lloyd&rft.aufirst=Trevor+Owen&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fbritishempire1550000lloy_y9l5&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-18">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSugden1990" class="citation book cs1">Sugden, John (1990). <i>Sir Francis Drake</i>. Random House. str. 118. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/1448129508" title="Posebno:ViriKnjig/1448129508"><bdi>1448129508</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Sir+Francis+Drake&rft.pages=118&rft.pub=Random+House&rft.date=1990&rft.isbn=1448129508&rft.aulast=Sugden&rft.aufirst=John&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Wernham-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Wernham_19-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWernham1994" class="citation book cs1">Wernham, R.B (1994). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/returnofarmadasl0000wern"><i>The Return of the Armadas: The Last Years of the Elizabethan Wars Against Spain 1595–1603</i></a>. Oxford: Clarendon Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/returnofarmadasl0000wern/page/333">333</a>–334. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-820443-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-820443-5"><bdi>978-0-19-820443-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Return+of+the+Armadas%3A+The+Last+Years+of+the+Elizabethan+Wars+Against+Spain+1595%E2%80%931603&rft.place=Oxford&rft.pages=333-334&rft.pub=Clarendon+Press&rft.date=1994&rft.isbn=978-0-19-820443-5&rft.aulast=Wernham&rft.aufirst=R.B&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Freturnofarmadasl0000wern&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAndrews1985" class="citation book cs1">Andrews, Kenneth R. (1985). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/tradeplundersett0000andr"><i>Trade, Plunder, and Settlement: Maritime Enterprise and the Genesis of the British Empire, 1480–1630</i></a>. Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521276985" title="Posebno:ViriKnjig/0521276985"><bdi>0521276985</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Trade%2C+Plunder%2C+and+Settlement%3A+Maritime+Enterprise+and+the+Genesis+of+the+British+Empire%2C+1480%E2%80%931630&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=1985&rft.isbn=0521276985&rft.aulast=Andrews&rft.aufirst=Kenneth+R.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Ftradeplundersett0000andr&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-21">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPatrick_Collinson2003" class="citation book cs1">Patrick Collinson (2003). »The Monarchical Republic of Queen Elizabeth I«. <span class="cs1-lock-limited" title="Preizkusni prosti dostop, običajno naročnina"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/elizabethans00coll"><i>Elizabethans</i></a></span>. London: Hambledon. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/elizabethans00coll/page/n57">43</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-85285-400-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-85285-400-3"><bdi>978-1-85285-400-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Monarchical+Republic+of+Queen+Elizabeth+I&rft.btitle=Elizabethans&rft.place=London&rft.pages=43&rft.pub=Hambledon&rft.date=2003&rft.isbn=978-1-85285-400-3&rft.au=Patrick+Collinson&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Felizabethans00coll&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AElizabetinsko+obdobje" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-22">↑</a></span> <span class="reference-text">Haigh, op. cit. p. 241</span> </li> <li id="cite_note-23"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-23">↑</a></span> <span class="reference-text">Diarmaid MacCullough, <i>The Later Reformation in England, 1547–1603</i>, 2001, pp. 24–29 <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-333-69331-0" title="Posebno:ViriKnjig/0-333-69331-0">0-333-69331-0</a>, "The cuckoo in the nest", p. 64, 78–86; English Reformations, Religion, Politics and Society under the Tudors, 1993, pp. 240–242, 29–295.</span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text">MacCullough, p. 85.</span> </li> <li id="cite_note-25"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-25">↑</a></span> <span class="reference-text">Ann Jennalie Cook (1981) <i>The Privileged Playgoers of Shakespeare's London, 1576–1642,</i>, Princeton University Press, pp. 81–82 <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0691064547" title="Posebno:ViriKnjig/0691064547">0691064547</a></span> </li> <li id="cite_note-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-26">↑</a></span> <span class="reference-text">M. C. Bradbrook (1979) <i>The Living Monument: Shakespeare and the Theatre of his Time</i>, Cambridge University Press <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521295300" title="Posebno:ViriKnjig/0521295300">0521295300</a></span> </li> <li id="cite_note-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-27">↑</a></span> <span class="reference-text">Comegys Boyd (1973) <i>Elizabethan music and musical criticism</i>, Greenwood Press <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0837168058" title="Posebno:ViriKnjig/0837168058">0837168058</a></span> </li> <li id="cite_note-28"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-28">↑</a></span> <span class="reference-text">Ellis Waterhouse (1978) <i>Painting in Britain: 1530–1790,</i> 4th ed., New York, Viking Penguin, pp. 34–39 <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0300058322" title="Posebno:ViriKnjig/0300058322">0300058322</a>.</span> </li> </ol></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-label="Navbox" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola: Narodne knjižnice</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q912595#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nli.org.il/en/authorities/987007538551105171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/subjects/sh85056783">ZDA</a></span></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?useformat=desktop&type=1x1&usesul3=0" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&oldid=6282016">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&oldid=6282016</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategoriji</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Zgodovina_Anglije" title="Kategorija:Zgodovina Anglije">Zgodovina Anglije</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Angle%C5%A1ka_umetnost" title="Kategorija:Angleška umetnost">Angleška umetnost</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skriti kategoriji: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 11:06, 9. avgust 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Elizabetinsko_obdobje&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-7959fbf7c4-txn89","wgBackendResponseTime":147,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.378","walltime":"0.472","ppvisitednodes":{"value":2173,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":33204,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":1188,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":15,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":2,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":61210,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 381.279 1 -total"," 83.93% 320.006 1 Predloga:Sklici"," 29.10% 110.960 4 Predloga:Cite_journal"," 17.86% 68.083 6 Predloga:ISBN"," 17.42% 66.408 12 Predloga:Navedi_knjigo"," 12.01% 45.785 1 Predloga:Normativna_kontrola"," 11.80% 44.999 1 Predloga:Harvnb"," 7.85% 29.941 6 Predloga:Catalog_lookup_link"," 3.90% 14.880 6 Predloga:Error-small"," 2.78% 10.607 18 Predloga:Yesno-no"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.199","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":5532019,"limit":52428800},"limitreport-logs":"anchor_id_list = table#1 {\n [\"CITEREFAaron2005\"] = 1,\n [\"CITEREFAndrews1984\"] = 1,\n [\"CITEREFAndrews1985\"] = 1,\n [\"CITEREFCook1981\"] = 1,\n [\"CITEREFCorbett1898\"] = 1,\n [\"CITEREFFerguson2004\"] = 1,\n [\"CITEREFHibbert1991\"] = 1,\n [\"CITEREFJonathan_Bate2008\"] = 1,\n [\"CITEREFLloyd1994\"] = 1,\n [\"CITEREFParker1888\"] = 1,\n [\"CITEREFParker1976\"] = 1,\n [\"CITEREFParker1996\"] = 1,\n [\"CITEREFPatrick_Collinson2003\"] = 2,\n [\"CITEREFSugden1990\"] = 1,\n [\"CITEREFWernham1994\"] = 1,\n}\ntemplate_list = table#1 {\n [\"Cite journal\"] = 4,\n [\"Glavni\"] = 2,\n [\"Harvnb\"] = 1,\n [\"ISBN\"] = 6,\n [\"Navedi knjigo\"] = 12,\n [\"Normativna kontrola\"] = 1,\n [\"OCLC\"] = 1,\n [\"Sklici\"] = 1,\n}\narticle_whitelist = table#1 {\n}\n"},"cachereport":{"origin":"mw-web.codfw.main-59b954b7fb-24mfv","timestamp":"20241206052057","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Elizabetinsko obdobje","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Elizabetinsko_obdobje","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q912595","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q912595","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2024-02-13T14:13:22Z","dateModified":"2024-08-09T10:06:13Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/b\/bf\/Queen_Elizabeth_I_by_George_Gower.jpg","headline":"obdobje v angle\u0161ki zgodovini, ki ga je zaznamovala vladavina kraljice Elizabete I. (1558\u20131603)"}</script> </body> </html>