CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Italija - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"d4429c72-9e01-4e81-8b11-bb06a39a5f92","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Italija","wgTitle":"Italija","wgCurRevisionId":6338120,"wgRevisionId":6338120,"wgArticleId":4738,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Viri CS1 v italijanščini (it)","Viri CS1 v angleščini (en)","Predloga Webarchive z wayback linki","Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma","Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami","Članki z mrtvimi zunanjimi povezavami","Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja","Napake CS1: manjkajoč periodical","Viri CS1 v španščini (es)","Strani s čarobnimi povezavami ISBN","Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri", "Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type","Članki, ki vsebujejo italijansko besedilo","Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih","Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN","Wikipedijini članki z identifikatorji EMU","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji NDL","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji NLA","Wikipedijini članki z identifikatorji NLK","Wikipedijini članki z identifikatorji NSK","Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA","Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV","Wikipedijini članki z identifikatorji CINII", "Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji HDS","Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area","Wikipedijini članki z identifikatorji NARA","Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA","Wikipedijini članki z identifikatorji UKPARL","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","25 elementov normativne kontrole","Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni","Vsi izbrani članki","Italija","Evropske države","Države pakta NATO","Države Evropske unije","Republike","Južna Evropa","Italijansko govoreče države","Liberalne demokracije"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Italija","wgRelevantArticleId":4738,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true, "wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":200000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q38","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready", "user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","ext.tmh.player.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.tablesorter.styles":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","ext.tmh.player","mediawiki.page.media","site","mediawiki.page.ready","jquery.tablesorter","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader", "ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.tmh.player.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cjquery.tablesorter.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/1200px-Flag_of_Italy.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="800"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/800px-Flag_of_Italy.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="533"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/640px-Flag_of_Italy.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="427"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Italija - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Italija"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Italija&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Italija"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Italija rootpage-Italija skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Glavni meni </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z">Glavna stran</a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod">Naučite se urejati</a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki">Izbrani članki</a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x">Naključna stran</a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r">Zadnje spremembe</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč">Pomoč</a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo">Pod lipo</a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete">Portal skupnosti</a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami">Stik z nami</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"> Iskanje </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Videz </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class="">Denarni prispevki</a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Italija" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class="">Ustvari račun</a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Italija" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class="">Prijava</a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Osebna orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl">Denarni prispevki</a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Italija" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."> Ustvari račun</a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Italija" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"> Prijava</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju">več o tem</a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y">Prispevki</a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n">Pogovorna stran</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Etimologija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Etimologija"> <div class="vector-toc-text"> 1 Etimologija </div> </a> <ul id="toc-Etimologija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> 2 Zgodovina </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgodovina-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Zgodovina </button> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Prazgodovina_in_antika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prazgodovina_in_antika"> <div class="vector-toc-text"> 2.1 Prazgodovina in antika </div> </a> <ul id="toc-Prazgodovina_in_antika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Srednji_vek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Srednji_vek"> <div class="vector-toc-text"> 2.2 Srednji vek </div> </a> <ul id="toc-Srednji_vek-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodnji_novi_vek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodnji_novi_vek"> <div class="vector-toc-text"> 2.3 Zgodnji novi vek </div> </a> <ul id="toc-Zgodnji_novi_vek-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Združitev_Italije,_liberalna_Italija_in_Velika_vojna" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Združitev_Italije,_liberalna_Italija_in_Velika_vojna"> <div class="vector-toc-text"> 2.4 Združitev Italije, liberalna Italija in Velika vojna </div> </a> <ul id="toc-Združitev_Italije,_liberalna_Italija_in_Velika_vojna-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Fašistični_režim" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Fašistični_režim"> <div class="vector-toc-text"> 2.5 Fašistični režim </div> </a> <ul id="toc-Fašistični_režim-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Republikanska_Italija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Republikanska_Italija"> <div class="vector-toc-text"> 2.6 Republikanska Italija </div> </a> <ul id="toc-Republikanska_Italija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Geografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Geografija"> <div class="vector-toc-text"> 3 Geografija </div> </a> <button aria-controls="toc-Geografija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Geografija </button> <ul id="toc-Geografija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Vulkanologija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vulkanologija"> <div class="vector-toc-text"> 3.1 Vulkanologija </div> </a> <ul id="toc-Vulkanologija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Okolje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Okolje"> <div class="vector-toc-text"> 3.2 Okolje </div> </a> <ul id="toc-Okolje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Podnebje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Podnebje"> <div class="vector-toc-text"> 3.3 Podnebje </div> </a> <ul id="toc-Podnebje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Politika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Politika"> <div class="vector-toc-text"> 4 Politika </div> </a> <button aria-controls="toc-Politika-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Politika </button> <ul id="toc-Politika-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Vlada" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vlada"> <div class="vector-toc-text"> 4.1 Vlada </div> </a> <ul id="toc-Vlada-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pravo_in_kazensko_pravosodje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pravo_in_kazensko_pravosodje"> <div class="vector-toc-text"> 4.2 Pravo in kazensko pravosodje </div> </a> <ul id="toc-Pravo_in_kazensko_pravosodje-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Policija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Policija"> <div class="vector-toc-text"> 4.2.1 Policija </div> </a> <ul id="toc-Policija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Mednarodni_odnosi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Mednarodni_odnosi"> <div class="vector-toc-text"> 4.3 Mednarodni odnosi </div> </a> <ul id="toc-Mednarodni_odnosi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vojska" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vojska"> <div class="vector-toc-text"> 4.4 Vojska </div> </a> <ul id="toc-Vojska-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Upravna_delitev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Upravna_delitev"> <div class="vector-toc-text"> 4.5 Upravna delitev </div> </a> <ul id="toc-Upravna_delitev-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Gospodarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarstvo"> <div class="vector-toc-text"> 5 Gospodarstvo </div> </a> <button aria-controls="toc-Gospodarstvo-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Gospodarstvo </button> <ul id="toc-Gospodarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Infrastruktura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Infrastruktura"> <div class="vector-toc-text"> 5.1 Infrastruktura </div> </a> <ul id="toc-Infrastruktura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Znanost_in_tehnologija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Znanost_in_tehnologija"> <div class="vector-toc-text"> 5.2 Znanost in tehnologija </div> </a> <ul id="toc-Znanost_in_tehnologija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Demografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Demografija"> <div class="vector-toc-text"> 6 Demografija </div> </a> <button aria-controls="toc-Demografija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Demografija </button> <ul id="toc-Demografija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Metropolitanska_mesta" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Metropolitanska_mesta"> <div class="vector-toc-text"> 6.1 Metropolitanska mesta </div> </a> <ul id="toc-Metropolitanska_mesta-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Slovenci_v_Italiji" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Slovenci_v_Italiji"> <div class="vector-toc-text"> 6.2 Slovenci v Italiji </div> </a> <ul id="toc-Slovenci_v_Italiji-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Etnične_skupine" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Etnične_skupine"> <div class="vector-toc-text"> 6.3 Etnične skupine </div> </a> <ul id="toc-Etnične_skupine-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Jeziki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Jeziki"> <div class="vector-toc-text"> 6.4 Jeziki </div> </a> <ul id="toc-Jeziki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vera" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vera"> <div class="vector-toc-text"> 6.5 Vera </div> </a> <ul id="toc-Vera-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Izobraževanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Izobraževanje"> <div class="vector-toc-text"> 6.6 Izobraževanje </div> </a> <ul id="toc-Izobraževanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zdravstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zdravstvo"> <div class="vector-toc-text"> 6.7 Zdravstvo </div> </a> <ul id="toc-Zdravstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Kultura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Kultura"> <div class="vector-toc-text"> 7 Kultura </div> </a> <button aria-controls="toc-Kultura-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Kultura </button> <ul id="toc-Kultura-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Arhitektura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Arhitektura"> <div class="vector-toc-text"> 7.1 Arhitektura </div> </a> <ul id="toc-Arhitektura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Upodabljajoča_umetnost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Upodabljajoča_umetnost"> <div class="vector-toc-text"> 7.2 Upodabljajoča umetnost </div> </a> <ul id="toc-Upodabljajoča_umetnost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Literatura_in_gledališče" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Literatura_in_gledališče"> <div class="vector-toc-text"> 7.3 Literatura in gledališče </div> </a> <ul id="toc-Literatura_in_gledališče-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Glasba" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Glasba"> <div class="vector-toc-text"> 7.4 Glasba </div> </a> <ul id="toc-Glasba-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Film" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Film"> <div class="vector-toc-text"> 7.5 Film </div> </a> <ul id="toc-Film-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Šport" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Šport"> <div class="vector-toc-text"> 7.6 Šport </div> </a> <ul id="toc-Šport-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Moda_in_oblikovanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Moda_in_oblikovanje"> <div class="vector-toc-text"> 7.7 Moda in oblikovanje </div> </a> <ul id="toc-Moda_in_oblikovanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Hrana" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Hrana"> <div class="vector-toc-text"> 7.8 Hrana </div> </a> <ul id="toc-Hrana-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Opombe_in_sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Opombe_in_sklici"> <div class="vector-toc-text"> 8 Opombe in sklici </div> </a> <ul id="toc-Opombe_in_sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> 9 Zunanje povezave </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Vklopi kazalo vsebine </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading">Italija</h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 315 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-315" aria-hidden="true" > 315 jezikov </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-ab mw-list-item"><a href="https://ab.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%B0" title="Италиа – abhaščina" lang="ab" hreflang="ab" data-title="Италиа" data-language-autonym="Аԥсшәа" data-language-local-name="abhaščina" class="interlanguage-link-target">Аԥсшәа</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ace mw-list-item"><a href="https://ace.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – ačejščina" lang="ace" hreflang="ace" data-title="Itali" data-language-autonym="Acèh" data-language-local-name="ačejščina" class="interlanguage-link-target">Acèh</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ady mw-list-item"><a href="https://ady.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%B5" title="Италие – adigejščina" lang="ady" hreflang="ady" data-title="Италие" data-language-autonym="Адыгабзэ" data-language-local-name="adigejščina" class="interlanguage-link-target">Адыгабзэ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-af badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Itali%C3%AB" title="Italië – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Italië" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target">Afrikaans</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/Italien" title="Italien – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Italien" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target">Alemannisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-alt mw-list-item"><a href="https://alt.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – južna altajščina" lang="alt" hreflang="alt" data-title="Италия" data-language-autonym="Алтай тил" data-language-local-name="južna altajščina" class="interlanguage-link-target">Алтай тил</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-am mw-list-item"><a href="https://am.wikipedia.org/wiki/%E1%8C%A3%E1%88%8D%E1%8B%AB%E1%8A%95" title="ጣልያን – amharščina" lang="am" hreflang="am" data-title="ጣልያን" data-language-autonym="አማርኛ" data-language-local-name="amharščina" class="interlanguage-link-target">አማርኛ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ami mw-list-item"><a href="https://ami.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – Amis" lang="ami" hreflang="ami" data-title="Italy" data-language-autonym="Pangcah" data-language-local-name="Amis" class="interlanguage-link-target">Pangcah</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Italia" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target">Aragonés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ang mw-list-item"><a href="https://ang.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – stara angleščina" lang="ang" hreflang="ang" data-title="Italia" data-language-autonym="Ænglisc" data-language-local-name="stara angleščina" class="interlanguage-link-target">Ænglisc</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ann mw-list-item"><a href="https://ann.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – obolo" lang="ann" hreflang="ann" data-title="Itali" data-language-autonym="Obolo" data-language-local-name="obolo" class="interlanguage-link-target">Obolo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-anp mw-list-item"><a href="https://anp.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटली – angikaščina" lang="anp" hreflang="anp" data-title="इटली" data-language-autonym="अंगिका" data-language-local-name="angikaščina" class="interlanguage-link-target">अंगिका</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%A5%D9%8A%D8%B7%D8%A7%D9%84%D9%8A%D8%A7" title="إيطاليا – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="إيطاليا" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target">العربية</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arc mw-list-item"><a href="https://arc.wikipedia.org/wiki/%DC%90%DC%9D%DC%9B%DC%A0%DC%9D%DC%90" title="ܐܝܛܠܝܐ – aramejščina" lang="arc" hreflang="arc" data-title="ܐܝܛܠܝܐ" data-language-autonym="ܐܪܡܝܐ" data-language-local-name="aramejščina" class="interlanguage-link-target">ܐܪܡܝܐ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ary mw-list-item"><a href="https://ary.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D8%B7%D8%A7%D9%84%D9%8A%D8%A7%D9%86" title="الطاليان – Moroccan Arabic" lang="ary" hreflang="ary" data-title="الطاليان" data-language-autonym="الدارجة" data-language-local-name="Moroccan Arabic" class="interlanguage-link-target">الدارجة</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%8A%D8%B7%D8%A7%D9%84%D9%8A%D8%A7" title="ايطاليا – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="ايطاليا" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target">مصرى</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-as mw-list-item"><a href="https://as.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%87%E0%A6%9F%E0%A6%BE%E0%A6%B2%E0%A7%80" title="ইটালী – asamščina" lang="as" hreflang="as" data-title="ইটালী" data-language-autonym="অসমীয়া" data-language-local-name="asamščina" class="interlanguage-link-target">অসমীয়া</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Italia" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target">Asturianu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-atj mw-list-item"><a href="https://atj.wikipedia.org/wiki/Italie" title="Italie – atikamekwščina" lang="atj" hreflang="atj" data-title="Italie" data-language-autonym="Atikamekw" data-language-local-name="atikamekwščina" class="interlanguage-link-target">Atikamekw</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-av mw-list-item"><a href="https://av.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – avarščina" lang="av" hreflang="av" data-title="Италия" data-language-autonym="Авар" data-language-local-name="avarščina" class="interlanguage-link-target">Авар</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-avk mw-list-item"><a href="https://avk.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Kotava" lang="avk" hreflang="avk" data-title="Italia" data-language-autonym="Kotava" data-language-local-name="Kotava" class="interlanguage-link-target">Kotava</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-awa mw-list-item"><a href="https://awa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटली – avadščina" lang="awa" hreflang="awa" data-title="इटली" data-language-autonym="अवधी" data-language-local-name="avadščina" class="interlanguage-link-target">अवधी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ay mw-list-item"><a href="https://ay.wikipedia.org/wiki/Italiya" title="Italiya – ajmarščina" lang="ay" hreflang="ay" data-title="Italiya" data-language-autonym="Aymar aru" data-language-local-name="ajmarščina" class="interlanguage-link-target">Aymar aru</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/%C4%B0taliya" title="İtaliya – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="İtaliya" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target">Azərbaycanca</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%DB%8C%D8%AA%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%A7" title="ایتالیا – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="ایتالیا" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target">تۆرکجه</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Италия" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target">Башҡортса</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ban mw-list-item"><a href="https://ban.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – balijščina" lang="ban" hreflang="ban" data-title="Italia" data-language-autonym="Basa Bali" data-language-local-name="balijščina" class="interlanguage-link-target">Basa Bali</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bar mw-list-item"><a href="https://bar.wikipedia.org/wiki/Italien" title="Italien – Bavarian" lang="bar" hreflang="bar" data-title="Italien" data-language-autonym="Boarisch" data-language-local-name="Bavarian" class="interlanguage-link-target">Boarisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/Ital%C4%97j%C4%97" title="Italėjė – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="Italėjė" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target">Žemaitėška</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bbc mw-list-item"><a href="https://bbc.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Batak Toba" lang="bbc" hreflang="bbc" data-title="Italia" data-language-autonym="Batak Toba" data-language-local-name="Batak Toba" class="interlanguage-link-target">Batak Toba</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bcl mw-list-item"><a href="https://bcl.wikipedia.org/wiki/Italya" title="Italya – Central Bikol" lang="bcl" hreflang="bcl" data-title="Italya" data-language-autonym="Bikol Central" data-language-local-name="Central Bikol" class="interlanguage-link-target">Bikol Central</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%86%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D1%8F" title="Італія – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Італія" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target">Беларуская</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%86%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D1%8F" title="Італія – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Італія" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target">Беларуская (тарашкевіца)</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bew mw-list-item"><a href="https://bew.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – Betawi" lang="bew" hreflang="bew" data-title="Itali" data-language-autonym="Betawi" data-language-local-name="Betawi" class="interlanguage-link-target">Betawi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Италия" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target">Български</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bh mw-list-item"><a href="https://bh.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटली – Bhojpuri" lang="bh" hreflang="bh" data-title="इटली" data-language-autonym="भोजपुरी" data-language-local-name="Bhojpuri" class="interlanguage-link-target">भोजपुरी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bi mw-list-item"><a href="https://bi.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – bislamščina" lang="bi" hreflang="bi" data-title="Itali" data-language-autonym="Bislama" data-language-local-name="bislamščina" class="interlanguage-link-target">Bislama</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-blk mw-list-item"><a href="https://blk.wikipedia.org/wiki/%E1%80%A1%E1%80%AE%E1%80%90%E1%80%9C%E1%80%AE%E1%80%81%E1%80%99%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%80%91%E1%80%AE" title="အီတလီခမ်းထီ – Pa'O" lang="blk" hreflang="blk" data-title="အီတလီခမ်းထီ" data-language-autonym="ပအိုဝ်ႏဘာႏသာႏ" data-language-local-name="Pa'O" class="interlanguage-link-target">ပအိုဝ်ႏဘာႏသာႏ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bm mw-list-item"><a href="https://bm.wikipedia.org/wiki/Italiya" title="Italiya – bambarščina" lang="bm" hreflang="bm" data-title="Italiya" data-language-autonym="Bamanankan" data-language-local-name="bambarščina" class="interlanguage-link-target">Bamanankan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%87%E0%A6%A4%E0%A6%BE%E0%A6%B2%E0%A6%BF" title="ইতালি – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="ইতালি" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target">বাংলা</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bo mw-list-item"><a href="https://bo.wikipedia.org/wiki/%E0%BD%A8%E0%BD%B2%E0%BC%8B%E0%BD%8F%E0%BC%8B%E0%BD%A3%E0%BD%B2%E0%BC%8D" title="ཨི་ཏ་ལི། – tibetanščina" lang="bo" hreflang="bo" data-title="ཨི་ཏ་ལི།" data-language-autonym="བོད་ཡིག" data-language-local-name="tibetanščina" class="interlanguage-link-target">བོད་ཡིག</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bpy mw-list-item"><a href="https://bpy.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%87%E0%A6%A4%E0%A6%BE%E0%A6%B2%E0%A6%BF" title="ইতালি – Bishnupriya" lang="bpy" hreflang="bpy" data-title="ইতালি" data-language-autonym="বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী" data-language-local-name="Bishnupriya" class="interlanguage-link-target">বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Italia" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target">Brezhoneg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Italija" title="Italija – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Italija" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target">Bosanski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-btm mw-list-item"><a href="https://btm.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Batak Mandailing" lang="btm" hreflang="btm" data-title="Italia" data-language-autonym="Batak Mandailing" data-language-local-name="Batak Mandailing" class="interlanguage-link-target">Batak Mandailing</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bug mw-list-item"><a href="https://bug.wikipedia.org/wiki/%E1%A8%95%E1%A8%97%E1%A8%88%E1%A8%92%E1%A8%97%E1%A8%95" title="ᨕᨗᨈᨒᨗᨕ – buginščina" lang="bug" hreflang="bug" data-title="ᨕᨗᨈᨒᨗᨕ" data-language-autonym="Basa Ugi" data-language-local-name="buginščina" class="interlanguage-link-target">Basa Ugi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bxr mw-list-item"><a href="https://bxr.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8" title="Итали – Russia Buriat" lang="bxr" hreflang="bxr" data-title="Итали" data-language-autonym="Буряад" data-language-local-name="Russia Buriat" class="interlanguage-link-target">Буряад</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/It%C3%A0lia" title="Itàlia – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Itàlia" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target">Català</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cbk-zam mw-list-item"><a href="https://cbk-zam.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Chavacano" lang="cbk" hreflang="cbk" data-title="Italia" data-language-autonym="Chavacano de Zamboanga" data-language-local-name="Chavacano" class="interlanguage-link-target">Chavacano de Zamboanga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cdo mw-list-item"><a href="https://cdo.wikipedia.org/wiki/%C3%89-d%C3%A2i-l%C3%A9" title="É-dâi-lé – Mindong" lang="cdo" hreflang="cdo" data-title="É-dâi-lé" data-language-autonym="閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄" data-language-local-name="Mindong" class="interlanguage-link-target">閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ce mw-list-item"><a href="https://ce.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8" title="Итали – čečenščina" lang="ce" hreflang="ce" data-title="Итали" data-language-autonym="Нохчийн" data-language-local-name="čečenščina" class="interlanguage-link-target">Нохчийн</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Italya" title="Italya – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Italya" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target">Cebuano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ch mw-list-item"><a href="https://ch.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – čamorščina" lang="ch" hreflang="ch" data-title="Italia" data-language-autonym="Chamoru" data-language-local-name="čamorščina" class="interlanguage-link-target">Chamoru</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-chr mw-list-item"><a href="https://chr.wikipedia.org/wiki/%E1%8E%A2%E1%8F%94%E1%8E%B5" title="ᎢᏔᎵ – čerokeščina" lang="chr" hreflang="chr" data-title="ᎢᏔᎵ" data-language-autonym="ᏣᎳᎩ" data-language-local-name="čerokeščina" class="interlanguage-link-target">ᏣᎳᎩ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-chy mw-list-item"><a href="https://chy.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – čejenščina" lang="chy" hreflang="chy" data-title="Italy" data-language-autonym="Tsetsêhestâhese" data-language-local-name="čejenščina" class="interlanguage-link-target">Tsetsêhestâhese</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%D8%A6%DB%8C%D8%AA%D8%A7%DA%B5%DB%8C%D8%A7" title="ئیتاڵیا – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="ئیتاڵیا" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target">کوردی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-co mw-list-item"><a href="https://co.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – korziščina" lang="co" hreflang="co" data-title="Italia" data-language-autonym="Corsu" data-language-local-name="korziščina" class="interlanguage-link-target">Corsu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-crh mw-list-item"><a href="https://crh.wikipedia.org/wiki/%C4%B0taliya" title="İtaliya – krimska tatarščina" lang="crh" hreflang="crh" data-title="İtaliya" data-language-autonym="Qırımtatarca" data-language-local-name="krimska tatarščina" class="interlanguage-link-target">Qırımtatarca</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/It%C3%A1lie" title="Itálie – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Itálie" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target">Čeština</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-csb mw-list-item"><a href="https://csb.wikipedia.org/wiki/Italsk%C3%B4" title="Italskô – kašubščina" lang="csb" hreflang="csb" data-title="Italskô" data-language-autonym="Kaszëbsczi" data-language-local-name="kašubščina" class="interlanguage-link-target">Kaszëbsczi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cu mw-list-item"><a href="https://cu.wikipedia.org/wiki/%D0%87%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%97%EA%99%97" title="Їталїꙗ – stara cerkvena slovanščina" lang="cu" hreflang="cu" data-title="Їталїꙗ" data-language-autonym="Словѣньскъ / ⰔⰎⰑⰂⰡⰐⰠⰔⰍⰟ" data-language-local-name="stara cerkvena slovanščina" class="interlanguage-link-target">Словѣньскъ / ⰔⰎⰑⰂⰡⰐⰠⰔⰍⰟ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8" title="Итали – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Итали" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target">Чӑвашла</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Yr_Eidal" title="Yr Eidal – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Yr Eidal" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target">Cymraeg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Italien" title="Italien – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Italien" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target">Dansk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dag mw-list-item"><a href="https://dag.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Dagbani" lang="dag" hreflang="dag" data-title="Italia" data-language-autonym="Dagbanli" data-language-local-name="Dagbani" class="interlanguage-link-target">Dagbanli</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Italien" title="Italien – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Italien" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target">Deutsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-din mw-list-item"><a href="https://din.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – dinka" lang="din" hreflang="din" data-title="Italia" data-language-autonym="Thuɔŋjäŋ" data-language-local-name="dinka" class="interlanguage-link-target">Thuɔŋjäŋ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-diq mw-list-item"><a href="https://diq.wikipedia.org/wiki/%C4%B0talya" title="İtalya – Zazaki" lang="diq" hreflang="diq" data-title="İtalya" data-language-autonym="Zazaki" data-language-local-name="Zazaki" class="interlanguage-link-target">Zazaki</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dsb mw-list-item"><a href="https://dsb.wikipedia.org/wiki/Italska" title="Italska – dolnja lužiška srbščina" lang="dsb" hreflang="dsb" data-title="Italska" data-language-autonym="Dolnoserbski" data-language-local-name="dolnja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target">Dolnoserbski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dty mw-list-item"><a href="https://dty.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%BE%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटाली – Doteli" lang="dty" hreflang="dty" data-title="इटाली" data-language-autonym="डोटेली" data-language-local-name="Doteli" class="interlanguage-link-target">डोटेली</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dv mw-list-item"><a href="https://dv.wikipedia.org/wiki/%DE%87%DE%A8%DE%93%DE%A6%DE%8D%DE%A9%DE%88%DE%A8%DE%8D%DE%A7%DE%8C%DE%B0" title="އިޓަލީވިލާތް – diveščina" lang="dv" hreflang="dv" data-title="އިޓަލީވިލާތް" data-language-autonym="ދިވެހިބަސް" data-language-local-name="diveščina" class="interlanguage-link-target">ދިވެހިބަސް</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dz mw-list-item"><a href="https://dz.wikipedia.org/wiki/%E0%BD%A8%E0%BE%80%E0%BD%8A%E0%BC%8B%E0%BD%A3%E0%BD%B2%E0%BC%8B" title="ཨྀཊ་ལི་ – dzonka" lang="dz" hreflang="dz" data-title="ཨྀཊ་ལི་" data-language-autonym="ཇོང་ཁ" data-language-local-name="dzonka" class="interlanguage-link-target">ཇོང་ཁ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ee mw-list-item"><a href="https://ee.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – evenščina" lang="ee" hreflang="ee" data-title="Italy" data-language-autonym="Eʋegbe" data-language-local-name="evenščina" class="interlanguage-link-target">Eʋegbe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%99%CF%84%CE%B1%CE%BB%CE%AF%CE%B1" title="Ιταλία – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Ιταλία" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target">Ελληνικά</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eml mw-list-item"><a href="https://eml.wikipedia.org/wiki/It%C3%A2glia" title="Itâglia – Emiliano-Romagnolo" lang="egl" hreflang="egl" data-title="Itâglia" data-language-autonym="Emiliàn e rumagnòl" data-language-local-name="Emiliano-Romagnolo" class="interlanguage-link-target">Emiliàn e rumagnòl</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Italy" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target">English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Italio" title="Italio – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Italio" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target">Esperanto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Italia" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target">Español</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Itaalia" title="Itaalia – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Itaalia" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target">Eesti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Italia" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target">Euskara</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ext mw-list-item"><a href="https://ext.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Extremaduran" lang="ext" hreflang="ext" data-title="Italia" data-language-autonym="Estremeñu" data-language-local-name="Extremaduran" class="interlanguage-link-target">Estremeñu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%DB%8C%D8%AA%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%A7" title="ایتالیا – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="ایتالیا" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target">فارسی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ff mw-list-item"><a href="https://ff.wikipedia.org/wiki/Italiya" title="Italiya – fulščina" lang="ff" hreflang="ff" data-title="Italiya" data-language-autonym="Fulfulde" data-language-local-name="fulščina" class="interlanguage-link-target">Fulfulde</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi badge-Q17559452 badge-recommendedarticle mw-list-item" title="priporočeni članek"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Italia" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target">Suomi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fiu-vro mw-list-item"><a href="https://fiu-vro.wikipedia.org/wiki/Itaalia" title="Itaalia – Võro" lang="vro" hreflang="vro" data-title="Itaalia" data-language-autonym="Võro" data-language-local-name="Võro" class="interlanguage-link-target">Võro</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fj mw-list-item"><a href="https://fj.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – fidžijščina" lang="fj" hreflang="fj" data-title="Itali" data-language-autonym="Na Vosa Vakaviti" data-language-local-name="fidžijščina" class="interlanguage-link-target">Na Vosa Vakaviti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fo mw-list-item"><a href="https://fo.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – ferščina" lang="fo" hreflang="fo" data-title="Italia" data-language-autonym="Føroyskt" data-language-local-name="ferščina" class="interlanguage-link-target">Føroyskt</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Italie" title="Italie – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Italie" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target">Français</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frp mw-list-item"><a href="https://frp.wikipedia.org/wiki/Italie" title="Italie – Arpitan" lang="frp" hreflang="frp" data-title="Italie" data-language-autonym="Arpetan" data-language-local-name="Arpitan" class="interlanguage-link-target">Arpetan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frr mw-list-item"><a href="https://frr.wikipedia.org/wiki/Itaalien" title="Itaalien – severna frizijščina" lang="frr" hreflang="frr" data-title="Itaalien" data-language-autonym="Nordfriisk" data-language-local-name="severna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Nordfriisk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fur mw-list-item"><a href="https://fur.wikipedia.org/wiki/Italie" title="Italie – furlanščina" lang="fur" hreflang="fur" data-title="Italie" data-language-autonym="Furlan" data-language-local-name="furlanščina" class="interlanguage-link-target">Furlan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Itaalje" title="Itaalje – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Itaalje" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Frysk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/An_Iod%C3%A1il" title="An Iodáil – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="An Iodáil" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target">Gaeilge</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gag mw-list-item"><a href="https://gag.wikipedia.org/wiki/%C4%B0taliya" title="İtaliya – gagavščina" lang="gag" hreflang="gag" data-title="İtaliya" data-language-autonym="Gagauz" data-language-local-name="gagavščina" class="interlanguage-link-target">Gagauz</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gan mw-list-item"><a href="https://gan.wikipedia.org/wiki/%E6%84%8F%E5%A4%A7%E5%88%A9" title="意大利 – Gan" lang="gan" hreflang="gan" data-title="意大利" data-language-autonym="贛語" data-language-local-name="Gan" class="interlanguage-link-target">贛語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gcr mw-list-item"><a href="https://gcr.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – Guianan Creole" lang="gcr" hreflang="gcr" data-title="Itali" data-language-autonym="Kriyòl gwiyannen" data-language-local-name="Guianan Creole" class="interlanguage-link-target">Kriyòl gwiyannen</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gd mw-list-item"><a href="https://gd.wikipedia.org/wiki/An_Eadailt" title="An Eadailt – škotska gelščina" lang="gd" hreflang="gd" data-title="An Eadailt" data-language-autonym="Gàidhlig" data-language-local-name="škotska gelščina" class="interlanguage-link-target">Gàidhlig</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Italia" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target">Galego</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/It%C3%A1lia" title="Itália – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Itália" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target">Avañe'ẽ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gom mw-list-item"><a href="https://gom.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटली – Goan Konkani" lang="gom" hreflang="gom" data-title="इटली" data-language-autonym="गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni" data-language-local-name="Goan Konkani" class="interlanguage-link-target">गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gor mw-list-item"><a href="https://gor.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – gorontalščina" lang="gor" hreflang="gor" data-title="Italia" data-language-autonym="Bahasa Hulontalo" data-language-local-name="gorontalščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Hulontalo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-got mw-list-item"><a href="https://got.wikipedia.org/wiki/%F0%90%8C%B9%F0%90%8D%84%F0%90%8C%B0%F0%90%8C%BB%F0%90%8C%BE%F0%90%8C%B0" title="𐌹𐍄𐌰𐌻𐌾𐌰 – gotščina" lang="got" hreflang="got" data-title="𐌹𐍄𐌰𐌻𐌾𐌰" data-language-autonym="𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺" data-language-local-name="gotščina" class="interlanguage-link-target">𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gu mw-list-item"><a href="https://gu.wikipedia.org/wiki/%E0%AA%88%E0%AA%9F%E0%AA%B2%E0%AB%80" title="ઈટલી – gudžaratščina" lang="gu" hreflang="gu" data-title="ઈટલી" data-language-autonym="ગુજરાતી" data-language-local-name="gudžaratščina" class="interlanguage-link-target">ગુજરાતી</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gv mw-list-item"><a href="https://gv.wikipedia.org/wiki/Yn_Iddaal" title="Yn Iddaal – manščina" lang="gv" hreflang="gv" data-title="Yn Iddaal" data-language-autonym="Gaelg" data-language-local-name="manščina" class="interlanguage-link-target">Gaelg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Italiya" title="Italiya – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Italiya" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target">Hausa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hak mw-list-item"><a href="https://hak.wikipedia.org/wiki/Yi-thai-li" title="Yi-thai-li – Hakka Chinese" lang="hak" hreflang="hak" data-title="Yi-thai-li" data-language-autonym="客家語 / Hak-kâ-ngî" data-language-local-name="Hakka Chinese" class="interlanguage-link-target">客家語 / Hak-kâ-ngî</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-haw mw-list-item"><a href="https://haw.wikipedia.org/wiki/%CA%BB%C4%AAk%C4%81lia" title="ʻĪkālia – havajščina" lang="haw" hreflang="haw" data-title="ʻĪkālia" data-language-autonym="Hawaiʻi" data-language-local-name="havajščina" class="interlanguage-link-target">Hawaiʻi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%90%D7%99%D7%98%D7%9C%D7%99%D7%94" title="איטליה – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="איטליה" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target">עברית</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटली – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="इटली" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target">हिन्दी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hif mw-list-item"><a href="https://hif.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – Fiji Hindi" lang="hif" hreflang="hif" data-title="Italy" data-language-autonym="Fiji Hindi" data-language-local-name="Fiji Hindi" class="interlanguage-link-target">Fiji Hindi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Italija" title="Italija – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Italija" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target">Hrvatski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hsb mw-list-item"><a href="https://hsb.wikipedia.org/wiki/Italska" title="Italska – gornja lužiška srbščina" lang="hsb" hreflang="hsb" data-title="Italska" data-language-autonym="Hornjoserbsce" data-language-local-name="gornja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target">Hornjoserbsce</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Itali" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target">Kreyòl ayisyen</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Olaszorsz%C3%A1g" title="Olaszország – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Olaszország" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target">Magyar</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D4%BB%D5%BF%D5%A1%D5%AC%D5%AB%D5%A1" title="Իտալիա – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Իտալիա" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target">Հայերեն</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hyw mw-list-item"><a href="https://hyw.wikipedia.org/wiki/%D4%BB%D5%BF%D5%A1%D5%AC%D5%AB%D5%A1" title="Իտալիա – Western Armenian" lang="hyw" hreflang="hyw" data-title="Իտալիա" data-language-autonym="Արեւմտահայերէն" data-language-local-name="Western Armenian" class="interlanguage-link-target">Արեւմտահայերէն</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Italia" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target">Interlingua</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-iba mw-list-item"><a href="https://iba.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – ibanščina" lang="iba" hreflang="iba" data-title="Itali" data-language-autonym="Jaku Iban" data-language-local-name="ibanščina" class="interlanguage-link-target">Jaku Iban</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Italia" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Indonesia</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ie mw-list-item"><a href="https://ie.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – interlingve" lang="ie" hreflang="ie" data-title="Italia" data-language-autonym="Interlingue" data-language-local-name="interlingve" class="interlanguage-link-target">Interlingue</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ig mw-list-item"><a href="https://ig.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – igboščina" lang="ig" hreflang="ig" data-title="Italy" data-language-autonym="Igbo" data-language-local-name="igboščina" class="interlanguage-link-target">Igbo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ik mw-list-item"><a href="https://ik.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – inupiaščina" lang="ik" hreflang="ik" data-title="Italia" data-language-autonym="Iñupiatun" data-language-local-name="inupiaščina" class="interlanguage-link-target">Iñupiatun</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ilo mw-list-item"><a href="https://ilo.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – ilokanščina" lang="ilo" hreflang="ilo" data-title="Italia" data-language-autonym="Ilokano" data-language-local-name="ilokanščina" class="interlanguage-link-target">Ilokano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-inh mw-list-item"><a href="https://inh.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8" title="Итали – inguščina" lang="inh" hreflang="inh" data-title="Итали" data-language-autonym="ГӀалгӀай" data-language-local-name="inguščina" class="interlanguage-link-target">ГӀалгӀай</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Italia" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target">Ido</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/%C3%8Dtal%C3%ADa" title="Ítalía – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Ítalía" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target">Íslenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Italia" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target">Italiano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-iu mw-list-item"><a href="https://iu.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – inuktitutščina" lang="iu" hreflang="iu" data-title="Italy" data-language-autonym="ᐃᓄᒃᑎᑐᑦ / inuktitut" data-language-local-name="inuktitutščina" class="interlanguage-link-target">ᐃᓄᒃᑎᑐᑦ / inuktitut</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%A4%E3%82%BF%E3%83%AA%E3%82%A2" title="イタリア – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="イタリア" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target">日本語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jam mw-list-item"><a href="https://jam.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – Jamaican Creole English" lang="jam" hreflang="jam" data-title="Itali" data-language-autonym="Patois" data-language-local-name="Jamaican Creole English" class="interlanguage-link-target">Patois</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jbo mw-list-item"><a href="https://jbo.wikipedia.org/wiki/italias" title="italias – lojban" lang="jbo" hreflang="jbo" data-title="italias" data-language-autonym="La .lojban." data-language-local-name="lojban" class="interlanguage-link-target">La .lojban.</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Itali" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target">Jawa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%98%E1%83%A2%E1%83%90%E1%83%9A%E1%83%98%E1%83%90" title="იტალია – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="იტალია" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target">ქართული</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kaa mw-list-item"><a href="https://kaa.wikipedia.org/wiki/Italiya" title="Italiya – karakalpaščina" lang="kaa" hreflang="kaa" data-title="Italiya" data-language-autonym="Qaraqalpaqsha" data-language-local-name="karakalpaščina" class="interlanguage-link-target">Qaraqalpaqsha</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kab mw-list-item"><a href="https://kab.wikipedia.org/wiki/%E1%B9%AC%E1%B9%ADelyan" title="Ṭṭelyan – kabilščina" lang="kab" hreflang="kab" data-title="Ṭṭelyan" data-language-autonym="Taqbaylit" data-language-local-name="kabilščina" class="interlanguage-link-target">Taqbaylit</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbd mw-list-item"><a href="https://kbd.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%8D" title="Италэ – kabardinščina" lang="kbd" hreflang="kbd" data-title="Италэ" data-language-autonym="Адыгэбзэ" data-language-local-name="kabardinščina" class="interlanguage-link-target">Адыгэбзэ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbp mw-list-item"><a href="https://kbp.wikipedia.org/wiki/Itaalii" title="Itaalii – Kabiye" lang="kbp" hreflang="kbp" data-title="Itaalii" data-language-autonym="Kabɩyɛ" data-language-local-name="Kabiye" class="interlanguage-link-target">Kabɩyɛ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kcg mw-list-item"><a href="https://kcg.wikipedia.org/wiki/Italya" title="Italya – tjapska nigerijščina" lang="kcg" hreflang="kcg" data-title="Italya" data-language-autonym="Tyap" data-language-local-name="tjapska nigerijščina" class="interlanguage-link-target">Tyap</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kg mw-list-item"><a href="https://kg.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – kongovščina" lang="kg" hreflang="kg" data-title="Italia" data-language-autonym="Kongo" data-language-local-name="kongovščina" class="interlanguage-link-target">Kongo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kge mw-list-item"><a href="https://kge.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Komering" lang="kge" hreflang="kge" data-title="Italia" data-language-autonym="Kumoring" data-language-local-name="Komering" class="interlanguage-link-target">Kumoring</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ki mw-list-item"><a href="https://ki.wikipedia.org/wiki/Itari" title="Itari – kikujščina" lang="ki" hreflang="ki" data-title="Itari" data-language-autonym="Gĩkũyũ" data-language-local-name="kikujščina" class="interlanguage-link-target">Gĩkũyũ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Италия" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target">Қазақша</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-km mw-list-item"><a href="https://km.wikipedia.org/wiki/%E1%9E%A2%E1%9F%8A%E1%9E%B8%E1%9E%8F%E1%9E%B6%E1%9E%9B%E1%9E%B8" title="អ៊ីតាលី – kmerščina" lang="km" hreflang="km" data-title="អ៊ីតាលី" data-language-autonym="ភាសាខ្មែរ" data-language-local-name="kmerščina" class="interlanguage-link-target">ភាសាខ្មែរ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kn mw-list-item"><a href="https://kn.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%87%E0%B2%9F%E0%B2%B2%E0%B2%BF" title="ಇಟಲಿ – kanareščina" lang="kn" hreflang="kn" data-title="ಇಟಲಿ" data-language-autonym="ಕನ್ನಡ" data-language-local-name="kanareščina" class="interlanguage-link-target">ಕನ್ನಡ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EC%9D%B4%ED%83%88%EB%A6%AC%EC%95%84" title="이탈리아 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="이탈리아" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target">한국어</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-koi mw-list-item"><a href="https://koi.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%8C%D1%8F" title="Италья – komi-permjaščina" lang="koi" hreflang="koi" data-title="Италья" data-language-autonym="Перем коми" data-language-local-name="komi-permjaščina" class="interlanguage-link-target">Перем коми</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-krc mw-list-item"><a href="https://krc.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – karačaj-balkarščina" lang="krc" hreflang="krc" data-title="Италия" data-language-autonym="Къарачай-малкъар" data-language-local-name="karačaj-balkarščina" class="interlanguage-link-target">Къарачай-малкъар</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ks mw-list-item"><a href="https://ks.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%90%D9%B9%D9%8E%D9%84%DB%8C" title="اِٹَلی – kašmirščina" lang="ks" hreflang="ks" data-title="اِٹَلی" data-language-autonym="कॉशुर / کٲشُر" data-language-local-name="kašmirščina" class="interlanguage-link-target">कॉशुर / کٲشُر</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ksh mw-list-item"><a href="https://ksh.wikipedia.org/wiki/Italie" title="Italie – kölnsko narečje" lang="ksh" hreflang="ksh" data-title="Italie" data-language-autonym="Ripoarisch" data-language-local-name="kölnsko narečje" class="interlanguage-link-target">Ripoarisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/%C3%8Etalya" title="Îtalya – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Îtalya" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target">Kurdî</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kv mw-list-item"><a href="https://kv.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – komijščina" lang="kv" hreflang="kv" data-title="Италия" data-language-autonym="Коми" data-language-local-name="komijščina" class="interlanguage-link-target">Коми</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kw mw-list-item"><a href="https://kw.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – kornijščina" lang="kw" hreflang="kw" data-title="Itali" data-language-autonym="Kernowek" data-language-local-name="kornijščina" class="interlanguage-link-target">Kernowek</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Италия" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target">Кыргызча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Italia" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target">Latina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lad mw-list-item"><a href="https://lad.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – ladinščina" lang="lad" hreflang="lad" data-title="Italia" data-language-autonym="Ladino" data-language-local-name="ladinščina" class="interlanguage-link-target">Ladino</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lb mw-list-item"><a href="https://lb.wikipedia.org/wiki/Italien" title="Italien – luksemburščina" lang="lb" hreflang="lb" data-title="Italien" data-language-autonym="Lëtzebuergesch" data-language-local-name="luksemburščina" class="interlanguage-link-target">Lëtzebuergesch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lbe mw-list-item"><a href="https://lbe.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – Lak" lang="lbe" hreflang="lbe" data-title="Италия" data-language-autonym="Лакку" data-language-local-name="Lak" class="interlanguage-link-target">Лакку</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lez mw-list-item"><a href="https://lez.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – lezginščina" lang="lez" hreflang="lez" data-title="Италия" data-language-autonym="Лезги" data-language-local-name="lezginščina" class="interlanguage-link-target">Лезги</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Italia" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target">Lingua Franca Nova</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lg mw-list-item"><a href="https://lg.wikipedia.org/wiki/Yitale" title="Yitale – ganda" lang="lg" hreflang="lg" data-title="Yitale" data-language-autonym="Luganda" data-language-local-name="ganda" class="interlanguage-link-target">Luganda</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-li mw-list-item"><a href="https://li.wikipedia.org/wiki/Itali%C3%AB" title="Italië – limburščina" lang="li" hreflang="li" data-title="Italië" data-language-autonym="Limburgs" data-language-local-name="limburščina" class="interlanguage-link-target">Limburgs</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lij mw-list-item"><a href="https://lij.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Ligurian" lang="lij" hreflang="lij" data-title="Italia" data-language-autonym="Ligure" data-language-local-name="Ligurian" class="interlanguage-link-target">Ligure</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lld mw-list-item"><a href="https://lld.wikipedia.org/wiki/Talia" title="Talia – Ladin" lang="lld" hreflang="lld" data-title="Talia" data-language-autonym="Ladin" data-language-local-name="Ladin" class="interlanguage-link-target">Ladin</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/It%C3%A0lia" title="Itàlia – Lombard" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Itàlia" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="Lombard" class="interlanguage-link-target">Lombard</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ln mw-list-item"><a href="https://ln.wikipedia.org/wiki/Italya" title="Italya – lingala" lang="ln" hreflang="ln" data-title="Italya" data-language-autonym="Lingála" data-language-local-name="lingala" class="interlanguage-link-target">Lingála</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lo mw-list-item"><a href="https://lo.wikipedia.org/wiki/%E0%BA%AD%E0%BA%B5%E0%BA%95%E0%BA%B2%E0%BA%A5%E0%BA%B5" title="ອີຕາລີ – laoščina" lang="lo" hreflang="lo" data-title="ອີຕາລີ" data-language-autonym="ລາວ" data-language-local-name="laoščina" class="interlanguage-link-target">ລາວ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Italija" title="Italija – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Italija" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target">Lietuvių</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ltg mw-list-item"><a href="https://ltg.wikipedia.org/wiki/Italeja" title="Italeja – Latgalian" lang="ltg" hreflang="ltg" data-title="Italeja" data-language-autonym="Latgaļu" data-language-local-name="Latgalian" class="interlanguage-link-target">Latgaļu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/It%C4%81lija" title="Itālija – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Itālija" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target">Latviešu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mad mw-list-item"><a href="https://mad.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – madurščina" lang="mad" hreflang="mad" data-title="Italia" data-language-autonym="Madhurâ" data-language-local-name="madurščina" class="interlanguage-link-target">Madhurâ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mai mw-list-item"><a href="https://mai.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%BE%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटाली – maitili" lang="mai" hreflang="mai" data-title="इटाली" data-language-autonym="मैथिली" data-language-local-name="maitili" class="interlanguage-link-target">मैथिली</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-map-bms mw-list-item"><a href="https://map-bms.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Banyumasan" lang="jv-x-bms" hreflang="jv-x-bms" data-title="Italia" data-language-autonym="Basa Banyumasan" data-language-local-name="Banyumasan" class="interlanguage-link-target">Basa Banyumasan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mdf mw-list-item"><a href="https://mdf.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – mokšavščina" lang="mdf" hreflang="mdf" data-title="Италия" data-language-autonym="Мокшень" data-language-local-name="mokšavščina" class="interlanguage-link-target">Мокшень</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Italia" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target">Malagasy</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mhr mw-list-item"><a href="https://mhr.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D0%B9" title="Италий – Eastern Mari" lang="mhr" hreflang="mhr" data-title="Италий" data-language-autonym="Олык марий" data-language-local-name="Eastern Mari" class="interlanguage-link-target">Олык марий</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mi mw-list-item"><a href="https://mi.wikipedia.org/wiki/It%C4%81ria" title="Itāria – maorščina" lang="mi" hreflang="mi" data-title="Itāria" data-language-autonym="Māori" data-language-local-name="maorščina" class="interlanguage-link-target">Māori</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-min mw-list-item"><a href="https://min.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – minangkabau" lang="min" hreflang="min" data-title="Itali" data-language-autonym="Minangkabau" data-language-local-name="minangkabau" class="interlanguage-link-target">Minangkabau</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%98%D0%B0" title="Италија – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Италија" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target">Македонски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%87%E0%B4%B1%E0%B5%8D%E0%B4%B1%E0%B4%B2%E0%B4%BF" title="ഇറ്റലി – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="ഇറ്റലി" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target">മലയാളം</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8" title="Итали – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Итали" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target">Монгол</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mni mw-list-item"><a href="https://mni.wikipedia.org/wiki/%EA%AF%8F%EA%AF%87%EA%AF%A5%EA%AF%82%EA%AF%A4" title="ꯏꯇꯥꯂꯤ – manipurščina" lang="mni" hreflang="mni" data-title="ꯏꯇꯥꯂꯤ" data-language-autonym="ꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟ" data-language-local-name="manipurščina" class="interlanguage-link-target">ꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटली – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="इटली" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target">मराठी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mrj mw-list-item"><a href="https://mrj.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – Western Mari" lang="mrj" hreflang="mrj" data-title="Италия" data-language-autonym="Кырык мары" data-language-local-name="Western Mari" class="interlanguage-link-target">Кырык мары</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Itali" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Melayu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mt mw-list-item"><a href="https://mt.wikipedia.org/wiki/Italja" title="Italja – malteščina" lang="mt" hreflang="mt" data-title="Italja" data-language-autonym="Malti" data-language-local-name="malteščina" class="interlanguage-link-target">Malti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mwl mw-list-item"><a href="https://mwl.wikipedia.org/wiki/Eit%C3%A1lia" title="Eitália – mirandeščina" lang="mwl" hreflang="mwl" data-title="Eitália" data-language-autonym="Mirandés" data-language-local-name="mirandeščina" class="interlanguage-link-target">Mirandés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%A1%E1%80%AE%E1%80%90%E1%80%9C%E1%80%AE%E1%80%94%E1%80%AD%E1%80%AF%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%84%E1%80%B6" title="အီတလီနိုင်ငံ – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="အီတလီနိုင်ငံ" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target">မြန်မာဘာသာ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-myv mw-list-item"><a href="https://myv.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F_%D0%9C%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80" title="Италия Мастор – erzjanščina" lang="myv" hreflang="myv" data-title="Италия Мастор" data-language-autonym="Эрзянь" data-language-local-name="erzjanščina" class="interlanguage-link-target">Эрзянь</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mzn mw-list-item"><a href="https://mzn.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%DB%8C%D8%AA%D8%A7%D9%84%DB%8C%D8%A7" title="ایتالیا – mazanderanščina" lang="mzn" hreflang="mzn" data-title="ایتالیا" data-language-autonym="مازِرونی" data-language-local-name="mazanderanščina" class="interlanguage-link-target">مازِرونی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nap mw-list-item"><a href="https://nap.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – napolitanščina" lang="nap" hreflang="nap" data-title="Italia" data-language-autonym="Napulitano" data-language-local-name="napolitanščina" class="interlanguage-link-target">Napulitano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/Italien" title="Italien – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Italien" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target">Plattdüütsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds-nl mw-list-item"><a href="https://nds-nl.wikipedia.org/wiki/Itali%C3%ABn" title="Italiën – nizka saščina" lang="nds-NL" hreflang="nds-NL" data-title="Italiën" data-language-autonym="Nedersaksies" data-language-local-name="nizka saščina" class="interlanguage-link-target">Nedersaksies</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ne mw-list-item"><a href="https://ne.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%BE%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटाली – nepalščina" lang="ne" hreflang="ne" data-title="इटाली" data-language-autonym="नेपाली" data-language-local-name="nepalščina" class="interlanguage-link-target">नेपाली</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-new mw-list-item"><a href="https://new.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%BE%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटाली – nevarščina" lang="new" hreflang="new" data-title="इटाली" data-language-autonym="नेपाल भाषा" data-language-local-name="nevarščina" class="interlanguage-link-target">नेपाल भाषा</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nia mw-list-item"><a href="https://nia.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – niaščina" lang="nia" hreflang="nia" data-title="Italia" data-language-autonym="Li Niha" data-language-local-name="niaščina" class="interlanguage-link-target">Li Niha</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Itali%C3%AB" title="Italië – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Italië" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target">Nederlands</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Italia" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk nynorsk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Italia" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk bokmål</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nov mw-list-item"><a href="https://nov.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Novial" lang="nov" hreflang="nov" data-title="Italia" data-language-autonym="Novial" data-language-local-name="Novial" class="interlanguage-link-target">Novial</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nqo mw-list-item"><a href="https://nqo.wikipedia.org/wiki/%DF%8C%DF%95%DF%8A%DF%9F%DF%8C%DF%AB" title="ߌߕߊߟߌ߫ – n’ko" lang="nqo" hreflang="nqo" data-title="ߌߕߊߟߌ߫" data-language-autonym="ߒߞߏ" data-language-local-name="n’ko" class="interlanguage-link-target">ߒߞߏ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nrm mw-list-item"><a href="https://nrm.wikipedia.org/wiki/Italie" title="Italie – Norman" lang="nrf" hreflang="nrf" data-title="Italie" data-language-autonym="Nouormand" data-language-local-name="Norman" class="interlanguage-link-target">Nouormand</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nso mw-list-item"><a href="https://nso.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – severna sotščina" lang="nso" hreflang="nso" data-title="Italia" data-language-autonym="Sesotho sa Leboa" data-language-local-name="severna sotščina" class="interlanguage-link-target">Sesotho sa Leboa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nv mw-list-item"><a href="https://nv.wikipedia.org/wiki/Doohats%CA%BC%C3%AD%C3%AD_Y%C3%A1ti%CA%BC_Dine%CA%BC%C3%A9_Bik%C3%A9yah" title="Doohatsʼíí Yátiʼ Dineʼé Bikéyah – navajščina" lang="nv" hreflang="nv" data-title="Doohatsʼíí Yátiʼ Dineʼé Bikéyah" data-language-autonym="Diné bizaad" data-language-local-name="navajščina" class="interlanguage-link-target">Diné bizaad</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ny mw-list-item"><a href="https://ny.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – njanščina" lang="ny" hreflang="ny" data-title="Italia" data-language-autonym="Chi-Chewa" data-language-local-name="njanščina" class="interlanguage-link-target">Chi-Chewa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/It%C3%A0lia" title="Itàlia – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Itàlia" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target">Occitan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-olo mw-list-item"><a href="https://olo.wikipedia.org/wiki/Itualii" title="Itualii – Livvi-Karelian" lang="olo" hreflang="olo" data-title="Itualii" data-language-autonym="Livvinkarjala" data-language-local-name="Livvi-Karelian" class="interlanguage-link-target">Livvinkarjala</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-om mw-list-item"><a href="https://om.wikipedia.org/wiki/Xaaliyaanii" title="Xaaliyaanii – oromo" lang="om" hreflang="om" data-title="Xaaliyaanii" data-language-autonym="Oromoo" data-language-local-name="oromo" class="interlanguage-link-target">Oromoo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-or mw-list-item"><a href="https://or.wikipedia.org/wiki/%E0%AC%87%E0%AC%9F%E0%AC%BE%E0%AC%B2%E0%AD%80" title="ଇଟାଲୀ – odijščina" lang="or" hreflang="or" data-title="ଇଟାଲୀ" data-language-autonym="ଓଡ଼ିଆ" data-language-local-name="odijščina" class="interlanguage-link-target">ଓଡ଼ିଆ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-os mw-list-item"><a href="https://os.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8" title="Итали – osetinščina" lang="os" hreflang="os" data-title="Итали" data-language-autonym="Ирон" data-language-local-name="osetinščina" class="interlanguage-link-target">Ирон</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%87%E0%A8%9F%E0%A8%B2%E0%A9%80" title="ਇਟਲੀ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਇਟਲੀ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target">ਪੰਜਾਬੀ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pag mw-list-item"><a href="https://pag.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – pangasinanščina" lang="pag" hreflang="pag" data-title="Italia" data-language-autonym="Pangasinan" data-language-local-name="pangasinanščina" class="interlanguage-link-target">Pangasinan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pam mw-list-item"><a href="https://pam.wikipedia.org/wiki/Italya" title="Italya – pampanščina" lang="pam" hreflang="pam" data-title="Italya" data-language-autonym="Kapampangan" data-language-local-name="pampanščina" class="interlanguage-link-target">Kapampangan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pap mw-list-item"><a href="https://pap.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – papiamentu" lang="pap" hreflang="pap" data-title="Italia" data-language-autonym="Papiamentu" data-language-local-name="papiamentu" class="interlanguage-link-target">Papiamentu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pcd mw-list-item"><a href="https://pcd.wikipedia.org/wiki/Italie" title="Italie – Picard" lang="pcd" hreflang="pcd" data-title="Italie" data-language-autonym="Picard" data-language-local-name="Picard" class="interlanguage-link-target">Picard</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pdc mw-list-item"><a href="https://pdc.wikipedia.org/wiki/Idali" title="Idali – Pennsylvania German" lang="pdc" hreflang="pdc" data-title="Idali" data-language-autonym="Deitsch" data-language-local-name="Pennsylvania German" class="interlanguage-link-target">Deitsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pfl mw-list-item"><a href="https://pfl.wikipedia.org/wiki/Italien" title="Italien – Palatine German" lang="pfl" hreflang="pfl" data-title="Italien" data-language-autonym="Pälzisch" data-language-local-name="Palatine German" class="interlanguage-link-target">Pälzisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pi mw-list-item"><a href="https://pi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटली – palijščina" lang="pi" hreflang="pi" data-title="इटली" data-language-autonym="पालि" data-language-local-name="palijščina" class="interlanguage-link-target">पालि</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pih mw-list-item"><a href="https://pih.wikipedia.org/wiki/Italii" title="Italii – Norfuk / Pitkern" lang="pih" hreflang="pih" data-title="Italii" data-language-autonym="Norfuk / Pitkern" data-language-local-name="Norfuk / Pitkern" class="interlanguage-link-target">Norfuk / Pitkern</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/W%C5%82ochy" title="Włochy – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Włochy" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target">Polski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pms mw-list-item"><a href="https://pms.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – Piedmontese" lang="pms" hreflang="pms" data-title="Italia" data-language-autonym="Piemontèis" data-language-local-name="Piedmontese" class="interlanguage-link-target">Piemontèis</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%B9%D9%84%DB%8C" title="اٹلی – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="اٹلی" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target">پنجابی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnt mw-list-item"><a href="https://pnt.wikipedia.org/wiki/%CE%99%CF%84%CE%B1%CE%BB%CE%AF%CE%B1" title="Ιταλία – Pontic" lang="pnt" hreflang="pnt" data-title="Ιταλία" data-language-autonym="Ποντιακά" data-language-local-name="Pontic" class="interlanguage-link-target">Ποντιακά</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%DB%90%D9%BC%D8%A7%D9%84%D9%8A%D8%A7" title="اېټاليا – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="اېټاليا" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target">پښتو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/It%C3%A1lia" title="Itália – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Itália" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target">Português</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-qu mw-list-item"><a href="https://qu.wikipedia.org/wiki/Italya" title="Italya – kečuanščina" lang="qu" hreflang="qu" data-title="Italya" data-language-autonym="Runa Simi" data-language-local-name="kečuanščina" class="interlanguage-link-target">Runa Simi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rm mw-list-item"><a href="https://rm.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – retoromanščina" lang="rm" hreflang="rm" data-title="Italia" data-language-autonym="Rumantsch" data-language-local-name="retoromanščina" class="interlanguage-link-target">Rumantsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rmy mw-list-item"><a href="https://rmy.wikipedia.org/wiki/Italiya" title="Italiya – Vlax Romani" lang="rmy" hreflang="rmy" data-title="Italiya" data-language-autonym="Romani čhib" data-language-local-name="Vlax Romani" class="interlanguage-link-target">Romani čhib</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rn mw-list-item"><a href="https://rn.wikipedia.org/wiki/Ubutariyano" title="Ubutariyano – rundščina" lang="rn" hreflang="rn" data-title="Ubutariyano" data-language-autonym="Ikirundi" data-language-local-name="rundščina" class="interlanguage-link-target">Ikirundi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Italia" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target">Română</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-roa-rup mw-list-item"><a href="https://roa-rup.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – aromunščina" lang="rup" hreflang="rup" data-title="Italia" data-language-autonym="Armãneashti" data-language-local-name="aromunščina" class="interlanguage-link-target">Armãneashti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-roa-tara mw-list-item"><a href="https://roa-tara.wikipedia.org/wiki/Itaglie" title="Itaglie – Tarantino" lang="nap-x-tara" hreflang="nap-x-tara" data-title="Itaglie" data-language-autonym="Tarandíne" data-language-local-name="Tarantino" class="interlanguage-link-target">Tarandíne</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Италия" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target">Русский</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%86%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D1%8F" title="Італія – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Італія" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target">Русиньскый</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rw mw-list-item"><a href="https://rw.wikipedia.org/wiki/Ubutaliyani" title="Ubutaliyani – ruandščina" lang="rw" hreflang="rw" data-title="Ubutaliyani" data-language-autonym="Ikinyarwanda" data-language-local-name="ruandščina" class="interlanguage-link-target">Ikinyarwanda</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sa mw-list-item"><a href="https://sa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%9F%E0%A4%B2%E0%A5%80" title="इटली – sanskrt" lang="sa" hreflang="sa" data-title="इटली" data-language-autonym="संस्कृतम्" data-language-local-name="sanskrt" class="interlanguage-link-target">संस्कृतम्</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sah mw-list-item"><a href="https://sah.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – jakutščina" lang="sah" hreflang="sah" data-title="Италия" data-language-autonym="Саха тыла" data-language-local-name="jakutščina" class="interlanguage-link-target">Саха тыла</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sat mw-list-item"><a href="https://sat.wikipedia.org/wiki/%E1%B1%A4%E1%B1%B4%E1%B1%9F%E1%B1%9E%E1%B1%A4" title="ᱤᱴᱟᱞᱤ – santalščina" lang="sat" hreflang="sat" data-title="ᱤᱴᱟᱞᱤ" data-language-autonym="ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ" data-language-local-name="santalščina" class="interlanguage-link-target">ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sc mw-list-item"><a href="https://sc.wikipedia.org/wiki/It%C3%A0lia" title="Itàlia – sardinščina" lang="sc" hreflang="sc" data-title="Itàlia" data-language-autonym="Sardu" data-language-local-name="sardinščina" class="interlanguage-link-target">Sardu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Italia" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target">Sicilianu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco mw-list-item"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Italy" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target">Scots</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%BD%D9%84%D9%8A" title="اٽلي – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="اٽلي" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target">سنڌي</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-se mw-list-item"><a href="https://se.wikipedia.org/wiki/It%C3%A1lia" title="Itália – severna samijščina" lang="se" hreflang="se" data-title="Itália" data-language-autonym="Davvisámegiella" data-language-local-name="severna samijščina" class="interlanguage-link-target">Davvisámegiella</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sg mw-list-item"><a href="https://sg.wikipedia.org/wiki/Ital%C3%AFi" title="Italïi – sango" lang="sg" hreflang="sg" data-title="Italïi" data-language-autonym="Sängö" data-language-local-name="sango" class="interlanguage-link-target">Sängö</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Italija" title="Italija – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Italija" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target">Srpskohrvatski / српскохрватски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-shi mw-list-item"><a href="https://shi.wikipedia.org/wiki/%E1%B9%AC%E1%B9%ADalyan" title="Ṭṭalyan – tahelitska berberščina" lang="shi" hreflang="shi" data-title="Ṭṭalyan" data-language-autonym="Taclḥit" data-language-local-name="tahelitska berberščina" class="interlanguage-link-target">Taclḥit</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-shn mw-list-item"><a href="https://shn.wikipedia.org/wiki/%E1%80%99%E1%80%AD%E1%80%B0%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%80%A2%E1%80%AE%E1%82%87%E1%80%90%E1%82%83%E1%82%87%E1%80%9C%E1%80%AE%E1%82%87" title="မိူင်းဢီႇတႃႇလီႇ – šanščina" lang="shn" hreflang="shn" data-title="မိူင်းဢီႇတႃႇလီႇ" data-language-autonym="ၽႃႇသႃႇတႆး " data-language-local-name="šanščina" class="interlanguage-link-target">ၽႃႇသႃႇတႆး </a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si mw-list-item"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B6%89%E0%B6%AD%E0%B7%8F%E0%B6%BD%E0%B7%92%E0%B6%BA" title="ඉතාලිය – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="ඉතාලිය" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target">සිංහල</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Italy" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target">Simple English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Taliansko" title="Taliansko – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Taliansko" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target">Slovenčina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-skr mw-list-item"><a href="https://skr.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%B9%D9%84%DB%8C" title="اٹلی – Saraiki" lang="skr" hreflang="skr" data-title="اٹلی" data-language-autonym="سرائیکی" data-language-local-name="Saraiki" class="interlanguage-link-target">سرائیکی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sm mw-list-item"><a href="https://sm.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – samoanščina" lang="sm" hreflang="sm" data-title="Italia" data-language-autonym="Gagana Samoa" data-language-local-name="samoanščina" class="interlanguage-link-target">Gagana Samoa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-smn mw-list-item"><a href="https://smn.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – inarska samijščina" lang="smn" hreflang="smn" data-title="Italia" data-language-autonym="Anarâškielâ" data-language-local-name="inarska samijščina" class="interlanguage-link-target">Anarâškielâ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sn mw-list-item"><a href="https://sn.wikipedia.org/wiki/Itari" title="Itari – šonščina" lang="sn" hreflang="sn" data-title="Itari" data-language-autonym="ChiShona" data-language-local-name="šonščina" class="interlanguage-link-target">ChiShona</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-so mw-list-item"><a href="https://so.wikipedia.org/wiki/Talyaaniga" title="Talyaaniga – somalščina" lang="so" hreflang="so" data-title="Talyaaniga" data-language-autonym="Soomaaliga" data-language-local-name="somalščina" class="interlanguage-link-target">Soomaaliga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Italia" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target">Shqip</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%98%D0%B0" title="Италија – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Италија" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target">Српски / srpski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-srn mw-list-item"><a href="https://srn.wikipedia.org/wiki/Italiyanikondre" title="Italiyanikondre – surinamska kreolščina" lang="srn" hreflang="srn" data-title="Italiyanikondre" data-language-autonym="Sranantongo" data-language-local-name="surinamska kreolščina" class="interlanguage-link-target">Sranantongo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ss mw-list-item"><a href="https://ss.wikipedia.org/wiki/INtaliyane" title="INtaliyane – svazijščina" lang="ss" hreflang="ss" data-title="INtaliyane" data-language-autonym="SiSwati" data-language-local-name="svazijščina" class="interlanguage-link-target">SiSwati</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-st mw-list-item"><a href="https://st.wikipedia.org/wiki/Ithali" title="Ithali – sesoto" lang="st" hreflang="st" data-title="Ithali" data-language-autonym="Sesotho" data-language-local-name="sesoto" class="interlanguage-link-target">Sesotho</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-stq mw-list-item"><a href="https://stq.wikipedia.org/wiki/Italien" title="Italien – Saterland Frisian" lang="stq" hreflang="stq" data-title="Italien" data-language-autonym="Seeltersk" data-language-local-name="Saterland Frisian" class="interlanguage-link-target">Seeltersk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-su mw-list-item"><a href="https://su.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – sundanščina" lang="su" hreflang="su" data-title="Italia" data-language-autonym="Sunda" data-language-local-name="sundanščina" class="interlanguage-link-target">Sunda</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Italien" title="Italien – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Italien" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target">Svenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Italia" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target">Kiswahili</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/Italijo" title="Italijo – Silesian" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Italijo" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="Silesian" class="interlanguage-link-target">Ślůnski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szy mw-list-item"><a href="https://szy.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – Sakizaya" lang="szy" hreflang="szy" data-title="Italy" data-language-autonym="Sakizaya" data-language-local-name="Sakizaya" class="interlanguage-link-target">Sakizaya</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%87%E0%AE%A4%E0%AF%8D%E0%AE%A4%E0%AE%BE%E0%AE%B2%E0%AE%BF" title="இத்தாலி – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="இத்தாலி" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target">தமிழ்</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tay mw-list-item"><a href="https://tay.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – Tayal" lang="tay" hreflang="tay" data-title="Italy" data-language-autonym="Tayal" data-language-local-name="Tayal" class="interlanguage-link-target">Tayal</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tcy mw-list-item"><a href="https://tcy.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%87%E0%B2%9F%E0%B2%B2%E0%B2%BF" title="ಇಟಲಿ – Tulu" lang="tcy" hreflang="tcy" data-title="ಇಟಲಿ" data-language-autonym="ತುಳು" data-language-local-name="Tulu" class="interlanguage-link-target">ತುಳು</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-te mw-list-item"><a href="https://te.wikipedia.org/wiki/%E0%B0%87%E0%B0%9F%E0%B0%B2%E0%B1%80" title="ఇటలీ – telugijščina" lang="te" hreflang="te" data-title="ఇటలీ" data-language-autonym="తెలుగు" data-language-local-name="telugijščina" class="interlanguage-link-target">తెలుగు</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tet mw-list-item"><a href="https://tet.wikipedia.org/wiki/It%C3%A1lia" title="Itália – tetumščina" lang="tet" hreflang="tet" data-title="Itália" data-language-autonym="Tetun" data-language-local-name="tetumščina" class="interlanguage-link-target">Tetun</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%BE%D0%BB%D0%B8%D1%91" title="Итолиё – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Итолиё" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target">Тоҷикӣ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%9B%E0%B8%A3%E0%B8%B0%E0%B9%80%E0%B8%97%E0%B8%A8%E0%B8%AD%E0%B8%B4%E0%B8%95%E0%B8%B2%E0%B8%A5%E0%B8%B5" title="ประเทศอิตาลี – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="ประเทศอิตาลี" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target">ไทย</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ti mw-list-item"><a href="https://ti.wikipedia.org/wiki/%E1%8A%A2%E1%8C%A3%E1%88%8D%E1%8B%AB" title="ኢጣልያ – tigrajščina" lang="ti" hreflang="ti" data-title="ኢጣልያ" data-language-autonym="ትግርኛ" data-language-local-name="tigrajščina" class="interlanguage-link-target">ትግርኛ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tk mw-list-item"><a href="https://tk.wikipedia.org/wiki/Itali%C3%BDa" title="Italiýa – turkmenščina" lang="tk" hreflang="tk" data-title="Italiýa" data-language-autonym="Türkmençe" data-language-local-name="turkmenščina" class="interlanguage-link-target">Türkmençe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Italya" title="Italya – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Italya" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target">Tagalog</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tly mw-list-item"><a href="https://tly.wikipedia.org/wiki/Italij%C9%99" title="Italijə – Talysh" lang="tly" hreflang="tly" data-title="Italijə" data-language-autonym="Tolışi" data-language-local-name="Talysh" class="interlanguage-link-target">Tolışi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tn mw-list-item"><a href="https://tn.wikipedia.org/wiki/Italia" title="Italia – cvanščina" lang="tn" hreflang="tn" data-title="Italia" data-language-autonym="Setswana" data-language-local-name="cvanščina" class="interlanguage-link-target">Setswana</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-to mw-list-item"><a href="https://to.wikipedia.org/wiki/%CA%BB%C4%AAtali" title="ʻĪtali – tongščina" lang="to" hreflang="to" data-title="ʻĪtali" data-language-autonym="Lea faka-Tonga" data-language-local-name="tongščina" class="interlanguage-link-target">Lea faka-Tonga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tpi mw-list-item"><a href="https://tpi.wikipedia.org/wiki/Itali" title="Itali – tok pisin" lang="tpi" hreflang="tpi" data-title="Itali" data-language-autonym="Tok Pisin" data-language-local-name="tok pisin" class="interlanguage-link-target">Tok Pisin</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/%C4%B0talya" title="İtalya – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="İtalya" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target">Türkçe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-trv mw-list-item"><a href="https://trv.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – taroko" lang="trv" hreflang="trv" data-title="Italy" data-language-autonym="Seediq" data-language-local-name="taroko" class="interlanguage-link-target">Seediq</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ts mw-list-item"><a href="https://ts.wikipedia.org/wiki/Ithali" title="Ithali – congščina" lang="ts" hreflang="ts" data-title="Ithali" data-language-autonym="Xitsonga" data-language-local-name="congščina" class="interlanguage-link-target">Xitsonga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Италия" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target">Татарча / tatarça</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tum mw-list-item"><a href="https://tum.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – tumbukščina" lang="tum" hreflang="tum" data-title="Italy" data-language-autonym="ChiTumbuka" data-language-local-name="tumbukščina" class="interlanguage-link-target">ChiTumbuka</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tw mw-list-item"><a href="https://tw.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – tvi" lang="tw" hreflang="tw" data-title="Italy" data-language-autonym="Twi" data-language-local-name="tvi" class="interlanguage-link-target">Twi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ty mw-list-item"><a href="https://ty.wikipedia.org/wiki/%E2%80%99It%C4%81ria" title="’Itāria – tahitščina" lang="ty" hreflang="ty" data-title="’Itāria" data-language-autonym="Reo tahiti" data-language-local-name="tahitščina" class="interlanguage-link-target">Reo tahiti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tyv mw-list-item"><a href="https://tyv.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – tuvinščina" lang="tyv" hreflang="tyv" data-title="Италия" data-language-autonym="Тыва дыл" data-language-local-name="tuvinščina" class="interlanguage-link-target">Тыва дыл</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-udm mw-list-item"><a href="https://udm.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Италия – udmurtščina" lang="udm" hreflang="udm" data-title="Италия" data-language-autonym="Удмурт" data-language-local-name="udmurtščina" class="interlanguage-link-target">Удмурт</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ug mw-list-item"><a href="https://ug.wikipedia.org/wiki/%D8%A6%D9%89%D8%AA%D8%A7%D9%84%D9%89%D9%8A%DB%95" title="ئىتالىيە – ujgurščina" lang="ug" hreflang="ug" data-title="ئىتالىيە" data-language-autonym="ئۇيغۇرچە / Uyghurche" data-language-local-name="ujgurščina" class="interlanguage-link-target">ئۇيغۇرچە / Uyghurche</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%86%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D1%8F" title="Італія – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Італія" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target">Українська</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D8%B7%D8%A7%D9%84%DB%8C%DB%81" title="اطالیہ – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="اطالیہ" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target">اردو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Italiya" title="Italiya – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Italiya" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target">Oʻzbekcha / ўзбекча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ve mw-list-item"><a href="https://ve.wikipedia.org/wiki/Italy" title="Italy – venda" lang="ve" hreflang="ve" data-title="Italy" data-language-autonym="Tshivenda" data-language-local-name="venda" class="interlanguage-link-target">Tshivenda</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec badge-Q17437796 badge-featuredarticle badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="izbrani članek, dober članek"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/It%C3%A0%C5%82ia" title="Itàłia – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Itàłia" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target">Vèneto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vep mw-list-item"><a href="https://vep.wikipedia.org/wiki/Italii" title="Italii – Veps" lang="vep" hreflang="vep" data-title="Italii" data-language-autonym="Vepsän kel’" data-language-local-name="Veps" class="interlanguage-link-target">Vepsän kel’</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/%C3%9D" title="Ý – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Ý" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target">Tiếng Việt</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vls mw-list-item"><a href="https://vls.wikipedia.org/wiki/Itoali%C3%AB" title="Itoalië – West Flemish" lang="vls" hreflang="vls" data-title="Itoalië" data-language-autonym="West-Vlams" data-language-local-name="West Flemish" class="interlanguage-link-target">West-Vlams</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vo mw-list-item"><a href="https://vo.wikipedia.org/wiki/Litaliy%C3%A4n" title="Litaliyän – volapik" lang="vo" hreflang="vo" data-title="Litaliyän" data-language-autonym="Volapük" data-language-local-name="volapik" class="interlanguage-link-target">Volapük</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wa mw-list-item"><a href="https://wa.wikipedia.org/wiki/It%C3%A5leye" title="Itåleye – valonščina" lang="wa" hreflang="wa" data-title="Itåleye" data-language-autonym="Walon" data-language-local-name="valonščina" class="interlanguage-link-target">Walon</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Italya" title="Italya – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Italya" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target">Winaray</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wo mw-list-item"><a href="https://wo.wikipedia.org/wiki/Itaali" title="Itaali – volofščina" lang="wo" hreflang="wo" data-title="Itaali" data-language-autonym="Wolof" data-language-local-name="volofščina" class="interlanguage-link-target">Wolof</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E6%84%8F%E5%A4%A7%E5%88%A9" title="意大利 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="意大利" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target">吴语</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xal mw-list-item"><a href="https://xal.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%BC%D1%83%D0%B4%D0%B8%D0%BD_%D0%9E%D1%80%D0%BD" title="Италмудин Орн – kalmiščina" lang="xal" hreflang="xal" data-title="Италмудин Орн" data-language-autonym="Хальмг" data-language-local-name="kalmiščina" class="interlanguage-link-target">Хальмг</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xh mw-list-item"><a href="https://xh.wikipedia.org/wiki/IItaly" title="IItaly – koščina" lang="xh" hreflang="xh" data-title="IItaly" data-language-autonym="IsiXhosa" data-language-local-name="koščina" class="interlanguage-link-target">IsiXhosa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%98%E1%83%A2%E1%83%90%E1%83%9A%E1%83%98%E1%83%90" title="იტალია – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="იტალია" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target">მარგალური</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%90%D7%99%D7%98%D7%90%D7%9C%D7%99%D7%A2" title="איטאליע – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="איטאליע" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target">ייִדיש</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yo mw-list-item"><a href="https://yo.wikipedia.org/wiki/It%C3%A1l%C3%AD%C3%A0" title="Itálíà – jorubščina" lang="yo" hreflang="yo" data-title="Itálíà" data-language-autonym="Yorùbá" data-language-local-name="jorubščina" class="interlanguage-link-target">Yorùbá</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-za mw-list-item"><a href="https://za.wikipedia.org/wiki/Eiqdaihleih" title="Eiqdaihleih – Zhuang" lang="za" hreflang="za" data-title="Eiqdaihleih" data-language-autonym="Vahcuengh" data-language-local-name="Zhuang" class="interlanguage-link-target">Vahcuengh</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zea mw-list-item"><a href="https://zea.wikipedia.org/wiki/It%C3%A2li%C3%AB" title="Itâlië – Zeelandic" lang="zea" hreflang="zea" data-title="Itâlië" data-language-autonym="Zeêuws" data-language-local-name="Zeelandic" class="interlanguage-link-target">Zeêuws</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zgh mw-list-item"><a href="https://zgh.wikipedia.org/wiki/%E2%B5%9F%E2%B4%B0%E2%B5%8D%E2%B5%A2%E2%B4%B0%E2%B5%8F" title="ⵟⴰⵍⵢⴰⵏ – standardni maroški tamazig" lang="zgh" hreflang="zgh" data-title="ⵟⴰⵍⵢⴰⵏ" data-language-autonym="ⵜⴰⵎⴰⵣⵉⵖⵜ ⵜⴰⵏⴰⵡⴰⵢⵜ" data-language-local-name="standardni maroški tamazig" class="interlanguage-link-target">ⵜⴰⵎⴰⵣⵉⵖⵜ ⵜⴰⵏⴰⵡⴰⵢⵜ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E6%84%8F%E5%A4%A7%E5%88%A9" title="意大利 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="意大利" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target">中文</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-classical mw-list-item"><a href="https://zh-classical.wikipedia.org/wiki/%E7%BE%A9%E5%A4%A7%E5%88%A9" title="義大利 – Literary Chinese" lang="lzh" hreflang="lzh" data-title="義大利" data-language-autonym="文言" data-language-local-name="Literary Chinese" class="interlanguage-link-target">文言</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/%C3%8D-t%C4%81i-l%C4%AB" title="Í-tāi-lī – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Í-tāi-lī" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target">閩南語 / Bân-lâm-gú</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E6%84%8F%E5%A4%A7%E5%88%A9" title="意大利 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="意大利" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target">粵語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zu mw-list-item"><a href="https://zu.wikipedia.org/wiki/ITaliya" title="ITaliya – zulujščina" lang="zu" hreflang="zu" data-title="ITaliya" data-language-autonym="IsiZulu" data-language-local-name="zulujščina" class="interlanguage-link-target">IsiZulu</a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q38#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Italija" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c">Stran</a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Italija" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t">Pogovor</a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >slovenščina </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Italija">Preberi</a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Italija&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >Orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Italija">Preberi</a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Italija&action=history">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Italija" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j">Kaj se povezuje sem</a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Italija" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k">Povezane spremembe</a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q">Posebne strani</a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Italija&oldid=6338120" title="Trajna povezava na to redakcijo strani">Trajna povezava</a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Italija&action=info" title="Več informacij o tej strani">Podatki o strani</a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Italija&id=6338120&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran">Navedba članka</a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FItalija">Pridobi skrajšani URL</a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FItalija">Prenesi kodo QR</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Italija">Ustvari e-knjigo</a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Italija&action=show-download-screen">Prenesi kot PDF</a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Italija&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p">Različica za tisk</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Italia" hreflang="en">Wikimedijina zbirka</a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q38" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g">Predmet v Wikipodatkih</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-featured-star" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki" title="To je izbrani članek. Za več podatkov klikni zvezdo."><img alt="Izbrani članek" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/20px-Cscr-featured.svg.png" decoding="async" width="20" height="19" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/30px-Cscr-featured.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/40px-Cscr-featured.svg.png 2x" data-file-width="466" data-file-height="443" /></a></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6022633">.mw-parser-output .ib-country{border-collapse:collapse;line-height:1.2em}.mw-parser-output .ib-country td,.mw-parser-output .ib-country th{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-header,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-full-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-below{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-full-data{border:0;padding:0 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-full-data{border-top:0;border-bottom:1px solid #a2a9b1;padding:0 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .infobox-header{text-align:left}.mw-parser-output .ib-country .infobox-above{font-size:125%;line-height:1.2}.mw-parser-output .ib-country-names{padding-top:0.25em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-name-style{display:inline}.mw-parser-output .ib-country .infobox-image{padding:0.5em 0}.mw-parser-output .ib-country-anthem{border-top:1px solid #a2a9b1;padding-top:0.5em;margin-top:0.5em}.mw-parser-output .ib-country-map-caption{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-largest,.mw-parser-output .ib-country-lang{font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-ethnic,.mw-parser-output .ib-country-religion,.mw-parser-output .ib-country-sovereignty{font-weight:normal;display:inline}.mw-parser-output .ib-country-fake-li{text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-fake-li2{text-indent:0.5em;margin-left:1em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-website{line-height:11pt}.mw-parser-output .ib-country-map-caption3{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-fn{text-align:left;margin:0 auto}.mw-parser-output .ib-country-fn-alpha{list-style-type:lower-alpha;margin-left:1em}.mw-parser-output .ib-country-fn-num{margin-left:1em}</style><table class="infobox ib-country vcard"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above adr"><div class="fn org country-name">Italijanska republika</div><div class="ib-country-names">Repubblica Italiana </div></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><div class="noresize" style="display:table; width:100%;"> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding-left:5px;"> <div style="padding-bottom:3px;"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_Italy.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Italije"><img alt="Zastava Italije" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/125px-Flag_of_Italy.svg.png" decoding="async" width="125" height="83" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/188px-Flag_of_Italy.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/250px-Flag_of_Italy.svg.png 2x" data-file-width="1500" data-file-height="1000" /></a></div> <div>Zastava</div> </div> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding: 0px 5px;"> <div style="padding-bottom:3px;"><a href="/wiki/Slika:Emblem_of_Italy.svg" class="mw-file-description" title="Grb Italije"><img alt="Grb Italije" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/00/Emblem_of_Italy.svg/85px-Emblem_of_Italy.svg.png" decoding="async" width="85" height="97" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/00/Emblem_of_Italy.svg/128px-Emblem_of_Italy.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/00/Emblem_of_Italy.svg/170px-Emblem_of_Italy.svg.png 2x" data-file-width="710" data-file-height="808" /></a></div> <div>Grb</div> </div> </div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data anthem">Himna: <a href="/wiki/Il_Canto_degli_Italiani" title="Il Canto degli Italiani">Il Canto degli Italiani</a> (»Pesem Italijanov«) <figure class="mw-default-size mw-halign-center" typeof="mw:File"><audio id="mwe_player_0" controls="" preload="none" data-mw-tmh="" class="mw-file-element" width="220" style="width:220px;" data-durationhint="99" data-mwtitle="National_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_(long_version).ogg" data-mwprovider="wikimediacommons"><source src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/transcoded/c/c0/National_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg/National_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg.mp3" type="audio/mpeg" data-transcodekey="mp3" data-width="0" data-height="0" /><source src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c0/National_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg" type="audio/ogg; codecs="vorbis"" data-width="0" data-height="0" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=az&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="az" label="azərbaycanca ‪( az )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=de&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="de" label="Deutsch ‪( de )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=en&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="en" label="English ‪( en )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=es&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="es" label="español ‪( es )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=fr&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="fr" label="français ‪( fr )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=hu&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="hu" label="magyar ‪( hu )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=id&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="id" label="Bahasa Indonesia ‪( id )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=it&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="it" label="italiano ‪( it )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=ja&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="ja" label="日本語 ‪( ja )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=ko&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="ko" label="한국어 ‪( ko )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=ms&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="ms" label="Bahasa Melayu ‪( ms )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=pl&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="pl" label="polski ‪( pl )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=pt-br&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="pt-BR" label="português do Brasil ‪( pt-br )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=pt&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="pt" label="português ‪( pt )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=tr&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="tr" label="Türkçe ‪( tr )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=vi&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="vi" label="Tiếng Việt ‪( vi )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=war&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="war" label="Winaray ‪( war )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=zh-hant&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="zh-Hant" label="中文（繁體） ‪( zh-hant )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3ANational_anthem_of_Italy_-_U.S._Navy_Band_%28long_version%29.ogg&lang=zh-hk&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="zh-Hant-HK" label="中文（香港） ‪( zh-hk )‬" data-dir="ltr" /></audio><figcaption></figcaption></figure></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><a href="/wiki/Slika:EU-Italy.svg" class="mw-file-description" title="Lega  Italije  (temnozelena) – na Evropski celini  (svetlozelena & temnosiva) – v Evropski uniji  (svetlozelena)"><img alt="Lega  Italije  (temnozelena) – na Evropski celini  (svetlozelena & temnosiva) – v Evropski uniji  (svetlozelena)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/EU-Italy.svg/250px-EU-Italy.svg.png" decoding="async" width="250" height="210" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/EU-Italy.svg/375px-EU-Italy.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/EU-Italy.svg/500px-EU-Italy.svg.png 2x" data-file-width="2045" data-file-height="1720" /></a><div class="ib-country-map-caption"><div style="text-align:center;font-size:11px;line-height:1.15em;">Lega  <a class="mw-selflink selflink">Italije</a>  (temnozelena)– na <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evropski celini</a>  (svetlozelena & temnosiva) – v <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropski uniji</a>  (svetlozelena)</div></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Glavno mesto</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rim</a> <a class="external text" href="http://tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Italija&language=sl&params=41_54_N_12_29_E_type:country"> 41°54′N, 12°29′E</a></td></tr><tr class="mergedtoprow"><th scope="row" class="infobox-label">Uradni jeziki</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Italijan%C5%A1%C4%8Dina" title="Italijanščina">italijanščina</a>1</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Demonim" title="Demonim">Demonim(i)</a></th><td class="infobox-data">Italiján, Italijánka, Italijáni, Italijánke</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Politika_Italije" title="Politika Italije">Vlada</a></th><td class="infobox-data"><a href="/w/index.php?title=Unitarna_dr%C5%BEava&action=edit&redlink=1" class="new" title="Unitarna država (stran ne obstaja)">unitarna</a> <a href="/wiki/Parlamentarni_sistem" title="Parlamentarni sistem">parlamentarna</a> <a href="/wiki/Republika" title="Republika">republika</a></td></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Predsednik_Italijanske_republike" title="Predsednik Italijanske republike">predsednik</a>: </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Sergio_Mattarella" title="Sergio Mattarella">Sergio Mattarella</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Ministrski_predsednik_Italijanske_republike" title="Ministrski predsednik Italijanske republike">ministrska predsednica</a>: </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Giorgia_Meloni" title="Giorgia Meloni">Giorgia Meloni</a></td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Nastanek</th></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• združitev </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/17._marec" title="17. marec">17. marec</a> <a href="/wiki/1861" title="1861">1861</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• republika </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/2._junij" title="2. junij">2. junij</a> <a href="/wiki/1946" title="1946">1946</a></td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header"><a href="/wiki/Geografija_Italije" title="Geografija Italije">Površina </a></th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj</div></th><td class="infobox-data">301.318 km2 (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_in_odvisnih_ozemelj_po_povr%C5%A1ini" class="mw-redirect" title="Seznam držav in odvisnih ozemelj po površini">71.</a>)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• voda (%)</div></th><td class="infobox-data">2,4</td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Prebivalstvo</th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• ocena 2020</div></th><td class="infobox-data">60.317.546 (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_in_odvisnih_ozemelj_po_prebivalstvu" class="mw-redirect" title="Seznam držav in odvisnih ozemelj po prebivalstvu">23.</a>)</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• popis 2011</div></th><td class="infobox-data">59.433.744<a href="#cite_note-stetje2011-1">[1]</a></td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• gostota</div></th><td class="infobox-data">201,3/km2 (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_in_odvisnih_ozemelj_po_gostoti_prebivalstva" class="mw-redirect" title="Seznam držav in odvisnih ozemelj po gostoti prebivalstva">63.</a>)</td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header"><a href="/wiki/Bruto_doma%C4%8Di_proizvod" title="Bruto domači proizvod">BDP</a> (ocena 2023)<a href="#cite_note-IMFWEO.IT-2">[2]</a></th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj (nominal.)</div></th><td class="infobox-data">2,19 bilijona $ (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">8.</a>)</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj (<a href="/w/index.php?title=Pariteta_kupne_mo%C4%8Di&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pariteta kupne moči (stran ne obstaja)">PKM</a>)</div></th><td class="infobox-data">3,19 bilijona $ (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">13.</a>)</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• na preb. (nominal.)</div></th><td class="infobox-data">37.146 $ (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">26.</a>)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• na preb. (PKM)</div></th><td class="infobox-data">54.258 $ (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">31.</a>)</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Ginijev_koeficient" title="Ginijev koeficient">Gini</a> (2020)</th><td class="infobox-data"><img alt="Positive decrease" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Decrease_Positive.svg/11px-Decrease_Positive.svg.png" decoding="async" width="11" height="11" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Decrease_Positive.svg/17px-Decrease_Positive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Decrease_Positive.svg/22px-Decrease_Positive.svg.png 2x" data-file-width="300" data-file-height="300" /> 32,5<a href="#cite_note-eurogini-3">[3]</a> srednji</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Indeks_%C4%8Dlovekovega_razvoja" title="Indeks človekovega razvoja">HDI</a> (2021)</th><td class="infobox-data"><img alt="Rast" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/11px-Increase2.svg.png" decoding="async" width="11" height="11" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/17px-Increase2.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/22px-Increase2.svg.png 2x" data-file-width="300" data-file-height="300" /> 0,895<a href="#cite_note-HDI-4">[4]</a> zelo visok · <a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_indeksu_%C4%8Dlovekovega_razvoja" title="Seznam držav po indeksu človekovega razvoja">30.</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Valuta</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Evro" title="Evro">evro</a> (<a href="/wiki/Znak_evra" title="Znak evra">€</a>)² (<a href="/wiki/ISO_4217" title="ISO 4217">EUR</a>)</td></tr><tr class="mergedtoprow"><th scope="row" class="infobox-label">Časovni pas</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Univerzalni_koordinirani_%C4%8Das" title="Univerzalni koordinirani čas">UTC</a> +1 (<a href="/wiki/Srednjeevropski_%C4%8Das" title="Srednjeevropski čas">CET</a>)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• <a href="/wiki/Poletni_%C4%8Das" title="Poletni čas">poletni</a></div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Univerzalni_koordinirani_%C4%8Das" title="Univerzalni koordinirani čas">UTC</a> +2 (<a href="/wiki/Srednjeevropski_poletni_%C4%8Das" title="Srednjeevropski poletni čas">CEST</a>)</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Klicna koda</th><td class="infobox-data">39</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/w/index.php?title=Vrhnja_domena_dr%C5%BEave&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vrhnja domena države (stran ne obstaja)">Internetna domena</a></th><td class="infobox-data"><a href="/w/index.php?title=.it&action=edit&redlink=1" class="new" title=".it (stran ne obstaja)">.it</a>³</td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><div class="ib-country-fn"><ol class="ib-country-fn-num"> <li value="1">V <a href="/wiki/Dolina_Aoste" title="Dolina Aoste">Dolini Aoste</a> je uradni jezik tudi <a href="/wiki/Franco%C5%A1%C4%8Dina" title="Francoščina">francoščina</a>. V pokrajini <a href="/wiki/Bolzano_(pokrajina)" class="mw-redirect" title="Bolzano (pokrajina)">Bolzano/Bozen</a> sta uradna jezika tudi <a href="/wiki/Nem%C5%A1%C4%8Dina" title="Nemščina">nemščina</a> in <a href="/w/index.php?title=Ladin%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ladinščina (stran ne obstaja)">ladinščina</a>. V različni meri so uradno priznani jeziki tudi <a href="/wiki/Sardin%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Sardinščina">sardinščina</a>, <a href="/wiki/Katalon%C5%A1%C4%8Dina" title="Katalonščina">katalonščina</a> in <a href="/wiki/Korzi%C5%A1%C4%8Dina" title="Korziščina">korziščina</a> na <a href="/wiki/Sardinija" title="Sardinija">Sardiniji</a>, <a href="/wiki/Alban%C5%A1%C4%8Dina" title="Albanščina">albanščina</a> in <a href="/wiki/Gr%C5%A1%C4%8Dina" title="Grščina">grščina</a> v južni Italiji, <a href="/wiki/Okcitan%C5%A1%C4%8Dina" title="Okcitanščina">okcitanščina</a> v <a href="/wiki/Piemont" title="Piemont">Piemontu</a>, <a href="/w/index.php?title=Ladini%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ladiniščina (stran ne obstaja)">ladiniščina</a> v pokrajini <a href="/wiki/Belluno_(pokrajina)" class="mw-redirect" title="Belluno (pokrajina)">Belluno</a> ter <a href="/wiki/Furlan%C5%A1%C4%8Dina" title="Furlanščina">furlanščina</a> in <a href="/wiki/Sloven%C5%A1%C4%8Dina" title="Slovenščina">slovenščina</a> v <a href="/wiki/Furlanija_-_Julijska_krajina" title="Furlanija - Julijska krajina">Furlaniji - Julijski krajini</a>.</li><li value="2">Pred letom 2002: <a href="/w/index.php?title=Italijanska_lira&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanska lira (stran ne obstaja)">italijanska lira</a>.</li><li value="3">Tako kot v drugih državah članicah <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropske unije</a> se uporablja tudi domena <a href="/w/index.php?title=.eu&action=edit&redlink=1" class="new" title=".eu (stran ne obstaja)">.eu</a>.</li> </ol></div></td></tr></tbody></table> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Satellite_image_of_Italy_in_March_2003.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Satellite_image_of_Italy_in_March_2003.jpg/220px-Satellite_image_of_Italy_in_March_2003.jpg" decoding="async" width="220" height="275" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Satellite_image_of_Italy_in_March_2003.jpg/330px-Satellite_image_of_Italy_in_March_2003.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Satellite_image_of_Italy_in_March_2003.jpg/440px-Satellite_image_of_Italy_in_March_2003.jpg 2x" data-file-width="4800" data-file-height="6000" /></a><figcaption>Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003</figcaption></figure> Itálija (<a href="/wiki/Italijan%C5%A1%C4%8Dina" title="Italijanščina">italijansko</a> Italia), uradno Italijanska republika (<a href="/wiki/Italijan%C5%A1%C4%8Dina" title="Italijanščina">italijansko</a> Repubblica Italiana),<a href="#cite_note-5">[5]</a><a href="#cite_note-6">[6]</a><a href="#cite_note-7">[7]</a><a href="#cite_note-8">[8]</a> je <a href="/wiki/Unitarizem" title="Unitarizem">unitarna</a> <a href="/wiki/Parlament" title="Parlament">parlamentarna</a> <a href="/wiki/Republika" title="Republika">republika</a> v <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Evropa" title="Južna Evropa">južni Evropi</a>. Italija ima površino 301.338 km2, v glavnem na <a href="/wiki/Apeninski_polotok" title="Apeninski polotok">Apeninskem polotoku</a>, ki ga zaradi značilne oblike včasih imenujejo "Škorenj" (lo Stivale),<a href="#cite_note-9">[9]</a><a href="#cite_note-10">[10]</a> in na dveh velikih <a href="/wiki/Otok" title="Otok">otokih</a> <a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Siciliji</a> in <a href="/wiki/Sardinija" title="Sardinija">Sardiniji</a>. Z 61 milijoni prebivalcev je med članicami <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">EU</a> po številu prebivalcev na tretjem mestu. Italija je <a href="/wiki/Indeks_%C4%8Dlovekovega_razvoja" title="Indeks človekovega razvoja">visoko razvita država</a><a href="#cite_note-UNDP2014-11">[11]</a> in ima po obsegu <a href="/wiki/Kosmati_doma%C4%8Di_proizvod" class="mw-redirect" title="Kosmati domači proizvod">BDP</a> tretje največje gospodarstvo v Evro-območju ter osmo v svetovnem merilu.<a href="#cite_note-12">[12]</a> Italija igra pomembno vlogo v vojaških, kulturnih in diplomatskih zadevah na evropski in svetovni ravni.<a href="#cite_note-14">[a]</a> Prav tako vidi svet v Italiji večjo regionalno silo.<a href="#cite_note-15">[14]</a><a href="#cite_note-16">[15]</a><a href="#cite_note-18">[b]</a> Italija je ena od ustanovnih in vodilnih članic <a href="/wiki/EU" class="mw-redirect" title="EU">EU</a>. Italija je član številnih mednarodnih institucij, med drugim <a href="/wiki/OZN" class="mw-redirect" title="OZN">OZN</a>, <a href="/wiki/NATO" title="NATO">NATO</a>, <a href="/wiki/OECD" class="mw-redirect" title="OECD">OECD</a>, <a href="/wiki/OVSE" class="mw-redirect" title="OVSE">OVSE</a>, <a href="/w/index.php?title=Odbor_za_razvojno_pomo%C4%8D&action=edit&redlink=1" class="new" title="Odbor za razvojno pomoč (stran ne obstaja)">DAC</a>, <a href="/wiki/Svetovna_trgovinska_organizacija" title="Svetovna trgovinska organizacija">STO</a>, <a href="/wiki/G6_(EU)" title="G6 (EU)">G6</a>, <a href="/wiki/G7" title="G7">G7</a>, <a href="/w/index.php?title=G8&action=edit&redlink=1" class="new" title="G8 (stran ne obstaja)">G8</a>, <a href="/w/index.php?title=Skupina_desetih_(gospodarstvo)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Skupina desetih (gospodarstvo) (stran ne obstaja)">G10</a>, <a href="/wiki/G20" title="G20">G20</a>, <a href="/wiki/Unija_za_Sredozemlje" title="Unija za Sredozemlje">Unija za Sredozemlje</a>, <a href="/w/index.php?title=Latinska_unija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Latinska unija (stran ne obstaja)">Latinska unija</a>, <a href="/wiki/Svet_Evrope" title="Svet Evrope">Svet Evrope</a>, <a href="/wiki/Srednjeevropska_pobuda" title="Srednjeevropska pobuda">Srednjeevropska pobuda</a>, <a href="/w/index.php?title=ASEM&action=edit&redlink=1" class="new" title="ASEM (stran ne obstaja)">ASEM</a> in <a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEevanje_za_soglasje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Združevanje za soglasje (stran ne obstaja)">Združevanje za soglasje</a>. Narodnostna in kasneje državna meja se je med <a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenijo</a> in Italijo v pozni antiki oz. <a href="/wiki/Srednji_vek" title="Srednji vek">zgodnjem srednjem veku</a> oblikovala približno na črti <a href="/wiki/Langobardski_limes" title="Langobardski limes">langobardskega limesa</a>; po odhodu <a href="/wiki/Langobardi" title="Langobardi">Langobardov</a> iz našega ozemlja v severni del italijanskega polotoka so <a href="/wiki/Bene%C5%A1ka_Slovenija" title="Beneška Slovenija">izpraznjeno ozemlje</a> zasedli <a href="/wiki/Slovani" title="Slovani">Slovani</a>. Na mejnem področju je zaradi neprestano spreminjajoče se meje tako po drugi svetovni vojni v Italiji ostala številčna <a href="/wiki/Slovenska_manj%C5%A1ina_v_Italiji" class="mw-redirect" title="Slovenska manjšina v Italiji">slovenska manjšina</a>, v slovenskem delu <a href="/wiki/Istra" title="Istra">Istre</a> pa italijanska manjšina (glej: <a href="/wiki/Londonski_memorandum" title="Londonski memorandum">Londonski memorandum</a>), velik del istrskih Italijanov pa je <a href="/wiki/Federativna_ljudska_republika_Jugoslavija" title="Federativna ljudska republika Jugoslavija">takratno Jugoslavijo</a> zapustil (glej: <a href="/wiki/Optant" title="Optant">optanti</a>). Za Slovenijo je italijansko gospodarstvo takoj za <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčijo</a> in pred <a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrijo</a> drugi največji zunanjetrgovinski partner.<a href="#cite_note-veleposlaništvoDunaj-19">[17]</a> Pri poslovanju sicer Slovenija beleži trgovinski primanjkljaj. Za Italijo je po obsegu zunanjetrgovinskega poslovanja Slovenija na približno 27. mestu.<a href="#cite_note-izvoz2016-20">[18]</a> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Etimologija">Etimologija</h2>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Etimologija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Etimologija">uredi kodo</a>]</div> O izvoru imena »Italija« obstaja veliko teorij, ravno tako veliko število predlogov s strani zgodovinarjev in jezikoslovcev.<a href="#cite_note-Manco-21">[19]</a> Po eni od običajnejših razlag naj bi bil naziv Italia <a href="#cite_note-22">[20]</a> posredno (prek <a href="/wiki/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Stara grščina">grščine</a>) izposojenka iz <a href="/wiki/Oskij%C5%A1%C4%8Dina" title="Oskijščina">oskijskega</a> Víteliú , kar pomeni »dežela mladega goveda« (gl. latinski vitulus = »tele«, in umbrijski vitlo = »tele«) .<a href="#cite_note-23">[21]</a> Bik je bil simbol južnih <a href="/wiki/Ljudstva_anti%C4%8Dne_Italije" title="Ljudstva antične Italije">italskih plemen</a>, pogosto upodobljen med državljansko vojno (91-88 pr. n. št.), ko v znak kljubovanja svobodnih plemen nabada rimskega volka. Tako trdi grški zgodovinar <a href="/wiki/Dionizij_iz_Halikarnasa" title="Dionizij iz Halikarnasa">Dionizij iz Halikarnasa</a>, skupaj z legendo, da je Italija dobila ime po Italusu, kralju <a href="/wiki/Enotri" title="Enotri">Enotrov</a>, ljudstva verjetno grškega izvora,<a href="#cite_note-24">[22]</a> kar omenjata tudi <a href="/wiki/Aristotel" title="Aristotel">Aristotel</a><a href="#cite_note-25">[23]</a> in <a href="/wiki/Tukidid" title="Tukidid">Tukidid</a>.<a href="#cite_note-26">[24]</a> Ime Italia je prvotno veljala le za tisti del polotoka, ki ga danes poznamo pod imenom Južna Italija - to je po <a href="/wiki/Antioh_iz_Sirakuze" title="Antioh iz Sirakuze">Antiohu iz Sirakuze</a> Bruttium, ozemlje <a href="/w/index.php?title=Bruki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bruki (stran ne obstaja)">Brukov</a>, oziroma Enotrija, ki so jo poseljevali Enotri in pozneje Itali. Odgovarja približno moderni <a href="/wiki/Kalabrija" title="Kalabrija">Kalabriji</a>, to so <a href="/wiki/Italijanske_pokrajine" class="mw-redirect" title="Italijanske pokrajine">pokrajina</a> <a href="/wiki/Reggio_Calabria_(pokrajina)" class="mw-redirect" title="Reggio Calabria (pokrajina)">Reggio Calabria</a> ter del pokrajin <a href="/wiki/Catanzaro_(pokrajina)" class="mw-redirect" title="Catanzaro (pokrajina)">Catanzaro</a> in <a href="/wiki/Vibo_Valentia_(pokrajina)" class="mw-redirect" title="Vibo Valentia (pokrajina)">Vibo Valentia</a>. Z združitvijo Enotrov in Italov sta Enotria in Italija postali sinonim in ime se je začelo nanašati tudi na večino <a href="/wiki/Bazilikata#Zgodovina" title="Bazilikata">Lukanije</a> (današnje <a href="/wiki/Bazilikata" title="Bazilikata">Bazilikate).</a> Grki so s časom ime »Italia« začeli uporabljati za vse večje območje, vendar se je pojem šele v času vladavine <a href="/wiki/Rimski_cesar" class="mw-redirect" title="Rimski cesar">cesarja</a> <a href="/wiki/Gaj_Avgust_Oktavijan" title="Gaj Avgust Oktavijan">Avgusta</a> (konec 1. stoletja pred našim štetjem) razširil na celoten polotok vse tja do Alp.<a href="#cite_note-27">[25]</a> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:3_Segesta_(27)_(12841977335).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e4/3_Segesta_%2827%29_%2812841977335%29.jpg/250px-3_Segesta_%2827%29_%2812841977335%29.jpg" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e4/3_Segesta_%2827%29_%2812841977335%29.jpg/375px-3_Segesta_%2827%29_%2812841977335%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e4/3_Segesta_%2827%29_%2812841977335%29.jpg/500px-3_Segesta_%2827%29_%2812841977335%29.jpg 2x" data-file-width="4000" data-file-height="3000" /></a><figcaption>Tempelj v <a href="/wiki/Segesta" title="Segesta">Segesti</a> (<a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Sicilija</a>), zgrajen v času grške kolonizacije v šestem stoletju pr. n. št. (<a href="/wiki/Magna_Graecia" title="Magna Graecia">Magna Graecia</a>)</figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovina">Zgodovina</h2>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Roman_Republic_Empire_map.gif" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/Roman_Republic_Empire_map.gif/220px-Roman_Republic_Empire_map.gif" decoding="async" width="220" height="209" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/Roman_Republic_Empire_map.gif/330px-Roman_Republic_Empire_map.gif 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/Roman_Republic_Empire_map.gif/440px-Roman_Republic_Empire_map.gif 2x" data-file-width="626" data-file-height="595" /></a><figcaption>Širjenje rimske države od nastanka do propada</figcaption></figure> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/wiki/Zgodovina_Italije" title="Zgodovina Italije"> Zgodovina Italije</a>.</div></dd></dl> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prazgodovina_in_antika">Prazgodovina in antika</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Prazgodovina in antika" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prazgodovina in antika">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članki: <a href="/w/index.php?title=Prazgodovina_Italije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prazgodovina Italije (stran ne obstaja)"> Prazgodovina Italije </a>, <a href="/wiki/Ljudstva_anti%C4%8Dne_Italije" title="Ljudstva antične Italije"> Ljudstva antične Italije </a>, <a href="/wiki/Etru%C5%A1%C4%8Dani" title="Etruščani"> Etruščani </a>, <a href="/wiki/Magna_Graecia" title="Magna Graecia"> Magna Graecia </a>, <a href="/wiki/Anti%C4%8Dni_Rim" title="Antični Rim"> Antični Rim </a>, <a href="/wiki/Rimsko_kraljestvo" title="Rimsko kraljestvo"> Rimsko kraljestvo </a>, <a href="/wiki/Rimska_republika" title="Rimska republika"> Rimska republika </a>, <a href="/wiki/Rimski_imperij" class="mw-redirect" title="Rimski imperij"> Rimski imperij </a> in <a href="/wiki/Emona" title="Emona"> Emona</a>.</div></dd></dl> Izkopavanja po vsej Italiji so dokazala prisotnost <a href="/wiki/Neandertalec" title="Neandertalec">neandertalca</a> vse do <a href="/wiki/Kamena_doba" title="Kamena doba">starejše kamene dobe</a> pred okrog 200.000 leti,<a href="#cite_note-28">[26]</a> <a href="/wiki/Homo_sapiens" class="mw-redirect" title="Homo sapiens">sodobni človek</a> pa se je pojavil pred približno 40.000 leti. <a href="/wiki/Ljudstva_anti%C4%8Dne_Italije" title="Ljudstva antične Italije">Starodavna ljudstva pred-rimske Italije</a> - kot so bili <a href="/w/index.php?title=Umbrijci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Umbrijci (stran ne obstaja)">Umbrijci</a>, <a href="/wiki/Latinci" title="Latinci">Latinci</a> (iz katerih so izšli <a href="/wiki/Anti%C4%8Dni_Rim" title="Antični Rim">Rimljani</a>), <a href="/wiki/Volski" title="Volski">Volski</a>, <a href="/wiki/Samniti" title="Samniti">Samniti</a>, <a href="/wiki/Kelti" title="Kelti">Kelti</a> in <a href="/wiki/Liguri" title="Liguri">Liguri</a>, ki so naseljevali severno Italijo, in mnogi drugi - so <a href="/wiki/Indoevropski_jeziki" title="Indoevropski jeziki">indoevropski</a> narodi; glavni zgodovinski narodi, ki niso indoevropske dediščine, so med drugim <a href="/wiki/Etru%C5%A1%C4%8Dani" title="Etruščani">Etruščani</a>, <a href="/w/index.php?title=Elimi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Elimi (stran ne obstaja)">Elimi</a> in <a href="/w/index.php?title=Sikani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sikani (stran ne obstaja)">Sikani</a> na Siciliji in prazgodovinski Sardi na <a href="/wiki/Sardinija" title="Sardinija">Sardiniji</a>. Med 17. in 11. stoletjem pred našim štetjem so <a href="/wiki/Mikene" title="Mikene">mikenski Grki</a> prišli v stik z Italijo<a href="#cite_note-29">[27]</a><a href="#cite_note-30">[28]</a><a href="#cite_note-31">[29]</a><a href="#cite_note-32">[30]</a> in v 8. in 7. stoletju pred našim štetjem ustanovili <a href="/wiki/Kolonija_(geografija)" title="Kolonija (geografija)">kolonije</a> vzdolž celotne obale <a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Sicilije</a>. Južni del italijanskega polotoka je postal znan kot <a href="/wiki/Magna_Graecia" title="Magna Graecia">Magna Graecia</a>. Tudi <a href="/wiki/Feni%C4%8Dani" title="Feničani">Feničani</a> so ustanovili kolonije na obalah Sardinije in Sicilije. <a href="/wiki/Anti%C4%8Dni_Rim" title="Antični Rim">Rim</a>, naselje okoli broda na reki <a href="/wiki/Tibera" title="Tibera">Tiberi</a>, je po legendi bilo <a href="/wiki/Anti%C4%8Dni_Rim#Zgodovina_starega_mesta" title="Antični Rim">ustanovljeno</a> leta 753 pred našim štetjem; po nekaj stoletjih je preraslo v ogromen <a href="/wiki/Rimski_imperij" class="mw-redirect" title="Rimski imperij">imperij</a>, ki se je raztezal od <a href="/wiki/Rimska_Britanija" title="Rimska Britanija">Britanije</a> do meja <a href="/wiki/Mezopotamija_(rimska_provinca)" title="Mezopotamija (rimska provinca)">Perzije</a>, zajemalo je celotno <a href="/wiki/Sredozemlje" title="Sredozemlje">Sredozemlje</a>, med drugim tudi ozemlje današnje Slovenije. V imperiju sta se <a href="/wiki/Anti%C4%8Dna_Gr%C4%8Dija" title="Antična Grčija">grška</a> in rimska, skupaj s še mnogo drugimi, združili v edinstveno <a href="/wiki/Starorimska_civilizacija" title="Starorimska civilizacija">civilizacijo</a>. Rimska zapuščina je globoko vplivala na zahodno civilizacijo in oblikovala večji del sodobnega sveta.<a href="#cite_note-33">[31]</a> Med <a href="/wiki/Rimski_imperij#Propad_Rimskega_cesarstva" class="mw-redirect" title="Rimski imperij">počasnim zatonom rimskega cesarstva</a> po tretjem stoletju našega štetja je imperij leta 395 našega štetja razpadel v dva dela. Zahodni del cesarstva je leta 476 našega štetja postal <a href="/wiki/Italsko_kraljestvo_(476-493)" class="mw-redirect" title="Italsko kraljestvo (476-493)">kraljestvo</a>, ko je germanski poglavar <a href="/wiki/Odoaker" title="Odoaker">Odoaker</a> odstavil <a href="/wiki/Romul_Avgustul" class="mw-redirect" title="Romul Avgustul">poslednjega cesarja</a>; <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">vzhodna</a> polovica cesarstva je zahodni del preživela za tisoč let. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Srednji_vek">Srednji vek</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Srednji vek" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Srednji vek">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članki: <a href="/wiki/Langobardi" title="Langobardi">Langobardi </a>, <a href="/wiki/Pape%C5%A1ka_dr%C5%BEava" title="Papeška država"> Papeška država </a> in <a href="/wiki/Friderik_II._Hohenstaufen" title="Friderik II. Hohenstaufen"> Friderik II. Hohenstaufen</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg/200px-Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg" decoding="async" width="200" height="238" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg/300px-Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg/400px-Verrocchio_Lorenzo_de_Medici.jpg 2x" data-file-width="2700" data-file-height="3211" /></a><figcaption>Lorenzo Medičejski Veličastni, kot ga je izdelal Andrea del Verrocchio v terakoti.</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Iron_Crown.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Iron_Crown.JPG/250px-Iron_Crown.JPG" decoding="async" width="250" height="152" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Iron_Crown.JPG/375px-Iron_Crown.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Iron_Crown.JPG/500px-Iron_Crown.JPG 2x" data-file-width="1890" data-file-height="1150" /></a><figcaption><a href="/wiki/Langobardi" title="Langobardi">Langobardska</a> železna krona je bila dolga stoletja simbol <a href="/wiki/Italijanski_kralji" title="Italijanski kralji">italijanskih kraljev</a>.</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Italy_1000_AD-it.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/Italy_1000_AD-it.svg/250px-Italy_1000_AD-it.svg.png" decoding="async" width="250" height="359" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/Italy_1000_AD-it.svg/375px-Italy_1000_AD-it.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a8/Italy_1000_AD-it.svg/500px-Italy_1000_AD-it.svg.png 2x" data-file-width="565" data-file-height="811" /></a><figcaption>Apeninski polotok leta 1000. Razen <a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rima</a> so bile pomembne le pomorske republike in sicilska pristanišča. Na jugu prevladujejo Bizantinci.</figcaption></figure> Po padcu <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">Zahodnega rimskega cesarstva</a> so Italijo zasedli <a href="/wiki/Goti#Ostrogoti" title="Goti">Ostrogoti</a><a href="#cite_note-34">[32]</a> V 6. stoletju je sledila kratka <a href="/wiki/Goti" title="Goti">gotska vojna (535-554)</a>, ko je Italijo zasedel bizantinski cesar <a href="/wiki/Justinijan_I." title="Justinijan I.">Justinijan I.</a>. Ko so Italijo kasneje v istem stoletju zasedli <a href="/wiki/Langobardi" title="Langobardi">Langobardi</a>, drugo <a href="/wiki/Germani" title="Germani">germansko pleme</a>, se je prisotnost <a href="/wiki/Bizanc" title="Bizanc">Bizanca</a> skrčila na <a href="/wiki/Eksarhati_na_Apeninskem_polotoku#Italijanski_eksarhat" title="Eksarhati na Apeninskem polotoku">Ravenski eksarhat</a> in politične enotnosti polotoka je bilo za naslednjih 1.300 let konec. <a href="/wiki/Kraljevina_Italija#Starejša_zgodovina" title="Kraljevina Italija">Kraljestvo Langobardov</a> je konec 8. stoletja zavzel <a href="/wiki/Karel_Veliki" title="Karel Veliki">Karel Veliki</a> in ga vključil v <a href="/wiki/Frankovsko_cesarstvo" title="Frankovsko cesarstvo">Frankovsko cesarstvo</a>. Franki so tudi podprli nastanek <a href="/wiki/Pape%C5%A1ka_dr%C5%BEava" title="Papeška država">Papeške države</a> v osrednji Italiji. Do 13. stoletja so v italijanski politiki prevladovali spori in boji med <a href="/wiki/Sveto_rimsko_cesarstvo" title="Sveto rimsko cesarstvo">svetimi rimskimi cesarji</a> in papeštvom, večina italijanskih mestnih državic pa se je zanašala na osebno politično prepričanje svojih sinjorjev (<a href="/wiki/Gibelini_in_gvelfi" class="mw-redirect" title="Gibelini in gvelfi">gibelini</a> so podpirali cesarja, gvelfi pa papeža).<a href="#cite_note-35">[33]</a> V teh prevratnih časih je Italija doživela vzpon svojevrstne institucije, <a href="/wiki/Srednjeve%C5%A1ke_komune_v_Italiji" title="Srednjeveške komune v Italiji">srednjeveške komune</a>. Glede na brezvladje, ki je bilo posledica skrajne ozemeljske razdrobljenosti in boja med cesarstvom in Papeško državo, so lokalne skupnosti skušale same od sebe ponovno vzpostaviti javni red in mir.<a href="#cite_note-36">[34]</a> Leta 1176 je <a href="/w/index.php?title=Lombardska_zveza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lombardska zveza (stran ne obstaja)">Lombardska zveza</a>, zveza mestnih državic, v <a href="/wiki/Bitka_pri_Legnanu" title="Bitka pri Legnanu">bitki pri Legnanu</a> premagala nemškega cesarja <a href="/wiki/Friderik_Barbarossa" class="mw-redirect" title="Friderik Barbarossa">Friderika Barbarosso</a> in s tem večini mest v severni in osrednji Italiji zagotovila dejansko neodvisnost. V obalnih in južnih predelih so se <a href="/wiki/Pomorske_republike" title="Pomorske republike">pomorske republike</a>, najbolj vidno pri tem <a href="/wiki/Bene%C5%A1ka_republika" title="Beneška republika">Benetke</a>, <a href="/wiki/Genovska_republika" title="Genovska republika">Genova</a>, <a href="/wiki/Pisa_(pokrajina)#zgodovinske_zanimivosti" class="mw-redirect" title="Pisa (pokrajina)">Piza</a> in <a href="/wiki/Amalfi" title="Amalfi">Amalfi</a>, vpletle v <a href="/wiki/Kri%C5%BEarske_vojne" title="Križarske vojne">križarske vojne</a>, pri tem prišle do občutnega vpliva v Sredozemlju in do <a href="/wiki/Monopol" title="Monopol">monopol</a>a na trgovske poti na vzhod.<a href="#cite_note-37">[35]</a> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:MonrealeChiostro.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/MonrealeChiostro.jpg/250px-MonrealeChiostro.jpg" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/MonrealeChiostro.jpg/375px-MonrealeChiostro.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/MonrealeChiostro.jpg/500px-MonrealeChiostro.jpg 2x" data-file-width="1365" data-file-height="1024" /></a><figcaption>Samostan pri baziliki v Monrealu (okoli leta 1200)</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Castel_del_Monte_BW_2016-10-14_12-26-11_r.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/42/Castel_del_Monte_BW_2016-10-14_12-26-11_r.jpg/250px-Castel_del_Monte_BW_2016-10-14_12-26-11_r.jpg" decoding="async" width="250" height="183" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/42/Castel_del_Monte_BW_2016-10-14_12-26-11_r.jpg/375px-Castel_del_Monte_BW_2016-10-14_12-26-11_r.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/42/Castel_del_Monte_BW_2016-10-14_12-26-11_r.jpg/500px-Castel_del_Monte_BW_2016-10-14_12-26-11_r.jpg 2x" data-file-width="5283" data-file-height="3861" /></a><figcaption><a href="/wiki/Castel_del_Monte" title="Castel del Monte">Castel del Monte</a>, ki ga je zgradil nemški cesar <a href="/wiki/Friderik_II._Hohenstaufen" title="Friderik II. Hohenstaufen">Friderik II.</a></figcaption></figure> Na jugu je v 9. stoletju <a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Sicilija</a> postala <a href="/wiki/Islam" title="Islam">islamski</a> <a href="/wiki/Emirat" title="Emirat">emirat</a>, ki je cvetel do poznega 11. stoletja, ko so ga, skupaj z večino <a href="/wiki/Lombardija" title="Lombardija">Lombardije</a> in bizantinskih kneževin v južni Italiji, osvojili <a href="/wiki/Normani" title="Normani">Normani</a>.<a href="#cite_note-38">[36]</a> Norman <a href="/wiki/Rogerij_II." class="mw-redirect" title="Rogerij II.">Rogerij Altavilla</a> (<a href="/wiki/Francoski_jezik" class="mw-redirect" title="Francoski jezik">francosko</a> Hauteville) je osnoval <a href="/wiki/Kraljevina_Sicilija" title="Kraljevina Sicilija">Sicilsko kraljestvo</a>, ki je obsegalo <a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Sicilijo</a>, <a href="/wiki/Kalabrija" title="Kalabrija">Kalabrijo</a> in <a href="/wiki/Apulija" title="Apulija">Apulijo</a> ter njihove posesti, ki so segale skoraj do Rima, s čimer je postalo tretje po obsegu med Evropskimi kraljevinami.<a href="#cite_note-39">[37]</a> Zadnja Altavilla na prestolu sta bila <a href="/wiki/Tancredi_Sicilski" title="Tancredi Sicilski">Tancredi</a>, ki je umrl leta 1194, in njegov komaj devetletni sin, ki ga je <a href="/wiki/Henrik_VI._Hohenstaufen" title="Henrik VI. Hohenstaufen">Henrik VI.</a> z lahkoto premagal. S tem je vsa južna Italija prešla pod oblast rodbine <a href="/wiki/Staufovci" title="Staufovci">Hohenstaufen</a>, nato pa jo je po letu 1266 prevzela <a href="/wiki/Kapetingi" title="Kapetingi">Kapetska hiša</a> <a href="/wiki/Anjou_(grofija)" title="Anjou (grofija)">Anjou</a> in po zapletenem zaporedju dogodkov od 15. stoletja dalje <a href="/wiki/Aragonsko_kraljestvo" title="Aragonsko kraljestvo">Aragonska dinastija</a>. <a href="/wiki/Sardinija" title="Sardinija">Sardinija</a>, nekdanja bizantinska provinca, je razpadla v neodvisne države, znane kot <a href="/w/index.php?title=Giudicati&action=edit&redlink=1" class="new" title="Giudicati (stran ne obstaja)">Giudicati</a>, čeprav so bili nekateri deli otoka pod oblastjo Genove in Pize; v 15. stoletju so otok osvojili Aragonci. <a href="/wiki/%C4%8Crna_smrt" title="Črna smrt">Črna smrt</a>, to je <a href="/wiki/Pandemija" title="Pandemija">pandemija</a> kuge, je leta 1348 je zaznamovala Italijo, saj je pomorila skorajda tretjino njenega prebivalstva.<a href="#cite_note-40">[38]</a> Okrevanje od kuge je pripeljalo do ponovnega dviga mest, trgovine ter gospodarstva in s tem omogočilo razcvet <a href="/wiki/Humanizem" title="Humanizem">humanizma</a> in <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesanse</a>, ki sta se kasneje razširila po Evropi. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zgodnji_novi_vek">Zgodnji novi vek</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Zgodnji novi vek" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodnji novi vek">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članki: <a href="/wiki/Italijanska_renesansa" title="Italijanska renesansa"> Italijanska renesansa </a>, <a href="/wiki/Sinjorija" title="Sinjorija"> Sinjorija </a>, <a href="/wiki/Bene%C5%A1ka_republika" title="Beneška republika"> Beneška republika </a>, <a href="/wiki/Neapeljsko_kraljestvo" title="Neapeljsko kraljestvo"> Neapeljsko kraljestvo </a> in <a href="/wiki/Italijanske_vojne" title="Italijanske vojne"> Italijanske vojne </a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Italia_1494-it.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Italia_1494-it.svg/220px-Italia_1494-it.svg.png" decoding="async" width="220" height="263" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Italia_1494-it.svg/330px-Italia_1494-it.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Italia_1494-it.svg/440px-Italia_1494-it.svg.png 2x" data-file-width="3481" data-file-height="4167" /></a><figcaption>Italijansko ozemlje leta 1494</figcaption></figure> V 14. in 15. stoletju je bila Italija razdeljena na več držav. <a href="/wiki/Kraljevina_Sardinija" title="Kraljevina Sardinija">Sardinija</a> in <a href="/wiki/Kraljevina_Sicilija" title="Kraljevina Sicilija">Sicilija</a> sta bili avtonomni kraljevini. <a href="/wiki/Neapeljsko_kraljestvo" title="Neapeljsko kraljestvo">Neapeljsko kraljestvo</a> je pokrivalo ves južni del polotoka skoraj do Rima, kjer je mejilo na Papeško državo. Na severovzhodu je <a href="/wiki/Bene%C5%A1ka_republika" title="Beneška republika">Beneška republika</a>, ki je zajemala tudi <a href="/wiki/Istra" title="Istra">Istro</a> in <a href="/wiki/Dalmacija" title="Dalmacija">Dalmacijo</a>, segala daleč proti zahodu še preko <a href="/wiki/Bergamo" title="Bergamo">Bergama</a>. Na skrajnem zahodu in delno v današnji <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Franciji</a> so bila posestva <a href="/wiki/Savojci" title="Savojci">Savojcev</a>. Med temi velikimi državami so bile posejane manjše komune in <a href="/wiki/Sinjorija" title="Sinjorija">sinjorije</a> (glej zemljevid). Najvažnejše sinjorije so bili <a href="/wiki/Medi%C4%8Dejci" title="Medičejci">Medičejci</a><a href="#cite_note-strathern-41">[39]</a><a href="#cite_note-42">[40]</a> v <a href="/wiki/Firence" title="Firence">Firencah</a>, <a href="/wiki/Milanska_vojvodina" title="Milanska vojvodina">Visconti</a> in <a href="/wiki/Milanska_vojvodina" title="Milanska vojvodina">Sforza</a> v <a href="/wiki/Milano" title="Milano">Milanu</a>, <a href="/w/index.php?title=Della_Scala&action=edit&redlink=1" class="new" title="Della Scala (stran ne obstaja)">Della Scala</a> v <a href="/wiki/Verona" title="Verona">Veroni</a> in <a href="/wiki/Rodbina_Este" title="Rodbina Este">Este</a> v <a href="/wiki/Ferrara" title="Ferrara">Ferrari</a>. <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Leonardo_da_Vinci_-_presumed_self-portrait_-_WGA12798.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/38/Leonardo_da_Vinci_-_presumed_self-portrait_-_WGA12798.jpg/220px-Leonardo_da_Vinci_-_presumed_self-portrait_-_WGA12798.jpg" decoding="async" width="220" height="343" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/38/Leonardo_da_Vinci_-_presumed_self-portrait_-_WGA12798.jpg/330px-Leonardo_da_Vinci_-_presumed_self-portrait_-_WGA12798.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/38/Leonardo_da_Vinci_-_presumed_self-portrait_-_WGA12798.jpg/440px-Leonardo_da_Vinci_-_presumed_self-portrait_-_WGA12798.jpg 2x" data-file-width="2408" data-file-height="3754" /></a><figcaption><a href="/wiki/Leonardo_da_Vinci" title="Leonardo da Vinci">Leonardo da Vinci</a>, ena najpomembnejših oseb renesanse (avtoportret, okoli 1512).</figcaption></figure> V tem zgodovinskem obdobju, ko komune prehajajo v sinjorije in nato sinjorije s silo uveljavljajo svojo oblast, izstopata osebnosti <a href="/wiki/Cosimo_de%27_Medici_Starej%C5%A1i" class="mw-redirect" title="Cosimo de' Medici Starejši">Cosima de' Medici</a> in njegovega naslednika <a href="/wiki/Lorenzo_Medi%C4%8Dejski_Veli%C4%8Dastni" title="Lorenzo Medičejski Veličastni">Lorenza</a>, ki sta prva uvidela pomen mirnega sožitja s sosedi in dobrih odnosov z evropskimi državami onstran Alp. Druge sinjorije niso bile tako razgledane in so se v medsebojnih vojnah toliko izčrpale, da so jih pozneje tuji osvajalci (francoski in španski) zlahka podjarmili. Leta 1454 sta Beneška republika in <a href="/wiki/Milanska_vojvodina" title="Milanska vojvodina">Milanska vojvodina</a> zaključili vojno, ki je trajala skoraj 30 let. Sklenili sta <a href="/w/index.php?title=Premirje_v_Lodiju&action=edit&redlink=1" class="new" title="Premirje v Lodiju (stran ne obstaja)">Premirje v Lodiju</a> in s tem v deželo po stoletjih prinesli mirne čase. Ta mir je obstal naslednjih štirideset let. Obdobje relativnega miru je bilo podlaga za začetek <a href="/wiki/Italijanska_renesansa" title="Italijanska renesansa">italijanske renesanse</a>, imenovane Rinascimento. Bogastvo, ki so ga dosegla italijanska mesta v preteklih stoletjih, pokroviteljstvo vladajočih družin, kot so bili Medičejci v Firencah<a href="#cite_note-Britannica1-43">[41]</a><a href="#cite_note-Harris-44">[42]</a><a href="#cite_note-Norwich-45">[43]</a> in priselitev grških učenjakov in besedil po <a href="/wiki/Turki" title="Turki">turškem</a> zavzetju <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Konstantinopla</a> so pospešili kulturni razvoj italijanskih mest. Italijanska renesansa je dosegla vrhunec v 15. in 16. stoletju, ko so tuji vdori pahnili deželo v vrtinec <a href="/wiki/Italijanske_vojne" title="Italijanske vojne">italijanskih vojn</a>. Ideje in ideali renesanse so se kmalu razširili v Severno Evropo, Francijo, Anglijo in številne druge dele Evrope. Medtem so odkritja v Amerikah, portugalska odkritja novih poti v Azijo in vzpon <a href="/wiki/Osmansko_cesarstvo" title="Osmansko cesarstvo">Osmanskega cesarstva</a>, to je dejavniki, ki so spodjedli tradicionalno italijansko prevlado v trgovini z vzhodom, povzročili dolg gospodarski upad polotoka. Po italijanskih vojnah (1494-1559) so mestne države postopoma izgubile svojo neodvisnost in prišle pod tujo prevlado, najprej pod <a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španijo</a> (1559 do 1713) in nato pod <a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrijo</a> (1713-1796). V letih 1629-1631 je ponoven izbruh <a href="/wiki/Italijanska_kuga_1629-1659" class="mw-redirect" title="Italijanska kuga 1629-1659">kuge</a> pomoril okoli 14 % prebivalcev Italije.<a href="#cite_note-46">[44]</a> Poleg tega je moč španskega imperija v 17. stoletju začela upadati in z njim njegovo premoženje v Neaplju, na Siciliji, Sardiniji in v Milanu. Posebno južna Italija je sčasoma postala osiromašena in odrezana od dogodkov v drugih delih Evrope.<a href="#cite_note-47">[45]</a> V 18. stoletju v <a href="/wiki/%C5%A0panska_nasledstvena_vojna" title="Španska nasledstvena vojna">vojni za špansko nasledstvo</a>, <a href="/wiki/Avstrijski_imperij" class="mw-redirect" title="Avstrijski imperij">Avstrija</a> nadomesti Španijo kot prevladujočo tujo silo, <a href="/wiki/Savojci" title="Savojci">Savojska hiša</a> pa se dvigne kot regionalna sila in razširi na <a href="/wiki/Piemont" title="Piemont">Piemont</a> in <a href="/wiki/Sardinija" title="Sardinija">Sardinijo</a>. V istem stoletju so gospodarske in državne reforme, ki so jih v več državah začele vladajoče elite, zaustavile dve stoletji trajajoče usihanje.<a href="#cite_note-48">[46]</a> Med <a href="/wiki/Napoleonske_vojne" title="Napoleonske vojne">Napoleonskimi vojnami</a> je prišlo do zavzetja severne in osrednje Italije in nastanka nove kratkotrajne <a href="/wiki/Kraljevina_Italija_(Napoleonova)" class="mw-redirect" title="Kraljevina Italija (Napoleonova)">italijanske kraljevine</a>, podrejene <a href="/wiki/Napoleon_Bonaparte" title="Napoleon Bonaparte">Napoleonovi</a> Franciji,<a href="#cite_note-49">[47]</a> medtem ko je južno polovico polotoka upravljal <a href="/wiki/Joachim_Murat" title="Joachim Murat">Joachim Murat</a>, Napoleonov svak, kronan za <a href="/wiki/Kraljevina_Neapelj" class="mw-redirect" title="Kraljevina Neapelj">neapeljskega kralja</a>. <a href="/wiki/Dunajski_kongres" title="Dunajski kongres">Dunajski kongres</a> je leta 1814 obnovil razmere konec 18. stoletja, vendar pa idealov <a href="/wiki/Francoska_revolucija" title="Francoska revolucija">francoske revolucije</a> ni bilo mogoče izkoreniniti, ponovno so prišli na površje med političnimi prevrati, značilnimi za prvi del 19. stoletja. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Združitev_Italije,_liberalna_Italija_in_Velika_vojna">Združitev Italije, liberalna Italija in Velika vojna</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Združitev Italije, liberalna Italija in Velika vojna" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Združitev Italije, liberalna Italija in Velika vojna">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članki: <a href="/wiki/Zdru%C5%BEitev_Italije" title="Združitev Italije"> Združitev Italije </a>, <a href="/wiki/Kraljevina_Italija" title="Kraljevina Italija"> Kraljevina Italija </a> in <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna"> Prva svetovna vojna</a>.</div></dd></dl> Po koncu <a href="/wiki/%C5%A0panska_nasledstvena_vojna" title="Španska nasledstvena vojna">španske nasledstvene vojne</a> in po mirovni konferenci v <a href="/wiki/Haag" title="Haag">Haagu</a> leta 1720 je <a href="/wiki/Kraljevina_Sardinija" title="Kraljevina Sardinija">Kraljevina Sardinija</a> pripadla <a href="/wiki/Piemont" title="Piemont">Piemontski</a> hiši <a href="/wiki/Savojci" title="Savojci">Savojcev</a>, ki so s tem pridobili kraljevi naslov. V okviru <a href="/wiki/Revolucije_leta_1848" title="Revolucije leta 1848">liberalnih revolucij</a>, ki so se leta 1848 razširile po Evropi, je Kraljevina Sardinija razglasila <a href="/wiki/Italijanske_vojne_za_neodvisnost#Prva_vojna_za_neodvisnost" title="Italijanske vojne za neodvisnost">vojno napoved</a> <a href="/wiki/Avstrijsko_cesarstvo" title="Avstrijsko cesarstvo">Avstrijskemu cesarstvu</a>. Po porazu in prekinitvi premirja je leta 1859 ponovno napadla avstrijsko cesarstvo v <a href="/wiki/Italijanske_vojne_za_neodvisnost#druga_vojna_za_neodvisnost" title="Italijanske vojne za neodvisnost">drugi vojni za neodvisnost</a>, ki se je ob pomoči <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francije</a> končala z osvoboditvijo <a href="/wiki/Lombardija" title="Lombardija">Lombardije</a>. <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Italy_(March_1860).PNG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Italy_%28March_1860%29.PNG/220px-Italy_%28March_1860%29.PNG" decoding="async" width="220" height="264" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Italy_%28March_1860%29.PNG/330px-Italy_%28March_1860%29.PNG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Italy_%28March_1860%29.PNG/440px-Italy_%28March_1860%29.PNG 2x" data-file-width="2048" data-file-height="2458" /></a><figcaption>Apeninski polotok leta 1860: modro Francija, rumeno Kraljevina Sardinija, vijolično Avstrija, zeleno Papeška država, rdeče Kraljevina Dveh Sicilij</figcaption></figure> Tako so bile leta 1860 politične sile na Apeninskem polotoku v glavnem samo tri. Kraljevina Sardinija (Piemont, <a href="/wiki/Ligurija" title="Ligurija">Ligurija</a>, <a href="/wiki/Sardinija" title="Sardinija">Sardinija</a>, <a href="/wiki/Lombardija" title="Lombardija">Lombardija</a>, <a href="/wiki/Emilija-Romanja" class="mw-redirect" title="Emilija-Romanja">Emilija-Romanja</a> in <a href="/wiki/Toskana" title="Toskana">Toskana</a>), Papeška država (<a href="/wiki/Umbrija" title="Umbrija">Umbrija</a>, <a href="/wiki/Marke" title="Marke">Marke</a>, <a href="/wiki/Lacij" title="Lacij">Lacij</a>) in Kraljevina Dveh Sicilij (<a href="/wiki/Abruci" title="Abruci">Abruci</a>, <a href="/wiki/Molize" class="mw-redirect" title="Molize">Molize</a>, <a href="/wiki/Kampanija" title="Kampanija">Kampanija</a>, <a href="/wiki/Bazilikata" title="Bazilikata">Bazilikata</a>, <a href="/wiki/Apulija" title="Apulija">Apulija</a>, <a href="/wiki/Kalabrija" title="Kalabrija">Kalabrija</a> in <a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Sicilija</a>). <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:With_Victor_Emmanuel.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/With_Victor_Emmanuel.jpg/220px-With_Victor_Emmanuel.jpg" decoding="async" width="220" height="138" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/With_Victor_Emmanuel.jpg/330px-With_Victor_Emmanuel.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/With_Victor_Emmanuel.jpg/440px-With_Victor_Emmanuel.jpg 2x" data-file-width="672" data-file-height="423" /></a><figcaption>Legendarni »stisk rok v Teanu« med <a href="/wiki/Giuseppe_Garibaldi" title="Giuseppe Garibaldi">Garibaldijem</a> in <a href="/w/index.php?title=Viktor_Emanuel_II.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Viktor Emanuel II. (stran ne obstaja)">Viktorjem Emanuelom II.</a>: 26. oktobra 1860, je »heroj dveh svetov« žrtvoval upe na republiko za enotnost Italije</figcaption></figure> V letih 1860-1861 je general <a href="/wiki/Giuseppe_Garibaldi" title="Giuseppe Garibaldi">Giuseppe Garibaldi</a> s podporo kralja <a href="/w/index.php?title=Viktor_Emanuel_II.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Viktor Emanuel II. (stran ne obstaja)">Viktorja Emanuela II.</a> osvojil Kraljevino Dveh Sicilij,<a href="#cite_note-50">[48]</a> tako da je vlada Sardinije pod vodstvom grofa <a href="/wiki/Cavour" class="mw-redirect" title="Cavour">Cavourja</a> 17. marca 1861 lahko razglasila združeno italijansko kraljestvo. Teritorialne posesti so se razširile leta 1866, ko si je po <a href="/wiki/Italijanske_vojne_za_neodvisnost#Tretja_vojna_za_neodvisnost" title="Italijanske vojne za neodvisnost">tretji italijanski osamosvojitveni vojni</a> Italija priključila <a href="/wiki/Bene%C4%8Dija" title="Benečija">Benečijo</a>. Zadnji del Italije, to je Rim, je bil priključen z zavzetjem preostalega ozemlja Papeške države, ko so Italijani zapolnili brezvladje nastalo po umiku francoskih čet iz Rima leta 1870 (po porazu v <a href="/wiki/Francosko-pruska_vojna" title="Francosko-pruska vojna">francosko-pruski vojni</a>). Sardinska <a href="/w/index.php?title=Albertinska_ustava&action=edit&redlink=1" class="new" title="Albertinska ustava (stran ne obstaja)">Albertinska ustava</a> iz leta 1848 je od leta 1861 dalje veljala za celotno kraljevino Italijo. Značilnost Albertinskega statuta je njegova fleksibilnost, ki je v prvem obdobju kraljevine (do leta 1920) dovolila razvoj političnega sistema od absolutistične kraljevine do parlamentarne ustavne monarhije. Medtem ko se je severna Italija hitro industrializirala, so njena podeželja in vsa južna Italija ostala nerazvita in prenaseljena, tako da je bilo na milijone ljudi prisiljenih seliti se v tujino; politična moč <a href="/w/index.php?title=Italijanska_socialisti%C4%8Dna_stranka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanska socialistična stranka (stran ne obstaja)">italijanske socialistične stranke</a> je pri tem neprestano rastla kot alternativa liberalizmu in konkurenca tradicionalnemu konservativizmu. Zadnji dve desetletji 19. stoletja se je Italija razvila v <a href="/wiki/Kolonializem" title="Kolonializem">kolonialno</a> silo, zavzela je <a href="/wiki/Somalija" title="Somalija">Somalijo</a>, <a href="/wiki/Eritreja" title="Eritreja">Eritrejo</a> in pozneje <a href="/wiki/Libija" title="Libija">Libijo</a> in <a href="/wiki/Dodekanez" title="Dodekanez">Dodekanez</a>.<a href="#cite_note-51">[49]</a> Italija, z <a href="/wiki/Centralne_sile" title="Centralne sile">alianso treh</a> povezana z <a href="/wiki/Nem%C5%A1ko_cesarstvo" title="Nemško cesarstvo">nemškim cesarstvom</a> in cesarsko-kraljevsko <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">Avstro-Ogrsko</a>, je leta 1915 prestopila na stran <a href="/wiki/Antanta" title="Antanta">zaveznikov</a> zaradi <a href="/wiki/Londonski_sporazum_(1915)" title="Londonski sporazum (1915)">njihovih obljub</a>, po katerih naj bi po zmagi prišla do znatnih ozemeljskih dobičkov, med drugim zahodne <a href="/wiki/Kranjska" title="Kranjska">Kranjske</a>, avstrijske <a href="/wiki/Primorska" title="Primorska">Primorske</a>, <a href="/wiki/Dalmacija" title="Dalmacija">Dalmacije</a>, kot tudi kot dela <a href="/wiki/Otomansko_cesarstvo" class="mw-redirect" title="Otomansko cesarstvo">Otomanskega cesarstva</a>. Vojna je bila sprva neodločena, saj se je italijanska vojska zapletla v izčrpavajočo frontalno vojno v Alpah (gl. <a href="/wiki/So%C5%A1ka_fronta" title="Soška fronta">Soška fronta</a>), s kaj malo uspehov in z zelo visokimi izgubami. Končno so oktobra 1918 Italijani sprožili množično protiofenzivo (šele po svojem uničujočem umiku, posledici <a href="/wiki/%C4%8Cude%C5%BE_pri_Kobaridu" class="mw-redirect" title="Čudež pri Kobaridu">čudeža pri Kobaridu</a>), ki se je tudi zaradi izčrpanosti Avstro-Ogrske končala z zmago pri <a href="/w/index.php?title=Bitka_pri_Vittoriu_Venetu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bitka pri Vittoriu Venetu (stran ne obstaja)">Vittoriu Venetu</a>. Italijanska zmaga<a href="#cite_note-52">[50]</a><a href="#cite_note-53">[51]</a><a href="#cite_note-54">[52]</a> je pomenila konec vojne na italijanski fronti, povzročila propad Avstro-Ogrske monarhije in je bila pomemben vzrok za konec prve svetovne vojne manj kot dva tedna pozneje. <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Sacrario_redipuglia_2007.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Sacrario_redipuglia_2007.jpg/220px-Sacrario_redipuglia_2007.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Sacrario_redipuglia_2007.jpg/330px-Sacrario_redipuglia_2007.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Sacrario_redipuglia_2007.jpg/440px-Sacrario_redipuglia_2007.jpg 2x" data-file-width="2048" data-file-height="1536" /></a><figcaption>Vojaško pokopališče v <a href="/wiki/Sredipolje" class="mw-redirect" title="Sredipolje">Sredipolju – Redipuglia</a>, kjer počiva okoli 100.000 italijanskih vojakov. Skupaj jih je na bojiščih <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">I. svetovne vojne</a> umrlo več kot 650.000.</figcaption></figure> Med vojno je umrlo več kot 650.000 italijanskih vojakov in prav toliko civilistov,<a href="#cite_note-55">[53]</a> kraljevina pa se je znašla na robu stečaja. V okviru mirovnih pogodb - <a href="/wiki/Saint-Germainski_mir_(1919)" class="mw-redirect" title="Saint-Germainski mir (1919)">Pogodbe iz Saint-Germaina</a> (1919), <a href="/wiki/Rapalska_pogodba" title="Rapalska pogodba">Rapalske pogodbe</a> (1920) in <a href="/wiki/Rimska_pogodba" title="Rimska pogodba">Rimske pogodbe</a> (1924) je Italija dobila večino obljubljenih ozemelj, vendar ne celotne Dalmacije (razen <a href="/wiki/Zadar" title="Zadar">Zadra</a>), kar je <a href="/wiki/Iredentizem#italijanski_iredentizem" title="Iredentizem">nacionalistom</a> omogočilo zmago imenovati »pohabljena zmaga«. Poleg tega si je Italija prisvojila madžarsko pristanišče na <a href="/wiki/Rijeka" class="mw-redirect" title="Rijeka">Reki</a> (<a href="/wiki/Re%C5%A1ka_dr%C5%BEava" title="Reška država">Reška država</a>), ki ni bilo med ozemlji, obljubljenimi v Londonu, vendar ga je ob koncu vojne zasedel <a href="/wiki/Gabriele_D%27Annunzio" title="Gabriele D'Annunzio">Gabriele D'Annunzio</a>. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Fašistični_režim">Fašistični režim</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Fašistični režim" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Fašistični režim">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5590687">.mw-parser-output .hatnote{font-style:italic}.mw-parser-output div.hatnote{padding-left:1.6em;margin-bottom:0.5em}.mw-parser-output .hatnote i{font-style:normal}.mw-parser-output .hatnote+link+.hatnote{margin-top:-0.5em}</style><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">Glej tudi: <a href="/wiki/Za%C4%8Detek_fa%C5%A1izma_v_Italiji" title="Začetek fašizma v Italiji">Začetek fašizma v Italiji</a></div> Posledica splošnega nezadovoljstva po opustošenju Velike vojne je bil nastanek fašistične stranke, ki jo je vodil <a href="/wiki/Benito_Mussolini" title="Benito Mussolini">Benito Mussolini</a>. Oktobra 1922 so <a href="/wiki/%C4%8Crnosraj%C4%8Dniki" title="Črnosrajčniki">Črne srajce</a> Narodne fašistične stranke tvegale <a href="/wiki/Dr%C5%BEavni_udar" title="Državni udar">državni udar</a> (Pohod na Rim), ki se je izjalovil; v zadnjem trenutku pa je kralj <a href="/wiki/Viktor_Emanuel_III." title="Viktor Emanuel III.">Viktor Emanuel III.</a> zavrnil objavo izrednega stanja in imenoval Mussolinija za predsednika vlade. V naslednjih nekaj letih je Mussolini prepovedal vse politične stranke in omejil osebne svoboščine, kar je bil uvod v diktaturo. Ti koraki so pritegnili mednarodno pozornost in sčasoma navdihnili podobne diktature, kot npr. v <a href="/wiki/Nacisti%C4%8Dna_Nem%C4%8Dija" class="mw-redirect" title="Nacistična Nemčija">nacistični Nemčiji</a> in v Španiji pod <a href="/wiki/Francisco_Franco" title="Francisco Franco">Francom</a>. <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Narodni_Dom_Trst_1920_07_13.jpeg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/3/33/Narodni_Dom_Trst_1920_07_13.jpeg/220px-Narodni_Dom_Trst_1920_07_13.jpeg" decoding="async" width="220" height="175" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/3/33/Narodni_Dom_Trst_1920_07_13.jpeg 1.5x" data-file-width="300" data-file-height="238" /></a><figcaption>Fašisti so <a href="/wiki/Narodni_dom,_Trst" title="Narodni dom, Trst">Narodni dom v Trstu</a> kot simbol slovenstva požgali leta 1920</figcaption></figure>. Leta 1935 je Mussolini <a href="/wiki/Druga_italijansko-abesinska_vojna" title="Druga italijansko-abesinska vojna">napadel Etiopijo</a>, zaradi česar je prišlo do mednarodne izolacije in izstopa Italije iz <a href="/wiki/Liga_narodov" class="mw-redirect" title="Liga narodov">Lige narodov</a>; Italija se je povezala z nacistično Nemčijo in <a href="/wiki/Trojni_pakt" title="Trojni pakt">Japonskim imperijem</a> in odločno podprla <a href="/wiki/Francisco_Franco" title="Francisco Franco">Francisca Franca</a> v <a href="/wiki/%C5%A0panska_dr%C5%BEavljanska_vojna" title="Španska državljanska vojna">španski državljanski vojni</a>. Leta 1939 si je Italija prisvojila Albanijo, ki je do takrat desetletja dolgo bila de facto protektorat. 27. septembra 1940 so v Berlinu podpisali predstavniki Tretjega rajha (Adolf Hitler), Kraljevine Italije (zunanji minister Galeazzo Ciano) in Japonskega imperija (veleposlanik Saburo Kurusu) politični sporazum imenovan <a href="/wiki/Trojni_pakt" title="Trojni pakt">trojni pakt</a>. Italija je vstopila v drugo svetovno vojno 10. junija 1940. Po začetnih uspehih (osvojitev britanske <a href="/wiki/Somalija" title="Somalija">Somalije</a> in invazija na <a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egipt</a>, <a href="/wiki/Ljubljanska_pokrajina" title="Ljubljanska pokrajina">zasedba Slovenije</a> in dela <a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaške</a>) so Italijani utrpeli hude poraze v <a href="/w/index.php?title=Gr%C5%A1ko-italijanska_vojna&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grško-italijanska vojna (stran ne obstaja)">Grčiji</a>, v <a href="/wiki/Vzhodna_fronta_(druga_svetovna_vojna)" title="Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)">Rusiji</a> in v <a href="/wiki/Bitka_pri_El_Alameinu" title="Bitka pri El Alameinu">Severni Afriki</a>. V času obstoja Ljubljanske pokrajine so italijanski okupatorji številne Slovence (in tudi druge pod italijansko zasedbo) zaprli v koncentracijska taborišča (<a href="/wiki/Koncentracijsko_tabori%C5%A1%C4%8De_Gonars" title="Koncentracijsko taborišče Gonars">Gonars</a>, <a href="/wiki/Koncentracijsko_tabori%C5%A1%C4%8De_Rab" title="Koncentracijsko taborišče Rab">Rab</a> in druga).<a href="#cite_note-56">[54]</a> <a href="/wiki/Zavezniki_druge_svetovne_vojne" title="Zavezniki druge svetovne vojne">Zavezniki</a> so se julija 1943 izkrcali na Siciliji, kar je pripeljalo do propada fašizma in padca Mussolinija 25. julija istega leta. 8. septembra 1943 se je Italija predala. Nemcem je hitro uspelo prevzeti nadzor nad severno in osrednjo Italijo. Dežela je ostala bojišče ves preostali del vojne, saj so zavezniki le počasi napredovali proti severu. Na severu so Nemci ustanovili <a href="/wiki/Italijanska_socialna_republika" title="Italijanska socialna republika">Italijansko socialno republiko</a> (RSI), nacistično marionetno državo pod vodstvom Mussolinija. V obdobju po premirju je prišlo do vzpona obširnega antifašističnega odporniškega gibanja (t. i. Resistenza). Sovražnosti so se končale 29. aprila 1945 s predajo nemških sil v Italiji. V spopadu je umrlo (vključno s civilisti) skoraj pol milijona Italijanov,<a href="#cite_note-britannica.com-57">[55]</a>. Med vojno in po njej je domnevno prišlo do pobojev Italijanov, ki naj bi jih zlasti Slovenci nato pometali v t. i. <a href="/wiki/Fojba" title="Fojba">fojbe</a>, kar je večina nepristranskih študij nato ovrgla.<a href="#cite_note-58">[56]</a> italijansko gospodarstvo je bilo več ali manj na tleh; leta 1944 je dohodek na prebivalca bil na najnižji točki od začetka 20. stoletja.<a href="#cite_note-59">[57]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Republikanska_Italija">Republikanska Italija</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Republikanska Italija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Republikanska Italija">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Alcide_de_Gasperi_2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Alcide_de_Gasperi_2.jpg/170px-Alcide_de_Gasperi_2.jpg" decoding="async" width="170" height="226" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Alcide_de_Gasperi_2.jpg/255px-Alcide_de_Gasperi_2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Alcide_de_Gasperi_2.jpg/340px-Alcide_de_Gasperi_2.jpg 2x" data-file-width="506" data-file-height="672" /></a><figcaption><a href="/wiki/Alcide_De_Gasperi" title="Alcide De Gasperi">Alcide De Gasperi</a>, prvi republikanski predsednik vlade Italije in eden od ustanoviteljev <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropske unije</a></figcaption></figure> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Italijanske_republike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina Italijanske republike (stran ne obstaja)"> Zgodovina Italijanske republike</a>.</div></dd></dl> Italija je z <a href="/wiki/Referendum" title="Referendum">referendumom</a> postala republika<a href="#cite_note-60">[58]</a> dne 2. junija 1946, ki se odtlej praznuje kot <a href="/w/index.php?title=Dan_republike_(Italija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dan republike (Italija) (stran ne obstaja)">Dan republike</a>. To so bile tudi prve volitve, na katerih so lahko glasovale Italijanke.<a href="#cite_note-61">[59]</a> Kraljeva družina je že 13. junija zapustila Italijo. <a href="/w/index.php?title=Ustava_Italijanske_republike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ustava Italijanske republike (stran ne obstaja)">Republikanska ustava</a> je bila sprejeta 1. januarja 1948. V okviru <a href="/wiki/Mirovna_pogodba_z_Italijo_(1947)" title="Mirovna pogodba z Italijo (1947)">Mirovne pogodbe z Italijo</a> iz leta 1947 je večino Slovenskega primorja dobila <a href="/wiki/Federativna_ljudska_republika_Jugoslavija" title="Federativna ljudska republika Jugoslavija">Jugoslavija</a>, <a href="/wiki/Svobodno_tr%C5%BEa%C5%A1ko_ozemlje" title="Svobodno tržaško ozemlje">Svobodno tržaško ozemlje</a> pa se je kasneje razdelilo med obe državi (glej: <a href="/wiki/Londonski_memorandum" title="Londonski memorandum">londonski memorandum</a>). Italija je izgubila tudi vse svoje kolonialne posesti, italijanski imperij je uradno nehal obstajati. Strah italijanskih volivcev pred morebitnim <a href="/wiki/Komunizem" title="Komunizem">komunističnim</a> prevzemom oblasti je bil ključnega pomena za izid na prvih splošnih volitvah 18. aprila 1948, na katerih so <a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danska_demokracija" title="Krščanska demokracija">krščanski demokrati</a>, ki jih je vodil <a href="/wiki/Alcide_De_Gasperi" title="Alcide De Gasperi">Alcide De Gasperi</a>, kot plaz dosegli zmago. Naslednjega leta, 1949, je Italija postala članica <a href="/wiki/NATO" title="NATO">NATO</a>. <a href="/wiki/Marshallov_na%C4%8Drt" title="Marshallov načrt">Marshallov načrt</a> je pomagal oživiti italijansko gospodarstvo, ki je do poznih šestdesetih uživalo obdobje trajne gospodarske rasti, ki ga po pravici lahko imenujemo »<a href="/wiki/Italijanski_gospodarski_%C4%8Dude%C5%BE" title="Italijanski gospodarski čudež">italijanski gospodarski čudež</a>«. Leta 1957 je Italija bila ena od ustanovnih članic <a href="/wiki/EGS" class="mw-redirect" title="EGS">Evropske gospodarske skupnosti</a> (EGS), iz katere je leta 1993 nastala <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropska unija</a> (EU). Od konca šestdesetih do začetka osemdesetih let je država doživljala <a href="/wiki/Svin%C4%8Dena_leta_(Italija)" title="Svinčena leta (Italija)">svinčena leta</a>, ko je doživela gospodarsko krizo (predvsem po naftni krizi 1973), obširne družbene spore in teroristične poboje, katerih krivci so bile nasprotujoče si ekstremistične skupine, ob domnevni vpletenosti vohunskih služb ZDA in Sovjetske zveze.<a href="#cite_note-62">[60]</a><a href="#cite_note-Docs-63">[61]</a><a href="#cite_note-64">[62]</a> Svinčena leta so doživela vrhunec leta 1978 v umoru voditelja krščanske demokracije <a href="/wiki/Aldo_Moro" title="Aldo Moro">Alda Mora</a> leta 1978 in leta 1980 v <a href="/wiki/Poboj_v_Bologni" title="Poboj v Bologni">poboju na železniški postaji v Bologni</a>, v katerem je umrlo 85 ljudi. Leta 1980, prvič od leta 1945, sta dve vladi vodila predsednika, ki nista bila iz vrst Krščanske demokracije: <a href="/wiki/Giovanni_Spadolini" title="Giovanni Spadolini">Giovanni Spadolini</a>, liberalec, in <a href="/wiki/Bettino_Craxi" title="Bettino Craxi">Bettino Craxi</a>, socialist; krščanski demokrati so pri tem ostali še naprej glavna vladna stranka. Med Craxijevo vlado si je gospodarstvo opomoglo in Italija je zasedla peto mesto med svetovnimi industrijskimi silami in s tem vstopnico v skupino <a href="/wiki/G7" title="G7">G7</a>. Zaradi ekspanzivne politike pa je med Craxijevo vlado italijanski državni dolg skokovito rasel in kmalu presegel 100 % BDP. Devetdeseta leta so Italijo postavila pred pomembne izzive, kajti volivci - razočarani zaradi politične paralize, visokega javnega dolga in obsežne sistemske korupcije (poznane kot Tangentopoli), ki jo je razkrila raziskava čiste roke (Mani pulite) - so zahtevali korenite reforme. V škandale so bile vpletene vse večje stranke, še posebej pa stranke v vladni koaliciji: krščanska demokracija, ki je vladala skoraj 50 let, je doživela hudo krizo, ki se je končala z razpadom stranke v več frakcij. Komunisti so se reorganizirali kot socialdemokratska sila. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja sta Italiji vladala izmenoma desna sredina pod vodstvom medijskega magnata <a href="/wiki/Silvio_Berlusconi" title="Silvio Berlusconi">Silvija Berlusconija</a> in leva sredina, ki jo je vodil univerzitetni profesor <a href="/wiki/Romano_Prodi" title="Romano Prodi">Romano Prodi</a>; za to obdobje je značilna gospodarska paraliza, ki je leta 2008 privedla do recesije. Med letoma 2008 in 2015 je država prestala 42 mesecev upadanja BDP. Gospodarska kriza je bila eden od glavnih razlogov, zaradi katerih je leta 2011 odstopil Berlusconi. Vlado konservativnega predsednika vlade je zamenjal tehnokratski kabinet, ki mu je načeloval <a href="/wiki/Mario_Monti" title="Mario Monti">Mario Monti</a>. Po splošnih volitvah aprila 2013 je podsekretar demokratske stranke Enrico Letta kot vodja velike koalicije oblikoval novo vlado; zaradi sporov s sekretarjem PD Matteom Renzijem je Letta 14. februarja 2014 odstopil, Renzi pa je 22. februarja prisegel kot novi predsednik vlade. Renzi je začel pomembne ustavne reforme, kot je ukinitev senata in nov volilni zakon. Vendar pa državljani njegovih reform na referendumu niso podprli, zato je odstopil tudi sam in prepustil mandat Paolu Gentiloniju, ki je postal že peti premier v petih letih.<a href="#cite_note-65">[63]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Geografija">Geografija</h2>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Geografija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Geografija">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/wiki/Geografija_Italije" title="Geografija Italije">Geografija Italije</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Italy_topographic_map-blank.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f8/Italy_topographic_map-blank.svg/220px-Italy_topographic_map-blank.svg.png" decoding="async" width="220" height="271" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f8/Italy_topographic_map-blank.svg/330px-Italy_topographic_map-blank.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f8/Italy_topographic_map-blank.svg/440px-Italy_topographic_map-blank.svg.png 2x" data-file-width="1759" data-file-height="2167" /></a><figcaption> Topografska karta Italije</figcaption></figure> Italija leži v <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Evropa" title="Južna Evropa">južni Evropi</a>, med zemljepisno širino 35° in 47° severno, in zemljepisno dolžino 6 in 19° vzhodno. Na severu mejijo na Italijo <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a>, <a href="/wiki/%C5%A0vica" title="Švica">Švica</a>, <a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrija</a> in <a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a>, meja poteka v grobem po <a href="/wiki/Razvodje" title="Razvodje">razvodju</a> v <a href="/wiki/Alpe" title="Alpe">Alpah</a>, ki obdajajo <a href="/wiki/Padska_ni%C5%BEina" title="Padska nižina">Padsko nižino in</a> Beneško ravnino. Na jugu obsega celoten italijanski polotok in poleg številnih manjših otokov dva sredozemska otoka, Sicilijo in Sardinijo. Suvereni državi <a href="/wiki/San_Marino" title="San Marino">San Marino</a> in <a href="/wiki/Vatikan" title="Vatikan">Vatikan</a> sta <a href="/wiki/Enklava_in_eksklava" title="Enklava in eksklava">enklavi</a> v Italiji, <a href="/w/index.php?title=Campione_d%27Italia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Campione d'Italia (stran ne obstaja)">Campione d'Italia</a> pa je italijanska eksklava v Švici. Skupna površina države je 301.230 km², od katerih 294.020 km² predstavlja suho zemljo, 7210 km² pa vode. Vključno z otoki ima Italija obalo in mejo v dolžini 7600 km na <a href="/wiki/Jadransko_morje" title="Jadransko morje">Jadranskem</a>, <a href="/wiki/Jonsko_morje" title="Jonsko morje">Jonskem</a>, <a href="/wiki/Tirensko_morje" title="Tirensko morje">Tirenskem</a> morju 740 km; dolžina meje s Francijo je 488 km, z Avstrijo 430 km, Slovenijo 232 km, s Švico pa 740 km. Ostanek prispevata obe enklavi, San Marino (39 km) in Mesto Vatikan (3,2 km). <a href="/wiki/Apenini" title="Apenini">Apenini</a> tvorijo hrbtenico polotoka, <a href="/wiki/Alpe" title="Alpe">Alpe</a> pa večino njene severne meje, z najvišjo točko države na <a href="/wiki/Mont_Blanc" title="Mont Blanc">Mont Blancu</a> (4810 m).<a href="#cite_note-66">[c]</a> <a href="/wiki/Pad" title="Pad">Pad</a>, najdaljša reka Italije (652 km), izvira v Alpah na zahodni meji s Francijo in na svoji poti do Jadranskega morja prečka Padsko nižino. <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Mont_Blanc_from_Aosta_Valley.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/Mont_Blanc_from_Aosta_Valley.JPG/220px-Mont_Blanc_from_Aosta_Valley.JPG" decoding="async" width="220" height="124" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/Mont_Blanc_from_Aosta_Valley.JPG/330px-Mont_Blanc_from_Aosta_Valley.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ed/Mont_Blanc_from_Aosta_Valley.JPG/440px-Mont_Blanc_from_Aosta_Valley.JPG 2x" data-file-width="3264" data-file-height="1840" /></a><figcaption><a href="/wiki/Mont_Blanc" title="Mont Blanc">Mont Blanc</a>, na francosko-italijanski meji, je najvišja točka v <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">EU</a>.</figcaption></figure> Pet največjih jezer, razvrščenih po velikosti, je:<a href="#cite_note-67">[64]</a> <a href="/wiki/Gardsko_jezero" title="Gardsko jezero">Gardsko jezero</a> (367,94 km2), <a href="/wiki/Jezero_Maggiore" title="Jezero Maggiore">Jezero Maggiore</a> (212,51 km2, Italija ga deli s Švico), <a href="/w/index.php?title=Komsko_jezero&action=edit&redlink=1" class="new" title="Komsko jezero (stran ne obstaja)">Komsko jezero</a> (145,9 km2), <a href="/wiki/Trasimensko_jezero" title="Trasimensko jezero">Trasimensko jezero</a> (124,29 km2) in <a href="/wiki/Bolsensko_jezero" title="Bolsensko jezero">Bolsensko jezero</a> (113,55 km2). Čeprav država obsega italijanski polotok in večino južne alpske kotline, nekateri deli italijanskega ozemlja segajo onkraj Alpskega bazena, nekateri otoki pa so izven <a href="/wiki/Evrazija" title="Evrazija">evrazijskega</a> epikontinentalnega pasu. Ta ozemlja so naslednje občine: <a href="/w/index.php?title=Livigno&action=edit&redlink=1" class="new" title="Livigno (stran ne obstaja)">Livigno</a>, <a href="/w/index.php?title=Sesto/Sexten&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sesto/Sexten (stran ne obstaja)">Sesto/Sexten</a>, <a href="/w/index.php?title=San_Candido/Innichen&action=edit&redlink=1" class="new" title="San Candido/Innichen (stran ne obstaja)">San Candido/Innichen</a>, <a href="/w/index.php?title=Dobbiaco/Toblach&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dobbiaco/Toblach (stran ne obstaja)">Dobbiaco/Toblach</a> (delno), Chiusaforte/<a href="/wiki/Klu%C5%BEe" title="Kluže">Kluže</a>, Tarvisio/<a href="/wiki/Trbi%C5%BE" title="Trbiž">Trbiž</a>, <a href="/w/index.php?title=Curon_Venosta/Graun_im_Vinschgau&action=edit&redlink=1" class="new" title="Curon Venosta/Graun im Vinschgau (stran ne obstaja)">Curon Venosta/Graun im Vinschgau</a> (delno), ki so vsi del <a href="/wiki/Donava#povodje" title="Donava">porečja Donave</a>, vode iz <a href="/w/index.php?title=Lago_di_Lei&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lago di Lei (stran ne obstaja)">Val di Lei</a> pa odtekajo v <a href="/wiki/Ren" title="Ren">Ren</a>. Otoka <a href="/wiki/Lampedusa" title="Lampedusa">Lampedusa</a> in <a href="/wiki/Lampione" title="Lampione">Lampione</a> se nahajata na afriškem epikontinentalnem pasu. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vulkanologija">Vulkanologija</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Vulkanologija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vulkanologija">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5590687"><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">Glej tudi: <a href="/wiki/Italijanski_ognjeniki" title="Italijanski ognjeniki">Italijanski ognjeniki</a></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Etna_eruption_seen_from_the_International_Space_Station.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Etna_eruption_seen_from_the_International_Space_Station.jpg/250px-Etna_eruption_seen_from_the_International_Space_Station.jpg" decoding="async" width="250" height="184" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Etna_eruption_seen_from_the_International_Space_Station.jpg/375px-Etna_eruption_seen_from_the_International_Space_Station.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Etna_eruption_seen_from_the_International_Space_Station.jpg/500px-Etna_eruption_seen_from_the_International_Space_Station.jpg 2x" data-file-width="2720" data-file-height="2000" /></a><figcaption>Izbruh Etne, fotografiran z <a href="/wiki/Mednarodna_vesoljska_postaja" title="Mednarodna vesoljska postaja">Mednarodne vesoljske postaje</a> jeseni 2002</figcaption></figure> Država je na stičišču evrazijske in afriške plošče, kar je vzrok za občutno <a href="/wiki/Potres" title="Potres">potresno</a> in <a href="/wiki/Ognjenik" title="Ognjenik">vulkansko</a> dejavnost. V Italiji je več ognjenikov, od katerih so nekateri aktivni, na primer <a href="/wiki/Etna" title="Etna">Etna</a> (tradicionalno mesto <a href="/wiki/Vulkan_(mitologija)" title="Vulkan (mitologija)">Vulkanove</a> kovačije), <a href="/wiki/Stromboli" title="Stromboli">Stromboli</a>, <a href="/wiki/Vulcano" title="Vulcano">Vulcano</a> in <a href="/wiki/Vezuv" title="Vezuv">Vezuv</a>. Slednji trije so edini aktivni vulkani v celinski Evropi. Vezuv je najbolj znan po izbruhu, ki je uničil <a href="/wiki/Pompeji" title="Pompeji">Pompeje</a> in <a href="/wiki/Herkulanej" title="Herkulanej">Herkulanej</a>. Dejavnost vulkanov je ustvarila več otokov in hribov, severno-zahodno od Neaplja pa je najti velike aktivne <a href="/wiki/Kaldera" title="Kaldera">kaldere</a>, <a href="/wiki/Flegrejska_polja" title="Flegrejska polja">Flegrejska polja</a> (Campi Flegrei). Italija je bila prva država, ki je izkoristila geotermalno energijo za proizvodnjo električne energije.<a href="#cite_note-UNMIG-68">[65]</a> Visok geotermalni gradient, ki je del polotoka, potencialno izkorišča tudi druge pokrajine: raziskave, izvedene v 1960-ih in 1970-ih, identificirajo potencialna geotermalna polja v Laciju in Toskani, pa tudi na večini vulkanskih otokov. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Okolje">Okolje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Okolje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Okolje">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5590687"><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">Glej tudi: <a href="/wiki/Za%C5%A1%C4%8Ditena_naravna_obmo%C4%8Dja_v_Italiji" title="Zaščitena naravna območja v Italiji">Zaščitena naravna območja v Italiji</a></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:National_parks_of_Italy.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ab/National_parks_of_Italy.svg/220px-National_parks_of_Italy.svg.png" decoding="async" width="220" height="258" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ab/National_parks_of_Italy.svg/330px-National_parks_of_Italy.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ab/National_parks_of_Italy.svg/440px-National_parks_of_Italy.svg.png 2x" data-file-width="460" data-file-height="540" /></a><figcaption>Zemljevid narodnih parkov Italije. Niso prikazani <a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">sicilski</a> parki, v kolikor niso vključeni v državno omrežje, temveč so v <a href="/wiki/Italijanske_de%C5%BEele" title="Italijanske dežele">deželni</a> oskrbi.</figcaption></figure> Po obdobju hitre gospodarske rasti je trajalo kar nekaj časa, preden se je Italija soočila s svojimi okoljskimi težavami. Po nekaj izboljšavah se po ekološki trajnosti Italija dandanes uvršča na 84. mesto na svetu<a href="#cite_note-dev.prenhall-69">[66]</a> <a href="/wiki/Narodni_park" title="Narodni park">Narodni parki</a> pokrivajo približno pet odstotkov države.<a href="#cite_note-70">[67]</a> V zadnjem desetletju je Italija postala ena od vodilnih svetovnih proizvajalcev obnovljive energije; je na četrtem mestu na svetu, kar se tiče <a href="/wiki/Son%C4%8Dna_energija" title="Sončna energija">sončne energije</a>.<a href="#cite_note-REN21-71">[68]</a><a href="#cite_note-BaroPhoto2010-72">[69]</a> in na šestem mestu pri izkoriščanju vetrne energije (2010).<a href="#cite_note-wwea-73">[70]</a> Obnovljivi viri energije danes predstavljajo približno 12 % celotne porabe primarne in končne energije v Italiji, za leto 2020 se načrtuje delež 17 %.<a href="#cite_note-74">[71]</a> Onesnaženje zraka ostaja resen problem, zlasti v industrializiranem severu, tako da je Italija leta 1990 pri industrijskih emisijah <a href="/wiki/Ogljikov_dioksid" title="Ogljikov dioksid">ogljikovega dioksida</a> bila na desetem mestu na svetu.<a href="#cite_note-Encyclopedia_of_the_Nations-75">[72]</a> Italija je dvanajsta največja proizvajalka <a href="/wiki/Ogljikov_dioksid" title="Ogljikov dioksid">ogljikovega dioksida</a>.<a href="#cite_note-76">[73]</a> {{efn|Upoštevane so samo neposredne emicije zaradi človeških dejavnosti. Drugi toplogredni plini so izključeni, prav tako naravno kroženje CO2.</ref> Ravni smoga so se v sedemdesetih in osemdesetih letih občutno zmanjšale, tako da se smog pojavlja vse bolj redko in tudi ravni <a href="/wiki/%C5%BDveplov_dioksid" title="Žveplov dioksid">žveplovega dioksida</a> se znižujejo; industrijska dejavnost, visoke gostote prometa in posledični zastoji v največjih mestnih območjih so kljub temu dalje vzrok resnih okoljskih in zdravstvenih težav.<a href="#cite_note-77">[74]</a> Mnogi vodotoki in predeli obale so onesnaženi zaradi industrijske in kmetijske dejavnosti. Zaradi dviganja voda kot posledice <a href="/wiki/Globalno_segrevanje" class="mw-redirect" title="Globalno segrevanje">globalnega segrevanja</a> <a href="/wiki/Benetke" title="Benetke">Benetke</a> zadnja leta redno doživljajo <a href="/wiki/Visoka_voda" title="Visoka voda">poplave</a>. Odpadki iz industrijske dejavnosti in ponekod tudi komunalni odpadki se ne odstranjujejo po zakonskih predpisih, kar negativno vpliva na zdravje prebivalcev. Država je med letoma 1963 in 1990 uporabljala več jedrskih reaktorjev, vendar je po <a href="/wiki/%C4%8Cernobilska_nesre%C4%8Da" title="Černobilska nesreča">černobilski katastrofi</a> in po referendumu o tem vprašanju jedrski program bil zaključen; odločitev je vlada leta 2008 razveljavila in odločila gradnjo štirih jedrskih elektrarn s francosko tehnologijo. To odločitev je prekrižal referendum po <a href="/wiki/Fuku%C5%A1ima,_Fuku%C5%A1ima" title="Fukušima, Fukušima">jedrski nesreči pri Fukušimi</a>.<a href="#cite_note-78">[75]</a> Kot posledica krčenja gozdov, nezakonite gradnje in slabe skrbi za zemljišča se pojavlja globoka erozija v vseh gorskih področjih Italije, kar je že privedlo do velikih ekoloških nesreč, kot na primer zemeljski plazovi v <a href="/wiki/Messina" title="Messina">Messini</a> leta 2009. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Podnebje">Podnebje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Podnebje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Podnebje">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Landscape_of_vineyards_in_Piemonte,_Italy.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Landscape_of_vineyards_in_Piemonte%2C_Italy.jpg/220px-Landscape_of_vineyards_in_Piemonte%2C_Italy.jpg" decoding="async" width="220" height="121" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Landscape_of_vineyards_in_Piemonte%2C_Italy.jpg/330px-Landscape_of_vineyards_in_Piemonte%2C_Italy.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Landscape_of_vineyards_in_Piemonte%2C_Italy.jpg/440px-Landscape_of_vineyards_in_Piemonte%2C_Italy.jpg 2x" data-file-width="3360" data-file-height="1847" /></a><figcaption>Gričevje v <a href="/wiki/Piemont" title="Piemont">Piemontu</a></figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Isola_di_Levanzo,_Sicilia,_Italia.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/33/Isola_di_Levanzo%2C_Sicilia%2C_Italia.jpg/220px-Isola_di_Levanzo%2C_Sicilia%2C_Italia.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/33/Isola_di_Levanzo%2C_Sicilia%2C_Italia.jpg/330px-Isola_di_Levanzo%2C_Sicilia%2C_Italia.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/33/Isola_di_Levanzo%2C_Sicilia%2C_Italia.jpg/440px-Isola_di_Levanzo%2C_Sicilia%2C_Italia.jpg 2x" data-file-width="1200" data-file-height="800" /></a><figcaption>Južna Italija ima sredozemsko podnebje.</figcaption></figure> Za raznolikost italijanskega podnebja se je zahvaliti veliki dolžini polotoka in njeni gorati notranjosti. Pogorja so zelo pomemben dejavnik v razvoju podnebnih pogojev. Alpe so zapreka za mrzle tokove, ki prihajajo iz severa, pa tudi za vlažne dotoke iz Atlantika. Apenini imajo kljub skromni višini gorovja kontinentalno podnebje z dolgimi in mrzlimi zimami ter skromnimi padavinami. Alpe in Apenini zapirajo padsko-beneško nižavje, ki ima zato večinoma celinsko podnebje, z ostrimi zimami in vročimi poletji.<a href="#cite_note-79">[76]</a> V ostalih področjih polotoka in na večjih otokih je zaradi različne zemljepisne širine podnebje zelo raznoliko, od vlažno <a href="/w/index.php?title=Subtropsko_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Subtropsko podnebje (stran ne obstaja)">subtropskega</a> do vlažno <a href="/w/index.php?title=Celinsko_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Celinsko podnebje (stran ne obstaja)">celinskega</a> in <a href="/w/index.php?title=Oceansko_podnebje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oceansko podnebje (stran ne obstaja)">oceanskega</a>. <a href="#cite_note-80">[77]</a> Obalna območja <a href="/wiki/Ligurija" title="Ligurija">Ligurije</a>, <a href="/wiki/Toskana" title="Toskana">Toskane</a> in večina <a href="/w/index.php?title=Ju%C5%BEna_Italija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Južna Italija (stran ne obstaja)">juga</a> na splošno ustreza vzorcu <a href="/wiki/Sredozemsko_podnebje" title="Sredozemsko podnebje">sredozemskega podnebja</a> po <a href="/wiki/K%C3%B6ppnova_podnebna_klasifikacija" title="Köppnova podnebna klasifikacija">Köppnovi klasifikaciji podnebja</a> (CSA). Razmere na obalnih območjih polotoka se lahko zelo razlikujejo od vremena v višjih predelih in po dolinah notranjosti, predvsem v zimskih mesecih, ko je na višinah po navadi hladno in pogosto zasneženo. Obalne pokrajine imajo blage zime in topla, na splošno suha poletja, pri tem je lahko v nižinskih dolinah v poletnih mesecih precej vroče. Povprečne zimske temperature so od 0 °C v Alpah do 12 °C na Siciliji, povprečne poletne temperature pa se gibljejo od 20 °C do več kot 30 °C.<a href="#cite_note-81">[78]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Politika">Politika</h2>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Politika" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politika">uredi kodo</a>]</div> Ciao CapodistriaTVKoper, Radio Onde Furlane, e benvenuta/o. Il tuo nome utente è stato bloccato in quanto ritenuto inappropriato sulla base delle politiche di blocco degli utenti. Non è permesso utilizzare un nome utente non appropriato, per esempio offensivo, non facilmente intellegibile, promozionale o corrispondente a denominazioni specifiche, ad esempio di aziende, marchi, personalità, siti web, enti, associazioni, partiti o movimenti politici o recapiti privati comprese eventuali qualifiche di titoli, gradi o professioni. Il poter dimostrare la sussistenza di qualsiasi diritto legale sul nome utilizzato non esime da tale divieto. Wikipedia è consultabile e modificabile anche senza registrarsi, ma ti consigliamo di creare un nuovo account scegliendo un nome utente più consono e di contribuire a Wikipedia in maniera costruttiva e responsabile. Per una guida alla scelta di un nome utente appropriato, vedi Aiuto:Nome utente. In particolare su Wikipedia in lingua italiana non sono ammesse "utenze ufficiali" né "utenze collettive" di alcun tipo. Se hai una cronologia di contributi o impostazioni preferenziali che vuoi salvare, in alternativa alla creazione di una nuova utenza, puoi richiedere il cambio di nome utente. A rinomina compiuta, a meno che non sussistano motivazioni contrarie, riguardanti, per esempio, inserimenti vandalici o promozionali, il blocco sarà rimosso appena possibile. Se ciò non avviene nel giro di qualche ora, puoi richiedere lo sblocco della tua utenza in questa pagina senza effettuare l'accesso. Se riscontri che anche il tuo indirizzo IP è stato temporaneamente bloccato, puoi contattare via e-mail uno degli amministratori spiegando la situazione. Grazie. -- Rojelio (dimmi tutto) 15:55, 15 nov 2024 (CET) <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6026938/mw-parser-output/.tmulti">.mw-parser-output .tmulti .multiimageinner{display:flex;flex-direction:column}.mw-parser-output .tmulti .trow{display:flex;flex-direction:row;clear:left;flex-wrap:wrap;width:100%;box-sizing:border-box}.mw-parser-output .tmulti .tsingle{margin:1px;float:left}.mw-parser-output .tmulti .theader{clear:both;font-weight:bold;text-align:center;align-self:center;background-color:transparent;width:100%}.mw-parser-output .tmulti .thumbcaption{background-color:transparent}.mw-parser-output .tmulti .text-align-left{text-align:left}.mw-parser-output .tmulti .text-align-right{text-align:right}.mw-parser-output .tmulti .text-align-center{text-align:center}@media all and (max-width:720px){.mw-parser-output .tmulti .thumbinner{width:100%!important;box-sizing:border-box;max-width:none!important;align-items:center}.mw-parser-output .tmulti .trow{justify-content:center}.mw-parser-output .tmulti .tsingle{float:none!important;max-width:100%!important;box-sizing:border-box;text-align:center}.mw-parser-output .tmulti .tsingle .thumbcaption{text-align:left}.mw-parser-output .tmulti .trow>.thumbcaption{text-align:center}}</style><div class="thumb tmulti tright"><div class="thumbinner multiimageinner" style="width:284px;max-width:284px"><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:132px;max-width:132px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Giorgia_Meloni_Official_2022_(cropped).jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Giorgia_Meloni_Official_2022_%28cropped%29.jpg/130px-Giorgia_Meloni_Official_2022_%28cropped%29.jpg" decoding="async" width="130" height="182" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Giorgia_Meloni_Official_2022_%28cropped%29.jpg/195px-Giorgia_Meloni_Official_2022_%28cropped%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Giorgia_Meloni_Official_2022_%28cropped%29.jpg/260px-Giorgia_Meloni_Official_2022_%28cropped%29.jpg 2x" data-file-width="523" data-file-height="731" /></a></div><div class="thumbcaption">Giorgia Meloni, ministrska predsednica od 2022 dalje</div></div><div class="tsingle" style="width:148px;max-width:148px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Sergio_Mattarella_Presidente_della_Repubblica_Italiana.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Sergio_Mattarella_Presidente_della_Repubblica_Italiana.jpg/146px-Sergio_Mattarella_Presidente_della_Repubblica_Italiana.jpg" decoding="async" width="146" height="183" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Sergio_Mattarella_Presidente_della_Repubblica_Italiana.jpg/219px-Sergio_Mattarella_Presidente_della_Repubblica_Italiana.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Sergio_Mattarella_Presidente_della_Repubblica_Italiana.jpg/292px-Sergio_Mattarella_Presidente_della_Repubblica_Italiana.jpg 2x" data-file-width="598" data-file-height="748" /></a></div><div class="thumbcaption">Sergio Mattarella, predsednik republike od 2015</div></div></div></div></div> Italija je od leta 1946 unitarna <a href="/w/index.php?title=Parlamentarna_republika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Parlamentarna republika (stran ne obstaja)">parlamentarna republika</a>. Predsednik Italijanske republike (Presidente della Repubblica, od leta 2015 dalje Sergio Mattarella), je vodja države. Predsednika volita za enkratni sedemletni mandat parlament in senat na skupni seji. Italija ima demokratično <a href="/wiki/Ustava" title="Ustava">ustavo</a> v pisni obliki, ki je plod dela ustavodajne skupščine, sestavljene iz predstavnikov vseh protifašističnih sil, ki so prispevali k porazu nacističnih in fašističnih sil v civilni vojni.<a href="#cite_note-82">[79]</a> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/wiki/Dr%C5%BEavni_organi_Italijanske_republike" title="Državni organi Italijanske republike">Državni organi Italijanske republike</a>.</div></dd></dl> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vlada">Vlada</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Vlada" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vlada">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Camera_dei_deputati_Aula_Palazzo_Montecitorio_Roma.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Camera_dei_deputati_Aula_Palazzo_Montecitorio_Roma.jpg/220px-Camera_dei_deputati_Aula_Palazzo_Montecitorio_Roma.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Camera_dei_deputati_Aula_Palazzo_Montecitorio_Roma.jpg/330px-Camera_dei_deputati_Aula_Palazzo_Montecitorio_Roma.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Camera_dei_deputati_Aula_Palazzo_Montecitorio_Roma.jpg/440px-Camera_dei_deputati_Aula_Palazzo_Montecitorio_Roma.jpg 2x" data-file-width="3543" data-file-height="2362" /></a><figcaption>Italijanska poslanska zbornica na plenarnem zasedanju</figcaption></figure> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/wiki/Vlada_Italijanske_republike" title="Vlada Italijanske republike">Vlada Italijanske republike</a>.</div></dd></dl> Italija ima parlamentarno vlado, ki temelji na <a href="/w/index.php?title=Proporcionalni_volilni_sistem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Proporcionalni volilni sistem (stran ne obstaja)">proporcionalnem volilnem sistemu</a>. Parlament je povsem dvodomni: <a href="/wiki/Poslanska_zbornica_Italijanske_republike" title="Poslanska zbornica Italijanske republike">poslanska zbornica</a> (ki se sestaja v <a href="/w/index.php?title=Palazzo_Montecitorio&action=edit&redlink=1" class="new" title="Palazzo Montecitorio (stran ne obstaja)">Palazzo Montecitorio</a>) in <a href="/wiki/Senat_Italijanske_republike" title="Senat Italijanske republike">Senat Republike</a> (ki se sestaja v <a href="/w/index.php?title=Pala%C4%8Da_Madama,_Rim&action=edit&redlink=1" class="new" title="Palača Madama, Rim (stran ne obstaja)">palači Madama</a>), imata enake pristojnosti. Predsednik Sveta ministrov (Presidente del Consiglio dei Ministri), je italijanski predsednik vlade. Predsednika vlade in kabinet imenuje predsednik republike, vendar jim mora parlament z glasovanjem dati zaupnico, da lahko prevzamejo posle. Sedanji predsednik vlade je Matteo Renzi, član Demokratske stranke. Mesto, ki ga zaseda, je podobno večini drugih parlamentarnih sistemov, vendar ima italijanski premier manj moči kot nekateri njegovi kolegi. Predsednik vlade nima pravice zahtevati razpustitev parlamenta ali odpustiti ministre (to so izključne pravice predsednika republike) in <a href="/wiki/Vlada_Italijanske_republike" title="Vlada Italijanske republike">Svet ministrov</a>, ki ima dejansko izvršilno oblast, ga mora z glasovanjem potrditi, da lahko prevzame naloge predsednika vlade. Posebnost <a href="/wiki/Parlament_Italijanske_republike" title="Parlament Italijanske republike">italijanskega parlamenta</a> je, da so v njem zastopani italijanski državljani, ki stalno živijo v tujini: 12 poslancev in 6 senatorjev se voli v štirih prekomorskih volilnih enotah. Poleg tega je za italijanski senat tudi značilno majhno število <a href="/wiki/Senator_Italijanske_republike" title="Senator Italijanske republike">dosmrtnih senatorjev</a>, ki jih predsednik imenuje »za izjemne domoljubne zasluge na socialnem, znanstvenem, umetniškem ali literarnem področju«. Nekdanji predsedniki republike, so po uradni dolžnosti dosmrtni senatorji. Tri glavne politične stranke Italije trenutno (2019) so Demokratska stranka, Forza Italia in Gibanje petih zvezd. Na splošnih volitvah 2013 so te tri stranke dobil 579 od skupno 630 sedežev v poslanski zbornici in 294 od skupno 315 v senatu.<a href="#cite_note-83">[80]</a> Večina preostalih sedežev je dobil kratkoživ volilni blok za podporo odhajajočemu predsedniku vlade Mariu Montiju, skrajna leva stranka 'Levica, Ekologija, Svoboda' in pa stranke, ki so nastopale na volitvah samo v enem delu Italije: Severna liga, Južnotirolska ljudska stranka, Vallée d'Aoste in Veliki jug. Dne 15. novembra 2013 so odpadni poslanci iz stranke Forza Italia ustanovili 'Novi desni center'. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pravo_in_kazensko_pravosodje">Pravo in kazensko pravosodje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Pravo in kazensko pravosodje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pravo in kazensko pravosodje">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članki: <a href="/wiki/Italijanski_pravosodni_sistem" title="Italijanski pravosodni sistem"> Italijanski pravosodni sistem </a>, <a href="/wiki/Sodstvo_v_Italijanski_republiki" title="Sodstvo v Italijanski republiki"> Sodstvo v Italijanski republiki </a> in <a href="/wiki/Organizirani_kriminal_v_Italijanski_republiki" title="Organizirani kriminal v Italijanski republiki"> Organizirani kriminal v Italijanski republiki</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Courthouse_facade,_Rome,_Italy.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Courthouse_facade%2C_Rome%2C_Italy.jpg/220px-Courthouse_facade%2C_Rome%2C_Italy.jpg" decoding="async" width="220" height="115" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Courthouse_facade%2C_Rome%2C_Italy.jpg/330px-Courthouse_facade%2C_Rome%2C_Italy.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Courthouse_facade%2C_Rome%2C_Italy.jpg/440px-Courthouse_facade%2C_Rome%2C_Italy.jpg 2x" data-file-width="4350" data-file-height="2276" /></a><figcaption>Sodna palača v Rimu (Palazzo di Giustizia).</figcaption></figure> <a href="/wiki/Civilno_pravo" title="Civilno pravo">Civilno</a> in <a href="/wiki/Kazensko_pravo" title="Kazensko pravo">kazensko</a> sodstvo ima v Italiji tri stopnje: mirovni sodnik in tribunal, prizivno sodišče, kasacijsko sodišče. Za kazensko sodstvo so določene še naslednje strukture: porotno sodišče (za težke zločine, recimo umore) prve stopnje, prizivno porotno sodišče (za težke zločine) druge stopnje, nadzorni urad, nadzorno sodišče, sodišče za mladoletne.<a href="#cite_note-84">[81]</a> <a href="/w/index.php?title=Ustavno_sodi%C5%A1%C4%8De_Italijanske_republike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ustavno sodišče Italijanske republike (stran ne obstaja)">Ustavno sodišče Italijanske republike</a> (Corte Costituzionale), novost po drugi svetovni vojni, odloča o skladnosti zakonov z ustavo. Od svojih začetkov v sredini 19. stoletja je <a href="/wiki/Organizirani_kriminal_v_Italijanski_republiki" title="Organizirani kriminal v Italijanski republiki">organizirani kriminal</a> prepojil družbeno in gospodarsko življenje v mnogih področjih Italije. Dohodki, ki jih ima <a href="/wiki/Mafija" title="Mafija">mafija</a> se cenijo na 9 %<a href="#cite_note-85">[82]</a><a href="#cite_note-86">[83]</a> italijanskega BDP.<a href="#cite_note-nytimes.com-87">[84]</a> Poročilo Censis 2009 navaja 610 občin, v katerih je zaznana močna prisotnost <a href="/wiki/Mafija" title="Mafija">mafije</a>, v njih živi 13 milijonov Italijanov, proizvedejo pa 14,6 % italijanskega BDP.<a href="#cite_note-88">[85]</a><a href="#cite_note-89">[86]</a> <a href="/wiki/Kalabrija" title="Kalabrija">Kalabrijska</a> <a href="/wiki/Organizirani_kriminal_v_Italijanski_republiki#Ndrangeta" title="Organizirani kriminal v Italijanski republiki">'Ndrangheta</a>, danes verjetno najmočnejše kriminalno združenje v Italiji, je že sama odgovorna za 3 % italijanskega BDP.<a href="#cite_note-90">[87]</a> Vendar pa je Italija z 0,013 umori na 1,000 ljudi na 47. mestu<a href="#cite_note-NationMaster.com-91">[88]</a> (v skupini 62 držav) in na 43. mestu pri <a href="/wiki/Posilstvo" title="Posilstvo">posilstvih</a> (v skupini 65 držav), kar so relativno nizke vrednosti za razvite države. <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Policija">Policija</h4>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Policija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Policija">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Alfa-Romeo159-Carabinieri-di-Roma.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b9/Alfa-Romeo159-Carabinieri-di-Roma.JPG/220px-Alfa-Romeo159-Carabinieri-di-Roma.JPG" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b9/Alfa-Romeo159-Carabinieri-di-Roma.JPG/330px-Alfa-Romeo159-Carabinieri-di-Roma.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b9/Alfa-Romeo159-Carabinieri-di-Roma.JPG/440px-Alfa-Romeo159-Carabinieri-di-Roma.JPG 2x" data-file-width="2592" data-file-height="1944" /></a><figcaption>Alfa Romeo 159, patruljni avtomobil Karabinjerjev</figcaption></figure> Policijske funkcije opravlja v Republiki Italiji več korpusov, od katerih so štirje civilni in tri vojaški. Civilni policijski organi so: <ul><li>Državna policija (Polizia di Stato) – glavna funkcija je skrb za javni red in varnost, poleg tega ima tudi oddelke preiskovalne policije in administrativne policije (cestna, trgovinska, gradbena, mestna in podeželska policija);</li> <li>Zaporna policija (Polizia penitenziaria) - upravlja vse službe v zvezi s priporom in varstvom zapornikov ter v zvezi z upravo zaporov; v določenih primerih ima tudi kompetence preiskovalne in cestne policije;</li> <li>Državni korpus za gozdove (Corpo Forestale dello Stato) - preiskovalna policija s funkcijami varstva javnega reda, predvsem na podeželju; njegova specifična dolžnost je varstvo okolja v širšem pomenu, torej vključuje skrb za naravne vrednote, kontrolo gradbenih dovoljenj, upravljanje z odpadki, nadzor jestvin in varstvo živali. Ta korpus je v deželah s posebnim statutom prisoten samo v državnih parkih in na letališčih, ker imajo avtonomne dežele svoje ambientne policije;</li> <li>Državni korpus gasilcev (Corpo nazionale dei vigili del fuoco) - preiskovalna policija s funkcijami javne varnosti in administrativnih ter preventivnih posegov predvsem v slučajih podtaknjenih požarov.</li></ul> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:2june2006_310.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/98/2june2006_310.jpg/250px-2june2006_310.jpg" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/98/2june2006_310.jpg/375px-2june2006_310.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/98/2june2006_310.jpg/500px-2june2006_310.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1200" /></a><figcaption>Od leta 1981 imajo ženske dostop do vseh policijskih kadrov, vključno z motorističnim odsekom državne policije.</figcaption></figure> Vojaški policijski organi so: <ul><li><a href="/wiki/Karabinjeri" class="mw-redirect" title="Karabinjeri">Karabinjeri</a> (Arma dei Carabinieri) – vršijo funkcije oborožene sile (torej vojaki v vojnem času), vojaške policije, pa tudi preiskovalne in administrativne policije;</li> <li>Finančna straža (Guardia di Finanza) - vrši funkcije oborožene sile (torej vojaki v vojnem času) in je specializirana v preventivi, preiskovanju in pregonu valutarnih, finančnih in dajatvenih prekrškov; je tudi preiskovalna, carinska, vojaška in dajatvena policija ter odgovorna za javni red;</li> <li>Korpus pristaniških kapitanij in Obalna straža (Corpo delle capitanerie di porto e Guardia costiera) - preiskovalna, administrativna in okoljevarstvena policija za obalne in morske teritorije.</li></ul> V policijsko organizacijo spadajo tudi lokalne policije: <ul><li>Pokrajinska policija (Polizia provinciale) – preiskovalni organ na pokrajinskem ozemlju, ki nadzoruje na primer administrativni in cestni red, okoljsko varnost, lovsko in ribolovno dejavnost, varstvo živali, ohranitev gobarstva, vodno in rudno zaščito, teritorialno zaščito (protezione civile);</li> <li>Občinska policija (Polizia municipale) – ima večino funkcij administrativne in preiskovalne policije, javne varnosti in teritorialne zaščite v mejah občine.</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Mednarodni_odnosi">Mednarodni odnosi</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Mednarodni odnosi" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Mednarodni odnosi">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r6026938/mw-parser-output/.tmulti"><div class="thumb tmulti tright"><div class="thumbinner multiimageinner" style="width:254px;max-width:254px"><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:252px;max-width:252px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Matteo_Renzi_and_Barack_Obama_2014.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/Matteo_Renzi_and_Barack_Obama_2014.jpg/250px-Matteo_Renzi_and_Barack_Obama_2014.jpg" decoding="async" width="250" height="180" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/Matteo_Renzi_and_Barack_Obama_2014.jpg/375px-Matteo_Renzi_and_Barack_Obama_2014.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d1/Matteo_Renzi_and_Barack_Obama_2014.jpg 2x" data-file-width="484" data-file-height="348" /></a></div><div class="thumbcaption">Matteo Renzi s takratnim predsednikom ZDA <a href="/wiki/Barack_Obama" title="Barack Obama">Barackom Obamo</a></div></div></div><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:252px;max-width:252px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Vladimir_Putin_with_Sergio_Mattarella_(2015-06-11).jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/Vladimir_Putin_with_Sergio_Mattarella_%282015-06-11%29.jpg/250px-Vladimir_Putin_with_Sergio_Mattarella_%282015-06-11%29.jpg" decoding="async" width="250" height="154" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/Vladimir_Putin_with_Sergio_Mattarella_%282015-06-11%29.jpg/375px-Vladimir_Putin_with_Sergio_Mattarella_%282015-06-11%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d5/Vladimir_Putin_with_Sergio_Mattarella_%282015-06-11%29.jpg/500px-Vladimir_Putin_with_Sergio_Mattarella_%282015-06-11%29.jpg 2x" data-file-width="1880" data-file-height="1160" /></a></div><div class="thumbcaption">Sergio Mattarella s predsednikom Rusije <a href="/wiki/Vladimir_Putin" title="Vladimir Putin">Vladimirjem Putinom</a></div></div></div></div></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Mednarodni_odnosi_Italije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mednarodni odnosi Italije (stran ne obstaja)">Mednarodni odnosi Italije</a>.</div></dd></dl> Italija je ustanovni član <a href="/wiki/Evropska_skupnost" class="mw-redirect" title="Evropska skupnost">Evropske skupnosti</a>, zdaj <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropske unije</a> (EU), in <a href="/wiki/NATO" title="NATO">NATO</a>. Italija je bila sprejeta v <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeni_narodi" class="mw-redirect" title="Združeni narodi">Združene narode</a> leta 1955, in je član in močan zagovornik številnih mednarodnih organizacij, kot so na primer <a href="/wiki/Organizacija_za_gospodarsko_sodelovanje_in_razvoj" title="Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj">Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj</a> (OECD), <a href="/w/index.php?title=Splo%C5%A1ni_sporazum_o_carinah_in_trgovini&action=edit&redlink=1" class="new" title="Splošni sporazum o carinah in trgovini (stran ne obstaja)">Splošni sporazum o carinah in trgovini</a> / <a href="/wiki/Svetovna_trgovinska_organizacija" title="Svetovna trgovinska organizacija">Svetovna trgovinska organizacija</a> (GATT / STO), <a href="/wiki/Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" title="Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi">Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi</a> (OVSE), <a href="/wiki/Svet_Evrope" title="Svet Evrope">Svet Evrope</a> in <a href="/wiki/Srednjeevropska_pobuda" title="Srednjeevropska pobuda">Srednjeevropska pobuda</a>. Nedavno je po izmeni predsedovala mednarodnim organizacijam, kot so <a href="/wiki/Konferenca_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" class="mw-redirect" title="Konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi">Konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi</a> (KVSE), predhodnica OVSE, v letu 1994; <a href="/w/index.php?title=G8&action=edit&redlink=1" class="new" title="G8 (stran ne obstaja)">G8</a>; in EU v letu 2009 in od julija do decembra 2003. Italija močno podpira večstransko mednarodno politiko in dejavnosti OZN na področju <a href="/wiki/Mednarodna_varnost" title="Mednarodna varnost">mednarodne varnosti</a>. Leta 2013 je v tujini delovalo 5.296 italijanskih vojakov, ki so bili udeleženi pri 33 misijah ZN in Nata v 25 državah sveta.<a href="#cite_note-92">[89]</a> Italija je poslala vojake v podporo mirovnim misijam ZN v naslednja področja: <a href="/w/index.php?title=UNITAF&action=edit&redlink=1" class="new" title="UNITAF (stran ne obstaja)">Somalijo</a>, <a href="/w/index.php?title=Operacija_Zdru%C5%BEenih_narodov_v_Mozambiku&action=edit&redlink=1" class="new" title="Operacija Združenih narodov v Mozambiku (stran ne obstaja)">Mozambik</a> in <a href="/w/index.php?title=Integrirana_misija_Zdru%C5%BEenih_narodov_v_Vzhodnem_Timorju&action=edit&redlink=1" class="new" title="Integrirana misija Združenih narodov v Vzhodnem Timorju (stran ne obstaja)">Vzhodni Timor</a>; poleg tega podpira NATO in operacije ZN v <a href="/w/index.php?title=IFOR&action=edit&redlink=1" class="new" title="IFOR (stran ne obstaja)">Bosni</a>, na <a href="/wiki/Kosovo" title="Kosovo">Kosovu</a> in <a href="/w/index.php?title=Operation_Sunrise_(Albanija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Operation Sunrise (Albanija) (stran ne obstaja)">Albaniji</a>. Italija ima od februarja 2003 v podporo <a href="/w/index.php?title=Operation_Enduring_Freedom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Operation Enduring Freedom (stran ne obstaja)">Operation Enduring Freedom</a> (OEF) več kot 2.000 vojakov v <a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistanu</a>. Italija še vedno podpira mednarodna prizadevanja za obnovo in stabilizacijo <a href="/wiki/Irak" title="Irak">Iraka</a>, vendar pa je novembra 2006 umaknila svoj vojaški kontingent okoli 3.200 vojakov in v državi zadržala samo humanitarne delavce in drugo civilno osebje. Avgusta 2006 je Italija poslala v okviru mirovne misije OZN <a href="/w/index.php?title=UNIFIL&action=edit&redlink=1" class="new" title="UNIFIL (stran ne obstaja)">UNIFIL</a> okoli 2450 vojakov v Libanon,<a href="#cite_note-NewsMax-93">[90]</a> Italija je ena od največjih podpornikov <a href="/wiki/Palestinska_nacionalna_oblast" class="mw-redirect" title="Palestinska nacionalna oblast">palestinske nacionalne oblasti</a>, saj je samo 2013 prispevala 60 milijonov €.<a href="#cite_note-94">[91]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vojska">Vojska</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Vojska" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vojska">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/wiki/Italijanske_oboro%C5%BEene_sile" title="Italijanske oborožene sile">Italijanske oborožene sile</a>.</div></dd></dl> <a href="/wiki/Italijanska_kopenska_vojska" title="Italijanska kopenska vojska">Italijanska kopenska vojska</a>, <a href="/wiki/Italijanska_vojna_mornarica" title="Italijanska vojna mornarica">mornarica</a>, <a href="/wiki/Italijanske_letalske_sile" class="mw-redirect" title="Italijanske letalske sile">letalske sile</a>, <a href="/wiki/Korpus_karabinjerjev" title="Korpus karabinjerjev">karabinjerji</a> in <a href="/wiki/Finan%C4%8Dna_stra%C5%BEa_(Italija)" title="Finančna straža (Italija)">finančna straža</a> skupaj tvorijo italijanske oborožene sile, ki jim ukazuje vrhovni obrambni svet pod predsedstvom predsednika Italije. Od leta 2005 dalje je služenje vojaškega roka povsem prostovoljno.<a href="#cite_note-95">[92]</a> Leta 2010 je imela italijanska vojska 293.202 aktivnih članov,<a href="#cite_note-IISS-96">[93]</a> od tega 114.778 karabinjerjev.<a href="#cite_note-97">[94]</a> Italijanski vojaški izdatki v letu 2010 uvrščajo državo na deseto mesto na svetu, znesek v višini 35,8 milijarde odgovarja 1,7 % nacionalnega BDP. V okviru Natove strategije jedrskega sodelovanja Italija gosti tudi 90 <a href="/wiki/Jedrske_bombe" class="mw-redirect" title="Jedrske bombe">jedrskih bomb</a> ZDA, ki se nahajajo na letališču Aviano.<a href="#cite_note-98">[95]</a> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Cavour_(550).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/Cavour_%28550%29.jpg/220px-Cavour_%28550%29.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/Cavour_%28550%29.jpg/330px-Cavour_%28550%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/Cavour_%28550%29.jpg/440px-Cavour_%28550%29.jpg 2x" data-file-width="3264" data-file-height="2176" /></a><figcaption>Italijanska letalonosilka MM Cavour</figcaption></figure> Italijanska kopenska vojska (Esercito Italiano) je državna obrambna sila, ki je v letu 2008 štela 109.703 pripadnikov. Njena najbolj znana bojna vozila so <a href="/wiki/Pehotno_bojno_vozilo" title="Pehotno bojno vozilo">pehotno bojno vozilo</a> <a href="/w/index.php?title=Dardo_IFV&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dardo IFV (stran ne obstaja)">Dardo</a>, <a href="/w/index.php?title=Protitankovsko_vozilo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Protitankovsko vozilo (stran ne obstaja)">protitankovsko vozilo</a> <a href="/w/index.php?title=Centauro&action=edit&redlink=1" class="new" title="Centauro (stran ne obstaja)">Centauro</a> in <a href="/wiki/Tank" title="Tank">tank</a> <a href="/w/index.php?title=Ariete&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ariete (stran ne obstaja)">Ariete</a>, med zrakoplovi je omeniti nedavno v misijah ZN uveden helikopter <a href="/wiki/Agusta_A129_Mangusta" title="Agusta A129 Mangusta">Mangusto</a>. Prav tako ima na voljo veliko število oklepnih vozil <a href="/w/index.php?title=Leopard_1&action=edit&redlink=1" class="new" title="Leopard 1 (stran ne obstaja)">Leopard 1</a> in <a href="/w/index.php?title=M113_Oklepni_transporter&action=edit&redlink=1" class="new" title="M113 Oklepni transporter (stran ne obstaja)">M113</a>. Italijanska vojna mornarica (Marina Militare) je bila najbolj prizadeta ob sklenitvi <a href="/wiki/Pari%C5%A1ki_mirovni_sporazumi_(1947)" title="Pariški mirovni sporazumi (1947)">mirovne pogodbe</a> leta 1947, saj ji je bilo prepovedana posest <a href="/wiki/Letalonosilka" title="Letalonosilka">letalonosilk</a>, <a href="/wiki/Podmornica" title="Podmornica">podmornic</a> in <a href="/wiki/Torpedovka" title="Torpedovka">torpedovk</a>, medtem ko je bila pehotna vojska prikrajšana le za jurišna vozila. Zato je Marina Militare takoj po vojni odkupila enote, ki so jih bili zavezniki zapustili v Italiji, in jih skupaj s preostanki svoje flote MAS popravila in predelala ter klasificirala kot pomožna plovila. Od 26 zaseženih torpedovk je mornarica pridobila sedem plovil Higgins 78ft. in trinajst Vosper 70ft., ostale so bile neuporabne in so služile za nadomestne in rezervne dele. S temi ladjami je Italija patruljirala dolgo morsko <a href="/wiki/Dr%C5%BEavna_meja" title="Državna meja">mejo</a> z <a href="/wiki/Jugoslavija" title="Jugoslavija">Jugoslavijo</a> v prvih povojnih letih. Ko je leta 1949 Italija postala članica NATO, so se prepovedi Pariškega miru nekoliko zrahljale. Leta 1951 so bila omenjena »pomožna plovila« reklasificirana in so postala motosiluranti, to je torpedovke. <a href="#cite_note-99">[96]</a> Postopoma se je obnovila gradnja novih <a href="/wiki/Ru%C5%A1ilec" title="Rušilec">rušilcev</a>, podmornic in večnamenskih <a href="/wiki/Fregata" title="Fregata">fregat</a>. Leta 2004 je bila splovljena <a href="/wiki/Italijanska_letalonosilka_Cavour_(C_550)" class="mw-redirect" title="Italijanska letalonosilka Cavour (C 550)">letalonosilka Cavour (C 550)</a>, ki je od leta 2011 glavna ladja (ammiraglia) Italijanske mornarice. Ker spadajo letala pod zračne sile italijanske vojske, se je mornarica opredelila za gradnjo <a href="/wiki/Helikopter" title="Helikopter">helikopterjev</a>; leta 1956 je bila ustanovljena prva helikopterska enota s sedežem v kraju Augusta pri <a href="/wiki/Sirakuze" title="Sirakuze">Sirakuzah</a>. Danes je na letalonosilki Cavour C 550 parkiranih deset letal na površini in 12 helikopterjev v hangarju. <a href="#cite_note-100">[97]</a> Italijanska mornarica, kot članica zveze NATO, sodeluje v številnih mirovnih operacijah po svetu. V letu 2008 je imela 35.200 aktivnih vojakov, 85 ladij in 123 letal.<a href="#cite_note-101">[98]</a> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Ejercicio_Dissimilar_Air_Combat_Training_-_DACT_2017_-_Base_A%C3%A9rea_de_Gando_(32765109225).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Ejercicio_Dissimilar_Air_Combat_Training_-_DACT_2017_-_Base_A%C3%A9rea_de_Gando_%2832765109225%29.jpg/220px-Ejercicio_Dissimilar_Air_Combat_Training_-_DACT_2017_-_Base_A%C3%A9rea_de_Gando_%2832765109225%29.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Ejercicio_Dissimilar_Air_Combat_Training_-_DACT_2017_-_Base_A%C3%A9rea_de_Gando_%2832765109225%29.jpg/330px-Ejercicio_Dissimilar_Air_Combat_Training_-_DACT_2017_-_Base_A%C3%A9rea_de_Gando_%2832765109225%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Ejercicio_Dissimilar_Air_Combat_Training_-_DACT_2017_-_Base_A%C3%A9rea_de_Gando_%2832765109225%29.jpg/440px-Ejercicio_Dissimilar_Air_Combat_Training_-_DACT_2017_-_Base_A%C3%A9rea_de_Gando_%2832765109225%29.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1067" /></a><figcaption><a href="/wiki/Eurofighter_Typhoon" title="Eurofighter Typhoon">Eurofighter Typhoon</a> italijanskih zračnih sil</figcaption></figure> Italijanske zračne sile (Aeronautica Militare) so leta 2008 imele 43.882 zaposlenih, na voljo je bilo 585 letal, med drugimi 219 <a href="/wiki/Lovsko_letalo" title="Lovsko letalo">lovskih letal</a> in 114 helikopterjev. Kot začasno rešitev in nadomestek za najete prestreznike <a href="/wiki/Panavia_Tornado" title="Panavia Tornado">Tornado</a> ADV so zračne sile najele 30 letal <a href="/wiki/General_Dynamics_F-16_Fighting_Falcon" class="mw-redirect" title="General Dynamics F-16 Fighting Falcon">F-16</a> Block 15 ADF in štiri letala F-16B Block 10. V prihodnjih letih bo uvedla 121 <a href="/wiki/Eurofighter_Typhoon" title="Eurofighter Typhoon">EF2000 Eurofighter Tajfunov</a>, ki bodo zamenjali najeta letala F-16 Fighting Falcon. Nadaljnje posodobitve so predvidene za Tornado IDS / IDT in <a href="/wiki/AMX_International_AMX" title="AMX International AMX">AMX</a> floto. Transport zagotavlja flota 22 transportnih letal <a href="/wiki/Lockheed_Martin_C-130J_Super_Hercules" title="Lockheed Martin C-130J Super Hercules">C-130j</a> in <a href="/wiki/Alenia_G.222" title="Alenia G.222">Alenia G.222</a>; 12 od njih se bo nadomestilo z novo razvito različico G.222, ki se imenuje <a href="/w/index.php?title=C-27J_Spartan&action=edit&redlink=1" class="new" title="C-27J Spartan (stran ne obstaja)">C-27J Spartan</a>. Karabinjerji (Corpo dei Carabinieri) so avtonomni korpus vojske, <a href="/wiki/Voja%C5%A1ka_policija" title="Vojaška policija">vojaška policija</a> Italije in policijski organ. Različne veje karabinjerjev so glede na njihovo funkcijo podrejene različnim ministrstvom; za vzdrževanje javnega reda in varnosti je korpus odgovoren Ministrstvu za notranje zadeve.<a href="#cite_note-102">[99]</a> Finančna straža (Corpo della guardia di finanza) je odgovorna za boj proti finančnemu kriminalu (davčna utaja, ponarejanje denarja ...) in <a href="/wiki/Tihotapstvo" class="mw-redirect" title="Tihotapstvo">tihotapstvu</a> (vključno z ilegalnimi prestopi meje), v zadnjih letih pa tudi proti drogam, <a href="/wiki/Mafija" title="Mafija">mafiji</a>, <a href="/wiki/Terorizem" title="Terorizem">terorizmu</a> idr., pri čemer pa opravlja tudi klasične policijske naloge za zaščito javnega reda in miru.<a href="#cite_note-103">[100]</a> Trenutno (2013) upravlja Finančna straža 60.695 oseb, 10.190 vozil, 302 plovili, 16 letal in 86 helikopterjev.<a href="#cite_note-104">[101]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Upravna_delitev">Upravna delitev</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Upravna delitev" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Upravna delitev">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članki: <a href="/wiki/Upravna_delitev_Italije" title="Upravna delitev Italije"> Upravna delitev Italije </a>, <a href="/wiki/Italijanske_de%C5%BEele" title="Italijanske dežele"> Italijanske dežele </a>, <a href="/wiki/Pokrajine_Italije" title="Pokrajine Italije"> Pokrajine Italije </a> in <a href="/wiki/Italijanske_ob%C4%8Dine" title="Italijanske občine"> Italijanske občine</a>.</div></dd></dl> Italija je razdeljena na 20 <a href="/wiki/Italijanske_de%C5%BEele" title="Italijanske dežele">dežel</a> (it. regione - redžòne); med njimi je pet dežel, ki imajo <a href="/wiki/Avtonomna_pokrajina" class="mw-redirect" title="Avtonomna pokrajina">poseben avtonomni status</a>, na osnovi katerega lahko sprejemajo svojo zakonodajo o nekaterih lokalnih zadevah. Država je dalje razdeljena v 9 posebnih izvenpokrajinskih organov oz. <a href="/wiki/Metropolitanska_mesta_Italije" title="Metropolitanska mesta Italije">mestnih območij</a> (Città Metropolitane [čità metropolitàne]) in 101 <a href="/wiki/Italijanske_pokrajine" class="mw-redirect" title="Italijanske pokrajine">pokrajino</a> (it. provincia - provìnča), ki se dalje delijo v 8047 <a href="/wiki/Italijanske_ob%C4%8Dine" title="Italijanske občine">občin</a> (it. comune - komùne).<a href="#cite_note-105">[102]</a> <div style="text-shadow:white 0em 0em 0.4em; font-family:Cambria, Georgia, Times, 'Times New Roman', serif;"> <div role="img" class="floatright noresize" style="width: 455px; line-height: 1; text-align: center; background-color: #ffffff; position: relative;"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Italian_regions_provinces_white_no_labels.svg/455px-Italian_regions_provinces_white_no_labels.svg.png" decoding="async" width="455" height="569" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Italian_regions_provinces_white_no_labels.svg/683px-Italian_regions_provinces_white_no_labels.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Italian_regions_provinces_white_no_labels.svg/910px-Italian_regions_provinces_white_no_labels.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="1500" /> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:354px; top: 307px;"><a href="/wiki/Apulija" title="Apulija">Apulija</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:340.5px; top: 338.5px;"><a href="/wiki/Bazilikata" title="Bazilikata">Bazilikata</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:332.8px; top: 379.2px;"><a href="/wiki/Kalabrija" title="Kalabrija">Kalabrija</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:256.3px; top: 447.8px;"><a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Sicilija</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:277.5px; top: 275.5px;"><a href="/wiki/Molize" class="mw-redirect" title="Molize">Molize</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:275.6px; top: 308.8px;"><a href="/wiki/Kampanija" title="Kampanija">Kampanija</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:255px; top: 239.5px;"><a href="/wiki/Abruci" title="Abruci">Abruci</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:210px; top: 262px;"><a href="/wiki/Lacij" title="Lacij">Lacij</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:205.5px; top: 212.5px;"><a href="/wiki/Umbrija" title="Umbrija">Umbrija</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:232.5px; top: 185.5px;"><a href="/wiki/Marke" title="Marke">Marke</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:160.5px; top: 194.5px;"><a href="/wiki/Toskana" title="Toskana">Toskana</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:84px; top: 352px;"><a href="/wiki/Sardinija" title="Sardinija">Sardinija</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:142.5px; top: 140.5px;"><a href="/wiki/Emilija_-_Romanja" title="Emilija - Romanja">Emilija - Romanja</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:79.5px; top: 153.5px;"><a href="/wiki/Ligurija" title="Ligurija">Ligurija</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:34.5px; top: 118px;"><a href="/wiki/Piemont" title="Piemont">Piemont</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:226.5px; top: 52.45px;"><a href="/wiki/Furlanija_-_Julijska_krajina" title="Furlanija - Julijska krajina">Furlanija Julijska krajina</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:32.4px; top: 78.4px;"><a href="/wiki/Dolina_Aoste" title="Dolina Aoste">Dolina Aoste</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:151.885px; top: 37.5px;"><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Tirolska" class="mw-redirect" title="Južna Tirolska">Južna Tirolska</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:155.525px; top: 64.8px;"><a href="/wiki/Trentino" class="mw-redirect" title="Trentino">Trentino</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:187.5px; top: 82px;"><a href="/wiki/Bene%C4%8Dija" title="Benečija">Benečija</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:102px; top: 86.5px;"><a href="/wiki/Lombardija" title="Lombardija">Lombardija</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:294px; top: 212px;"><a href="/wiki/Jadransko_morje" title="Jadransko morje">Jadransko morje</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:386px; top: 428px;"><a href="/wiki/Jonsko_morje" title="Jonsko morje">Jonsko morje</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:66px; top: 468px;"><a href="/wiki/Sredozemsko_morje" title="Sredozemsko morje">Sredozemsko morje</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:146px; top: 348px;"><a href="/wiki/Tirensko_morje" title="Tirensko morje">Tirensko morje</a></div></div> <div style="font-size: 7pt; line-height: 10px;"><div style="position: absolute; left:68.8px; top: 190px;"><a href="/wiki/Ligursko_morje" title="Ligursko morje">Ligursko morje</a></div></div> </div> </div> <table class="sortable wikitable" style="text-align:left; width:45%; float:left;"> <tbody><tr> <th>Dežela</th> <th>Glavno mesto</th> <th>Površina (km²)</th> <th>Prebivalstvo </th></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Abruci" title="Abruci">Abruci</a></td> <td><a href="/wiki/L%27Aquila" title="L'Aquila">L'Aquila</a> </td> <td style="text-align:right">10.763 </td> <td style="text-align:right">1.331.574 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Dolina_Aoste" title="Dolina Aoste">Dolina Aoste</a></td> <td><a href="/wiki/Aosta" title="Aosta">Aosta</a> </td> <td style="text-align:right">3.263 </td> <td style="text-align:right">128.298 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Apulija" title="Apulija">Apulija</a></td> <td><a href="/wiki/Bari" title="Bari">Bari</a> </td> <td style="text-align:right">19.358 </td> <td style="text-align:right">4.090.105 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Bazilikata" title="Bazilikata">Bazilikata</a></td> <td><a href="/w/index.php?title=Potenza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Potenza (stran ne obstaja)">Potenza</a> </td> <td style="text-align:right">9.995 </td> <td style="text-align:right">576.619 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kalabrija" title="Kalabrija">Kalabrija</a></td> <td><a href="/w/index.php?title=Catanzaro&action=edit&redlink=1" class="new" title="Catanzaro (stran ne obstaja)">Catanzaro</a> </td> <td style="text-align:right">15.080 </td> <td style="text-align:right">1.976.631 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kampanija" title="Kampanija">Kampanija</a></td> <td><a href="/wiki/Neapelj" title="Neapelj">Neapelj</a> </td> <td style="text-align:right">13.590 </td> <td style="text-align:right">5.861.529 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Emilija_%E2%80%93_Romanja" class="mw-redirect" title="Emilija – Romanja">Emilija – Romanja</a></td> <td><a href="/wiki/Bologna" title="Bologna">Bologna</a> </td> <td style="text-align:right">22.446 </td> <td style="text-align:right">4.450.508 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Furlanija_%E2%80%93_Julijska_krajina" class="mw-redirect" title="Furlanija – Julijska krajina">Furlanija – Julijska krajina</a></td> <td><a href="/wiki/Trst" title="Trst">Trst</a> </td> <td style="text-align:right">7.858 </td> <td style="text-align:right">1.227.122 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Lacij" title="Lacij">Lacij</a></td> <td><a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rim</a> </td> <td style="text-align:right">17.236 </td> <td style="text-align:right">5.892.425 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Ligurija" title="Ligurija">Ligurija</a></td> <td><a href="/wiki/Genova" title="Genova">Genova</a> </td> <td style="text-align:right">5.422 </td> <td style="text-align:right">1.583.263 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Lombardija" title="Lombardija">Lombardija</a></td> <td><a href="/wiki/Milano" title="Milano">Milano</a> </td> <td style="text-align:right">23.844 </td> <td style="text-align:right">10.002.615 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Marke" title="Marke">Marke</a></td> <td><a href="/wiki/Ancona" title="Ancona">Ancona</a> </td> <td style="text-align:right">9.366 </td> <td style="text-align:right">1.550.796 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Molize" class="mw-redirect" title="Molize">Molize</a></td> <td><a href="/w/index.php?title=Campobasso&action=edit&redlink=1" class="new" title="Campobasso (stran ne obstaja)">Campobasso</a> </td> <td style="text-align:right">4.438 </td> <td style="text-align:right">313.348 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Piemont" title="Piemont">Piemont</a></td> <td><a href="/wiki/Torino" title="Torino">Torino</a> </td> <td style="text-align:right">25.402 </td> <td style="text-align:right">4.424.467 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Sardinija" title="Sardinija">Sardinija</a></td> <td><a href="/wiki/Cagliari" title="Cagliari">Cagliari</a> </td> <td style="text-align:right">24.090 </td> <td style="text-align:right">1.663.286 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Sicilija" title="Sicilija">Sicilija</a></td> <td><a href="/wiki/Palermo" title="Palermo">Palermo</a> </td> <td style="text-align:right">25.711 </td> <td style="text-align:right">5.092.080 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Toskana" title="Toskana">Toskana</a></td> <td><a href="/wiki/Firence" title="Firence">Firence</a> </td> <td style="text-align:right">22.993 </td> <td style="text-align:right">3.752.654 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Trentino_-_Alto_Adige" class="mw-redirect" title="Trentino - Alto Adige">Trentino - Alto Adige</a></td> <td><a href="/wiki/Trento" title="Trento">Trento</a> </td> <td style="text-align:right">13.607 </td> <td style="text-align:right">1.055.934 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Umbrija" title="Umbrija">Umbrija</a></td> <td><a href="/wiki/Perugia" title="Perugia">Perugia</a> </td> <td style="text-align:right">8.456 </td> <td style="text-align:right">894.762 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Bene%C4%8Dija" title="Benečija">Benečija</a></td> <td><a href="/wiki/Benetke" title="Benetke">Benetke</a> </td> <td style="text-align:right">18.399 </td> <td style="text-align:right">4.927.596 </td></tr></tbody></table> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Gospodarstvo">Gospodarstvo</h2>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Gospodarstvo" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarstvo">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članki: <a href="/w/index.php?title=Gospodarstvo_Italije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gospodarstvo Italije (stran ne obstaja)">Gospodarstvo Italije</a>, <a href="/w/index.php?title=Italijanska_industrija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanska industrija (stran ne obstaja)">Italijanska industrija</a> in <a href="/wiki/Italijanski_gospodarski_%C4%8Dude%C5%BE" title="Italijanski gospodarski čudež">Italijanski gospodarski čudež</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:2015-03-03_Geneva_Motor_Show_3908.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/2015-03-03_Geneva_Motor_Show_3908.JPG/220px-2015-03-03_Geneva_Motor_Show_3908.JPG" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/2015-03-03_Geneva_Motor_Show_3908.JPG/330px-2015-03-03_Geneva_Motor_Show_3908.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/2015-03-03_Geneva_Motor_Show_3908.JPG/440px-2015-03-03_Geneva_Motor_Show_3908.JPG 2x" data-file-width="4000" data-file-height="3000" /></a><figcaption>Novi Ferrari 488 GBT; Italija je eden od največjih proizvajalcev in izvoznikov avtomobilov na svetu.</figcaption></figure> Italija ima kapitalistično mešano gospodarstvo, ki je tretje po velikosti v <a href="/wiki/Evroobmo%C4%8Dje" title="Evroobmočje">evroobmočju</a> in osmo v svetovnem merilu.<a href="#cite_note-IMF2014-106">[103]</a> Država je ustanovni član <a href="/wiki/G7" title="G7">G7</a>, <a href="/w/index.php?title=Skupina_osmih&action=edit&redlink=1" class="new" title="Skupina osmih (stran ne obstaja)">G8</a>, <a href="/wiki/Evroobmo%C4%8Dje" title="Evroobmočje">evroobmočja</a> in <a href="/wiki/OECD" class="mw-redirect" title="OECD">OECD</a>. Italijo se šteje za eno najbolj industrializiranih držav sveta in za vodilno v <a href="/w/index.php?title=Mednarodna_trgovina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mednarodna trgovina (stran ne obstaja)">svetovni trgovini in izvozu</a>.<a href="#cite_note-107">[104]</a><a href="#cite_note-108">[105]</a><a href="#cite_note-109">[106]</a> Je visoko razvita država, po kakovosti življenja zaseda 8. mesto na svetu in 25. mesto po indeksu človeškega razvoja. Kljub nedavni svetovni gospodarski krizi ostaja italijanski BDP na prebivalca po skupni moči približno na povprečju <a href="/w/index.php?title=Pristopna_pogodba_2005&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pristopna pogodba 2005 (stran ne obstaja)">EU 27</a>, <a href="#cite_note-110">[107]</a> stopnja brezposelnosti (12,6 %) pa je nekoliko nad povprečjem evrskega območja.<a href="#cite_note-111">[108]</a> Država je znana po svoji ustvarjalnosti in inovativnosti,<a href="#cite_note-112">[109]</a> po velikem in konkurenčnem kmetijstvu<a href="#cite_note-113">[110]</a> (Italija je največja proizvajalka vina na svetu),<a href="#cite_note-114">[111]</a> ter po svoji vplivni in zelo kakovostni avtomobilski, strojni, prehrambeni, oblikovalni in modni industriji.<a href="#cite_note-115">[112]</a><a href="#cite_note-116">[113]</a><a href="#cite_note-117">[114]</a> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Panorama_vicino_certaldo.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Panorama_vicino_certaldo.jpg/275px-Panorama_vicino_certaldo.jpg" decoding="async" width="275" height="173" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Panorama_vicino_certaldo.jpg/413px-Panorama_vicino_certaldo.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1d/Panorama_vicino_certaldo.jpg/550px-Panorama_vicino_certaldo.jpg 2x" data-file-width="3737" data-file-height="2346" /></a><figcaption>Vinogradi v pokrajini Chianti; Italija je največja proizvajalka vina na svetu.</figcaption></figure> Po velikosti je italijanska industrija na šestem mestu na svetu.<a href="#cite_note-118">[115]</a> Značilno zanjo so svetovne multinacionalke, ki jih je manj kot v gospodarstvih primerljive velikosti, in pa številna dinamična mala in srednje velika podjetja, združena v številnih industrijskih predelih, ki so hrbtenica <a href="/w/index.php?title=Italijanska_industrija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanska industrija (stran ne obstaja)">italijanske industrije</a>. Rezultat je proizvodnja, ki se pogosto osredotoča na izvoz izdelkov za tržne niše in luksuznih izdelkov, zato je po eni strani manj sposobna konkurirati na osnovi količine, po drugi strani pa se z visoko kakovostnimi izdelki izogne konkurenci iz Kitajske in drugih razvijajočih se azijskih gospodarstev.<a href="#cite_note-119">[116]</a> Država je bila leta 2009 sedma na svetu po izvozu.<a href="#cite_note-120">[117]</a> Najtesnejše trgovinske vezi ima z drugimi državami Evropske unije, ki nosijo delež približno 59 % njene celotne trgovine. Njene največje stranke v EU so Nemčija (12,9 %), Francija (11,4 %) in Španija (7,4 %).<a href="#cite_note-cia.gov-121">[118]</a> Tradicionalno področje primarnega pomena za italijansko gospodarstvo je <a href="/wiki/Turizem" title="Turizem">turizem</a>: leta 2013 jo je obiskalo 47,7 milijonov tujih gostov; prihodki iz te panoge so znašali v tem letu 43,9 milijard USD, s čimer se je Italija uvrstila na peto mesto na svetu po številu obiskovalcev in na šesto po zaslužku.<a href="#cite_note-122">[119]</a> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Euro_accession_Eurozone_as_single_entity.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/Euro_accession_Eurozone_as_single_entity.svg/220px-Euro_accession_Eurozone_as_single_entity.svg.png" decoding="async" width="220" height="235" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/Euro_accession_Eurozone_as_single_entity.svg/330px-Euro_accession_Eurozone_as_single_entity.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/Euro_accession_Eurozone_as_single_entity.svg/440px-Euro_accession_Eurozone_as_single_entity.svg.png 2x" data-file-width="645" data-file-height="690" /></a><figcaption>Italija je del monetarne unije evroobmočja (temno modro), in enotnega tržišča ES.</figcaption></figure> Italija je del enotnega evropskega trga z več kot 500 milijonov potrošnikov. Številne domače poslovne politične odločitve temeljijo na sporazumih med evropskimi članicami unije (EU) in na zakonodaji EU. Italija je uvedla skupno evropsko denarno enoto <a href="/wiki/Evro" title="Evro">Evro</a> leta 2002.<a href="#cite_note-123">[120]</a> Je članica evro območja, ki predstavlja okoli 330 milijonov državljanov. Njeno monetarno politiko določa <a href="/wiki/Evropska_centralna_banka" title="Evropska centralna banka">Evropska centralna banka</a>. Italijo sta zelo težko prizadeli recesija konec dvajsetega stoletja in kasnejša evropska kriza državnih dolgov, ki še zaostrujeta strukturne probleme v državi.<a href="#cite_note-124">[121]</a> Po močni rasti BDP 5-6 % na leto med 1950 in 1970 <a href="#cite_note-125">[122]</a> in postopni upočasnitvi v 1980-90, je državno gospodarstvo od začetka drugega tisočletja praktično zastalo.<a href="#cite_note-126">[123]</a><a href="#cite_note-127">[124]</a> Politični napori za oživitje rasti v obliki masivne porabe so sčasoma pripeljali do hudega porasta javnega dolga, ki je v letu 2014 znašal več kot 135 % BDP, kar Italijo uvršča na drugo mesto v EU - za Grčijo z javnim dolgom 174 %.<a href="#cite_note-128">[125]</a> Pri tem je treba vedeti, da je za razliko od Grčije največji kos italijanskega javnega dolga v rokah njenih državljanov<a href="#cite_note-129">[126]</a> in raven zadolženosti gospodinjstev je veliko nižja od povprečja OECD.<a href="#cite_note-130">[127]</a> Globoke gospodarske razlike med severom in jugom države negativno vplivajo na že obstoječe sdružbeno-ekonomske probleme,<a href="#cite_note-131">[128]</a> na primer na ogromno razliko v statističnem dohodku med severnimi in južnimi občinami.<a href="#cite_note-132">[129]</a> Ameriški <a href="/w/index.php?title=Indeks_ekonomske_svobode&action=edit&redlink=1" class="new" title="Indeks ekonomske svobode (stran ne obstaja)">Indeks ekonomske svobode</a> državo uvršča na 86. mesto na svetu<a href="#cite_note-133">[130]</a> zaradi neučinkovite državne birokracije, visoke stopnje korupcije, visokih davkov in javnih stroškov, ki predstavljajo približno polovico nacionalnega BDP.<a href="#cite_note-economicfreedom-134">[131]</a> Za Slovenijo je italijansko gospodarstvo takoj za <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčijo</a> in pred <a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrijo</a> drugi največji zunanjetrgovinski partner.<a href="#cite_note-veleposlaništvoDunaj-19">[17]</a> Pri poslovanju sicer Slovenija beleži trgovinski primanjkljaj. Za Italijo je po obsegu zunanjetrgovinskega poslovanja Slovenija na približno 27. mestu.<a href="#cite_note-izvoz2016-20">[18]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Infrastruktura">Infrastruktura</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Infrastruktura" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Infrastruktura">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Prometne_zveze_v_Italiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prometne zveze v Italiji (stran ne obstaja)">Prometne zveze v Italiji</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Italia_-_mappa_autostrade.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Italia_-_mappa_autostrade.svg/250px-Italia_-_mappa_autostrade.svg.png" decoding="async" width="250" height="314" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Italia_-_mappa_autostrade.svg/375px-Italia_-_mappa_autostrade.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/81/Italia_-_mappa_autostrade.svg/500px-Italia_-_mappa_autostrade.svg.png 2x" data-file-width="1032" data-file-height="1298" /></a><figcaption>Italijansko avtocestno omrežje</figcaption></figure> Leta 2004 je prometni sektor v Italiji ustvaril promet v višini približno 119,4 milijard in zaposloval 935.700 ljudi v 153.700 podjetjih. Leta 2005 je bilo prijavljenih 34.667.000 <a href="/wiki/Avto" class="mw-redirect" title="Avto">avtomobilov</a> (590 avtomobilov na 1.000 prebivalcev) in 4.015.000 tovornih vozil.<a href="#cite_note-European_Commission-135">[132]</a> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Elettrotreno_ETR.400.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/Elettrotreno_ETR.400.jpg/250px-Elettrotreno_ETR.400.jpg" decoding="async" width="250" height="172" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/Elettrotreno_ETR.400.jpg/375px-Elettrotreno_ETR.400.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ea/Elettrotreno_ETR.400.jpg/500px-Elettrotreno_ETR.400.jpg 2x" data-file-width="4500" data-file-height="3102" /></a><figcaption>Hitri vlak z največjo hitrostjo 400 km/h,<a href="#cite_note-136">[133]</a> je najhitrejši vlak v Italiji in Evropi.</figcaption></figure> Italijansko cestno omrežje sestoji iz 183.705 km državnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih cest in 6629 km avtocest, ki so v javni lasti (delnice) in pod nadzorstvom finančnega holdinga Atlantia. <a href="#cite_note-137">[134]</a><a href="#cite_note-#1-138">[135]</a> <a href="/wiki/Avtocesta" title="Avtocesta">Avtoceste</a> so štiripasovne v dolžini 4079,2 km in tripasovne na 1747,8 km; <a href="/wiki/Predor" title="Predor">predorov</a> je 663 v skupni dolžini 808,4 km in trije mednarodni predori v dolžini 25,4 km; <a href="/wiki/Most" title="Most">mostov</a> in <a href="/wiki/Viadukt" title="Viadukt">viaduktov</a> je 1590 v dolžini 996,3 km. Za oskrbo in popravila skrbi več podjetij; najpomembnejše je ANAS, <a href="/wiki/Delni%C5%A1ka_dru%C5%BEba" title="Delniška družba">delniška družba</a> z edinim delničarjem državo, kateremu je zaupanih 938 km cest in 373 km priključkov. Avtoceste so označene s črko A in številko na zeleni podlagi, na primer A1 (avtocesta št. 1), ostale ceste so označene z dvema črkama in številko na modri podlagi, na primer SS 1 (državna cesta št. 1), SR 2 (deželna cesta št. 2), SP 3 (pokrajinska cesta št. 3), samo občinske ceste so na beli podlagi, na primer SC 4 (občinska cesta št. 4). Poleg tega so vse glavne ceste označene tudi z lastnim imenom, recimo SS 1 se imenuje Aurelia, A 1 pa Autostrada del Sole. Železniško omrežje je v lasti delniške družbe Ferrovie dello Stato, čigar edini delničar je država, kar pomeni, da je bilo podjetje sicer privatizirano po evropskih smernicah, vendar samo formalno. Zaposluje okoli 70.000 oseb. Leta 2008 bilo skupaj dolgo 16.529 km, od tega je bilo 11.727 km elektrificiranih, po njem pa je vozilo 4802 lokomotiv in motornih vlakov.<a href="#cite_note-#1-138">[135]</a> Pristanišč je 352, od katerih je 45 jezerskih, ostala so morska. Večinoma gre za manjše ribiške in turistične pristane, uradno je samo 43 pristanišč, ki lahko sprejemajo večje ladje. Najpomembnejše je <a href="/wiki/Genova" title="Genova">genovsko</a> pristanišče, ki je največje v državi in drugo največje v <a href="/wiki/Sredozemsko_morje" title="Sredozemsko morje">Sredozemlju</a>. Kljub temu ga v trgovskem prometu prekaša <a href="/wiki/Trst" title="Trst">Tržaško</a> pristanišče, predvsem zaradi modernega kontejnerskega terminala, ki ga uvršča takoj za <a href="/wiki/Koper" title="Koper">Koprom</a> v sam vrh jadranskih pristanišč. Trgovsko floto sestavlja 581 ladij. <a href="#cite_note-139">[136]</a> Potniški promet v 47 večjih pristaniščih je leta 2011 skupno znašal 46 milijonov potnikov. <a href="#cite_note-140">[137]</a>. Omrežje celinskih plovnih poti je leta 2002 zajemalo 1477 km plovnih rek in kanalov. Leta 2012 je bilo v Italiji na voljo 129 letališč<a href="#cite_note-141">[138]</a>, od teh 49 mednarodnih (vključno z dvema vozliščema, <a href="/w/index.php?title=Letali%C5%A1%C4%8De_Milano-Malpensa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Letališče Milano-Malpensa (stran ne obstaja)">Malpensa</a> v Milanu in <a href="/w/index.php?title=Letali%C5%A1%C4%8De_Roma-Fiumicino&action=edit&redlink=1" class="new" title="Letališče Roma-Fiumicino (stran ne obstaja)">Fiumicino</a> v Rimu), 47 za notranji promet, 2 helikopterski in 1 hidroplansko letališče in 30 privatnih letališč; omeniti le treba tudi 229 privatnih prostorov (na primer na nebotičnikih) za helikopterski promet, od katerih je 66 last zdravstvenih ustanov <a href="#cite_note-142">[139]</a>. Leta 2005, ko se je potniški promet najbolj razvil vsled pogojev "low cost", je Italija imela na voljo civilno zračno floto približno 389.000 enot<a href="#cite_note-European_Commission-135">[132]</a>, kar vključuje velika linijska letala (samo Alitalia jih ima danes (2018), po občutnem skrčenju zadnjih let, 109 v istočasni uporabi), ne-linijska letala na dolge razdalje, manjša "čarter" letala in privatna letala. Kljub tem številkam se Italija ne odlikuje po posebni skrbi za razvoj prometne infrastrukture. Posebno južni predeli države so v tem pogledu hudo zaostali v primerjavi z drugimi evropskimi državami. <a href="#cite_note-143">[140]</a> Italija mora uvoziti približno 80 % svojih potreb po energiji.<a href="#cite_note-144">[141]</a><a href="#cite_note-145">[142]</a><a href="#cite_note-146">[143]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Znanost_in_tehnologija">Znanost in tehnologija</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Znanost in tehnologija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Znanost in tehnologija">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Znanost_in_tehnologija_v_Italiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Znanost in tehnologija v Italiji (stran ne obstaja)">Znanost in tehnologija v Italiji</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Francesco_Redi.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Francesco_Redi.jpg/220px-Francesco_Redi.jpg" decoding="async" width="220" height="259" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Francesco_Redi.jpg/330px-Francesco_Redi.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Francesco_Redi.jpg/440px-Francesco_Redi.jpg 2x" data-file-width="1112" data-file-height="1310" /></a><figcaption>Francesco Redi, ustanovitelj eksperimentalne biologije, znan kot oče moderne parazitologije.<a href="#cite_note-ami-147">[144]</a><a href="#cite_note-mehl-148">[145]</a></figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Justus_Sustermans_-_Portrait_of_Galileo_Galilei,_1636.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Justus_Sustermans_-_Portrait_of_Galileo_Galilei%2C_1636.jpg/170px-Justus_Sustermans_-_Portrait_of_Galileo_Galilei%2C_1636.jpg" decoding="async" width="170" height="216" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Justus_Sustermans_-_Portrait_of_Galileo_Galilei%2C_1636.jpg/255px-Justus_Sustermans_-_Portrait_of_Galileo_Galilei%2C_1636.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Justus_Sustermans_-_Portrait_of_Galileo_Galilei%2C_1636.jpg/340px-Justus_Sustermans_-_Portrait_of_Galileo_Galilei%2C_1636.jpg 2x" data-file-width="2500" data-file-height="3176" /></a><figcaption>Galileo je znan kot eden od očetov današnje znanosti. <a href="#cite_note-Einstein-149">[146]</a><a href="#cite_note-Einstein-149">[146]</a><a href="#cite_note-finocchiaro2007-150">[147]</a><a href="#cite_note-151">[148]</a></figcaption></figure> Italijanska znanstvena skupnost je zaslužna za številna pomembna odkritja v fiziki in v drugih vedah. Med <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesanso</a> so italijanski učenjaki, kot so <a href="/wiki/Leonardo_da_Vinci" title="Leonardo da Vinci">Leonardo da Vinci</a> (1452-1519), <a href="/wiki/Michelangelo" class="mw-redirect" title="Michelangelo">Michelangelo</a> (1475-1564) in <a href="/wiki/Leon_Battista_Alberti" title="Leon Battista Alberti">Leon Battista Alberti</a> (1404-1472), pomembno prispevali na različnih področjih, med drugim na področju biologije, arhitekture in gradbeništva. <a href="/wiki/Galileo_Galilei" title="Galileo Galilei">Galileo Galilei</a> (1564-1642), <a href="/wiki/Fizik" title="Fizik">fizik</a>, <a href="/wiki/Matematik" class="mw-redirect" title="Matematik">matematik</a> in <a href="/wiki/Astronom" title="Astronom">astronom</a>, je igral pomembno vlogo v znanstveni revoluciji 16. stoletja. Njegovi dosežki so med drugim ključne izboljšave <a href="/wiki/Teleskop" class="mw-redirect" title="Teleskop">teleskopa</a> in posledično astronomskih opazovanj ter končno zmagoslavje <a href="/wiki/Nikolaj_Kopernik" title="Nikolaj Kopernik">kopernikovstva</a> nad <a href="/wiki/Ptolemaj" title="Ptolemaj">ptolemajevim modelom</a>. Tudi drugi astronomi, kot sta bila <a href="/wiki/Giovanni_Domenico_Cassini" title="Giovanni Domenico Cassini">Giovanni Domenico Cassini</a> (1625-1712) in <a href="/wiki/Giovanni_Schiaparelli" class="mw-redirect" title="Giovanni Schiaparelli">Giovanni Schiaparelli</a> (1835-1910), so bili med očeti številnih pomembnih odkritij o <a href="/wiki/Oson%C4%8Dje" title="Osončje">osončju</a>. Z matematiko se je <a href="/wiki/Joseph_Louis_Lagrange" class="mw-redirect" title="Joseph Louis Lagrange">Joseph Louis Lagrange</a> (rojen kot Giuseppe Lodovico Lagrangia, 1736-1813) udejstvoval že pred svojim odhodom iz Italije. <a href="/wiki/Fibonacci" class="mw-redirect" title="Fibonacci">Fibonacci</a> (pribl. 1170 – pribl. 1250), in <a href="/wiki/Gerolamo_Cardano" title="Gerolamo Cardano">Gerolamo Cardano</a> (1501-1576) sta zaslužna za temeljne dosežke v matematiki. Svet se ima <a href="/wiki/Luca_Pacioli" title="Luca Pacioli">Luca Pacioliju</a> zahvaliti za osnove <a href="/w/index.php?title=Ra%C4%8Dunovodstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Računovodstvo (stran ne obstaja)">računovodstva</a>. Fizik <a href="/wiki/Enrico_Fermi" title="Enrico Fermi">Enrico Fermi</a> (1901-1954), Nobelov nagrajenec, je vodil ekipo v Čikagu, ki je razvila <a href="/wiki/Chicago_Pile-1" class="mw-redirect" title="Chicago Pile-1">prvi jedrski reaktor</a> in je znan po številnih drugih prispevkih na področju fizike, kot je recimo njegov delež pri razvoju <a href="/wiki/Kvantna_mehanika" title="Kvantna mehanika">teoriji kvantne mehanike</a>. Številni italijanski fiziki so bili prisiljeni zapustiti Italijo leta 1930 zaradi fašističnih zakonov proti Judom, recimo <a href="/wiki/Emilio_G._Segre" class="mw-redirect" title="Emilio G. Segre">Emilio G. Segre</a> (1905-1989) (ki je odkril elementa <a href="/wiki/Tehnecij" title="Tehnecij">tehnecij</a> in <a href="/wiki/Astat" title="Astat">astat</a> ter <a href="/wiki/Antiproton" title="Antiproton">antiproton</a>), <a href="#cite_note-152">[149]</a> in <a href="/w/index.php?title=Bruno_Rossi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bruno Rossi (stran ne obstaja)">Bruno Rossi</a> (1905-1993), pionir na področju kozmičnih žarkov in rentgenske astronomije. Drugi ugledni fiziki so tudi <a href="/wiki/Amedeo_Avogadro" title="Amedeo Avogadro">Amedeo Avogadro</a> (najbolj znan po svojih prispevkih k <a href="/w/index.php?title=Molekularna_teorija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Molekularna teorija (stran ne obstaja)">molekularni teoriji</a>, kot sta <a href="/wiki/Avogadrov_zakon" title="Avogadrov zakon">Avogadrov zakon</a> in <a href="/wiki/Avogadrova_konstanta" title="Avogadrova konstanta">Avogadrova konstanta</a>), <a href="/wiki/Evangelista_Torricelli" title="Evangelista Torricelli">Evangelista Torricelli</a> (izumitelj <a href="/wiki/Barometer" title="Barometer">barometra</a>), <a href="/wiki/Alessandro_Volta" title="Alessandro Volta">Alessandro Volta</a> (izumitelj <a href="/w/index.php?title=Elektri%C4%8Dni_akumulator&action=edit&redlink=1" class="new" title="Električni akumulator (stran ne obstaja)">električnega akumulatorja</a>), <a href="/wiki/Guglielmo_Marconi" title="Guglielmo Marconi">Guglielmo Marconi</a> (izumitelj <a href="/wiki/Radio" title="Radio">radija</a>), <a href="/wiki/Ettore_Majorana" title="Ettore Majorana">Ettore Majorana</a> (znan po <a href="/w/index.php?title=Majorana_Fermion&action=edit&redlink=1" class="new" title="Majorana Fermion (stran ne obstaja)">Majoranovih fermionih</a>), <a href="/wiki/Carlo_Rubbia" title="Carlo Rubbia">Carlo Rubbia</a> (<a href="/wiki/Nobelova_nagrada_za_fiziko" title="Nobelova nagrada za fiziko">Nobelova nagrada za fiziko</a> leta 1984 za dela, ki so vodila odkritja <a href="/w/index.php?title=Delci_W_in_Z&action=edit&redlink=1" class="new" title="Delci W in Z (stran ne obstaja)">delcev W in Z</a> v <a href="/wiki/CERN" class="mw-redirect" title="CERN">CERNu</a>). V biologiji je <a href="/w/index.php?title=Francesco_Redi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Francesco Redi (stran ne obstaja)">Francesco Redi</a> kot prvi izpodbil teorijo spontane generacije z dokazom, da črvi izvirajo iz mušjih jajčec, in podrobno opisal 180 zajedavcev; <a href="/w/index.php?title=Marcello_Malpighi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Marcello Malpighi (stran ne obstaja)">Marcello Malpighi</a> je ustanovitelj <a href="/w/index.php?title=Mikroskopska_anatomija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mikroskopska anatomija (stran ne obstaja)">mikroskopske anatomije</a>, <a href="/w/index.php?title=Lazzaro_Spallanzani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lazzaro Spallanzani (stran ne obstaja)">Lazzaro Spallanzani</a> pa je avtor pomembnih raziskav na področju delovanja teles, razmnoževanja živali in teorije celic. <a href="/wiki/Camillo_Golgi" title="Camillo Golgi">Camillo Golgi</a>, katerega mnogi dosežki vključujejo odkritje <a href="/wiki/Golgijev_kompleks" class="mw-redirect" title="Golgijev kompleks">Golgijevega kompleksa</a>, je utrl pot teoriji o nevronih, <a href="/wiki/Rita_Levi-Montalcini" title="Rita Levi-Montalcini">Rita Levi-Montalcini</a> pa je odkrila <a href="/w/index.php?title=%C5%BDiv%C4%8Dni_rastni_faktor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Živčni rastni faktor (stran ne obstaja)">živčni rastni faktor</a> (za to odkritje je leta 1986 dobila <a href="/wiki/Nobelova_nagrada_za_fiziologijo_ali_medicino" title="Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino">Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino</a>). V kemiji je <a href="/wiki/Giulio_Natta" title="Giulio Natta">Giulio Natta</a> prejel leta 1963 <a href="/wiki/Nobelova_nagrada_za_kemijo" title="Nobelova nagrada za kemijo">Nobelovo nagrado za kemijo</a> leta za svoje delo na visokih <a href="/wiki/Polimer" title="Polimer">polimerih</a>. <a href="/w/index.php?title=Giuseppe_Occhialini&action=edit&redlink=1" class="new" title="Giuseppe Occhialini (stran ne obstaja)">Giuseppe Occhialini</a> je prejel <a href="/w/index.php?title=Wolfova_nagrada_za_fiziko&action=edit&redlink=1" class="new" title="Wolfova nagrada za fiziko (stran ne obstaja)">Wolfovo nagrado za fiziko</a> za odkritje <a href="/wiki/Pion" title="Pion">pionski</a> ali pi -<a href="/wiki/Mezon" title="Mezon">mezonski</a> razpad leta 1947. <a href="/w/index.php?title=Ennio_de_Giorgi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ennio de Giorgi (stran ne obstaja)">Ennio de Giorgi</a> je 1990 prejel <a href="/w/index.php?title=Wolfova_nagrada_za_matematiko&action=edit&redlink=1" class="new" title="Wolfova nagrada za matematiko (stran ne obstaja)">Wolfovo nagrado za matematiko</a> za svojo rešitev <a href="/w/index.php?title=Bernsteinov_problem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bernsteinov problem (stran ne obstaja)">Bernsteinovega problema</a> o <a href="/w/index.php?title=Minimalne_povr%C5%A1ine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Minimalne površine (stran ne obstaja)">minimalnih površinah</a> in <a href="/wiki/Hilbertovi_problemi" title="Hilbertovi problemi">19. Hilbertovega problema</a> o regularnosti rešitev za <a href="/w/index.php?title=Elipti%C4%8Dne_parcialne_diferencialne_ena%C4%8Dbe&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eliptične parcialne diferencialne enačbe (stran ne obstaja)">eliptične parcialne diferencialne enačbe</a>. <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Demografija">Demografija</h2>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Demografija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Demografija">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Prebivalstvo_Italije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prebivalstvo Italije (stran ne obstaja)"> Prebivalstvo Italije</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Map_of_population_density_in_Italy_(2011_census)_alt_colours.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Map_of_population_density_in_Italy_%282011_census%29_alt_colours.jpg/220px-Map_of_population_density_in_Italy_%282011_census%29_alt_colours.jpg" decoding="async" width="220" height="254" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Map_of_population_density_in_Italy_%282011_census%29_alt_colours.jpg/330px-Map_of_population_density_in_Italy_%282011_census%29_alt_colours.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Map_of_population_density_in_Italy_%282011_census%29_alt_colours.jpg/440px-Map_of_population_density_in_Italy_%282011_census%29_alt_colours.jpg 2x" data-file-width="2000" data-file-height="2313" /></a><figcaption>Zemljevid gostote prebivalstva v Italiji</figcaption></figure> Ob koncu leta 2013 je imela Italija 60.782.668 prebivalcev.<a href="#cite_note-153">[150]</a> Gostota prebivalstva na osnovi tega števila - 202 prebivalca/km2 - je višja kot v večini zahodnoevropskih držav, vendar je porazdelitev prebivalstva zelo neenakomerna. Najgosteje poseljena območja so <a href="/wiki/Padska_ni%C5%BEina" title="Padska nižina">Padska nižina</a> (kjer živi skoraj tretjina prebivalstva) in metropolitanska območja Rima in Neaplja; obširna področja, kot so višja področja Alp in Apeninov, planote Basilicata in otok Sardinija, pa so zelo redko poseljena. Prebivalstvo Italije se je v 20. stoletju skoraj podvojilo, vendar je bila rast zelo neenakomerna zaradi obsežnih migracij s podeželja na jugu v industrijska mesta na severu, katerih vzrok je bil <a href="/wiki/Italijanski_gospodarski_%C4%8Dude%C5%BE" title="Italijanski gospodarski čudež">italijanski gospodarski čudež</a> v letih 1950-1960. Visoke ravni rodnosti in števila rojstev so trajale do leta 1970. Kasneje so začele dramatično upadati, kar je imelo za posledico hitro staranje prebivalstva. Ob koncu dvajsetega stoletja je bil eden od petih v Italiji starejši od 65 let.<a href="#cite_note-154">[151]</a> V zadnjih letih je Italija sicer doživela precejšnjo porast rodnosti.<a href="#cite_note-155">[152]</a> Splošna stopnja rodnosti se je z rekordno nizke ravni leta 1995 z 1,18 otroka na žensko v letu 2008 dvignila na 1,41.<a href="#cite_note-156">[153]</a> Po pričakovanjih bo rodnost dosegla leta 2030 1,6-1,8 otroka na žensko.<a href="#cite_note-157">[154]</a> Od konca 19. stoletja vse do 1960. je Italija bila država množičnega <a href="/wiki/Migracije" title="Migracije">izseljevanja</a>. V letih 1898-1914, ko je <a href="/wiki/Italijansko_izseljevanje" title="Italijansko izseljevanje">italijansko izseljevanje</a> doseglo vrhunec, se je vsako leto izselilo približno 750.000 Italijanov.<a href="#cite_note-158">[155]</a> Skupno je zapustilo domovino več kot 25 milijonov Italijanov; gre za največjo množično migracijo sodobnih časov.<a href="#cite_note-159">[156]</a> Dandanes tako šteje <a href="/wiki/Italijansko_izseljevanje#Današnja_statistika" title="Italijansko izseljevanje">italijanska diaspora</a> več kot 4,1 milijona državljanov;<a href="#cite_note-aire-160">[157]</a> če upoštevamo osebe popolnoma ali delno italijanskega rodu, živi izven Italije najmanj 60 milijonov ljudi, predvsem v Argentini,<a href="#cite_note-161">[158]</a> Braziliji,<a href="#cite_note-162">[159]</a> Urugvaju,<a href="#cite_note-163">[160]</a> Venezueli,<a href="#cite_note-164">[161]</a> Združenih državah Amerike,<a href="#cite_note-165">[162]</a> Kanadi,<a href="#cite_note-166">[163]</a> Avstraliji<a href="#cite_note-167">[164]</a> in Franciji.<a href="#cite_note-168">[165]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Metropolitanska_mesta">Metropolitanska mesta</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Metropolitanska mesta" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Metropolitanska mesta">uredi kodo</a>]</div> <table class="wikitable sortable" style="text-align:left;"> <tbody><tr style="font-size:100%; text-align:center;"> <th>Metropolitansko mesto </th> <th>Površina (km²) </th> <th>Št. prebivalcev (januar 2019) </th> <th>gostota (/km²) </th> <th>Datum </th></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Metropolitansko_mesto_glavnega_mesta_Rim" title="Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim">Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim‎</a> <a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rim</a> </td> <td align="right">5.352 </td> <td align="right">4.342.212 </td> <td align="right">811 </td> <td align="center">3. april 2014 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Metropolitansko_mesto_Milano" title="Metropolitansko mesto Milano">Metropolitansko mesto Milano</a> <a href="/wiki/Milano" title="Milano">Milano</a> </td> <td align="right">1.575 </td> <td align="right">3.250.315 </td> <td align="right">2.064 </td> <td align="center">3. april 2014 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Metropolitansko_mesto_Neapelj" title="Metropolitansko mesto Neapelj">Metropolitansko mesto Neapelj</a> <a href="/wiki/Neapelj" title="Neapelj">Neapelj</a> </td> <td align="right">1.171 </td> <td align="right">3.084.890 </td> <td align="right">2.634 </td> <td align="center">3. april 2014 </td></tr> <tr> <td><a href="/w/index.php?title=Metropolitansko_mesto_Torino&action=edit&redlink=1" class="new" title="Metropolitansko mesto Torino (stran ne obstaja)">Metropolitansko mesto Torino</a> <a href="/wiki/Torino" title="Torino">Torino</a> </td> <td align="right">6.829 </td> <td align="right">2.259.523 </td> <td align="right">331 </td> <td align="center">3. april 2014 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Metropolitansko_mesto_Palermo" title="Metropolitansko mesto Palermo">Metropolitansko mesto Palermo</a> <a href="/wiki/Palermo" title="Palermo">Palermo</a> </td> <td align="right">5.009 </td> <td align="right">1.252.588 </td> <td align="right">250 </td> <td align="center">4. avgust 2015 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Metropolitansko_mesto_Bari" title="Metropolitansko mesto Bari">Metropolitansko mesto Bari</a> <a href="/wiki/Bar" class="mw-disambig" title="Bar">Bari</a> </td> <td align="right">3.821 </td> <td align="right">1.251.994 </td> <td align="right">328 </td> <td align="center">3. april 2014 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Metropolitansko_mesto_Catania" title="Metropolitansko mesto Catania">Metropolitansko mesto Catania</a> <a href="/wiki/Catania" title="Catania">Catania</a> </td> <td align="right">3.574 </td> <td align="right">1.107.702 </td> <td align="right">310 </td> <td align="center">4. avgust 2015 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Metropolitansko_mesto_Firence" title="Metropolitansko mesto Firence">Metropolitansko mesto Firence</a> <a href="/wiki/Firence" title="Firence">Firence</a> </td> <td align="right">3.514 </td> <td align="right">1.011.349 </td> <td align="right">288 </td> <td align="center">3. april 2014 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Metropolitansko_mesto_Bologna" title="Metropolitansko mesto Bologna">Metropolitansko mesto Bologna</a> <a href="/wiki/Bologna" title="Bologna">Bologna</a> </td> <td align="right">3.702 </td> <td align="right">1.014.619 </td> <td align="right">274 </td> <td align="center">3. april 2014 </td></tr> <tr> <td><a href="/w/index.php?title=Metropolitansko_mesto_Genova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Metropolitansko mesto Genova (stran ne obstaja)">Metropolitansko mesto Genova</a> <a href="/wiki/Genova" title="Genova">Genova</a> </td> <td align="right">1.839 </td> <td align="right">841.180 </td> <td align="right">457 </td> <td align="center">3. april 2014 </td></tr> <tr> <td><a href="/w/index.php?title=Metropolitansko_mesto_Benetke&action=edit&redlink=1" class="new" title="Metropolitansko mesto Benetke (stran ne obstaja)">Metropolitansko mesto Benetke</a> <a href="/wiki/Benetke" title="Benetke">Benetke</a> </td> <td align="right">2.462 </td> <td align="right">853.338 </td> <td align="right">347 </td> <td align="center">3. april 2014 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Metropolitansko_mesto_Messina" title="Metropolitansko mesto Messina">Metropolitansko mesto Messina</a> <a href="/wiki/Messina" title="Messina">Messina</a> </td> <td align="right">3.266 </td> <td align="right">626.876 </td> <td align="right">192 </td> <td align="center">4. avgust 2015 </td></tr> <tr> <td><a href="/w/index.php?title=Metropolitansko_mesto_Reggio_Calabria&action=edit&redlink=1" class="new" title="Metropolitansko mesto Reggio Calabria (stran ne obstaja)">Metropolitansko mesto Reggio Calabria</a> <a href="/w/index.php?title=Reggio_Calabria&action=edit&redlink=1" class="new" title="Reggio Calabria (stran ne obstaja)">Reggio Calabria</a> </td> <td align="right">3.183 </td> <td align="right">548.009 </td> <td align="right">172 </td> <td align="center">3. april 2014 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Metropolitansko_mesto_Cagliari" title="Metropolitansko mesto Cagliari">Metropolitansko mesto Cagliari</a> <a href="/wiki/Cagliari" title="Cagliari">Cagliari</a> </td> <td align="right">1.248 </td> <td align="right">431.038 </td> <td align="right">345 </td> <td align="center">4. februar 2016 </td></tr> </tbody></table> Treba je opozoriti na to, da se je ustanovitev metropolitanske regije Reggio Calabria preložila na leto 2016, ker je bil mestni svet Reggio Calabria ukinjen.<a href="#cite_note-169">[166]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Slovenci_v_Italiji">Slovenci v Italiji</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Slovenci v Italiji" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Slovenci v Italiji">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/wiki/Slovenska_manj%C5%A1ina_v_Italiji" class="mw-redirect" title="Slovenska manjšina v Italiji">Slovenska manjšina v Italiji</a>.</div></dd></dl> Slovenska zamejska skupnost se je začela oblikovati leta 1866 s priključitvijo <a href="/wiki/Bene%C4%8Dija" title="Benečija">Benečije</a> <a href="/wiki/Iredentizem" title="Iredentizem">iredentistični</a> Italiji, medtem ko so druga poselitvena območja Slovencev ostala v skupni avstro-ogrski državi do konca prve svetovne vojne. Rapalska pogodba 1920 med Italijo in <a href="/wiki/Kraljevina_SHS" class="mw-redirect" title="Kraljevina SHS">Kraljevino SHS</a> je tudi slovensko <a href="/wiki/Primorje" class="mw-redirect" title="Primorje">Primorje</a> dodelila Italiji, s tem pa večinoma slovensko prebivalstvo podvrgla italijanizaciji, ki je svoj višek dosegla s <a href="/wiki/Italijanski_fa%C5%A1izem" class="mw-redirect" title="Italijanski fašizem">fašističnimi</a> ukrepi v <a href="/wiki/1930." title="1930.">tridesetih letih</a>. Med drugo svetovno vojno je bilo ozemlje na skrajnem vzhodu Italije ena od vročih točk konflikta. Po vojni je po italijansko-jugoslovanski mejni črti potekala tudi meja med <a href="/wiki/Kapitalizem" title="Kapitalizem">kapitalizmom</a> in <a href="/wiki/Socializem" title="Socializem">socializmom</a>, vendar kapitalistično gospodarstvo slovenski skupnosti, ki je ostala onkraj meja Jugoslavije, ni prineslo blaginje, saj je bila slovenska manjšina obravnavana kot morebitna <a href="/wiki/Peta_kolona" title="Peta kolona">peta kolona</a> jugoslovanske politike. Četudi je po ozemlju potekala tako imenovana železna zavesa, je bila to ena najbolj odprtih meja v razdeljeni <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evropi</a>. Vsled tega je obmejna skupnost gospodarsko uspevala le zaradi možnosti posredovanja pri blagovni menjavi med državama. Konec hladne vojne in <a href="/wiki/Osamosvojitev_Slovenije" class="mw-redirect" title="Osamosvojitev Slovenije">osamosvojitev Slovenije</a> sta spremenila politične okoliščine in prinesla nove možnosti čezmejnega sodelovanja oz. povezovanja manjšine z matico.<a href="#cite_note-Bajc_2004-170">[167]</a> V Italiji živi, poleg slovenske manjšine, še ena slovanska skupnost: <a href="/wiki/Moli%C5%A1ki_Hrvati" title="Moliški Hrvati">Moliški Hrvati</a>, potomci <a href="/wiki/Hrvati" title="Hrvati">Hrvatov</a>, ki so se preselili na današnje področje v 15. stoletju. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Etnične_skupine">Etnične skupine</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Etnične skupine" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Etnične skupine">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Priseljevanje_v_Italijo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Priseljevanje v Italijo (stran ne obstaja)"> Priseljevanje v Italijo</a>.</div></dd></dl> <div class="PieChartTemplate thumb tright"><div class="thumbinner" style="width:202px"> <div class="mw-no-invert" style="background-color:white;margin:auto;position:relative;width:200px;height:200px;overflow:hidden;border-radius:100px;border:1px solid black;transform:scaleX(-1)rotate(-90deg)"> .<div style="border:solid transparent;background-color: initial;position:absolute;width:100px;line-height:0;left:0; top:0; border-width:0 200px 200px 0; border-color:white"></div><div style="border:solid transparent;background-color: initial;position:absolute;width:100px;line-height:0;left:100px; top:100px; border-width:100px 0 0 3182.0515953774px; border-left-color:#9b3300"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;left:0;top:0;border-width:0 200px 100px 0;border-color:#9b3300"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;left:0;top:0;border-width:0 100px 200px 0;border-color:#9b3300"></div><div style="border:solid transparent;background-color: initial;position:absolute;width:100px;line-height:0;left:100px; top:100px; border-width:100px 0 0 205.75905061887px; border-left-color:red"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;left:0;top:0;border-width:0 200px 100px 0;border-color:red"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;left:0;top:0;border-width:0 100px 200px 0;border-color:red"></div><div style="border:solid transparent;background-color: initial;position:absolute;width:100px;line-height:0;left:100px; top:100px; border-width:100px 0 0 73.618653272908px; border-left-color:yellow"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;left:0;top:0;border-width:0 200px 100px 0;border-color:yellow"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;left:0;top:0;border-width:0 100px 200px 0;border-color:yellow"></div><div style="border:solid transparent;background-color: initial;position:absolute;width:100px;line-height:0;left:100px; top:100px; border-width:100px 0 0 13.271799284985px; border-left-color:green"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;left:0;top:0;border-width:0 200px 100px 0;border-color:green"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;left:0;top:0;border-width:0 100px 200px 0;border-color:green"></div><div style="border:solid transparent;background-color: initial;position:absolute;width:100px;line-height:0;right:100px; top:100px; border-width:91.26915874035px 40.864907473635px 0 0; border-top-color:#ff9b00"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;left:0;top:0;border-width:0 200px 100px 0;border-color:#ff9b00"></div><div style="border:solid transparent;background-color: initial;position:absolute;width:100px;line-height:0;right:100px; top:100px; border-width:21.200710992205px 97.726812356819px 0 0; border-top-color:#08f"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;left:0;top:0;border-width:0 200px 100px 0;border-color:#08f"></div><div style="border:solid transparent;background-color: initial;position:absolute;width:100px;line-height:0;right:100px; top:0; border-width:0 27.019522207315px 100px 0; border-right-color:#008"></div> <div style="position:absolute;line-height:0;border-style:solid;right:0;top:0;border-width:0 100px 100px 0;border-color:#008"></div> </div> <div class="thumbcaption"> Sestava tuje populacije v Italiji:<a href="#cite_note-171">[168]</a> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropska unija</a> (29,2 %)</div><div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  evropske države (izven EU) (24,2 %)</div><div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  <a href="/wiki/Severna_Afrika" title="Severna Afrika">Severna Afrika</a> (14,9 %)</div><div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Azija" title="Južna Azija">Južna Azija</a> (8,8 %)</div><div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  <a href="/wiki/Vzhodna_Azija" title="Vzhodna Azija">Vzhodna Azija</a> (8,0 %)</div><div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  <a href="/wiki/Latinska_Amerika" title="Latinska Amerika">Latinska Amerika</a> (7,7 %)</div><div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  Podsaharska Afrika (6,7 %)</div><div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  Drugo (0,5 %)</div> </div> </div></div> <table class="wikitable sortable" style="float:right margin:10px"> <caption>Priseljenci po državi </caption> <tbody><tr> <th>Država</th> <th>2013 <a href="#cite_note-172">[169]</a> </th></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Flag_of_Romania.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Romunije"><img alt="Zastava Romunije" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/25px-Flag_of_Romania.svg.png" decoding="async" width="25" height="17" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/38px-Flag_of_Romania.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/50px-Flag_of_Romania.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /></a> <a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a></td> <td>1.081.400 </td></tr> <tr> <td><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Flag_of_Albania.svg/21px-Flag_of_Albania.svg.png" decoding="async" width="21" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Flag_of_Albania.svg/32px-Flag_of_Albania.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Flag_of_Albania.svg/42px-Flag_of_Albania.svg.png 2x" data-file-width="700" data-file-height="500" /> <a href="/wiki/Albanija" title="Albanija">Albanija</a></td> <td>495.709 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Flag_of_Morocco.svg" class="mw-file-description" title="Maroko"><img alt="Maroko" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Flag_of_Morocco.svg/25px-Flag_of_Morocco.svg.png" decoding="async" width="25" height="17" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Flag_of_Morocco.svg/38px-Flag_of_Morocco.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Flag_of_Morocco.svg/50px-Flag_of_Morocco.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></a> <a href="/wiki/Maroko" title="Maroko">Maroko</a></td> <td>454.773 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Ljudske republike Kitajske"><img alt="Zastava Ljudske republike Kitajske" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg/25px-Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg.png" decoding="async" width="25" height="17" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg/38px-Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg/50px-Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></a> <a href="/wiki/Ljudska_republika_Kitajska" title="Ljudska republika Kitajska">Ljudska republika Kitajska</a></td> <td>256.846 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Flag_of_Ukraine.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Ukrajine"><img alt="Zastava Ukrajine" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/25px-Flag_of_Ukraine.svg.png" decoding="async" width="25" height="17" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/38px-Flag_of_Ukraine.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/50px-Flag_of_Ukraine.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="800" /></a> <a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajina</a></td> <td>219.050 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Flag_of_the_Philippines.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Filipinov"><img alt="Zastava Filipinov" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/Flag_of_the_Philippines.svg/25px-Flag_of_the_Philippines.svg.png" decoding="async" width="25" height="13" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/Flag_of_the_Philippines.svg/38px-Flag_of_the_Philippines.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/Flag_of_the_Philippines.svg/50px-Flag_of_the_Philippines.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></a> <a href="/wiki/Filipini" title="Filipini">Filipini</a></td> <td>162.655 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Flag_of_Moldova.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Moldavije"><img alt="Zastava Moldavije" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Flag_of_Moldova.svg/25px-Flag_of_Moldova.svg.png" decoding="async" width="25" height="13" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Flag_of_Moldova.svg/38px-Flag_of_Moldova.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Flag_of_Moldova.svg/50px-Flag_of_Moldova.svg.png 2x" data-file-width="1800" data-file-height="900" /></a> <a href="/wiki/Moldavija" title="Moldavija">Moldavija</a></td> <td>149.434 </td></tr></tbody></table> Po letu 1980 je do takrat jezikovno in kulturno homogena družba Italije začela pritegovati velike tokove tujih priseljencev.<a href="#cite_note-173">[170]</a> Danes gre za približno 4,9 milijona tujih rezidentov,<a href="#cite_note-174">[171]</a> kar predstavlja približno 8,1 % celotnega prebivalstva, med njimi več kot pol milijona otrok, rojenih v Italiji s tujim staršem - drugi generaciji priseljencev; pri tem so izključeni tuji državljani, ki so naknadno pridobili italijansko državljanstvo (v letu 2008 53.696 oseb).<a href="#cite_note-175">[172]</a> Uradne številke tudi ne vključujejo nezakonitih priseljencev, katerih število je zelo težko določiti; v letu 2008 se njihovo število ceni na najmanj 670.000.<a href="#cite_note-176">[173]</a> Po padcu <a href="/wiki/Berlinski_zid" title="Berlinski zid">berlinskega zidu</a> in po nedavnih širitvah Evropske unije so glavni valovi priseljencev izvirali iz nekdanjih socialističnih držav srednje in vzhodne Evrope (zlasti <a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunije</a>, Albanije, <a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajine</a> in <a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljske</a>). Drugo najpomembnejše področje priseljevanja v Italiji je vedno bila sosednja Severna Afrika (predvsem <a href="/wiki/Maroko" title="Maroko">Maroko</a>, Egipt in <a href="/wiki/Tunizija" title="Tunizija">Tunizija</a>), z visokimi števili kot posledico <a href="/w/index.php?title=Arabska_pomlad&action=edit&redlink=1" class="new" title="Arabska pomlad (stran ne obstaja)">arabske pomladi</a>. Poleg tega v zadnjih letih narašča migracija z Daljnega vzhoda (predvsem iz <a href="/wiki/Ljudska_republika_Kitajska" title="Ljudska republika Kitajska">Kitajske</a><a href="#cite_note-177">[174]</a> in <a href="/wiki/Filipini" title="Filipini">Filipinov</a>) ter Latinske Amerike. Trenutno je približno milijon <a href="/w/index.php?title=Romunska_diaspora&action=edit&redlink=1" class="new" title="Romunska diaspora (stran ne obstaja)">romunskih</a> državljanov (približno desetina med njimi so <a href="/wiki/Romi" title="Romi">Romi</a><a href="#cite_note-178">[175]</a>) uradno registriranih v Italiji, tako da gre za najpomembnejšo posamezno državo izvora, sledijo <a href="/wiki/Albanci" title="Albanci">Albanci</a> in <a href="/wiki/Maroko" title="Maroko">Maročani</a> s približno 500.000 ljudi vsak. Število neregistriranih Romunov je težko oceniti, ocena iz 2007 govori o pol milijona ali več.<a href="#cite_note-179">[176]</a><a href="#cite_note-181">[d]</a> Konec desetletja 1990-2000 so tujci izvirali iz naslednjih področij: 54 % iz Evrope, 222 % iz Afrike, 16 % Azije, 8 % iz obeh Amerik in 0,6 % iz Oceanije. Porazdelitev priseljencev po Italiji je zelo neenakomerna: 87 % priseljencev živi v severnih in osrednjih delih države (najbolj ekonomsko razvitih območjih), v južni polovici polotoka jih živi le 13 %. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Jeziki">Jeziki</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Jeziki" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Jeziki">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavna članka: <a href="/w/index.php?title=Jeziki_v_Italiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jeziki v Italiji (stran ne obstaja)"> Jeziki v Italiji </a> in <a href="/wiki/Italijan%C5%A1%C4%8Dina" title="Italijanščina"> Italijanščina</a>.</div></dd></dl> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Linguistic_map_of_the_Italian_language.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Linguistic_map_of_the_Italian_language.svg/375px-Linguistic_map_of_the_Italian_language.svg.png" decoding="async" width="375" height="193" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Linguistic_map_of_the_Italian_language.svg/563px-Linguistic_map_of_the_Italian_language.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Linguistic_map_of_the_Italian_language.svg/750px-Linguistic_map_of_the_Italian_language.svg.png 2x" data-file-width="512" data-file-height="263" /></a><figcaption>Geografska razdelitev italijanskega jezika v svetu: <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  materni jezik</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  drugotni ali ne-uradni jezik</div> <div class="legend" style="-webkit-column-break-inside: avoid;page-break-inside: avoid;break-inside: avoid-column">  italijanske manjšine</div></figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Maschito_bilingual.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/40/Maschito_bilingual.jpg/250px-Maschito_bilingual.jpg" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/40/Maschito_bilingual.jpg/375px-Maschito_bilingual.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/40/Maschito_bilingual.jpg/500px-Maschito_bilingual.jpg 2x" data-file-width="2048" data-file-height="1536" /></a><figcaption>Dvojezičnost v kraju <a href="/w/index.php?title=Maschito&action=edit&redlink=1" class="new" title="Maschito (stran ne obstaja)">Maschito</a> v <a href="/wiki/Bazilikata" title="Bazilikata">Bazilikati</a> z albansko manjšino</figcaption></figure> Uradni jezik Italije je <a href="/wiki/Italijan%C5%A1%C4%8Dina" title="Italijanščina">italijanščina</a>. Po oceni ISTAT ima 64 milijonov prebivalcev italijanščino za materni jezik,<a href="#cite_note-182">[178]</a><a href="#cite_note-europa2006-183">[179]</a><a href="#cite_note-184">[180]</a> skupno število italijansko govorečih, skupaj s tistimi, ki jim je drugi jezik, pa je približno 85 milijonov.<a href="#cite_note-Italian_language-185">[181]</a> Italija ima številna regionalna narečja,<a href="#cite_note-186">[182]</a> vendar pa so se, vzporedno z razvojem državnega sistema izobraževanja, razlike v pogovornem jeziku v 20. stoletju zmanjšale. V petdesetih in šestdesetih letih je prišlo do hitrejšega poenotenja zaradi gospodarske rasti in vzpona množičnih medijev in televizije (državna radiotelevizija <a href="/wiki/RAI" class="mw-redirect" title="RAI">RAI</a> je pomagala oblikovati standardno italijanščino). Pravno je priznanih več manjšinskih jezikov: <a href="/wiki/Alban%C5%A1%C4%8Dina" title="Albanščina">albanščina</a>, <a href="/wiki/Katalon%C5%A1%C4%8Dina" title="Katalonščina">katalonščina</a>, <a href="/wiki/Nem%C5%A1%C4%8Dina" title="Nemščina">nemščina</a>, <a href="/wiki/Gr%C5%A1%C4%8Dina" title="Grščina">grščina</a>, <a href="/wiki/Sloven%C5%A1%C4%8Dina" title="Slovenščina">slovenščina</a>, <a href="/wiki/Hrva%C5%A1%C4%8Dina" title="Hrvaščina">hrvaščina</a>, <a href="/wiki/Franco%C5%A1%C4%8Dina" title="Francoščina">francoščina</a>, frankoprovansalščina ali <a href="/wiki/Arpitan%C5%A1%C4%8Dina" title="Arpitanščina">arpitanščina</a>, <a href="/wiki/Furlan%C5%A1%C4%8Dina" title="Furlanščina">furlanščina</a>, <a href="/w/index.php?title=Ladin%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ladinščina (stran ne obstaja)">ladinščina</a>, <a href="/wiki/Okcitan%C5%A1%C4%8Dina" title="Okcitanščina">okcitanščina</a> in <a href="/wiki/Sardinija_(de%C5%BEela)#Jezik" title="Sardinija (dežela)">sardinščina</a> (Zakon št. 482 z dne 15. december 1999).<a href="#cite_note-187">[183]</a> Francoščina je so-uradni jezik v <a href="/wiki/Dolina_Aoste" title="Dolina Aoste">Dolini Aoste</a> - čeprav gre v resnici za arpitanščino.<a href="#cite_note-188">[184]</a> Nemščina ima isti status v <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Tirolska" class="mw-redirect" title="Južna Tirolska">Južni Tirolski</a>, poleg nje pa tudi ladinščina v nekaterih delih <a href="/wiki/Bolzano_(pokrajina)" class="mw-redirect" title="Bolzano (pokrajina)">te pokrajine</a> in v nekaterih delih sosednjega <a href="/wiki/Trento_(pokrajina)" class="mw-redirect" title="Trento (pokrajina)">Trentina</a>.<a href="#cite_note-189">[185]</a> Slovenščina je so-uradni jezik v pokrajinah <a href="/wiki/Tr%C5%BEa%C5%A1ka_pokrajina" class="mw-redirect" title="Tržaška pokrajina">Trst</a>, <a href="/wiki/Gori%C5%A1ka_pokrajina_(Italija)" class="mw-redirect" title="Goriška pokrajina (Italija)">Gorica</a> in <a href="/wiki/Videmska_pokrajina" class="mw-redirect" title="Videmska pokrajina">Videm</a>.<a href="#cite_note-190">[186]</a> Med manjšinske jezike niso vključena takoimenovana »italijanska narečja«, ki so <a href="/w/index.php?title=Emilijan%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Emilijanščina (stran ne obstaja)">emilijanščina</a>, <a href="/wiki/Ligur%C5%A1%C4%8Dina" title="Ligurščina">ligurščina</a>, <a href="/w/index.php?title=Lombard%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lombardščina (stran ne obstaja)">lombardščina</a>, <a href="/w/index.php?title=Napoletan%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Napoletanščina (stran ne obstaja)">napoletanščina</a>, <a href="/wiki/Piemont%C5%A1%C4%8Dina" title="Piemontščina">piemontščina</a>, <a href="/wiki/Romanjol%C5%A1%C4%8Dina" title="Romanjolščina">romanjolščina</a>, <a href="/wiki/Bene%C5%A1%C4%8Dina" title="Beneščina">beneščina</a> in <a href="/wiki/Sicilija_(de%C5%BEela)#Jezik" title="Sicilija (dežela)">sicilščina</a>. Že uradno poimenovanje te skupine daje razumeti, da jih Italijanska republika pravno ne priznava kot samostojne jezike, čeprav so nekateri izmed njih, na primer sicilščina, popolnoma razvite in zgodovinsko avtohtone govorice. Niti ni zadostni razlog za vključitev teh jezikov med manjšinske jezike njihov ne-italski izvor, kot na primer v slučaju lombardščine, ki je galo-romanski jezik. Zaradi občutnega priseljevanja zadnjih let ima Italija številne prebivalce, katerih materni jezik ni italijanščina. Po <a href="/wiki/Istat" class="mw-redirect" title="Istat">italijanskem državnem inštitutu za statistiko</a> je <a href="/wiki/Romun%C5%A1%C4%8Dina" title="Romunščina">romunščina</a> najpogostejši materni jezik med tujimi prebivalci v Italiji: skoraj 800.000 ljudi govori kot prvi jezik romunščino (21,9 % vseh tujih prebivalcev, starih 6 let in več). Drugi prevladujoči materni jeziki so <a href="/wiki/Arab%C5%A1%C4%8Dina" title="Arabščina">arabščina</a> (govori jo več kot 475.000 ljudi; 13,1 % tujih prebivalcev), albanščina (380.000 oseb) in <a href="/wiki/Kitaj%C5%A1%C4%8Dina" title="Kitajščina">kitajščina</a> (255.000 ljudi). Drugi jeziki v Italiji so med drugim <a href="/wiki/Ukrajin%C5%A1%C4%8Dina" title="Ukrajinščina">ukrajinščina</a>, <a href="/wiki/Hindi" class="mw-redirect" title="Hindi">hindi</a>, <a href="/wiki/Polj%C5%A1%C4%8Dina" title="Poljščina">poljščina</a> in <a href="/wiki/Tamil%C5%A1%C4%8Dina" title="Tamilščina">tamilščina</a>.<a href="#cite_note-191">[187]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vera">Vera</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Vera" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vera">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Vera_v_Italiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vera v Italiji (stran ne obstaja)"> Vera v Italiji</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:San_Giovanni_in_Laterano_-_Rome.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/San_Giovanni_in_Laterano_-_Rome.jpg/220px-San_Giovanni_in_Laterano_-_Rome.jpg" decoding="async" width="220" height="166" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/San_Giovanni_in_Laterano_-_Rome.jpg/330px-San_Giovanni_in_Laterano_-_Rome.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/San_Giovanni_in_Laterano_-_Rome.jpg/440px-San_Giovanni_in_Laterano_-_Rome.jpg 2x" data-file-width="2649" data-file-height="2000" /></a><figcaption><a href="/w/index.php?title=Bazilika_Janeza_Laterana&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bazilika Janeza Laterana (stran ne obstaja)">Bazilika Janeza Laterana</a>, <a href="/wiki/Katedrala" class="mw-redirect" title="Katedrala">katedrala</a> <a href="/w/index.php?title=Rimske_%C5%A1kofije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rimske škofije (stran ne obstaja)">rimske škofije</a> in eden od <a href="/wiki/Pape%C5%BE" title="Papež">papeževih</a> sedežev</figcaption></figure> Italijanska ustava določa, da so vse religije enakopravne, kar uvršča Italijo med <a href="/wiki/Laik" title="Laik">laične</a> države, to je tiste, ki se niso opredelile za uradno <a href="/w/index.php?title=Dr%C5%BEavna_religija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Državna religija (stran ne obstaja)">državno religijo</a>, vendar je večina državljanov rimokatoliške vere.<a href="#cite_note-192">[188]</a> V letu 2010 je delež Italijanov, ki se istovetijo s katoliško vero, znašal 81,2 %.<a href="#cite_note-193">[189]</a>, od katerih 30,6 % aktivnih, medtem ko je bilo 18,5 % laikov (nereligioznih oseb)<a href="#cite_note-194">[190]</a>. Državna ustava se za odnose z Vatikanom in rimokatoliško cerkvijo sklicuje na <a href="/wiki/Lateranski_sporazumi" title="Lateranski sporazumi">Lateranske sporazume</a> s Kraljevino Italijo. Ti sporazumi so bili podpisani leta 1929 in so bili zadnjič izpopolnjeni leta 1984 s tako imenovanim Novim konkordatom, ki je samo prilagodil obstoječo zakonodajo republiškim razmeram. Lateranski sporazumi vključujejo medsebojno priznanje državnosti in meje, finančno vojno odškodnino Vatikanu in <a href="/wiki/Konkordat" title="Konkordat">konkordat</a>. Konkordat (sporazum) je podrobna ureditev odnosov med Italijo in rimokatoliško cerkvijo. Z drugimi verskimi ustanovami ima Italija podobne konkordate, imenovane dogovori. Manjšinske krščanske vere v Italiji so med drugim <a href="/wiki/Pravoslavje" class="mw-redirect" title="Pravoslavje">pravoslavne</a>, <a href="/w/index.php?title=Valdezijanci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Valdezijanci (stran ne obstaja)">valdezijanske</a> in <a href="/wiki/Protestantstvo" class="mw-redirect" title="Protestantstvo">protestantske</a> skupnosti. Po oceni je v letu 2011 v Italiji živelo 1,5 milijona pravoslavnih kristjanov, ali 2,5 % prebivalstva;<a href="#cite_note-195">[191]</a> 0,5 milijona <a href="/wiki/Binko%C5%A1tniki" class="mw-redirect" title="Binkoštniki">binkoštnih</a> kristjanov in <a href="/wiki/Evangeli%C4%8Dani" class="mw-redirect" title="Evangeličani">evangeličanov</a> (od tega je 0,4 milijona vernikov članov <a href="/w/index.php?title=Skup%C5%A1%C4%8Dine_Boga&action=edit&redlink=1" class="new" title="Skupščine Boga (stran ne obstaja)">božjih skupnosti</a>), 235.685 <a href="/wiki/Jehove_pri%C4%8De" class="mw-redirect" title="Jehove priče">Jehovih prič</a>,<a href="#cite_note-196">[192]</a> 30.000 valdezijancev,<a href="#cite_note-197">[193]</a> 25.000 <a href="/wiki/Adventisti" class="mw-redirect" title="Adventisti">adventistov</a>, 22.000 <a href="/wiki/Cerkev_Jezusa_Kristusa_svetnikov_poslednjih_dni" class="mw-redirect" title="Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov poslednjih dni">svetnikov poslednjih dni</a>, 15.000 baptistov (in okoli 5.000 svobodnih baptistov), 7.000 <a href="/wiki/Luteranci" class="mw-redirect" title="Luteranci">luterancev</a>, 4.000 <a href="/w/index.php?title=Metodisti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Metodisti (stran ne obstaja)">metodistov</a> (povezanih z Valdezijansko cerkvijo).<a href="#cite_note-198">[194]</a> Ena od najstarejših, v Italiji uveljavljenih manjšinskih veroizpovedi je <a href="/wiki/Judovstvo" title="Judovstvo">judovstvo</a>, Judje, ki so živeli v starodavnem Rimu že pred Kristusovim rojstvom. Stoletja dolgo so Judje, izgnani iz drugih držav, predvsem Španije, bili dobrodošli v Italiji. Vendar pa je v <a href="/wiki/Holokavst" title="Holokavst">Holokavstu</a> približno 20 % italijanskih Judov izgubilo življenje.<a href="#cite_note-isbn0553343025-199">[195]</a> Zaradi tega pomora in izseljevanja pred in po drugi svetovni vojni je v Italiji ostala le majhna skupnost okrog 28.400 Judov.<a href="#cite_note-200">[196]</a> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Torino_italian_synagogue.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e1/Torino_italian_synagogue.JPG/250px-Torino_italian_synagogue.JPG" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e1/Torino_italian_synagogue.JPG/375px-Torino_italian_synagogue.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e1/Torino_italian_synagogue.JPG/500px-Torino_italian_synagogue.JPG 2x" data-file-width="2592" data-file-height="1944" /></a><figcaption>Notranjost sinagoge v <a href="/wiki/Torino" title="Torino">Turinu</a>.</figcaption></figure> Vse večje priseljevanje zadnjih dveh desetletij je spremljalo vse večje število nekrščanskih ver. V letu 2010 je v Italiji živelo 1,6 milijona muslimanov, kar pomeni 2,6 odstotka prebivalstva.<a href="#cite_note-201">[197]</a> Poleg tega je najti več kot 200.000 privrženci veroizpovedi s poreklom iz indijske podceline, med njimi kakih 70.000 <a href="/wiki/Sikhi" class="mw-redirect" title="Sikhi">Sikhov</a> z 22 <a href="/w/index.php?title=Gurdwara&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gurdwara (stran ne obstaja)">hurdawarami</a> po vsej državi,<a href="#cite_note-202">[198]</a> 70.000 <a href="/wiki/Hindu" class="mw-redirect" title="Hindu">hindujcev</a> in 50.000 <a href="/wiki/Budizem" title="Budizem">budistov</a>.<a href="#cite_note-203">[199]</a> Leta 2005 je v Italiji po oceni živelo 4.900 <a href="/wiki/Bah%C3%A1%27%C3%AD" class="mw-redirect" title="Bahá'í">bahá'íjev</a>.<a href="#cite_note-WCE-05-204">[200]</a> Italijanska država, kot ukrep za zaščito verske svobode, odvaja delež dohodnine priznanim verskim skupnostim, v skladu z režimom »Osem promilov« (Otto per mille). Donacije so dovoljene za krščanske, judovske, budistične in hindujske skupnosti, islam pa je še vedno izključen, ker muslimanske skupnosti še niso podpisale konkordata z italijansko državo.<a href="#cite_note-205">[201]</a> Zavezanci, ki religij ne želijo financirati, prispevajo svoj delež v državni sistem blaginje.<a href="#cite_note-206">[202]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Izobraževanje">Izobraževanje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=29" title="Uredi razdelek: Izobraževanje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=29" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Izobraževanje">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Izobra%C5%BEevanje_v_Italiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Izobraževanje v Italiji (stran ne obstaja)"> Izobraževanje v Italiji</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Archiginnasio_ora_blu_Bologna.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Archiginnasio_ora_blu_Bologna.jpg/220px-Archiginnasio_ora_blu_Bologna.jpg" decoding="async" width="220" height="145" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Archiginnasio_ora_blu_Bologna.jpg/330px-Archiginnasio_ora_blu_Bologna.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Archiginnasio_ora_blu_Bologna.jpg/440px-Archiginnasio_ora_blu_Bologna.jpg 2x" data-file-width="7240" data-file-height="4784" /></a><figcaption><a href="/wiki/Univerza_v_Bologni" title="Univerza v Bologni">Univerza v Bologni</a>, ustanovljena leta 1088, je najstarejša akademska institucija na svetu.</figcaption></figure> Izobraževanje je v Italiji brezplačno in obvezno za starost 6-16 let <a href="#cite_note-207">[203]</a>. Sestoji iz petih faz: <ul><li>vrtec (Scuola dell'infanzia (pogovorno: Asilo)) – 3 leta, neobvezen;</li> <li>osnovna šola (Scuola primaria (pogovorno: Scuola elementare) – 5 let, obvezna;</li> <li>nižja srednja šola (Scuola secondaria di primo grado (pogovorno: Scuola media)) – 3 leta, obvezna;</li> <li>srednja šola (Scuola secondaria di secondo grado (pogovorno: Scuola superiore)) - 5 let, prvi dve obvezna;</li> <li>univerza (Università in Scuola superiore).<a href="#cite_note-208">[204]</a> Scuole superiori so državne institucije enakopravne univerzam, ki zagotavljajo višjo stopnjo izobraževanja in raziskav na podiplomski ali post-doktorski ravni.</li></ul> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Borromini_SantIvo.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Borromini_SantIvo.jpg/170px-Borromini_SantIvo.jpg" decoding="async" width="170" height="227" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Borromini_SantIvo.jpg/255px-Borromini_SantIvo.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Borromini_SantIvo.jpg/340px-Borromini_SantIvo.jpg 2x" data-file-width="1536" data-file-height="2048" /></a><figcaption><a href="/wiki/Rimska_univerza_La_Sapienza" title="Rimska univerza La Sapienza">Univerza Sapienza</a> v Rimu je po številu vpisanih največja univerza v Evropi.<a href="#cite_note-209">[205]</a></figcaption></figure> Italija gosti široko paleto univerz, šol in akademij. <a href="/wiki/Univerza_v_Bologni" title="Univerza v Bologni">Univerza v Bologni</a>, ustanovljena leta 1088, je verjetno najstarejša na svetu.<a href="#cite_note-210">[206]</a> Leta 2009 je bila Univerza v Bologni glede na razvrstitveno lestvico univerz po <a href="/w/index.php?title=Times&action=edit&redlink=1" class="new" title="Times (stran ne obstaja)">Timesu</a> edina italijanska izobraževalna ustanova med prvimi 200 univerzami na svetu. Milanska <a href="/wiki/Univerza_Bocconi" title="Univerza Bocconi">Univerza Bocconi</a> se (zlasti zaradi svojega programa <a href="/w/index.php?title=MBA&action=edit&redlink=1" class="new" title="MBA (stran ne obstaja)">MBA</a>) na <a href="/w/index.php?title=The_Wall_Street_Journal&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Wall Street Journal (stran ne obstaja)">lestvici WSJ</a> nahaja na 17. mestu po priljubljenosti med večjimi mednarodnimi podjetji.<a href="#cite_note-211">[207]</a> Tudi <a href="/wiki/Forbes" title="Forbes">Forbes</a> je uvrstil Bocconi na prvo mesto na svetu v kategoriji »Kaj dobite za svoj denar«.<a href="#cite_note-212">[208]</a> Maja 2008 je Bocconi na listi <a href="/w/index.php?title=Financial_Times&action=edit&redlink=1" class="new" title="Financial Times (stran ne obstaja)">Financial Times</a> prehitel več slovitih poslovnih šol in se uvrstil na 5. mesto v Evropi in na 15. mesto na svetu.<a href="#cite_note-213">[209]</a> Med vrhunske univerze spadata tudi <a href="/w/index.php?title=Politecnico_di_Milano&action=edit&redlink=1" class="new" title="Politecnico di Milano (stran ne obstaja)">Politecnico di Milano</a>, ki je leta 2011 bil na 48. mestu na svetu med tehničnimi univerzami<a href="#cite_note-qs1-214">[210]</a>, ter <a href="/wiki/Rimska_univerza_La_Sapienza" title="Rimska univerza La Sapienza">La Sapienza</a> v Rimu (leta 2005 na 33. mestu v Evropi<a href="#cite_note-215">[211]</a> in na 150. mestu na svetu<a href="#cite_note-216">[212]</a>). Leta 2013 je po Centru za svetovne uvrstitve univerz La Sapienza bila na 62. mestu na svetu in na prvem mestu v Italiji.<a href="#cite_note-217">[213]</a> <a href="/w/index.php?title=Milanska_univerza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Milanska univerza (stran ne obstaja)">Milanska univerza</a> (katere raziskovalne in izobraževalne dejavnosti so po dolgih letih razcveta začele dobivati mednarodna priznanja) je edina italijanska članica Lige evropskih raziskovalnih univerz (LERU), skupine okoli dvajsetih raziskovalno intenzivnih evropskih univerz. Dosegla je tudi druga odličja, kot je 1. mesto v Italiji in sedmo mesto v Evropi (lestvica Universiteit Leiden). Po National Science Indicators (1981-2002), to je po podatkovni bazi člankov in njihovih citatov za več kot 90 držav, ki jo vzdržuje Research Services Group, je Italija nad povprečjem (v smislu števila člankov z vsaj enim avtorjem iz Italije) v <a href="/wiki/Kozmologija" title="Kozmologija">vesoljski znanosti</a> (9,75 % od prispevkov po svetu izvira iz Italije), <a href="/wiki/Matematika" title="Matematika">matematiki</a> (5,51 %), <a href="/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo" title="Računalništvo">računalništvu</a>, <a href="/wiki/Nevrologija" title="Nevrologija">nevroloških znanostih</a> in <a href="/wiki/Fizika" title="Fizika">fiziki</a>; najnižja, vendar še vedno nekoliko nad svetovnim povprečjem, je plodnost italijanske znanosti v <a href="/wiki/Dru%C5%BEboslovje" title="Družboslovje">družboslovju</a>, <a href="/wiki/Psihologija" title="Psihologija">psihologiji</a> in <a href="/wiki/Psihiatrija" title="Psihiatrija">psihiatriji</a> ter ekonomiji in poslovnih vedah.<a href="#cite_note-sci-218">[214]</a> Na dvojezičnem območju <a href="/wiki/Furlanija_-_Julijska_krajina" title="Furlanija - Julijska krajina">Furlanije - Julijske krajine</a> je omogočeno obiskovanje vrtcev in šol, kjer izobraževalni proces poteka popolnoma ali delno v slovenščini, vendar se dosegljivi obseg šolstva spreminja glede na pokrajino. Na Tržaškem so na razpolago vrtci in šole prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom. Na Goriškem je slovenščina učni jezik v vrtcih in šolah prve stopnje (osnovnih). V Benečiji je samo <a href="/wiki/Dvojezi%C4%8Dna_%C5%A1ola_Pavla_Petri%C4%8Di%C4%8Da" title="Dvojezična šola Pavla Petričiča">dvojezična šola Pavla Petričiča</a> v Špetru, kjer se pouk vrši izmenično v enem in drugem jeziku.<a href="#cite_note-mšš-219">[215]</a> Poudariti je treba, da so omenjene šole s slovenskim učnim jezikom državne šole, torej popolnoma enakovredne italijanskim in so vezane na italijanski učni program. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zdravstvo">Zdravstvo</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=30" title="Uredi razdelek: Zdravstvo" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=30" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zdravstvo">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Zdravstvo_v_Italiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zdravstvo v Italiji (stran ne obstaja)">Zdravstvo v Italiji</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Ospedale_Santa_Chiara_Trento.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Ospedale_Santa_Chiara_Trento.JPG/220px-Ospedale_Santa_Chiara_Trento.JPG" decoding="async" width="220" height="129" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Ospedale_Santa_Chiara_Trento.JPG/330px-Ospedale_Santa_Chiara_Trento.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Ospedale_Santa_Chiara_Trento.JPG/440px-Ospedale_Santa_Chiara_Trento.JPG 2x" data-file-width="2180" data-file-height="1280" /></a><figcaption>Bolnišnica v <a href="/wiki/Trento" title="Trento">Trentu</a>; <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Tirolska" class="mw-redirect" title="Južna Tirolska">Južna Tirolska</a> je regija z najbolj učinkovitim zdravstvom.</figcaption></figure> Italijanska država ima univerzalen sistem javnega zdravstvenega varstva od leta 1978 dalje.<a href="#cite_note-dev.prenhall_a-220">[216]</a> Zdravstveno varstvo je pri tem zagotovljeno vsem državljanom in prebivalcem kot kombinacija javnega in zasebnega zavarovanja. Javni del je Servizio Sanitario Nazionale v okviru <a href="/wiki/Minister_za_zdravje_Italijanske_republike" title="Minister za zdravje Italijanske republike">Ministrstva za zdravje</a>, ki ga upravlja <a href="/wiki/Pokrajine_Italije" title="Pokrajine Italije">regionalna administracija</a>. Izdatki za zdravstveno varstvo so leta 2008 v Italiji predstavljali več kot 9,0 % državnega BDP, kar je nekoliko nad povprečjem držav <a href="/wiki/OECD" class="mw-redirect" title="OECD">OECD</a>, ki znaša 8,9 %.<a href="#cite_note-221">[217]</a> Italija se je z vidika zdravstvenega varstva leta 2000 uvrstila na drugo mesto na svetu,<a href="#cite_note-dev.prenhall_a-220">[216]</a><a href="#cite_note-photius.com-222">[218]</a> in v letu 1997 je imela v svetovnem merilu tretje najbolj učinkovito zdravstveno varstvo.<a href="#cite_note-223">[219]</a> Italija je bila leta 2013 na osmem mestu na svetu glede na <a href="/wiki/Pri%C4%8Dakovana_%C5%BEivljenjska_doba" title="Pričakovana življenjska doba">pričakovano življenjsko dobo</a>.<a href="#cite_note-224">[220]</a> Kot mnogo drugih zahodnih držav se tudi Italija sooča s povečanim deležem pretežkih in <a href="/wiki/Debelost" title="Debelost">debelih</a> ljudi, saj 34,2 % Italijanov sebe označuje kot prekomerno težke, 9,8 % pa kot debele.<a href="#cite_note-IOTF2008-225">[221]</a> V letu 2008 je delež dnevnih kadilcev je bil 22 %.<a href="#cite_note-MPOWER_2008_pp=267–288-226">[222]</a> Kajenje na javnih mestih, vključno s kavarnami, restavracijami, nočnimi klubi in pisarnami, je od leta 2005 dalje omejeno na ločene, prezračevane prostore.<a href="#cite_note-Deutsche_Welle_10_01-227">[223]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kultura">Kultura</h2>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=31" title="Uredi razdelek: Kultura" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=31" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kultura">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Kultura_v_Italiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kultura v Italiji (stran ne obstaja)">Kultura v Italiji</a>.</div></dd></dl> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r6026938/mw-parser-output/.tmulti"><div class="thumb tmulti tright"><div class="thumbinner multiimageinner" style="width:194px;max-width:194px"><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:192px;max-width:192px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Colosseum_in_Rome,_Italy_-_April_2007.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Colosseum_in_Rome%2C_Italy_-_April_2007.jpg/190px-Colosseum_in_Rome%2C_Italy_-_April_2007.jpg" decoding="async" width="190" height="112" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Colosseum_in_Rome%2C_Italy_-_April_2007.jpg/285px-Colosseum_in_Rome%2C_Italy_-_April_2007.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Colosseum_in_Rome%2C_Italy_-_April_2007.jpg/380px-Colosseum_in_Rome%2C_Italy_-_April_2007.jpg 2x" data-file-width="4827" data-file-height="2833" /></a></div><div class="thumbcaption"><a href="/wiki/Kolosej" title="Kolosej">Kolosej</a> v <a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rimu</a>, zgrajen v letih 70-80 našega štetja, velja za eno največjih del <a href="/wiki/Arhitektura" title="Arhitektura">arhitekture</a> in <a href="/wiki/Gradbeni%C5%A1tvo" title="Gradbeništvo">gradbeništva</a>.</div></div></div><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:192px;max-width:192px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Venezia-punta_della_dogana.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Venezia-punta_della_dogana.jpg/190px-Venezia-punta_della_dogana.jpg" decoding="async" width="190" height="143" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Venezia-punta_della_dogana.jpg/285px-Venezia-punta_della_dogana.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Venezia-punta_della_dogana.jpg/380px-Venezia-punta_della_dogana.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1200" /></a></div><div class="thumbcaption">Mesto <a href="/wiki/Benetke" title="Benetke">Benetke</a>, zgrajeno na 117 otokih</div></div></div><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:192px;max-width:192px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Pisa_Duomo.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/67/Pisa_Duomo.jpg/190px-Pisa_Duomo.jpg" decoding="async" width="190" height="101" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/67/Pisa_Duomo.jpg/285px-Pisa_Duomo.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/67/Pisa_Duomo.jpg/380px-Pisa_Duomo.jpg 2x" data-file-width="3140" data-file-height="1672" /></a></div><div class="thumbcaption">Nagnjeni stolp in katedrala v Pisi</div></div></div><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:192px;max-width:192px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:CasertaNorthernAspect.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/CasertaNorthernAspect.jpg/190px-CasertaNorthernAspect.jpg" decoding="async" width="190" height="143" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/CasertaNorthernAspect.jpg/285px-CasertaNorthernAspect.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/CasertaNorthernAspect.jpg/380px-CasertaNorthernAspect.jpg 2x" data-file-width="1280" data-file-height="960" /></a></div><div class="thumbcaption">Kraljeva palača v Caserti</div></div></div></div></div> Italija, dolga stoletja politično in geografsko razdeljena, je razvila in oblikovala edinstveno kulturo, z množico regionalnih običajev in lokalnih centrov moči ter <a href="/w/index.php?title=Pokroviteljstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pokroviteljstvo (stran ne obstaja)">pokroviteljstev</a>.<a href="#cite_note-228">[224]</a> V srednjem veku in v renesansi so številni veličastni dvori tekmovali drug z drugim za naklonjenost najboljših arhitektov, umetnikov in učenjakov, ki so nam vsem zapustili neverjetno bogato zapuščino <a href="/wiki/Spomenik" title="Spomenik">spomenikov</a>, <a href="/wiki/Slika" title="Slika">slik</a>, <a href="/wiki/Glasba" title="Glasba">glasbe</a> in <a href="/wiki/Literatura" class="mw-redirect" title="Literatura">literature</a>.<a href="#cite_note-229">[225]</a> V Italiji si lahko ogledamo bogate umetniške, kulturne in literarne zbirke iz različnih obdobij. Toliko krajev in <a href="/wiki/Unescova_svetovna_dedi%C5%A1%C4%8Dina" title="Unescova svetovna dediščina">znamenitosti na seznamu UNESCO</a> kot v Italiji ni v nobeni drugi državi na svetu. Država je zaradi tega imela širok kulturni vpliv v svetu, pa tudi zato, ker je med izseljenci po svetu najti številne Italijane. Poleg tega ima dežela po splošni oceni več kot sto tisoč spomenikov vseh mogočih vrst (kot so muzeji, palače, zgradbe, kipi, cerkve, umetnostne galerije, vile, fontane, zgodovinske hiše in arheološke razvaline).<a href="#cite_note-Eyewitness_Travel_2005,_pg._19-230">[226]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Arhitektura">Arhitektura</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=32" title="Uredi razdelek: Arhitektura" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=32" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Arhitektura">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Italijanska_arhitektura&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanska arhitektura (stran ne obstaja)">Italijanska arhitektura</a>.</div></dd></dl> Italija se ponaša s številnimi in raznolikimi <a href="/wiki/Arhitektura" title="Arhitektura">arhitekturnimi</a> slogi, ki jih ne moremo razvrstiti samo po obdobjih, temveč tudi - glede na delitve Italije v več regionalnih držav do leta 1861 - po pokrajinah. Tako je ustvarila zelo raznoliko in združevalno paleto arhitekturnih modelov. Italija je znana po svojih vidnih arhitekturnih dosežkih,<a href="#cite_note-231">[227]</a> kot je na primer gradnja <a href="/wiki/Lok_(arhitektura)" title="Lok (arhitektura)">lokov</a>, <a href="/wiki/Kupola" title="Kupola">kupol</a> in podobnih struktur v antičnem Rimu, od konca 14. do 16. stoletja je bila zibelka <a href="/wiki/Renesan%C4%8Dna_arhitektura" class="mw-redirect" title="Renesančna arhitektura">renesančnega gibanja v arhitekturi</a>; Italija je domovina <a href="/wiki/Andrea_Palladio" title="Andrea Palladio">paladijevske arhitekture</a>, to je sloga, ki je navdihoval nastanek in razvoj <a href="/wiki/Neoklasicizem" title="Neoklasicizem">neoklasicistične</a> arhitekture in vplival na načrte, po katerih je od konca 17. do začetka 20. stoletja plemstvo in kasneje premožno meščanstvo po vsem svetu, zlasti v Veliki Britaniji, Avstraliji in ZDA, gradilo svoje podeželske dvorce. Nekaj najboljših del zahodne arhitekture, kot je na primer <a href="/wiki/Kolosej" title="Kolosej">Kolosej</a>, <a href="/wiki/Milanska_stolnica" title="Milanska stolnica">Milanska stolnica</a> in <a href="/wiki/Firen%C5%A1ka_stolnica" title="Firenška stolnica">Firenška stolnica</a>, <a href="/wiki/Po%C5%A1evni_stolp_v_Pisi" title="Poševni stolp v Pisi">poševni stolp v Pisi</a> in stavbarstvo v <a href="/wiki/Benetke" title="Benetke">Benetkah</a>, si lahko ogledamo v Italiji. Italijanska arhitektura je zelo vplivala tudi na arhitekturo po svetu. Britanski arhitekt <a href="/wiki/Inigo_Jones" title="Inigo Jones">Inigo Jones</a> je, zgledujoč se po načrtih italijanskih stavb in mest in umetninah Andrea Palladija, prenesel ideje italijanske renesančne arhitekture 17. stoletja v Anglijo.<a href="#cite_note-232">[228]</a> <a href="/w/index.php?title=Italijanska_arhitektura&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanska arhitektura (stran ne obstaja)">Italijanska arhitektura</a>, popularna v tujini, je od 19. stoletja dalje opis tuje arhitekture v italijanskem slogu, še posebej po renesančnem vzoru. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Upodabljajoča_umetnost">Upodabljajoča umetnost</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=33" title="Uredi razdelek: Upodabljajoča umetnost" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=33" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Upodabljajoča umetnost">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Italijanska_umetnost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanska umetnost (stran ne obstaja)">Italijanska umetnost</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Leonardo_da_Vinci_(1452-1519)_-_The_Last_Supper_(1495-1498).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Leonardo_da_Vinci_%281452-1519%29_-_The_Last_Supper_%281495-1498%29.jpg/220px-Leonardo_da_Vinci_%281452-1519%29_-_The_Last_Supper_%281495-1498%29.jpg" decoding="async" width="220" height="115" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Leonardo_da_Vinci_%281452-1519%29_-_The_Last_Supper_%281495-1498%29.jpg/330px-Leonardo_da_Vinci_%281452-1519%29_-_The_Last_Supper_%281495-1498%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Leonardo_da_Vinci_%281452-1519%29_-_The_Last_Supper_%281495-1498%29.jpg/440px-Leonardo_da_Vinci_%281452-1519%29_-_The_Last_Supper_%281495-1498%29.jpg 2x" data-file-width="5076" data-file-height="2645" /></a><figcaption>Zadnja večerja: slika Leonarda da Vincija, enako slavna kot je Mona Liza, najbolj poznan, največkrat kopiran in parodiran portret vseh časov.<a href="#cite_note-233">[229]</a></figcaption></figure> Zgodovina italijanske upodabljajoče umetnosti je del zgodovine zahodnega slikarstva. <a href="/wiki/Rimska_umetnost" title="Rimska umetnost">Rimska umetnost</a> je bila pod vplivom Grčije, delno jo lahko razumemo kot potomko starogrške umetnosti. Rimsko slikarstvo pa ima pomembne edinstvene značilnosti. Edine ohranjene rimske slike so stenske poslikave, mnoge od njih v vilah v <a href="/wiki/Kampanija" title="Kampanija">Kampaniji</a> v južni Italiji. Te slike lahko razvrstimo v štiri glavne slog« ali obdobja,<a href="#cite_note-234">[230]</a> in vsebujejo že prve primere <a href="/wiki/Trompe_l%27oeil" title="Trompe l'oeil">trompe l'oeil</a>, psevdo perspektive in čistega krajinarskega slikarstva.<a href="#cite_note-235">[231]</a> Slikanje na leseno podlago postane bolj pogosto med obdobjem <a href="/wiki/Romanika" title="Romanika">romanske</a> pod občutnim vplivom bizantinske umetnosti. Proti sredini 13. stoletja postaneta <a href="/wiki/Srednjeve%C5%A1ka_umetnost" title="Srednjeveška umetnost">srednjeveška umetnost</a> in <a href="/w/index.php?title=Gotsko_slikarstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gotsko slikarstvo (stran ne obstaja)">gotsko slikarstvo</a> bolj realistična, v delih <a href="/wiki/Cimabue" title="Cimabue">Cimabua</a> in nato njegovega učenca <a href="/wiki/Giotto_di_Bondone" title="Giotto di Bondone">Giotta</a> je čutiti znake zanimanja za prostor in perspektivo. Od Giotta dalje so najboljši slikarji tudi kompozicijsko veliko svobodnejši in iznajdljivejši. <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Michelangelo%27s_Pieta_5450_cut_out_black.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6c/Michelangelo%27s_Pieta_5450_cut_out_black.jpg/190px-Michelangelo%27s_Pieta_5450_cut_out_black.jpg" decoding="async" width="190" height="190" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6c/Michelangelo%27s_Pieta_5450_cut_out_black.jpg/285px-Michelangelo%27s_Pieta_5450_cut_out_black.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6c/Michelangelo%27s_Pieta_5450_cut_out_black.jpg/380px-Michelangelo%27s_Pieta_5450_cut_out_black.jpg 2x" data-file-width="1500" data-file-height="1500" /></a><figcaption><a href="/wiki/Piet%C3%A0_(Michelangelo)" title="Pietà (Michelangelo)">Pietà</a> - <a href="/wiki/Michelangelo" class="mw-redirect" title="Michelangelo">Michelangelo</a></figcaption></figure> <a href="/wiki/Italijansko_renesan%C4%8Dno_slikarstvo" title="Italijansko renesančno slikarstvo">Italijanska renesansa</a> je po splošnem mnenju zlata doba slikarstva. Nekje od 14. stoletja dalje pa do sredine 17. stoletja je imela velik vpliv tudi izven dandanašnje Italije. Italijanski umetniki, kot so <a href="/wiki/Paolo_Uccello" title="Paolo Uccello">Paolo Uccello</a>, <a href="/wiki/Fra_Angelico" title="Fra Angelico">Fra Angelico</a>, <a href="/wiki/Masaccio" title="Masaccio">Masaccio</a>, <a href="/wiki/Piero_della_Francesca" title="Piero della Francesca">Piero della Francesca</a>, <a href="/wiki/Andrea_Mantegna" title="Andrea Mantegna">Andrea Mantegna</a>, <a href="/wiki/Filippo_Lippi" title="Filippo Lippi">Filippo Lippi</a>, <a href="/wiki/Giorgione" title="Giorgione">Giorgione</a>, <a href="/wiki/Tintoretto" title="Tintoretto">Tintoretto</a>, <a href="/wiki/Sandro_Botticelli" title="Sandro Botticelli">Sandro Botticelli</a>, <a href="/wiki/Leonardo_da_Vinci" title="Leonardo da Vinci">Leonardo da Vinci</a>, <a href="/wiki/Michelangelo_Buonarroti" title="Michelangelo Buonarroti">Michelangelo Buonarroti</a>, <a href="/wiki/Raffaello_Santi" title="Raffaello Santi">Rafael</a>, <a href="/wiki/Giovanni_Bellini" title="Giovanni Bellini">Giovanni Bellini</a> in <a href="/wiki/Tizian" title="Tizian">Tizian</a> so z uporabo <a href="/wiki/Perspektiva_(likovna_umetnost)" title="Perspektiva (likovna umetnost)">perspektive</a>, s študijem <a href="/wiki/Anatomija" title="Anatomija">anatomije</a> in skladnosti, slikarstvo dvignili na višjo raven, prav tako tudi z razvojem izjemno prefinjenih risarskih in slikarskih tehnik. Michelangelo je bil aktiven kipar od približno 1500 do 1520, njegove velike mojstrovine so med drugimi David, <a href="/wiki/Piet%C3%A0_(Michelangelo)" title="Pietà (Michelangelo)">Pietà</a> in Mojzes. Drugi vidnejši renesančni kiparji so <a href="/wiki/Lorenzo_Ghiberti" title="Lorenzo Ghiberti">Lorenzo Ghiberti</a>, <a href="/wiki/Luca_Della_Robbia" class="mw-redirect" title="Luca Della Robbia">Luca Della Robbia</a>, <a href="/wiki/Donatello" title="Donatello">Donatello</a>, <a href="/wiki/Filippo_Brunelleschi" title="Filippo Brunelleschi">Filippo Brunelleschi</a>, <a href="/wiki/Andrea_del_Verrocchio" title="Andrea del Verrocchio">Andrea del Verrocchio</a>. V 15. in 16. stoletju je <a href="/wiki/Visoka_renesansa" title="Visoka renesansa">visoka renesansa</a> rodila stilizirano umetnost, znano kot <a href="/wiki/Manierizem" title="Manierizem">manierizem</a>. Namesto uravnoteženih kompozicij in premišljene uporabe perspektive, ki je bila značilna za umetnost na pragu 16. stoletja, so manieristi iskali nestabilnost, zvijačo in dvoumnost. Umirjene obraze in geste, ki jih srečamo na slikah Piera della Francesca in Mirne Device Rafaela, nadomestijo nemirni izrazi <a href="/w/index.php?title=Pontormo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pontormo (stran ne obstaja)">Pontorma</a> in čustvena napetost <a href="/wiki/El_Greco" title="El Greco">El Greca</a>. V 17. stoletju je med največjimi slikarji italijanskega <a href="/wiki/Barok" title="Barok"> baroka</a> najti imena kot so <a href="/wiki/Caravaggio" title="Caravaggio">Caravaggio</a>, <a href="/wiki/Annibale_Carracci" title="Annibale Carracci">Annibale Carracci</a>, <a href="/wiki/Artemisia_Gentileschi" title="Artemisia Gentileschi">Artemisia Gentileschi</a>, <a href="/wiki/Mattia_Preti" title="Mattia Preti">Mattia Preti</a>, <a href="/w/index.php?title=Carlo_Saraceni&action=edit&redlink=1" class="new" title="Carlo Saraceni (stran ne obstaja)">Carlo Saraceni</a> in <a href="/w/index.php?title=Bartolomeo_Manfredi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bartolomeo Manfredi (stran ne obstaja)">Bartolomeo Manfredi</a>. Pozneje, v 18. stoletju, je italijanski <a href="/wiki/Rokoko" title="Rokoko">rokoko</a> z umetniki, kot sta <a href="/wiki/Giovanni_Battista_Tiepolo" title="Giovanni Battista Tiepolo">Giovanni Battista Tiepolo</a> in <a href="/wiki/Canaletto" title="Canaletto">Canaletto</a>, navdihoval predvsem francoski rokoko, saj je bila Francija mati tega sloga. Italijanski neoklasicistično kiparstvo se je v aktih <a href="/wiki/Antonio_Canova" title="Antonio Canova">Antonia Canove</a> osredotočal na idealizirane značilnosti gibanja. V 19. stoletju so omembe vredni romantični slikarji <a href="/w/index.php?title=Francesco_Hayez&action=edit&redlink=1" class="new" title="Francesco Hayez (stran ne obstaja)">Francesco Hayez</a>, <a href="/w/index.php?title=Giuseppe_Bezzuoli&action=edit&redlink=1" class="new" title="Giuseppe Bezzuoli (stran ne obstaja)">Giuseppe Bezzuoli</a> in <a href="/w/index.php?title=Francesco_Podesti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Francesco Podesti (stran ne obstaja)">Francesco Podesti</a>. <a href="/wiki/Impresionizem" title="Impresionizem">Impresionizem</a> so iz Francije v Italijo prinesli Macchiaioli, ki sta jih vodila <a href="/w/index.php?title=Giovanni_Fattori&action=edit&redlink=1" class="new" title="Giovanni Fattori (stran ne obstaja)">Giovanni Fattori</a> in <a href="/w/index.php?title=Giovanni_Boldini&action=edit&redlink=1" class="new" title="Giovanni Boldini (stran ne obstaja)">Giovanni Boldini</a>; <a href="/w/index.php?title=Realizem_v_umetnosti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Realizem v umetnosti (stran ne obstaja)">Realizem</a> sta zastopala <a href="/w/index.php?title=Gioacchino_Toma&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gioacchino Toma (stran ne obstaja)">Gioacchino Toma</a> in <a href="/w/index.php?title=Giuseppe_Pellizza_da_Volpedo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Giuseppe Pellizza da Volpedo (stran ne obstaja)">Giuseppe Pellizza da Volpedo</a>. V 20. stoletju je <a href="/wiki/Futurizem" title="Futurizem">futurizem</a>, predvsem z deli <a href="/w/index.php?title=Umberto_Boccioni&action=edit&redlink=1" class="new" title="Umberto Boccioni (stran ne obstaja)">Umberta Boccionija</a> in <a href="/w/index.php?title=Giacomo_Balla&action=edit&redlink=1" class="new" title="Giacomo Balla (stran ne obstaja)">Giacoma Balle</a>, Italijo vrnil na mesto, pomembno za umetniški razvoj v slikarstvu in kiparstvu. Futurizmu so sledile metafizične slike <a href="/wiki/Giorgio_de_Chirico" title="Giorgio de Chirico">Giorgia de Chirica</a>, ki so močno vplivale na <a href="/wiki/Nadrealizem" title="Nadrealizem">nadrealiste</a> in kasnejše generacije umetnikov. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Literatura_in_gledališče">Literatura in gledališče</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=34" title="Uredi razdelek: Literatura in gledališče" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=34" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Literatura in gledališče">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Italijanska_knji%C5%BEevnost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanska književnost (stran ne obstaja)"> Italijanska književnost</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Domenico_di_Michelino_-_Dante_Illuminating_Florence_with_his_Poem_(detail)_-_WGA06423.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Domenico_di_Michelino_-_Dante_Illuminating_Florence_with_his_Poem_%28detail%29_-_WGA06423.jpg/220px-Domenico_di_Michelino_-_Dante_Illuminating_Florence_with_his_Poem_%28detail%29_-_WGA06423.jpg" decoding="async" width="220" height="143" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Domenico_di_Michelino_-_Dante_Illuminating_Florence_with_his_Poem_%28detail%29_-_WGA06423.jpg/330px-Domenico_di_Michelino_-_Dante_Illuminating_Florence_with_his_Poem_%28detail%29_-_WGA06423.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Domenico_di_Michelino_-_Dante_Illuminating_Florence_with_his_Poem_%28detail%29_-_WGA06423.jpg/440px-Domenico_di_Michelino_-_Dante_Illuminating_Florence_with_his_Poem_%28detail%29_-_WGA06423.jpg 2x" data-file-width="1053" data-file-height="684" /></a><figcaption><a href="/wiki/Dante_Alighieri" title="Dante Alighieri">Dante</a>, med goro <a href="/wiki/Vice" title="Vice">Vice</a> in mestom Firence, kaže slavni začetni verz Božanske komedije Nel mezzo del cammin di nostra vita - detajl s slike <a href="/wiki/Domenico_di_Michelino" title="Domenico di Michelino">Domenica di Michelino</a> iz leta 1465.</figcaption></figure> Temelj sodobnega <a href="/wiki/Italijan%C5%A1%C4%8Dina" title="Italijanščina">italijanskega jezika</a> je zasluga <a href="/wiki/Firence" title="Firence">florentinskega</a> pesnika <a href="/wiki/Dante_Alighieri" title="Dante Alighieri">Danteja Alighierija</a>, čigar največje delo, <a href="/wiki/Bo%C5%BEanska_komedija" title="Božanska komedija">Božanska komedija</a>, šteje med najodličnejša literarna dela evropskega <a href="/wiki/Srednji_vek" title="Srednji vek">srednjega veka</a>. Cenjenih literarnih osebnosti ima Italija v izobilju, med njimi so <a href="/wiki/Giovanni_Boccaccio" title="Giovanni Boccaccio">Giovanni Boccaccio</a>, <a href="/wiki/Giacomo_Leopardi" title="Giacomo Leopardi">Giacomo Leopardi</a>, <a href="/wiki/Alessandro_Manzoni" title="Alessandro Manzoni">Alessandro Manzoni</a>, <a href="/w/index.php?title=Torquato_Tasso&action=edit&redlink=1" class="new" title="Torquato Tasso (stran ne obstaja)">Torquato Tasso</a>, <a href="/wiki/Ludovico_Ariosto" title="Ludovico Ariosto">Ludovico Ariosto</a> in <a href="/wiki/Francesco_Petrarca" title="Francesco Petrarca">Petrarca</a>, katerega najbolj znano umetniško orodje, <a href="/wiki/Sonet" title="Sonet">sonet</a>, je rojeno v Italiji.<a href="#cite_note-236">[232]</a> Med sodobnimi pisci je svetovno znan pisatelj <a href="/wiki/Umberto_Eco" title="Umberto Eco">Umberto Eco</a>, v tuje jezike pa so prevedena tudi dela slovenskega zamejskega pisatelja <a href="/wiki/Boris_Pahor" title="Boris Pahor">Borisa Pahorja</a>. Za Slovence so pomembni tudi <a href="/wiki/Slovenska_manj%C5%A1ina_v_Italiji#Znane_osebnosti" class="mw-redirect" title="Slovenska manjšina v Italiji">drugi znani zamejski Slovenci</a>. Omembe vredni <a href="/wiki/Filozofija" title="Filozofija">filozofi</a> so med drugim <a href="/wiki/Giordano_Bruno" title="Giordano Bruno">Giordano Bruno</a>, <a href="/wiki/Marsilio_Ficino" title="Marsilio Ficino">Marsilio Ficino</a>, <a href="/wiki/Niccol%C3%B2_Machiavelli" title="Niccolò Machiavelli">Niccolò Machiavelli</a> in <a href="/wiki/Giambattista_Vico" title="Giambattista Vico">Giambattista Vico</a>. Sodobne literarne osebnosti in Nobelovi nagrajenci so nacionalistični poet <a href="/w/index.php?title=Giosu%C3%A8_Carducci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Giosuè Carducci (stran ne obstaja)">Giosuè Carducci</a> leta 1906, pisatelj realist <a href="/wiki/Grazia_Deledda" title="Grazia Deledda">Grazia Deledda</a> leta 1926, sodobni gledališki avtor <a href="/w/index.php?title=Luigi_Pirandello&action=edit&redlink=1" class="new" title="Luigi Pirandello (stran ne obstaja)">Luigi Pirandello</a> leta 1936, pesnika <a href="/wiki/Salvatore_Quasimodo" title="Salvatore Quasimodo">Salvatore Quasimodo</a> (1959) in <a href="/w/index.php?title=Eugenio_Montale&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eugenio Montale (stran ne obstaja)">Eugenio Montale</a> (1975) in pa satirik ter gledališki avtor <a href="/w/index.php?title=Dario_Fo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dario Fo (stran ne obstaja)">Dario Fo</a> v letu 1997.<a href="#cite_note-237">[233]</a> Roman <a href="/wiki/Ostr%C5%BEek" title="Ostržek">Dogodivščine Ostržka</a> <a href="/wiki/Carlo_Collodi" title="Carlo Collodi">Carla Collodija</a> iz leta 1883 je po vsem svetu poznana in priljubljena otroška knjiga izpod italijanskega peresa. Italijansko <a href="/wiki/Gledali%C5%A1%C4%8De" title="Gledališče">gledališče</a> je mogoče zasledovati nazaj vse do rimske tradicije, ki je bila pod močnim grškim vplivom; kot pri mnogih drugih literarnih zvrsteh so rimski dramatiki večinoma prilagajali in prevajali iz grščine. <a href="/wiki/Seneka" class="mw-redirect" title="Seneka">Senekova</a> Fedra je na primer temeljila <a href="/wiki/Evripid" title="Evripid">Evripidovi</a> inačici in številne komedije <a href="/wiki/Plavt" title="Plavt">Plavta</a> so bile neposredni prevodi del <a href="/wiki/Menander" title="Menander">Meandra</a>. Od 16. do 18. stoletja je bila priljubljena <a href="/wiki/Commedia_dell%27arte" title="Commedia dell'arte">Commedia dell'arte</a>, to je oblika <a href="/wiki/Improvizacijsko_gledali%C5%A1%C4%8De" title="Improvizacijsko gledališče">improvizacijskega gledališča</a>, ki se predvaja še danes. Potujoče skupine igralcev so postavile oder na prostem in zabavale gledalstvo z <a href="/wiki/%C5%BDongliranje" title="Žongliranje">žongliranjem</a>, akrobacijami in običajno s šaljivimi igrami na več ali manj isto temo po imenu canovaccio, v katerih so nastopale občinstvu vedno iste in dobro znane osebe. V Trstu deluje tudi <a href="/wiki/Slovensko_stalno_gledali%C5%A1%C4%8De,_Trst" title="Slovensko stalno gledališče, Trst">Slovensko stalno gledališče</a>. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Glasba">Glasba</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=35" title="Uredi razdelek: Glasba" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=35" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glasba">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Italijanska_glasba&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanska glasba (stran ne obstaja)"> Italijanska glasba</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:GiacomoPuccini.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9b/GiacomoPuccini.jpg/170px-GiacomoPuccini.jpg" decoding="async" width="170" height="264" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9b/GiacomoPuccini.jpg/255px-GiacomoPuccini.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9b/GiacomoPuccini.jpg/340px-GiacomoPuccini.jpg 2x" data-file-width="516" data-file-height="800" /></a><figcaption><a href="/wiki/Giacomo_Puccini" title="Giacomo Puccini">Giacomo Puccini</a>, italijanski skladatelj, katerega opere, kot so <a href="/wiki/La_boh%C3%A8me" title="La bohème">La bohème</a>, <a href="/wiki/Tosca" class="mw-redirect" title="Tosca">Tosca</a>, <a href="/wiki/Madamme_Butterfly" class="mw-redirect" title="Madamme Butterfly">Madamme Butterfly</a> in <a href="/w/index.php?title=Turandot&action=edit&redlink=1" class="new" title="Turandot (stran ne obstaja)">Turandot</a>, so najpogosteje izvajana dela v repertoarjih opernih hiš po svetu.<a href="#cite_note-238">[234]</a><a href="#cite_note-239">[235]</a></figcaption></figure> Glasba, najsi bo narodna ali klasična, je vedno igrala pomembno vlogo v italijanski kulturi. Glasbila, ki jih srečamo v klasični glasbi, tako violino in klavir, so izumili v Italiji in številne prevladujoče oblike klasične glasbe, kot so <a href="/wiki/Simfonija" title="Simfonija">simfonija</a>, koncert in <a href="/wiki/Sonata" title="Sonata">sonata</a>, imajo svoje korenine v novostih italijanskega glasbenega življenja v 16. in 17. stoletju. Najbolj znani italijanski skladatelji so: renesančna skladatelja <a href="/wiki/Giovanni_Pierluigi_da_Palestrina" title="Giovanni Pierluigi da Palestrina">Palestrina</a> in <a href="/wiki/Claudio_Monteverdi" title="Claudio Monteverdi">Monteverdi</a>, baročni skladatelji <a href="/wiki/Domenico_Scarlatti" title="Domenico Scarlatti">Scarlatti</a>, <a href="/wiki/Arcangelo_Corelli" title="Arcangelo Corelli">Corelli</a> in <a href="/wiki/Antonio_Vivaldi" title="Antonio Vivaldi">Vivaldi</a>, <a href="/w/index.php?title=Seznamklasi%C4%8Dnih_skladateljev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznamklasičnih skladateljev (stran ne obstaja)">klasični skladatelji</a> <a href="/wiki/Niccol%C3%B2_Paganini" title="Niccolò Paganini">Paganini</a> in <a href="/wiki/Gioacchino_Rossini" class="mw-redirect" title="Gioacchino Rossini">Rossini</a> ter romantična skladatelja <a href="/wiki/Giuseppe_Verdi" title="Giuseppe Verdi">Verdi</a> in <a href="/wiki/Giacomo_Puccini" title="Giacomo Puccini">Puccini</a>. Sodobni italijanski skladatelji, kot sta <a href="/w/index.php?title=Luciano_Berio&action=edit&redlink=1" class="new" title="Luciano Berio (stran ne obstaja)">Berio</a> in <a href="/w/index.php?title=Luigi_Nono_(skladatelj)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Luigi Nono (skladatelj) (stran ne obstaja)">Nono</a>, so pomembno vplivali na razvoj <a href="/w/index.php?title=Eksperimentalna_glasba&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eksperimentalna glasba (stran ne obstaja)">eksperimentalne</a> in <a href="/wiki/Elektronska_glasba" title="Elektronska glasba">elektronske glasbe</a>. Tradicija klasične glasbe je še vedno močna v Italiji, o čemer priča slava njenih neštetih opernih hiš, kot sta <a href="/wiki/La_Scala" title="La Scala">La Scala</a> v Milanu in <a href="/wiki/Teatro_San_Carlo" title="Teatro San Carlo">Teatro San Carlo</a> v Neaplju, in njenih umetnikov, kot sta pianist <a href="/w/index.php?title=Maurizio_Pollini&action=edit&redlink=1" class="new" title="Maurizio Pollini (stran ne obstaja)">Maurizio Pollini</a> in tenorist <a href="/wiki/Luciano_Pavarotti" title="Luciano Pavarotti">Luciano Pavarotti</a>, vendar pa Italijani v enaki meri cenijo svojo cvetočo sceno moderne glasbe. <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Luciano_Pavarotti_15.06.02_cropped2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Luciano_Pavarotti_15.06.02_cropped2.jpg/220px-Luciano_Pavarotti_15.06.02_cropped2.jpg" decoding="async" width="220" height="184" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Luciano_Pavarotti_15.06.02_cropped2.jpg/330px-Luciano_Pavarotti_15.06.02_cropped2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/44/Luciano_Pavarotti_15.06.02_cropped2.jpg 2x" data-file-width="368" data-file-height="308" /></a><figcaption><a href="/wiki/Luciano_Pavarotti" title="Luciano Pavarotti">Luciano Pavarotti</a> je bil eden od najbolj znanih <a href="/wiki/Tenorist" class="mw-redirect" title="Tenorist">tenoristov</a> vseh časov.</figcaption></figure> Italija je tudi znana kot zibelka opere.<a href="#cite_note-books.google.co.uk-240">[236]</a> Italijanska opera naj bi se rodila na začetku 17. stoletja, v italijanskih mestih, kot sta <a href="/wiki/Mantova" title="Mantova">Mantova</a> in <a href="/wiki/Benetke" title="Benetke">Benetke</a>.<a href="#cite_note-books.google.co.uk-240">[236]</a> Kasnejša, v 19. in v začetku 20. stoletja nastala dela in skladbe avtohtonih italijanskih skladateljev, kot so <a href="/wiki/Rossini" class="mw-redirect" title="Rossini">Rossini</a>, <a href="/wiki/Vincenzo_Bellini" title="Vincenzo Bellini">Bellini</a>, <a href="/wiki/Gaetano_Donizetti" title="Gaetano Donizetti">Donizetti</a>, <a href="/wiki/Verdi" class="mw-redirect" title="Verdi">Verdi</a> in <a href="/wiki/Puccini" class="mw-redirect" title="Puccini">Puccini</a>, so med najbolj znanimi operami vseh časov, ki jih izvajajo po vsem svetu. Operna hiša <a href="/wiki/La_Scala" title="La Scala">La Scala</a> v Milanu je znana tudi kot ena najboljših na svetu. Med slavnimi italijanskimi opernimi pevci sta tudi <a href="/wiki/Enrico_Caruso" title="Enrico Caruso">Enrico Caruso</a> in <a href="/w/index.php?title=Alessandro_Bonci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Alessandro Bonci (stran ne obstaja)">Alessandro Bonci</a>. <a href="/wiki/Jazz" title="Jazz">Jazz</a>, uveden v začetku leta 1920, je prišel v Italijo v začetku dvajsetih let dvajsetega stoletja in naletel med poslušalci na močno oporo; ostal je priljubljen kljub ksenofobični kulturni politiki fašističnega režima. Med danes najbolj opazna središča jazzovske glasbe v Italiji spadajo Milan, Rim in Sicilija. Kasneje, okoli 1970, je Italija bila na čelu gibanja za napredni rock, s skupinami kot sta bila <a href="/w/index.php?title=Premiata_Forneria_Marconi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Premiata Forneria Marconi (stran ne obstaja)">Premiata Forneria Marconi</a> in <a href="/w/index.php?title=Goblin_(skupina)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Goblin (skupina) (stran ne obstaja)">Goblin</a>. Italija je tudi pomembna za razvoj <a href="/w/index.php?title=Disco&action=edit&redlink=1" class="new" title="Disco (stran ne obstaja)">disco</a> in <a href="/wiki/Elektronska_glasba" title="Elektronska glasba">elektronske</a> glasbe. Italo disco je bil v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja znan zaradi svojega futurističnega zvoka, uporabe sintetizatorjev in <a href="/wiki/Bobni" class="mw-redirect" title="Bobni">tolkal</a>, ter je bil eden od prvih razširjenih elektronskih plesnih žanrov. Producenti in pisci besedil, kot je <a href="/w/index.php?title=Giorgio_Moroder&action=edit&redlink=1" class="new" title="Giorgio Moroder (stran ne obstaja)">Giorgio Moroder</a>, ki je dobil tri <a href="/wiki/Oskar_(filmska_nagrada)" title="Oskar (filmska nagrada)">Oskarje</a> za svojo glasbo, so zelo vplivali na razvoj elektronske plesne glasbe. Danes je italijanska pop glasba prisotna vsako leto z <a href="/w/index.php?title=Glasbeni_festival_Sanremo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Glasbeni festival Sanremo (stran ne obstaja)">glasbenim festivalom v Sanremu</a>, ki je predhodnik tekmovanj <a href="/wiki/Eurovision" class="mw-redirect" title="Eurovision">Eurovision</a> in <a href="/w/index.php?title=Festival_dveh_svetov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Festival dveh svetov (stran ne obstaja)">Festival dveh svetov</a> v <a href="/wiki/Spoleto" title="Spoleto">Spoletu</a>. Pevci in pevke, kot je pop diva <a href="/w/index.php?title=Mina_(pevka)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mina (pevka) (stran ne obstaja)">Mina</a>, klasični crossover umetnik <a href="/wiki/Andrea_Bocelli" title="Andrea Bocelli">Andrea Bocelli</a>, dobitnica <a href="/wiki/Grammy" title="Grammy">Grammyja</a> <a href="/wiki/Laura_Pausini" title="Laura Pausini">Laura Pausini</a> in pevec <a href="/wiki/Eros_Ramazzotti" title="Eros Ramazzotti">Eros Ramazzotti</a> so dosegali mednarodne uspehe. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Film">Film</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=36" title="Uredi razdelek: Film" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=36" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Film">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Italijanski_film&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanski film (stran ne obstaja)">Italijanski film</a>.</div></dd></dl> Zgodba italijanskega filma se začne le nekaj mesecev po prvih predstavah premičnih slik <a href="/wiki/Auguste_in_Louis_Lumi%C3%A8re" class="mw-redirect" title="Auguste in Louis Lumière">bratov Lumiere</a>. Prvi italijanski film je bil dolg le nekaj sekund, v njem <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Leon_XIII" class="mw-redirect" title="Papež Leon XIII">papež Leon XIII</a> blagoslavlja v kamero. Italijanska filmska industrija se je rodila med letoma 1903 in 1908 z ustanovitvijo neštetih podjetij, med katerimi Cines, Ambrosio Film, Itala Film, Milano Film in veliko drugih. Izdelki teh prvih podjetij so hitro dosegli spodobno raven kakovosti in kmalu so jih začeli prodajali izven Italije. <a href="/wiki/Benito_Mussolini" title="Benito Mussolini">Benito Mussolini</a> je kaj kmalu uvidel mediatične možnosti filma in ga je na široko izkoristil za fašistično propagando. Leta 1937 je ustanovil filmske studie <a href="/w/index.php?title=Cinecitt%C3%A0&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cinecittà (stran ne obstaja)">Cinecittà</a> <a href="#cite_note-241">[237]</a>, ki so bili po koncu druge svetovne vojne osnova italijanske filmske industrije in so še danes mednarodno pomemben kompleks odrov in scenarijev. Od srede 1940-ih do začetka 1950-ih je trajal razcvet neorealizma v filmu, ki je odseval težke čase v povojni Italiji.<a href="#cite_note-242">[238]</a><a href="#cite_note-243">[239]</a> Italijanski film je bil široko priznan in priljubljen po svetu. Glavni žanri so bili italijanska komedija (satira italijanske vsakdanjosti), kriminalke in politični filmi. Pomembnejši filmski režiserji tega obdobja so bili <a href="/w/index.php?title=Vittorio_De_Sica&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vittorio De Sica (stran ne obstaja)">Vittorio De Sica</a>, <a href="/wiki/Federico_Fellini" title="Federico Fellini">Federico Fellini</a>, <a href="/wiki/Sergio_Leone" title="Sergio Leone">Sergio Leone</a>, <a href="/w/index.php?title=Pier_Paolo_Pasolini&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pier Paolo Pasolini (stran ne obstaja)">Pier Paolo Pasolini</a>, <a href="/w/index.php?title=Luchino_Visconti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Luchino Visconti (stran ne obstaja)">Luchino Visconti</a>, <a href="/wiki/Michelangelo_Antonioni" title="Michelangelo Antonioni">Michelangelo Antonioni</a> in <a href="/w/index.php?title=Dario_Argento&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dario Argento (stran ne obstaja)">Dario Argento</a>. Med filmi iz tega časa najdemo dragulje, kot so La strada, Il buono, il brutto, il cattivo (1966) in Tatovi koles. Ko si je država v 1950-ih opomogla, je neorealizem začel dobivati rožnat pridih in pojavili so se še drugi filmski žanri, kot sta bila peplum in za njim špageti western, popularna v 1960-ih in 1970-ih, v 1980-ih pa je prišlo do upadanja v umetniški kakovosti. V zadnjih letih 20. stoletja je bila italijanska scena le občasno deležna mednarodne pozornosti, kljub velikim filmom, kot so La vita è bella (režija <a href="/w/index.php?title=Roberto_Benigni&action=edit&redlink=1" class="new" title="Roberto Benigni (stran ne obstaja)">Roberto Benigni</a>), Il postino (glavna vloga <a href="/w/index.php?title=Massimo_Troisi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Massimo Troisi (stran ne obstaja)">Massimo Troisi</a>) in La grande bellezza (režija <a href="/w/index.php?title=Paolo_Sorrentino&action=edit&redlink=1" class="new" title="Paolo Sorrentino (stran ne obstaja)">Paolo Sorrentino</a>). <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Šport">Šport</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=37" title="Uredi razdelek: Šport" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=37" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Šport">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=%C5%A0port_v_Italiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Šport v Italiji (stran ne obstaja)">Šport v Italiji</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Italia82.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Italia82.JPG/220px-Italia82.JPG" decoding="async" width="220" height="139" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Italia82.JPG/330px-Italia82.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Italia82.JPG/440px-Italia82.JPG 2x" data-file-width="832" data-file-height="524" /></a><figcaption>Azzurri v 1982 FIFA World Cup (eden od štirih, ki jih je dobila Italija).</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:MilanoShowGirodItalia2009.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/MilanoShowGirodItalia2009.jpg/250px-MilanoShowGirodItalia2009.jpg" decoding="async" width="250" height="166" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/MilanoShowGirodItalia2009.jpg/375px-MilanoShowGirodItalia2009.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/MilanoShowGirodItalia2009.jpg/500px-MilanoShowGirodItalia2009.jpg 2x" data-file-width="2975" data-file-height="1980" /></a><figcaption>Giro d'Italia gre skozi Milano (2009)</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Motogp_rossi_300.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Motogp_rossi_300.jpg/250px-Motogp_rossi_300.jpg" decoding="async" width="250" height="167" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Motogp_rossi_300.jpg/375px-Motogp_rossi_300.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6b/Motogp_rossi_300.jpg/500px-Motogp_rossi_300.jpg 2x" data-file-width="512" data-file-height="342" /></a><figcaption>Valentino Rossi, devetkratni motociklistični svetovni prvak v razredu <a href="/wiki/Moto_GP" class="mw-redirect" title="Moto GP">Moto GP</a></figcaption></figure> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Massa_Italian_GP_2008.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Massa_Italian_GP_2008.jpg/250px-Massa_Italian_GP_2008.jpg" decoding="async" width="250" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Massa_Italian_GP_2008.jpg/375px-Massa_Italian_GP_2008.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Massa_Italian_GP_2008.jpg/500px-Massa_Italian_GP_2008.jpg 2x" data-file-width="993" data-file-height="517" /></a><figcaption>Felipe Massa v dirkalniku <a href="/wiki/Ferrari" title="Ferrari">Ferrarija</a> (<a href="/wiki/Velika_nagrada_Italije" title="Velika nagrada Italije">Velika nagrada Italije</a> 2008)</figcaption></figure> Daleč najbolj priljubljen šport v Italiji je <a href="/wiki/Nogomet" title="Nogomet">nogomet</a>.<a href="#cite_note-244">[240]</a> Italijanska Squadra Azzurra je zmagala na štirih svetovnih prvenstvih (1934, 1938, 1982 in 2006), trenutno je na tretjem mestu za Nemčijo in Brazilijo.<a href="#cite_note-245">[241]</a> Italijanska moštva so osvojila 27 večjih evropskih pokalov, tako da so Italijani najuspešnejši narod v evropskem nogometu, in italijanska krovna liga, Serie A, je po koeficientu UEFA na četrtem mestu v Evropi. Drugi priljubljeni ekipni športi v Italiji so <a href="/wiki/Odbojka" title="Odbojka">odbojka</a>, <a href="/wiki/Ko%C5%A1arka" title="Košarka">košarka</a> in <a href="/wiki/Ragbi" title="Ragbi">ragbi</a>. Italijanski odbojkarski ekipi, moška in ženska, sta pogosto med prvimi štirimi na svetu, in italijanska odbojkarska liga se šteje med najboljše na svetu. Italijanska košarkarska reprezentanca je bila zlata na <a href="/w/index.php?title=Eurobasket_1983&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eurobasket 1983 (stran ne obstaja)">Eurobasket 1983</a> in <a href="/w/index.php?title=EuroBasket_1999&action=edit&redlink=1" class="new" title="EuroBasket 1999 (stran ne obstaja)">EuroBasket 1999</a>, kot tudi srebrna na <a href="/wiki/Poletne_olimpijske_igre_2004" title="Poletne olimpijske igre 2004">olimpijskih igrah 2004</a>. Italijanska liga (Lega Basket Serie A) na splošno velja za enega izmed najbolj tekmovalnih v Evropi. Ragbi je zelo priljubljen, še posebej na severu države. Italijanska reprezentanca tekmuje v <a href="/wiki/Pokal_%C5%A1estih_narodov" title="Pokal šestih narodov">pokalu šestih narodov</a> in je reden udeleženec <a href="/w/index.php?title=Svetovni_ragbijski_pokal&action=edit&redlink=1" class="new" title="Svetovni ragbijski pokal (stran ne obstaja)">svetovnega ragbijskega pokala</a>. Italija po <a href="/w/index.php?title=Mednarodni_ragbijski_komite&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mednarodni ragbijski komite (stran ne obstaja)">mednarodnem ragbijskem komiteju</a> spada v prvo ligo. Italija ima dolgo in uspešno tradicijo tudi v individualnih športih. <a href="/wiki/Kolesarstvo" title="Kolesarstvo">Kolesarstvo</a> je šport, ki je domač v Italiji.<a href="#cite_note-246">[242]</a> Italijani se lahko ponašajo z več zmagami na <a href="/w/index.php?title=UCI_svetovno_prvenstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="UCI svetovno prvenstvo (stran ne obstaja)">UCI svetovnem prvenstvu</a> kot katera koli druga država razen <a href="/wiki/Belgija" title="Belgija">Belgije</a>. <a href="/wiki/Giro_d%27Italia" class="mw-redirect" title="Giro d'Italia">Giro d'Italia</a> je svetovno znana kolesarska dirka na dolge proge v mesecu maju in spada, skupaj s <a href="/wiki/Tour_de_France" class="mw-redirect" title="Tour de France">Tour de France</a> in <a href="/wiki/Vuelta_Espa%C3%B1a" class="mw-redirect" title="Vuelta España">Vuelta España</a>, med tri velike dirke kolesarjev. <a href="/wiki/Alpsko_smu%C4%8Danje" title="Alpsko smučanje">Alpsko smučanje</a> je tudi zelo razširjen šport v Italiji in država, znana po svojih smučiščih, je priljubljen cilj tujih, tudi slovenskih smučarjev.<a href="#cite_note-247">[243]</a> Italijanski smučarji dosegajo dobre rezultate na <a href="/wiki/Zimske_olimpijske_igre" class="mw-redirect" title="Zimske olimpijske igre">zimskih olimpijadah</a>, na <a href="/w/index.php?title=FIS_Alpine_Ski_World_Cup&action=edit&redlink=1" class="new" title="FIS Alpine Ski World Cup (stran ne obstaja)">Svetovnem pokalu</a> in na <a href="/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_alpskem_smu%C4%8Danju" title="Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju">svetovnih prvenstvih</a>. <a href="/wiki/Tenis" title="Tenis">Tenis</a> ima veliko pristašev v Italiji in je na četrtem mestu v državi po priljubljenosti.<a href="#cite_note-248">[244]</a> Rimski Masters, prvič odigran leta 1930, je eden izmed najbolj prestižnih teniških turnirjev na svetu. Italijanski profesionalni teniški igralci so <a href="/wiki/Davisov_pokal" title="Davisov pokal">Davisov pokal</a> osvojili leta 1976, <a href="/wiki/Pokal_federacij" title="Pokal federacij">Pokal federacij</a> pa leta 2006 in 2009. Moto športi so prav tako zelo priljubljeni v Italiji. Italija ima daleč največ zmag na svetovnih prvenstvih v motociklizmu. Italijanska Scuderia Ferrari je najstarejša preživela ekipa v tekmovanjih <a href="/w/index.php?title=Grand_Prix_moto%C5%A1port&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grand Prix motošport (stran ne obstaja)">Grand Prix</a>, saj sodeluje ves čas od leta 1948 dalje in je po uradni statistiki najuspešnejša <a href="/wiki/Formula_ena" class="mw-redirect" title="Formula ena">Formula ena</a> ekipa z rekordnim številom trofej - 15 zmag njihovih voznikov in 16 zmag njihovih vozil. Italija je zelo uspešna na <a href="/wiki/OI" class="mw-redirect" title="OI">OI</a>, kjer sodeluje vse od <a href="/wiki/Poletne_olimpijske_igre_1896" title="Poletne olimpijske igre 1896">prve olimpijade</a> in je doslej na 48 olimpijadah manjkala samo enkrat. Italijanski športniki so do leta 2015 osvojili 522 medalj na poletnih in 106 na zimskih olimpijskih igrah, za skupni izkupiček 628 medalj, od tega 235 zlatih: peti najuspešnejši narod v zgodovini olimpijskih iger in šesti po skupnem številu medalj. Država je dvakrat gostila zimske olimpijske igre (leta <a href="/wiki/Zimske_olimpijske_igre_1956" title="Zimske olimpijske igre 1956">1956</a> in <a href="/wiki/Zimske_olimpijske_igre_2006" title="Zimske olimpijske igre 2006">2006</a>) in enkrat Poletne olimpijske igre (leta <a href="/wiki/Poletne_olimpijske_igre_1960" title="Poletne olimpijske igre 1960">1960</a>); je med kandidati za <a href="/wiki/Poletne_olimpijske_igre_2024" title="Poletne olimpijske igre 2024">Poletne olimpijske igre 2024</a>. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Moda_in_oblikovanje">Moda in oblikovanje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=38" title="Uredi razdelek: Moda in oblikovanje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=38" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Moda in oblikovanje">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavna članka: <a href="/w/index.php?title=Italijanska_moda&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanska moda (stran ne obstaja)">Italijanska moda</a> in <a href="/w/index.php?title=Italijansko_oblikovanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijansko oblikovanje (stran ne obstaja)">Italijansko oblikovanje</a>.</div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Gucci_No3.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/90/Gucci_No3.jpg/220px-Gucci_No3.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/90/Gucci_No3.jpg/330px-Gucci_No3.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/90/Gucci_No3.jpg 2x" data-file-width="350" data-file-height="263" /></a><figcaption>Gucci deodorant</figcaption></figure> Italijanska moda ima dolgoletno tradicijo in velja za eno najpomembnejših v svetu. Milano, Firence in Rim so glavna mesta italijanske mode. Po Top Global Fashion Capital Rankings 2013 (Global Language Monitor) je Rim na šestem mestu na svetu, Milano pa na dvanajstem.<a href="#cite_note-249">[245]</a> Večja imena italijanske mode, kot so <a href="/w/index.php?title=Gucci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gucci (stran ne obstaja)">Gucci</a>, <a href="/w/index.php?title=Armani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Armani (stran ne obstaja)">Armani</a>, <a href="/w/index.php?title=Prada&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prada (stran ne obstaja)">Prada</a>, <a href="/w/index.php?title=Versace&action=edit&redlink=1" class="new" title="Versace (stran ne obstaja)">Versace</a>, <a href="/w/index.php?title=Valentino_SpA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Valentino SpA (stran ne obstaja)">Valentino</a>, <a href="/w/index.php?title=Dolce_%26_Gabbana&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dolce & Gabbana (stran ne obstaja)">Dolce & Gabbana</a>, <a href="/w/index.php?title=Missoni&action=edit&redlink=1" class="new" title="Missoni (stran ne obstaja)">Missoni</a>, <a href="/w/index.php?title=Fendi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fendi (stran ne obstaja)">Fendi</a>, <a href="/w/index.php?title=Moschino&action=edit&redlink=1" class="new" title="Moschino (stran ne obstaja)">Moschino</a>, <a href="/w/index.php?title=Max_Mara&action=edit&redlink=1" class="new" title="Max Mara (stran ne obstaja)">Max Mara</a>, <a href="/w/index.php?title=Trussardi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Trussardi (stran ne obstaja)">Trussardi</a> in <a href="/w/index.php?title=Ferragamo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ferragamo (stran ne obstaja)">Ferragamo</a>, če omenimo le nekatere, se štejejo med najboljše modne hiše na svetu. Tudi modna revija <a href="/w/index.php?title=Vogue_Italia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vogue Italia (stran ne obstaja)">Vogue Italia</a> je po splošnem mnenju najbolj pomembnejša in najbolj prestižna modna revija na svetu.<a href="#cite_note-250">[246]</a> Italija je tudi vidna na področju oblikovanja, predvsem notranje opreme, arhitekture, <a href="/wiki/Industrijsko_oblikovanje" title="Industrijsko oblikovanje">industrijskega oblikovanja</a> in <a href="/w/index.php?title=Urbanisti%C4%8Dno_na%C4%8Drtovanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Urbanistično načrtovanje (stran ne obstaja)">urbanističnega načrtovanja</a>. Država je domačija vrste znanih oblikovalcev pohištva, kot sta <a href="/w/index.php?title=Gio_Ponti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gio Ponti (stran ne obstaja)">Gio Ponti</a> in <a href="/w/index.php?title=Ettore_Sottsass&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ettore Sottsass (stran ne obstaja)">Ettore Sottsass</a>, in italijanski izrazi, kot sta »Bel Disegno« in »Linea Italiana«, imajo zagotovljeno mesto v besednjaku notranje arhitekture.<a href="#cite_note-251">[247]</a> Primeri klasičnih izdelkov italijanske bele tehnike in pohištva so med drugim <a href="/w/index.php?title=Zanussi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zanussi (stran ne obstaja)">Zanussijevi</a> <a href="/wiki/Pralni_stroj" title="Pralni stroj">pralni stroji</a> in <a href="/wiki/Hladilnik_(naprava)" title="Hladilnik (naprava)">hladilniki</a>,<a href="#cite_note-Insight_Guides_2004_p.220-252">[248]</a> divani »New Tone« (Atrium),<a href="#cite_note-Insight_Guides_2004_p.220-252">[248]</a> in post-moderna knjižna omara (Ettore Sottsass), ki ji je vzor <a href="/wiki/Bob_Dylan" title="Bob Dylan">Bob Dylan</a> in njegov Stuck Inside of Mobile with the Memphis Blues Again.<a href="#cite_note-Insight_Guides_2004_p.220-252">[248]</a> Dandanes sta <a href="/wiki/Milano" title="Milano">Milano</a> in <a href="/wiki/Torino" title="Torino">Torino</a> vodilna v državi na področju arhitekture in industrijskega oblikovanja. Milano je tudi gostitelj sejma Fiera Milano, največjega sejma za oblikovanje v Evropi.<a href="#cite_note-wiley.com-253">[249]</a> Milano gosti tudi pomembna srečanja in prireditve v zvezi z oblikovanjem in arhitekturo, kot so »Fuori Salone« in Salone del Mobile, v Milanu živijo pomembni oblikovalci, kot so Bruno Munari, Lucio Fontana, Enrico Castellani in Piero Manzoni.<a href="#cite_note-254">[250]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Hrana">Hrana</h3>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=39" title="Uredi razdelek: Hrana" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=39" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Hrana">uredi kodo</a>]</div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Italian_food.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/df/Italian_food.JPG/300px-Italian_food.JPG" decoding="async" width="300" height="300" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/df/Italian_food.JPG/450px-Italian_food.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/df/Italian_food.JPG 2x" data-file-width="600" data-file-height="600" /></a><figcaption>Nekaj od najbolj znanih italijanskih jedi: <a href="/wiki/Pica" title="Pica">pica</a>, <a href="/wiki/Testenine" title="Testenine">testenine</a> (it. pasta), <a href="/wiki/Sladoled" title="Sladoled">sladoled</a> (it. gelato) in kava espresso.</figcaption></figure> Sodobna italijanska kuhinja se je razvila čez stoletja družbenih in političnih sprememb, njene korenina pa segajo v 4. stoletje. Italijanska kuhinja je močno zaznamovala etruščanska, grška, rimljanska, bizantinska in židovska kuhinja.<a href="#cite_note-255">[251]</a> Do znatnih sprememb je prišlo po odkritju <a href="/wiki/Novi_svet" title="Novi svet">Novega sveta</a>, ko so se začeli uveljavljati <a href="/wiki/Krompir" title="Krompir">krompir</a>, <a href="/wiki/Paradi%C5%BEnik" title="Paradižnik">paradižnik</a>, <a href="/wiki/Paprika" title="Paprika">paprika</a> in <a href="/wiki/Koruza" title="Koruza">koruza</a>, ki so sicer sedaj osrednji gradniki italijanske kuhinje, vendar je do širše uporabe prišlo šele v 18. stoletju.<a href="#cite_note-256">[252]</a><a href="#cite_note-257">[253]</a> Italijanska kuhinja je poznana po pokrajinski raznolikosti,<a href="#cite_note-258">[254]</a><a href="#cite_note-259">[255]</a><a href="#cite_note-260">[256]</a> širokemu razponu okusov ter velja ena svetovno najbolj priljubljenih kuhinj<a href="#cite_note-261">[257]</a> z močnim mednarodnim vplivom.<a href="#cite_note-262">[258]</a> Osnovo italijanske kuhinje tvori sredozemska prehrana, bogata s testeninami, ribami in zelenjavo in jo zaznamuje izjemna preprostost in raznolikost, pri kateri veliko jedi sestavlja le štiri do osem sestavin.<a href="#cite_note-263">[259]</a> Italijanski kuharji se običajno bolj kot skrbni pripravi posvečajo kvaliteti sestavin.<a href="#cite_note-264">[260]</a> Jedi in recepture so pogosteje kot na kuharski domišljiji kuharjev zasnovani na lokalni in družinski tradiciji, zaradi česar so zelo primerni za domačo kuho. To je verjetno eden glavnih razlogov za naraščajočo svetovno priljubljenost italijanske hrane.<a href="#cite_note-265">[261]</a><a href="#cite_note-266">[262]</a> Sestavine in jedi se med posameznimi regijami sicer močno razlikujejo. Italija ima v EU največje število zaščitenih tradicionalnih specialitet.<a href="#cite_note-267">[263]</a> Siri, mesnine in vina sodijo med glavne sestavine italijanske kuhinje, od katerih mnogi nosijo oznako zaščitenem geografskem poreklu in skupaj s kratko <a href="/wiki/Kava" title="Kava">kavo</a> (espresso) tvorijo pomemben del italijanske prehranske kulture.<a href="#cite_note-268">[264]</a> Sladice se naslanjajo na dolgoletno tradicijo združevanja lokalnih okusov, kot so <a href="/wiki/Citrus" title="Citrus">citrusi</a>, <a href="/wiki/Pistacija" title="Pistacija">pistacija</a> in <a href="/wiki/Mandelj" class="mw-redirect" title="Mandelj">mandlji</a>, z mehkimi siri, kot sta maskarpone (mascarpone) in skuta (ricotta), in z eksotičnimi okusi <a href="/wiki/Kakav" title="Kakav">kakava</a>, <a href="/wiki/Vanilija" class="mw-redirect" title="Vanilija">vanilije</a> in <a href="/wiki/Cimet" title="Cimet">cimeta</a>, pa tudi s <a href="/wiki/Sladoled" title="Sladoled">sladoledom</a>.<a href="#cite_note-269">[265]</a> <a href="/w/index.php?title=Tiramisu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tiramisu (stran ne obstaja)">Tiramisu</a> <a href="#cite_note-270">[266]</a> in <a href="/w/index.php?title=Kasata&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kasata (stran ne obstaja)">kasata</a> sta le dve izmed brezštevilnih italijanskih sladic, od peciv pa morda profiteroli in panettone, ki so se uveljavili tudi pri nas. V Italiji se je leta 1989 kot odgovor na širjenje fast food prehranjevanja rodilo tudi t. i. gibanje slow food, ki se zavzema za ohranjanje kulturnih, družbenih in družinskih vrednot, prehranjevalnih navad, jedi in kulture mize nasploh.<a href="#cite_note-osnove_kuharstva-271">[267]</a> <a href="/wiki/Slovenija#Kulinarika" title="Slovenija">Slovenska kuhinja</a> se je razvijala pod vplivom sosednjih dežel, med drugimi tudi italijanske kuhinje.<a href="#cite_note-osnove_kuharstva-271">[267]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Opombe_in_sklici">Opombe in sklici</h2>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=40" title="Uredi razdelek: Opombe in sklici" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=40" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Opombe in sklici">uredi kodo</a>]</div> Opombe: <div class="reflist" style="list-style-type: lower-alpha;"> <div class="mw-references-wrap"><ol class="references"> <li id="cite_note-14"><a href="#cite_ref-14">↑</a> Italija igra pomembno vlogo v vojaških, kulturnih in diplomatskih zadevah na evropski in svetovni ravni. Politični, družbeni in gospodarski vpliv države v Evropi ustreza njeni vlogi pomembne regionalne sile.<a href="#cite_note-13">[13]</a> </li> <li id="cite_note-18"><a href="#cite_ref-18">↑</a> <a href="/wiki/Operacija_Alba" title="Operacija Alba">Operacijo Alba</a> se lahko obravnava kot eno od najpomembnejši dejanj, v kateri je Italija delovala kot regionalna sila in prevzela vodstvo v tehnično in politično koherentni strategiji.<a href="#cite_note-17">[16]</a> </li> <li id="cite_note-66"><a href="#cite_ref-66">↑</a> Uradni francoski zemljevidi sicer kažejo potek meje južno od glavnega vrha Mont Blanca; po tej logiki je najvišji italijanski vrh Mont Blanc de Courmayeur (4748 m), toda te trditve niso v skladu z dogovorom iz leta 1861 in analizo vodnih tokov. </li> <li id="cite_note-181"><a href="#cite_ref-181">↑</a> Romunsko poročilo Mitrica iz oktobra 2005 navaja, da živi v Italiji 1.061.400 <a href="/wiki/Romuni" title="Romuni">Romunov</a>, kar znaša 37 % od 2.8 milijonov priseljencev v to deželo <a href="#cite_note-180">[177]</a> vendar pa ni jasno, od kod ocena in kako resno jo jemati. </li> </ol></div></div> Sklici: <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 25em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-stetje2011-1"><a href="#cite_ref-stetje2011_1-0">↑</a> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.istat.it/it/archivio/77877">»La popolazione legale del 15° Censimento della popolazione«</a> (v italijanščini). Istat. Pridobljeno 15. marca 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=La+popolazione+legale+del+15%C2%B0+Censimento+della+popolazione&rft.pub=Istat&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.istat.it%2Fit%2Farchivio%2F77877&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-IMFWEO.IT-2"><a href="#cite_ref-IMFWEO.IT_2-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=136,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1">»World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Italy)«</a>. IMF.org. <a href="/wiki/Mednarodni_denarni_sklad" title="Mednarodni denarni sklad">Mednarodni denarni sklad</a>. 10. oktober 2023. Pridobljeno 10. oktobra 2023.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=IMF.org&rft.atitle=World+Economic+Outlook+Database%2C+October+2023+Edition.+%28Italy%29&rft.date=2023-10-10&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.imf.org%2Fen%2FPublications%2FWEO%2Fweo-database%2F2023%2FOctober%2Fweo-report%3Fc%3D136%2C%26s%3DNGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC%2C%26sy%3D2020%26ey%3D2028%26ssm%3D0%26scsm%3D1%26scc%3D0%26ssd%3D1%26ssc%3D0%26sic%3D0%26sort%3Dcountry%26ds%3D.%26br%3D1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-eurogini-3"><a href="#cite_ref-eurogini_3-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en">»Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey«</a>. ec.europa.eu. <a href="/w/index.php?title=Eurostat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eurostat (stran ne obstaja)">Eurostat</a>. Pridobljeno 21. junija 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=ec.europa.eu&rft.atitle=Gini+coefficient+of+equivalised+disposable+income+%E2%80%93+EU-SILC+survey&rft_id=https%3A%2F%2Fec.europa.eu%2Feurostat%2Fdatabrowser%2Fview%2Ftessi190%2Fdefault%2Ftable%3Flang%3Den&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-HDI-4"><a href="#cite_ref-HDI_4-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf">»Human Development Report 2021/2022«</a> (PDF) (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=United_Nations_Development_Programme&action=edit&redlink=1" class="new" title="United Nations Development Programme (stran ne obstaja)">United Nations Development Programme</a>. 8. september 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Human+Development+Report+2021%2F2022&rft.pub=United+Nations+Development+Programme&rft.date=2022-09-08&rft_id=https%3A%2F%2Fhdr.undp.org%2Fsystem%2Ffiles%2Fdocuments%2Fglobal-report-document%2Fhdr2021-22pdf_1.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-5"><a href="#cite_ref-5">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://ue.eu.int/policies/agreements/search-the-agreements-database?command=searchResult&partyId=HR&doclang=en&lang=en">Search the agreements database</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140329075757/http://ue.eu.int/policies/agreements/search-the-agreements-database?command=searchResult&partyId=HR&doclang=en&lang=en">Arhivirano</a> 2014-03-29 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. Council of the European Union (pridobljeno 13.10.2013). </li> <li id="cite_note-6"><a href="#cite_ref-6">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html">Italy: The World Factbook</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170709111211/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html">Arhivirano</a> 2017-07-09 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. Central Intelligence Agency (pridobljeno 13.10.2013). </li> <li id="cite_note-7"><a href="#cite_ref-7">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.pcgn.org.uk/country_names.htm">»Country names«</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Country+names&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.pcgn.org.uk%2Fcountry_names.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-8"><a href="#cite_ref-8">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-17433143">»BBC News - Italy profile - Facts«</a>. BBC News.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=BBC+News&rft.atitle=BBC+News+-+Italy+profile+-+Facts&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fnews%2Fworld-europe-17433143&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-9"><a href="#cite_ref-9">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141210190943/http://www.romagnaoggi.it/cronaca/maltempo-e-emergenza-su-tutto-lo-stivale-si-cercano-due-dispersi.html">»Maltempo, è emergenza su tutto lo Stivale. Si cercano due dispersi«</a>. RomagnaOggi. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.romagnaoggi.it/cronaca/maltempo-e-emergenza-su-tutto-lo-stivale-si-cercano-due-dispersi.html">prvotnega spletišča</a> dne 10. decembra 2014. Pridobljeno 6. maja 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=RomagnaOggi&rft.atitle=Maltempo%2C+%C3%A8+emergenza+su+tutto+lo+Stivale.+Si+cercano+due+dispersi&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.romagnaoggi.it%2Fcronaca%2Fmaltempo-e-emergenza-su-tutto-lo-stivale-si-cercano-due-dispersi.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-10"><a href="#cite_ref-10">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.tgcom24.mediaset.it/magazine/2014/notizia/l-italia-vista-dallo-spazio-lo-stivale-illuminato-di-notte-e-uno-spettacolo_2061127.shtml">»L'Italia vista dallo spazio: lo stivale illuminato di notte è uno spettacolo«</a>. Tgcom24. 4. avgust 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Tgcom24&rft.atitle=L%27Italia+vista+dallo+spazio%3A+lo+stivale+illuminato+di+notte+%C3%A8+uno+spettacolo&rft.date=2014-08-04&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.tgcom24.mediaset.it%2Fmagazine%2F2014%2Fnotizia%2Fl-italia-vista-dallo-spazio-lo-stivale-illuminato-di-notte-e-uno-spettacolo_2061127.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-UNDP2014-11"><a href="#cite_ref-UNDP2014_11-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://hdr.undp.org/en/content/human-development-report-2014">»Human Development Report 2014 – "Sustaining Human Progress: Reducing Vulnerabilities and Building Resilience"«</a>. HDRO (Human Development Report Office) United Nations Development Programme. Pridobljeno 2. julija 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Human+Development+Report+2014+%E2%80%93+%22Sustaining+Human+Progress%3A+Reducing+Vulnerabilities+and+Building+Resilience%22&rft.pub=HDRO+%28Human+Development+Report+Office%29+United+Nations+Development+Programme&rft_id=http%3A%2F%2Fhdr.undp.org%2Fen%2Fcontent%2Fhuman-development-report-2014&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-12"><a href="#cite_ref-12">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=23&pr.y=9&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&s=NGDPD&grp=0&a=">»World Economic Outlook Database, April 2015«</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=World+Economic+Outlook+Database%2C+April+2015&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.imf.org%2Fexternal%2Fpubs%2Fft%2Fweo%2F2015%2F01%2Fweodata%2Fweorept.aspx%3Fpr.x%3D23%26pr.y%3D9%26sy%3D2014%26ey%3D2014%26scsm%3D1%26ssd%3D1%26sort%3Dcountry%26ds%3D.%26br%3D1%26c%3D512%252C668%252C914%252C672%252C612%252C946%252C614%252C137%252C311%252C962%252C213%252C674%252C911%252C676%252C193%252C548%252C122%252C556%252C912%252C678%252C313%252C181%252C419%252C867%252C513%252C682%252C316%252C684%252C913%252C273%252C124%252C868%252C339%252C921%252C638%252C948%252C514%252C943%252C218%252C686%252C963%252C688%252C616%252C518%252C223%252C728%252C516%252C558%252C918%252C138%252C748%252C196%252C618%252C278%252C624%252C692%252C522%252C694%252C622%252C142%252C156%252C449%252C626%252C564%252C628%252C565%252C228%252C283%252C924%252C853%252C233%252C288%252C632%252C293%252C636%252C566%252C634%252C964%252C238%252C182%252C662%252C453%252C960%252C968%252C423%252C922%252C935%252C714%252C128%252C862%252C611%252C135%252C321%252C716%252C243%252C456%252C248%252C722%252C469%252C942%252C253%252C718%252C642%252C724%252C643%252C576%252C939%252C936%252C644%252C961%252C819%252C813%252C172%252C199%252C132%252C733%252C646%252C184%252C648%252C524%252C915%252C361%252C134%252C362%252C652%252C364%252C174%252C732%252C328%252C366%252C258%252C734%252C656%252C144%252C654%252C146%252C336%252C463%252C263%252C528%252C268%252C923%252C532%252C738%252C944%252C578%252C176%252C537%252C534%252C742%252C536%252C866%252C429%252C369%252C433%252C744%252C178%252C186%252C436%252C925%252C136%252C869%252C343%252C746%252C158%252C926%252C439%252C466%252C916%252C112%252C664%252C111%252C826%252C298%252C542%252C927%252C967%252C846%252C443%252C299%252C917%252C582%252C544%252C474%252C941%252C754%252C446%252C698%252C666%26s%3DNGDPD%26grp%3D0%26a%3D&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-13"><a href="#cite_ref-13">↑</a> Italija: Priročnik o pravosodnem sistemu in o politiki države, vol. 1. Washington, D.C.: International Business Publications, 2009, str. 9. </li> <li id="cite_note-15"><a href="#cite_ref-15">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFVerbeekGiacomello2011" class="citation book cs1">Verbeek, Bertjan; Giacomello, Giampiero (2011). Italy's foreign policy in the twenty-first century : the new assertiveness of an aspiring middle power. Lanham (MD): Lexington Books. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780739148686" title="Posebno:ViriKnjig/9780739148686"><bdi>9780739148686</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Italy%27s+foreign+policy+in+the+twenty-first+century+%3A+the+new+assertiveness+of+an+aspiring+middle+power&rft.place=Lanham+%28MD%29&rft.pub=Lexington+Books&rft.date=2011&rft.isbn=9780739148686&rft.aulast=Verbeek&rft.aufirst=Bertjan&rft.au=Giacomello%2C+Giampiero&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-16"><a href="#cite_ref-16">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBerettaBerkofskyRugge2012" class="citation book cs1">Beretta, Silvio; Berkofsky, Axel; Rugge, Fabio (2012). Italy and Japan - how similar are they?: a comparative analysis of politics, economics, and international relations. Berlin: Springer. str. 329–346. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/8847025672" title="Posebno:ViriKnjig/8847025672"><bdi>8847025672</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Italy+and+Japan+-+how+similar+are+they%3F%3A+a+comparative+analysis+of+politics%2C+economics%2C+and+international+relations&rft.place=Berlin&rft.pages=329-346&rft.pub=Springer&rft.date=2012&rft.isbn=8847025672&rft.aulast=Beretta&rft.aufirst=Silvio&rft.au=Berkofsky%2C+Axel&rft.au=Rugge%2C+Fabio&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-17"><a href="#cite_ref-17">↑</a> Bindi, Federiga. (2011). Italy and the European Union. Washington, D.C.: Brookings Institution Press, str. 171. </li> <li id="cite_note-veleposlaništvoDunaj-19">↑ <a href="#cite_ref-veleposlaništvoDunaj_19-0">17,0</a> <a href="#cite_ref-veleposlaništvoDunaj_19-1">17,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.dunaj.veleposlanistvo.si/index.php?id=4037">»Bilateralno gospodarsko sodelovanje z Avstrijo«</a>. Veleposlaništvo Republike Slovenije, Dunaj. Pridobljeno 16. februarja 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Veleposlani%C5%A1tvo+Republike+Slovenije%2C+Dunaj&rft.atitle=Bilateralno+gospodarsko+sodelovanje+z+Avstrijo&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.dunaj.veleposlanistvo.si%2Findex.php%3Fid%3D4037&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-izvoz2016-20">↑ <a href="#cite_ref-izvoz2016_20-0">18,0</a> <a href="#cite_ref-izvoz2016_20-1">18,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Bilateralni_ekonomski_odnosi_s_Slovenijo_4111.aspx">»Bilateralni ekonomski odnosi Italije s Slovenijo«</a>. SPIRIT. september 2015. Pridobljeno 25. februarja 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Bilateralni+ekonomski+odnosi+Italije+s+Slovenijo&rft.pub=SPIRIT&rft.date=2015-09&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.izvoznookno.si%2FDokumenti%2FPodatki_o_drzavah%2FItalija%2FBilateralni_ekonomski_odnosi_s_Slovenijo_4111.aspx&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_splet" title="Predloga:Navedi splet">navedi splet</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>) </li> <li id="cite_note-Manco-21"><a href="#cite_ref-Manco_21-0">↑</a> Alberto Manco, Italia. Disegno storico-linguistico, 2009, Napoli, L'Orientale, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9788895044620" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-88-95044-62-0</a> </li> <li id="cite_note-22"><a href="#cite_ref-22">↑</a> Oxford Latin Dictionary, p. 974: "first syll. naturally short (cf. QuintilianInst.1.5.18), and so scanned in Gaius Lucilius825, but in dactylic verse lengthened metri gratia." </li> <li id="cite_note-23"><a href="#cite_ref-23">↑</a> J.P. Mallory and D.Q. Adams, Encyclopedia of Indo-European Culture (London: Fitzroy and Dearborn, 1997), 24. </li> <li id="cite_note-24"><a href="#cite_ref-24">↑</a> Dionysius of Halicarnassus, Roman Antiquities, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Dionysius_of_Halicarnassus/1B*.html">1.35</a>, on LacusCurtius </li> <li id="cite_note-25"><a href="#cite_ref-25">↑</a> Aristotle, Politics, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0058%3Abook%3D7%3Asection%3D1329b#note-link2">7.1329b</a>, on Perseus </li> <li id="cite_note-26"><a href="#cite_ref-26">↑</a> Thucydides, The Peloponnesian War, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Thuc.+6.2.4&fromdoc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0200">6.2.4</a>, on Perseus </li> <li id="cite_note-27"><a href="#cite_ref-27">↑</a> Pallottino, M., History of Earliest Italy, trans. Ryle, M & Soper, K. in Jerome Lectures, Seventeenth Series, p. 50 </li> <li id="cite_note-28"><a href="#cite_ref-28">↑</a> Kluwer Academic / Vgradni Publishers 2001, ch. 2. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0306464632" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-306-46463-2</a>. </li> <li id="cite_note-29"><a href="#cite_ref-29">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.gla.ac.uk/schools/humanities/research/archaeologyresearch/projects/mycenaeansitaly/">The Mycenaeans</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130927095436/http://www.gla.ac.uk/schools/humanities/research/archaeologyresearch/projects/mycenaeansitaly/">Arhivirano</a> 2013-09-27 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. and Italy: the archaeological and archaeometric ceramic evidence, University of Glasgow, Department of Archaeology </li> <li id="cite_note-30"><a href="#cite_ref-30">↑</a> Emilio Peruzzi, Mycenaeans in early Latium, (Incunabula Graeca 75), Edizioni dell'Ateneo & Bizzarri, Roma, 1980 </li> <li id="cite_note-31"><a href="#cite_ref-31">↑</a> van Wijngaarden, Gert Jan. (2001). Use and Appreciation of Mycenaean Pottery in the Levant, Cyprus and Italy (1600–1200 B.C.): The Significance of Context. Amsterdam Archaeological Studies, Amsterdam University Press. </li> <li id="cite_note-32"><a href="#cite_ref-32">↑</a> Feuer, Bryan. (2004). Mycenaean civilization: an annotated bibliography through 2002. McFarland & Company; Rev Sub edition. </li> <li id="cite_note-33"><a href="#cite_ref-33">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRichard2010" class="citation book cs1">Richard, Carl J. (2010). Why we're all Romans: the Roman contribution to the western world (1. pbk. izd.). Lanham, MD: Rowman & Littlefield. str. xi–xv. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0742567796" title="Posebno:ViriKnjig/0742567796"><bdi>0742567796</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Why+we%27re+all+Romans%3A+the+Roman+contribution+to+the+western+world&rft.place=Lanham%2C+MD&rft.pages=xi-xv&rft.edition=1.+pbk.&rft.pub=Rowman+%26+Littlefield&rft.date=2010&rft.isbn=0742567796&rft.aulast=Richard&rft.aufirst=Carl+J.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-34"><a href="#cite_ref-34">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSarris2011" class="citation book cs1">Sarris, Peter (2011). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/empiresoffaithfa0000sarr">Empires of faith : the fall of Rome to the rise of Islam, 500 - 700</a> (1.. pub. izd.). Oxford: Oxford UP. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/empiresoffaithfa0000sarr/page/118">118</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0199261261" title="Posebno:ViriKnjig/0199261261"><bdi>0199261261</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Empires+of+faith+%3A+the+fall+of+Rome+to+the+rise+of+Islam%2C+500+-+700.&rft.place=Oxford&rft.pages=118&rft.edition=1..+pub.&rft.pub=Oxford+UP&rft.date=2011&rft.isbn=0199261261&rft.aulast=Sarris&rft.aufirst=Peter&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fempiresoffaithfa0000sarr&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-35"><a href="#cite_ref-35">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNolan2006" class="citation book cs1">Nolan, Cathal J. (2006). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/agewarsreligione00nola">The age of wars of religion, 1000-1650 : an encyclopedia of global warfare and civilization</a> (1. publ. izd.). Westport, CT: Greenwood Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/agewarsreligione00nola/page/n446">360</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/031333045X" title="Posebno:ViriKnjig/031333045X"><bdi>031333045X</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+age+of+wars+of+religion%2C+1000-1650+%3A+an+encyclopedia+of+global+warfare+and+civilization&rft.place=Westport%2C+CT&rft.pages=360&rft.edition=1.+publ.&rft.pub=Greenwood+Press&rft.date=2006&rft.isbn=031333045X&rft.aulast=Nolan&rft.aufirst=Cathal+J.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fagewarsreligione00nola&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-36"><a href="#cite_ref-36">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJones1997" class="citation book cs1">Jones, Philip (1997). The Italian city-state : from Commune to Signoria. Oxford: Clarendon Press. str. 55–77. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0198225850" title="Posebno:ViriKnjig/978-0198225850"><bdi>978-0198225850</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Italian+city-state+%3A+from+Commune+to+Signoria&rft.place=Oxford&rft.pages=55-77&rft.pub=Clarendon+Press&rft.date=1997&rft.isbn=978-0198225850&rft.aulast=Jones&rft.aufirst=Philip&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-37"><a href="#cite_ref-37">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLane1991" class="citation book cs1">Lane, Frederic C. (1991). Venice, a maritime republic (4. izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press. str. 73. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/080181460X" title="Posebno:ViriKnjig/080181460X"><bdi>080181460X</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Venice%2C+a+maritime+republic&rft.place=Baltimore&rft.pages=73&rft.edition=4.&rft.pub=Johns+Hopkins+University+Press&rft.date=1991&rft.isbn=080181460X&rft.aulast=Lane&rft.aufirst=Frederic+C.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-38"><a href="#cite_ref-38">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAli2010" class="citation book cs1">Ali, Ahmed Essa with Othman (2010). Studies in Islamic civilization : the Muslim contribution to the Renaissance. Herndon, VA: International Institute of Islamic Thought. str. 38–40. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/156564350X" title="Posebno:ViriKnjig/156564350X"><bdi>156564350X</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Studies+in+Islamic+civilization+%3A+the+Muslim+contribution+to+the+Renaissance&rft.place=Herndon%2C+VA&rft.pages=38-40&rft.pub=International+Institute+of+Islamic+Thought&rft.date=2010&rft.isbn=156564350X&rft.aulast=Ali&rft.aufirst=Ahmed+Essa+with+Othman&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-39"><a href="#cite_ref-39">↑</a> Norwich J.J.: Il regno del Sole. I normanni nel Sud 1130-1194, 1972 </li> <li id="cite_note-40"><a href="#cite_ref-40">↑</a> Barry, Stéphane & Gualde, Norbert. (2006). La plus grande épidémie de l'histoire, in L'Histoire n° 310, junij 2006, str. 45–46 </li> <li id="cite_note-strathern-41"><a href="#cite_ref-strathern_41-0">↑</a> Strathern, Paul The Medici: Godfathers of the Renaissance (2003) </li> <li id="cite_note-42"><a href="#cite_ref-42">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.florentine-society.ru/Medici_Chapel_Mysteries.htm">Peter Barenboim, Sergey Shiyan, Michelangelo: Mysteries of Medici Chapel, SLOVO, Moscow, 2006</a>. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/5850508252" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 5-85050-825-2</a> </li> <li id="cite_note-Britannica1-43"><a href="#cite_ref-Britannica1_43-0">↑</a> Encyclopædia Britannica, Renaissance, 2008, O.Ed. </li> <li id="cite_note-Harris-44"><a href="#cite_ref-Harris_44-0">↑</a> Har, Michael H. History of Libraries in the Western World, Scarecrow Press Incorporate, 1999, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0810837242" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-8108-3724-2</a> </li> <li id="cite_note-Norwich-45"><a href="#cite_ref-Norwich_45-0">↑</a> Norwich, John Julius, A Short History of Byzantium, 1997, Knopf, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0679450882" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-679-45088-2</a> </li> <li id="cite_note-46"><a href="#cite_ref-46">↑</a> Karl Julius Beloch, Bevölkerungsgeschichte Italiens, volume 3, pp. 359–360. </li> <li id="cite_note-47"><a href="#cite_ref-47">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFThomas_James_Dandelet,_John_A._Marino2007" class="citation book cs1">Thomas James Dandelet, John A. Marino (2007). Spain in Italy: politics, society, and religion 1500–1700. Leiden: Koninklijke Brill. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-90-04-15429-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-90-04-15429-2"><bdi>978-90-04-15429-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Spain+in+Italy%3A+politics%2C+society%2C+and+religion+1500%E2%80%931700&rft.place=Leiden&rft.pub=Koninklijke+Brill&rft.date=2007&rft.isbn=978-90-04-15429-2&rft.au=Thomas+James+Dandelet%2C+John+A.+Marino&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-48"><a href="#cite_ref-48">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGalasso1972" class="citation book cs1">Galasso, Giuseppe (1972). Storia d'Italia 1: I caratteri originali. Torino: Einaudi. str. 509–10.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Storia+d%27Italia+1%3A+I+caratteri+originali&rft.place=Torino&rft.pages=509-10&rft.pub=Einaudi&rft.date=1972&rft.aulast=Galasso&rft.aufirst=Giuseppe&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-49"><a href="#cite_ref-49">↑</a> Napoleon Bonaparte, "The Economy of the Empire in Italy: Instructions from Napoleon to Eugène, Viceroy of Italy," Exploring the European Past: Texts & Images, Second Edition, ed. Timothy E. Gregory (Mason: Thomson, 2007), 65–66. </li> <li id="cite_note-50"><a href="#cite_ref-50">↑</a> Mack Smith, Denis. (1997). Modern Italy; A Political History. Ann Arbor: The University of Michigan Press. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0472108956" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-472-10895-6</a> </li> <li id="cite_note-51"><a href="#cite_ref-51">↑</a> (Bosworth (2005), pp. 49.) </li> <li id="cite_note-52"><a href="#cite_ref-52">↑</a> Burgwyn, H. James: Italian foreign policy in the interwar period, 1918–1940. Greenwood Publishing Group, 1997. Page 4. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0275948773" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-275-94877-3</a> </li> <li id="cite_note-53"><a href="#cite_ref-53">↑</a> Schindler, John R.: Isonzo: The Forgotten Sacrifice of the Great War. Greenwood Publishing Group, 2001. Page 303. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0275972046" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-275-97204-6</a> </li> <li id="cite_note-54"><a href="#cite_ref-54">↑</a> Mack Smith, Denis: Mussolini. Knopf, 1982. Page 31. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0394506944" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-394-50694-4</a> </li> <li id="cite_note-55"><a href="#cite_ref-55">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMortara1925" class="citation book cs1">Mortara, G (1925). La Salute pubblica in Italia durante e dopo la Guerra. New Haven: Yale University Press.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=La+Salute+pubblica+in+Italia+durante+e+dopo+la+Guerra&rft.place=New+Haven&rft.pub=Yale+University+Press&rft.date=1925&rft.aulast=Mortara&rft.aufirst=G&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-56"><a href="#cite_ref-56">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Italijanska-taborisca-niso-bila--milejsa-od-nemski.aspx">»Italijanska taborišča niso bila milejša od nemških«</a>. Primorske novice. 29. marec 2013. Pridobljeno 17. julija 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Primorske+novice&rft.atitle=Italijanska+tabori%C5%A1%C4%8Da+niso+bila+milej%C5%A1a+od+nem%C5%A1kih&rft.date=2013-03-29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.primorske.si%2FPriloge%2F7--Val%2FItalijanska-taborisca-niso-bila--milejsa-od-nemski.aspx&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-britannica.com-57"><a href="#cite_ref-britannica.com_57-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/EBchecked/topic/297474/Italy#">»Italy – Britannica Online Encyclopedia«</a>. Britannica.com. Pridobljeno 2. avgusta 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italy+%E2%80%93+Britannica+Online+Encyclopedia&rft.pub=Britannica.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2FEBchecked%2Ftopic%2F297474%2FItaly%23&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-58"><a href="#cite_ref-58">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.siol.net/novice/slovenija/2012/03/pirjevec_fojbe_so_bile_zlorabljene_v_propagandi_proti_nam.aspx">»Pirjevec: Fojbe so bile zlorabljene v propagandi proti nam«</a>. Planet SiOL.NET. 7. marec 2012. Pridobljeno 17. julija 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Planet+SiOL.NET&rft.atitle=Pirjevec%3A+Fojbe+so+bile+zlorabljene+v+propagandi+proti+nam&rft.date=2012-03-07&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.siol.net%2Fnovice%2Fslovenija%2F2012%2F03%2Fpirjevec_fojbe_so_bile_zlorabljene_v_propagandi_proti_nam.aspx&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-59"><a href="#cite_ref-59">↑</a> Adrian Lyttelton (editor), "Liberal and fascist Italy, 1900–1945", Oxford University Press, 2002. pp. 13 </li> <li id="cite_note-60"><a href="#cite_ref-60">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation audio-visual cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.archive.org/details/1946-06-06_Damage_Foreshadows_A-Bomb_Test">Damage Foreshadows A-Bomb Test , 1946/06/06 (1946)</a>. Universal Newsreel. 1946. Pridobljeno 22. februarja 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Damage+Foreshadows+A-Bomb+Test+%2C+1946%2F06%2F06+%281946%29&rft.pub=Universal+Newsreel&rft.date=1946&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.archive.org%2Fdetails%2F1946-06-06_Damage_Foreshadows_A-Bomb_Test&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-61"><a href="#cite_ref-61">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110520041048/http://www.insmli.it/pubblicazioni/35/Voto%20donne%20versione%20def.pdf">»Italia 1946: le donne al voto, dossier a cura di Mariachiara Fugazza e Silvia Cassamagnaghi«</a> (PDF). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.insmli.it/pubblicazioni/35/Voto%20donne%20versione%20def.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 20. maja 2011. Pridobljeno 30. maja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italia+1946%3A+le+donne+al+voto%2C+dossier+a+cura+di+Mariachiara+Fugazza+e+Silvia+Cassamagnaghi&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.insmli.it%2Fpubblicazioni%2F35%2FVoto%2520donne%2520versione%2520def.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-62"><a href="#cite_ref-62">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20060819211212/http://www.isn.ethz.ch/php/documents/collection_gladio/report_ital_senate.pdf">»Commissione parlamentare d'inchiesta sul terrorismo in Italia e sulle cause della mancata individuazione dei responsabili delle stragi (Parliamentary investigative commission on terrorism in Italy and the failure to identify the perpetrators)«</a> (PDF) (v italijanščini). 1995. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.isn.ethz.ch/php/documents/collection_gladio/report_ital_senate.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 19. avgusta 2006. Pridobljeno 2. maja 2006.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Commissione+parlamentare+d%27inchiesta+sul+terrorismo+in+Italia+e+sulle+cause+della+mancata+individuazione+dei+responsabili+delle+stragi+%28Parliamentary+investigative+commission+on+terrorism+in+Italy+and+the+failure+to+identify+the+perpetrators%29&rft.date=1995&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.isn.ethz.ch%2Fphp%2Fdocuments%2Fcollection_gladio%2Freport_ital_senate.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Docs-63"><a href="#cite_ref-Docs_63-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20060425182721/http://www.isn.ethz.ch/php/collections/coll_gladio.htm#Documents">»Secret Warfare: Operation Gladio and NATO's Stay-Behind Armies«</a>. Swiss Federal Institute of Technology / International Relation and Security Network. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.isn.ethz.ch/php/collections/coll_gladio.htm#Documents">prvotnega spletišča</a> dne 25. aprila 2006. Pridobljeno 2. maja 2006.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Secret+Warfare%3A+Operation+Gladio+and+NATO%27s+Stay-Behind+Armies&rft.pub=Swiss+Federal+Institute+of+Technology+%2F+International+Relation+and+Security+Network&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.isn.ethz.ch%2Fphp%2Fcollections%2Fcoll_gladio.htm%23Documents&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> (angleško) / (špansko) / (francosko) /(nemško) </li> <li id="cite_note-64"><a href="#cite_ref-64">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWillan,_Philip2000" class="citation web cs1">Willan, Philip (24. junij 2000). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.cambridgeclarion.org/press_cuttings/us.terrorism_graun_24jun2000.html">»US 'supported anti-left terror in Italy'«</a>. Guardian. str. 19. Pridobljeno 24. aprila 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=US+%27supported+anti-left+terror+in+Italy%27&rft.pages=19&rft.pub=Guardian&rft.date=2000-06-24&rft.au=Willan%2C+Philip&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.cambridgeclarion.org%2Fpress_cuttings%2Fus.terrorism_graun_24jun2000.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-65"><a href="#cite_ref-65">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.rtvslo.si/svet/novo-italijansko-vlado-bo-oblikoval-gentiloni-peti-premier-v-petih-letih/409812">»Novo italijansko vlado bo oblikoval Gentiloni, peti premier v petih letih«</a>. MMC RTV-SLO. 11. december 2016. Pridobljeno 20. januarja 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=MMC+RTV-SLO&rft.atitle=Novo+italijansko+vlado+bo+oblikoval+Gentiloni%2C+peti+premier+v+petih+letih&rft.date=2016-12-11&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.rtvslo.si%2Fsvet%2Fnovo-italijansko-vlado-bo-oblikoval-gentiloni-peti-premier-v-petih-letih%2F409812&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-67"><a href="#cite_ref-67">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20100205043503/http://www.iii.to.cnr.it/limnol/cicloac/lagit.htm">»Morphometric and hydrological characteristics of some important Italian lakes«</a>. Verbania Pallanza: Istituto per lo Studio degli Ecosistemi. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.iii.to.cnr.it/limnol/cicloac/lagit.htm">prvotnega spletišča</a> dne 5. februarja 2010. Pridobljeno 3. marca 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Morphometric+and+hydrological+characteristics+of+some+important+Italian+lakes&rft.place=Verbania+Pallanza&rft.pub=Istituto+per+lo+Studio+degli+Ecosistemi&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.iii.to.cnr.it%2Flimnol%2Fcicloac%2Flagit.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-UNMIG-68"><a href="#cite_ref-UNMIG_68-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110722034736/http://unmig.sviluppoeconomico.gov.it/unmig/geotermia/inventario/inventario.asp">»Inventario delle risorse geotermiche nazionali«</a>. UNMIG. 2011. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://unmig.sviluppoeconomico.gov.it/unmig/geotermia/inventario/inventario.asp">prvotnega spletišča</a> dne 22. julija 2011. Pridobljeno 14. septembra 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Inventario+delle+risorse+geotermiche+nazionali&rft.pub=UNMIG&rft.date=2011&rft_id=http%3A%2F%2Funmig.sviluppoeconomico.gov.it%2Funmig%2Fgeotermia%2Finventario%2Finventario.asp&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-dev.prenhall-69"><a href="#cite_ref-dev.prenhall_69-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090701064224/http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/IT/environment.html">»Italy – Environment«</a>. Dev.prenhall.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/IT/environment.html">prvotnega spletišča</a> dne 1. julija 2009. Pridobljeno 2. avgusta 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italy+%E2%80%93+Environment&rft.pub=Dev.prenhall.com&rft_id=http%3A%2F%2Fdev.prenhall.com%2Fdivisions%2Fhss%2Fworldreference%2FIT%2Fenvironment.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-70"><a href="#cite_ref-70">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.parks.it/indice/NatParks.html">»National Parks in Italy«</a>. Parks.it. 1995–2010. Pridobljeno 15. marca 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=National+Parks+in+Italy&rft.pub=Parks.it&rft.date=1995%2F2010&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.parks.it%2Findice%2FNatParks.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-REN21-71"><a href="#cite_ref-REN21_71-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFREN212010" class="citation web cs1">REN21 (15. julij 2010). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110820095506/http://www.ren21.net/Portals/97/documents/GSR/REN21_GSR2011.pdf">»Renewables 2010 Global Status Report«</a> (PDF). REN21. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ren21.net/Portals/97/documents/GSR/REN21_GSR2011.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 20. avgusta 2011. Pridobljeno 16. julija 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Renewables+2010+Global+Status+Report&rft.pub=REN21&rft.date=2010-07-15&rft.au=REN21&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ren21.net%2FPortals%2F97%2Fdocuments%2FGSR%2FREN21_GSR2011.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-BaroPhoto2010-72"><a href="#cite_ref-BaroPhoto2010_72-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.eurobserv-er.org/pdf/baro196.asp">»Photovoltaic energy barometer 2010 – EurObserv'ER«</a>. Pridobljeno 30. oktobra 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Photovoltaic+energy+barometer+2010+%E2%80%93+EurObserv%E2%80%99ER&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.eurobserv-er.org%2Fpdf%2Fbaro196.asp&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-wwea-73"><a href="#cite_ref-wwea_73-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110904232058/http://www.wwindea.org/home/images/stories/pdfs/worldwindenergyreport2010_s.pdf">»World Wind Energy Report 2010«</a> (PDF). World Wind Energy Association. 2011. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.wwindea.org/home/images/stories/pdfs/worldwindenergyreport2010_s.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 4. septembra 2011. Pridobljeno 8. avgusta 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=World+Wind+Energy+Report+2010&rft.pub=World+Wind+Energy+Association&rft.date=2011&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.wwindea.org%2Fhome%2Fimages%2Fstories%2Fpdfs%2Fworldwindenergyreport2010_s.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-74"><a href="#cite_ref-74">↑</a> wwea </li> <li id="cite_note-Encyclopedia_of_the_Nations-75"><a href="#cite_ref-Encyclopedia_of_the_Nations_75-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nationsencyclopedia.com/Europe/Italy-ENVIRONMENT.html">»Italy – Environment«</a>. Encyclopedia of the Nations. Pridobljeno 7. aprila 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italy+%E2%80%93+Environment&rft.pub=Encyclopedia+of+the+Nations&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nationsencyclopedia.com%2FEurope%2FItaly-ENVIRONMENT.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-76"><a href="#cite_ref-76">↑</a> United Nations Statistics Division, Millennium Development Goals indicators: <a rel="nofollow" class="external text" href="http://mdgs.un.org/unsd/mdg/SeriesDetail.aspx?srid=749&crid=">Carbon dioxide emissions (CO2), thousand metric tons of CO2</a> (collected by CDIAC) </li> <li id="cite_note-77"><a href="#cite_ref-77">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20100303051309/http://www.euro.who.int/document/hms/ehiexes_e.pdf">»arhivska kopija«</a> (PDF). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.euro.who.int/document/hms/ehiexes_e.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 3. marca 2010. Pridobljeno 20. junija 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=arhivska+kopija&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.euro.who.int%2Fdocument%2Fhms%2Fehiexes_e.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-78"><a href="#cite_ref-78">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDuncan_Kennedy2011" class="citation web cs1">Duncan Kennedy (14. junij 2011). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-13741105">»Italy nuclear: Berlusconi accepts referendum blow«</a>. Bbc.co.uk. Pridobljeno 20. aprila 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italy+nuclear%3A+Berlusconi+accepts+referendum+blow&rft.pub=Bbc.co.uk&rft.date=2011-06-14&rft.au=Duncan+Kennedy&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fnews%2Fworld-europe-13741105&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-79"><a href="#cite_ref-79">↑</a> Rigutti, Adriana. (2009). Meteorologia. Giunti, str. 95. </li> <li id="cite_note-80"><a href="#cite_ref-80">↑</a> Thomas A. Blair. Climatology: General and Regional. Prentice Hall, str. 131–32. </li> <li id="cite_note-81"><a href="#cite_ref-81">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://clima.meteoam.it/atlanteClimatico.php?ling=eng">»Climate Atlas of Italy«</a>. Network of the Air Force Meteorological Service. Pridobljeno 30. septembra 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Climate+Atlas+of+Italy&rft.pub=Network+of+the+Air+Force+Meteorological+Service&rft_id=http%3A%2F%2Fclima.meteoam.it%2FatlanteClimatico.php%3Fling%3Deng&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-82"><a href="#cite_ref-82">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSmyth,_Howard_McGaw1948" class="citation magazine cs1">Smyth, Howard McGaw (1948). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://links.jstor.org/sici?sici=0043-4078(194809)1%3A3%3C205%3AIFFTTR%3E2.0.CO%3B2-O">»Italy: From Fascism to the Republic (1943–1946)«</a>. The Western Political Quarterly. Zv. 1, št. 3. str. 205–22.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Western+Political+Quarterly&rft.atitle=Italy%3A+From+Fascism+to+the+Republic+%281943%E2%80%931946%29&rft.volume=1&rft.issue=3&rft.pages=205-22&rft.date=1948&rft.au=Smyth%2C+Howard+McGaw&rft_id=http%3A%2F%2Flinks.jstor.org%2Fsici%3Fsici%3D0043-4078%28194809%291%253A3%253C205%253AIFFTTR%253E2.0.CO%253B2-O&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-83"><a href="#cite_ref-83">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141214144932/http://www.ilsole24ore.com/speciali/2013/elezioni/risultati/politiche/static/italia.shtml">»Elezioni politiche 2013 ,Riepilogo Nazionale«</a>. Il Sole 24 Ore. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ilsole24ore.com/speciali/2013/elezioni/risultati/politiche/static/italia.shtml">prvotnega spletišča</a> dne 14. decembra 2014. Pridobljeno 6. decembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Elezioni+politiche+2013+%2CRiepilogo+Nazionale&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ilsole24ore.com%2Fspeciali%2F2013%2Felezioni%2Frisultati%2Fpolitiche%2Fstatic%2Fitalia.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-84"><a href="#cite_ref-84">↑</a> Bartole, S.: Il potere giudiziario, Bologna 2012 </li> <li id="cite_note-85"><a href="#cite_ref-85">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFClaudio_Tucci2008" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Claudio Tucci (11. november 2008). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ilsole24ore.com/art/SoleOnLine4/Economia%20e%20Lavoro/2008/11/confesercenti-mafia-racket-pizzo.shtml?uuid=20ff3b9c-afe7-11dd-8057-9c09c8bfa449">»Confesercenti, la crisi economica rende ancor più pericolosa la mafia«</a>. Confesercenti (v italijanščini). Ilsole24ore.com. Pridobljeno 21. aprila 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Confesercenti&rft.atitle=Confesercenti%2C+la+crisi+economica+rende+ancor+pi%C3%B9+pericolosa+la+mafia&rft.date=2008-11-11&rft.au=Claudio+Tucci&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ilsole24ore.com%2Fart%2FSoleOnLine4%2FEconomia%2520e%2520Lavoro%2F2008%2F11%2Fconfesercenti-mafia-racket-pizzo.shtml%3Fuuid%3D20ff3b9c-afe7-11dd-8057-9c09c8bfa449&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-86"><a href="#cite_ref-86">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNick_Squires2010" class="citation web cs1">Nick Squires (9. januar 2010). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/6957240/Italy-claims-finally-defeating-the-mafia.html">»Italy claims finally defeating the mafia«</a>. The Daily Telegraph. Pridobljeno 21. aprila 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=The+Daily+Telegraph&rft.atitle=Italy+claims+finally+defeating+the+mafia&rft.date=2010-01-09&rft.au=Nick+Squires&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.telegraph.co.uk%2Fnews%2Fworldnews%2Feurope%2Fitaly%2F6957240%2FItaly-claims-finally-defeating-the-mafia.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-nytimes.com-87"><a href="#cite_ref-nytimes.com_87-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKiefer2007" class="citation news cs1">Kiefer, Peter (22. oktober 2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nytimes.com/2007/10/22/world/europe/22iht-italy.4.8001812.html?_r=1">»Mafia crime is 7% of GDP in Italy, group reports«</a>. The New York Times. Pridobljeno 19. aprila 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+New+York+Times&rft.atitle=Mafia+crime+is+7%25+of+GDP+in+Italy%2C+group+reports&rft.date=2007-10-22&rft.aulast=Kiefer&rft.aufirst=Peter&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nytimes.com%2F2007%2F10%2F22%2Fworld%2Feurope%2F22iht-italy.4.8001812.html%3F_r%3D1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-88"><a href="#cite_ref-88">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMaria_Loi2009" class="citation web cs1">Maria Loi (1. oktober 2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.antimafiaduemila.com/content/view/20052/78/">»Rapporto Censis: 13 milioni di italiani convivono con la mafia«</a>. Censis. Antimafia Duemila. Pridobljeno 21. aprila 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Censis&rft.atitle=Rapporto+Censis%3A+13+milioni+di+italiani+convivono+con+la+mafia&rft.date=2009-10-01&rft.au=Maria+Loi&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.antimafiaduemila.com%2Fcontent%2Fview%2F20052%2F78%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> (italijansko)[<a href="/wiki/Wikipedija:Mrtva_povezava" title="Wikipedija:Mrtva povezava">mrtva povezava</a>] </li> <li id="cite_note-89"><a href="#cite_ref-89">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKington2009" class="citation news cs1">Kington, Tom (1. oktober 2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.guardian.co.uk/world/2009/oct/01/mafia-influence-hovers-over-italians">»Mafia's influence hovers over 13m Italians, says report«</a>. The Guardian. London. Pridobljeno 5. maja 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Guardian&rft.atitle=Mafia%27s+influence+hovers+over+13m+Italians%2C+says+report&rft.date=2009-10-01&rft.aulast=Kington&rft.aufirst=Tom&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.guardian.co.uk%2Fworld%2F2009%2Foct%2F01%2Fmafia-influence-hovers-over-italians&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-90"><a href="#cite_ref-90">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFANSA2011" class="citation web cs1">ANSA (14. marec 2011). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://mafiatoday.com/sicilian-mafia-ndrangheta/italy-anti-mafia-police-arrest-35-suspects-in-northern-lombardy-region/">»Italy: Anti-mafia police arrest 35 suspects in northern Lombardy region«</a>. adnkronos.com. Mafia Today. Pridobljeno 21. aprila 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=adnkronos.com&rft.atitle=Italy%3A+Anti-mafia+police+arrest+35+suspects+in+northern+Lombardy+region&rft.date=2011-03-14&rft.au=ANSA&rft_id=http%3A%2F%2Fmafiatoday.com%2Fsicilian-mafia-ndrangheta%2Fitaly-anti-mafia-police-arrest-35-suspects-in-northern-lombardy-region%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-NationMaster.com-91"><a href="#cite_ref-NationMaster.com_91-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nationmaster.com/graph/cri_mur_percap-crime-murders-per-capita">»Crime Statistics > Murders (per capita) (most recent) by country«</a>. NationMaster.com. Pridobljeno 4. aprila 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Crime+Statistics+%3E+Murders+%28per+capita%29+%28most+recent%29+by+country&rft.pub=NationMaster.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nationmaster.com%2Fgraph%2Fcri_mur_percap-crime-murders-per-capita&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-92"><a href="#cite_ref-92">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.difesa.it/OperazioniMilitari/Documents/SIT%20ANNO%202013%20al%2011%20dicembre%202013.pdf">»MISSIONI/ATTIVITA' INTERNAZIONALI DAL 01.10.2013 AL 31.12.2013 - SITUAZIONE AL 11.12.2013«</a> (PDF). Italian Ministry of Defence. Pridobljeno 27. januarja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=MISSIONI%2FATTIVITA%E2%80%99+INTERNAZIONALI+DAL+01.10.2013+AL+31.12.2013+-+SITUAZIONE+AL+11.12.2013&rft.pub=Italian+Ministry+of+Defence&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.difesa.it%2FOperazioniMilitari%2FDocuments%2FSIT%2520ANNO%25202013%2520al%252011%2520dicembre%25202013.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-NewsMax-93"><a href="#cite_ref-NewsMax_93-0">↑</a> "<a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.corriere.it/Primo_Piano/Cronache/2006/08_Agosto/29/libano.shtml">"Italian soldiers leave for Lebanon"</a>. Corriere della Sera (30.8.2006). </li> <li id="cite_note-94"><a href="#cite_ref-94">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141018104825/http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=626926">»Italy donates 60 million euros to PA«</a>. Ma'an News Agency. 4. september 2013. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.maannews.net/eng/ViewDetails.aspx?ID=626926">prvotnega spletišča</a> dne 18. oktobra 2014. Pridobljeno 27. januarja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Ma%27an+News+Agency&rft.atitle=Italy+donates+60+million+euros+to+PA&rft.date=2013-09-04&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.maannews.net%2Feng%2FViewDetails.aspx%3FID%3D626926&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-95"><a href="#cite_ref-95">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130117013103/http://www.camera.it/parlam/leggi/04226l.htm">»Law n°226 of August 23, 2004«</a>. Camera.it. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.camera.it/parlam/leggi/04226l.htm">prvotnega spletišča</a> dne 17. januarja 2013. Pridobljeno 13. julija 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Law+n%C2%B0226+of+August+23%2C+2004&rft.pub=Camera.it&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.camera.it%2Fparlam%2Fleggi%2F04226l.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-IISS-96"><a href="#cite_ref-IISS_96-0">↑</a> "The Military Balance 2010", str. 141–5. International Institute for Strategic Studies, 3.2.2010. </li> <li id="cite_note-97"><a href="#cite_ref-97">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMinistrstvo_za_obrambo_Italije" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Ministrstvo za obrambo Italije. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110504073613/http://www.difesa.it/NR/rdonlyres/5EF11493-59DD-4FB7-8485-F4258D9F5891/0/Nota_Aggiuntiva_2009.pdf">»Nota aggiuntiva allo stato di previsione per la Difesa per l'anno 2009«</a> (PDF) (v italijanščini). Arhivirano iz prvotnega dne 4. maja 2011. Pridobljeno 11. julija 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Nota+aggiuntiva+allo+stato+di+previsione+per+la+Difesa+per+l%27anno+2009&rft.au=Ministrstvo+za+obrambo+Italije&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.difesa.it%2FNR%2Frdonlyres%2F5EF11493-59DD-4FB7-8485-F4258D9F5891%2F0%2FNota_Aggiuntiva_2009.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_splet" title="Predloga:Navedi splet">navedi splet</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_bot:_neznano_stanje_prvotnega_URL-ja" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja">povezava</a>) </li> <li id="cite_note-98"><a href="#cite_ref-98">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHans_M._Kristensen_/_Natural_Resources_Defense_Council2005" class="citation web cs1">Hans M. Kristensen / Natural Resources Defense Council (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110101060355/http://www.nrdc.org/nuclear/euro/euro_pt1.pdf">»NRDC: U.S. Nuclear Weapons in Europe – part 1«</a> (PDF). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nrdc.org/nuclear/euro/euro_pt1.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 1. januarja 2011. Pridobljeno 30. maja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=NRDC%3A+U.S.+Nuclear+Weapons+in+Europe+%E2%80%93+part+1&rft.date=2005&rft.au=Hans+M.+Kristensen+%2F+Natural+Resources+Defense+Council&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nrdc.org%2Fnuclear%2Feuro%2Feuro_pt1.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-99"><a href="#cite_ref-99">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.betasom.it/forum/index.php?showtopic=34223">ELENCO DELLE UNITA’ ENTRATE IN SERVIZIO PER ACQUISIZIONI VARIE NEL PERIODO 1945-1960</a> </li> <li id="cite_note-100"><a href="#cite_ref-100">↑</a> <a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.marina.difesa.it/uominimezzi/navi/Pagine/Portaerei.aspx">http://www.marina.difesa.it/uominimezzi/navi/Pagine/Portaerei.aspx</a> </li> <li id="cite_note-101"><a href="#cite_ref-101">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.marina.difesa.it/">»Marina Militare (Italian military navy website)«</a> (v italijanščini). Marina.difesa.it. Pridobljeno 30. maja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Marina+Militare+%28Italian+military+navy+website%29&rft.pub=Marina.difesa.it&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.marina.difesa.it%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-102"><a href="#cite_ref-102">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.carabinieri.it/Internet/Multilingua/EN/GoverningBodies/">»The Carabinieri Force is linked to the Ministry of Defence«</a>. Carabinieri. Pridobljeno 14. maja 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Carabinieri+Force+is+linked+to+the+Ministry+of+Defence&rft.pub=Carabinieri&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.carabinieri.it%2FInternet%2FMultilingua%2FEN%2FGoverningBodies%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-103"><a href="#cite_ref-103">↑</a> Državni zakon 68 (19. marca 2001) </li> <li id="cite_note-104"><a href="#cite_ref-104">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210624154455/https://www.gdf.gov.it/ente-editoriale-per-la-guardia-di-finanza/pubblicazioni/il-rapporto-annuale/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013-dati.pdf/view">»arhivska kopija«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.gdf.gov.it/ente-editoriale-per-la-guardia-di-finanza/pubblicazioni/il-rapporto-annuale/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013/rapporto-annuale-2013-dati.pdf/view">prvotnega spletišča</a> dne 24. junija 2021. Pridobljeno 28. januarja 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=arhivska+kopija&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.gdf.gov.it%2Fente-editoriale-per-la-guardia-di-finanza%2Fpubblicazioni%2Fil-rapporto-annuale%2Frapporto-annuale-2013%2Frapporto-annuale-2013%2Frapporto-annuale-2013%2Frapporto-annuale-2013-dati.pdf%2Fview&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-105"><a href="#cite_ref-105">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.istat.it/it/archivio/6789">»Codici comuni, province e regioni«</a>. www.istat.it (v italijanščini). ISTAT. Pridobljeno 24. maja 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.istat.it&rft.atitle=Codici+comuni%2C+province+e+regioni&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.istat.it%2Fit%2Farchivio%2F6789&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-IMF2014-106"><a href="#cite_ref-IMF2014_106-0">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/01/weodata/weorept.aspx?pr.x=68&pr.y=15&sy=2010&ey=2017&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C446%2C914%2C666%2C612%2C668%2C614%2C672%2C311%2C946%2C213%2C137%2C911%2C962%2C193%2C674%2C122%2C676%2C912%2C548%2C313%2C556%2C419%2C678%2C513%2C181%2C316%2C682%2C913%2C684%2C124%2C273%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C522%2C692%2C622%2C694%2C156%2C142%2C624%2C449%2C626%2C564%2C628%2C283%2C228%2C853%2C924%2C288%2C233%2C293%2C632%2C566%2C636%2C964%2C634%2C182%2C238%2C453%2C662%2C968%2C960%2C922%2C423%2C714%2C935%2C862%2C128%2C135%2C611%2C716%2C321%2C456%2C243%2C722%2C248%2C942%2C469%2C718%2C253%2C724%2C642%2C576%2C643%2C936%2C939%2C961%2C644%2C813%2C819%2C199%2C172%2C733%2C132%2C184%2C646%2C524%2C648%2C361%2C915%2C362%2C134%2C364%2C652%2C732%2C174%2C366%2C328%2C734%2C258%2C144%2C656%2C146%2C654%2C463%2C336%2C528%2C263%2C923%2C268%2C738%2C532%2C578%2C944%2C537%2C176%2C742%2C534%2C866%2C536%2C369%2C429%2C744%2C433%2C186%2C178%2C925%2C436%2C869%2C136%2C746%2C343%2C926%2C158%2C466%2C439%2C112%2C916%2C111%2C664%2C298%2C826%2C927%2C542%2C846%2C967%2C299%2C443%2C582%2C917%2C474%2C544%2C754%2C941%2C698&s=NGDPD&grp=0&a=">International Monetary Fund (IMF), World Economic Outlook (WEO) Database- GDP Nominal 2010 to 2019</a>, imf.org, April 2015 Edition </li> <li id="cite_note-107"><a href="#cite_ref-107">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSensenbrennerArcelli" class="citation news cs1">Sensenbrenner, Frank; Arcelli, Angelo Federico. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.huffingtonpost.com/frank-sensenbrenner/italy-economy_b_3401988.html">»Italy's Economy Is Much Stronger Than It Seems«</a>. The Huffington Post. Pridobljeno 25. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Italy%27s+Economy+Is+Much+Stronger+Than+It+Seems&rft.aulast=Sensenbrenner&rft.aufirst=Frank&rft.au=Arcelli%2C+Angelo+Federico&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.huffingtonpost.com%2Ffrank-sensenbrenner%2Fitaly-economy_b_3401988.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-108"><a href="#cite_ref-108">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDadush" class="citation news cs1">Dadush, Uri. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://carnegieeurope.eu/publications/?fa=50565&reloadFlag=1">»Is the Italian Economy on the Mend?«</a>. Carnegie Europe. Pridobljeno 25. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Is+the+Italian+Economy+on+the+Mend%3F&rft.aulast=Dadush&rft.aufirst=Uri&rft_id=http%3A%2F%2Fcarnegieeurope.eu%2Fpublications%2F%3Ffa%3D50565%26reloadFlag%3D1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-109"><a href="#cite_ref-109">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140715152504/http://www.export.gov/italy/static/2014%20CCG%20Italy_Latest_eg_it_076513.pdf">»Doing Business in Italy: 2014 Country Commercial Guide for U.S. Companies«</a> (PDF). United States Commercial Service. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.export.gov/italy/static/2014%20CCG%20Italy_Latest_eg_it_076513.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 15. julija 2014. Pridobljeno 25. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Doing+Business+in+Italy%3A+2014+Country+Commercial+Guide+for+U.S.+Companies&rft.pub=United+States+Commercial+Service&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.export.gov%2Fitaly%2Fstatic%2F2014%2520CCG%2520Italy_Latest_eg_it_076513.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-110"><a href="#cite_ref-110">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-19062013-BP/EN/2-19062013-BP-EN.PDF">»GDP per capita in the Member States ranged from 47% to 271% of the EU27 average in 2012«</a> (PDF). Eurostat. Pridobljeno 24. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=GDP+per+capita+in+the+Member+States+ranged+from+47%25+to+271%25+of+the+EU27+average+in+2012&rft.pub=Eurostat&rft_id=http%3A%2F%2Fepp.eurostat.ec.europa.eu%2Fcache%2FITY_PUBLIC%2F2-19062013-BP%2FEN%2F2-19062013-BP-EN.PDF&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-111"><a href="#cite_ref-111">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/3-31102014-BP/EN/3-31102014-BP-EN.PDF">»Euro area unemployment rate at 11.5%«</a> (PDF). Eurostat. Pridobljeno 24. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Euro+area+unemployment+rate+at+11.5%25&rft.pub=Eurostat&rft_id=http%3A%2F%2Fepp.eurostat.ec.europa.eu%2Fcache%2FITY_PUBLIC%2F3-31102014-BP%2FEN%2F3-31102014-BP-EN.PDF&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-112"><a href="#cite_ref-112">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140930054555/http://martinprosperity.org/media/GCI%20Report%20Sep%202011.pdf">»The Global Creativity Index 2011«</a> (PDF). Martin Prosperity Institute. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://martinprosperity.org/media/GCI%20Report%20Sep%202011.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 30. septembra 2014. Pridobljeno 26. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Global+Creativity+Index+2011&rft.pub=Martin+Prosperity+Institute&rft_id=http%3A%2F%2Fmartinprosperity.org%2Fmedia%2FGCI%2520Report%2520Sep%25202011.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-113"><a href="#cite_ref-113">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAksoyNg" class="citation web cs1">Aksoy, M. Ataman; Ng, Francis. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://openknowledge.worldbank.org/bitstream/handle/10986/3793/WPS5308.pdf?sequence=1">»The Evolution of Agricultural Trade Flows«</a> (PDF). Svetovna banka. Pridobljeno 25. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Evolution+of+Agricultural+Trade+Flows&rft.pub=Svetovna+banka&rft.aulast=Aksoy&rft.aufirst=M.+Ataman&rft.au=Ng%2C+Francis&rft_id=https%3A%2F%2Fopenknowledge.worldbank.org%2Fbitstream%2Fhandle%2F10986%2F3793%2FWPS5308.pdf%3Fsequence%3D1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-114"><a href="#cite_ref-114">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPisa2011" class="citation news cs1">Pisa, Nick (12. junij 2011). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.telegraph.co.uk/foodanddrink/wine/8571222/Italy-overtakes-France-to-become-worlds-largest-wine-producer.html">»Italy overtakes France to become world's largest wine producer«</a>. The Telegraph. Pridobljeno 17. avgusta 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Telegraph&rft.atitle=Italy+overtakes+France+to+become+world%27s+largest+wine+producer&rft.date=2011-06-12&rft.aulast=Pisa&rft.aufirst=Nick&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.telegraph.co.uk%2Ffoodanddrink%2Fwine%2F8571222%2FItaly-overtakes-France-to-become-worlds-largest-wine-producer.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-115"><a href="#cite_ref-115">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141205163959/http://www.enterprisecanadanetwork.ca/_uploads/resources/Automotive-Market-Sector-Profile-Italy.pdf">»Automotive Market Sector Profile - Italy«</a> (PDF). The Canadian Trade Commissioner Service. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.enterprisecanadanetwork.ca/_uploads/resources/Automotive-Market-Sector-Profile-Italy.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 5. decembra 2014. Pridobljeno 26. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Automotive+Market+Sector+Profile+-+Italy&rft.pub=The+Canadian+Trade+Commissioner+Service&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.enterprisecanadanetwork.ca%2F_uploads%2Fresources%2FAutomotive-Market-Sector-Profile-Italy.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-116"><a href="#cite_ref-116">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141206010318/http://www.fooddrinkeurope.eu/uploads/publications_documents/Data__Trends_of_the_European_Food_and_Drink_Industry_2013-2014.pdf">»Data & Trends of the European Food and Drink Industry 2013-2014«</a> (PDF). FoodDrinkEurope. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fooddrinkeurope.eu/uploads/publications_documents/Data__Trends_of_the_European_Food_and_Drink_Industry_2013-2014.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 6. decembra 2014. Pridobljeno 26. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Data+%26+Trends+of+the+European+Food+and+Drink+Industry+2013-2014&rft.pub=FoodDrinkEurope&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fooddrinkeurope.eu%2Fuploads%2Fpublications_documents%2FData__Trends_of_the_European_Food_and_Drink_Industry_2013-2014.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-117"><a href="#cite_ref-117">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141205114140/http://uk.reuters.com/article/2014/01/10/uk-italy-fashion-growth-idUKBREA0912220140110">»Italy fashion industry back to growth in 2014«</a>. Reuters. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://uk.reuters.com/article/2014/01/10/uk-italy-fashion-growth-idUKBREA0912220140110">prvotnega spletišča</a> dne 5. decembra 2014. Pridobljeno 26. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italy+fashion+industry+back+to+growth+in+2014&rft.pub=Reuters&rft_id=http%3A%2F%2Fuk.reuters.com%2Farticle%2F2014%2F01%2F10%2Fuk-italy-fashion-growth-idUKBREA0912220140110&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-118"><a href="#cite_ref-118">↑</a> "<a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.worldbank.org/indicator/NV.IND.MANF.CD/countries/1W?order=wbapi_data_value_2010%20wbapi_data_value&sort=desc&display=default">Manufacturing, value added (current US$)</a>". Pridobljeno 20.2.2013. </li> <li id="cite_note-119"><a href="#cite_ref-119">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080623065619/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/COUNTRIES/ECAEXT/0,,contentMDK:21808326~menuPK:258604~pagePK:2865106~piPK:2865128~theSitePK:258599,00.html">»Knowledge Economy Forum 2008: Innovative Small And Medium Enterprises Are Key To Europe & Central Asian Growth«</a>. Svetovna banka. 19. maj 2005. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/COUNTRIES/ECAEXT/0,,contentMDK:21808326~menuPK:258604~pagePK:2865106~piPK:2865128~theSitePK:258599,00.html">prvotnega spletišča</a> dne 23. junija 2008. Pridobljeno 17. junija 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Knowledge+Economy+Forum+2008%3A+Innovative+Small+And+Medium+Enterprises+Are+Key+To+Europe+%26+Central+Asian+Growth&rft.date=2005-05-19&rft_id=http%3A%2F%2Fweb.worldbank.org%2FWBSITE%2FEXTERNAL%2FCOUNTRIES%2FECAEXT%2F0%2C%2CcontentMDK%3A21808326~menuPK%3A258604~pagePK%3A2865106~piPK%3A2865128~theSitePK%3A258599%2C00.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-120"><a href="#cite_ref-120">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.wto.org/english/news_e/pres10_e/pr598_e.htm">»2010 Press Releases – Trade to expand by 9.5% in 2010 after a dismal 2009, WTO reports – Press/598«</a>. WTO. Pridobljeno 30. maja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=2010+Press+Releases+%E2%80%93+Trade+to+expand+by+9.5%25+in+2010+after+a+dismal+2009%2C+WTO+reports+%E2%80%93+Press%2F598&rft.pub=WTO&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.wto.org%2Fenglish%2Fnews_e%2Fpres10_e%2Fpr598_e.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-cia.gov-121"><a href="#cite_ref-cia.gov_121-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170709111211/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html">»CIA – The World Factbook«</a>. CIA. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/it.html">prvotnega spletišča</a> dne 9. julija 2017. Pridobljeno 26. januarja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=CIA+%E2%80%93+The+World+Factbook&rft.pub=CIA&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Flibrary%2Fpublications%2Fthe-world-factbook%2Fgeos%2Fit.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-122"><a href="#cite_ref-122">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation magazine cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://dtxtq4w60xqpw.cloudfront.net/sites/all/files/pdf/unwto_highlights14_en_hr_0.pdf">»UNWTO Tourism Highlights 2013 Edition«</a> (PDF). Svetovna turistična organizacija. Pridobljeno 24. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=UNWTO+Tourism+Highlights+2013+Edition&rft_id=http%3A%2F%2Fdtxtq4w60xqpw.cloudfront.net%2Fsites%2Fall%2Ffiles%2Fpdf%2Funwto_highlights14_en_hr_0.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> <code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_revijo" title="Predloga:Navedi revijo">navedi revijo</a>}}</code>: Sklic magazine potrebuje<code class="cs1-code">|magazine=</code> (<a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Napake_CS1#missing_periodical" title="Pomoč:Napake CS1">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-123"><a href="#cite_ref-123">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTaylor_Martin1998" class="citation news cs1">Taylor Martin, Susan (28. december 1998). »On Jan. 1, out of many arises one Euro«. St. Petersburg Times. str. National, 1.A.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=St.+Petersburg+Times&rft.atitle=On+Jan.+1%2C+out+of+many+arises+one+Euro&rft.pages=National%2C+1.A&rft.date=1998-12-28&rft.aulast=Taylor+Martin&rft.aufirst=Susan&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-124"><a href="#cite_ref-124">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFOrsi" class="citation web cs1">Orsi, Roberto. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://blogs.lse.ac.uk/eurocrisispress/2013/04/23/the-quiet-collapse-of-the-italian-economy/">»The Quiet Collapse of the Italian Economy«</a>. The London School of Economics. Pridobljeno 24. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Quiet+Collapse+of+the+Italian+Economy&rft.pub=The+London+School+of+Economics&rft.aulast=Orsi&rft.aufirst=Roberto&rft_id=http%3A%2F%2Fblogs.lse.ac.uk%2Feurocrisispress%2F2013%2F04%2F23%2Fthe-quiet-collapse-of-the-italian-economy%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-125"><a href="#cite_ref-125">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNicholas_Crafts,_Gianni_Toniolo1996" class="citation book cs1">Nicholas Crafts, Gianni Toniolo (1996). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/economicgrowtheu1945craf">Economic growth in Europe since 1945</a>. Cambridge University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/economicgrowtheu1945craf/page/n452">428</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-521-49627-6" title="Posebno:ViriKnjig/0-521-49627-6"><bdi>0-521-49627-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Economic+growth+in+Europe+since+1945&rft.pages=428&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=1996&rft.isbn=0-521-49627-6&rft.au=Nicholas+Crafts%2C+Gianni+Toniolo&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Feconomicgrowtheu1945craf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-126"><a href="#cite_ref-126">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBalcerowicz" class="citation web cs1">Balcerowicz, Leszek. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140714205108/http://www.lisboncouncil.net/growth/documents/LISBON_COUNCIL_Economic_Growth_in_the_EU%20(1).pdf">»Economic Growth in the European Union«</a> (PDF). The Lisbon Council. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.lisboncouncil.net/growth/documents/LISBON_COUNCIL_Economic_Growth_in_the_EU%20(1).pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 14. julija 2014. Pridobljeno 8. oktobra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Economic+Growth+in+the+European+Union&rft.pub=The+Lisbon+Council&rft.aulast=Balcerowicz&rft.aufirst=Leszek&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.lisboncouncil.net%2Fgrowth%2Fdocuments%2FLISBON_COUNCIL_Economic_Growth_in_the_EU%2520%281%29.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-127"><a href="#cite_ref-127">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.economist.com/blogs/graphicdetail/2014/11/secular-stagnation-graphics">»"Secular stagnation" in graphics«</a>. The Economist. Pridobljeno 24. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=%22Secular+stagnation%22+in+graphics&rft.pub=The+Economist&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.economist.com%2Fblogs%2Fgraphicdetail%2F2014%2F11%2Fsecular-stagnation-graphics&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-128"><a href="#cite_ref-128">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/2-22072014-AP/EN/2-22072014-AP-EN.PDF">»Government debt increased to 93.9% of GDP in euro area and to 88.0% in EU28«</a> (PDF). Eurostat. Pridobljeno 24. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Government+debt+increased+to+93.9%25+of+GDP+in+euro+area+and+to+88.0%25+in+EU28&rft.pub=Eurostat&rft_id=http%3A%2F%2Fepp.eurostat.ec.europa.eu%2Fcache%2FITY_PUBLIC%2F2-22072014-AP%2FEN%2F2-22072014-AP-EN.PDF&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-129"><a href="#cite_ref-129">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110430030613/http://www.cnbc.com/id/37207942/Could_Italy_Be_Better_Off_than_its_Peers">»Could Italy Be Better Off than its Peers?«</a>. CNBC. 18. maj 2010. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.cnbc.com/id/37207942/Could_Italy_Be_Better_Off_than_its_Peers">prvotnega spletišča</a> dne 30. aprila 2011. Pridobljeno 30. maja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Could+Italy+Be+Better+Off+than+its+Peers%3F&rft.pub=CNBC&rft.date=2010-05-18&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.cnbc.com%2Fid%2F37207942%2FCould_Italy_Be_Better_Off_than_its_Peers&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-130"><a href="#cite_ref-130">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150109041518/http://www.nationalbanken.dk/da/om_nationalbanken/oekonomisk_forskning/Documents/4_Household%20debt%20and%20the%20OECD%27s%20surveillance%20of%20member%20states%20by%20Christophe%20Andr%C3%A9.pdf">»Household debt and the OECD's surveillance of member states«</a> (PDF). OECD Economics Department. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nationalbanken.dk/da/om_nationalbanken/oekonomisk_forskning/Documents/4_Household%20debt%20and%20the%20OECD%27s%20surveillance%20of%20member%20states%20by%20Christophe%20Andr%C3%A9.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 9. januarja 2015. Pridobljeno 26. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Household+debt+and+the+OECD%27s+surveillance+of+member+states&rft.pub=OECD+Economics+Department&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nationalbanken.dk%2Fda%2Fom_nationalbanken%2Foekonomisk_forskning%2FDocuments%2F4_Household%2520debt%2520and%2520the%2520OECD%2527s%2520surveillance%2520of%2520member%2520states%2520by%2520Christophe%2520Andr%25C3%25A9.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-131"><a href="#cite_ref-131">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.economist.com/node/18780831">»Oh for a new risorgimento«</a>. The Economist. Pridobljeno 24. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Oh+for+a+new+risorgimento&rft.pub=The+Economist&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.economist.com%2Fnode%2F18780831&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-132"><a href="#cite_ref-132">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150405032750/http://www.lastampa.it/economia/speciali/redditi-italia">»Map of Italian "comuni"'s economy (click to enlarge and get details)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.lastampa.it/economia/speciali/redditi-italia">prvotnega spletišča</a> dne 5. aprila 2015. Pridobljeno 23. junija 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Map+of+Italian+%22comuni%22%27s+economy+%28click+to+enlarge+and+get+details%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.lastampa.it%2Feconomia%2Fspeciali%2Fredditi-italia&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-133"><a href="#cite_ref-133">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation magazine cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170916153902/http://www.heritage.org/index/ranking">»2014 Index of Economic Freedom«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.heritage.org/index/ranking">prvotnega spletišča</a> dne 16. septembra 2017. Pridobljeno 24. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=2014+Index+of+Economic+Freedom&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.heritage.org%2Findex%2Franking&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> <code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_revijo" title="Predloga:Navedi revijo">navedi revijo</a>}}</code>: Sklic magazine potrebuje<code class="cs1-code">|magazine=</code> (<a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Napake_CS1#missing_periodical" title="Pomoč:Napake CS1">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-economicfreedom-134"><a href="#cite_ref-economicfreedom_134-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation magazine cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080503060552/http://www.heritage.org/research/features/index/country.cfm?ID=Italy">»Index of Economic Freedom«</a>. The Heritage Foundation. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.heritage.org/research/features/index/country.cfm?ID=Italy">prvotnega spletišča</a> dne 3. maja 2008. Pridobljeno 4. novembra 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Index+of+Economic+Freedom&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.heritage.org%2Fresearch%2Ffeatures%2Findex%2Fcountry.cfm%3FID%3DItaly&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> <code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_revijo" title="Predloga:Navedi revijo">navedi revijo</a>}}</code>: Sklic magazine potrebuje<code class="cs1-code">|magazine=</code> (<a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Napake_CS1#missing_periodical" title="Pomoč:Napake CS1">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-European_Commission-135">↑ <a href="#cite_ref-European_Commission_135-0">132,0</a> <a href="#cite_ref-European_Commission_135-1">132,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFEuropean_Commission" class="citation web cs1">European Commission. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-DA-07-001/EN/KS-DA-07-001-EN.PDF">»Panorama of Transport«</a> (PDF). Pridobljeno 3. maja 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Panorama+of+Transport&rft.au=European+Commission&rft_id=http%3A%2F%2Fepp.eurostat.ec.europa.eu%2Fcache%2FITY_OFFPUB%2FKS-DA-07-001%2FEN%2FKS-DA-07-001-EN.PDF&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-136"><a href="#cite_ref-136">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141218192603/http://www.fsitaliane.it/fsi-en/GROUP/Safety-and-Technology/Frecciarossa1000%3A-the-train-of-the-future/Frecciarossa-1000-in-Figures">»Frecciarossa 1000 in Figures«</a>. Ferrovie dello Stato Italiane. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fsitaliane.it/fsi-en/GROUP/Safety-and-Technology/Frecciarossa1000:-the-train-of-the-future/Frecciarossa-1000-in-Figures">prvotnega spletišča</a> dne 18. decembra 2014. Pridobljeno 24. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Frecciarossa+1000+in+Figures&rft.pub=Ferrovie+dello+Stato+Italiane&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fsitaliane.it%2Ffsi-en%2FGROUP%2FSafety-and-Technology%2FFrecciarossa1000%3A-the-train-of-the-future%2FFrecciarossa-1000-in-Figures&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-137"><a href="#cite_ref-137">↑</a> Delnice Atlantia so za 43,2 % v lasti družine Benetton. </li> <li id="cite_note-#1-138">↑ <a href="#cite_ref-#1_138-0">135,0</a> <a href="#cite_ref-#1_138-1">135,1</a> <a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.eurispes.eu/content/rapporto-italia-2011">http://www.eurispes.eu/content/rapporto-italia-2011</a> </li> <li id="cite_note-139"><a href="#cite_ref-139">↑</a> <a rel="nofollow" class="external autonumber" href="http://www.movingitalia.it/traghetti/porti-in-italia.html">[1]</a> </li> <li id="cite_note-140"><a href="#cite_ref-140">↑</a> <a rel="nofollow" class="external autonumber" href="http://www.assoporti.it/sites/www.assoporti.it/files/statistiche/Movimenti_portuali_%202011_26giu12.pdf">[2]</a>[<a href="/wiki/Wikipedija:Mrtva_povezava" title="Wikipedija:Mrtva povezava">mrtva povezava</a>] </li> <li id="cite_note-141"><a href="#cite_ref-141">↑</a> <a rel="nofollow" class="external autonumber" href="http://www.flightproject.it/wp-content/uploads/2013/02/Lista-aerodromi-Italiani.pdf">[3]</a>[<a href="/wiki/Wikipedija:Mrtva_povezava" title="Wikipedija:Mrtva povezava">mrtva povezava</a>] </li> <li id="cite_note-142"><a href="#cite_ref-142">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160104213223/http://moduliweb.enac.gov.it/Applicazioni/avioeli/avio_01.asp">»arhivska kopija«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://moduliweb.enac.gov.it/Applicazioni/avioeli/avio_01.asp">prvotnega spletišča</a> dne 4. januarja 2016. Pridobljeno 31. januarja 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=arhivska+kopija&rft_id=http%3A%2F%2Fmoduliweb.enac.gov.it%2FApplicazioni%2Favioeli%2Favio_01.asp&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-143"><a href="#cite_ref-143">↑</a> <a rel="nofollow" class="external autonumber" href="http://www.camcom.gov.it/cdc/id_pagina/26/id_tema/x/id_cp/496/id_ui/3444/id_prov/x/id_ateco/x/t_p/Francesco-Bettoni--Un-Focus-sulle-infrastrutture-italiane.htm">[4]</a> </li> <li id="cite_note-144"><a href="#cite_ref-144">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.worldbank.org/indicator/EG.IMP.CONS.ZS">»Energy imports, net (% of energy use)«</a>. Svetovna banka. Pridobljeno 24. novembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Energy+imports%2C+net+%28%25+of+energy+use%29&rft.pub=Svetovna+banka&rft_id=http%3A%2F%2Fdata.worldbank.org%2Findicator%2FEG.IMP.CONS.ZS&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-145"><a href="#cite_ref-145">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFEurostat" class="citation news cs1">Eurostat. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-DK-08-001/EN/KS-DK-08-001-EN.PDF">»Energy, transport and environment indicators«</a> (PDF). Pridobljeno 10. maja 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Energy%2C+transport+and+environment+indicators&rft.au=Eurostat&rft_id=http%3A%2F%2Fepp.eurostat.ec.europa.eu%2Fcache%2FITY_OFFPUB%2FKS-DK-08-001%2FEN%2FKS-DK-08-001-EN.PDF&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-146"><a href="#cite_ref-146">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFEurostat" class="citation news cs1">Eurostat. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-GH-09-001/EN/KS-GH-09-001-EN.PDF">»Panorama of energy«</a> (PDF). Pridobljeno 10. maja 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Panorama+of+energy&rft.au=Eurostat&rft_id=http%3A%2F%2Fepp.eurostat.ec.europa.eu%2Fcache%2FITY_OFFPUB%2FKS-GH-09-001%2FEN%2FKS-GH-09-001-EN.PDF&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-ami-147"><a href="#cite_ref-ami_147-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRoncalli_Amici_R2001" class="citation magazine cs1">Roncalli Amici R (2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20131023060404/http://his.library.nenu.edu.cn/upload/soft/haoli/114/367.pdf">»The history of Italian parasitology«</a> (PDF). Veterinary Parasitology. Zv. 98, št. 1–3. str. 3–10. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1016%2FS0304-4017%2801%2900420-4">10.1016/S0304-4017(01)00420-4</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0304-4017">0304-4017</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11516576">11516576</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://his.library.nenu.edu.cn/upload/soft/haoli/114/367.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 23. oktobra 2013. Pridobljeno 24. junija 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Veterinary+Parasitology&rft.atitle=The+history+of+Italian+parasitology&rft.volume=98&rft.issue=1%E2%80%933&rft.pages=3-10&rft.date=2001&rft.issn=0304-4017&rft_id=info%3Apmid%2F11516576&rft_id=info%3Adoi%2F10.1016%2FS0304-4017%2801%2900420-4&rft.au=Roncalli+Amici+R&rft_id=http%3A%2F%2Fhis.library.nenu.edu.cn%2Fupload%2Fsoft%2Fhaoli%2F114%2F367.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-mehl-148"><a href="#cite_ref-mehl_148-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMehlhorn_H2008" class="citation book cs1">Mehlhorn H (2008). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.co.in/books?id=Jpg1ysgVn-AC&pg">Encyclopedia of Parasitology, Volumes 1-2</a>. Veterinary Parasitology (3 izd.). Springer-Verlag. str. 610. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3540489940" title="Posebno:ViriKnjig/3540489940"><bdi>3540489940</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Encyclopedia+of+Parasitology%2C+Volumes+1-2&rft.pages=610&rft.edition=3&rft.pub=Springer-Verlag&rft.date=2008&rft.isbn=3540489940&rft.au=Mehlhorn+H&rft_id=http%3A%2F%2Fbooks.google.co.in%2Fbooks%3Fid%3DJpg1ysgVn-AC%26pg&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Einstein-149">↑ <a href="#cite_ref-Einstein_149-0">146,0</a> <a href="#cite_ref-Einstein_149-1">146,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWeidhorn2005" class="citation book cs1">Weidhorn, Manfred (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/personofmillenni0000weid">The Person of the Millennium: The Unique Impact of Galileo on World History</a>. iUniverse. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/personofmillenni0000weid/page/155">155</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-595-36877-8" title="Posebno:ViriKnjig/0-595-36877-8"><bdi>0-595-36877-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Person+of+the+Millennium%3A+The+Unique+Impact+of+Galileo+on+World+History&rft.pages=155&rft.pub=iUniverse&rft.date=2005&rft.isbn=0-595-36877-8&rft.aulast=Weidhorn&rft.aufirst=Manfred&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fpersonofmillenni0000weid&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-finocchiaro2007-150"><a href="#cite_ref-finocchiaro2007_150-0">↑</a> Finocchiaro (2007) </li> <li id="cite_note-151"><a href="#cite_ref-151">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHawking2009" class="citation magazine cs1">Hawking, Stephen (2009). »Galileo and the Birth of Modern Science«. American Heritage's Invention & Technology. Zv. 24, št. 1. str. 36.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=American+Heritage%27s+Invention+%26+Technology&rft.atitle=Galileo+and+the+Birth+of+Modern+Science&rft.volume=24&rft.issue=1&rft.pages=36&rft.date=2009&rft.aulast=Hawking&rft.aufirst=Stephen&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-152"><a href="#cite_ref-152">↑</a> Lucia Orlando, "Physics in the 1930s: Jewish Physicists' Contribution to the Realization of the" New Tasks" of Physics in Italy." Historical studies in the physical and biological sciences (1998): 141-181. <a rel="nofollow" class="external text" href="Http://www.jstor.org/stable/27757806">v JSTOR</a> </li> <li id="cite_note-153"><a href="#cite_ref-153">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.istat.it/it/files/2014/06/Bilanciodemografico_2013_def.pdf?title=Bilancio+demografico+nazionale+-+16%2Fgiu%2F2014+-+Testo+integrale.pdf">»National demographic balance, 2013«</a> (PDF). ISTAT. Pridobljeno 1. oktobra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=National+demographic+balance%2C+2013&rft.pub=ISTAT&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.istat.it%2Fit%2Ffiles%2F2014%2F06%2FBilanciodemografico_2013_def.pdf%3Ftitle%3DBilancio%2Bdemografico%2Bnazionale%2B-%2B16%252Fgiu%252F2014%2B-%2BTesto%2Bintegrale.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-154"><a href="#cite_ref-154">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFEUROSTAT" class="citation web cs1">EUROSTAT. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-SF-08-072/EN/KS-SF-08-072-EN.PDF">»Ageing characterises the demographic perspectives of the European societies – Issue number 72/2008«</a> (PDF). Pridobljeno 28. aprila 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Ageing+characterises+the+demographic+perspectives+of+the+European+societies+%E2%80%93+Issue+number+72%2F2008&rft.au=EUROSTAT&rft_id=http%3A%2F%2Fepp.eurostat.ec.europa.eu%2Fcache%2FITY_OFFPUB%2FKS-SF-08-072%2FEN%2FKS-SF-08-072-EN.PDF&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-155"><a href="#cite_ref-155">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFISTAT" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">ISTAT. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://demo.istat.it/altridati/indicatori/2008/Tab_1.pdf">»Crude birth rates, mortality rates and marriage rates 2005–2008«</a> (PDF) (v italijanščini). Pridobljeno 10. maja 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Crude+birth+rates%2C+mortality+rates+and+marriage+rates+2005%E2%80%932008&rft.au=ISTAT&rft_id=http%3A%2F%2Fdemo.istat.it%2Faltridati%2Findicatori%2F2008%2FTab_1.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-156"><a href="#cite_ref-156">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFISTAT" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">ISTAT. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://demo.istat.it/altridati/indicatori/2008/Tab_4.pdf">»Average number of children born per woman 2005–2008«</a> (PDF) (v italijanščini). Pridobljeno 3. maja 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Average+number+of+children+born+per+woman+2005%E2%80%932008&rft.au=ISTAT&rft_id=http%3A%2F%2Fdemo.istat.it%2Faltridati%2Findicatori%2F2008%2FTab_4.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-157"><a href="#cite_ref-157">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130306125456/http://demo.istat.it/uniprev2011/index.html?lingua=ita">»Previsioni della popolazione, 2011 - 2065, dati al 1° gennaio«</a>. Demo.istat.it. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://demo.istat.it/uniprev2011/index.html?lingua=ita">prvotnega spletišča</a> dne 6. marca 2013. Pridobljeno 12. marca 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Previsioni+della+popolazione%2C+2011+-+2065%2C+dati+al+1%C2%B0+gennaio&rft.pub=Demo.istat.it&rft_id=http%3A%2F%2Fdemo.istat.it%2Funiprev2011%2Findex.html%3Flingua%3Dita&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-158"><a href="#cite_ref-158">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://library.thinkquest.org/26786/en/articles/view.php3?arKey=4&paKey=7&loKey=0&evKey=&toKey=&torKey=&tolKey=">»Causes of the Italian mass emigration«</a>. ThinkQuest Library. 15. avgust 1999. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090701010600/http://library.thinkquest.org/26786/en/articles/view.php3?arKey=4&paKey=7&loKey=0&evKey=&toKey=&torKey=&tolKey=">Arhivirano</a> iz spletišča dne 1. julija 2009. Pridobljeno 11. avgusta 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Causes+of+the+Italian+mass+emigration&rft.pub=ThinkQuest+Library&rft.date=1999-08-15&rft_id=http%3A%2F%2Flibrary.thinkquest.org%2F26786%2Fen%2Farticles%2Fview.php3%3FarKey%3D4%26paKey%3D7%26loKey%3D0%26evKey%3D%26toKey%3D%26torKey%3D%26tolKey%3D&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-159"><a href="#cite_ref-159">↑</a> Favero, Luigi e Tassello, Graziano. Cent'anni di emigrazione italiana (1861 - 1961) Introduction </li> <li id="cite_note-aire-160"><a href="#cite_ref-aire_160-0">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.interno.it/mininterno/export/sites/default/it/sezioni/servizi/legislazione/elezioni/0947_2010_02_01_DM27012010.html">Statistiche del Ministero dell'Interno</a> </li> <li id="cite_note-161"><a href="#cite_ref-161">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLee2006" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Lee, Adam (3. april 2006). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asteriscos.tv/dossier-3.html">»Unos 20 millones de personas que viven en la Argentina tienen algún grado de descendencia italiana«</a> (v španščini). Pridobljeno 27. junija 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Unos+20+millones+de+personas+que+viven+en+la+Argentina+tienen+alg%C3%BAn+grado+de+descendencia+italiana&rft.date=2006-04-03&rft.aulast=Lee&rft.aufirst=Adam&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asteriscos.tv%2Fdossier-3.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-162"><a href="#cite_ref-162">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.consultanazionaleemigrazione.it/itestero/Gli_italiani_in_Brasile.pdf">Consulta Nazionale Emigrazione. Progetto ITENETs – “Gli italiani in Brasile”; str. 11, 19</a> . Pridobljeno 10.9.2008. </li> <li id="cite_note-163"><a href="#cite_ref-163">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.hotelsclick.com/hoteles/UY/Uruguay-DEMOGRAF%C3%ADA-5.html">»Ethnic origins, 2006 counts, for Uruguay, provinces and territories – 20% sample data«</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Ethnic+origins%2C+2006+counts%2C+for+Uruguay%2C+provinces+and+territories+%E2%80%93+20%25+sample+data&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.hotelsclick.com%2Fhoteles%2FUY%2FUruguay-DEMOGRAF%25C3%25ADA-5.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-164"><a href="#cite_ref-164">↑</a> Santander Laya-Garrido, Alfonso. Los Italianos forjadores de la nacionalidad y del desarrollo economico en Venezuela. Editorial Vadell. Valencia, 1978 </li> <li id="cite_note-165"><a href="#cite_ref-165">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAmerican_FactFinder,_United_States_Census_Bureau" class="citation web cs1">American FactFinder, United States Census Bureau. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.today/20200212043917/http://factfinder.census.gov/servlet/IPTable?_bm=y&-reg=ACS_2006_EST_G00_S0201:543;ACS_2006_EST_G00_S0201PR:543;ACS_2006_EST_G00_S0201T:543;ACS_2006_EST_G00_S0201TPR:543&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201PR&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201T&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201TPR&-ds_name=ACS_2006_EST_G00_&-TABLE_NAMEX=&-ci_type=A&-redoLog=true&-charIterations=047&-geo_id=01000US&-geo_id=NBSP&-format=&-_lang=en">»U.S Census Bureau – Selected Population Profile in the United States«</a>. American FactFinder, United States Census Bureau. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://factfinder.census.gov/servlet/IPTable?_bm=y&-reg=ACS_2006_EST_G00_S0201:543;ACS_2006_EST_G00_S0201PR:543;ACS_2006_EST_G00_S0201T:543;ACS_2006_EST_G00_S0201TPR:543&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201PR&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201T&-qr_name=ACS_2006_EST_G00_S0201TPR&-ds_name=ACS_2006_EST_G00_&-TABLE_NAMEX=&-ci_type=A&-redoLog=true&-charIterations=047&-geo_id=01000US&-geo_id=NBSP&-format=&-_lang=en">prvotnega spletišča</a> dne 12. februarja 2020. Pridobljeno 30. maja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=U.S+Census+Bureau+%E2%80%93+Selected+Population+Profile+in+the+United+States&rft.pub=American+FactFinder%2C+United+States+Census+Bureau&rft.au=American+FactFinder%2C+United+States+Census+Bureau&rft_id=http%3A%2F%2Ffactfinder.census.gov%2Fservlet%2FIPTable%3F_bm%3Dy%26-reg%3DACS_2006_EST_G00_S0201%3A543%3BACS_2006_EST_G00_S0201PR%3A543%3BACS_2006_EST_G00_S0201T%3A543%3BACS_2006_EST_G00_S0201TPR%3A543%26-qr_name%3DACS_2006_EST_G00_S0201%26-qr_name%3DACS_2006_EST_G00_S0201PR%26-qr_name%3DACS_2006_EST_G00_S0201T%26-qr_name%3DACS_2006_EST_G00_S0201TPR%26-ds_name%3DACS_2006_EST_G00_%26-TABLE_NAMEX%3D%26-ci_type%3DA%26-redoLog%3Dtrue%26-charIterations%3D047%26-geo_id%3D01000US%26-geo_id%3DNBSP%26-format%3D%26-_lang%3Den&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-166"><a href="#cite_ref-166">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20091101151108/http://www12.statcan.ca/english/census06/data/highlights/ethnic/pages/Page.cfm?Lang=E&Geo=PR&Code=01&Data=Count&Table=2&StartRec=1&Sort=3&Display=All&CSDFilter=5000">»Ethnic origins, 2006 counts, for Canada, provinces and territories – 20% sample data«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www12.statcan.ca/english/census06/data/highlights/ethnic/pages/Page.cfm?Lang=E&Geo=PR&Code=01&Data=Count&Table=2&StartRec=1&Sort=3&Display=All&CSDFilter=5000">prvotnega spletišča</a> dne 1. novembra 2009. Pridobljeno 26. junija 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Ethnic+origins%2C+2006+counts%2C+for+Canada%2C+provinces+and+territories+%E2%80%93+20%25+sample+data&rft_id=http%3A%2F%2Fwww12.statcan.ca%2Fenglish%2Fcensus06%2Fdata%2Fhighlights%2Fethnic%2Fpages%2FPage.cfm%3FLang%3DE%26Geo%3DPR%26Code%3D01%26Data%3DCount%26Table%3D2%26StartRec%3D1%26Sort%3D3%26Display%3DAll%26CSDFilter%3D5000&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-167"><a href="#cite_ref-167">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20071001032237/http://www.censusdata.abs.gov.au/ABSNavigation/prenav/ViewData?action=404&documentproductno=0&documenttype=Details&order=1&tabname=Details&areacode=0&issue=2006&producttype=Census%20Tables&javascript=true&textversion=false&navmapdisplayed=true&breadcrumb=LPTD&&collection=Census&period=2006&productlabel=Ancestry%20by%20Country%20of%20Birth%20of%20Parents%20-%20Time%20Series%20Statistics%20%282001%2C%202006%20Census%20Years%29&producttype=Census%20Tables&method=Place%20of%20Usual%20Residence&topic=Ancestry&">»20680-Ancestry by Country of Birth of Parents – Time Series Statistics (2001, 2006 Census Years) – Australia«</a>. Australian Bureau of Statistics. 27. junij 2007. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.censusdata.abs.gov.au/ABSNavigation/prenav/ViewData?action=404&documentproductno=0&documenttype=Details&order=1&tabname=Details&areacode=0&issue=2006&producttype=Census%20Tables&javascript=true&textversion=false&navmapdisplayed=true&breadcrumb=LPTD&&collection=Census&period=2006&productlabel=Ancestry%20by%20Country%20of%20Birth%20of%20Parents%20-%20Time%20Series%20Statistics%20(2001,%202006%20Census%20Years)&producttype=Census%20Tables&method=Place%20of%20Usual%20Residence&topic=Ancestry&">prvotnega spletišča</a> dne 1. oktobra 2007. Pridobljeno 30. decembra 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=20680-Ancestry+by+Country+of+Birth+of+Parents+%E2%80%93+Time+Series+Statistics+%282001%2C+2006+Census+Years%29+%E2%80%93+Australia&rft.pub=Australian+Bureau+of+Statistics&rft.date=2007-06-27&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.censusdata.abs.gov.au%2FABSNavigation%2Fprenav%2FViewData%3Faction%3D404%26documentproductno%3D0%26documenttype%3DDetails%26order%3D1%26tabname%3DDetails%26areacode%3D0%26issue%3D2006%26producttype%3DCensus%2520Tables%26javascript%3Dtrue%26textversion%3Dfalse%26navmapdisplayed%3Dtrue%26breadcrumb%3DLPTD%26%26collection%3DCensus%26period%3D2006%26productlabel%3DAncestry%2520by%2520Country%2520of%2520Birth%2520of%2520Parents%2520-%2520Time%2520Series%2520Statistics%2520%282001%2C%25202006%2520Census%2520Years%29%26producttype%3DCensus%2520Tables%26method%3DPlace%2520of%2520Usual%2520Residence%26topic%3DAncestry%26&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-168"><a href="#cite_ref-168">↑</a> Cohen, Robin . (1995). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/books?id=BLo2RqGdv_wC&pg=PA143&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false">The Cambridge survey of world migration</a>. Cambridge University Press, str. 143. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521444055" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-521-44405-5</a> </li> <li id="cite_note-169"><a href="#cite_ref-169">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.gazzettaufficiale.it/eli/id/2014/4/7/14G00069/sg">»LEGGE 7 aprile 2014, n. 56, Art. 18«</a>. www.gazzettaufficiale.it (v italijanščini). Gazzetta ufficiale. Pridobljeno 25. maja 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.gazzettaufficiale.it&rft.atitle=LEGGE+7+aprile+2014%2C+n.+56%2C+Art.+18&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.gazzettaufficiale.it%2Feli%2Fid%2F2014%2F4%2F7%2F14G00069%2Fsg&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Bajc_2004-170"><a href="#cite_ref-Bajc_2004_170-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBajc2004" class="citation book cs1">Bajc, Gorazd (2004). Na oni strani meje - Slovenska manjšina v Italiji in njen pravni položaj: zgodovinski in pravni pregled 1866–2004. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/217491968">217491968</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Na+oni+strani+meje+-+Slovenska+manj%C5%A1ina+v+Italiji+in+njen+pravni+polo%C5%BEaj%3A+zgodovinski+in+pravni+pregled+1866%E2%80%932004&rft.place=Koper&rft.pub=Univerza+na+Primorskem%2C+Znanstveno-raziskovalno+sredi%C5%A1%C4%8De%2C+Zgodovinsko+dru%C5%A1tvo+za+ju%C5%BEno+Primorsko&rft.date=2004&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F217491968%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Bajc&rft.aufirst=Gorazd&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-171"><a href="#cite_ref-171">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.istat.it/it/files/2011/09/ReportStranieriResidenti.pdf?title=Stranieri+residenti+in+Italia+-+22/set/2011+-+Testo+integrale.pdf">»La popolazione straniera residente in Italia«</a> (PDF) (v italijanščini). ISTAT. 22. september 2011. Pridobljeno 23. januarja 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=La+popolazione+straniera+residente+in+Italia&rft.pub=ISTAT&rft.date=2011-09-22&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.istat.it%2Fit%2Ffiles%2F2011%2F09%2FReportStranieriResidenti.pdf%3Ftitle%3DStranieri%2Bresidenti%2Bin%2BItalia%2B-%2B22%2Fset%2F2011%2B-%2BTesto%2Bintegrale.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-172"><a href="#cite_ref-172">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://demo.istat.it/str2013/index_e.html">»Statistiche demografiche ISTAT«</a>. ISTAT.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Statistiche+demografiche+ISTAT&rft.pub=ISTAT&rft_id=http%3A%2F%2Fdemo.istat.it%2Fstr2013%2Findex_e.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-173"><a href="#cite_ref-173">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAllen1997" class="citation book cs1">Allen, Beverly (1997). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/revisioningitaly00alle">Revisioning Italy national identity and global culture</a>. Minneapolis: University of Minnesota Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/revisioningitaly00alle/page/n181">169</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0816627271" title="Posebno:ViriKnjig/978-0816627271"><bdi>978-0816627271</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Revisioning+Italy+national+identity+and+global+culture&rft.place=Minneapolis&rft.pages=169&rft.pub=University+of+Minnesota+Press&rft.date=1997&rft.isbn=978-0816627271&rft.aulast=Allen&rft.aufirst=Beverly&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Frevisioningitaly00alle&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-174"><a href="#cite_ref-174">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170519061935/http://demo.istat.it/strasa2014/index_e.html">»Resident Foreigners on 1st January by age and sex Year 2014«</a>. ISTAT. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://demo.istat.it/strasa2014/index_e.html">prvotnega spletišča</a> dne 19. maja 2017. Pridobljeno 1. oktobra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Resident+Foreigners+on+1st+January+by+age+and+sex+Year+2014&rft.pub=ISTAT&rft_id=http%3A%2F%2Fdemo.istat.it%2Fstrasa2014%2Findex_e.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-175"><a href="#cite_ref-175">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110723083713/http://www.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20091008_00/testointegrale20091008.pdf">»La popolazione straniera residente in Italia al 1° gennaio 2009«</a> [The Foreign Population Resident in Italy on 1 January 2009] (PDF) (v italijanščini). ISTAT. 8. oktober 2009. str. 1–3. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.istat.it/salastampa/comunicati/non_calendario/20091008_00/testointegrale20091008.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 23. julija 2011. Pridobljeno 27. oktobra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=La+popolazione+straniera+residente+in+Italia+al+1%C2%B0+gennaio+2009&rft.pages=1-3&rft.pub=ISTAT&rft.date=2009-10-08&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.istat.it%2Fsalastampa%2Fcomunicati%2Fnon_calendario%2F20091008_00%2Ftestointegrale20091008.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-176"><a href="#cite_ref-176">↑</a> Elisabeth Rosenthal, "<a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.boston.com/news/world/europe/articles/2008/05/16/italy_cracks_down_on_illegal_immigration/">Italy cracks down on illegal immigration</a>". <a href="/w/index.php?title=The_Boston_Globe&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Boston Globe (stran ne obstaja)">The Boston Globe</a> (16.5.2008). </li> <li id="cite_note-177"><a href="#cite_ref-177">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6550725.stm">"Milan police in Chinatown clash"</a>. BBC News (13.4.2007). </li> <li id="cite_note-178"><a href="#cite_ref-178">↑</a> "<a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=42404">EUROPE: Home to Roma, And No Place for Them</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20120305064429/http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=42404">Arhivirano</a> 2012-03-05 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.". <a href="/w/index.php?title=Inter_Press_Service&action=edit&redlink=1" class="new" title="Inter Press Service (stran ne obstaja)"> IPS</a> ipsnews.net. </li> <li id="cite_note-179"><a href="#cite_ref-179">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.birn.eu.com/en/111/15/5745/">»Balkan Investigative Reporting Network«</a>. Birn.eu.com. 8. november 2007. Pridobljeno 4. novembra 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Balkan+Investigative+Reporting+Network&rft.pub=Birn.eu.com&rft.date=2007-11-08&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.birn.eu.com%2Fen%2F111%2F15%2F5745%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-180"><a href="#cite_ref-180">↑</a> Mitrica, Mihai. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20071023072029/http://evz.ro/article.php?artid=201813">Un milion de romani s-au mutat in Italia</a>. Evenimentul Zilei, 31.10.2005. Pridobljeno 11.4.2006. (italijansko) </li> <li id="cite_note-182"><a href="#cite_ref-182">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ethnologue.com/language/ita">Italian language</a> Ethnologue.com </li> <li id="cite_note-europa2006-183"><a href="#cite_ref-europa2006_183-0">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_243_sum_en.pdf">Eurobarometer – Europeans and their languages</a><a href="/wiki/Format_za_prenosljive_dokumente" class="mw-redirect" title="Format za prenosljive dokumente">PDF</a> (485 KB), gebruar 2006 </li> <li id="cite_note-184"><a href="#cite_ref-184">↑</a> Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007 </li> <li id="cite_note-Italian_language-185"><a href="#cite_ref-Italian_language_185-0">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www2.le.ac.uk/departments/modern-languages/lal/languages%20at%20lal/italian">Italian language</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140502004444/http://www2.le.ac.uk/departments/modern-languages/lal/languages%20at%20lal/italian">Arhivirano</a> 2014-05-02 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. University of Leicester </li> <li id="cite_note-186"><a href="#cite_ref-186">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/EBchecked/topic/297241/Italian-language">»Italian language – Britannica Online Encyclopedia«</a>. Britannica.com. 3. november 2008. Pridobljeno 19. novembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italian+language+%E2%80%93+Britannica+Online+Encyclopedia&rft.pub=Britannica.com&rft.date=2008-11-03&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2FEBchecked%2Ftopic%2F297241%2FItalian-language&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-187"><a href="#cite_ref-187">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150512051856/http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm">»Legge 15 Dicembre 1999, n. 482 "Norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche " pubblicata nella Gazzetta Ufficiale n. 297 del 20 dicembre 1999«</a>. Italian Parliament. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.camera.it/parlam/leggi/99482l.htm">prvotnega spletišča</a> dne 12. maja 2015. Pridobljeno 2. decembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Legge+15+Dicembre+1999%2C+n.+482+%22Norme+in+materia+di+tutela+delle+minoranze+linguistiche+storiche+%22+pubblicata+nella+Gazzetta+Ufficiale+n.+297+del+20+dicembre+1999&rft.pub=Italian+Parliament&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.camera.it%2Fparlam%2Fleggi%2F99482l.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-188"><a href="#cite_ref-188">↑</a> [L.cost. 26 febbraio 1948, n. 4, Statuto speciale per la Valle d'Aosta </li> <li id="cite_note-189"><a href="#cite_ref-189">↑</a> L.cost. 26 febbraio 1948, n. 5, Statuto speciale per il Trentino-Alto Adige </li> <li id="cite_note-190"><a href="#cite_ref-190">↑</a> L.cost. 31 gennaio 1963, n. 1, Statuto speciale della Regione Friuli Venezia Giulia] </li> <li id="cite_note-191"><a href="#cite_ref-191">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.istat.it/en/archive/129304">»Linguistic diversity among foreign citizens in Italy«</a>. ISTAT. Pridobljeno 27. julija 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Linguistic+diversity+among+foreign+citizens+in+Italy&rft.pub=ISTAT&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.istat.it%2Fen%2Farchive%2F129304&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-192"><a href="#cite_ref-192">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20131020143004/http://articles.sun-sentinel.com/1985-06-04/news/8501220260_1_italian-state-new-agreement-church">»Catholicism No Longer Italy`s State Religion«</a>. Sun Sentinel. 4. junij 1985. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://articles.sun-sentinel.com/1985-06-04/news/8501220260_1_italian-state-new-agreement-church">prvotnega spletišča</a> dne 20. oktobra 2013. Pridobljeno 7. septembra 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Sun+Sentinel&rft.atitle=Catholicism+No+Longer+Italy%60s+State+Religion&rft.date=1985-06-04&rft_id=http%3A%2F%2Farticles.sun-sentinel.com%2F1985-06-04%2Fnews%2F8501220260_1_italian-state-new-agreement-church&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-193"><a href="#cite_ref-193">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.pewforum.org/2013/02/13/the-global-catholic-population/">»The Global Catholic Population«</a>. Pew Research Center. Pridobljeno 24. avgusta 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Global+Catholic+Population&rft.pub=Pew+Research+Center&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.pewforum.org%2F2013%2F02%2F13%2Fthe-global-catholic-population%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-194"><a href="#cite_ref-194">↑</a> Eurispes: Rapporto Italia 2010 </li> <li id="cite_note-195"><a href="#cite_ref-195">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLeustean2014" class="citation book cs1">Leustean, Lucian N. (2014). Eastern Christianity and politics in the twenty-first century. Routledge. str. 723. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-415-68490-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-415-68490-3"><bdi>978-0-415-68490-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Eastern+Christianity+and+politics+in+the+twenty-first+century&rft.pages=723&rft.pub=Routledge&rft.date=2014&rft.isbn=978-0-415-68490-3&rft.aulast=Leustean&rft.aufirst=Lucian+N.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-196"><a href="#cite_ref-196">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.cesnur.org/religioni_italia/t/testimoni_geova_02.htm">»Le religioni in Italia: I Testimoni di Geova«</a> [Religije v Italiji: Jehovove priče] (v italijanščini). Center for Studies on New Religions. Pridobljeno 30. maja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Le+religioni+in+Italia%3A+I+Testimoni+di+Geova&rft.pub=Center+for+Studies+on+New+Religions&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.cesnur.org%2Freligioni_italia%2Ft%2Ftestimoni_geova_02.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-197"><a href="#cite_ref-197">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.today/20120724023747/http://www.chiesavaldese.org/pages/storia/dove_viviamo.php">»Chiesa Evangelica Valdese – Unione delle chiese Metodiste e Valdesi (Waldensian Evangelical Church – Union of Waldensian and Methodist churches)«</a> (v italijanščini). Chiesa Evangelica Valdese – Unione delle chiese Metodiste e Valdesi (Waldensian Evangelical Church – Union of Waldensian and Methodist churches. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.chiesavaldese.org/pages/storia/dove_viviamo.php">prvotnega spletišča</a> dne 24. julija 2012. Pridobljeno 30. maja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Chiesa+Evangelica+Valdese+%E2%80%93+Unione+delle+chiese+Metodiste+e+Valdesi+%28Waldensian+Evangelical+Church+%E2%80%93+Union+of+Waldensian+and+Methodist+churches%29&rft.pub=Chiesa+Evangelica+Valdese+%E2%80%93+Unione+delle+chiese+Metodiste+e+Valdesi+%28Waldensian+Evangelical+Church+%E2%80%93+Union+of+Waldensian+and+Methodist+churches&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.chiesavaldese.org%2Fpages%2Fstoria%2Fdove_viviamo.php&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-198"><a href="#cite_ref-198">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080709033652/http://www.oikoumene.org/en/member-churches/regions/europe/italy/evangelical-methodist-church-in-italy.html">»World Council of Churches – Evangelical Methodist Church in Italy«</a>. World Council of Churches. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.oikoumene.org/en/member-churches/regions/europe/italy/evangelical-methodist-church-in-italy.html">prvotnega spletišča</a> dne 9. julija 2008. Pridobljeno 30. oktobra 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=World+Council+of+Churches+%E2%80%93+Evangelical+Methodist+Church+in+Italy&rft.pub=World+Council+of+Churches&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.oikoumene.org%2Fen%2Fmember-churches%2Fregions%2Feurope%2Fitaly%2Fevangelical-methodist-church-in-italy.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-isbn0553343025-199"><a href="#cite_ref-isbn0553343025_199-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDawidowicz,_Lucy_S.1986" class="citation book cs1">Dawidowicz, Lucy S. (1986). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/waragainstjews00lucy">The war against the Jews, 1933–1945</a>. New York: Bantam Books. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/waragainstjews00lucy/page/403">403</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-34302-5" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-34302-5"><bdi>0-553-34302-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+war+against+the+Jews%2C+1933%E2%80%931945&rft.place=New+York&rft.pages=403&rft.pub=Bantam+Books&rft.date=1986&rft.isbn=0-553-34302-5&rft.au=Dawidowicz%2C+Lucy+S.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fwaragainstjews00lucy&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-200"><a href="#cite_ref-200">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.eurojewcong.org/communities/italy.html">»THE JEWISH COMMUNITY OF ITALY Unione delle Comunita Ebraiche Italiane«</a>. The European Jewish Congress. Pridobljeno 25. avgusta 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=THE+JEWISH+COMMUNITY+OF+ITALY+Unione+delle+Comunita+Ebraiche+Italiane&rft.pub=The+European+Jewish+Congress&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.eurojewcong.org%2Fcommunities%2Fitaly.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-201"><a href="#cite_ref-201">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.pewforum.org/2011/01/27/future-of-the-global-muslim-population-regional-europe//">»The Global Catholic Population«</a>. pewresearch.org. Pew Research Center. Pridobljeno 24. avgusta 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=pewresearch.org&rft.atitle=The+Global+Catholic+Population&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.pewforum.org%2F2011%2F01%2F27%2Ffuture-of-the-global-muslim-population-regional-europe%2F%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-202"><a href="#cite_ref-202">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nriinternet.com/EUROPE/ITALY/2004/111604Gurdwara.htm">»NRI Sikhs in Italy«</a>. Nriinternet.com. 15. november 2004. Pridobljeno 30. novembra 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=NRI+Sikhs+in+Italy&rft.pub=Nriinternet.com&rft.date=2004-11-15&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nriinternet.com%2FEUROPE%2FITALY%2F2004%2F111604Gurdwara.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-203"><a href="#cite_ref-203">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070404034319/http://www.buddhismo.it/ente.htm">»Unione Buddhista Italiana – UBI: L'Ente«</a>. Buddhismo.it. 18. avgust 2009. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.buddhismo.it/ente.htm">prvotnega spletišča</a> dne 4. aprila 2007. Pridobljeno 30. oktobra 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Unione+Buddhista+Italiana+%E2%80%93+UBI%3A+L%27Ente&rft.pub=Buddhismo.it&rft.date=2009-08-18&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.buddhismo.it%2Fente.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-WCE-05-204"><a href="#cite_ref-WCE-05_204-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20100414021730/http://www.thearda.com/QuickLists/QuickList_40c.asp">»Most Baha'i Nations (2005)«</a>. QuickLists > Compare Nations > Religions >. The Association of Religion Data Archives. 2005. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.thearda.com/QuickLists/QuickList_40c.asp">prvotnega spletišča</a> dne 14. aprila 2010. Pridobljeno 30. januarja 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=QuickLists+%3E+Compare+Nations+%3E+Religions+%3E&rft.atitle=Most+Baha%27i+Nations+%282005%29&rft.date=2005&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.thearda.com%2FQuickLists%2FQuickList_40c.asp&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-205"><a href="#cite_ref-205">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.adnkronos.com/AKI/English/Religion/?id=3.1.880028077">»Italy: Islam denied income tax revenue - Adnkronos Religion«</a>. Adnkronos.com. 7. april 2003. Pridobljeno 2. junija 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italy%3A+Islam+denied+income+tax+revenue+-+Adnkronos+Religion&rft.pub=Adnkronos.com&rft.date=2003-04-07&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.adnkronos.com%2FAKI%2FEnglish%2FReligion%2F%3Fid%3D3.1.880028077&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-206"><a href="#cite_ref-206">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://documenti.camera.it/Leg16/dossier/Testi/BI0350.htm#_Toc278992388">Camera dei deputati Dossier BI0350</a>. Documenti.camera.it (10.3.1998). Pridobljeno 12.7.2013. </li> <li id="cite_note-207"><a href="#cite_ref-207">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121206012402/http://www.camera.it/parlam/leggi/06296l.htm">»Law 27 December 2007, n.296«</a>. Italian Parliament. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.camera.it/parlam/leggi/06296l.htm">prvotnega spletišča</a> dne 6. decembra 2012. Pridobljeno 30. septembra 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Law+27+December+2007%2C+n.296&rft.pub=Italian+Parliament&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.camera.it%2Fparlam%2Fleggi%2F06296l.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-208"><a href="#cite_ref-208">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://hdr.undp.org/en/media/HDR_20072008_EN_Complete.pdf">»| Human Development Reports«</a> (PDF). Hdr.undp.org. Pridobljeno 18. januarja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=%26%23124%3B+Human+Development+Reports&rft.pub=Hdr.undp.org&rft_id=http%3A%2F%2Fhdr.undp.org%2Fen%2Fmedia%2FHDR_20072008_EN_Complete.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-209"><a href="#cite_ref-209">↑</a> <a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.uniroma1.it/ateneo/chi-siamo">http://www.uniroma1.it/ateneo/chi-siamo</a> </li> <li id="cite_note-210"><a href="#cite_ref-210">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://virtualglobetrotting.com/map/universit-di-bologna-oldest-university-in-the-world/">»Università di Bologna (oldest university in the world)«</a>. Virtual Globetrotting. 21. oktober 2006. Pridobljeno 27. oktobra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Universit%C3%A0+di+Bologna+%28oldest+university+in+the+world%29&rft.pub=Virtual+Globetrotting&rft.date=2006-10-21&rft_id=http%3A%2F%2Fvirtualglobetrotting.com%2Fmap%2Funiversit-di-bologna-oldest-university-in-the-world%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-211"><a href="#cite_ref-211">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080409123912/http://mba.sdabocconi.it/home/main.php?id=12001&ym=2007-09">»Conferenze, ospiti, news ed eventi legati agli MBA della SDA Bocconi – MBA SDA Bocconi«</a>. SDA Bocconi. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://mba.sdabocconi.it/home/main.php?id=12001&ym=2007-09">prvotnega spletišča</a> dne 9. aprila 2008. Pridobljeno 30. oktobra 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Conferenze%2C+ospiti%2C+news+ed+eventi+legati+agli+MBA+della+SDA+Bocconi+%E2%80%93+MBA+SDA+Bocconi&rft.pub=SDA+Bocconi&rft_id=http%3A%2F%2Fmba.sdabocconi.it%2Fhome%2Fmain.php%3Fid%3D12001%26ym%3D2007-09&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-212"><a href="#cite_ref-212">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080508020611/http://www.oie.gatech.edu/sa/programs/show.html?id=bocc">»Gatech :: OIE :: GT Study Abroad Programs«</a>. Web.archive.org. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.oie.gatech.edu/sa/programs/show.html?id=bocc">prvotnega spletišča</a> dne 8. maja 2008. Pridobljeno 30. oktobra 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Gatech+%3A%3A+OIE+%3A%3A+GT+Study+Abroad+Programs&rft.pub=Web.archive.org&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.oie.gatech.edu%2Fsa%2Fprograms%2Fshow.html%3Fid%3Dbocc&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-213"><a href="#cite_ref-213">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080924222100/http://www.corriere.it/vivimilano/cronache/articoli/2008/05_Maggio/12/sda_bocconi.shtml">»Sda Bocconi supera London Business School – ViviMilano«</a>. Corriere della Serra. 12. november 2008. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.corriere.it/vivimilano/cronache/articoli/2008/05_Maggio/12/sda_bocconi.shtml">prvotnega spletišča</a> dne 24. septembra 2008. Pridobljeno 30. oktobra 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Sda+Bocconi+supera+London+Business+School+%E2%80%93+ViviMilano&rft.pub=Corriere+della+Serra&rft.date=2008-11-12&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.corriere.it%2Fvivimilano%2Fcronache%2Farticoli%2F2008%2F05_Maggio%2F12%2Fsda_bocconi.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-qs1-214"><a href="#cite_ref-qs1_214-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.topuniversities.com/institution/politecnico-di-milano">»Politecnico di Milano - QS World University Rankings«</a>. topuniversities.com. Pridobljeno 8. februarja 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Politecnico+di+Milano+-+QS+World+University+Rankings&rft.pub=topuniversities.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.topuniversities.com%2Finstitution%2Fpolitecnico-di-milano&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-215"><a href="#cite_ref-215">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080430202044/http://www.arwu.org/rank/2005/ARWU2005_TopEuro.htm">»Top 100 European Universities«</a>. Arwu.org. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.arwu.org/rank/2005/ARWU2005_TopEuro.htm">prvotnega spletišča</a> dne 30. aprila 2008. Pridobljeno 27. oktobra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Top+100+European+Universities&rft.pub=Arwu.org&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.arwu.org%2Frank%2F2005%2FARWU2005_TopEuro.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-216"><a href="#cite_ref-216">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080822033350/http://www.arwu.org/rank2008/ARWU2008_TopEuro(EN).htm">»ARWU2008«</a>. Arwu.org. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.arwu.org/rank2008/ARWU2008_TopEuro(EN).htm">prvotnega spletišča</a> dne 22. avgusta 2008. Pridobljeno 27. oktobra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=ARWU2008&rft.pub=Arwu.org&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.arwu.org%2Frank2008%2FARWU2008_TopEuro%28EN%29.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-217"><a href="#cite_ref-217">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.cwur.org/top100.html">»top100«</a>. Center for World University Rankings. 2013. Pridobljeno 17. julija 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=top100&rft.pub=Center+for+World+University+Rankings&rft.date=2013&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.cwur.org%2Ftop100.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-sci-218"><a href="#cite_ref-sci_218-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNancy_Imelda_Schafer,_ISI" class="citation web cs1">Nancy Imelda Schafer, ISI. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080829145855/http://in-cites.com/research/2003/june_9_2003-1.html">»SCI-BYTES: Science in Italy, 1998–2002«</a>. In-cites.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://in-cites.com/research/2003/june_9_2003-1.html">prvotnega spletišča</a> dne 29. avgusta 2008. Pridobljeno 27. januarja 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=SCI-BYTES%3A+Science+in+Italy%2C+1998%E2%80%932002&rft.pub=In-cites.com&rft.au=Nancy+Imelda+Schafer%2C+ISI&rft_id=http%3A%2F%2Fin-cites.com%2Fresearch%2F2003%2Fjune_9_2003-1.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-mšš-219"><a href="#cite_ref-mšš_219-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.zrss.si/pdf/230911105909_slovenska_sola_v_it-_predstavitev.pdf">»SLOVENSKA ŠOLA V ITALIJI Nekdaj in danes«</a> (PDF). Zavod RS za šolstvo. Januar 2009. Pridobljeno 25. avgusta 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Zavod+RS+za+%C5%A1olstvo&rft.atitle=SLOVENSKA+%C5%A0OLA+V+ITALIJI+Nekdaj+in+danes&rft.date=2009-01&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.zrss.si%2Fpdf%2F230911105909_slovenska_sola_v_it-_predstavitev.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-dev.prenhall_a-220">↑ <a href="#cite_ref-dev.prenhall_a_220-0">216,0</a> <a href="#cite_ref-dev.prenhall_a_220-1">216,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090701064229/http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/IT/health.html">»Italy – Health«</a>. Dev.prenhall.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/IT/health.html">prvotnega spletišča</a> dne 1. julija 2009. Pridobljeno 2. avgusta 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italy+%E2%80%93+Health&rft.pub=Dev.prenhall.com&rft_id=http%3A%2F%2Fdev.prenhall.com%2Fdivisions%2Fhss%2Fworldreference%2FIT%2Fhealth.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-221"><a href="#cite_ref-221">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20081206101153/http://www.oecd.org/dataoecd/45/52/38979929.pdf">»OECD Health Data 2008 How Does Italy Compare«</a> (PDF). OECD. 2008. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.oecd.org/dataoecd/45/52/38979929.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 6. decembra 2008. Pridobljeno 8. avgusta 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=OECD+Health+Data+2008+How+Does+Italy+Compare&rft.pub=OECD&rft.date=2008&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.oecd.org%2Fdataoecd%2F45%2F52%2F38979929.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-photius.com-222"><a href="#cite_ref-photius.com_222-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.photius.com/rankings/healthranks.html">»The World Health Organization's ranking of the world's health systems«</a>. ΦΩΤΗΣ ΚΟΥΤΣΟΥΚΗΣ (Photius Coutsoukis). Pridobljeno 27. oktobra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+World+Health+Organization%27s+ranking+of+the+world%27s+health+systems&rft.pub=%CE%A6%CE%A9%CE%A4%CE%97%CE%A3+%CE%9A%CE%9F%CE%A5%CE%A4%CE%A3%CE%9F%CE%A5%CE%9A%CE%97%CE%A3+%28Photius+Coutsoukis%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.photius.com%2Frankings%2Fhealthranks.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-223"><a href="#cite_ref-223">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.photius.com/rankings/world_health_performance_ranks.html">»Health system attainment and performance in all Member States«</a>. ΦΩΤΗΣ ΚΟΥΤΣΟΥΚΗΣ (Photius Coutsoukis). Pridobljeno 27. oktobra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Health+system+attainment+and+performance+in+all+Member+States&rft.pub=%CE%A6%CE%A9%CE%A4%CE%97%CE%A3+%CE%9A%CE%9F%CE%A5%CE%A4%CE%A3%CE%9F%CE%A5%CE%9A%CE%97%CE%A3+%28Photius+Coutsoukis%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.photius.com%2Frankings%2Fworld_health_performance_ranks.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-224"><a href="#cite_ref-224">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://apps.who.int/gho/data/node.main.688?lang=en">»WHO Life expectancy«</a>. WHO. Pridobljeno 1. junija 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=WHO+Life+expectancy&rft.pub=WHO&rft_id=http%3A%2F%2Fapps.who.int%2Fgho%2Fdata%2Fnode.main.688%3Flang%3Den&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-IOTF2008-225"><a href="#cite_ref-IOTF2008_225-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090205082332/http://www.iotf.org/database/documents/GlobalPrevalenceofAdultObesity16thDecember08.pdf">»Global Prevalence of Adult Obesity«</a> (PDF). International Obesity Taskforce. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.iotf.org/database/documents/GlobalPrevalenceofAdultObesity16thDecember08.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 5. februarja 2009. Pridobljeno 29. januarja 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=International+Obesity+Taskforce&rft.atitle=Global+Prevalence+of+Adult+Obesity&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.iotf.org%2Fdatabase%2Fdocuments%2FGlobalPrevalenceofAdultObesity16thDecember08.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-MPOWER_2008_pp=267–288-226"><a href="#cite_ref-MPOWER_2008_pp=267–288_226-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWorld_Health_Organization2008" class="citation book cs1">World Health Organization (2008). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.who.int/entity/tobacco/mpower/mpower_report_full_2008.pdf">WHO Report on the Global Tobacco Epidemic, 2008: the MPOWER package</a> (PDF). World Health Organization. str. 267–288. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-92-4-159628-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-92-4-159628-2"><bdi>978-92-4-159628-2</bdi></a>. Pridobljeno 1. januarja 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=WHO+Report+on+the+Global+Tobacco+Epidemic%2C+2008%3A+the+MPOWER+package&rft.pages=267-288&rft.pub=World+Health+Organization&rft.date=2008&rft.isbn=978-92-4-159628-2&rft.au=World+Health+Organization&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.who.int%2Fentity%2Ftobacco%2Fmpower%2Fmpower_report_full_2008.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Deutsche_Welle_10_01-227"><a href="#cite_ref-Deutsche_Welle_10_01_227-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.dw-world.de/dw/article/0,,1453590,00.html">»Smoking Ban Begins in Italy«</a>. Deutsche Welle. 10. januar 2005. Pridobljeno 21. novembra 2023.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Smoking+Ban+Begins+in+Italy&rft.date=2005-01-10&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.dw-world.de%2Fdw%2Farticle%2F0%2C%2C1453590%2C00.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-228"><a href="#cite_ref-228">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKillinger2005" class="citation book cs1">Killinger, Charles (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/culturecustomsof00char">Culture and customs of Italy</a> (1. izd.). Westport, CT: Greenwood Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/culturecustomsof00char/page/3">3</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0313324891" title="Posebno:ViriKnjig/0313324891"><bdi>0313324891</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Culture+and+customs+of+Italy&rft.place=Westport%2C+CT&rft.pages=3&rft.edition=1.&rft.pub=Greenwood+Press&rft.date=2005&rft.isbn=0313324891&rft.aulast=Killinger&rft.aufirst=Charles&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fculturecustomsof00char&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-229"><a href="#cite_ref-229">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCole1995" class="citation book cs1">Cole, Alison (1995). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/virtuemagnificen0000cole">Virtue and magnificence: art of the Italian Renaissance courts</a>. New York: H.N. Abrams. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0810927330" title="Posebno:ViriKnjig/0810927330"><bdi>0810927330</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Virtue+and+magnificence%3A+art+of+the+Italian+Renaissance+courts&rft.place=New+York&rft.pub=H.N.+Abrams&rft.date=1995&rft.isbn=0810927330&rft.aulast=Cole&rft.aufirst=Alison&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fvirtuemagnificen0000cole&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Eyewitness_Travel_2005,_pg._19-230"><a href="#cite_ref-Eyewitness_Travel_2005,_pg._19_230-0">↑</a> Eyewitness Travel (2005), str. 19 </li> <li id="cite_note-231"><a href="#cite_ref-231">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.justitaly.org/italy/italy-architecture.asp">Architecture in Italy</a>, ItalyTravel.com </li> <li id="cite_note-232"><a href="#cite_ref-232">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/jones_inigo.shtml">»History - Historic Figures: Inigo Jones (1573 - 1652)«</a>. BBC. 1. januar 1970. Pridobljeno 12. marca 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=History+-+Historic+Figures%3A+Inigo+Jones+%281573+-+1652%29&rft.pub=BBC&rft.date=1970-01-01&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fhistory%2Fhistoric_figures%2Fjones_inigo.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-233"><a href="#cite_ref-233">↑</a> <a href="/wiki/Vitruvij" title="Vitruvij">Vitruvijev</a> človek je »ikona«, ki jo je najti na številnih straneh: <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.italian-renaissance-art.com/Vitruvian-Man.html">Vitruvijev človek</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://artpassions.com/art/1109-Fine-Art-Classics/0000067329-Leonardo-Da-Vinci-Vitruvian-Man.html">Fine Art Classics</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=403230&sectioncode=26">Ključne slike v zgodovini znanosti</a>; <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ingenious.org.uk/read/identity/bodyimage/Curiosityanddifference/">Radovednost in razlika</a>; <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.guardian.co.uk/artanddesign/2006/aug/30/art1">The Guardian: "Ta pravi" Da Vinci kod</a> </li> <li id="cite_note-234"><a href="#cite_ref-234">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.art-and-archaeology.com/roman/painting.html">»Roman Painting«</a>. art-and-archaeology.com.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Roman+Painting&rft.pub=art-and-archaeology.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.art-and-archaeology.com%2Froman%2Fpainting.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-235"><a href="#cite_ref-235">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070319123717/http://www.accd.edu/sac/vat/arthistory/arts1303/Rome4.htm">»Roman Wall Painting«</a>. accd.edu. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.accd.edu/sac/vat/arthistory/arts1303/Rome4.htm">prvotnega spletišča</a> dne 19. marca 2007. Pridobljeno 9. avgusta 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Roman+Wall+Painting&rft.pub=accd.edu&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.accd.edu%2Fsac%2Fvat%2Farthistory%2Farts1303%2FRome4.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-236"><a href="#cite_ref-236">↑</a> Ernest Hatch Wilkins, The invention of the sonnet, and other studies in Italian literature (Rome: Edizioni di Storia e letteratura, 1959), 11–39 </li> <li id="cite_note-237"><a href="#cite_ref-237">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://nobelprize.org/nobel_prizes/literature/laureates/">»All Nobel Prizes in Literature«</a>. Nobelprize.org. Pridobljeno 30. maja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=All+Nobel+Prizes+in+Literature&rft.pub=Nobelprize.org&rft_id=http%3A%2F%2Fnobelprize.org%2Fnobel_prizes%2Fliterature%2Flaureates%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-238"><a href="#cite_ref-238">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20061001054025/http://www.operaamerica.org/pressroom/quickfacts2006.html">»Quick Opera Facts 2007«</a>. OPERA America. 2007. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.operaamerica.org/pressroom/quickfacts2006.html">prvotnega spletišča</a> dne 1. oktobra 2006. Pridobljeno 23. aprila 2007.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Quick+Opera+Facts+2007&rft.pub=OPERA+America&rft.date=2007&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.operaamerica.org%2Fpressroom%2Fquickfacts2006.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-239"><a href="#cite_ref-239">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAlain_P._Dornic1995" class="citation web cs1">Alain P. Dornic (1995). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://opera.stanford.edu/misc/Dornic_survey.html">»An Operatic Survey«</a>. Opera Glass. Pridobljeno 23. aprila 2007.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=An+Operatic+Survey&rft.pub=Opera+Glass&rft.date=1995&rft.au=Alain+P.+Dornic&rft_id=http%3A%2F%2Fopera.stanford.edu%2Fmisc%2FDornic_survey.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-books.google.co.uk-240">↑ <a href="#cite_ref-books.google.co.uk_240-0">236,0</a> <a href="#cite_ref-books.google.co.uk_240-1">236,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKimbell,_David_R._B1994" class="citation book cs1">Kimbell, David R. B (29. april 1994). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/?id=C37Gq2GagZIC&dq=Italian+opera&printsec=frontcover&q=">Italian Opera</a>. Google Books. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-46643-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-46643-1"><bdi>978-0-521-46643-1</bdi></a>. Pridobljeno 20. decembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Italian+Opera&rft.pub=Google+Books&rft.date=1994-04-29&rft.isbn=978-0-521-46643-1&rft.au=Kimbell%2C+David+R.+B&rft_id=http%3A%2F%2Fbooks.google.com%2F%3Fid%3DC37Gq2GagZIC%26dq%3DItalian%2Bopera%26printsec%3Dfrontcover%26q%3D&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-241"><a href="#cite_ref-241">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://ccat.sas.upenn.edu/italians/resources/Amiciprize/1996/mussolini.html">»The Cinema Under Mussolini«</a>. Ccat.sas.upenn.edu. Pridobljeno 30. oktobra 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Cinema+Under+Mussolini&rft.pub=Ccat.sas.upenn.edu&rft_id=http%3A%2F%2Fccat.sas.upenn.edu%2Fitalians%2Fresources%2FAmiciprize%2F1996%2Fmussolini.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-242"><a href="#cite_ref-242">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.filmreference.com/encyclopedia/Independent-Film-Road-Movies/Neorealism-HISTORICAL-ORIGINS-OF-ITALIAN-NEOREALISM.html">»Historical origins of italian neorealism – Neorealism – actor, actress, film, children, voice, show, born, director, son, cinema, scene«</a>. Filmreference.com. Pridobljeno 7. septembra 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Historical+origins+of+italian+neorealism+%E2%80%93+Neorealism+%E2%80%93+actor%2C+actress%2C+film%2C+children%2C+voice%2C+show%2C+born%2C+director%2C+son%2C+cinema%2C+scene&rft.pub=Filmreference.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.filmreference.com%2Fencyclopedia%2FIndependent-Film-Road-Movies%2FNeorealism-HISTORICAL-ORIGINS-OF-ITALIAN-NEOREALISM.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-243"><a href="#cite_ref-243">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.criterion.com/explore/6-italian-neorealism">»Italian Neorealism – Explore – The Criterion Collection«</a>. Criterion.com. Pridobljeno 7. septembra 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italian+Neorealism+%E2%80%93+Explore+%E2%80%93+The+Criterion+Collection&rft.pub=Criterion.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.criterion.com%2Fexplore%2F6-italian-neorealism&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-244"><a href="#cite_ref-244">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHamilChadwick2010" class="citation book cs1">Hamil, Sean; Chadwick, Simon (2010). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/managingfootball00hami">Managing football : an international perspective</a> (1. ed., dodr. izd.). Amsterdam: Elsevier/Butterworth-Heinemann. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/managingfootball00hami/page/n309">285</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/1856175448" title="Posebno:ViriKnjig/1856175448"><bdi>1856175448</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Managing+football+%3A+an+international+perspective&rft.place=Amsterdam&rft.pages=285&rft.edition=1.+ed.%2C+dodr.&rft.pub=Elsevier%2FButterworth-Heinemann&rft.date=2010&rft.isbn=1856175448&rft.aulast=Hamil&rft.aufirst=Sean&rft.au=Chadwick%2C+Simon&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fmanagingfootball00hami&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-245"><a href="#cite_ref-245">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140618092541/http://www.fifa.com/worldcup/archive/index.html">»Previous FIFA World Cups«</a>. FIFA.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fifa.com/worldcup/archive/index.html">prvotnega spletišča</a> dne 18. junija 2014. Pridobljeno 8. januarja 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Previous+FIFA+World+Cups&rft.pub=FIFA.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fifa.com%2Fworldcup%2Farchive%2Findex.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-246"><a href="#cite_ref-246">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFoot" class="citation book cs1">Foot, John. Pedalare! Pedalare!: zgodovina italijanskega kolesarstva. London: Bloomsbury. str. 312. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1408822197" title="Posebno:ViriKnjig/978-1408822197"><bdi>978-1408822197</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Pedalare%21+Pedalare%21%3A+zgodovina+italijanskega+kolesarstva&rft.place=London&rft.pages=312&rft.pub=Bloomsbury&rft.isbn=978-1408822197&rft.aulast=Foot&rft.aufirst=John&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-247"><a href="#cite_ref-247">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHall2012" class="citation news cs1">Hall, James (23. november 2012). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.telegraph.co.uk/travel/travelnews/9697128/Italy-is-best-value-skiing-country-report-finds.html">»Italy is best value skiing country, report finds«</a>. The Daily Telegraph. Pridobljeno 29. avgusta 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Daily+Telegraph&rft.atitle=Italy+is+best+value+skiing+country%2C+report+finds&rft.date=2012-11-23&rft.aulast=Hall&rft.aufirst=James&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.telegraph.co.uk%2Ftravel%2Ftravelnews%2F9697128%2FItaly-is-best-value-skiing-country-report-finds.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-248"><a href="#cite_ref-248">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.federtennis.it/DettaglioNews.asp?IDNews=55672">»Il tennis e´ il quarto sport in Italia per numero di praticanti«</a>. Federazione Italiana Tennis. Pridobljeno 29. avgusta 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Il+tennis+e%C2%B4+il+quarto+sport+in+Italia+per+numero+di+praticanti&rft.pub=Federazione+Italiana+Tennis&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.federtennis.it%2FDettaglioNews.asp%3FIDNews%3D55672&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-249"><a href="#cite_ref-249">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140222011026/http://www.languagemonitor.com/fashion/sorry-kate-new-york-edges-paris-and-london-in-top-global-fashion-capital-10th-annual-survey/">»New York Takes Top Global Fashion Capital Title from London, edging past Paris«</a>. Languagemonitor.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.languagemonitor.com/fashion/sorry-kate-new-york-edges-paris-and-london-in-top-global-fashion-capital-10th-annual-survey/">prvotnega spletišča</a> dne 22. februarja 2014. Pridobljeno 25. februarja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=New+York+Takes+Top+Global+Fashion+Capital+Title+from+London%2C+edging+past+Paris&rft.pub=Languagemonitor.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.languagemonitor.com%2Ffashion%2Fsorry-kate-new-york-edges-paris-and-london-in-top-global-fashion-capital-10th-annual-survey%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-250"><a href="#cite_ref-250">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPress2000" class="citation magazine cs1">Press, Debbie (2000). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/?id=pkeaOOxb_isC&pg=PA16#v=onepage&q=&f=false">»Your Modeling Career: You Don't Have to Be a Superstar to Succeed«</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781581150452" title="Posebno:ViriKnjig/9781581150452"><bdi>9781581150452</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Your+Modeling+Career%3A+You+Don%27t+Have+to+Be+a+Superstar+to+Succeed&rft.date=2000&rft.isbn=9781581150452&rft.aulast=Press&rft.aufirst=Debbie&rft_id=http%3A%2F%2Fbooks.google.com%2F%3Fid%3DpkeaOOxb_isC%26pg%3DPA16%23v%3Donepage%26q%3D%26f%3Dfalse&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> <code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_revijo" title="Predloga:Navedi revijo">navedi revijo</a>}}</code>: Sklic magazine potrebuje<code class="cs1-code">|magazine=</code> (<a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Napake_CS1#missing_periodical" title="Pomoč:Napake CS1">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-251"><a href="#cite_ref-251">↑</a> Miller, 2005, str. 486. </li> <li id="cite_note-Insight_Guides_2004_p.220-252">↑ <a href="#cite_ref-Insight_Guides_2004_p.220_252-0">248,0</a> <a href="#cite_ref-Insight_Guides_2004_p.220_252-1">248,1</a> <a href="#cite_ref-Insight_Guides_2004_p.220_252-2">248,2</a> Insight Guides, 2004, str. 220. </li> <li id="cite_note-wiley.com-253"><a href="#cite_ref-wiley.com_253-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.wiley.com/WileyCDA/WileyTitle/productCd-0470026839.html">»Design City Milan«</a>. Wiley. Pridobljeno 3. januarja 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Design+City+Milan&rft.pub=Wiley&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.wiley.com%2FWileyCDA%2FWileyTitle%2FproductCd-0470026839.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-254"><a href="#cite_ref-254">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20071112121758/http://www.frieze.com/issue/article/milan_turin/">»Frieze Magazine – Archive – Milan and Turin«</a>. Frieze. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.frieze.com/issue/article/milan_turin">prvotnega spletišča</a> dne 12. novembra 2007. Pridobljeno 3. januarja 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Frieze+Magazine+%E2%80%93+Archive+%E2%80%93+Milan+and+Turin&rft.pub=Frieze&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.frieze.com%2Fissue%2Farticle%2Fmilan_turin&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-255"><a href="#cite_ref-255">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130326103236/http://www.inmamaskitchen.com/ITALIAN_COOKING/rome_Lazio/Rome_LAZIO.html">»Italian Cooking: History of Food and Cooking in Rome and Lazio Region, Papal Influence, Jewish Influence, The Essence of Roman Italian Cooking«</a>. Inmamaskitchen.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.inmamaskitchen.com/ITALIAN_COOKING/rome_Lazio/Rome_LAZIO.html">prvotnega spletišča</a> dne 26. marca 2013. Pridobljeno 24. aprila 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italian+Cooking%3A+History+of+Food+and+Cooking+in+Rome+and+Lazio+Region%2C+Papal+Influence%2C+Jewish+Influence%2C+The+Essence+of+Roman+Italian+Cooking&rft.pub=Inmamaskitchen.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.inmamaskitchen.com%2FITALIAN_COOKING%2Frome_Lazio%2FRome_LAZIO.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-256"><a href="#cite_ref-256">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.epicurean.com/articles/making-of-italian-food.html">»The Making of Italian Food...From the Beginning«</a>. Epicurean.com. Pridobljeno 24. aprila 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Making+of+Italian+Food...From+the+Beginning&rft.pub=Epicurean.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.epicurean.com%2Farticles%2Fmaking-of-italian-food.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-257"><a href="#cite_ref-257">↑</a> Del Conte, 11-21. </li> <li id="cite_note-258"><a href="#cite_ref-258">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRelated_Articles2009" class="citation web cs1">Related Articles (2. januar 2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/EBchecked/topic/718430/Italian-cuisine">»Italian cuisine - Britannica Online Encyclopedia«</a>. Britannica.com. Pridobljeno 24. aprila 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italian+cuisine+-+Britannica+Online+Encyclopedia&rft.pub=Britannica.com&rft.date=2009-01-02&rft.au=Related+Articles&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2FEBchecked%2Ftopic%2F718430%2FItalian-cuisine&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-259"><a href="#cite_ref-259">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.indigoguide.com/italy/food.htm">»Italian Food - Italy's Regional Dishes & Cuisine«</a>. Indigoguide.com. Pridobljeno 24. aprila 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italian+Food+-+Italy%27s+Regional+Dishes+%26+Cuisine&rft.pub=Indigoguide.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.indigoguide.com%2Fitaly%2Ffood.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-260"><a href="#cite_ref-260">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20100410072851/http://www.rusticocooking.com/regions.htm">»Regional Italian Cuisine«</a>. Rusticocooking.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.rusticocooking.com/regions.htm">prvotnega spletišča</a> dne 10. aprila 2010. Pridobljeno 24. aprila 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Regional+Italian+Cuisine&rft.pub=Rusticocooking.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.rusticocooking.com%2Fregions.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-261"><a href="#cite_ref-261">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://travel.cnn.com/explorations/eat/worlds-best-food-cultures-453528">»Which country has the best food?«</a>. CNN. 6. januar 2013. Pridobljeno 14. oktobra 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Which+country+has+the+best+food%3F&rft.pub=CNN&rft.date=2013-01-06&rft_id=http%3A%2F%2Ftravel.cnn.com%2Fexplorations%2Feat%2Fworlds-best-food-cultures-453528&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-262"><a href="#cite_ref-262">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFreeman2007" class="citation web cs1">Freeman, Nancy (2. marec 2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sallybernstein.com/food/cuisines/us/">»American Food, Cuisine«</a>. Sallybernstein.com. Pridobljeno 24. aprila 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=American+Food%2C+Cuisine&rft.pub=Sallybernstein.com&rft.date=2007-03-02&rft.aulast=Freeman&rft.aufirst=Nancy&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.sallybernstein.com%2Ffood%2Fcuisines%2Fus%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-263"><a href="#cite_ref-263">↑</a> The Silver Spoon, 1997. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/8872122236" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 88-7212-223-6</a> </li> <li id="cite_note-264"><a href="#cite_ref-264">↑</a> Mario Batali Simple Italian Food: Recipes from My Two Villages (1998), <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0609603000" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-609-60300-0</a> </li> <li id="cite_note-265"><a href="#cite_ref-265">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130520205539/http://www.harrisinteractive.com/vault/HarrisPoll18-DiningOut_4-3-13.pdf">»Most Americans Have Dined Outin the Past Month and, Among Type of Cuisine, American Food is Tops Followed by Italian«</a> (PDF). Harris interactive. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.harrisinteractive.com/vault/HarrisPoll18-DiningOut_4-3-13.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 20. maja 2013. Pridobljeno 31. avgusta 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Most+Americans+Have+Dined+Outin+the+Past+Month+and%2C+Among+Type+of+Cuisine%2C+American+Food+is+Tops+Followed+by+Italian&rft.pub=Harris+interactive&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.harrisinteractive.com%2Fvault%2FHarrisPoll18-DiningOut_4-3-13.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-266"><a href="#cite_ref-266">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKazmin2013" class="citation news cs1">Kazmin, Amy (26. marec 2013). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ft.com/intl/cms/s/0/7ab87234-9214-11e2-851f-00144feabdc0.html#axzz2dZCeLdLg">»A taste for Italian in New Delhi«</a>. Financial Times. Pridobljeno 31. avgusta 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Financial+Times&rft.atitle=A+taste+for+Italian+in+New+Delhi&rft.date=2013-03-26&rft.aulast=Kazmin&rft.aufirst=Amy&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ft.com%2Fintl%2Fcms%2Fs%2F0%2F7ab87234-9214-11e2-851f-00144feabdc0.html%23axzz2dZCeLdLg&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-267"><a href="#cite_ref-267">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKeane" class="citation web cs1">Keane, John. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140329075250/http://www.bordbia.ie/industryservices/information/alerts/Pages/ItalyleadsthewaywithprotectedproductsunderEUschemes.aspx">»Italy leads the way with protected products under EU schemes«</a>. Bord Bia. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.bordbia.ie/industryservices/information/alerts/Pages/ItalyleadsthewaywithprotectedproductsunderEUschemes.aspx">prvotnega spletišča</a> dne 29. marca 2014. Pridobljeno 5. septembra 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Italy+leads+the+way+with+protected+products+under+EU+schemes&rft.pub=Bord+Bia&rft.aulast=Keane&rft.aufirst=John&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bordbia.ie%2Findustryservices%2Finformation%2Falerts%2FPages%2FItalyleadsthewaywithprotectedproductsunderEUschemes.aspx&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-268"><a href="#cite_ref-268">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMarshall2009" class="citation news cs1">Marshall, Lee (30. september 2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/italy/6246202/Italian-coffee-culture-a-guide.html">»Italian coffee culture: a guide«</a>. The Daily Telegraph. Pridobljeno 5. septembra 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Daily+Telegraph&rft.atitle=Italian+coffee+culture%3A+a+guide&rft.date=2009-09-30&rft.aulast=Marshall&rft.aufirst=Lee&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.telegraph.co.uk%2Ftravel%2Fdestinations%2Feurope%2Fitaly%2F6246202%2FItalian-coffee-culture-a-guide.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-269"><a href="#cite_ref-269">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJewkes2012" class="citation news cs1">Jewkes, Stephen (13. oktober 2012). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.timescolonist.com/life/travel/world-s-first-museum-about-gelato-culture-opens-in-italy-1.15866">»World's first museum about gelato culture opens in Italy«</a>. Times Colonist. Pridobljeno 5. septembra 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Times+Colonist&rft.atitle=World%27s+first+museum+about+gelato+culture+opens+in+Italy&rft.date=2012-10-13&rft.aulast=Jewkes&rft.aufirst=Stephen&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.timescolonist.com%2Flife%2Ftravel%2Fworld-s-first-museum-about-gelato-culture-opens-in-italy-1.15866&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-270"><a href="#cite_ref-270">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSquires2013" class="citation news cs1">Squires, Nick (23. november 2013). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/italy/10261930/Tiramisu-claimed-by-Treviso.html">»Tiramisu claimed by Treviso«</a>. The Daily Telegraph. Pridobljeno 5. septembra 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Daily+Telegraph&rft.atitle=Tiramisu+claimed+by+Treviso&rft.date=2013-11-23&rft.aulast=Squires&rft.aufirst=Nick&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.telegraph.co.uk%2Fnews%2Fworldnews%2Feurope%2Fitaly%2F10261930%2FTiramisu-claimed-by-Treviso.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-osnove_kuharstva-271">↑ <a href="#cite_ref-osnove_kuharstva_271-0">267,0</a> <a href="#cite_ref-osnove_kuharstva_271-1">267,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.vs.grm-nm.si/sites/vs/files/datoteke/U%C4%8CBENIK%20Osnove_kuharstva-Kopina.pff_.pdf">»Osnove kuharstva«</a> (PDF). Antonija Zvonka Kopina. 2010. Pridobljeno 13. septembra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Antonija+Zvonka+Kopina&rft.atitle=Osnove+kuharstva&rft.date=2010&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.vs.grm-nm.si%2Fsites%2Fvs%2Ffiles%2Fdatoteke%2FU%25C4%258CBENIK%2520Osnove_kuharstva-Kopina.pff_.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AItalija" class="Z3988"> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2>[<a href="/w/index.php?title=Italija&veaction=edit&section=41" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Italija&action=edit&section=41" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Italy" class="extiw" title="commons:Category:Italy">Italija</a>.</div></div> </div> V slovenščini: <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Italija/Predstavitev_drzave_4295.aspx">Izvozno okno o Italiji</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://europa.eu/about-eu/countries/member-countries/italy/index_sl.htm">O Italiji</a> na spletišču europa.eu</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.mzz.gov.si/si/predstavnistva_po_svetu/evropa/italija/">Ministrstvo za zunanje zadeve - potovalne informacije o Italiji</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.promet.si/portal/sl/italija.aspx">Prometno-informacijski center</a> in <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.amzs.si/si/782/24/Italija.aspx">AMZS</a> o transportnih povezavah v Italiji</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/priznavanje_izobrazevanja_enicnaric/informacije_javnega_znacaja/italija/">O šolstvu v Italiji</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.rim.veleposlanistvo.si/">Spletne strani slovenskega veleposlaništva v Rimu</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.mzz.gov.si/en/representations_abroad/europe/italy/">Kontaktne informacije</a> Italijanskega veleposlaništva in konzulata v Sloveniji</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.uszs.gov.si/si/delovna_podrocja/slovenci_v_zamejstvu/">O zamejskih Slovencih</a> (opredelitev in povezave na organizacije)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.bergfex.si/italien/top10/">Bergfex - priljubljena smučišča v Italiji</a></li></ul> V angleščini: <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/italy.htm">Spletni viri o Italiji</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20081216082829/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/italy.htm">Arhivirano</a> 2008-12-16 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. na UCB knjižnice GovPubs</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.study-in-italy.it/">Visoko šolstvo za mednarodne študente</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.parks.it/Eindex.html">Italijanski državni in regionalni parki</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.italia.it/en/home.html">Italijanski turizem - uradna spletna stran</a></li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Mednarodno_članstvo" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible mw-collapsed navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2" style="background:#e8e8ff;"><div id="Mednarodno_članstvo" style="font-size:114%;margin:0 4em">Mednarodno članstvo</div></th></tr><tr><td colspan="2" class="navbox-list navbox-odd" style="width:100%;padding:0px;font-size:114%"><div style="padding:0px"> <a href="/wiki/Slika:Flag_of_Europe.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Evrope"><img alt="Zastava Evrope" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Flag_of_Europe.svg/23px-Flag_of_Europe.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Flag_of_Europe.svg/35px-Flag_of_Europe.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Flag_of_Europe.svg/46px-Flag_of_Europe.svg.png 2x" data-file-width="810" data-file-height="540" /></a> <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropska unija</a> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Organizacija_severnoatlantskega_sporazuma_(NATO)" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="3"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911192">.mw-parser-output .navbar{display:inline;font-size:88%;font-weight:normal}.mw-parser-output .navbar-collapse{float:left;text-align:left}.mw-parser-output .navbar-boxtext{word-spacing:0}.mw-parser-output .navbar ul{display:inline-block;white-space:nowrap;line-height:inherit}.mw-parser-output .navbar-brackets::before{margin-right:-0.125em;content:"[ "}.mw-parser-output .navbar-brackets::after{margin-left:-0.125em;content:" ]"}.mw-parser-output .navbar li{word-spacing:-0.125em}.mw-parser-output .navbar a>span,.mw-parser-output .navbar a>abbr{text-decoration:inherit}.mw-parser-output .navbar-mini abbr{font-variant:small-caps;border-bottom:none;text-decoration:none;cursor:inherit}.mw-parser-output .navbar-ct-full{font-size:114%;margin:0 7em}.mw-parser-output .navbar-ct-mini{font-size:114%;margin:0 4em}</style><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:NATO" title="Predloga:NATO"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:NATO&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:NATO (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:NATO&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Organizacija_severnoatlantskega_sporazuma_(NATO)" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/NATO" title="NATO">Organizacija severnoatlantskega sporazuma</a> (NATO)</div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Članice</th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Albanije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Albanije (stran ne obstaja)">Albanija</a></li> <li><a href="/wiki/Belgijske_oboro%C5%BEene_sile" title="Belgijske oborožene sile">Belgija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Bolgarije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Bolgarije (stran ne obstaja)">Bolgarija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_%C4%8Ce%C5%A1ke_republike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Češke republike (stran ne obstaja)">Češka</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_%C4%8Crne_gore&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Črne gore (stran ne obstaja)">Črna gora</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Danske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Danske (stran ne obstaja)">Danska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Estonije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Estonije (stran ne obstaja)">Estonija</a></li> <li><a href="/wiki/Finske_obrambne_sile" title="Finske obrambne sile">Finska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Francije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Francije (stran ne obstaja)">Francija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Gr%C4%8Dije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Grčije (stran ne obstaja)">Grčija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Hrva%C5%A1ke&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Hrvaške (stran ne obstaja)">Hrvaška</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Islandije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Islandije (stran ne obstaja)">Islandija</a></li> <li><a href="/wiki/Italijanske_oboro%C5%BEene_sile" title="Italijanske oborožene sile">Italija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Latvije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Latvije (stran ne obstaja)">Latvija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Litve&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Litve (stran ne obstaja)">Litva</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Luksemburga&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Luksemburga (stran ne obstaja)">Luksemburg</a></li> <li><a href="/wiki/Kanadske_oboro%C5%BEene_sile" title="Kanadske oborožene sile">Kanada</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Mad%C5%BEarske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Madžarske (stran ne obstaja)">Madžarska</a></li> <li><a href="/wiki/Bundeswehr" title="Bundeswehr">Nemčija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Nizozemske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Nizozemske (stran ne obstaja)">Nizozemska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Norve%C5%A1ke_obrambne_sile&action=edit&redlink=1" class="new" title="Norveške obrambne sile (stran ne obstaja)">Norveška</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Poljske_oboro%C5%BEene_sile&action=edit&redlink=1" class="new" title="Poljske oborožene sile (stran ne obstaja)">Poljska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Portugalske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Portugalske (stran ne obstaja)">Portugalska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Romunije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Romunije (stran ne obstaja)">Romunija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Slova%C5%A1ke&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Slovaške (stran ne obstaja)">Slovaška</a></li> <li><a href="/wiki/Slovenska_vojska" title="Slovenska vojska">Slovenija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_%C5%A0panije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Španije (stran ne obstaja)">Španija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Tur%C4%8Dije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Turčije (stran ne obstaja)">Turčija</a></li> <li><a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Oborožene sile Združenih držav Amerike">ZDA</a></li> <li><a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_Zdru%C5%BEenega_kraljestva" title="Oborožene sile Združenega kraljestva">Združeno kraljestvo</a></li></ul> </div></td><td class="navbox-image" rowspan="2" style="width:1px;padding:0px 0px 0px 2px"><div><a href="/wiki/Slika:Flag_of_NATO.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Flag_of_NATO.svg/50px-Flag_of_NATO.svg.png" decoding="async" width="50" height="38" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Flag_of_NATO.svg/75px-Flag_of_NATO.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Flag_of_NATO.svg/100px-Flag_of_NATO.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="768" /></a></div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Kandidatke</th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Severne_Makedonije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Severne Makedonije (stran ne obstaja)">Severna Makedonija</a></div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Organizacija_za_ekonomsko_sodelovanje_in_razvoj_(OECD)" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2" style="background:#ffefd5"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192"><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:OECD" title="Predloga:OECD"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";background:#ffefd5;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:OECD&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:OECD (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";background:#ffefd5;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:OECD&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";background:#ffefd5;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Organizacija_za_ekonomsko_sodelovanje_in_razvoj_(OECD)" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Organizacija_za_ekonomsko_sodelovanje_in_razvoj" class="mw-redirect" title="Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj">Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj</a> (OECD)</div></th></tr><tr><td colspan="2" class="navbox-list navbox-odd hlist" style="width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Avstralija" title="Avstralija">Avstralija</a></li> <li><a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrija</a></li> <li><a href="/wiki/Belgija" title="Belgija">Belgija</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka" title="Češka">Češka</a></li> <li><a href="/wiki/Danska" title="Danska">Danska</a></li> <li><a href="/wiki/Finska" title="Finska">Finska</a></li> <li><a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a></li> <li><a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčija</a></li> <li><a href="/wiki/Islandija" title="Islandija">Islandija</a></li> <li><a href="/wiki/Irska_(dr%C5%BEava)" class="mw-redirect" title="Irska (država)">Irska</a></li> <li><a class="mw-selflink selflink">Italija</a></li> <li><a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonska</a></li> <li><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Koreja" title="Južna Koreja">Južna Koreja</a></li> <li><a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanada</a></li> <li><a href="/wiki/Luksemburg" title="Luksemburg">Luksemburg</a></li> <li><a href="/wiki/Mad%C5%BEarska" title="Madžarska">Madžarska</a></li> <li><a href="/wiki/Mehika" title="Mehika">Mehika</a></li> <li><a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a></li> <li><a href="/wiki/Nizozemska" title="Nizozemska">Nizozemska</a></li> <li><a href="/wiki/Norve%C5%A1ka" title="Norveška">Norveška</a></li> <li><a href="/wiki/Nova_Zelandija" title="Nova Zelandija">Nova Zelandija</a></li> <li><a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljska</a></li> <li><a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalska</a></li> <li><a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">Slovaška</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španija</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedska</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0vica" title="Švica">Švica</a></li> <li><a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">Turčija</a></li> <li><a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Združene države Amerike">Združene države Amerike</a></li> <li><a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192"><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:OVSE" title="Predloga:OVSE"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/wiki/Pogovor_o_predlogi:OVSE" title="Pogovor o predlogi:OVSE"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:OVSE&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" title="Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi">Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi</a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Članice</th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px;text-align:justify;"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Albanija" title="Albanija">Albanija</a></li> <li><a href="/wiki/Andora" title="Andora">Andora</a></li> <li><a href="/wiki/Armenija" title="Armenija">Armenija</a></li> <li><a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrija</a></li> <li><a href="/wiki/Azerbajd%C5%BEan" title="Azerbajdžan">Azerbajdžan</a></li> <li><a href="/wiki/Belorusija" title="Belorusija">Belorusija</a></li> <li><a href="/wiki/Belgija" title="Belgija">Belgija</a></li> <li><a href="/wiki/Bosna_in_Hercegovina" title="Bosna in Hercegovina">Bosna in Hercegovina</a></li> <li><a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">Bolgarija</a></li> <li><a href="/wiki/Ciper" title="Ciper">Ciper</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka" title="Češka">Češka</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Crna_gora" title="Črna gora">Črna gora</a></li> <li><a href="/wiki/Danska" title="Danska">Danska</a></li> <li><a href="/wiki/Estonija" title="Estonija">Estonija</a></li> <li><a href="/wiki/Finska" title="Finska">Finska</a></li> <li><a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a></li> <li><a href="/wiki/Gruzija" title="Gruzija">Gruzija</a></li> <li><a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčija</a></li> <li><a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaška</a></li> <li><a href="/wiki/Islandija" title="Islandija">Islandija</a></li> <li><a href="/wiki/Irska_(dr%C5%BEava)" class="mw-redirect" title="Irska (država)">Irska</a></li> <li><a class="mw-selflink selflink">Italija</a></li> <li><a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanada</a></li> <li><a href="/wiki/Kazahstan" title="Kazahstan">Kazahstan</a></li> <li><a href="/wiki/Kirgizistan" title="Kirgizistan">Kirgizistan</a></li> <li><a href="/wiki/Latvija" title="Latvija">Latvija</a></li> <li><a href="/wiki/Liechtenstein" class="mw-redirect" title="Liechtenstein">Liechtenstein</a></li> <li><a href="/wiki/Litva" title="Litva">Litva</a></li> <li><a href="/wiki/Luksemburg" title="Luksemburg">Luksemburg</a></li> <li><a href="/wiki/Mad%C5%BEarska" title="Madžarska">Madžarska</a></li> <li><a href="/wiki/Malta" title="Malta">Malta</a></li> <li><a href="/wiki/Moldavija" title="Moldavija">Moldavija</a></li> <li><a href="/wiki/Monako" title="Monako">Monako</a></li> <li><a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a></li> <li><a href="/wiki/Nizozemska" title="Nizozemska">Nizozemska</a></li> <li><a href="/wiki/Norve%C5%A1ka" title="Norveška">Norveška</a></li> <li><a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljska</a></li> <li><a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalska</a></li> <li><a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a></li> <li><a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusija</a></li> <li><a href="/wiki/San_Marino" title="San Marino">San Marino</a></li> <li><a href="/wiki/Severna_Makedonija" title="Severna Makedonija">Severna Makedonija</a></li> <li><a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">Slovaška</a></li> <li><a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a></li> <li><a href="/wiki/Srbija" title="Srbija">Srbija</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španija</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedska</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0vica" title="Švica">Švica</a></li> <li><a href="/wiki/Tad%C5%BEikistan" title="Tadžikistan">Tadžikistan</a></li> <li><a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">Turčija</a></li> <li><a href="/wiki/Turkmenistan" title="Turkmenistan">Turkmenistan</a></li> <li><a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajina</a></li> <li><a href="/wiki/Uzbekistan" title="Uzbekistan">Uzbekistan</a></li> <li><a href="/wiki/Vatikan" title="Vatikan">Vatikan</a></li> <li><a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Združene države Amerike">Združene države Amerike</a></li> <li><a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Partnerske države</th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px;text-align:justify;"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistan</a></li> <li><a href="/wiki/Al%C5%BEirija" title="Alžirija">Alžirija</a></li> <li><a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egipt</a></li> <li><a href="/wiki/Izrael" title="Izrael">Izrael</a></li> <li><a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonska</a></li> <li><a href="/wiki/Jordanija" title="Jordanija">Jordanija</a></li> <li><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Koreja" title="Južna Koreja">Južna Koreja</a></li> <li><a href="/wiki/Maroko" title="Maroko">Maroko</a></li> <li><a href="/wiki/Mongolija" title="Mongolija">Mongolija</a></li> <li><a href="/wiki/Tajska" title="Tajska">Tajska</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div></div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Unescova_svetovna_dediščina_v_Italiji" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="3"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192"><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Svetovna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_v_Italiji" class="mw-redirect" title="Predloga:Svetovna dediščina v Italiji"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:Svetovna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_v_Italiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Svetovna dediščina v Italiji (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Svetovna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_v_Italiji&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Unescova_svetovna_dediščina_v_Italiji" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Unescova_svetovna_dedi%C5%A1%C4%8Dina" title="Unescova svetovna dediščina">Unescova svetovna dediščina</a> v <a class="mw-selflink selflink">Italiji</a></div></th></tr><tr><td colspan="2" class="navbox-list navbox-odd" style="width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li>Arabsko-normanski <a href="/wiki/Palermo" title="Palermo">Palermo</a> ter stolnici v <a href="/wiki/Stolnica_v_Cefal%C3%B9ju" title="Stolnica v Cefalùju">Cefalùju</a> in <a href="/wiki/Monrealska_stolnica" title="Monrealska stolnica">Monrealu</a></li> <li><a href="/wiki/Dolina_templjev" title="Dolina templjev">Arheološka najdišča v Agrigentu</a></li> <li>Arheološko najdišče in <a href="/wiki/Oglejska_bazilika" class="mw-redirect" title="Oglejska bazilika">patriarhalna bazilika</a> v <a href="/wiki/Oglej" title="Oglej">Ogleju</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Arheolo%C5%A1ko_najdi%C5%A1%C4%8De_Su_Nuraxi_di_Barumini&action=edit&redlink=1" class="new" title="Arheološko najdišče Su Nuraxi di Barumini (stran ne obstaja)">Arheološko najdišče Su Nuraxi di Barumini</a> (Sardinija)</li> <li><a href="/wiki/Bazilika_svetega_Fran%C4%8Di%C5%A1ka_Asi%C5%A1kega" class="mw-redirect" title="Bazilika svetega Frančiška Asiškega">Bazilika</a> in spomeniki Svetega Frančiška Asiškega v <a href="/wiki/Assisi" title="Assisi">Assisiju</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Bene%C5%A1ki_obrambni_sistem_med_15._in_17._stoletjem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Beneški obrambni sistem med 15. in 17. stoletjem (stran ne obstaja)">Beneški obrambni sistem med 15. in 17. stoletjem</a>5 <ul><li><a href="/wiki/Bergamo" title="Bergamo">Bergamo</a></li> <li><a href="/wiki/Palmanova" title="Palmanova">Palmanova</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Peschiera_del_Garda&action=edit&redlink=1" class="new" title="Peschiera del Garda (stran ne obstaja)">Peschiera del Garda</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/Benetke" title="Benetke">Benetke</a> in <a href="/wiki/Bene%C5%A1ka_laguna" title="Beneška laguna">Beneška laguna</a></li> <li><a href="/wiki/Botani%C4%8Dni_vrt_v_Padovi" title="Botanični vrt v Padovi">Botanični vrt v Padovi</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Caserta&action=edit&redlink=1" class="new" title="Caserta (stran ne obstaja)">Caserta</a> in <a href="/wiki/San_Leucio" title="San Leucio">San Leucio</a></li> <li><a href="/wiki/Castel_del_Monte" title="Castel del Monte">Castel del Monte</a> (Bari)</li> <li><a href="/wiki/Cerkev_Santa_Maria_delle_Grazie,_Milano" title="Cerkev Santa Maria delle Grazie, Milano">Cerkev in dominikanski samostan Santa Maria delle Grazie s sliko Zadnja večerja (Milano)</a></li> <li>Dolina <a href="/wiki/Val_d%27Orcia" title="Val d'Orcia">Val d'Orcia</a></li> <li><a href="/wiki/Dolomiti" title="Dolomiti">Dolomiti</a></li> <li><a href="/wiki/Etna" title="Etna">Etna</a></li> <li>Etruščanski nekropoli v <a href="/wiki/Cerveteri" title="Cerveteri">Cerveteri</a> in <a href="/wiki/Tarkvinija" title="Tarkvinija">Tarkviniji</a></li> <li><a href="/wiki/Ferrara" title="Ferrara">Ferrara</a> mesto renesanse in njegova delta reke Pad</li> <li><a href="/wiki/Hadrijanova_vila" title="Hadrijanova vila">Hadrijanova vila</a></li> <li>Industrijsko delavsko naselje <a href="/w/index.php?title=Crespi_d%27Adda&action=edit&redlink=1" class="new" title="Crespi d'Adda (stran ne obstaja)">Crespi d'Adda</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Ivrea&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ivrea (stran ne obstaja)">Ivrea</a>, industrijsko mesto 20. stoletja</li> <li><a href="/wiki/Sassi_di_Matera" title="Sassi di Matera">Sassi in park rupestrijskih cerkva Matera</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Le_Strade_Nuove_in_Palazzi_dei_Rolli_v_Genovi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Le Strade Nuove in Palazzi dei Rolli v Genovi (stran ne obstaja)">Le Strade Nuove in Palazzi dei Rolli v Genovi</a></li> <li>Le Colline del <a href="/wiki/Prosecco" class="mw-redirect" title="Prosecco">Prosecco</a> di <a href="/w/index.php?title=Conegliano&action=edit&redlink=1" class="new" title="Conegliano (stran ne obstaja)">Conegliano</a> e <a href="/w/index.php?title=Valdobbiadene&action=edit&redlink=1" class="new" title="Valdobbiadene (stran ne obstaja)">Valdobbiadene</a></li> <li><a href="/wiki/Liparski_otoki" class="mw-redirect" title="Liparski otoki">Liparski otoki</a></li> <li><a href="/wiki/Mantova" title="Mantova">Mantova</a> in <a href="/wiki/Sabbioneta" title="Sabbioneta">Sabbioneta</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Monte_San_Giorgio&action=edit&redlink=1" class="new" title="Monte San Giorgio (stran ne obstaja)">Monte San Giorgio</a>1</li> <li><a href="/w/index.php?title=Narodni_park_Cilento_e_Vallo_di_Diano&action=edit&redlink=1" class="new" title="Narodni park Cilento e Vallo di Diano (stran ne obstaja)">Narodni park Cilento e Vallo di Diano</a> <ul><li><a href="/wiki/Pestum" title="Pestum">Pestum</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Velia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Velia (stran ne obstaja)">Velia</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Certosa_di_Padula&action=edit&redlink=1" class="new" title="Certosa di Padula (stran ne obstaja)">Certosa di Padula</a></li></ul></li> <li><a href="/w/index.php?title=Obala_v_Amalfiju&action=edit&redlink=1" class="new" title="Obala v Amalfiju (stran ne obstaja)">Obala v Amalfiju</a></li> <li>Palladijeva arhitektura v <a href="/wiki/Vicenza" title="Vicenza">Vicenzi</a> in Benečiji</li> <li><a href="/wiki/Pompeji" title="Pompeji">Pompeji</a>, <a href="/wiki/Herkulanej" title="Herkulanej">Herkulanej</a> in <a href="/w/index.php?title=Torre_Annunziata&action=edit&redlink=1" class="new" title="Torre Annunziata (stran ne obstaja)">Torre Annunziata</a></li> <li><a href="/wiki/Porto_Venere" title="Porto Venere">Porto Venere</a> in <a href="/wiki/Cinque_Terre" title="Cinque Terre">Cinque Terre</a> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Corniglia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Corniglia (stran ne obstaja)">Corniglia</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Manarola&action=edit&redlink=1" class="new" title="Manarola (stran ne obstaja)">Manarola</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Monterosso_al_Mare&action=edit&redlink=1" class="new" title="Monterosso al Mare (stran ne obstaja)">Monterosso al Mare</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Riomaggiore&action=edit&redlink=1" class="new" title="Riomaggiore (stran ne obstaja)">Riomaggiore</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Vernazza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vernazza (stran ne obstaja)">Vernazza</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/Poznobaro%C4%8Dna_mesta_Val_di_Noto" title="Poznobaročna mesta Val di Noto">Poznobaročna mesta Val di Noto</a> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Caltagirone&action=edit&redlink=1" class="new" title="Caltagirone (stran ne obstaja)">Caltagirone</a></li> <li><a href="/wiki/Catania" title="Catania">Catania</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Militello_in_Val_di_Catania&action=edit&redlink=1" class="new" title="Militello in Val di Catania (stran ne obstaja)">Militello in Val di Catania</a></li> <li><a href="/wiki/Modica" title="Modica">Modica</a></li> <li><a href="/wiki/Noto" title="Noto">Noto</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Palazzolo_Acreide&action=edit&redlink=1" class="new" title="Palazzolo Acreide (stran ne obstaja)">Palazzolo Acreide</a></li> <li><a href="/wiki/Ragusa" title="Ragusa">Ragusa</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Scicli&action=edit&redlink=1" class="new" title="Scicli (stran ne obstaja)">Scicli</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/Prazgodovinska_koli%C5%A1%C4%8Da_okoli_Alp" title="Prazgodovinska kolišča okoli Alp">Prazgodovinska koliščarska naselja okrog Alp</a>3</li> <li><a href="/wiki/Rezidence_kraljeve_dru%C5%BEine_Savojcev" title="Rezidence kraljeve družine Savojcev">Rezidence kraljeve družine Savojcev</a> v <a href="/wiki/Torino" title="Torino">Torinu</a> in okolici <ul><li><a href="/w/index.php?title=Grad_Moncalieri&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grad Moncalieri (stran ne obstaja)">Grad Moncalieri</a></li> <li><a href="/wiki/Grad_Racconigi" title="Grad Racconigi">Grad Racconigi</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Grad_Rivoli&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grad Rivoli (stran ne obstaja)">Grad Rivoli</a></li> <li><a href="/wiki/Grad_Valentino" title="Grad Valentino">Grad Valentino</a></li> <li><a href="/wiki/Kraljeva_pala%C4%8Da,_Torino" title="Kraljeva palača, Torino">Kraljeva palača, Torino</a></li> <li><a href="/wiki/Palazzo_Carignano" class="mw-redirect" title="Palazzo Carignano">Palazzo Carignano</a></li> <li><a href="/wiki/Pala%C4%8Da_Madama,_Torino" title="Palača Madama, Torino">Palača Madama, Torino</a></li> <li><a href="/wiki/Pala%C4%8Da_Venaria" title="Palača Venaria">Palača Venaria</a></li> <li><a href="/wiki/Grad_Stupinigi" class="mw-redirect" title="Grad Stupinigi">Grad Stupinigi</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Villa_della_Regina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Villa della Regina (stran ne obstaja)">Villa della Regina</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/Retijska_%C5%BEeleznica" title="Retijska železnica">Retijska železnica</a> v kulturni krajini <a href="/wiki/Albulska_%C5%BEeleznica" title="Albulska železnica">Albula</a> / <a href="/wiki/Berninska_%C5%BEeleznica" title="Berninska železnica">Bernina</a>1</li> <li><a href="/wiki/Sirakuze" title="Sirakuze">Sirakuze</a> in <a href="/wiki/Nekropola_Pantalika" title="Nekropola Pantalika">skalne nekropole v Pantalici</a>, Sicilija</li> <li><a href="/w/index.php?title=Skalne_poslikave_v_dolini_Valcamonica&action=edit&redlink=1" class="new" title="Skalne poslikave v dolini Valcamonica (stran ne obstaja)">Skalne poslikave v dolini Valcamonica</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Sredi%C5%A1%C4%8Da_oblasti_Langobardov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Središča oblasti Langobardov (stran ne obstaja)">Središča oblasti Langobardov</a> <ul><li><a href="/wiki/Brescia" title="Brescia">Brescia</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Cedad" title="Čedad">Čedad</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Castelseprio_(arheolo%C5%A1ki_park)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Castelseprio (arheološki park) (stran ne obstaja)">Castelseprio</a></li> <li><a href="/wiki/Spoleto" title="Spoleto">Spoleto</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Clitumnusov_tempelj&action=edit&redlink=1" class="new" title="Clitumnusov tempelj (stran ne obstaja)">Clitumnusov tempelj</a> pri Campello sul Clitunno</li> <li><a href="/w/index.php?title=Santa_Sofia,_Benevento&action=edit&redlink=1" class="new" title="Santa Sofia, Benevento (stran ne obstaja)">Santa Sofia</a></li></ul></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovinsko_sredi%C5%A1%C4%8De_Neaplja&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovinsko središče Neaplja (stran ne obstaja)">Zgodovinsko središče Neaplja</a></li> <li><a href="/wiki/Rim" title="Rim">Zgodovinsko središče Rima, posesti Svetega sedeža in San Paolo Fuori le Mura</a>2</li> <li><a href="/wiki/San_Gimignano" title="San Gimignano">Zgodovinsko središče San Gimignana</a></li> <li><a href="/wiki/Siena" title="Siena">Staro mestno jedro Siene</a></li> <li><a href="/wiki/Urbino" title="Urbino">Staro mestno jedro Urbina</a></li> <li><a href="/wiki/Verona" title="Verona">Staro mestno jedro Verone</a></li> <li><a href="/wiki/Starodavni_prvobitni_bukovi_gozdovi_Karpatov_in_drugih_delov_Evrope" title="Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope">Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope</a>4</li> <li><a href="/w/index.php?title=Starokr%C5%A1%C4%8Danski_spomeniki_v_Ravenni&action=edit&redlink=1" class="new" title="Starokrščanski spomeniki v Ravenni (stran ne obstaja)">Starokrščanski spomeniki v Ravenni</a></li> <li><a href="/wiki/Stolnica_v_Modeni" title="Stolnica v Modeni">Stolnica</a>, torre civica in Piazza Grande v <a href="/wiki/Modena" title="Modena">Modeni</a></li> <li><a href="/wiki/Svete_gore_Piemonta_in_Lombardije" title="Svete gore Piemonta in Lombardije">Svete gore Piemonta in Lombardije</a></li> <li><a href="/wiki/Piazza_del_Duomo,_Pisa" class="mw-redirect" title="Piazza del Duomo, Pisa">Trg pred stolnico v Pisi</a> (Piazza dei Miracoli)</li> <li><a href="/wiki/Trullo" title="Trullo">Trullo</a> v <a href="/wiki/Alberobello" title="Alberobello">Alberobellu</a></li> <li><a href="/wiki/Medi%C4%8Dejske_vile" title="Medičejske vile">Vile in vrtovi družine Medici v Toskani</a></li> <li><a href="/wiki/Vila_d%27Este" title="Vila d'Este">Vila d'Este</a>, <a href="/w/index.php?title=Tivoli,_Rim&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tivoli, Rim (stran ne obstaja)">Tivoli, Rim</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Villa_Romana_del_Casale_(Sicilija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Villa Romana del Casale (Sicilija) (stran ne obstaja)">Villa Romana del Casale (Sicilija)</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Vinorodna_obmo%C4%8Dja_v_Piemontu:_Langhe,_Roero_in_Monferrato&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vinorodna območja v Piemontu: Langhe, Roero in Monferrato (stran ne obstaja)">Vinorodna območja v Piemontu</a>: <a href="/w/index.php?title=Langhe&action=edit&redlink=1" class="new" title="Langhe (stran ne obstaja)">Langhe</a>-<a href="/w/index.php?title=Roero&action=edit&redlink=1" class="new" title="Roero (stran ne obstaja)">Roero</a> in <a href="/w/index.php?title=Monferrato&action=edit&redlink=1" class="new" title="Monferrato (stran ne obstaja)">Monferrato</a></li> <li><a href="/wiki/Zgodovinsko_sredi%C5%A1%C4%8De_Firenc" title="Zgodovinsko središče Firenc">Zgodovinsko središče Firenc</a></li></ul> </div></td><td class="navbox-image" rowspan="1" style="width:1px;padding:0px 0px 0px 2px"><div><a href="/wiki/Slika:Flag_of_UNESCO.svg" class="mw-file-description" title="UNESCO zastava"><img alt="UNESCO zastava" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Flag_of_UNESCO.svg/64px-Flag_of_UNESCO.svg.png" decoding="async" width="64" height="43" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Flag_of_UNESCO.svg/96px-Flag_of_UNESCO.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Flag_of_UNESCO.svg/128px-Flag_of_UNESCO.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></a> <figure class="mw-halign-right mw-image-border" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_Italy.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Italije"><img alt="Zastava Italije" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/64px-Flag_of_Italy.svg.png" decoding="async" width="64" height="43" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/96px-Flag_of_Italy.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/128px-Flag_of_Italy.svg.png 2x" data-file-width="1500" data-file-height="1000" /></a><figcaption>Zastava Italije</figcaption></figure></div></td></tr><tr><td class="navbox-abovebelow" colspan="3" style="font-size:smaller;"><div> <ul><li>1 skupaj s <a href="/wiki/%C5%A0vica" title="Švica">Švico</a></li> <li>2 Skupaj z <a href="/wiki/Vatikan" title="Vatikan">Vatikanom</a></li> <li>3 Skupaj z: <a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrija</a>, <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a>, <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a>, <a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a> in Švico</li> <li>4 Skupaj z: <a href="/wiki/Albanija" title="Albanija">Albanija</a>, Avstrija, <a href="/wiki/Belgija" title="Belgija">Belgija</a>, <a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">Bolgarija</a>, <a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaška</a>, Nemčija, <a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a>, <a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">Slovaška</a>, Slovenija, <a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španija</a> in <a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajina</a></li> <li>5 Skupaj z: Hrvaška in <a href="/wiki/%C4%8Crna_gora" title="Črna gora">Črna gora</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q38#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q38#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q38#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/ISNI_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISNI (identifikator)">ISNI</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://isni.org/isni/0000000121869395">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/152361066">1</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/152361066">WorldCat (via VIAF)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://catalogo.bne.es/uhtbin/authoritybrowse.cgi?action=display&authority_id=XX450723">Španija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb11864655t">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb11864655t">(data)</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://cantic.bnc.cat/registre/981060022249106706">Katalonija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://esu.com.ua/search_articles.php?id=12857">Ukrajina</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4027833-5">Nemčija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007554958205171">Izrael</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n79021783">ZDA</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.ndl.go.jp/auth/ndlna/00564289">Japonska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ge129398&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://nla.gov.au/anbd.aut-an35710095">Avstralija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://librarian.nl.go.kr/LI/contents/L20101000000.do?id=KAB202014116">Koreja</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://katalog.nsk.hr/F/?func=direct&doc_number=000392541&local_base=nsk10">Hrvaška</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://opac.vatlib.it/auth/detail/494_31499">Vatikan</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Inštituti za umetnostno raziskovanje</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://kulturnav.org/e38fe806-15a3-41e8-a73d-070b09dd6725">KulturNav (Norveška)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Znanstvene podatkovne baze</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ci.nii.ac.jp/author/DA01369312?l=en">CiNii (Japonska)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/1204565/">Faceted Application of Subject Terminology</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://hls-dhs-dss.ch/fr/articles/011196">Zgodovinski leksikon Švice</a></li> <li><a href="/wiki/MBAREA_(identifikator)" class="mw-redirect" title="MBAREA (identifikator)">MusicBrainz</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://musicbrainz.org/area/c6500277-9a3d-349b-bf30-41afdbf42add">area</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalog.archives.gov/id/10035812">National Archives (ZDA)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalog.archives.gov/id/10041770">2</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/026389908">1</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://islamansiklopedisi.org.tr/italya">İslâm Ansiklopedisi</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.parliament.uk/hTr8I8xb">UK Parliament</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Italija&oldid=6338120">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Italija&oldid=6338120</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Italija" title="Kategorija:Italija">Italija</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Evropske_dr%C5%BEave" title="Kategorija:Evropske države">Evropske države</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Dr%C5%BEave_pakta_NATO" title="Kategorija:Države pakta NATO">Države pakta NATO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Dr%C5%BEave_Evropske_unije" title="Kategorija:Države Evropske unije">Države Evropske unije</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Republike" title="Kategorija:Republike">Republike</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ju%C5%BEna_Evropa" title="Kategorija:Južna Evropa">Južna Evropa</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Italijansko_govore%C4%8De_dr%C5%BEave" title="Kategorija:Italijansko govoreče države">Italijansko govoreče države</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Liberalne_demokracije" title="Kategorija:Liberalne demokracije">Liberalne demokracije</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_italijan%C5%A1%C4%8Dini_(it)" title="Kategorija:Viri CS1 v italijanščini (it)">Viri CS1 v italijanščini (it)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en)" title="Kategorija:Viri CS1 v angleščini (en)">Viri CS1 v angleščini (en)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_%C4%8Dlanki_z_mrtvimi_zunanjimi_povezavami" title="Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami">Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_z_mrtvimi_zunanjimi_povezavami" title="Kategorija:Članki z mrtvimi zunanjimi povezavami">Članki z mrtvimi zunanjimi povezavami</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_bot:_neznano_stanje_prvotnega_URL-ja" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja">Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Napake_CS1:_manjkajo%C4%8D_periodical" title="Kategorija:Napake CS1: manjkajoč periodical">Napake CS1: manjkajoč periodical</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_%C5%A1pan%C5%A1%C4%8Dini_(es)" title="Kategorija:Viri CS1 v španščini (es)">Viri CS1 v španščini (es)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_%C4%8Darobnimi_povezavami_ISBN" title="Kategorija:Strani s čarobnimi povezavami ISBN">Strani s čarobnimi povezavami ISBN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_infopolje_Dr%C5%BEava_z_neznanimi_parametri" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri">Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_Infopolje_Dr%C5%BEava_ali_Infopolje_Biv%C5%A1a_dr%C5%BEava_s_parametrom_flag_caption_ali_type" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type">Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_italijansko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo italijansko besedilo">Članki, ki vsebujejo italijansko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_je_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih">Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ISNI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI">Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CANTICN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN">Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_EMU" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji EMU">Wikipedijini članki z identifikatorji EMU</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NDL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NDL">Wikipedijini članki z identifikatorji NDL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLA">Wikipedijini članki z identifikatorji NLA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLK" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLK">Wikipedijini članki z identifikatorji NLK</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NSK" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NSK">Wikipedijini članki z identifikatorji NSK</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VcBA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA">Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_KULTURNAV" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV">Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CINII" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CINII">Wikipedijini članki z identifikatorji CINII</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_HDS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji HDS">Wikipedijini članki z identifikatorji HDS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_MusicBrainz_area" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area">Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NARA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NARA">Wikipedijini članki z identifikatorji NARA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_TDV%C4%B0A" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA">Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_UKPARL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji UKPARL">Wikipedijini članki z identifikatorji UKPARL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:25_elementov_normativne_kontrole" title="Kategorija:25 elementov normativne kontrole">25 elementov normativne kontrole</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_-_ve%C4%8Dkratni" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni">Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_izbrani_%C4%8Dlanki" title="Kategorija:Vsi izbrani članki">Vsi izbrani članki</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 14:41, 17. november 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>. Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Italija&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.canary-84779d6bf6-nb2j4","wgBackendResponseTime":185,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"2.226","walltime":"2.680","ppvisitednodes":{"value":19867,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":505938,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":39275,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":21,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":36,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":599298,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 2075.287 1 -total"," 48.12% 998.621 1 Predloga:Opombe"," 25.77% 534.815 137 Predloga:Navedi_splet"," 10.66% 221.162 3 Predloga:Infobox"," 10.30% 213.845 1 Predloga:Infopolje_Država"," 9.11% 188.999 2 Predloga:Jezik-it"," 8.44% 175.179 1 Predloga:Kategorija_v_Zbirki"," 8.31% 172.534 1 Predloga:Sister_project"," 8.15% 169.054 1 Predloga:Side_box"," 5.07% 105.202 24 Predloga:Navedi_knjigo"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"1.156","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":29531932,"limit":52428800},"limitreport-profile":[["dataWrapper \u003Cmw.lua:672\u003E","200","16.9"],["?","200","16.9"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::getExpandedArgument","120","10.2"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::callParserFunction","120","10.2"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::getEntityStatements","120","10.2"],["recursiveClone \u003CmwInit.lua:45\u003E","60","5.1"],["type","60","5.1"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::gsub","40","3.4"],["build_id_list \u003CModul:Citation/CS1/Identifiers:1538\u003E","20","1.7"],["\u003Cmw.lua:706\u003E","20","1.7"],["[others]","220","18.6"]]},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-5dc468848-cwgqk","timestamp":"20241123091042","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Italija","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Italija","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q38","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q38","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2004-02-11T15:25:22Z","dateModified":"2024-11-17T13:41:26Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/0\/03\/Flag_of_Italy.svg","headline":"dr\u017eava v Ju\u017eni Evropi"}</script> </body> </html>