CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Anglija - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"f9efdea4-c151-4e82-8945-69aaf38e694f","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Anglija","wgTitle":"Anglija","wgCurRevisionId":6327349,"wgRevisionId":6327349,"wgArticleId":281,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Viri CS1 v angleščini (en)","Harv in Sfn no-target napake","Viri CS1 v britanski angleščini (en-gb)","Predloga Webarchive z wayback linki","Napake CS1: navzkrižje URL-ja in wikipovezave","Članki, ki vsebujejo angleško besedilo","Članki, ki vsebujejo francosko besedilo","Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri","Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type", "Članki s hatnote predlogami, ki vodijo do neobstoječe strani","Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo","Članki, ki vsebujejo škotskogelsko besedilo","Članki, ki vsebujejo velško besedilo","Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images","Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih","Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji NLA","Wikipedijini članki z identifikatorji CINII","Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area","Wikipedijini članki z identifikatorji NARA", "Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","Članki, ki vsebujejo staroangleško (ok. 450-1100) besedilo","Anglija","Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske","Otoške države"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Anglija","wgRelevantArticleId":281,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":80000,"wgRelatedArticlesCompat":[], "wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q21","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["architecture","bitness","brands","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.tablesorter.styles":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready", "ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","ext.scribunto.logs","site","mediawiki.page.ready","jquery.tablesorter","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cjquery.tablesorter.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.2"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Flag_of_England.svg/1200px-Flag_of_England.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="720"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Flag_of_England.svg/800px-Flag_of_England.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="480"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Flag_of_England.svg/640px-Flag_of_England.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="384"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Anglija - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Anglija"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Anglija"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Anglija rootpage-Anglija skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Anglija" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Anglija" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Anglija" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Anglija" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Etimologija_in_toponimija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Etimologija_in_toponimija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Etimologija in toponimija</span> </div> </a> <ul id="toc-Etimologija_in_toponimija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Zgodovina</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgodovina-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Zgodovina</span> </button> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Prazgodovina_in_antika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prazgodovina_in_antika"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.1</span> <span>Prazgodovina in antika</span> </div> </a> <ul id="toc-Prazgodovina_in_antika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Srednji_vek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Srednji_vek"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.2</span> <span>Srednji vek</span> </div> </a> <ul id="toc-Srednji_vek-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodnje_novoveško_obdobje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodnje_novoveško_obdobje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.3</span> <span>Zgodnje novoveško obdobje</span> </div> </a> <ul id="toc-Zgodnje_novoveško_obdobje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Unija_s_Škotsko" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Unija_s_Škotsko"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4</span> <span>Unija s Škotsko</span> </div> </a> <ul id="toc-Unija_s_Škotsko-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pozno_moderno_in_sodobno_obdobje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pozno_moderno_in_sodobno_obdobje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.5</span> <span>Pozno moderno in sodobno obdobje</span> </div> </a> <ul id="toc-Pozno_moderno_in_sodobno_obdobje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Geografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Geografija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Geografija</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Geografija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Geografija</span> </button> <ul id="toc-Geografija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Podnebje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Podnebje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1</span> <span>Podnebje</span> </div> </a> <ul id="toc-Podnebje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Rastlinstvo_in_živalstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Rastlinstvo_in_živalstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Rastlinstvo in živalstvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Rastlinstvo_in_živalstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Politika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Politika"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Politika</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Politika-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Politika</span> </button> <ul id="toc-Politika-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Simboli" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Simboli"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.1</span> <span>Simboli</span> </div> </a> <ul id="toc-Simboli-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Upravne_enote" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Upravne_enote"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Upravne enote</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Upravne_enote-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Upravne enote</span> </button> <ul id="toc-Upravne_enote-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-39_Tradicionalnih_grofij" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#39_Tradicionalnih_grofij"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1</span> <span>39 Tradicionalnih grofij</span> </div> </a> <ul id="toc-39_Tradicionalnih_grofij-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Trenutne_upravne_enote" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Trenutne_upravne_enote"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.2</span> <span>Trenutne upravne enote</span> </div> </a> <ul id="toc-Trenutne_upravne_enote-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-London" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#London"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.2.1</span> <span>London</span> </div> </a> <ul id="toc-London-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Velika_somestja" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Velika_somestja"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.3</span> <span>Velika somestja</span> </div> </a> <ul id="toc-Velika_somestja-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Prebivalstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Prebivalstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Prebivalstvo</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Prebivalstvo-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Prebivalstvo</span> </button> <ul id="toc-Prebivalstvo-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Jeziki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Jeziki"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.1</span> <span>Jeziki</span> </div> </a> <ul id="toc-Jeziki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Religija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Religija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.2</span> <span>Religija</span> </div> </a> <ul id="toc-Religija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Gospodarstvo_in_promet" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarstvo_in_promet"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Gospodarstvo in promet</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Gospodarstvo_in_promet-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Gospodarstvo in promet</span> </button> <ul id="toc-Gospodarstvo_in_promet-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Gospodarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.1</span> <span>Gospodarstvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Gospodarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Znanost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Znanost"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.2</span> <span>Znanost</span> </div> </a> <ul id="toc-Znanost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Promet" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Promet"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.3</span> <span>Promet</span> </div> </a> <ul id="toc-Promet-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Izobraževanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Izobraževanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Izobraževanje</span> </div> </a> <ul id="toc-Izobraževanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Umetnost_in_kultura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Umetnost_in_kultura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10</span> <span>Umetnost in kultura</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Umetnost_in_kultura-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Umetnost in kultura</span> </button> <ul id="toc-Umetnost_in_kultura-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Arhitektura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Arhitektura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10.1</span> <span>Arhitektura</span> </div> </a> <ul id="toc-Arhitektura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Parki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Parki"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10.2</span> <span>Parki</span> </div> </a> <ul id="toc-Parki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vizualna_umetnost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vizualna_umetnost"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10.3</span> <span>Vizualna umetnost</span> </div> </a> <ul id="toc-Vizualna_umetnost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Kuhinja" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Kuhinja"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">11</span> <span>Kuhinja</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Kuhinja-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Kuhinja</span> </button> <ul id="toc-Kuhinja-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Šport" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Šport"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">11.1</span> <span>Šport</span> </div> </a> <ul id="toc-Šport-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Glej_tudi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Glej_tudi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">12</span> <span>Glej tudi</span> </div> </a> <ul id="toc-Glej_tudi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">13</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">14</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Anglija</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 240 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-240" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">240 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-ab mw-list-item"><a href="https://ab.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D1%8B%D0%B7%D1%82%D3%99%D1%8B%D0%BB%D0%B0" title="Англызтәыла – abhaščina" lang="ab" hreflang="ab" data-title="Англызтәыла" data-language-autonym="Аԥсшәа" data-language-local-name="abhaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Аԥсшәа</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ace mw-list-item"><a href="https://ace.wikipedia.org/wiki/Inggr%C3%A9h" title="Inggréh – ačejščina" lang="ace" hreflang="ace" data-title="Inggréh" data-language-autonym="Acèh" data-language-local-name="ačejščina" class="interlanguage-link-target"><span>Acèh</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ady mw-list-item"><a href="https://ady.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D0%B5" title="Англие – adigejščina" lang="ady" hreflang="ady" data-title="Англие" data-language-autonym="Адыгабзэ" data-language-local-name="adigejščina" class="interlanguage-link-target"><span>Адыгабзэ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Engeland" title="Engeland – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Engeland" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Afrikaans</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/England" title="England – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="England" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target"><span>Alemannisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-am mw-list-item"><a href="https://am.wikipedia.org/wiki/%E1%8A%A2%E1%8A%95%E1%8C%8D%E1%88%8B%E1%8A%95%E1%8B%B5" title="ኢንግላንድ – amharščina" lang="am" hreflang="am" data-title="ኢንግላንድ" data-language-autonym="አማርኛ" data-language-local-name="amharščina" class="interlanguage-link-target"><span>አማርኛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Anglaterra" title="Anglaterra – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Anglaterra" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aragonés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ang mw-list-item"><a href="https://ang.wikipedia.org/wiki/Englaland" title="Englaland – stara angleščina" lang="ang" hreflang="ang" data-title="Englaland" data-language-autonym="Ænglisc" data-language-local-name="stara angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ænglisc</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ann mw-list-item"><a href="https://ann.wikipedia.org/wiki/Ingilan" title="Ingilan – obolo" lang="ann" hreflang="ann" data-title="Ingilan" data-language-autonym="Obolo" data-language-local-name="obolo" class="interlanguage-link-target"><span>Obolo</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-anp mw-list-item"><a href="https://anp.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%88%E0%A4%82%E0%A4%A1" title="इंग्लैंड – angikaščina" lang="anp" hreflang="anp" data-title="इंग्लैंड" data-language-autonym="अंगिका" data-language-local-name="angikaščina" class="interlanguage-link-target"><span>अंगिका</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%A5%D9%86%D8%AC%D9%84%D8%AA%D8%B1%D8%A7" title="إنجلترا – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="إنجلترا" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ary mw-list-item"><a href="https://ary.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D9%86%DD%A3%D9%84%D9%8A%D8%B2" title="النݣليز – Moroccan Arabic" lang="ary" hreflang="ary" data-title="النݣليز" data-language-autonym="الدارجة" data-language-local-name="Moroccan Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>الدارجة</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%86%D8%AC%D9%84%D8%AA%D8%B1%D8%A7" title="انجلترا – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="انجلترا" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>مصرى</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-as mw-list-item"><a href="https://as.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%87%E0%A6%82%E0%A6%B2%E0%A7%87%E0%A6%A3%E0%A7%8D%E0%A6%A1" title="ইংলেণ্ড – asamščina" lang="as" hreflang="as" data-title="ইংলেণ্ড" data-language-autonym="অসমীয়া" data-language-local-name="asamščina" class="interlanguage-link-target"><span>অসমীয়া</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Inglaterra" title="Inglaterra – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Inglaterra" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Asturianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-avk mw-list-item"><a href="https://avk.wikipedia.org/wiki/Engla" title="Engla – Kotava" lang="avk" hreflang="avk" data-title="Engla" data-language-autonym="Kotava" data-language-local-name="Kotava" class="interlanguage-link-target"><span>Kotava</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-awa mw-list-item"><a href="https://awa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%88%E0%A4%A3%E0%A5%8D%E0%A4%A1" title="इंग्लैण्ड – avadščina" lang="awa" hreflang="awa" data-title="इंग्लैण्ड" data-language-autonym="अवधी" data-language-local-name="avadščina" class="interlanguage-link-target"><span>अवधी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ay mw-list-item"><a href="https://ay.wikipedia.org/wiki/Inlispampa" title="Inlispampa – ajmarščina" lang="ay" hreflang="ay" data-title="Inlispampa" data-language-autonym="Aymar aru" data-language-local-name="ajmarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aymar aru</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/%C4%B0ngilt%C9%99r%C9%99" title="İngiltərə – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="İngiltərə" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Azərbaycanca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%DB%8C%D9%86%DA%AF%DB%8C%D9%84%DB%8C%D8%B3" title="اینگیلیس – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="اینگیلیس" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target"><span>تۆرکجه</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Англия – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Англия" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target"><span>Башҡортса</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ban mw-list-item"><a href="https://ban.wikipedia.org/wiki/Inggris" title="Inggris – balijščina" lang="ban" hreflang="ban" data-title="Inggris" data-language-autonym="Basa Bali" data-language-local-name="balijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Basa Bali</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bar mw-list-item"><a href="https://bar.wikipedia.org/wiki/England" title="England – Bavarian" lang="bar" hreflang="bar" data-title="England" data-language-autonym="Boarisch" data-language-local-name="Bavarian" class="interlanguage-link-target"><span>Boarisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/Ongl%C4%97j%C4%97" title="Onglėjė – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="Onglėjė" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target"><span>Žemaitėška</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bbc mw-list-item"><a href="https://bbc.wikipedia.org/wiki/Inggeris" title="Inggeris – Batak Toba" lang="bbc" hreflang="bbc" data-title="Inggeris" data-language-autonym="Batak Toba" data-language-local-name="Batak Toba" class="interlanguage-link-target"><span>Batak Toba</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bcl mw-list-item"><a href="https://bcl.wikipedia.org/wiki/Inglatera" title="Inglatera – Central Bikol" lang="bcl" hreflang="bcl" data-title="Inglatera" data-language-autonym="Bikol Central" data-language-local-name="Central Bikol" class="interlanguage-link-target"><span>Bikol Central</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D1%96%D1%8F" title="Англія – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Англія" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%B5%D0%BB%D1%8C%D1%88%D1%87%D1%8B%D0%BD%D0%B0" title="Ангельшчына – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Ангельшчына" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская (тарашкевіца)</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bew mw-list-item"><a href="https://bew.wikipedia.org/wiki/Inggris" title="Inggris – Betawi" lang="bew" hreflang="bew" data-title="Inggris" data-language-autonym="Betawi" data-language-local-name="Betawi" class="interlanguage-link-target"><span>Betawi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Англия – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Англия" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bh mw-list-item"><a href="https://bh.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%88%E0%A4%82%E0%A4%A1" title="इंग्लैंड – Bhojpuri" lang="bh" hreflang="bh" data-title="इंग्लैंड" data-language-autonym="भोजपुरी" data-language-local-name="Bhojpuri" class="interlanguage-link-target"><span>भोजपुरी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-blk mw-list-item"><a href="https://blk.wikipedia.org/wiki/%E1%80%A1%E1%80%AD%E1%80%94%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%80%80%E1%80%9C%E1%80%94%E1%80%BA%E1%80%81%E1%80%99%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%80%91%E1%80%AE" title="အိန်းကလန်ခမ်းထီ – Pa'O" lang="blk" hreflang="blk" data-title="အိန်းကလန်ခမ်းထီ" data-language-autonym="ပအိုဝ်ႏဘာႏသာႏ" data-language-local-name="Pa'O" class="interlanguage-link-target"><span>ပအိုဝ်ႏဘာႏသာႏ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%87%E0%A6%82%E0%A6%B2%E0%A7%8D%E0%A6%AF%E0%A6%BE%E0%A6%A8%E0%A7%8D%E0%A6%A1" title="ইংল্যান্ড – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="ইংল্যান্ড" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Bro-Saoz" title="Bro-Saoz – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Bro-Saoz" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Engleska" title="Engleska – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Engleska" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bosanski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-btm mw-list-item"><a href="https://btm.wikipedia.org/wiki/Inggeris" title="Inggeris – Batak Mandailing" lang="btm" hreflang="btm" data-title="Inggeris" data-language-autonym="Batak Mandailing" data-language-local-name="Batak Mandailing" class="interlanguage-link-target"><span>Batak Mandailing</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bxr mw-list-item"><a href="https://bxr.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8" title="Англи – Russia Buriat" lang="bxr" hreflang="bxr" data-title="Англи" data-language-autonym="Буряад" data-language-local-name="Russia Buriat" class="interlanguage-link-target"><span>Буряад</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Anglaterra" title="Anglaterra – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Anglaterra" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cbk-zam mw-list-item"><a href="https://cbk-zam.wikipedia.org/wiki/Inglatera" title="Inglatera – Chavacano" lang="cbk" hreflang="cbk" data-title="Inglatera" data-language-autonym="Chavacano de Zamboanga" data-language-local-name="Chavacano" class="interlanguage-link-target"><span>Chavacano de Zamboanga</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cdo mw-list-item"><a href="https://cdo.wikipedia.org/wiki/%C4%ACng-g%C3%A1ik-l%C3%A0ng" title="Ĭng-gáik-làng – Mindong" lang="cdo" hreflang="cdo" data-title="Ĭng-gáik-làng" data-language-autonym="閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄" data-language-local-name="Mindong" class="interlanguage-link-target"><span>閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ce mw-list-item"><a href="https://ce.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D0%BD%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D1%81" title="Ингалс – čečenščina" lang="ce" hreflang="ce" data-title="Ингалс" data-language-autonym="Нохчийн" data-language-local-name="čečenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Нохчийн</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Inglatera" title="Inglatera – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Inglatera" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cebuano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%D8%A6%DB%8C%D9%86%DA%AF%D9%84%D8%AA%DB%95%D8%B1%D8%A7" title="ئینگلتەرا – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="ئینگلتەرا" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>کوردی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-co mw-list-item"><a href="https://co.wikipedia.org/wiki/Inghilterra" title="Inghilterra – korziščina" lang="co" hreflang="co" data-title="Inghilterra" data-language-autonym="Corsu" data-language-local-name="korziščina" class="interlanguage-link-target"><span>Corsu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Anglie" title="Anglie – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Anglie" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8" title="Англи – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Англи" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Чӑвашла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Lloegr" title="Lloegr – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Lloegr" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/England" title="England – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="England" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/England" title="England – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="England" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-diq mw-list-item"><a href="https://diq.wikipedia.org/wiki/%C4%B0ng%C4%B1ltere" title="İngıltere – Zazaki" lang="diq" hreflang="diq" data-title="İngıltere" data-language-autonym="Zazaki" data-language-local-name="Zazaki" class="interlanguage-link-target"><span>Zazaki</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dsb mw-list-item"><a href="https://dsb.wikipedia.org/wiki/Engelska" title="Engelska – dolnja lužiška srbščina" lang="dsb" hreflang="dsb" data-title="Engelska" data-language-autonym="Dolnoserbski" data-language-local-name="dolnja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dolnoserbski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dtp mw-list-item"><a href="https://dtp.wikipedia.org/wiki/England" title="England – Central Dusun" lang="dtp" hreflang="dtp" data-title="England" data-language-autonym="Kadazandusun" data-language-local-name="Central Dusun" class="interlanguage-link-target"><span>Kadazandusun</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dty mw-list-item"><a href="https://dty.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%99%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%8D%E0%A4%AF%E0%A4%BE%E0%A4%A3%E0%A5%8D%E0%A4%A1" title="इङ्ल्याण्ड – Doteli" lang="dty" hreflang="dty" data-title="इङ्ल्याण्ड" data-language-autonym="डोटेली" data-language-local-name="Doteli" class="interlanguage-link-target"><span>डोटेली</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dv mw-list-item"><a href="https://dv.wikipedia.org/wiki/%DE%87%DE%A8%DE%82%DE%8E%DE%A8%DE%83%DE%AD%DE%90%DE%A8%DE%88%DE%A8%DE%8D%DE%A7%DE%8C%DE%B0" title="އިނގިރޭސިވިލާތް – diveščina" lang="dv" hreflang="dv" data-title="އިނގިރޭސިވިލާތް" data-language-autonym="ދިވެހިބަސް" data-language-local-name="diveščina" class="interlanguage-link-target"><span>ދިވެހިބަސް</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%91%CE%B3%CE%B3%CE%BB%CE%AF%CE%B1" title="Αγγλία – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Αγγλία" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eml mw-list-item"><a href="https://eml.wikipedia.org/wiki/Inghilt%C3%A8ra" title="Inghiltèra – Emiliano-Romagnolo" lang="egl" hreflang="egl" data-title="Inghiltèra" data-language-autonym="Emiliàn e rumagnòl" data-language-local-name="Emiliano-Romagnolo" class="interlanguage-link-target"><span>Emiliàn e rumagnòl</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/England" title="England – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="England" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Anglio" title="Anglio – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Anglio" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Inglaterra" title="Inglaterra – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Inglaterra" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Inglismaa" title="Inglismaa – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Inglismaa" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Ingalaterra" title="Ingalaterra – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Ingalaterra" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ext mw-list-item"><a href="https://ext.wikipedia.org/wiki/Ingalaterra" title="Ingalaterra – Extremaduran" lang="ext" hreflang="ext" data-title="Ingalaterra" data-language-autonym="Estremeñu" data-language-local-name="Extremaduran" class="interlanguage-link-target"><span>Estremeñu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%86%DA%AF%D9%84%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="انگلستان – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="انگلستان" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Englanti" title="Englanti – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Englanti" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fiu-vro mw-list-item"><a href="https://fiu-vro.wikipedia.org/wiki/Ingl%C3%BCsmaa" title="Inglüsmaa – Võro" lang="vro" hreflang="vro" data-title="Inglüsmaa" data-language-autonym="Võro" data-language-local-name="Võro" class="interlanguage-link-target"><span>Võro</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fj mw-list-item"><a href="https://fj.wikipedia.org/wiki/Peretania" title="Peretania – fidžijščina" lang="fj" hreflang="fj" data-title="Peretania" data-language-autonym="Na Vosa Vakaviti" data-language-local-name="fidžijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Na Vosa Vakaviti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fo mw-list-item"><a href="https://fo.wikipedia.org/wiki/Ongland" title="Ongland – ferščina" lang="fo" hreflang="fo" data-title="Ongland" data-language-autonym="Føroyskt" data-language-local-name="ferščina" class="interlanguage-link-target"><span>Føroyskt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Angleterre" title="Angleterre – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Angleterre" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frp mw-list-item"><a href="https://frp.wikipedia.org/wiki/Angllet%C3%A8rra" title="Anglletèrra – Arpitan" lang="frp" hreflang="frp" data-title="Anglletèrra" data-language-autonym="Arpetan" data-language-local-name="Arpitan" class="interlanguage-link-target"><span>Arpetan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frr mw-list-item"><a href="https://frr.wikipedia.org/wiki/Ingelun" title="Ingelun – severna frizijščina" lang="frr" hreflang="frr" data-title="Ingelun" data-language-autonym="Nordfriisk" data-language-local-name="severna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nordfriisk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fur mw-list-item"><a href="https://fur.wikipedia.org/wiki/Ingletiere" title="Ingletiere – furlanščina" lang="fur" hreflang="fur" data-title="Ingletiere" data-language-autonym="Furlan" data-language-local-name="furlanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Furlan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Ingel%C3%A2n" title="Ingelân – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Ingelân" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Frysk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/Sasana" title="Sasana – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Sasana" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gcr mw-list-item"><a href="https://gcr.wikipedia.org/wiki/Langl%C3%A9t%C3%A8" title="Langlétè – Guianan Creole" lang="gcr" hreflang="gcr" data-title="Langlétè" data-language-autonym="Kriyòl gwiyannen" data-language-local-name="Guianan Creole" class="interlanguage-link-target"><span>Kriyòl gwiyannen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gd mw-list-item"><a href="https://gd.wikipedia.org/wiki/Sasainn" title="Sasainn – škotska gelščina" lang="gd" hreflang="gd" data-title="Sasainn" data-language-autonym="Gàidhlig" data-language-local-name="škotska gelščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gàidhlig</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Inglaterra" title="Inglaterra – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Inglaterra" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-glk mw-list-item"><a href="https://glk.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%8A%D9%86%DA%AF%D9%8A%D9%84%D9%8A%D8%B3" title="اينگيليس – Gilaki" lang="glk" hreflang="glk" data-title="اينگيليس" data-language-autonym="گیلکی" data-language-local-name="Gilaki" class="interlanguage-link-target"><span>گیلکی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/Ingyat%C3%A9rra" title="Ingyatérra – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Ingyatérra" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Avañe'ẽ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gom mw-list-item"><a href="https://gom.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A4%82%E0%A4%A1" title="इंग्लंड – Goan Konkani" lang="gom" hreflang="gom" data-title="इंग्लंड" data-language-autonym="गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni" data-language-local-name="Goan Konkani" class="interlanguage-link-target"><span>गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gor mw-list-item"><a href="https://gor.wikipedia.org/wiki/Enggeleti" title="Enggeleti – gorontalščina" lang="gor" hreflang="gor" data-title="Enggeleti" data-language-autonym="Bahasa Hulontalo" data-language-local-name="gorontalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Hulontalo</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-got mw-list-item"><a href="https://got.wikipedia.org/wiki/%F0%90%8C%B0%F0%90%8C%B2%F0%90%8C%B2%F0%90%8C%B9%F0%90%8C%BB%F0%90%8C%B0%F0%90%8C%BB%F0%90%8C%B0%F0%90%8C%BD%F0%90%8C%B3" title="𐌰𐌲𐌲𐌹𐌻𐌰𐌻𐌰𐌽𐌳 – gotščina" lang="got" hreflang="got" data-title="𐌰𐌲𐌲𐌹𐌻𐌰𐌻𐌰𐌽𐌳" data-language-autonym="𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺" data-language-local-name="gotščina" class="interlanguage-link-target"><span>𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gv mw-list-item"><a href="https://gv.wikipedia.org/wiki/Sostyn" title="Sostyn – manščina" lang="gv" hreflang="gv" data-title="Sostyn" data-language-autonym="Gaelg" data-language-local-name="manščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaelg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Ingila" title="Ingila – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Ingila" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hausa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hak mw-list-item"><a href="https://hak.wikipedia.org/wiki/England" title="England – Hakka Chinese" lang="hak" hreflang="hak" data-title="England" data-language-autonym="客家語 / Hak-kâ-ngî" data-language-local-name="Hakka Chinese" class="interlanguage-link-target"><span>客家語 / Hak-kâ-ngî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-haw mw-list-item"><a href="https://haw.wikipedia.org/wiki/%E2%80%98Enelani" title="‘Enelani – havajščina" lang="haw" hreflang="haw" data-title="‘Enelani" data-language-autonym="Hawaiʻi" data-language-local-name="havajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hawaiʻi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%90%D7%A0%D7%92%D7%9C%D7%99%D7%94" title="אנגליה – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="אנגליה" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%88%E0%A4%A3%E0%A5%8D%E0%A4%A1" title="इंग्लैण्ड – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="इंग्लैण्ड" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target"><span>हिन्दी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hif mw-list-item"><a href="https://hif.wikipedia.org/wiki/England" title="England – Fiji Hindi" lang="hif" hreflang="hif" data-title="England" data-language-autonym="Fiji Hindi" data-language-local-name="Fiji Hindi" class="interlanguage-link-target"><span>Fiji Hindi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Engleska" title="Engleska – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Engleska" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hsb mw-list-item"><a href="https://hsb.wikipedia.org/wiki/Jend%C5%BAelska" title="Jendźelska – gornja lužiška srbščina" lang="hsb" hreflang="hsb" data-title="Jendźelska" data-language-autonym="Hornjoserbsce" data-language-local-name="gornja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hornjoserbsce</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Anglet%C3%A8" title="Angletè – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Angletè" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kreyòl ayisyen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Anglia" title="Anglia – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Anglia" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D4%B1%D5%B6%D5%A3%D5%AC%D5%AB%D5%A1" title="Անգլիա – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Անգլիա" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hyw mw-list-item"><a href="https://hyw.wikipedia.org/wiki/%D4%B1%D5%B6%D5%A3%D5%AC%D5%AB%D5%A1" title="Անգլիա – Western Armenian" lang="hyw" hreflang="hyw" data-title="Անգլիա" data-language-autonym="Արեւմտահայերէն" data-language-local-name="Western Armenian" class="interlanguage-link-target"><span>Արեւմտահայերէն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Anglaterra" title="Anglaterra – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Anglaterra" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingua</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Inggris" title="Inggris – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Inggris" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ie mw-list-item"><a href="https://ie.wikipedia.org/wiki/Anglia" title="Anglia – interlingve" lang="ie" hreflang="ie" data-title="Anglia" data-language-autonym="Interlingue" data-language-local-name="interlingve" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingue</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ilo mw-list-item"><a href="https://ilo.wikipedia.org/wiki/Inglatera" title="Inglatera – ilokanščina" lang="ilo" hreflang="ilo" data-title="Inglatera" data-language-autonym="Ilokano" data-language-local-name="ilokanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ilokano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-inh mw-list-item"><a href="https://inh.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D0%BD%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D1%81%D0%B5%D1%85%D1%8C%D0%B5" title="Ингалсехье – inguščina" lang="inh" hreflang="inh" data-title="Ингалсехье" data-language-autonym="ГӀалгӀай" data-language-local-name="inguščina" class="interlanguage-link-target"><span>ГӀалгӀай</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Anglia" title="Anglia – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Anglia" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target"><span>Ido</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/England" title="England – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="England" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target"><span>Íslenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Inghilterra" title="Inghilterra – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Inghilterra" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%A4%E3%83%B3%E3%82%B0%E3%83%A9%E3%83%B3%E3%83%89" title="イングランド – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="イングランド" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jam mw-list-item"><a href="https://jam.wikipedia.org/wiki/Ingglan" title="Ingglan – Jamaican Creole English" lang="jam" hreflang="jam" data-title="Ingglan" data-language-autonym="Patois" data-language-local-name="Jamaican Creole English" class="interlanguage-link-target"><span>Patois</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Inggris" title="Inggris – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Inggris" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Jawa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%98%E1%83%9C%E1%83%92%E1%83%9A%E1%83%98%E1%83%A1%E1%83%98" title="ინგლისი – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="ინგლისი" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kaa mw-list-item"><a href="https://kaa.wikipedia.org/wiki/Angliya" title="Angliya – karakalpaščina" lang="kaa" hreflang="kaa" data-title="Angliya" data-language-autonym="Qaraqalpaqsha" data-language-local-name="karakalpaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Qaraqalpaqsha</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kab mw-list-item"><a href="https://kab.wikipedia.org/wiki/Legliz" title="Legliz – kabilščina" lang="kab" hreflang="kab" data-title="Legliz" data-language-autonym="Taqbaylit" data-language-local-name="kabilščina" class="interlanguage-link-target"><span>Taqbaylit</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbp mw-list-item"><a href="https://kbp.wikipedia.org/wiki/A%C5%8Bg%C9%A9l%C9%A9t%C9%9B%C9%9Br%C9%A9" title="Aŋgɩlɩtɛɛrɩ – Kabiye" lang="kbp" hreflang="kbp" data-title="Aŋgɩlɩtɛɛrɩ" data-language-autonym="Kabɩyɛ" data-language-local-name="Kabiye" class="interlanguage-link-target"><span>Kabɩyɛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kcg mw-list-item"><a href="https://kcg.wikipedia.org/wiki/Nggi%CC%B1lan" title="Nggi̱lan – tjapska nigerijščina" lang="kcg" hreflang="kcg" data-title="Nggi̱lan" data-language-autonym="Tyap" data-language-local-name="tjapska nigerijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tyap</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kge mw-list-item"><a href="https://kge.wikipedia.org/wiki/Inggris" title="Inggris – Komering" lang="kge" hreflang="kge" data-title="Inggris" data-language-autonym="Kumoring" data-language-local-name="Komering" class="interlanguage-link-target"><span>Kumoring</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ki mw-list-item"><a href="https://ki.wikipedia.org/wiki/Ngeretha" title="Ngeretha – kikujščina" lang="ki" hreflang="ki" data-title="Ngeretha" data-language-autonym="Gĩkũyũ" data-language-local-name="kikujščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gĩkũyũ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Англия – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Англия" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Қазақша</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-km mw-list-item"><a href="https://km.wikipedia.org/wiki/%E1%9E%A2%E1%9E%84%E1%9F%8B%E1%9E%82%E1%9F%92%E1%9E%9B%E1%9F%81%E1%9E%9F" title="អង់គ្លេស – kmerščina" lang="km" hreflang="km" data-title="អង់គ្លេស" data-language-autonym="ភាសាខ្មែរ" data-language-local-name="kmerščina" class="interlanguage-link-target"><span>ភាសាខ្មែរ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kn mw-list-item"><a href="https://kn.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%87%E0%B2%82%E0%B2%97%E0%B3%8D%E0%B2%B2%E0%B3%86%E0%B2%82%E0%B2%A1%E0%B3%8D" title="ಇಂಗ್ಲೆಂಡ್ – kanareščina" lang="kn" hreflang="kn" data-title="ಇಂಗ್ಲೆಂಡ್" data-language-autonym="ಕನ್ನಡ" data-language-local-name="kanareščina" class="interlanguage-link-target"><span>ಕನ್ನಡ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EC%9E%89%EA%B8%80%EB%9E%9C%EB%93%9C" title="잉글랜드 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="잉글랜드" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ks mw-list-item"><a href="https://ks.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%90%D9%86%DA%AF%D9%84%D9%90%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="اِنگلِستان – kašmirščina" lang="ks" hreflang="ks" data-title="اِنگلِستان" data-language-autonym="कॉशुर / کٲشُر" data-language-local-name="kašmirščina" class="interlanguage-link-target"><span>कॉशुर / کٲشُر</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/%C3%8Englistan" title="Înglistan – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Înglistan" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kurdî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kw mw-list-item"><a href="https://kw.wikipedia.org/wiki/Pow_Sows" title="Pow Sows – kornijščina" lang="kw" hreflang="kw" data-title="Pow Sows" data-language-autonym="Kernowek" data-language-local-name="kornijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kernowek</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Англия – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Англия" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Кыргызча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Anglia" title="Anglia – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Anglia" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lad mw-list-item"><a href="https://lad.wikipedia.org/wiki/Inglaterra" title="Inglaterra – ladinščina" lang="lad" hreflang="lad" data-title="Inglaterra" data-language-autonym="Ladino" data-language-local-name="ladinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ladino</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lb mw-list-item"><a href="https://lb.wikipedia.org/wiki/England" title="England – luksemburščina" lang="lb" hreflang="lb" data-title="England" data-language-autonym="Lëtzebuergesch" data-language-local-name="luksemburščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lëtzebuergesch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lez mw-list-item"><a href="https://lez.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Англия – lezginščina" lang="lez" hreflang="lez" data-title="Англия" data-language-autonym="Лезги" data-language-local-name="lezginščina" class="interlanguage-link-target"><span>Лезги</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/England" title="England – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="England" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target"><span>Lingua Franca Nova</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-li mw-list-item"><a href="https://li.wikipedia.org/wiki/Ingeland" title="Ingeland – limburščina" lang="li" hreflang="li" data-title="Ingeland" data-language-autonym="Limburgs" data-language-local-name="limburščina" class="interlanguage-link-target"><span>Limburgs</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lij mw-list-item"><a href="https://lij.wikipedia.org/wiki/Inghilt%C3%A6ra" title="Inghiltæra – Ligurian" lang="lij" hreflang="lij" data-title="Inghiltæra" data-language-autonym="Ligure" data-language-local-name="Ligurian" class="interlanguage-link-target"><span>Ligure</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lld mw-list-item"><a href="https://lld.wikipedia.org/wiki/Nghiltiera" title="Nghiltiera – Ladin" lang="lld" hreflang="lld" data-title="Nghiltiera" data-language-autonym="Ladin" data-language-local-name="Ladin" class="interlanguage-link-target"><span>Ladin</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/Inghilt%C3%A8ra" title="Inghiltèra – Lombard" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Inghiltèra" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="Lombard" class="interlanguage-link-target"><span>Lombard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ln mw-list-item"><a href="https://ln.wikipedia.org/wiki/Ing%C9%9Blandi" title="Ingɛlandi – lingala" lang="ln" hreflang="ln" data-title="Ingɛlandi" data-language-autonym="Lingála" data-language-local-name="lingala" class="interlanguage-link-target"><span>Lingála</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lo mw-list-item"><a href="https://lo.wikipedia.org/wiki/%E0%BA%9B%E0%BA%B0%E0%BB%80%E0%BA%97%E0%BA%94%E0%BA%AD%E0%BA%B1%E0%BA%87%E0%BA%81%E0%BA%B4%E0%BA%94" title="ປະເທດອັງກິດ – laoščina" lang="lo" hreflang="lo" data-title="ປະເທດອັງກິດ" data-language-autonym="ລາວ" data-language-local-name="laoščina" class="interlanguage-link-target"><span>ລາວ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Anglija" title="Anglija – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Anglija" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Anglija" title="Anglija – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Anglija" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mai mw-list-item"><a href="https://mai.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%99%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%8D%E0%A4%AF%E0%A4%BE%E0%A4%A8%E0%A5%8D%E0%A4%A1" title="इङ्ल्यान्ड – maitili" lang="mai" hreflang="mai" data-title="इङ्ल्यान्ड" data-language-autonym="मैथिली" data-language-local-name="maitili" class="interlanguage-link-target"><span>मैथिली</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Angletera" title="Angletera – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Angletera" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malagasy</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mi mw-list-item"><a href="https://mi.wikipedia.org/wiki/Ingarangi" title="Ingarangi – maorščina" lang="mi" hreflang="mi" data-title="Ingarangi" data-language-autonym="Māori" data-language-local-name="maorščina" class="interlanguage-link-target"><span>Māori</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-min mw-list-item"><a href="https://min.wikipedia.org/wiki/Inggirih" title="Inggirih – minangkabau" lang="min" hreflang="min" data-title="Inggirih" data-language-autonym="Minangkabau" data-language-local-name="minangkabau" class="interlanguage-link-target"><span>Minangkabau</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%98%D0%B0" title="Англија – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Англија" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%87%E0%B4%82%E0%B4%97%E0%B5%8D%E0%B4%B2%E0%B4%A3%E0%B5%8D%E0%B4%9F%E0%B5%8D" title="ഇംഗ്ലണ്ട് – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="ഇംഗ്ലണ്ട്" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8" title="Англи – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Англи" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Монгол</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mni mw-list-item"><a href="https://mni.wikipedia.org/wiki/%EA%AF%8F%EA%AF%AA%EA%AF%82%EA%AF%A6%EA%AF%9F" title="ꯏꯪꯂꯦꯟ – manipurščina" lang="mni" hreflang="mni" data-title="ꯏꯪꯂꯦꯟ" data-language-autonym="ꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟ" data-language-local-name="manipurščina" class="interlanguage-link-target"><span>ꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A4%82%E0%A4%A1" title="इंग्लंड – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="इंग्लंड" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target"><span>मराठी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/England" title="England – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="England" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mt badge-Q70894304 mw-list-item" title=""><a href="https://mt.wikipedia.org/wiki/Ingilterra" title="Ingilterra – malteščina" lang="mt" hreflang="mt" data-title="Ingilterra" data-language-autonym="Malti" data-language-local-name="malteščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mwl mw-list-item"><a href="https://mwl.wikipedia.org/wiki/Anglaterra" title="Anglaterra – mirandeščina" lang="mwl" hreflang="mwl" data-title="Anglaterra" data-language-autonym="Mirandés" data-language-local-name="mirandeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Mirandés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%A1%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%B9%E1%80%82%E1%80%9C%E1%80%94%E1%80%BA%E1%80%94%E1%80%AD%E1%80%AF%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%84%E1%80%B6" title="အင်္ဂလန်နိုင်ငံ – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="အင်္ဂလန်နိုင်ငံ" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target"><span>မြန်မာဘာသာ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mzn mw-list-item"><a href="https://mzn.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%86%DA%AF%D9%84%DB%8C%D8%B3" title="انگلیس – mazanderanščina" lang="mzn" hreflang="mzn" data-title="انگلیس" data-language-autonym="مازِرونی" data-language-local-name="mazanderanščina" class="interlanguage-link-target"><span>مازِرونی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nap mw-list-item"><a href="https://nap.wikipedia.org/wiki/Ngreterra" title="Ngreterra – napolitanščina" lang="nap" hreflang="nap" data-title="Ngreterra" data-language-autonym="Napulitano" data-language-local-name="napolitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Napulitano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/England" title="England – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="England" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Plattdüütsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds-nl mw-list-item"><a href="https://nds-nl.wikipedia.org/wiki/Engelaand_(regio)" title="Engelaand (regio) – nizka saščina" lang="nds-NL" hreflang="nds-NL" data-title="Engelaand (regio)" data-language-autonym="Nedersaksies" data-language-local-name="nizka saščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nedersaksies</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ne mw-list-item"><a href="https://ne.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AC%E0%A5%87%E0%A4%B2%E0%A4%BE%E0%A4%AF%E0%A4%A4" title="बेलायत – nepalščina" lang="ne" hreflang="ne" data-title="बेलायत" data-language-autonym="नेपाली" data-language-local-name="nepalščina" class="interlanguage-link-target"><span>नेपाली</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nia mw-list-item"><a href="https://nia.wikipedia.org/wiki/Inggris" title="Inggris – niaščina" lang="nia" hreflang="nia" data-title="Inggris" data-language-autonym="Li Niha" data-language-local-name="niaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Li Niha</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Engeland" title="Engeland – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Engeland" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/England" title="England – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="England" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk nynorsk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/England" title="England – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="England" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nov mw-list-item"><a href="https://nov.wikipedia.org/wiki/Anglia" title="Anglia – Novial" lang="nov" hreflang="nov" data-title="Anglia" data-language-autonym="Novial" data-language-local-name="Novial" class="interlanguage-link-target"><span>Novial</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nrm mw-list-item"><a href="https://nrm.wikipedia.org/wiki/Angli%C3%A9t%C3%A8rre" title="Angliétèrre – Norman" lang="nrf" hreflang="nrf" data-title="Angliétèrre" data-language-autonym="Nouormand" data-language-local-name="Norman" class="interlanguage-link-target"><span>Nouormand</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nso mw-list-item"><a href="https://nso.wikipedia.org/wiki/Eng%C3%AAlan%C3%AA" title="Engêlanê – severna sotščina" lang="nso" hreflang="nso" data-title="Engêlanê" data-language-autonym="Sesotho sa Leboa" data-language-local-name="severna sotščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sesotho sa Leboa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Anglat%C3%A8rra" title="Anglatèrra – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Anglatèrra" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-om mw-list-item"><a href="https://om.wikipedia.org/wiki/Ingilaandi" title="Ingilaandi – oromo" lang="om" hreflang="om" data-title="Ingilaandi" data-language-autonym="Oromoo" data-language-local-name="oromo" class="interlanguage-link-target"><span>Oromoo</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-or mw-list-item"><a href="https://or.wikipedia.org/wiki/%E0%AC%87%E0%AC%82%E0%AC%B2%E0%AC%A3%E0%AD%8D%E0%AC%A1" title="ଇଂଲଣ୍ଡ – odijščina" lang="or" hreflang="or" data-title="ଇଂଲଣ୍ଡ" data-language-autonym="ଓଡ଼ିଆ" data-language-local-name="odijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ଓଡ଼ିଆ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-os mw-list-item"><a href="https://os.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%81" title="Англис – osetinščina" lang="os" hreflang="os" data-title="Англис" data-language-autonym="Ирон" data-language-local-name="osetinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ирон</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%87%E0%A9%B0%E0%A8%97%E0%A8%B2%E0%A9%88%E0%A8%82%E0%A8%A1" title="ਇੰਗਲੈਂਡ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਇੰਗਲੈਂਡ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target"><span>ਪੰਜਾਬੀ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pam mw-list-item"><a href="https://pam.wikipedia.org/wiki/Inglaterra" title="Inglaterra – pampanščina" lang="pam" hreflang="pam" data-title="Inglaterra" data-language-autonym="Kapampangan" data-language-local-name="pampanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kapampangan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pap mw-list-item"><a href="https://pap.wikipedia.org/wiki/Inglatera" title="Inglatera – papiamentu" lang="pap" hreflang="pap" data-title="Inglatera" data-language-autonym="Papiamentu" data-language-local-name="papiamentu" class="interlanguage-link-target"><span>Papiamentu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pcd mw-list-item"><a href="https://pcd.wikipedia.org/wiki/Inguelti%C3%A8re" title="Ingueltière – Picard" lang="pcd" hreflang="pcd" data-title="Ingueltière" data-language-autonym="Picard" data-language-local-name="Picard" class="interlanguage-link-target"><span>Picard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pdc mw-list-item"><a href="https://pdc.wikipedia.org/wiki/England" title="England – Pennsylvania German" lang="pdc" hreflang="pdc" data-title="England" data-language-autonym="Deitsch" data-language-local-name="Pennsylvania German" class="interlanguage-link-target"><span>Deitsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pih mw-list-item"><a href="https://pih.wikipedia.org/wiki/Inglan" title="Inglan – Norfuk / Pitkern" lang="pih" hreflang="pih" data-title="Inglan" data-language-autonym="Norfuk / Pitkern" data-language-local-name="Norfuk / Pitkern" class="interlanguage-link-target"><span>Norfuk / Pitkern</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Anglia" title="Anglia – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Anglia" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pms mw-list-item"><a href="https://pms.wikipedia.org/wiki/Anghilt%C3%A8ra" title="Anghiltèra – Piedmontese" lang="pms" hreflang="pms" data-title="Anghiltèra" data-language-autonym="Piemontèis" data-language-local-name="Piedmontese" class="interlanguage-link-target"><span>Piemontèis</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%86%DA%AF%D9%84%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="انگلستان – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="انگلستان" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target"><span>پنجابی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%86%DA%AB%D9%84%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="انګلستان – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="انګلستان" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target"><span>پښتو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Inglaterra" title="Inglaterra – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Inglaterra" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-qu mw-list-item"><a href="https://qu.wikipedia.org/wiki/Inlispampa" title="Inlispampa – kečuanščina" lang="qu" hreflang="qu" data-title="Inlispampa" data-language-autonym="Runa Simi" data-language-local-name="kečuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Runa Simi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rm mw-list-item"><a href="https://rm.wikipedia.org/wiki/Engalterra" title="Engalterra – retoromanščina" lang="rm" hreflang="rm" data-title="Engalterra" data-language-autonym="Rumantsch" data-language-local-name="retoromanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Rumantsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Anglia" title="Anglia – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Anglia" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-roa-rup mw-list-item"><a href="https://roa-rup.wikipedia.org/wiki/Anglia" title="Anglia – aromunščina" lang="rup" hreflang="rup" data-title="Anglia" data-language-autonym="Armãneashti" data-language-local-name="aromunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Armãneashti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Англия – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Англия" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D2%91%D0%BB%D1%96%D1%8F" title="Анґлія – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Анґлія" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target"><span>Русиньскый</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sa mw-list-item"><a href="https://sa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%87%E0%A4%99%E0%A5%8D%E0%A4%97%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A3%E0%A5%8D%E0%A4%A1%E0%A5%8D" title="इङ्ग्लेण्ड् – sanskrt" lang="sa" hreflang="sa" data-title="इङ्ग्लेण्ड्" data-language-autonym="संस्कृतम्" data-language-local-name="sanskrt" class="interlanguage-link-target"><span>संस्कृतम्</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sat mw-list-item"><a href="https://sat.wikipedia.org/wiki/%E1%B1%A4%E1%B1%9D%E1%B1%9E%E1%B1%AE%E1%B1%B1%E1%B1%B0" title="ᱤᱝᱞᱮᱱᱰ – santalščina" lang="sat" hreflang="sat" data-title="ᱤᱝᱞᱮᱱᱰ" data-language-autonym="ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ" data-language-local-name="santalščina" class="interlanguage-link-target"><span>ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sc mw-list-item"><a href="https://sc.wikipedia.org/wiki/Inghilterra" title="Inghilterra – sardinščina" lang="sc" hreflang="sc" data-title="Inghilterra" data-language-autonym="Sardu" data-language-local-name="sardinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sardu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Nglaterra" title="Nglaterra – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Nglaterra" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sicilianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco mw-list-item"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Ingland" title="Ingland – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Ingland" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target"><span>Scots</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%86%DA%AF%D9%84%D9%8A%D9%86%DA%8A" title="انگلينڊ – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="انگلينڊ" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target"><span>سنڌي</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-se mw-list-item"><a href="https://se.wikipedia.org/wiki/Engl%C3%A1nda" title="Englánda – severna samijščina" lang="se" hreflang="se" data-title="Englánda" data-language-autonym="Davvisámegiella" data-language-local-name="severna samijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Davvisámegiella</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Engleska" title="Engleska – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Engleska" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-shn mw-list-item"><a href="https://shn.wikipedia.org/wiki/%E1%80%99%E1%80%AD%E1%80%B0%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%80%A2%E1%80%AD%E1%80%84%E1%80%BA%E1%82%87%E1%81%B5%E1%80%9C%E1%82%85%E1%81%BC%E1%80%BA%E1%82%87" title="မိူင်းဢိင်ႇၵလႅၼ်ႇ – šanščina" lang="shn" hreflang="shn" data-title="မိူင်းဢိင်ႇၵလႅၼ်ႇ" data-language-autonym="ၽႃႇသႃႇတႆး " data-language-local-name="šanščina" class="interlanguage-link-target"><span>ၽႃႇသႃႇတႆး </span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si mw-list-item"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B6%91%E0%B6%82%E0%B6%9C%E0%B6%BD%E0%B6%B1%E0%B7%8A%E0%B6%AD%E0%B6%BA" title="එංගලන්තය – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="එංගලන්තය" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target"><span>සිංහල</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/England" title="England – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="England" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Anglicko" title="Anglicko – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Anglicko" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sm mw-list-item"><a href="https://sm.wikipedia.org/wiki/%27Egelani" title="'Egelani – samoanščina" lang="sm" hreflang="sm" data-title="'Egelani" data-language-autonym="Gagana Samoa" data-language-local-name="samoanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gagana Samoa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-smn mw-list-item"><a href="https://smn.wikipedia.org/wiki/E%C5%8Bland" title="Eŋland – inarska samijščina" lang="smn" hreflang="smn" data-title="Eŋland" data-language-autonym="Anarâškielâ" data-language-local-name="inarska samijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Anarâškielâ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-so mw-list-item"><a href="https://so.wikipedia.org/wiki/Ingiriiska" title="Ingiriiska – somalščina" lang="so" hreflang="so" data-title="Ingiriiska" data-language-autonym="Soomaaliga" data-language-local-name="somalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Soomaaliga</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Anglia" title="Anglia – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Anglia" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%95%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%B0" title="Енглеска – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Енглеска" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ss mw-list-item"><a href="https://ss.wikipedia.org/wiki/Ngilandi" title="Ngilandi – svazijščina" lang="ss" hreflang="ss" data-title="Ngilandi" data-language-autonym="SiSwati" data-language-local-name="svazijščina" class="interlanguage-link-target"><span>SiSwati</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-st mw-list-item"><a href="https://st.wikipedia.org/wiki/Engelane" title="Engelane – sesoto" lang="st" hreflang="st" data-title="Engelane" data-language-autonym="Sesotho" data-language-local-name="sesoto" class="interlanguage-link-target"><span>Sesotho</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-stq mw-list-item"><a href="https://stq.wikipedia.org/wiki/%C3%84nglound" title="Änglound – Saterland Frisian" lang="stq" hreflang="stq" data-title="Änglound" data-language-autonym="Seeltersk" data-language-local-name="Saterland Frisian" class="interlanguage-link-target"><span>Seeltersk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-su mw-list-item"><a href="https://su.wikipedia.org/wiki/Inggris" title="Inggris – sundanščina" lang="su" hreflang="su" data-title="Inggris" data-language-autonym="Sunda" data-language-local-name="sundanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sunda</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/England" title="England – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="England" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Uingereza" title="Uingereza – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Uingereza" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target"><span>Kiswahili</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/Yngland" title="Yngland – Silesian" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Yngland" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="Silesian" class="interlanguage-link-target"><span>Ślůnski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%87%E0%AE%99%E0%AF%8D%E0%AE%95%E0%AE%BF%E0%AE%B2%E0%AE%BE%E0%AE%A8%E0%AF%8D%E0%AE%A4%E0%AF%81" title="இங்கிலாந்து – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="இங்கிலாந்து" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target"><span>தமிழ்</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-te mw-list-item"><a href="https://te.wikipedia.org/wiki/%E0%B0%87%E0%B0%82%E0%B0%97%E0%B1%8D%E0%B0%B2%E0%B0%BE%E0%B0%82%E0%B0%A1%E0%B1%81" title="ఇంగ్లాండు – telugijščina" lang="te" hreflang="te" data-title="ఇంగ్లాండు" data-language-autonym="తెలుగు" data-language-local-name="telugijščina" class="interlanguage-link-target"><span>తెలుగు</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tet mw-list-item"><a href="https://tet.wikipedia.org/wiki/Inglaterra" title="Inglaterra – tetumščina" lang="tet" hreflang="tet" data-title="Inglaterra" data-language-autonym="Tetun" data-language-local-name="tetumščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tetun</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D0%BD%D0%B3%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%BD" title="Ингилистон – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Ингилистон" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Тоҷикӣ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%9B%E0%B8%A3%E0%B8%B0%E0%B9%80%E0%B8%97%E0%B8%A8%E0%B8%AD%E0%B8%B1%E0%B8%87%E0%B8%81%E0%B8%A4%E0%B8%A9" title="ประเทศอังกฤษ – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="ประเทศอังกฤษ" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tk mw-list-item"><a href="https://tk.wikipedia.org/wiki/Angli%C3%BDa" title="Angliýa – turkmenščina" lang="tk" hreflang="tk" data-title="Angliýa" data-language-autonym="Türkmençe" data-language-local-name="turkmenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkmençe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Inglatera" title="Inglatera – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Inglatera" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tagalog</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tly mw-list-item"><a href="https://tly.wikipedia.org/wiki/Ingilt%C9%99r%C9%99" title="Ingiltərə – Talysh" lang="tly" hreflang="tly" data-title="Ingiltərə" data-language-autonym="Tolışi" data-language-local-name="Talysh" class="interlanguage-link-target"><span>Tolışi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-to mw-list-item"><a href="https://to.wikipedia.org/wiki/%CA%BBIngilani" title="ʻIngilani – tongščina" lang="to" hreflang="to" data-title="ʻIngilani" data-language-autonym="Lea faka-Tonga" data-language-local-name="tongščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lea faka-Tonga</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tpi mw-list-item"><a href="https://tpi.wikipedia.org/wiki/Inglan" title="Inglan – tok pisin" lang="tpi" hreflang="tpi" data-title="Inglan" data-language-autonym="Tok Pisin" data-language-local-name="tok pisin" class="interlanguage-link-target"><span>Tok Pisin</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/%C4%B0ngiltere" title="İngiltere – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="İngiltere" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ts mw-list-item"><a href="https://ts.wikipedia.org/wiki/England" title="England – congščina" lang="ts" hreflang="ts" data-title="England" data-language-autonym="Xitsonga" data-language-local-name="congščina" class="interlanguage-link-target"><span>Xitsonga</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Англия – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Англия" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Татарча / tatarça</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tw mw-list-item"><a href="https://tw.wikipedia.org/wiki/Ngyiresi" title="Ngyiresi – tvi" lang="tw" hreflang="tw" data-title="Ngyiresi" data-language-autonym="Twi" data-language-local-name="tvi" class="interlanguage-link-target"><span>Twi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tyv mw-list-item"><a href="https://tyv.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Англия – tuvinščina" lang="tyv" hreflang="tyv" data-title="Англия" data-language-autonym="Тыва дыл" data-language-local-name="tuvinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Тыва дыл</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-udm mw-list-item"><a href="https://udm.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D0%B8%D1%8F" title="Англия – udmurtščina" lang="udm" hreflang="udm" data-title="Англия" data-language-autonym="Удмурт" data-language-local-name="udmurtščina" class="interlanguage-link-target"><span>Удмурт</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%BD%D0%B3%D0%BB%D1%96%D1%8F" title="Англія – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Англія" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%86%DA%AF%D9%84%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="انگلستان – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="انگلستان" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Angliya" title="Angliya – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Angliya" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Oʻzbekcha / ўзбекча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec mw-list-item"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/Inghiltera" title="Inghiltera – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Inghiltera" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target"><span>Vèneto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vep mw-list-item"><a href="https://vep.wikipedia.org/wiki/Anglii" title="Anglii – Veps" lang="vep" hreflang="vep" data-title="Anglii" data-language-autonym="Vepsän kel’" data-language-local-name="Veps" class="interlanguage-link-target"><span>Vepsän kel’</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Anh" title="Anh – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Anh" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vls mw-list-item"><a href="https://vls.wikipedia.org/wiki/Iengeland" title="Iengeland – West Flemish" lang="vls" hreflang="vls" data-title="Iengeland" data-language-autonym="West-Vlams" data-language-local-name="West Flemish" class="interlanguage-link-target"><span>West-Vlams</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vo mw-list-item"><a href="https://vo.wikipedia.org/wiki/Lingl%C3%A4n" title="Linglän – volapik" lang="vo" hreflang="vo" data-title="Linglän" data-language-autonym="Volapük" data-language-local-name="volapik" class="interlanguage-link-target"><span>Volapük</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wa mw-list-item"><a href="https://wa.wikipedia.org/wiki/Inglutere" title="Inglutere – valonščina" lang="wa" hreflang="wa" data-title="Inglutere" data-language-autonym="Walon" data-language-local-name="valonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Walon</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Inglaterra" title="Inglaterra – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Inglaterra" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Winaray</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E8%8B%B1%E6%A0%BC%E5%85%B0" title="英格兰 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="英格兰" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xh mw-list-item"><a href="https://xh.wikipedia.org/wiki/ENgilani" title="ENgilani – koščina" lang="xh" hreflang="xh" data-title="ENgilani" data-language-autonym="IsiXhosa" data-language-local-name="koščina" class="interlanguage-link-target"><span>IsiXhosa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%98%E1%83%9C%E1%83%92%E1%83%9A%E1%83%98%E1%83%A1%E1%83%98" title="ინგლისი – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="ინგლისი" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target"><span>მარგალური</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%A2%D7%A0%D7%92%D7%9C%D7%90%D7%A0%D7%93" title="ענגלאנד – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="ענגלאנד" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target"><span>ייִדיש</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yo mw-list-item"><a href="https://yo.wikipedia.org/wiki/Il%E1%BA%B9%CC%80g%E1%BA%B9%CC%80%E1%BA%B9%CC%81s%C3%AC" title="Ilẹ̀gẹ̀ẹ́sì – jorubščina" lang="yo" hreflang="yo" data-title="Ilẹ̀gẹ̀ẹ́sì" data-language-autonym="Yorùbá" data-language-local-name="jorubščina" class="interlanguage-link-target"><span>Yorùbá</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zea mw-list-item"><a href="https://zea.wikipedia.org/wiki/Iengeland" title="Iengeland – Zeelandic" lang="zea" hreflang="zea" data-title="Iengeland" data-language-autonym="Zeêuws" data-language-local-name="Zeelandic" class="interlanguage-link-target"><span>Zeêuws</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E8%8B%B1%E6%A0%BC%E5%85%B0" title="英格兰 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="英格兰" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-classical mw-list-item"><a href="https://zh-classical.wikipedia.org/wiki/%E8%8B%B1%E6%A0%BC%E8%98%AD" title="英格蘭 – Literary Chinese" lang="lzh" hreflang="lzh" data-title="英格蘭" data-language-autonym="文言" data-language-local-name="Literary Chinese" class="interlanguage-link-target"><span>文言</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/Eng-l%C3%A2n" title="Eng-lân – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Eng-lân" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>閩南語 / Bân-lâm-gú</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E8%8B%B1%E6%A0%BC%E8%98%AD" title="英格蘭 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="英格蘭" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target"><span>粵語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zu mw-list-item"><a href="https://zu.wikipedia.org/wiki/INgilandi" title="INgilandi – zulujščina" lang="zu" hreflang="zu" data-title="INgilandi" data-language-autonym="IsiZulu" data-language-local-name="zulujščina" class="interlanguage-link-target"><span>IsiZulu</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q21#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Anglija" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="new vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Pogovor:Anglija&action=edit&redlink=1" rel="discussion" class="new" title="Pogovor o vsebinski strani (stran ne obstaja) [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Anglija"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Anglija"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Anglija" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Anglija" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Anglija&oldid=6327349" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Anglija&id=6327349&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FAnglija"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FAnglija"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Anglija"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Anglija&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Anglija&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/England" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q21" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6022633">.mw-parser-output .ib-country{border-collapse:collapse;line-height:1.2em}.mw-parser-output .ib-country td,.mw-parser-output .ib-country th{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-header,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-full-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-below{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-full-data{border:0;padding:0 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-full-data{border-top:0;border-bottom:1px solid #a2a9b1;padding:0 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .infobox-header{text-align:left}.mw-parser-output .ib-country .infobox-above{font-size:125%;line-height:1.2}.mw-parser-output .ib-country-names{padding-top:0.25em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-name-style{display:inline}.mw-parser-output .ib-country .infobox-image{padding:0.5em 0}.mw-parser-output .ib-country-anthem{border-top:1px solid #a2a9b1;padding-top:0.5em;margin-top:0.5em}.mw-parser-output .ib-country-map-caption{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-largest,.mw-parser-output .ib-country-lang{font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-ethnic,.mw-parser-output .ib-country-religion,.mw-parser-output .ib-country-sovereignty{font-weight:normal;display:inline}.mw-parser-output .ib-country-fake-li{text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-fake-li2{text-indent:0.5em;margin-left:1em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-website{line-height:11pt}.mw-parser-output .ib-country-map-caption3{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-fn{text-align:left;margin:0 auto}.mw-parser-output .ib-country-fn-alpha{list-style-type:lower-alpha;margin-left:1em}.mw-parser-output .ib-country-fn-num{margin-left:1em}</style><table class="infobox ib-country vcard"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above adr"><div class="fn org country-name">Anglija</div><div class="ib-country-names"><span title="angleško besedilo"><i lang="en">England</i></span> </div></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><div class="noresize" style="display:table; width:100%;"> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding-left:5px;"> <div style="padding-bottom:3px;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_England.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Anglije"><img alt="Zastava Anglije" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Flag_of_England.svg/125px-Flag_of_England.svg.png" decoding="async" width="125" height="75" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Flag_of_England.svg/188px-Flag_of_England.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Flag_of_England.svg/250px-Flag_of_England.svg.png 2x" data-file-width="800" data-file-height="480" /></a></span></div> <div>Zastava</div> </div> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding: 0px 5px;"> <div style="padding-bottom:3px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Royal_arms_of_England.svg" class="mw-file-description" title="Kraljevi grb Anglije"><img alt="Kraljevi grb Anglije" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Royal_arms_of_England.svg/85px-Royal_arms_of_England.svg.png" decoding="async" width="85" height="99" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Royal_arms_of_England.svg/128px-Royal_arms_of_England.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Royal_arms_of_England.svg/170px-Royal_arms_of_England.svg.png 2x" data-file-width="410" data-file-height="478" /></a></span></div> <div>Kraljevi grb</div> </div> </div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><b>Geslo: </b><span title="francosko besedilo"><i lang="fr">Dieu et mon droit</i></span><span class="nowrap">  </span><small><br />»Bog in moja pravica«</small></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data anthem"><b>Himna:</b> Uradno nobena; himna <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združenega kraljestva</a> »God Save the King«</td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:England_in_the_UK_and_Europe.svg" class="mw-file-description" title="Lega Anglije v Evropi in Združenem kraljestvu"><img alt="Lega Anglije v Evropi in Združenem kraljestvu" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/England_in_the_UK_and_Europe.svg/250px-England_in_the_UK_and_Europe.svg.png" decoding="async" width="250" height="210" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/England_in_the_UK_and_Europe.svg/375px-England_in_the_UK_and_Europe.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/England_in_the_UK_and_Europe.svg/500px-England_in_the_UK_and_Europe.svg.png 2x" data-file-width="2045" data-file-height="1720" /></a></span><div class="ib-country-map-caption">Lega Anglije v Evropi in Združenem kraljestvu</div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Glavno mesto</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/London" title="London">London</a><br /><span class="plainlinksneverexpand"><a class="external text" href="http://tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Anglija&language=sl&params=51_30_N_0_7_W_type:country"><span title="Zemljevidi, letalske slike in drugi podatki za 51°30′N 0°7′W"> 51°30′N, 0°7′W</span></a></span></td></tr><tr class="mergedtoprow"><th scope="row" class="infobox-label">Uradni jeziki</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">angleščina</a><sup><small>1</small></sup></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Etni%C4%8Dna_skupina" title="Etnična skupina">Etnične skupine</a> <div class="ib-country-ethnic"> (2006 <small><br /><sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>)</small></div></th><td class="infobox-data">90 % <small>belcev</small><br /> 5,3 % <small>Azijcev</small><br /> 2,7 % <small>črncev</small><br /> 1,6 % <small>mešane rase</small><br />0,7 % <small>Kitajcev</small><br />0,6 % <small>preostalih etničnih skupin</small></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Demonim" title="Demonim">Demonim(i)</a></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Angle%C5%BEi" title="Angleži">Anglež</a> / <a href="/wiki/Angle%C5%BEinje" class="mw-redirect" title="Angležinje">Angležinja</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Vlada</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Ustavna_monarhija" title="Ustavna monarhija">ustavna monarhija</a></td></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Seznam_angle%C5%A1kih_kraljev" class="mw-redirect" title="Seznam angleških kraljev">monarh</a> </div></th><td class="infobox-data">kralj <a href="/wiki/Karel_III.,_kralj_Zdru%C5%BEenega_kraljestva" title="Karel III., kralj Združenega kraljestva">Karel III.</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• premier </div></th><td class="infobox-data">Rishi Sunak</td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Zakonodajalec</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Parlament_Zdru%C5%BEenega_kraljestva" title="Parlament Združenega kraljestva">parlament Združenega kraljestva</a></td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Združitev</th></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• kralj <a href="/w/index.php?title=Athelstan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Athelstan (stran ne obstaja)">Athelstan</a> </div></th><td class="infobox-data">12. julij 927</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• Unija s Škotsko </div></th><td class="infobox-data">1. maj 1707</td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Površina</th></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj</div></th><td class="infobox-data">132.930 km<sup>2</sup><sup id="cite_ref-ONS_Standard_Area_Measurement_3-0" class="reference"><a href="#cite_note-ONS_Standard_Area_Measurement-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Prebivalstvo</th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• ocena 2021</div></th><td class="infobox-data">56.536.419<sup id="cite_ref-ONS_mid-year_pop_est_4-0" class="reference"><a href="#cite_note-ONS_mid-year_pop_est-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• popis 2021</div></th><td class="infobox-data">56.490.048</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• gostota</div></th><td class="infobox-data">434/km<sup>2</sup></td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header"><a href="/wiki/Bruto_doma%C4%8Di_proizvod" title="Bruto domači proizvod">BDP</a><span style="font-weight:normal;"></span></th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj (nominal.)</div></th><td class="infobox-data">£1.961 trilijon</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• na preb. (nominal.)</div></th><td class="infobox-data">£34.690<sup id="cite_ref-ONS_GDP_5-0" class="reference"><a href="#cite_note-ONS_GDP-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Indeks_%C4%8Dlovekovega_razvoja" title="Indeks človekovega razvoja">HDI</a> <span style="font-weight:normal;">(2008)</span></th><td class="infobox-data"><span title="Rast"><span typeof="mw:File"><span><img alt="Rast" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/11px-Increase2.svg.png" decoding="async" width="11" height="11" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/17px-Increase2.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/22px-Increase2.svg.png 2x" data-file-width="300" data-file-height="300" /></span></span></span> 0,940<br /><span class="nowrap"></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Valuta</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Funt_%C5%A1terling" title="Funt šterling">funt šterling</a> (<a href="/wiki/ISO_4217" title="ISO 4217">GBP</a>)</td></tr><tr class="mergedtoprow"><th scope="row" class="infobox-label">Časovni pas</th><td class="infobox-data"><span class="nowrap"><a href="/wiki/Univerzalni_koordinirani_%C4%8Das" title="Univerzalni koordinirani čas">UTC</a> 0</span> (GMT)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• <a href="/wiki/Poletni_%C4%8Das" title="Poletni čas">poletni</a></div></th><td class="infobox-data"><span class="nowrap"><a href="/wiki/Univerzalni_koordinirani_%C4%8Das" title="Univerzalni koordinirani čas">UTC</a> +1</span> (BST)</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Klicna koda</th><td class="infobox-data">44</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/w/index.php?title=Vrhnja_domena_dr%C5%BEave&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vrhnja domena države (stran ne obstaja)">Internetna domena</a></th><td class="infobox-data">.uk<sup><small>3</small></sup></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><div class="ib-country-fn"><ol class="ib-country-fn-num"> <li value="1">Angleščina je uveljavljena po <i><a href="/wiki/De_facto" class="mw-redirect" title="De facto">de facto</a></i> uporabi. <a href="/wiki/Kornij%C5%A1%C4%8Dina" title="Kornijščina">Kornijščina</a> je uradno uveljavljena kot regionalni jezik ali jezik manjšine.</li><li value="3">V uporabi je tudi .eu kot del <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">EU</a>. <a href="/wiki/ISO_3166-1" class="mw-redirect" title="ISO 3166-1">ISO 3166-1</a> je <a href="/wiki/Velika_Britanija" title="Velika Britanija">GB</a>, toda .gb se ne uporablja. Vse naštete domene se uporabljajo v Združenem kraljestvu kot celoti in ne posameznih državah znotraj nje.</li> </ol></div></td></tr></tbody></table> <p><b>Anglija</b> (<a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">angleško</a> <i lang="en">England</i>) je dežela na severozahodu <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evrope</a> in skupaj s <a href="/wiki/%C5%A0kotska" title="Škotska">Škotsko</a>, <a href="/wiki/Wales" title="Wales">Walesom</a> in <a href="/wiki/Severna_Irska" title="Severna Irska">Severno Irsko</a> sestavlja <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske</a>. Je največji in najgosteje poseljen del otoka <a href="/wiki/Velika_Britanija" title="Velika Britanija">Velika Britanija</a> in pokriva večino njegovega južnega dela. Na severu meji na Škotsko, na vzhodu na <a href="/wiki/Severno_morje" title="Severno morje">Severno morje</a>, na jugu na <a href="/wiki/Rokavski_preliv" title="Rokavski preliv">Rokavski preliv</a>, na jugozahodu na <a href="/wiki/Atlantski_ocean" title="Atlantski ocean">Atlantski ocean</a>, na zahodu na Wales in <a href="/wiki/Irsko_morje" title="Irsko morje">Irsko morje</a>. </p><p>Glavno mesto Anglije in celotnega Združenega kraljestva je <a href="/wiki/London" title="London">London</a>. Po številu prebivalcev je tretje največje <a href="/wiki/Mesto" title="Mesto">mesto</a> v geografski Evropi (za <a href="/wiki/Moskva" title="Moskva">Moskvo</a> in <a href="/wiki/Carigrad" title="Carigrad">Carigradom</a>). Anglija ima več kot 56 milijonov prebivalcev in zajema skoraj 85 % prebivalstva Združenega kraljestva. </p><p>Geografija države je značilna nizka gričevnata in ravninska, zlasti osrednji in južni del. Obstajajo tudi višavja na severu in jugozahodu. </p><p>Redko se nepravilno uporablja ime Anglija kot <a href="/wiki/Zamenjani_pomen" title="Zamenjani pomen">sinegdoha</a> za celotno <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske</a> ali za celoten otok Velika Britanija. </p><p>Angleško zastavo, znano tudi kot <i>križ <a href="/wiki/Sveti_Jurij" title="Sveti Jurij">sv. Jurija</a></i>, sestavlja rdeč križ na belem polju. </p><p>Angleška vlada deluje v Londonu. Za razliko od Walesa, Škotske in Severne Irske nima svojega samostojnega parlamenta. Vodenje Anglije je prevzela vlada Kraljevine Velike Britanije. </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Etimologija_in_toponimija">Etimologija in toponimija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Etimologija in toponimija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Etimologija in toponimija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5590687">.mw-parser-output .hatnote{font-style:italic}.mw-parser-output div.hatnote{padding-left:1.6em;margin-bottom:0.5em}.mw-parser-output .hatnote i{font-style:normal}.mw-parser-output .hatnote+link+.hatnote{margin-top:-0.5em}</style><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">Glej tudi: <a href="/w/index.php?title=Toponimija_Anglije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Toponimija Anglije (stran ne obstaja)">toponimija Anglije</a></div> <p>Ime »Anglija« (<i>England</i>) izvira iz <a href="/wiki/Stara_angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Stara angleščina">stare angleške</a> besede <span title="staroangleško (ok. 450-1100) besedilo"><i lang="ang">Englaland</i></span>, kar pomeni »dežela Anglov« (<i>land of the Angles</i>).<sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/wiki/Angli" title="Angli">Angli</a> so bili <a href="/wiki/Germani" title="Germani">germansko</a> pleme, ki se je naselilo na območje Velike Britanije v zgodnjem <a href="/wiki/Srednji_vek" title="Srednji vek">srednjem veku</a>. Prišli so s polotoka <i>Algeln</i> (sodobno angleško <i><a href="/w/index.php?title=Angli_(polotok)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Angli (polotok) (stran ne obstaja)">Anglia</a></i>, staroangleško <i>Engla land</i>) na področju <a href="/w/index.php?title=Kielski_zaliv&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kielski zaliv (stran ne obstaja)">Kielskega zaliva</a> (sedanja najsevernejša <a href="/wiki/Nem%C5%A1ka_zvezna_de%C5%BEela" title="Nemška zvezna dežela">nemška zvezna dežela</a> <a href="/wiki/Schleswig-Holstein" title="Schleswig-Holstein">Schleswig-Holstein</a>) ob <a href="/wiki/Baltsko_morje" title="Baltsko morje">Baltskem morju</a>.<sup id="cite_ref-7" class="reference"><a href="#cite_note-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Glede na Oxfordski angleški slovar je bila prva uporaba današnjega imena <i>England</i> leta 897 in uporabljena v sodobni obliki prvič leta 1538<sup id="cite_ref-8" class="reference"><a href="#cite_note-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Najzgodnejša zapisana raba izraza, »<span title="staroangleško (ok. 450-1100) besedilo"><i lang="ang">Engla londe</i></span>« izhaja iz poznega 9. stoletja, iz prevoda v staro angleščino dela <i>Historia ecclesiastica gentis Anglorum</i> (Cerkvena zgodovina angleškega ljudstva) anglosaškega redovnika <a href="/wiki/Beda_%C4%8Castitljivi" title="Beda Častitljivi">Bede Častitljivega</a>. Izraz se je potem rabil v različnem smislu do sodobnega pomena in je pomenil »dežela, naseljena z Angleži«, ter je vključevala angleška ljudstva, kar je sedaj jugovzhodna Škotska, tedaj pa je bila <a href="/wiki/Northumbria" class="mw-redirect" title="Northumbria">Northumbria</a>, del <a href="/wiki/Kraljevina_Anglija" title="Kraljevina Anglija">Angleške kraljevine</a>. V <i><a href="/wiki/Anglosa%C5%A1ka_kronika" title="Anglosaška kronika">Anglosaški kroniki</a></i> je zapisano, da rokopisni zapis <i><a href="/wiki/Domesday_Book" title="Domesday Book">Domesday Book</a></i> iz leta 1086 zajema celotno Anglijo, kar je pomenilo Angleško kraljevino, toda nekaj let kasneje je <i>Kronika</i> navedla, da je kralj <a href="/w/index.php?title=Malcolm_III._%C5%A0kotski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Malcolm III. Škotski (stran ne obstaja)">Malcolm III.</a> šel »iz Škotske v Lothian v Angliji«, kar je bilo uporabljeno v bolj starodavnem smislu.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEMolyneaux20156–7_9-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEMolyneaux20156–7-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Najzgodnejša potrjena omemba Anglov se pojavlja v <a href="/wiki/Publij_Kornelij_Tacit" title="Publij Kornelij Tacit">Tacitovem</a> delu <i>Germania</i> iz 1. stoletja, v katerem je uporabljena <a href="/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina" title="Latinščina">latinska</a> beseda <span title="latinsko besedilo"><i lang="la">Anglii</i></span>.<sup id="cite_ref-Fordham_10-0" class="reference"><a href="#cite_note-Fordham-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Etimologija samega plemenskega imena je med učenjaki sporna – domneva se, da izhaja iz oblike polotoka Angeln, <i>kotne</i> oblike.<sup id="cite_ref-11" class="reference"><a href="#cite_note-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kako in zakaj se je izraz, izpeljan iz imena plemena, ki je bilo manj pomembno od drugih, kot so <a href="/wiki/Sasi" title="Sasi">Sasi</a>, začel uporabljati za celotno državo in njene prebivalce, ni znano, vendar se zdi, da je to povezano z običajem klicanja germanskega ljudstva v Britaniji Anglosasi ali angleški Sasi, da bi jih razlikovali od celinskih Sasov (<i>Eald-Seaxe</i>) Stare Saške med rekama Weser in Eider v severni Nemčiji.<sup id="cite_ref-12" class="reference"><a href="#cite_note-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V <a href="/wiki/%C5%A0kotska_gel%C5%A1%C4%8Dina" title="Škotska gelščina">škotski gelščini</a>, drugem jeziku, ki se je razvil na velikobritanskem otoku, je saško pleme dalo svoje ime besedi za Anglijo (<span title="škotskogelsko besedilo"><i lang="gd">Sasunn</i></span>).<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Podobno je <a href="/wiki/Vali%C5%BEan%C5%A1%C4%8Dina" title="Valižanščina">valižansko</a> ime za angleški jezik <i>Saesneg</i>. Romantično ime za Anglijo je <i>Lloegyr</i>, povezano z valižansko besedo za Anglijo, <span title="velško besedilo"><i lang="cy">Lloegr</i></span>, in je postalo priljubljeno zaradi uporabe v arturjevski legendi (<i>Matter of Britain</i>). </p><p>Alternativni izraz za Anglijo je <i>Albion</i>. To se je prvotno nanašalo na celoten otok Velika Britanija. Izraz se uporablja v prvi vrsti pesniško za Anglijo.<sup id="cite_ref-14" class="reference"><a href="#cite_note-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Nominalno prvi zapis tega imena je bil v 4. stoletju pr. n. št. v <i>Corpus Aristotelicum</i>. Piše nekako takole: »Onstran Herkulovih stebrov obstajata dva zelo velika otoka imenovana Britannia; to sta Albion in Ierne.«<sup id="cite_ref-15" class="reference"><a href="#cite_note-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Beseda Albion (Ἀλβίων) se lahko zaradi latinske besede <i>albus</i> (belo), nanaša na <a href="/wiki/Dovrski_beli_klifi" title="Dovrski beli klifi">bele dovrske klife</a> (med Anglijo in Francijo). </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovina">Zgodovina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Anglije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina Anglije (stran ne obstaja)">Zgodovina Anglije</a>.</i></div></dd></dl> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prazgodovina_in_antika">Prazgodovina in antika</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Prazgodovina in antika" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prazgodovina in antika"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Stonehenge,_Condado_de_Wiltshire,_Inglaterra,_2014-08-12,_DD_18.JPG" class="mw-file-description"><img alt="Sonce sije skozi vrsto pokončno stoječih kamnov z drugimi kamni vodoravno na vrhu." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Stonehenge%2C_Condado_de_Wiltshire%2C_Inglaterra%2C_2014-08-12%2C_DD_18.JPG/220px-Stonehenge%2C_Condado_de_Wiltshire%2C_Inglaterra%2C_2014-08-12%2C_DD_18.JPG" decoding="async" width="220" height="116" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Stonehenge%2C_Condado_de_Wiltshire%2C_Inglaterra%2C_2014-08-12%2C_DD_18.JPG/330px-Stonehenge%2C_Condado_de_Wiltshire%2C_Inglaterra%2C_2014-08-12%2C_DD_18.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Stonehenge%2C_Condado_de_Wiltshire%2C_Inglaterra%2C_2014-08-12%2C_DD_18.JPG/440px-Stonehenge%2C_Condado_de_Wiltshire%2C_Inglaterra%2C_2014-08-12%2C_DD_18.JPG 2x" data-file-width="5265" data-file-height="2786" /></a><figcaption><a href="/wiki/Stonehenge" title="Stonehenge">Stonehenge</a>, neolitski spomenik</figcaption></figure> <p>Najzgodnejši znani dokaz o prisotnosti človeka na območju, ki je danes znano kot Anglija, je bil dokaz <i>Homo antecessor</i>, ki je bil star približno 780.000 let. Najstarejše kosti pračloveka, odkrite v Angliji, so stare 500.000 let.<sup id="cite_ref-16" class="reference"><a href="#cite_note-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Znano je, da so sodobni ljudje to območje naselili v obdobju zgornjega <a href="/wiki/Paleolitik" title="Paleolitik">paleolitika</a>, čeprav so bile stalne naselbine ustanovljene šele v zadnjih 6000 letih.<sup id="cite_ref-17" class="reference"><a href="#cite_note-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po zadnji <a href="/wiki/Ledena_doba" title="Ledena doba">ledeni dobi</a> so ostali samo veliki sesalci, kot so <a href="/wiki/Mamut" title="Mamut">mamuti</a>, <a href="/wiki/Bizon" title="Bizon">bizoni</a> in <a href="/w/index.php?title=Volnati_nosorog&action=edit&redlink=1" class="new" title="Volnati nosorog (stran ne obstaja)">volnati nosorogi</a>. Pred približno 11.000 leti, ko so se ledene plošče začele umikati, so ljudje ponovno naselili območje; genetske raziskave kažejo, da so prišli s severnega dela <a href="/wiki/Iberski_polotok" title="Iberski polotok">Iberskega polotoka</a>.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEOppenheimer2006173_18-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEOppenheimer2006173-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Gladina morja je bila nižja od današnje in Velika Britanija je bila s kopenskim mostom povezana z Irsko in Evrazijo.<sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ko so se morja dvignila, se je pred 10.000 leti ločila od Irske in dve tisočletji kasneje od Evrazije. </p><p><a href="/wiki/Kultura_zvon%C4%8Dastih_%C4%8Da%C5%A1" title="Kultura zvončastih čaš">Kultura zvončastih čaš</a> se je pojavila okrog 2500 pr. n. št. in predstavila posode za pitje in hrano, izdelane iz gline, ter posode, ki so se uporabljale kot redukcijske posode za taljenje bakrenih rud.<sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V tem času so bili zgrajeni veliki neolitski spomeniki, kot sta <a href="/wiki/Stonehenge" title="Stonehenge">Stonehenge</a> (faza III) in <a href="/wiki/Avebury" title="Avebury">Avebury</a>. S segrevanjem <a href="/wiki/Kositer" title="Kositer">kositra</a> in <a href="/wiki/Baker" title="Baker">bakra</a>, ki ju je bilo na tem območju v izobilju, so ljudje iz kulture zvončastih čaš iz železove rude izdelovali <a href="/wiki/Bron" title="Bron">bron</a>, kasneje pa še <a href="/wiki/%C5%BDelezo" title="Železo">železo</a>. Razvoj taljenja železa je omogočil gradnjo boljših plugov, napredek kmetijstva (na primer s keltskimi polji), pa tudi proizvodnjo učinkovitejšega orožja.<sup id="cite_ref-21" class="reference"><a href="#cite_note-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:London_-_British_Museum_-_2453.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/London_-_British_Museum_-_2453.jpg/158px-London_-_British_Museum_-_2453.jpg" decoding="async" width="158" height="255" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/London_-_British_Museum_-_2453.jpg/237px-London_-_British_Museum_-_2453.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/London_-_British_Museum_-_2453.jpg/316px-London_-_British_Museum_-_2453.jpg 2x" data-file-width="2700" data-file-height="4355" /></a><figcaption><i><a href="/w/index.php?title=Battersea_Shield&action=edit&redlink=1" class="new" title="Battersea Shield (stran ne obstaja)">Battersea Shield</a></i> je eden najpomembnejših del starodavne keltske umetnosti, najdene v Veliki Britaniji</figcaption></figure> <p>V <a href="/wiki/%C5%BDelezna_doba" title="Železna doba">železni dobi</a> je iz Srednje Evrope prišla <a href="/wiki/Kelti" title="Kelti">keltska</a> kultura, ki izhaja iz <a href="/wiki/Hal%C5%A1tatska_kultura" title="Halštatska kultura">halštatske</a> in <a href="/wiki/Latenska_kultura" title="Latenska kultura">latenske kulture</a>. V tem času je bil govorjeni jezik britščina. Družba je bila plemenska; po <a href="/wiki/Ptolemaj" title="Ptolemaj">Ptolemajevi</a> <i>Geografiji</i> je bilo na tem območju približno 20 plemen. Tako kot druge regije na robu cesarstva je <a href="/wiki/Rimska_Britanija" title="Rimska Britanija">Rimska Britanija</a> dolgo uživala v trgovskih povezavah z Rimljani. <a href="/wiki/Julij_Cezar" class="mw-redirect" title="Julij Cezar">Julij Cezar</a> iz Rimska republika|Rimske republike]] je leta 55 pr. n. št. dvakrat poskusil napad; čeprav večinoma neuspešno, mu je uspelo postaviti klientskega kralja iz Trinovantov. </p><p>Rimljani so vdrli v Veliko Britanijo leta 43 našega štetja med vladavino cesarja <a href="/wiki/Klavdij_I." title="Klavdij I.">Klavdija I.</a> in nato osvojili večji del Britanije, območje pa je bilo vključeno v <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">Rimsko cesarstvo</a> kot provinca Britannia.<sup id="cite_ref-22" class="reference"><a href="#cite_note-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Najbolj znana domorodna plemena, ki so se poskušala upreti, so bili Catuvellauni, ki jih je vodil Caratacus. Kasneje se je upor, ki ga je vodila Boudica, kraljica Icenov, končal s samomorom Boudice po njenem porazu v bitki pri Watling Street.<sup id="cite_ref-23" class="reference"><a href="#cite_note-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Avtor ene študije o rimski Britaniji je predlagal, da so od leta 43 do 84 n. št. rimski zavojevalci pobili nekje med 100.000 in 250.000 ljudi iz populacije, ki je imela morda 2.000.000.<sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V tem obdobju je prevladala grško-rimska kultura z uvedbo rimskega prava, rimske arhitekture, akvaduktov, kanalizacije, številnih kmetijskih predmetov in svile. V 3. stoletju je cesar <a href="/wiki/Septimij_Sever" title="Septimij Sever">Septimij Sever</a> umrl v Eborakumu (danes <a href="/wiki/York,_Anglija" class="mw-redirect" title="York, Anglija">York</a>), kjer je bil <a href="/wiki/Konstantin_I._Veliki" title="Konstantin I. Veliki">Konstantin I. Veliki</a> razglašen za cesarja stoletje kasneje.<sup id="cite_ref-FOOTNOTERankov199416_25-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTERankov199416-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Obstaja razprava o tem, kdaj je bilo <a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo" title="Krščanstvo">krščanstvo</a> prvič predstavljeno; bilo je najkasneje v 4. stoletju, verjetno veliko prej. Po besedah Bede je <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Elevterij" title="Papež Elevterij">papež Elevterij</a> poslal misijonarje iz Rima na zahtevo poglavarja Lucija Britanskega leta 180 našega štetja, da bi odpravili razlike glede vzhodnih in zahodnih obredov, ki so motili cerkev. Obstajajo izročila, povezana z <a href="/wiki/Glastonbury" title="Glastonbury">Glastonburyjem</a>, ki trdijo, da jih je predstavil <a href="/w/index.php?title=Jo%C5%BEef_iz_Arimateje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jožef iz Arimateje (stran ne obstaja)">Jožef iz Arimateje</a>, medtem ko drugi trdijo, da jih je predstavil Lucij Britanski.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEWright2008143_26-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEWright2008143-26"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Do leta 410, med zatonom Rimskega cesarstva, je Britanija ostala izpostavljena zaradi konca rimske vladavine v Britaniji in umika rimskih vojaških enot, da bi branile meje v celinski Evropi in sodelovale v državljanskih vojnah. Razcvetela so keltska krščanska meniška in misijonarska gibanja. Na to obdobje krščanstva je vplivala starodavna keltska kultura v svoji občutljivosti, politiki, praksah in teologiji. Lokalne »kongregacije« so bile osredotočene na samostansko skupnost in samostanski voditelji so bili bolj podobni poglavarjem, kot vrstniki, ne pa v bolj hierarhičnem sistemu rimske cerkve.<sup id="cite_ref-Lehane_27-0" class="reference"><a href="#cite_note-Lehane-27"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Srednji_vek">Srednji vek</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Srednji vek" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Srednji vek"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Sutton_Hoo_replica_(face).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Sutton_Hoo_replica_%28face%29.jpg/220px-Sutton_Hoo_replica_%28face%29.jpg" decoding="async" width="220" height="202" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Sutton_Hoo_replica_%28face%29.jpg/330px-Sutton_Hoo_replica_%28face%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Sutton_Hoo_replica_%28face%29.jpg/440px-Sutton_Hoo_replica_%28face%29.jpg 2x" data-file-width="1624" data-file-height="1488" /></a><figcaption>Replika obredne čelade Sutton Hoo iz 7. stoletja iz Kraljevine Vzhodne Anglije</figcaption></figure> <p>Rimski vojaški umik je pustil Britanijo odprto za invazijo poganskih, pomorskih bojevnikov iz severozahodne celinske Evrope, predvsem Sasov, Anglov, Jutov in Frizijcev, ki so dolgo napadali obale rimske province. Te skupine so se nato v 5. in 6. stoletju začele naseljevati v vedno večjem številu, sprva v vzhodnem delu države.<sup id="cite_ref-james_anglosaxons_28-0" class="reference"><a href="#cite_note-james_anglosaxons-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njihovo napredovanje je bilo zajeto nekaj desetletij po zmagi Britancev v bitki pri gori Badon, a se je nato nadaljevalo, preplavilo rodovitno britansko nižavje in zmanjšalo območje pod britanskim nadzorom na vrsto ločenih enklav v bolj razgibani državi na zahodu do konca 6. stoletja. Sodobna besedila, ki opisujejo to obdobje, so izjemno redka, zaradi česar ga opisujejo kot temno dobo. Podrobnosti o anglosaški naselitvi Britanije so zato predmet precejšnjega nesoglasja; nastajajoče soglasje je, da so se pojavili v velikem obsegu na jugu in vzhodu, vendar manj na severu in zahodu, kjer so se keltski jeziki še naprej govorili celo na območjih pod anglosaškim nadzorom.<sup id="cite_ref-29" class="reference"><a href="#cite_note-29"><span class="cite-bracket">[</span>29<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-Härke,_Heinrich_2011_30-0" class="reference"><a href="#cite_note-Härke,_Heinrich_2011-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Rimsko prevladujoče krščanstvo je na osvojenih ozemljih na splošno zamenjalo anglosaško poganstvo, vendar so ga ponovno uvedli misijonarji iz Rima, ki jih je vodil <a href="/w/index.php?title=Avgu%C5%A1tin_Canterburyjski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Avguštin Canterburyjski (stran ne obstaja)">Avguštin Canterburyjski</a> od leta 597.<sup id="cite_ref-31" class="reference"><a href="#cite_note-31"><span class="cite-bracket">[</span>31<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Spori med rimsko in keltsko prevladujočo obliko krščanstva so se končali z zmago rimske tradicije na koncilu v Whitbyju (664), ki se je navidezno nanašal na <a href="/wiki/Tonzura" title="Tonzura">tonzure</a> (kleriške frizure) in datum velike noči, a še pomembneje, na razlike v rimskih in keltskih oblikah oblasti, teologije in prakse. </p><p>Zdi se, da so bile v obdobju naselitve dežele, ki so jim vladali priseljenci, razdrobljene na številna plemenska ozemlja, toda do 7. stoletja, ko so znova na voljo precejšnji dokazi o razmerah, so se te združile v približno ducat kraljestev, med njimi <a href="/wiki/Northumbria" class="mw-redirect" title="Northumbria">Northumbria</a>, <a href="/w/index.php?title=Mercia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mercia (stran ne obstaja)">Mercia</a>, <a href="/w/index.php?title=Wessex&action=edit&redlink=1" class="new" title="Wessex (stran ne obstaja)">Wessex</a>, Kraljevina East Anglia, <a href="/w/index.php?title=Essex&action=edit&redlink=1" class="new" title="Essex (stran ne obstaja)">Essex</a>, <a href="/wiki/Kent" title="Kent">Kent</a> in <a href="/w/index.php?title=Sussex&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sussex (stran ne obstaja)">Sussex</a>. V naslednjih stoletjih se je ta proces politične konsolidacije nadaljeval. V 7. stoletju je potekal boj za hegemonijo med Northumbrio in Mercio, ki je v 8. stoletju popustila premoči Mercie. V zgodnjem 9. stoletju je Mercio kot najpomembnejše kraljestvo izpodrinil Wessex. Kasneje v tem stoletju so stopnjevalni napadi Dancev dosegli vrhunec z osvojitvijo severne in vzhodne Anglije, s čimer so strmoglavili kraljestva Northumbria, Mercia in East Anglia. Wessex pod <a href="/wiki/Alfred_Veliki" title="Alfred Veliki">Alfredom Velikim</a> je ostal kot edino preživelo angleško kraljestvo, pod njegovimi nasledniki pa se je vztrajno širil na račun kraljestev <a href="/wiki/Danelaw" title="Danelaw">Danelawa</a>. To je povzročilo politično združitev Anglije, ki je bila prvič dosežena pod <a href="/w/index.php?title=Ethelstan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ethelstan (stran ne obstaja)">Ethelstanom</a> leta 927 in dokončno ustanovljena po nadaljnjih spopadih <a href="/w/index.php?title=Edred&action=edit&redlink=1" class="new" title="Edred (stran ne obstaja)">Edreda</a> leta 953. Nov val skandinavskih napadov s konca 10. stoletja se je končal z osvojitvijo tega združenega kraljestva s strani <a href="/w/index.php?title=Sven_I._Vilobradi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sven I. Vilobradi (stran ne obstaja)">Svena I. Vilobradega</a> leta 1013 in spet njegovega sina <a href="/wiki/Knut_Veliki" title="Knut Veliki">Knuta</a> leta 1016, ki ga je spremenil v središče kratkotrajnega Severnomorskega imperija, ki je vključeval tudi kraljevino Dansko in Norveško. Vendar je bila domača kraljeva dinastija obnovljena s prihodom Edvarda Spovednika leta 1042. </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:King_Henry_V_at_the_Battle_of_Agincourt.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/King_Henry_V_at_the_Battle_of_Agincourt.jpg/170px-King_Henry_V_at_the_Battle_of_Agincourt.jpg" decoding="async" width="170" height="237" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/King_Henry_V_at_the_Battle_of_Agincourt.jpg/255px-King_Henry_V_at_the_Battle_of_Agincourt.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/King_Henry_V_at_the_Battle_of_Agincourt.jpg/340px-King_Henry_V_at_the_Battle_of_Agincourt.jpg 2x" data-file-width="860" data-file-height="1200" /></a><figcaption>Kralj <a href="/wiki/Henrik_V._Angle%C5%A1ki" title="Henrik V. Angleški">Henrik V. Angleški</a> v <a href="/w/index.php?title=Bitka_pri_Agincourtu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bitka pri Agincourtu (stran ne obstaja)">bitki pri Agincourtu</a>, ki se je bojevala na dan svetega Krispina in se zaključila z angleško zmago proti večji francoski vojski v <a href="/wiki/Stoletna_vojna" title="Stoletna vojna">stoletni vojni</a></figcaption></figure> <p>Spor o nasledstvu Edvarda je leta 1066 privedel do normanskega osvajanja, ki ga je izvedla vojska, ki jo je vodil normandijski vojvoda <a href="/wiki/Viljem_Osvajalec" title="Viljem Osvajalec">Viljem</a>.<sup id="cite_ref-32" class="reference"><a href="#cite_note-32"><span class="cite-bracket">[</span>32<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Sami <a href="/wiki/Normani" title="Normani">Normani</a> izvirajo iz <a href="/wiki/Skandinavija" title="Skandinavija">Skandinavije</a> in so se v <a href="/wiki/Normandija" title="Normandija">Normandiji</a> naselili v poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju.<sup id="cite_ref-33" class="reference"><a href="#cite_note-33"><span class="cite-bracket">[</span>33<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ta osvojitev je vodila do skoraj popolne razlastitve angleške elite in njene zamenjave z novo francosko govorečo aristokracijo, katere govor je imel globok in trajen učinek na angleški jezik.<sup id="cite_ref-34" class="reference"><a href="#cite_note-34"><span class="cite-bracket">[</span>34<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Kasneje je rodbina <a href="/w/index.php?title=Plantageneti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Plantageneti (stran ne obstaja)">Plantagenetov</a> iz Anžuja podedovala angleški prestol pod <a href="/w/index.php?title=Henrik_II._Angle%C5%A1ki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Henrik II. Angleški (stran ne obstaja)">Henrikom II.</a>, s čimer je Anglijo dodala nastajajočemu anžujnskemu imperiju fevdov, ki jih je družina podedovala v Franciji, vključno z <a href="/wiki/Akvitanija" title="Akvitanija">Akvitanijo</a>.<sup id="cite_ref-Bartlett_p124_35-0" class="reference"><a href="#cite_note-Bartlett_p124-35"><span class="cite-bracket">[</span>35<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Vladali so tri stoletja, nekateri znani monarhi so bili <a href="/wiki/Rihard_I._Levjesr%C4%8Dni" title="Rihard I. Levjesrčni">Rihard I. Levjesrčni</a>, <a href="/w/index.php?title=Edvard_I.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Edvard I. (stran ne obstaja)">Edvard I.</a>, <a href="/w/index.php?title=Edvard_III.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Edvard III. (stran ne obstaja)">Edvard III.</a> in <a href="/wiki/Henrik_V._Angle%C5%A1ki" title="Henrik V. Angleški">Henrik V. Angleški</a>. V tem obdobju je prišlo do sprememb v trgovini in zakonodaji, vključno s podpisom <a href="/wiki/Magna_Carta" class="mw-redirect" title="Magna Carta">Magne Carte</a>, angleške pravne listine, ki se uporablja za omejevanje suverenih pristojnosti z zakonom in zaščito privilegijev svobodnjakov. Razcvetelo se je katoliško meništvo, ki je zagotavljalo filozofe, <a href="/wiki/Univerza_v_Oxfordu" title="Univerza v Oxfordu">univerzi v Oxfordu</a> in <a href="/wiki/Univerza_v_Cambridgeu" title="Univerza v Cambridgeu">Cambridgeu</a> pa sta bili ustanovljeni pod kraljevim pokroviteljstvom. Kneževina Wales je v 13. stoletju postala fevd Plantagenetov, gospostvo Irske pa je papež podelil angleški monarhiji. V 14. stoletju so Plantageneti in rodbina <a href="/wiki/Valoijci" title="Valoijci">Valois</a> trdili, da so zakoniti upravičenci rodbine Kapetingov in Francije; sili sta se spopadli v <a href="/wiki/Stoletna_vojna" title="Stoletna vojna">stoletni vojni</a>.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEFowler1967208_36-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEFowler1967208-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Epidemija <a href="/wiki/%C4%8Crna_smrt" title="Črna smrt">črne kuge</a> je prizadela Anglijo; od leta 1348 je nazadnje pobil do polovice prebivalcev Anglije. </p><p>Med letoma 1453 in 1487 je potekala državljanska vojna, znana kot <a href="/wiki/Vojna_dveh_ro%C5%BE" title="Vojna dveh rož">Vojna dveh rož</a>, med obema vejama kraljeve družine, <a href="/w/index.php?title=Dru%C5%BEina_York&action=edit&redlink=1" class="new" title="Družina York (stran ne obstaja)">York</a> in <a href="/w/index.php?title=Lancastri&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lancastri (stran ne obstaja)">Lancaster</a>.<sup id="cite_ref-FOOTNOTECrofton2007111_37-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTECrofton2007111-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Sčasoma je to privedlo do tega, da so Yorki v celoti izgubili prestol na račun valižanske plemiške družine <a href="/wiki/Tudorji" title="Tudorji">Tudorjev</a>, veje Lancasterov, ki jo je vodil Henrik Tudor, ki je vdrl z valižanskimi in bretonskimi plačanci ter dosegel zmago v bitki pri Bosworth Fieldu, kjer je bil yorški kralj <a href="/w/index.php?title=Rihard_III._Angle%C5%A1ki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rihard III. Angleški (stran ne obstaja)">Rihard III.</a> ubit.<sup id="cite_ref-38" class="reference"><a href="#cite_note-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zgodnje_novoveško_obdobje"><span id="Zgodnje_novove.C5.A1ko_obdobje"></span>Zgodnje novoveško obdobje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Zgodnje novoveško obdobje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodnje novoveško obdobje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V obdobju Tudorjev se je angleška srednjeveška vojska postopoma razvila v večjo silo, podprto z močnimi ladjami in topniškimi utrdbami.<sup id="cite_ref-39" class="reference"><a href="#cite_note-39"><span class="cite-bracket">[</span>39<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Pod rodbino Tudor sta cvetela umetnost in trgovina. Anglija je začela razvijati pomorske spretnosti in raziskovanje se je v dobi odkritij okrepilo. <a href="/wiki/Henrik_VIII._Angle%C5%A1ki" title="Henrik VIII. Angleški">Henrik VIII. Angleški</a> je prekinil občestvo s katoliško cerkvijo zaradi vprašanj, povezanih z njegovo ločitvijo, v skladu z akti o nadvladi leta 1534, ki so monarha razglasili za poglavarja anglikanske cerkve. V nasprotju z večjim delom evropskega <a href="/wiki/Protestantizem" title="Protestantizem">protestantizma</a> so bile korenine razkola bolj politične kot teološke. Z akti iz leta 1535–1542 je tudi pravno vključil svojo pradedovo deželo Wales v Kraljevino Anglijo. Med vladavino Henrikovih hčera, <a href="/wiki/Marija_I._Angle%C5%A1ka" title="Marija I. Angleška">Marije I.</a> in <a href="/wiki/Elizabeta_I._Angle%C5%A1ka" title="Elizabeta I. Angleška">Elizabete I.</a>, je prišlo do notranjih verskih konfliktov. Prva je državo postavila nazaj v katolicizem, druga pa se je od nje spet ločila in odločno uveljavila prevlado anglikanizma. <a href="/wiki/Elizabetinsko_obdobje" title="Elizabetinsko obdobje">Elizabetinsko obdobje</a> je obdobje v Tudorski dobi in vladavini Elizabete I. ('kraljice device'). Zgodovinarji jo pogosto opisujejo kot zlato dobo v angleški zgodovini, ki je predstavljala vrhunec angleške renesanse in videla razcvet velike umetnosti, poezije, glasbe in literature.<sup id="cite_ref-40" class="reference"><a href="#cite_note-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-41" class="reference"><a href="#cite_note-41"><span class="cite-bracket">[</span>41<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6026938/mw-parser-output/.tmulti">.mw-parser-output .tmulti .multiimageinner{display:flex;flex-direction:column}.mw-parser-output .tmulti .trow{display:flex;flex-direction:row;clear:left;flex-wrap:wrap;width:100%;box-sizing:border-box}.mw-parser-output .tmulti .tsingle{margin:1px;float:left}.mw-parser-output .tmulti .theader{clear:both;font-weight:bold;text-align:center;align-self:center;background-color:transparent;width:100%}.mw-parser-output .tmulti .thumbcaption{background-color:transparent}.mw-parser-output .tmulti .text-align-left{text-align:left}.mw-parser-output .tmulti .text-align-right{text-align:right}.mw-parser-output .tmulti .text-align-center{text-align:center}@media all and (max-width:720px){.mw-parser-output .tmulti .thumbinner{width:100%!important;box-sizing:border-box;max-width:none!important;align-items:center}.mw-parser-output .tmulti .trow{justify-content:center}.mw-parser-output .tmulti .tsingle{float:none!important;max-width:100%!important;box-sizing:border-box;text-align:center}.mw-parser-output .tmulti .tsingle .thumbcaption{text-align:left}.mw-parser-output .tmulti .trow>.thumbcaption{text-align:center}}</style><div class="thumb tmulti tright"><div class="thumbinner multiimageinner" style="width:302px;max-width:302px"><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:144px;max-width:144px"><div class="thumbimage" style="height:192px;overflow:hidden"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:After_Hans_Holbein_the_Younger_(1497-8-1543)_-_Henry_VIII_(1491-1547)_-_RCIN_404438_-_Royal_Collection.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/After_Hans_Holbein_the_Younger_%281497-8-1543%29_-_Henry_VIII_%281491-1547%29_-_RCIN_404438_-_Royal_Collection.jpg/142px-After_Hans_Holbein_the_Younger_%281497-8-1543%29_-_Henry_VIII_%281491-1547%29_-_RCIN_404438_-_Royal_Collection.jpg" decoding="async" width="142" height="193" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/After_Hans_Holbein_the_Younger_%281497-8-1543%29_-_Henry_VIII_%281491-1547%29_-_RCIN_404438_-_Royal_Collection.jpg/213px-After_Hans_Holbein_the_Younger_%281497-8-1543%29_-_Henry_VIII_%281491-1547%29_-_RCIN_404438_-_Royal_Collection.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/After_Hans_Holbein_the_Younger_%281497-8-1543%29_-_Henry_VIII_%281491-1547%29_-_RCIN_404438_-_Royal_Collection.jpg/284px-After_Hans_Holbein_the_Younger_%281497-8-1543%29_-_Henry_VIII_%281491-1547%29_-_RCIN_404438_-_Royal_Collection.jpg 2x" data-file-width="1106" data-file-height="1500" /></a></span></div><div class="thumbcaption text-align-left">Kralj <a href="/wiki/Henrik_VIII." class="mw-redirect" title="Henrik VIII.">Henrik VIII.</a> (1491–1547)</div></div><div class="tsingle" style="width:154px;max-width:154px"><div class="thumbimage" style="height:192px;overflow:hidden"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Elizabeth_I_in_Parliament_Robes.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Elizabeth_I_in_Parliament_Robes.jpg/152px-Elizabeth_I_in_Parliament_Robes.jpg" decoding="async" width="152" height="193" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Elizabeth_I_in_Parliament_Robes.jpg/228px-Elizabeth_I_in_Parliament_Robes.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Elizabeth_I_in_Parliament_Robes.jpg/304px-Elizabeth_I_in_Parliament_Robes.jpg 2x" data-file-width="1217" data-file-height="1548" /></a></span></div><div class="thumbcaption text-align-left">Kraljica <a href="/wiki/Elizabeta_I._Angle%C5%A1ka" title="Elizabeta I. Angleška">Elizabeta I. Angleška</a> (1558–1603)</div></div></div></div></div> <p>V konkurenci s Španijo je prvo angleško kolonijo v Ameriki leta 1585 ustanovil raziskovalec Walter Raleigh v Virginiji in jo poimenoval Roanoke. Kolonija Roanoke je propadla in je znana kot izgubljena kolonija, potem ko je bila ob vrnitvi kasneje prispele oskrbovalne ladje najdena zapuščena.<sup id="cite_ref-42" class="reference"><a href="#cite_note-42"><span class="cite-bracket">[</span>42<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Z <a href="/wiki/Britanska_vzhodnoindijska_dru%C5%BEba" title="Britanska vzhodnoindijska družba">Vzhodnoindijsko družbo</a> je Anglija na vzhodu tekmovala tudi z Nizozemci in Francozi. Vzhodnoindijska družba je postala najmočnejša korporacija v zgodovini.<sup id="cite_ref-43" class="reference"><a href="#cite_note-43"><span class="cite-bracket">[</span>43<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Anglija je bila tudi v vojni s Španijo. Armada je izplula iz Španije leta 1588 kot del širšega načrta za napad na Anglijo in ponovno vzpostavitev katoliške monarhije. Načrt so onemogočili slaba koordinacija, nevihtno vreme in boljša uporaba mornariških topov in bojne taktike angleških flot.<sup id="cite_ref-44" class="reference"><a href="#cite_note-44"><span class="cite-bracket">[</span>44<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ta neuspeh ni končal grožnje: Španija je sprožila še dve armadi, leta 1596 in 1597, a je obe odgnala nevihta. Anglija je imela v tem obdobju po obsežnih Tudorjevih reformah centralizirano, dobro vodeno in učinkovito vlado.<sup id="cite_ref-45" class="reference"><a href="#cite_note-45"><span class="cite-bracket">[</span>45<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Unija_s_Škotsko"><span id="Unija_s_.C5.A0kotsko"></span>Unija s Škotsko</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Unija s Škotsko" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Unija s Škotsko"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Politična struktura otoka se je spremenila leta 1603, ko je škotski kralj <a href="/wiki/Jakob_I._Angle%C5%A1ki" title="Jakob I. Angleški">Jakob VI.</a>, kraljestvo, ki je bilo dolgo tekmec angleškim interesom, podedoval angleški prestol kot Jakob I. in s tem ustvaril <a href="/wiki/Personalna_unija" title="Personalna unija">personalno unijo</a>.<sup id="cite_ref-Britons_46-0" class="reference"><a href="#cite_note-Britons-46"><span class="cite-bracket">[</span>46<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Imenoval se je za kralja Velike Britanije, čeprav to ni imelo podlage v angleškem pravu. Pod pokroviteljstvom Jakoba VI. in I. je bila leta 1611 izdana različica <a href="/wiki/Sveto_pismo" title="Sveto pismo">Svetega pisma</a> kralja Jakoba. To je bila standardna različica Svetega pisma, ki jo je brala večina protestantskih kristjanov štiristo let, dokler v 20. stoletju niso bile narejene sodobne revizije. </p> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Charles_II_of_England.jpeg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Charles_II_of_England.jpeg/170px-Charles_II_of_England.jpeg" decoding="async" width="170" height="262" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Charles_II_of_England.jpeg/255px-Charles_II_of_England.jpeg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Charles_II_of_England.jpeg/340px-Charles_II_of_England.jpeg 2x" data-file-width="752" data-file-height="1159" /></a><figcaption>Angleška obnova je obnovila monarhijo pod kraljem Karlom II. in mir po angleški državljanski vojni</figcaption></figure> <p>Na podlagi nasprotujočih si političnih, verskih in družbenih stališč je <a href="/wiki/Angle%C5%A1ka_dr%C5%BEavljanska_vojna" title="Angleška državljanska vojna">angleška državljanska vojna</a> potekala med privrženci parlamenta in podporniki kralja <a href="/wiki/Karel_I._Angle%C5%A1ki" title="Karel I. Angleški">Karla I.</a>, pogovorno poznanimi kot <i>Okrogloglavci</i> (<i>Roundhead</i>) oziroma <i>Kavalirji</i> (<i>Cavalier</i>). To je bil prepleten del širših večplastnih vojn treh kraljestev, ki so vključevale Škotsko in Irsko. Parlamentarci so zmagali, karel I. je bil usmrčen in kraljestvo je zamenjala Commonwealth. Vodja parlamentarnih sil <a href="/wiki/Oliver_Cromwell" title="Oliver Cromwell">Oliver Cromwell</a> se je leta 1653 razglasil za lorda protektorja; sledilo je obdobje osebne vladavine.<sup id="cite_ref-O_Cromwell_47-0" class="reference"><a href="#cite_note-O_Cromwell-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po Cromwellovi smrti in odstopu njegovega sina Riharda kot lorda zaščitnika je bil <a href="/wiki/Karel_II._Angle%C5%A1ki" title="Karel II. Angleški">Karel II. Angleški</a> leta 1660 povabljen, da se vrne kot monarh, v potezi, imenovani obnova. S ponovnim odprtjem gledališč so likovna umetnost, literatura in uprizoritvene umetnosti cvetele v času obnove »veselega monarha« Karla II.<sup id="cite_ref-48" class="reference"><a href="#cite_note-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po Slavni revoluciji leta 1688 je bilo z ustavo določeno, da morata kralj in parlament vladati skupaj, čeprav je imel parlament dejansko moč. To je bilo določeno z listino pravic iz leta 1689. Med določenimi statuti je bilo, da lahko zakon sprejme samo parlament in da ga kralj ne more začasno razveljaviti, tudi da kralj ne more uvesti davkov ali dvigniti vojske brez predhodnega odobritev parlamenta.<sup id="cite_ref-49" class="reference"><a href="#cite_note-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tudi od takrat noben britanski monarh ni vstopil v spodnji dom, ko ta zaseda, česar se britanski monarh vsako leto spomni na državni otvoritvi parlamenta, ko z vrati spodnjega doma zaloputne monarhov glasnik, ki simbolizira pravice parlamenta in njegovo neodvisnost od monarha. Z ustanovitvijo Kraljeve družbe leta 1660 se je znanost močno spodbudila. </p><p>Leta 1666 je <a href="/wiki/Veliki_londonski_po%C5%BEar" title="Veliki londonski požar">veliki londonski požar</a> uničil mesto <a href="/wiki/London" title="London">London</a>, vendar so ga kmalu zatem obnovili s številnimi pomembnimi stavbami, ki jih je zasnoval sir <a href="/wiki/Christopher_Wren" title="Christopher Wren">Christopher Wren</a>.<sup id="cite_ref-50" class="reference"><a href="#cite_note-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Od sredine do konca 17. stoletja sta se pojavili dve politični frakciji – <a href="/w/index.php?title=Torijci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Torijci (stran ne obstaja)">torijci</a> in <a href="/wiki/Vigovci" title="Vigovci">vigovci</a>. Čeprav so torijci sprva podpirali katoliškega kralja Jakoba II., so nekateri med njimi skupaj z vigovci med revolucijo leta 1688 povabili nizozemskega princa <a href="/wiki/Viljem_III._Oranski" title="Viljem III. Oranski">Viljema Oranskega</a>, da premaga Jakoba in postane kralj. Nekateri Angleži, zlasti na severu, so bili <a href="/wiki/Jakobiti" class="mw-disambig" title="Jakobiti">jakobiti</a> in so še naprej podpirali Jakoba in njegove sinove. Pod rodbino <a href="/wiki/Stuarti" title="Stuarti">Stuart</a> se je Anglija razširila na področju trgovine, financ in blaginje. Kraljeva mornarica je razvila največjo evropsko trgovsko floto. Potem ko sta se parlamenta Anglije in Škotske strinjala, sta se državi združili v politično unijo, da bi leta 1707 ustvarili <a href="/wiki/Kraljevina_Velika_Britanija" title="Kraljevina Velika Britanija">Kraljevino Veliko Britanijo</a>. Da bi se prilagodili uniji, so institucije, kot so pravo in nacionalne cerkve, ostale ločene.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEGallagher200614_51-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEGallagher200614-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pozno_moderno_in_sodobno_obdobje">Pozno moderno in sodobno obdobje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Pozno moderno in sodobno obdobje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pozno moderno in sodobno obdobje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:CanalettoSomersetHouseTerrace.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/CanalettoSomersetHouseTerrace.jpg/220px-CanalettoSomersetHouseTerrace.jpg" decoding="async" width="220" height="126" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/CanalettoSomersetHouseTerrace.jpg/330px-CanalettoSomersetHouseTerrace.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/CanalettoSomersetHouseTerrace.jpg/440px-CanalettoSomersetHouseTerrace.jpg 2x" data-file-width="2000" data-file-height="1143" /></a><figcaption>Reka Temza v georgijanskem obdobju s terase hiše Somerset, ki gleda proti cerkvi sv. Pavla, ok. 1750</figcaption></figure> <p>Pod novoustanovljeno Kraljevino Veliko Britanijo so rezultati Kraljeve družbe in drugih angleških pobud v kombinaciji s <a href="/wiki/%C5%A0kotsko_razsvetljenstvo" title="Škotsko razsvetljenstvo">škotskim razsvetljenstvom</a> ustvarili inovacije v znanosti in tehniki, medtem ko je ogromna rast britanske čezmorske trgovine, ki jo je ščitila <a href="/wiki/Kraljeva_vojna_mornarica" title="Kraljeva vojna mornarica">Kraljeva vojna mornarica</a>, tlakovala pot ustanovitvi <a href="/wiki/Britanski_imperij" title="Britanski imperij">Britanskega imperija</a>. Doma je povzročil <a href="/wiki/Industrijska_revolucija" title="Industrijska revolucija">industrijsko revolucijo</a>, obdobje globokih sprememb v družbenoekonomskih in kulturnih razmerah v Angliji, kar je povzročilo industrializirano kmetijstvo, proizvodnjo, inženiring in rudarstvo, pa tudi nova in pionirska cestna, železniška in vodna omrežja za lažjo širitev in razvoj.<sup id="cite_ref-52" class="reference"><a href="#cite_note-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Z odprtjem kanala Bridgewater v severozahodni Angliji leta 1761 se je začela doba prekopov v Britaniji.<sup id="cite_ref-Briton20015_53-0" class="reference"><a href="#cite_note-Briton20015-53"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Leta 1825 je bila za javnost odprta prva stalna potniška železnica na svetu, ki jo je vlekla parna lokomotiva – Stockton and Darlington Railway. </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Turner,_The_Battle_of_Trafalgar_(1822).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Turner%2C_The_Battle_of_Trafalgar_%281822%29.jpg/220px-Turner%2C_The_Battle_of_Trafalgar_%281822%29.jpg" decoding="async" width="220" height="155" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Turner%2C_The_Battle_of_Trafalgar_%281822%29.jpg/330px-Turner%2C_The_Battle_of_Trafalgar_%281822%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Turner%2C_The_Battle_of_Trafalgar_%281822%29.jpg/440px-Turner%2C_The_Battle_of_Trafalgar_%281822%29.jpg 2x" data-file-width="1800" data-file-height="1269" /></a><figcaption><i><a href="/wiki/Bitka_pri_Trafalgarju" title="Bitka pri Trafalgarju">Bitka pri Trafalgarju</a></i> je bila pomorska spopad med kraljevo mornarico in združenimi flotami Francije in Španije med napoleonskimi vojnami<sup id="cite_ref-54" class="reference"><a href="#cite_note-54"><span class="cite-bracket">[</span>54<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></figcaption></figure> <p>Med industrijsko revolucijo se je veliko delavcev preselilo iz angleškega podeželja v nova in rastoča urbana industrijska območja, da bi delali v tovarnah, na primer v <a href="/wiki/Birmingham" title="Birmingham">Birminghamu</a> in <a href="/wiki/Manchester" title="Manchester">Manchestru</a>, pri čemer je bil slednji prvo industrijsko mesto na svetu.<sup id="cite_ref-Industrial_city_55-0" class="reference"><a href="#cite_note-Industrial_city-55"><span class="cite-bracket">[</span>55<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Anglija je ohranila relativno stabilnost skozi celotno francosko revolucijo, pod <a href="/wiki/Jurij_III._Britanski" title="Jurij III. Britanski">Jurijem III.</a> in Williamom Pittom mlajšim. Regentstvo <a href="/w/index.php?title=Jurij_IV._Britanski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jurij IV. Britanski (stran ne obstaja)">Jurija IV.</a> je znano po svoji eleganci in dosežkih v likovni umetnosti in arhitekturi. Med <a href="/wiki/Napoleonske_vojne" title="Napoleonske vojne">napoleonskimi vojnami</a> je <a href="/wiki/Napoleon" class="mw-redirect" title="Napoleon">Napoleon</a> načrtoval invazijo z jugovzhoda; vendar se to ni pokazalo in Napoleonove sile so premagali Britanci: na morju <a href="/wiki/Horatio_Nelson" title="Horatio Nelson">Horatio Nelson</a>, na kopnem pa <a href="/wiki/Arthur_Wellesley" title="Arthur Wellesley">Arthur Wellesley</a>. Velika zmaga v <a href="/wiki/Bitka_pri_Trafalgarju" title="Bitka pri Trafalgarju">bitki pri Trafalgarju</a> je potrdila pomorsko premoč, ki jo je Velika Britanija vzpostavila tekom 18. stoletja.<sup id="cite_ref-56" class="reference"><a href="#cite_note-56"><span class="cite-bracket">[</span>56<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Napoleonske vojne so spodbudile koncept britanstva in združenega nacionalnega britanskega ljudstva, ki si ga delijo z Angleži, Škoti in Valižani. </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Frith_A_Private_View.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7f/Frith_A_Private_View.jpg/220px-Frith_A_Private_View.jpg" decoding="async" width="220" height="116" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7f/Frith_A_Private_View.jpg/330px-Frith_A_Private_View.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7f/Frith_A_Private_View.jpg/440px-Frith_A_Private_View.jpg 2x" data-file-width="2200" data-file-height="1155" /></a><figcaption>Viktorijansko dobo pogosto omenjajo kot zlato dobo. Slikarstvo Williama Powella Fritha za prikaz kulturnih delitev</figcaption></figure> <p>London je v viktorijanski dobi postal največje in najbolj naseljeno metropolitansko območje na svetu, trgovina znotraj Britanskega imperija – kot tudi položaj britanske vojske in mornarice – je bila prestižna. Tehnološko je bilo v tem obdobju veliko inovacij, ki so se izkazale za ključne za moč in blaginjo Združenega kraljestva. Politično vznemirjenje doma s strani radikalcev, kot so čartisti in sufražetke, je omogočilo zakonodajno reformo in splošno volilno pravico.<sup id="cite_ref-57" class="reference"><a href="#cite_note-57"><span class="cite-bracket">[</span>57<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Premiki moči v vzhodni in srednji Evropi so pripeljali do <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prve svetovne vojne</a>; več sto tisoč angleških vojakov je umrlo v boju za Združeno kraljestvo kot del <a href="/wiki/Zavezniki_druge_svetovne_vojne" title="Zavezniki druge svetovne vojne">zaveznikov</a>. Dve desetletji kasneje, v <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">drugi svetovni vojni</a>, je bilo Združeno kraljestvo spet eno od zaveznikov. Zaradi razvoja tehnologije vojskovanja so zračni napadi med <i>Blitzom</i> poškodovali številna mesta. Po vojni je Britanski imperij doživel hitro dekolonizacijo, prišlo je do pospeševanja tehnoloških inovacij; avtomobili so postali primarno prevozno sredstvo in razvoj reaktivnega motorja <a href="/wiki/Frank_Whittle" title="Frank Whittle">Franka Whittla</a> je privedel do širšega zračnega prometa.<sup id="cite_ref-58" class="reference"><a href="#cite_note-58"><span class="cite-bracket">[</span>58<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Bivalne vzorce je v Angliji spremenila zasebna vožnja z avtomobili in ustanovitev nacionalne zdravstvene službe leta 1948, ki je vsem stalnim prebivalcem brezplačno zagotavljala zdravstveno varstvo, financirano iz javnih sredstev, ko jo potrebujejo. Skupaj je to spodbudilo reformo lokalne uprave v Angliji sredi 20. stoletja. </p><p>Od 20. stoletja je prišlo do znatnega selitve prebivalstva v Anglijo, večinoma iz drugih delov Britanskega otočja, pa tudi iz Commonwealtha, zlasti indijske podceline. Od leta 1970 je prišlo do velikega odmika od proizvodnje in vse večjega poudarka na storitveni industriji. Kot del Združenega kraljestva se je območje pridružilo pobudi skupnega trga, imenovani <a href="/wiki/Evropska_gospodarska_skupnost" title="Evropska gospodarska skupnost">Evropska gospodarska skupnost</a>, ki je postala <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropska unija</a>. Od konca 20. stoletja se je uprava Združenega kraljestva premaknila k dekoncentriranemu upravljanju na Škotskem, v Walesu in Severni Irski.<sup id="cite_ref-59" class="reference"><a href="#cite_note-59"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Anglija in Wales še naprej obstajata kot jurisdikcija znotraj Združenega kraljestva. Devolucija je spodbudila večji poudarek na bolj angleški specifični identiteti in patriotizmu. Decentralizirane angleške vlade ni, vendar je bil poskus vzpostavitve podobnega sistema na subregionalni osnovi zavrnjen na referendumu. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Geografija">Geografija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Geografija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Geografija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Anglija je s približno 130.000 kvadratnimi kilometri ali približno dvema tretjina geografsko največji del v Veliki Britaniji. <sup id="cite_ref-60" class="reference"><a href="#cite_note-60"><span class="cite-bracket">[</span>60<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-61" class="reference"><a href="#cite_note-61"><span class="cite-bracket">[</span>61<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tipična značilnost Anglije so njene obale in raznolika naravna območja. Sestavljena je večinoma iz ravnic, ki jih prekinjajo verige gričev ali hribov. Najvišja hrib v Angliji je Scafell Pike v Cumbrianskem hribovju z 978 metri. Najdaljša in najbolj znana reka v državi je reka <a href="/wiki/Temza" title="Temza">Temza</a>. Poleg nje so pomembne reke še <a href="/wiki/Severn" title="Severn">Severn</a>, <a href="/wiki/Humber" title="Humber">Humber</a>, <a href="/w/index.php?title=Trent&action=edit&redlink=1" class="new" title="Trent (stran ne obstaja)">Trent</a> in <a href="/w/index.php?title=Great_Ouse_(reka)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Great Ouse (reka) (stran ne obstaja)">Great Ouse</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Podnebje">Podnebje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Podnebje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Podnebje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Anglija leži v zmernem pasu in je zaradi <a href="/wiki/Zalivski_tok" title="Zalivski tok">Zalivskega toka</a> precej namočena a vendar toplega podnebja.<sup id="cite_ref-62" class="reference"><a href="#cite_note-62"><span class="cite-bracket">[</span>62<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Na splošno ima Anglija toplejše podnebje kot države, ki ležijo na isti <a href="/wiki/Zemljepisna_%C5%A1irina" title="Zemljepisna širina">zemljepisni širini</a>. Razlog za raznoliko vreme je, da se nad Anglijo mešata topli tropski in hladni polarni zrak. Najhladnejša meseca sta januar in februar, julij je običajno najtoplejši mesec. Meseci z blagim toplim vremenom so junij, september in oktober. Padavine so dokaj enakomerne skozi vse leto. Od začetka zapisov je najvišja temperatura znašala 38,5 ° C.<sup id="cite_ref-63" class="reference"><a href="#cite_note-63"><span class="cite-bracket">[</span>63<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, najnižja pa -26 ° C <sup id="cite_ref-64" class="reference"><a href="#cite_note-64"><span class="cite-bracket">[</span>64<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Rastlinstvo_in_živalstvo"><span id="Rastlinstvo_in_.C5.BEivalstvo"></span>Rastlinstvo in živalstvo</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Rastlinstvo in živalstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Rastlinstvo in živalstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Živalstvo Anglije je podobno drugim območjem na Britanskem otočju s široko paleto vretenčarjev in nevretenčarjev v raznolikih habitatih.<sup id="cite_ref-65" class="reference"><a href="#cite_note-65"><span class="cite-bracket">[</span>65<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Narodne naravne rezervate v Angliji je <i>Natural England</i> označil kot ključna mesta za divje živali in naravne značilnosti v Angliji. Ustanovljeni so bili za zaščito najpomembnejših območij habitatov in geoloških formacij. NNR upravlja v imenu naroda, veliko jih upravlja <i>Natural England</i>, pa tudi nevladne organizacije, vključno s člani partnerstva <i>The Wildlife Trusts</i>, <i>National Trust</i> in <i>Royal Society for the Protection of Birds</i>. V Angliji je 229 NNR, ki pokrivajo 939 kvadratnih kilometrov. Pogosto vsebujejo redke vrste ali nacionalno pomembne populacije rastlin in živali.<sup id="cite_ref-66" class="reference"><a href="#cite_note-66"><span class="cite-bracket">[</span>66<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Richmond_Park_-_London_-_England_-_02102005.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e3/Richmond_Park_-_London_-_England_-_02102005.jpg/220px-Richmond_Park_-_London_-_England_-_02102005.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e3/Richmond_Park_-_London_-_England_-_02102005.jpg/330px-Richmond_Park_-_London_-_England_-_02102005.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e3/Richmond_Park_-_London_-_England_-_02102005.jpg/440px-Richmond_Park_-_London_-_England_-_02102005.jpg 2x" data-file-width="3504" data-file-height="2336" /></a><figcaption>navadni jelen v parku Richmond. Park je ustanovil Karel I. v 17. stoletju kot park jelenov</figcaption></figure> <p>Agencija za okolje je neoddelčni javni organ, ustanovljen leta 1995, ki ga sponzorira Ministrstvo za okolje, hrano in podeželje in je odgovoren za zaščito in izboljšanje okolja v Angliji.<sup id="cite_ref-67" class="reference"><a href="#cite_note-67"><span class="cite-bracket">[</span>67<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Državni sekretar za okolje, hrano in podeželje je minister, odgovoren za varstvo okolja, kmetijstvo, ribištvo in podeželske skupnosti v Angliji. </p><p>Anglija ima na večini območij zmerno oceansko podnebje, kjer ni ekstremnega mraza ali vročine, ima pa nekaj manjših subarktičnih in toplejših območij na jugozahodu. Proti severu Anglije postane podnebje hladnejše in tukaj se nahaja večina angleških gora in visokih hribov, ki močno vplivajo na podnebje in s tem na lokalno favno območij. Listopadni gozdovi so pogosti po vsej Angliji in zagotavljajo odličen habitat za večino angleških divjih živali, vendar se ti v severnih in gorskih predelih Anglije umaknejo iglastim gozdovom (predvsem nasadom), ki prav tako koristijo nekaterim oblikam divjih živali. Nekatere vrste so se prilagodile razširjenemu urbanemu okolju, zlasti rdeča lisica, ki je za rjavo podgano najuspešnejši mestni sesalec, in druge živali, kot je navadni golob grivar, ki uspevata v mestnih in primestnih območjih.<sup id="cite_ref-68" class="reference"><a href="#cite_note-68"><span class="cite-bracket">[</span>68<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Politika">Politika</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Politika" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politika"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Vlada Kraljevine ima, kot kraljeva družina, sedež v britanski prestolnici London. Anglija - za razliko od Škotske, Walesa in Severne Irske - nima parlamenta ali državne vlade. Njihove naloge opravlja parlament in vlada Združenega kraljestva. Vendar pa je, še posebej po neuspelem glasovanju o neodvisnosti na Škotskem, tekla razprava, da bi tudi Anglija v okviru decentralizacije lahko imela svojo vlado. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Simboli">Simboli</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Simboli" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Simboli"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Angleška zastava, znana kot križ svetega Jurija, je rdeči križ na belem ozadju in je uporabljena že od 13. stoletja. </p><p>Še en nacionalni simbol od konca vojne dveh rož je Tudorska roža, ki bi morala biti simbol miru.<sup id="cite_ref-69" class="reference"><a href="#cite_note-69"><span class="cite-bracket">[</span>69<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Roža je na primer simbol angleške Rugby-Union ekipe. </p><p>Trije levi (<i>Three Lions</i>) segajo v čas <a href="/wiki/Rihard_Levjesr%C4%8Dni" class="mw-redirect" title="Rihard Levjesrčni">Riharda Levjesrčnega</a> in tvorijo grb Anglije. </p><p>Anglija sama nima uradne himne. Na športnih prireditvah, kjer se Anglija pojavlja kot samostojna ekipa, običajno pojejo britansko himno »God Save the King«, manj pogosto pa hvalnico »Jeruzalem«. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Upravne_enote">Upravne enote</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Upravne enote" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Upravne enote"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="39_Tradicionalnih_grofij">39 Tradicionalnih grofij</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: 39 Tradicionalnih grofij" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: 39 Tradicionalnih grofij"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Tradicionalne_grofije_Anglije" title="Tradicionalne grofije Anglije">Tradicionalne grofije Anglije</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:England_traditional_counties.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/England_traditional_counties.png/220px-England_traditional_counties.png" decoding="async" width="220" height="275" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/England_traditional_counties.png/330px-England_traditional_counties.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/57/England_traditional_counties.png 2x" data-file-width="404" data-file-height="505" /></a><figcaption>39 tradicionalnih grofij</figcaption></figure> <p>Teh 39 zgodovinskih grofij (angl. <i>county, counties</i>) obstaja že od srednjega veka. V svoji vlogi upravnih enot so bile od sredine 20. stoletja večkrat prestrukturirane, vendar pa obstajajo zgodovinske grofije v glavah ljudi še naprej. Velika mesta veljajo za del grofij, vendar so uspela dobiti status samostojnega okraja. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Trenutne_upravne_enote">Trenutne upravne enote</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Trenutne upravne enote" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Trenutne upravne enote"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Angle%C5%A1ka_grofija" title="Angleška grofija">Angleška grofija</a>.</i></div></dd></dl> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:English_metropolitan_and_non-metropolitan_counties_2009.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/English_metropolitan_and_non-metropolitan_counties_2009.svg/300px-English_metropolitan_and_non-metropolitan_counties_2009.svg.png" decoding="async" width="300" height="364" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/English_metropolitan_and_non-metropolitan_counties_2009.svg/450px-English_metropolitan_and_non-metropolitan_counties_2009.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/English_metropolitan_and_non-metropolitan_counties_2009.svg/600px-English_metropolitan_and_non-metropolitan_counties_2009.svg.png 2x" data-file-width="1108" data-file-height="1345" /></a><figcaption>Mestne in ne-mestne grofije od leta 2009</figcaption></figure> <p>V 20. stoletju se je upravna struktura delno prilagodila mestom in na novo postavila. Tako je upravni enota Greater London nastala leta 1965. Leta 1974 je nastalo šest mestnih grofij (<i>Metropolitan Counties</i>) in tako imenovane ne-mestne grofije (<i>Non-Metropolitan Counties</i>), vključno z nekaterimi manjšimi novimi grofijami, kot so Avon, Humberside in Cleveland. Leta 1990 pa so jih spet razpustili. </p><p>Grofije (<i>Counties</i>) so razdeljene na okrožja (<i>Metropolitan District</i>), kar ustreza približno našim občinam glede na njihove naloge. Ta okrožja so običajno sestavljena iz različnih mest in manjših naselij, in nimajo neodvisno upravo. Govori se o " dvostopenjskem upravljanju " (prva stopnja: grofija, druga stopnja: okrožje). </p><p>Anglija je prav tako razdeljena na okrožja lokalne uprave.<sup id="cite_ref-localgov_70-0" class="reference"><a href="#cite_note-localgov-70"><span class="cite-bracket">[</span>70<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Okrožje se lahko poveže s ceremonialnim okrožjem ali je raven okrožja znotraj grofije <i>shire</i>, je kraljevo ali metropolitansko okrožje, ima status okrožja ali mesta ali je enotna oblast. </p><p>Na ravni skupnosti je velik del Anglije razdeljen na civilne župnije s svojimi sveti; v širšem Londonu od leta 2014 obstaja le ena takšna župnija, Queen's Park, potem ko so bili leta 1965 ukinjeni, dokler zakonodaja leta 2007 ni dovoljevala njihove rekreacije. </p><p>Leta 1986 so ukinili uprave metropolitanskih grofij. Njihove naloge so bile prenesene na Metropolitanska okrožja. V svoji funkciji, lahko Metropolitansko okrožje imenuje unitarna oblast. Imena šestih mestnih grofij, ki so se ohranile, imajo le geografsko lokacijo ali so pomembne za statistične namene. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="London">London</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: London" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: London"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Od leta 1994 do začetka leta 2010 je bila Anglija za nekaj namenov razdeljena na regije; referendum leta 1998 za londonsko regijo je dve leti pozneje ustanovil londonsko skupščino.<sup id="cite_ref-71" class="reference"><a href="#cite_note-71"><span class="cite-bracket">[</span>71<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Neuspeli referendum o dekoncentraciji v severovzhodni Angliji leta 2004 je preklical nadaljnjo dekoncentracijo regionalne skupščine z odpravo regionalne strukture zunaj Londona. </p><p>Ceremonialno in administrativno je regija razdeljena med londonski City in širši London; ti so nadalje razdeljeni na 32 londonskih okrožij in 25 oddelkov mesta London.<sup id="cite_ref-72" class="reference"><a href="#cite_note-72"><span class="cite-bracket">[</span>72<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Velika_somestja">Velika somestja</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Velika somestja" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Velika somestja"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:England_Cities.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/England_Cities.jpg/220px-England_Cities.jpg" decoding="async" width="220" height="298" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/England_Cities.jpg/330px-England_Cities.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/England_Cities.jpg/440px-England_Cities.jpg 2x" data-file-width="2500" data-file-height="3388" /></a><figcaption>Angleška mesta</figcaption></figure> <p>V angleškem jeziku, je razlika med <i>city</i> in <i>town</i>. Pravica imenovati se mesto - <i>city</i>, je dodeljena s kraljevo listino o imenovanju, tako imenovano <i>Royal Charter</i>. Po navadi gre staro pravico ali ima stolnico. Na primer, čeprav je St. David v Walesu majhen, z manj kot 2000 prebivalci, je <i>city</i>, Stockport, s svojimi 135.600 prebivalci pa samo <i>town</i>. Vse urbanizirane upravne enote imajo tudi status okrožja. </p><p>Pozidano območje <a href="/wiki/Veliki_London" title="Veliki London">Veliki London</a> (<i>Greater London</i>) je daleč največje mestno območje v Angliji<sup id="cite_ref-BUA_73-0" class="reference"><a href="#cite_note-BUA-73"><span class="cite-bracket">[</span>73<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in eno najbolj obremenjenih mest na svetu. Velja za globalno mesto in ima več prebivalcev kot katera koli druga država v Združenem kraljestvu razen same Anglije. Druga urbana območja znatne velikosti in vpliva so običajno v severni Angliji ali angleškem Midlandsu. V Angliji je 50 naselij s statusom mesta, medtem ko jih ima širše Združeno kraljestvo 66. </p><p>Medtem ko je veliko mest v Angliji precej velikih, kot so <a href="/wiki/Birmingham" title="Birmingham">Birmingham</a>, <a href="/w/index.php?title=Sheffield&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sheffield (stran ne obstaja)">Sheffield</a>, <a href="/wiki/Manchester" title="Manchester">Manchester</a>, <a href="/wiki/Liverpool" title="Liverpool">Liverpool</a>, <a href="/wiki/Leeds" title="Leeds">Leeds</a>, <a href="/wiki/Newcastle" class="mw-disambig" title="Newcastle">Newcastle</a>, <a href="/w/index.php?title=Bradford&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bradford (stran ne obstaja)">Bradford</a>, <a href="/wiki/Nottingham" title="Nottingham">Nottingham</a>, velikost prebivalstva ni predpogoj za status mesta.<sup id="cite_ref-cathcities_74-0" class="reference"><a href="#cite_note-cathcities-74"><span class="cite-bracket">[</span>74<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tradicionalno so status dobila mesta s škofijskimi stolnicami, tudi zato obstajajo manjša mesta, kot so <a href="/wiki/Wells" class="mw-redirect" title="Wells">Wells</a>, <a href="/wiki/Ely" title="Ely">Ely</a>, Ripon, Truro in <a href="/wiki/Chichester" title="Chichester">Chichester</a>. Največja somestja v Angliji: </p> <ul><li><a href="/wiki/Veliki_London" title="Veliki London">Veliki London</a> (9.787.426) - glavno mesto London</li> <li><a href="/w/index.php?title=Greater_Manchester&action=edit&redlink=1" class="new" title="Greater Manchester (stran ne obstaja)">Greater Manchester</a> (2.553.379) - glavno mesto Manchester</li> <li><a href="/w/index.php?title=West_Midlands&action=edit&redlink=1" class="new" title="West Midlands (stran ne obstaja)">West Midlands</a> (2.440.986) - glavno mesto Birmingham</li> <li><a href="/w/index.php?title=West_Yorkshire&action=edit&redlink=1" class="new" title="West Yorkshire (stran ne obstaja)">West Yorkshire</a> (1.777.934) - glavno mesto Leeds</li> <li><a href="/wiki/Liverpool" title="Liverpool">Liverpool</a> (864.122) - glavno mesto Liverpool</li> <li><a href="/w/index.php?title=South_Hampshire&action=edit&redlink=1" class="new" title="South Hampshire (stran ne obstaja)">South Hampshire</a> (855.569)) - glavno mesto Southampton</li> <li><a href="/w/index.php?title=Tyneside&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tyneside (stran ne obstaja)">Tyneside</a> (774.891) - glavno mesto Newcastle upon Tyne</li> <li><a href="/wiki/Nottingham" title="Nottingham">Nottingham</a> (729.977) - glavno mesto Nottingham</li> <li><a href="/w/index.php?title=Sheffield&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sheffield (stran ne obstaja)">Sheffield</a> (685.368) - glavno mesto Sheffield</li> <li><a href="/wiki/Bristol" title="Bristol">Bristol</a> (617.280) - glavno mesto Bristol</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Prebivalstvo">Prebivalstvo</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Prebivalstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prebivalstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Z več kot 56,4 milijonov prebivalcev je Anglija je daleč najbolj naseljena država v Združenem kraljestvu. To jo uvršča na 4. mesto med državami v EU. Gostota 417 oseb na kvadratni kilometer je prav tako zelo visoka. Vendar pa je treba opozoriti, da jih 8,3 milijona od 54,3 milijonov živi v Velikem Londonu (<i>Greater London</i>). V preostalem delu države je gostota prebivalstva le 357 ljudi na kvadratni kilometer. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Jeziki">Jeziki</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Jeziki" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Jeziki"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V Angliji govorijo pretežno angleško. Čeprav ne obstaja zakon, ki določa, da je angleščina uradni jezik, je angleščina edini jezik, ki se uporablja za službene namene. Je tudi mednarodnega pomena, saj približno 1,5 milijarde ljudi na svetu govori angleško, od tega 375 milijonov kot prvi jezik. <sup id="cite_ref-75" class="reference"><a href="#cite_note-75"><span class="cite-bracket">[</span>75<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">Angleščina</a> se običajno obravnava kot "svetovna lingua franca". </p><p>Od 15. stoletja dalje je angleščina postala v Angliji splošno uporabljan/uveljavljen jezik. V angleški renesansi so dobili veliko besed iz francoščine in latinščine. </p><p>Ocenjuje se, da 133.000 prebivalcev Anglije govori <a href="/wiki/Vali%C5%BEan%C5%A1%C4%8Dina" title="Valižanščina">valižanščino</a>. <sup id="cite_ref-76" class="reference"><a href="#cite_note-76"><span class="cite-bracket">[</span>76<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Zaradi priseljevanja je leta 2007 približno 800.000 šolarjev govorilo doma tuj jezik. <sup id="cite_ref-77" class="reference"><a href="#cite_note-77"><span class="cite-bracket">[</span>77<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Popis 2011 kaže, da se v Angliji poleg angleščine govori največ poljsko. <sup id="cite_ref-78" class="reference"><a href="#cite_note-78"><span class="cite-bracket">[</span>78<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Religija">Religija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Religija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Religija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Saint_George_-_Carlo_Crivelli.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Saint_George_-_Carlo_Crivelli.jpg/220px-Saint_George_-_Carlo_Crivelli.jpg" decoding="async" width="220" height="615" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Saint_George_-_Carlo_Crivelli.jpg/330px-Saint_George_-_Carlo_Crivelli.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Saint_George_-_Carlo_Crivelli.jpg/440px-Saint_George_-_Carlo_Crivelli.jpg 2x" data-file-width="2006" data-file-height="5607" /></a><figcaption> Sv. Jurij, patron Anglije</figcaption></figure> <p><a href="/wiki/Anglikanska_cerkev" title="Anglikanska cerkev">Anglikanska cerkev</a> ima status državne cerkve. Njen poglavar je vladajoči monarh v Združenem kraljestvu. Obstaja približno 26 milijonov privržencev anglikanske cerkve. <sup id="cite_ref-79" class="reference"><a href="#cite_note-79"><span class="cite-bracket">[</span>79<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Številne cerkve in stolnice v Angliji so zgodovinske stavbe in imajo arhitekturno visoko vrednost. Znane zgodovinske stavbe so <a href="/wiki/Westminstrska_opatija" title="Westminstrska opatija">Westminstrska opatija</a>, <a href="/wiki/Stolnica_svetega_Petra,_York" class="mw-redirect" title="Stolnica svetega Petra, York">York Minster</a>, <a href="/wiki/Stolnica_v_Durhamu" title="Stolnica v Durhamu">Stolnica v Durhamu</a> in <a href="/wiki/Stolnica_v_Salisburyju" title="Stolnica v Salisburyju">Stolnica v Salisburyju</a>. </p> <table class="wikitable zebra sortable"> <tbody><tr class="hintergrundfarbe5"> <th colspan="3">Porazdelitev religij v Angliji <br /><small>(stanje 2011<sup id="cite_ref-80" class="reference"><a href="#cite_note-80"><span class="cite-bracket">[</span>80<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>)</small> </th></tr> <tr class="hintergrundfarbe5"> <th>Religija</th> <th>delež v %<br />prebivalstva</th> <th> </th></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo" title="Krščanstvo">Krščanstvo</a></td> <td style="text-align:right;">31.479.876</td> <td style="text-align:right;">59,4 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Islam" title="Islam">Islam</a></td> <td style="text-align:right;">2.660.116</td> <td style="text-align:right;">5,0 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Hinduizem" title="Hinduizem">Hinduizem</a></td> <td style="text-align:right;">806.199</td> <td style="text-align:right;">1,5 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Sikhizem" title="Sikhizem">Sikhizem</a></td> <td style="text-align:right;">420.196</td> <td style="text-align:right;">0,8 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Judovstvo" title="Judovstvo">Judovstvo</a></td> <td style="text-align:right;">261.282</td> <td style="text-align:right;">0,5 % </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Budizem" title="Budizem">Budizem</a></td> <td style="text-align:right;">238.626</td> <td style="text-align:right;">0,5 % </td></tr> <tr> <td>druge religije</td> <td style="text-align:right;">227.825</td> <td style="text-align:right;">0,4 % </td></tr> <tr> <td>neopredeljeni</td> <td style="text-align:right;">13.114.232</td> <td style="text-align:right;">24,7 % </td></tr> <tr> <td>ni odgovorilo</td> <td style="text-align:right;">3.804.104</td> <td style="text-align:right;">7,2 % </td></tr> <tr class="hintergrundfarbe5"> <td><b>Skupaj</b></td> <td style="text-align:right;"><b>53.012.456</b></td> <td style="text-align:right;"><b>100 %</b> </td></tr></tbody></table> <p>Glede na popis leta 2011 je razdelitev naslednja: 59,4% so kristjani, 24,7% ne-verujoči, 5% privrženci islama, 3,7% privrženci druge vere. Poleg tega 7,2% ni dalo odgovora na vprašanje o verski pripadnosti. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Gospodarstvo_in_promet">Gospodarstvo in promet</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Gospodarstvo in promet" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarstvo in promet"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Gospodarstvo">Gospodarstvo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Gospodarstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Anglija je ena izmed najbolj dereguliranih gospodarstev na svetu, z dohodki v povprečju na prebivalca 22.907 €<sup id="cite_ref-81" class="reference"><a href="#cite_note-81"><span class="cite-bracket">[</span>81<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Izvaja prosti trg, ima napredno infrastrukturo, je v smislu inflacije, obrestnih mer in brezposelnosti med najmočnejšimi v Evropi. Uradna valuta Anglije je <a href="/wiki/Angle%C5%A1ki_funt" class="mw-redirect" title="Angleški funt">angleški funt</a>, ki je poleg ameriškega dolarja in evra ena glavnih konvertibilnih valut na svetu. Anglija predstavlja največji del gospodarstva v Veliki Britaniji, nenazadnje tudi zato, ker je v Londonu eno največjih finančnih središč na svetu<sup id="cite_ref-82" class="reference"><a href="#cite_note-82"><span class="cite-bracket">[</span>82<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Država je ena od vodilnih držav na področju kemijske in strojne industrije, zlasti vesoljske, obrambne in industrije programske opreme. Bank of England, ustanovljena leta 1694, je centralna banka v Veliki Britaniji. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Znanost">Znanost</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Znanost" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Znanost"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Portrait_of_Sir_Isaac_Newton,_1689.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3b/Portrait_of_Sir_Isaac_Newton%2C_1689.jpg/220px-Portrait_of_Sir_Isaac_Newton%2C_1689.jpg" decoding="async" width="220" height="265" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3b/Portrait_of_Sir_Isaac_Newton%2C_1689.jpg/330px-Portrait_of_Sir_Isaac_Newton%2C_1689.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3b/Portrait_of_Sir_Isaac_Newton%2C_1689.jpg/440px-Portrait_of_Sir_Isaac_Newton%2C_1689.jpg 2x" data-file-width="2218" data-file-height="2671" /></a><figcaption>Sir <a href="/wiki/Isaac_Newton" title="Isaac Newton">Isaac Newton</a> je bil ena od najpomembnejših osebnosti v zgodovini znanosti</figcaption></figure> <p>Ugledna angleška imena s področja znanosti in matematike so sir <a href="/wiki/Isaac_Newton" title="Isaac Newton">Isaac Newton</a>, <a href="/wiki/Michael_Faraday" title="Michael Faraday">Michael Faraday</a>, <a href="/wiki/Robert_Hooke" title="Robert Hooke">Robert Hooke</a>, <a href="/wiki/Robert_Boyle" title="Robert Boyle">Robert Boyle</a>, <a href="/wiki/Joseph_Priestley" title="Joseph Priestley">Joseph Priestley</a>, <a href="/wiki/Charles_Darwin" title="Charles Darwin">Charles Darwin</a>, <a href="/wiki/Alan_Turing" title="Alan Turing">Alan Turing</a>, <a href="/wiki/Francis_Crick" title="Francis Crick">Francis Crick</a>, <a href="/wiki/Andrew_Wiles" class="mw-redirect" title="Andrew Wiles">Andrew Wiles</a>, <a href="/wiki/Stephen_Hawking" title="Stephen Hawking">Stephen Hawking</a> in <a href="/wiki/Richard_Dawkins" title="Richard Dawkins">Richard Dawkins</a> (itd.). Kot rojstni kraj <a href="/wiki/Industrijska_revolucija" title="Industrijska revolucija">industrijske revolucije</a> je bila Anglija v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju dom številnih pomembnih izumiteljev. Slavni <a href="/wiki/Izum" title="Izum">izumi</a> in odkritja Angležev so prvi <a href="/wiki/Ra%C4%8Dunalnik" title="Računalnik">računalnik</a>, svetovni <a href="/wiki/Splet" title="Splet">splet</a> in <a href="/w/index.php?title=Kosilnica&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kosilnica (stran ne obstaja)">kosilnica</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Promet">Promet</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Promet" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Promet"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Terminal_5_at_London_Heathrow_Airport,_2008.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Terminal_5_at_London_Heathrow_Airport%2C_2008.jpg/220px-Terminal_5_at_London_Heathrow_Airport%2C_2008.jpg" decoding="async" width="220" height="107" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Terminal_5_at_London_Heathrow_Airport%2C_2008.jpg/330px-Terminal_5_at_London_Heathrow_Airport%2C_2008.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Terminal_5_at_London_Heathrow_Airport%2C_2008.jpg/440px-Terminal_5_at_London_Heathrow_Airport%2C_2008.jpg 2x" data-file-width="1669" data-file-height="815" /></a><figcaption>Letališče London Heathrow</figcaption></figure> <p>Avtoceste in hitre ceste v Angliji so v glavnem zgrajene. Tipična avtocesta je <i>A1 Great North Road</i>, ki se začne na vzhodu Anglije in teče mimo Londona v Newcastle upon Tyne. <sup id="cite_ref-83" class="reference"><a href="#cite_note-83"><span class="cite-bracket">[</span>83<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Avtobusni prevozi so razširjeni po vsej državi, velika podjetja so National Express, Arriva in Go-Ahead. Rdeči dvonadstropni avtobusi v Londonu so znan simbol Anglije. Železniški promet v Angliji je eden najstarejših na svetu in je bil za potnike ustanovljen leta 1825. <sup id="cite_ref-84" class="reference"><a href="#cite_note-84"><span class="cite-bracket">[</span>84<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Največje letališče je London Heathrow in se po številu mednarodnih potnikov šteje za največje letališče na svetu. <sup id="cite_ref-85" class="reference"><a href="#cite_note-85"><span class="cite-bracket">[</span>85<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Približno 7.100 km plovnih poti je v Angliji. <sup id="cite_ref-86" class="reference"><a href="#cite_note-86"><span class="cite-bracket">[</span>86<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Izobraževanje"><span id="Izobra.C5.BEevanje"></span>Izobraževanje</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Izobraževanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Izobraževanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:KingsCollegeChapelWest.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/KingsCollegeChapelWest.jpg/220px-KingsCollegeChapelWest.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/KingsCollegeChapelWest.jpg/330px-KingsCollegeChapelWest.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/KingsCollegeChapelWest.jpg/440px-KingsCollegeChapelWest.jpg 2x" data-file-width="1025" data-file-height="768" /></a><figcaption> King’s College (Cambridge), Univerza v Cambridgeu</figcaption></figure> <p>Pri starosti treh do štirih let gre otrok v vrtec, star od štiri do enajst let hodi v osnovno šolo in v srednjo šolo od enajstega do šestnajstega leta. Po tem se dijak za približno dve leti nadaljevanja. Nadzor na državnih šolah izvaja Urad za standarde v izobraževanju in na zasebnih šolah (okoli 7% študentov) s strani neodvisnih inšpektoratov. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Umetnost_in_kultura">Umetnost in kultura</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Umetnost in kultura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Umetnost in kultura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Za angleško umetnost je značilna <a href="/wiki/Arhitektura" title="Arhitektura">arhitektura</a>, <a href="/wiki/Slikarstvo" title="Slikarstvo">slikarstvo</a>, <a href="/w/index.php?title=Umetna_obrt&action=edit&redlink=1" class="new" title="Umetna obrt (stran ne obstaja)">umetna obrt</a> in <a href="/wiki/Kiparstvo" title="Kiparstvo">kiparstvo</a>.<sup id="cite_ref-87" class="reference"><a href="#cite_note-87"><span class="cite-bracket">[</span>87<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Arhitektura">Arhitektura</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Arhitektura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Arhitektura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Številni starodavni stoječi kamniti spomeniki so bili postavljeni v prazgodovini; med najbolj znanimi so <a href="/wiki/Stonehenge" title="Stonehenge">Stonehenge</a>, Hudičeve puščice, Rudstonov monolit in Castlerigg.<sup id="cite_ref-88" class="reference"><a href="#cite_note-88"><span class="cite-bracket">[</span>88<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Z uvedbo starorimske arhitekture je prišlo do razvoja <a href="/wiki/Bazilika_(zgradba)" title="Bazilika (zgradba)">bazilik</a>, <a href="/wiki/Rimske_terme" title="Rimske terme">term</a>, <a href="/wiki/Amfiteater" title="Amfiteater">amfiteatrov</a>, <a href="/wiki/Slavolok" title="Slavolok">slavolokov</a>, <a href="/wiki/Vila" title="Vila">vil</a>, <a href="/wiki/Rimski_tempelj" title="Rimski tempelj">rimskih templjev</a>, <a href="/wiki/Rimska_cesta" title="Rimska cesta">rimskih cest</a>, rimskih utrdb in <a href="/wiki/Akvadukt_(most)" title="Akvadukt (most)">akvaduktov</a>.<sup id="cite_ref-roman_89-0" class="reference"><a href="#cite_note-roman-89"><span class="cite-bracket">[</span>89<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Rimljani so bili tisti, ki so ustanovili prva mesta, kot so London, Bath, York, Chester in St Albans. Morda najbolj znan primer je <a href="/wiki/Hadrijanov_zid" title="Hadrijanov zid">Hadrijanov zid</a>, ki se razteza čez severno Anglijo. Drug dobro ohranjen primer so Rimske terme v <a href="/wiki/Bath" title="Bath">Bathu</a>, Somerset. </p> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Bodiam-castle-10My8-1197.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/50/Bodiam-castle-10My8-1197.jpg/220px-Bodiam-castle-10My8-1197.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/50/Bodiam-castle-10My8-1197.jpg/330px-Bodiam-castle-10My8-1197.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/50/Bodiam-castle-10My8-1197.jpg/440px-Bodiam-castle-10My8-1197.jpg 2x" data-file-width="1348" data-file-height="899" /></a><figcaption>Grad Bodiam je grad z jarkom iz 14. stoletja blizu Robertsbridgea v vzhodnem Sussexu</figcaption></figure> <p>Posvetne zgradbe zgodnjesrednjeveške arhitekture so bile preproste konstrukcije, ki so v glavnem uporabljale les s slamnato kritino. Cerkvena arhitektura je segala od sinteze hibernsko-saškega meništva do zgodnjekrščanske bazilike in arhitekture, za katero so značilni pilastrski trakovi, prazne arkade, baluster jaški in odprtine s trikotnimi glavami. Po normanski osvojitvi leta 1066 so nastali različni gradovi; najbolj znani so <a href="/wiki/Londonski_Tower" title="Londonski Tower">Londonski Tower</a>, <a href="/w/index.php?title=Grad_Warwick&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grad Warwick (stran ne obstaja)">grad Warwick</a>, <a href="/w/index.php?title=Grad_Durham&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grad Durham (stran ne obstaja)">grad Durham</a> in <a href="/wiki/Grad_Windsor" title="Grad Windsor">grad Windsor</a>. </p><p>Skozi obdobje Plantagenetov je cvetela angleška gotska arhitektura, z vrhunskimi primeri, vključno s srednjeveškimi stolnicami, kot so <a href="/wiki/Canterburyjska_stolnica" title="Canterburyjska stolnica">Canterburyjska stolnica</a>, <a href="/wiki/Westminstrska_opatija" title="Westminstrska opatija">Westminstrska opatija</a> in <a href="/wiki/Stolnica_svetega_Petra,_York" class="mw-redirect" title="Stolnica svetega Petra, York">Stolnica svetega Petra, York</a>. Na normanski bazi so se razširili tudi gradovi, palače, velike hiše, univerze in župnijske cerkve. Srednjeveško arhitekturo je dopolnil <a href="/w/index.php?title=Tudorski_slog&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tudorski slog (stran ne obstaja)">tudorski slog</a> iz 16. stoletja; lok s štirimi središči, zdaj znan kot <i>Tudorski lok</i>, je bil odločilna značilnost, tako kot domače hiše <a href="/wiki/Predal%C4%8Dna_lesena_gradnja" title="Predalčna lesena gradnja">predalčne lesene gradnje</a>. Po renesansi se je pojavila oblika arhitekture, ki odmeva klasično antiko, sintetizirano s krščanstvom, pri čemer se je še posebej zavzemal angleški baročni slog arhitekta <a href="/wiki/Christopher_Wren" title="Christopher Wren">Christopherja Wrena</a>.<sup id="cite_ref-90" class="reference"><a href="#cite_note-90"><span class="cite-bracket">[</span>90<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Sledila je <a href="/wiki/Jurijanska_arhitektura" title="Jurijanska arhitektura">jurijanska arhitektura</a> v bolj prefinjenem slogu, ki je vzbujala preprosto <a href="/wiki/Paladijevska_arhitektura" title="Paladijevska arhitektura">paladijevsko</a> obliko; Royal Crescent v Bathu je eden najboljših primerov tega. S pojavom <a href="/wiki/Romantika" title="Romantika">romantike</a> v viktorijanskem obdobju se je začela neogotika. Poleg tega je približno v istem času industrijska revolucija utrla pot stavbam, kot je <a href="/w/index.php?title=Kristalna_pala%C4%8Da,_London&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kristalna palača, London (stran ne obstaja)">Kristalna palača</a>. Od leta 1930 so se pojavile različne modernistične oblike, katerih sprejemanje je pogosto kontroverzno, čeprav se tradicionalistična odporniška gibanja še naprej podpirajo na vplivnih mestih. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Parki">Parki</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Parki" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Parki"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Angle%C5%A1ki_park" title="Angleški park">Angleški park</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Stourhead_lake_in_midsummer_-_panoramio.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/19/Stourhead_lake_in_midsummer_-_panoramio.jpg/220px-Stourhead_lake_in_midsummer_-_panoramio.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/19/Stourhead_lake_in_midsummer_-_panoramio.jpg/330px-Stourhead_lake_in_midsummer_-_panoramio.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/19/Stourhead_lake_in_midsummer_-_panoramio.jpg/440px-Stourhead_lake_in_midsummer_-_panoramio.jpg 2x" data-file-width="4320" data-file-height="3240" /></a><figcaption>Krajinski vrt v Stourheadu. Krajinski vrt, ki so ga navdihnili veliki krajinski umetniki sedemnajstega stoletja, je bil opisan kot "živo umetniško delo", ko so ga prvič odprli v petdesetih letih 17. stoletja.<sup id="cite_ref-91" class="reference"><a href="#cite_note-91"><span class="cite-bracket">[</span>91<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></figcaption></figure> <p>Krajinsko vrtnarjenje, kot sta ga razvila Capability Brown in William Kent, je postavilo mednarodni trend za <a href="/wiki/Angle%C5%A1ki_park" title="Angleški park">angleški krajinski vrt</a>. Vrtnarjenje in obiskovanje vrtov velja za tipično angleško opravilo. Angleški park je predstavljal idealiziran pogled na naravo. Pri velikih podeželskih hišah so angleški vrtovi običajno vključevali jezera, površje nežno valovitih trat, postavljenih ob nasade dreves, in poustvarjanje klasičnih templjev, gotskih ruševin, mostov in druge slikovite arhitekture, zasnovane za poustvarjanje idilične pastoralne pokrajine. </p><p>Do konca 18. stoletja je angleški park posnemal <a href="/wiki/Francoski_park" title="Francoski park">francoski krajinski vrt</a>. Imel je velik vpliv tudi na javne parke in vrtove, ki so se pojavili po svetu v 19. stoletju. Angleški krajinski park je bil osredotočen na angleško podeželsko hišo in dvorce. </p><p>English Heritage in National Trust ohranjata velike vrtove in krajinske parke po vsej državi. RHS Chelsea Flower Show vsako leto organizira Royal Horticultural Society in velja za največjo vrtnarsko razstavo na svetu.<sup id="cite_ref-92" class="reference"><a href="#cite_note-92"><span class="cite-bracket">[</span>92<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> So definitivno vredni ogleda. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vizualna_umetnost">Vizualna umetnost</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=29" title="Uredi razdelek: Vizualna umetnost" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=29" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vizualna umetnost"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:John_Constable_The_Hay_Wain.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/John_Constable_The_Hay_Wain.jpg/220px-John_Constable_The_Hay_Wain.jpg" decoding="async" width="220" height="152" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/John_Constable_The_Hay_Wain.jpg/330px-John_Constable_The_Hay_Wain.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/John_Constable_The_Hay_Wain.jpg/440px-John_Constable_The_Hay_Wain.jpg 2x" data-file-width="2547" data-file-height="1756" /></a><figcaption><i>Senožet</i> <a href="/wiki/John_Constable" title="John Constable">Johna Constabla</a> iz leta 1821 je arhetipska angleška slika</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:John_William_Waterhouse_-_The_Lady_of_Shalott_-_Google_Art_Project_edit.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/John_William_Waterhouse_-_The_Lady_of_Shalott_-_Google_Art_Project_edit.jpg/220px-John_William_Waterhouse_-_The_Lady_of_Shalott_-_Google_Art_Project_edit.jpg" decoding="async" width="220" height="169" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/John_William_Waterhouse_-_The_Lady_of_Shalott_-_Google_Art_Project_edit.jpg/330px-John_William_Waterhouse_-_The_Lady_of_Shalott_-_Google_Art_Project_edit.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/John_William_Waterhouse_-_The_Lady_of_Shalott_-_Google_Art_Project_edit.jpg/440px-John_William_Waterhouse_-_The_Lady_of_Shalott_-_Google_Art_Project_edit.jpg 2x" data-file-width="4180" data-file-height="3208" /></a><figcaption><i>Gospa iz Shalotta</i> Johna Williama Waterhousea, 1888, v prerafaelitskem slogu</figcaption></figure> <p>Najzgodnejši znani primeri so prazgodovinske kamnite in jamske umetnine, ki so najbolj znane v Severnem Yorkshiru, Northumberlandu in Cumbriji, a so tudi južneje, na primer v Creswell Crags.<sup id="cite_ref-93" class="reference"><a href="#cite_note-93"><span class="cite-bracket">[</span>93<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> S prihodom rimske kulture v 1. stoletju so postale običajne različne oblike umetnosti, kot so kipi, doprsni kipi, stekleni izdelki in <a href="/wiki/Mozaik" title="Mozaik">mozaiki</a>. Obstajajo številni ohranjeni artefakti, kot so tisti v Lullingstonu in Aldboroughu. V zgodnjem srednjem veku je bil slog naklonjen izklesanim križem in <a href="/wiki/Slonovina" title="Slonovina">slonovini</a>, rokopisnemu slikarstvu, zlatemu in <a href="/wiki/Emajl" class="mw-redirect" title="Emajl">emajliranemu</a> nakitu, kar je dokazovalo ljubezen do zapletenih, prepletenih modelov, kot je <a href="/wiki/Staffordshirski_zaklad" title="Staffordshirski zaklad">Staffordshirski zaklad</a>, odkrit leta 2009. Nekateri od teh so mešali gelske in angleške sloge, kot je npr. <a href="/wiki/Lindisfarnski_evangeliji" title="Lindisfarnski evangeliji">Lindisfarnski evangeliji</a> in <a href="/w/index.php?title=Vespazijanov_psalter&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vespazijanov psalter (stran ne obstaja)">Vespazijanov psalter</a>.<sup id="cite_ref-94" class="reference"><a href="#cite_note-94"><span class="cite-bracket">[</span>94<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kasnejša gotska umetnost je bila priljubljena v Winchestru in Canterburyju, ohranjena sta primera, kot sta <i>Benedictional of St. Æthelwold</i> in <i>Luttrell Psalter</i>. </p><p>Tudorsko obdobje je ugledne umetnike videlo kot del svojega dvora; <a href="/wiki/Portretno_slikarstvo" title="Portretno slikarstvo">portretno slikarstvo</a>, ki bo ostalo trajen del angleške umetnosti, je spodbudil Nemec Hans Holbein, domačini, kot je Nicholas Hilliard, pa so na tem gradili. Pod Stuartovi so bili vplivni kontinentalni umetniki, zlasti flamski, primeri iz tega obdobja so Anthony van Dyck, Peter Lely, Godfrey Kneller in William Dobson. V 18. stoletju je bila ustanovljena Kraljeva akademija; prevladal je klasicizem, ki je temeljil na visoki renesansi, s Thomasom Gainsboroughom in Joshuo Reynoldsom, ki sta postala dva najbolj cenjena umetnika v Angliji. </p><p>V 19. stoletju sta bila <a href="/wiki/John_Constable" title="John Constable">John Constable</a> in <a href="/wiki/Joseph_Mallord_William_Turner" title="Joseph Mallord William Turner">J. M. W. Turner</a> glavna krajinska umetnika. Šola v Norwichu je nadaljevala krajinsko tradicijo, medtem ko je <a href="/wiki/Prerafaeliti" title="Prerafaeliti">prerafaelitska bratovščina</a>, ki so jo vodili umetniki, kot so <a href="/w/index.php?title=Holman_Hunt&action=edit&redlink=1" class="new" title="Holman Hunt (stran ne obstaja)">Holman Hunt</a>, <a href="/wiki/Dante_Gabriel_Rossetti" title="Dante Gabriel Rossetti">Dante Gabriel Rossetti</a> in <a href="/wiki/John_Everett_Millais" title="John Everett Millais">John Everett Millais</a>, oživila zgodnjerenesančni slog s svojim živim in podrobnim slogom. William Morris in drugi angleški umetniki so bili pionirji gibanja za umetnost in obrt. Med umetniki 20. stoletja je bil pomemben <a href="/w/index.php?title=Henry_Moore&action=edit&redlink=1" class="new" title="Henry Moore (stran ne obstaja)">Henry Moore</a>, ki je veljal za glas britanskega kiparstva in britanskega modernizma nasploh. Royal Society of Arts je organizacija, ki je predana umetnosti.<sup id="cite_ref-95" class="reference"><a href="#cite_note-95"><span class="cite-bracket">[</span>95<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kuhinja">Kuhinja</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=30" title="Uredi razdelek: Kuhinja" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=30" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kuhinja"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Wembley_Stadium_interior.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Wembley_Stadium_interior.jpg/220px-Wembley_Stadium_interior.jpg" decoding="async" width="220" height="142" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Wembley_Stadium_interior.jpg/330px-Wembley_Stadium_interior.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Wembley_Stadium_interior.jpg/440px-Wembley_Stadium_interior.jpg 2x" data-file-width="2926" data-file-height="1885" /></a><figcaption> Wembley-Stadion je s kapaciteto 90.000 sedežev največji nogometni stadion v Združenem kraljestvu</figcaption></figure> <p>Od začetka moderne dobe je značilna hrana Anglije odvisna od naravnih izdelkov. <sup id="cite_ref-96" class="reference"><a href="#cite_note-96"><span class="cite-bracket">[</span>96<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Primeri tradicionalnih angleških jedi so nedeljska pečenka, ribe v kombinaciji z ocvrtim krompirčkom in angleški zajtrk (<i>Full English Breakfast</i>), ki ga sestavlja slanina, klobase, paradižnik, kruh, fižol, gobe in jajca. Nekaj priljubljenih sirov so čedar, Red Leicester in Wensleydale. Tradicionalne angleške sladice so jabolčna in druge sadne pite, tudi puding, v zadnjem času, karamelni puding. Klasična pijača je čaj, čigar priljubljenost se je povečala s Katarino von Bragança <sup id="cite_ref-97" class="reference"><a href="#cite_note-97"><span class="cite-bracket">[</span>97<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, najpogostejša alkoholna pijača je vino (zlasti jabolčno), angleško pivo in temno pivo. <sup id="cite_ref-98" class="reference"><a href="#cite_note-98"><span class="cite-bracket">[</span>98<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Šport"><span id=".C5.A0port"></span>Šport</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=31" title="Uredi razdelek: Šport" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=31" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Šport"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Anglija ima močno športno dediščino in je bila kodificirana v številnih športih 19. stoletja, ki so se igrali tedaj igrali po vsem svetu, tudi nogomet, kriket, ragbi, tenis, boks, badminton, skvoš, hokej, biljard, snooker, pikado, namizni tenis in košarka. FIFA priznava angleški klub Sheffield FC kot najstarejši uradni klub. <sup id="cite_ref-99" class="reference"><a href="#cite_note-99"><span class="cite-bracket">[</span>99<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Angleška nogometna reprezentanca je zmagala na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1966. Danes je angleška Premier League najbolj gledana in najbolj donosna liga na svetu. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Glej_tudi">Glej tudi</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=32" title="Uredi razdelek: Glej tudi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=32" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glej tudi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li><a href="/wiki/Anglija_(kraljevina)" class="mw-redirect" title="Anglija (kraljevina)">Anglija (kraljevina)</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Upravna_razdelitev_Zdru%C5%BEenega_kraljestva&action=edit&redlink=1" class="new" title="Upravna razdelitev Združenega kraljestva (stran ne obstaja)">upravna razdelitev Združenega kraljestva</a></li> <li><a href="/wiki/Tradicionalne_grofije_Anglije" title="Tradicionalne grofije Anglije">tradicionalne grofije Anglije</a> <ul><li><a href="/wiki/Glavno_mesto_grofije" title="Glavno mesto grofije">glavno mesto grofije</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/Angle%C5%A1ka_grofija" title="Angleška grofija">angleška grofija</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=33" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=33" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.statistics.gov.uk/statbase/ssdataset.asp?vlnk=6561">»www.statistics.gov.uk/statbase/ssdataset.asp?vlnk=6561«</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=www.statistics.gov.uk%2Fstatbase%2Fssdataset.asp%3Fvlnk%3D6561&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.statistics.gov.uk%2Fstatbase%2Fssdataset.asp%3Fvlnk%3D6561&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external autonumber" href="http://www.statistics.gov.uk/StatBase/Product.asp?vlnk=14238">[1]</a></span> </li> <li id="cite_note-ONS_Standard_Area_Measurement-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-ONS_Standard_Area_Measurement_3-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://geoportal.statistics.gov.uk/datasets/ons::standard-area-measurements-latest-for-administrative-areas-in-the-united-kingdom-v2/about">»Standard Area Measurements (Latest) for Administrative Areas in the United Kingdom (V2)«</a>. <i>Open Geography Portal</i>. Office for National Statistics. 5. april 2023<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 3. decembra 2023</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Open+Geography+Portal&rft.atitle=Standard+Area+Measurements+%28Latest%29+for+Administrative+Areas+in+the+United+Kingdom+%28V2%29&rft.date=2023-04-05&rft_id=https%3A%2F%2Fgeoportal.statistics.gov.uk%2Fdatasets%2Fons%3A%3Astandard-area-measurements-latest-for-administrative-areas-in-the-united-kingdom-v2%2Fabout&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-ONS_mid-year_pop_est-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-ONS_mid-year_pop_est_4-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPark2022" class="citation web cs1">Park, Neil (21. december 2022). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/populationandmigration/populationestimates/datasets/populationestimatesforukenglandandwalesscotlandandnorthernireland">»Estimates of the population for the UK, England, Wales, Scotland and Northern Ireland«</a>. <i>Office for National Statistics</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 25. avgusta 2023</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Office+for+National+Statistics&rft.atitle=Estimates+of+the+population+for+the+UK%2C+England%2C+Wales%2C+Scotland+and+Northern+Ireland&rft.date=2022-12-21&rft.aulast=Park&rft.aufirst=Neil&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ons.gov.uk%2Fpeoplepopulationandcommunity%2Fpopulationandmigration%2Fpopulationestimates%2Fdatasets%2Fpopulationestimatesforukenglandandwalesscotlandandnorthernireland&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-ONS_GDP-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-ONS_GDP_5-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFenton2023" class="citation web cs1">Fenton, Trevor (25. april 2023). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ons.gov.uk/economy/grossdomesticproductgdp/datasets/regionalgrossdomesticproductallnutslevelregions">»Regional gross domestic product: all ITL regions«</a>. <i>Office for National Statistics</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 15. avgusta 2023</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Office+for+National+Statistics&rft.atitle=Regional+gross+domestic+product%3A+all+ITL+regions&rft.date=2023-04-25&rft.aulast=Fenton&rft.aufirst=Trevor&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ons.gov.uk%2Feconomy%2Fgrossdomesticproductgdp%2Fdatasets%2Fregionalgrossdomesticproductallnutslevelregions&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation encyclopaedia cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.etymonline.com/index.php?term=England">»England«</a>. <i>Online Etymology Dictionary</i> (v angleščini)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 21. julija 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=England&rft.btitle=Online+Etymology+Dictionary&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.etymonline.com%2Findex.php%3Fterm%3DEngland&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-7">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFRipley1869">Ripley 1869</a>, str. 570<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFRipley1869 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>.</span> </li> <li id="cite_note-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-8">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.oed.com/view/Entry/62243">England</a> <i>Oxford English Dictionary</i></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMolyneaux20156–7-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMolyneaux20156–7_9-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFMolyneaux2015">Molyneaux 2015</a>, str. ;6–7.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFMolyneaux2015 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-Fordham-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Fordham_10-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTacit" class="citation web cs1"><a href="/wiki/Publij_Kornelij_Tacit" title="Publij Kornelij Tacit">Tacit</a>. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080916075339/http://www.fordham.edu/halsall/basis/tacitus-germanygord.html">»Germania«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fordham.edu/halsall/basis/tacitus-germanygord.html">prvotnega spletišča</a> dne 16. septembra 2008<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 5. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Germania&rft.au=Tacit&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fordham.edu%2Fhalsall%2Fbasis%2Ftacitus-germanygord.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-11">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation encyclopaedia cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110524192639/http://dictionary.oed.com/cgi/entry/50075354?single=1&query_type=word&queryword=Angle&first=1&max_to_show=10">»Angle«</a>. <i>Oxford English Dictionary</i>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://dictionary.oed.com/cgi/entry/50075354?single=1&query_type=word&queryword=Angle&first=1&max_to_show=10">prvotnega spletišča</a> dne 24. maja 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 5. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Angle&rft.btitle=Oxford+English+Dictionary&rft_id=http%3A%2F%2Fdictionary.oed.com%2Fcgi%2Fentry%2F50075354%3Fsingle%3D1%26query_type%3Dword%26queryword%3DAngle%26first%3D1%26max_to_show%3D10&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-12">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFCrystal2004">Crystal 2004</a>, str. ;26–27<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFCrystal2004 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFForbes1848" class="citation cs2">Forbes, John (1848), <i>The Principles of Gaelic Grammar</i>, Edinburgh: Oliver, Boyd and Tweeddale</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Principles+of+Gaelic+Grammar&rft.place=Edinburgh&rft.pub=Oliver%2C+Boyd+and+Tweeddale&rft.date=1848&rft.aulast=Forbes&rft.aufirst=John&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-14">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFFoster1988">Foster 1988</a>, str. 9<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFFoster1988 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>.</span> </li> <li id="cite_note-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-15">↑</a></span> <span class="reference-text">Gerald Massey: <i>A Book of the Beginnings.</i> Band 1, 2007, S. 440</span> </li> <li id="cite_note-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-16">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.archaeology.co.uk/the-timeline-of-britain/boxgrove.htm">»500,000 BC – Boxgrove«</a>. <i>Current Archaeology</i>. Current Publishing. 24. maj 2007<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 20. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Current+Archaeology&rft.atitle=500%2C000+BC+%E2%80%93+Boxgrove&rft.date=2007-05-24&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.archaeology.co.uk%2Fthe-timeline-of-britain%2Fboxgrove.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-17">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210505012542/http://www.personal.rdg.ac.uk/~sgs04rh/SWRivers/Palaeolithic%20Archaeology%20Teaching%20Resource%20Box_Lifestyles_Basic.pdf">»Palaeolithic Archaeology Teaching Resource Box«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. Palaeolithic Rivers of South-West Britain Project (2006). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.personal.rdg.ac.uk/~sgs04rh/SWRivers/Palaeolithic%20Archaeology%20Teaching%20Resource%20Box_Lifestyles_Basic.pdf">prvotnega spletišča</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span> dne 5. maja 2021<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 20. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Palaeolithic+Archaeology+Teaching+Resource+Box&rft.pub=Palaeolithic+Rivers+of+South-West+Britain+Project+%282006%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.personal.rdg.ac.uk%2F~sgs04rh%2FSWRivers%2FPalaeolithic%2520Archaeology%2520Teaching%2520Resource%2520Box_Lifestyles_Basic.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span>; <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110305032854/http://www.geo-east.org.uk/special_projects/eco_culture.htm">»Chalk east«</a>. A Geo East Project. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.geo-east.org.uk/special_projects/eco_culture.htm">prvotnega spletišča</a> dne 5. marca 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 20. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Chalk+east&rft.pub=A+Geo+East+Project&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.geo-east.org.uk%2Fspecial_projects%2Feco_culture.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEOppenheimer2006173-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEOppenheimer2006173_18-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFOppenheimer2006">Oppenheimer 2006</a>, str. 173.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFOppenheimer2006 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.qpg.geog.cam.ac.uk/research/projects/tertiaryrivers/tectonics.html">»Tertiary Rivers: Tectonic and structural background«</a>. University of Cambridge<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 9. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Tertiary+Rivers%3A+Tectonic+and+structural+background&rft.pub=University+of+Cambridge&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.qpg.geog.cam.ac.uk%2Fresearch%2Fprojects%2Ftertiaryrivers%2Ftectonics.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://tp.revistas.csic.es/index.php/tp/article/viewFile/5/5">»Function and significance of Bell Beaker pottery according to data from residue analyses«</a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 21. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Function+and+significance+of+Bell+Beaker+pottery+according+to+data+from+residue+analyses&rft_id=http%3A%2F%2Ftp.revistas.csic.es%2Findex.php%2Ftp%2Farticle%2FviewFile%2F5%2F5&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-21">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFReid1994" class="citation book cs1">Reid, Struan (1994). <a rel="nofollow" class="external text" href="//books.google.com/books?id=bn88JPk_Fr0C"><i>Inventions and Trade. P.8</i></a>. James Lorimer & Company. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-921921-30-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-921921-30-1"><bdi>978-0-921921-30-1</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 23. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Inventions+and+Trade.+P.8&rft.pub=James+Lorimer+%26+Company&rft.date=1994&rft.isbn=978-0-921921-30-1&rft.aulast=Reid&rft.aufirst=Struan&rft_id=%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3Dbn88JPk_Fr0C&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-22">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBurke2000" class="citation news cs1">Burke, Jason (2. december 2000). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20031022061846/http://observer.guardian.co.uk/uk_news/story/0%2C6903%2C406152%2C00.html">»Dig uncovers Boudicca's brutal streak«</a>. <i>The Observer</i>. London. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://observer.guardian.co.uk/uk_news/story/0,6903,406152,00.html">prvotnega spletišča</a> dne 22. oktobra 2003<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 5. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Observer&rft.atitle=Dig+uncovers+Boudicca%27s+brutal+streak&rft.date=2000-12-02&rft.aulast=Burke&rft.aufirst=Jason&rft_id=http%3A%2F%2Fobserver.guardian.co.uk%2Fuk_news%2Fstory%2F0%2C6903%2C406152%2C00.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-23"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-23">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Tac.+Ann.+14.37&redirect=true">»Cornelius Tacitus, The Annals«</a>. Alfred John Church, William Jackson Brudribh, Ed<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 22. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Cornelius+Tacitus%2C+The+Annals&rft.pub=Alfred+John+Church%2C+William+Jackson+Brudribh%2C+Ed&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.perseus.tufts.edu%2Fhopper%2Ftext%3Fdoc%3DTac.%2BAnn.%2B14.37%26redirect%3Dtrue&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGoldsworthy2016" class="citation book cs1">Goldsworthy, Adrian (2016). <i>Pax Romana: War, Peace and Conquest in the Roman World</i>. Hachette UK. str. 276.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Pax+Romana%3A+War%2C+Peace+and+Conquest+in+the+Roman+World&rft.pages=276&rft.pub=Hachette+UK&rft.date=2016&rft.aulast=Goldsworthy&rft.aufirst=Adrian&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERankov199416-25"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERankov199416_25-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFRankov1994">Rankov 1994</a>, str. 16.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFRankov1994 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWright2008143-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWright2008143_26-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFWright2008">Wright 2008</a>, str. 143.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFWright2008 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-Lehane-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Lehane_27-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLehane1968" class="citation book cs1">Lehane, Brendan (1968). <i>Early Christian Christianity</i>. John Murray.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Early+Christian+Christianity&rft.pub=John+Murray&rft.date=1968&rft.aulast=Lehane&rft.aufirst=Brendan&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-james_anglosaxons-28"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-james_anglosaxons_28-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJames" class="citation web cs1">James, Edward. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/history/ancient/anglo_saxons/overview_anglo_saxons_01.shtml">»Overview: Anglo-Saxons, 410 to 800«</a>. BBC<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 3. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Overview%3A+Anglo-Saxons%2C+410+to+800&rft.pub=BBC&rft.aulast=James&rft.aufirst=Edward&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fhistory%2Fancient%2Fanglo_saxons%2Foverview_anglo_saxons_01.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-29"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-29">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDark2003" class="citation web cs1">Dark, Ken R. (2003). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210601080017/https://www.reading.ac.uk/web/files/GCMS/RMS-2003-03_K._R._Dark%2C_Large-scale_population_movements_into_and_from_Britan_south_of_Hadrian%27s_Wall_in_the_fourth_to_sixth_centuries_AD.pdf">»Large-scale population movements into and from Britain south of Hadrian's Wall in the fourth to sixth centuries AD«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.reading.ac.uk/web/files/GCMS/RMS-2003-03_K._R._Dark%2C_Large-scale_population_movements_into_and_from_Britan_south_of_Hadrian%27s_Wall_in_the_fourth_to_sixth_centuries_AD.pdf">prvotnega spletišča</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span> dne 1. junija 2021<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 20. junija 2020</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Large-scale+population+movements+into+and+from+Britain+south+of+Hadrian%27s+Wall+in+the+fourth+to+sixth+centuries+AD&rft.date=2003&rft.aulast=Dark&rft.aufirst=Ken+R.&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.reading.ac.uk%2Fweb%2Ffiles%2FGCMS%2FRMS-2003-03_K._R._Dark%252C_Large-scale_population_movements_into_and_from_Britan_south_of_Hadrian%2527s_Wall_in_the_fourth_to_sixth_centuries_AD.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span>; <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMartin2015" class="citation book cs1">Martin, Toby F. (2015). <i>The Cruciform Brooch and Anglo-Saxon England</i>. Boydell and Brewer Press. str. 174–178.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Cruciform+Brooch+and+Anglo-Saxon+England&rft.pages=174-178&rft.pub=Boydell+and+Brewer+Press&rft.date=2015&rft.aulast=Martin&rft.aufirst=Toby+F.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span>; <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCoates" class="citation web cs1">Coates, Richard. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://ul.qucosa.de/api/qucosa%3A31804/attachment/ATT-0/">»Celtic whispers: revisiting the problems of the relation between Brittonic and Old English«</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Celtic+whispers%3A+revisiting+the+problems+of+the+relation+between+Brittonic+and+Old+English&rft.aulast=Coates&rft.aufirst=Richard&rft_id=https%3A%2F%2Ful.qucosa.de%2Fapi%2Fqucosa%253A31804%2Fattachment%2FATT-0%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span>; <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKortlandt2018" class="citation web cs1">Kortlandt, Frederik (2018). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.kortlandt.nl/publications/art320e.pdf">»Relative Chronology«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Relative+Chronology&rft.date=2018&rft.aulast=Kortlandt&rft.aufirst=Frederik&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.kortlandt.nl%2Fpublications%2Fart320e.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span>; <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFox" class="citation web cs1">Fox, Bethany. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.heroicage.org/issues/10/fox.html">»The P-Celtic Place Names of North-East England and South-East Scotland«</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+P-Celtic+Place+Names+of+North-East+England+and+South-East+Scotland&rft.aulast=Fox&rft.aufirst=Bethany&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.heroicage.org%2Fissues%2F10%2Ffox.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Härke,_Heinrich_2011-30"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Härke,_Heinrich_2011_30-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHärke2011" class="citation journal cs1">Härke, Heinrich (2011). »Anglo-Saxon Immigration and Ethnogenesis«. <i>Medieval Archaeology</i>. <b>55</b> (1): 1–28. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1179%2F174581711X13103897378311">10.1179/174581711X13103897378311</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0076-6097">0076-6097</a>. <a href="/wiki/S2CID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="S2CID (identifikator)">S2CID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://api.semanticscholar.org/CorpusID:162331501">162331501</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Medieval+Archaeology&rft.atitle=Anglo-Saxon+Immigration+and+Ethnogenesis&rft.volume=55&rft.issue=1&rft.pages=1-28&rft.date=2011&rft_id=https%3A%2F%2Fapi.semanticscholar.org%2FCorpusID%3A162331501%23id-name%3DS2CID&rft.issn=0076-6097&rft_id=info%3Adoi%2F10.1179%2F174581711X13103897378311&rft.aulast=H%C3%A4rke&rft.aufirst=Heinrich&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-31"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-31">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.picturesofengland.com/history/england-history-p4.html">»The Christian Tradition«</a>. <i>PicturesofEngland.com</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 5. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=PicturesofEngland.com&rft.atitle=The+Christian+Tradition&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.picturesofengland.com%2Fhistory%2Fengland-history-p4.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-32"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-32">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/history/british/normans/overview_normans_01.shtml">»Overview: The Normans, 1066–1154«</a>. BBC<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 3. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Overview%3A+The+Normans%2C+1066%E2%80%931154&rft.pub=BBC&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fhistory%2Fbritish%2Fnormans%2Foverview_normans_01.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-33"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-33">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFCrouch2006">Crouch 2006</a>, str. ;2–4<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFCrouch2006 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-34"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-34">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/mid/7254446.stm">»Norman invasion word impact study«</a>. BBC News. 20. februar 2008<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 3. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Norman+invasion+word+impact+study&rft.date=2008-02-20&rft_id=http%3A%2F%2Fnews.bbc.co.uk%2F1%2Fhi%2Fwales%2Fmid%2F7254446.stm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Bartlett_p124-35"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Bartlett_p124_35-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBartlett1999">Bartlett 1999</a>, str. 124<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFBartlett1999 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFowler1967208-36"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFowler1967208_36-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFFowler1967">Fowler 1967</a>, str. 208.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFFowler1967 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTECrofton2007111-37"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTECrofton2007111_37-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFCrofton2007">Crofton 2007</a>, str. 111.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFCrofton2007 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-38"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-38">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080710093939/http://www.royal.gov.uk/output/Page50.asp">»Richard III (r. 1483–1485)«</a>. <i>Royal.gov.uk</i>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.royal.gov.uk/output/Page50.asp">prvotnega spletišča</a> dne 10. julija 2008<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 21. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Royal.gov.uk&rft.atitle=Richard+III+%28r.+1483%E2%80%931485%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.royal.gov.uk%2Foutput%2FPage50.asp&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-39"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-39">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://maryrose.org/henry-viii-the-tudor-story/">»Henry VIII & the Tudors«</a>. <i>The Mary Rose</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2024</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=The+Mary+Rose&rft.atitle=Henry+VIII+%26+the+Tudors&rft_id=https%3A%2F%2Fmaryrose.org%2Fhenry-viii-the-tudor-story%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-40"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-40">↑</a></span> <span class="reference-text">From the 1944 Clark lectures by C. S. Lewis; Lewis, <i>English Literature in the Sixteenth Century</i> (Oxford, 1954) p. 1, <a href="/wiki/Online_Computer_Library_Center" title="Online Computer Library Center">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.worldcat.org/oclc/256072">256072</a></span> </li> <li id="cite_note-41"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-41">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.historic-uk.com/HistoryUK/HistoryofEngland/Queen-Elizabeth-I/">»Queen Elizabeth I of England«</a>. <i>Historic UK</i> (v britanski angleščini)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2024</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Historic+UK&rft.atitle=Queen+Elizabeth+I+of+England&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.historic-uk.com%2FHistoryUK%2FHistoryofEngland%2FQueen-Elizabeth-I%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-42"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-42">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFOrdahl2007" class="citation book cs1">Ordahl, Karen (25. februar 2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="//books.google.com/books?id=W8cr4Vgt9ekC"><i>Roanak:the abandoned colony</i></a>. Rowman & Littlefield publishers Inc. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7425-5263-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7425-5263-0"><bdi>978-0-7425-5263-0</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 24. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Roanak%3Athe+abandoned+colony&rft.pub=Rowman+%26+Littlefield+publishers+Inc&rft.date=2007-02-25&rft.isbn=978-0-7425-5263-0&rft.aulast=Ordahl&rft.aufirst=Karen&rft_id=%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DW8cr4Vgt9ekC&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-43"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-43">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFStern2019" class="citation cs2">Stern, Philip J. (28. februar 2019), Clarke, Thomas; o'Brien, Justin; o'Kelley, Charles R. T. (ur.), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://dx.doi.org/10.1093/oxfordhb/9780198737063.013.3">»English East India Company-State and The Modern Corporation«</a>, <i>The Oxford Handbook of the Corporation</i>, Oxford University Press, str. 74–92, <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1093%2Foxfordhb%2F9780198737063.013.3">10.1093/oxfordhb/9780198737063.013.3</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-873706-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-873706-3"><bdi>978-0-19-873706-3</bdi></a><span class="reference-accessdate">, pridobljeno 28. decembra 2023</span></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Oxford+Handbook+of+the+Corporation&rft.atitle=English+East+India+Company-State+and+The+Modern+Corporation&rft.pages=74-92&rft.date=2019-02-28&rft_id=info%3Adoi%2F10.1093%2Foxfordhb%2F9780198737063.013.3&rft.isbn=978-0-19-873706-3&rft.aulast=Stern&rft.aufirst=Philip+J.&rft_id=http%3A%2F%2Fdx.doi.org%2F10.1093%2Foxfordhb%2F9780198737063.013.3&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-44"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-44">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.rmg.co.uk/stories/topics/spanish-armada-history-causes-timeline">»The Spanish Armada: history, causes and timeline«</a>. <i>Royal Museums Greenwich</i> (v angleščini)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2024</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Royal+Museums+Greenwich&rft.atitle=The+Spanish+Armada%3A+history%2C+causes+and+timeline&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.rmg.co.uk%2Fstories%2Ftopics%2Fspanish-armada-history-causes-timeline&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-45"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-45">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSimkin2020" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Simkin, John (Januar 2020) [September 1997]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://spartacus-educational.com/TUDparliament.htm">»Tudor Parliaments«</a>. <i>Spartacus Educational</i> (v angleščini)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 4. aprila 2021</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Spartacus+Educational&rft.atitle=Tudor+Parliaments&rft.date=2020-01&rft.aulast=Simkin&rft.aufirst=John&rft_id=https%3A%2F%2Fspartacus-educational.com%2FTUDparliament.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Britons-46"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Britons_46-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFColley1992">Colley 1992</a>, str. 12<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFColley1992 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>; <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080609075346/http://www.parliament.uk/actofunion/01_background.html">»Making the Act of Union«</a>. <i>Act of Union 1707</i>. UK Parliament. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.parliament.uk/actofunion/01_background.html">prvotnega spletišča</a> dne 9. junija 2008<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 5. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Act+of+Union+1707&rft.atitle=Making+the+Act+of+Union&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.parliament.uk%2Factofunion%2F01_background.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-O_Cromwell-47"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-O_Cromwell_47-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/EBchecked/topic/143822/Oliver-Cromwell">»Oliver Cromwell (English statesman)«</a>. <i>Encyclopædia Britannica</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 8. avgusta 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Encyclop%C3%A6dia+Britannica&rft.atitle=Oliver+Cromwell+%28English+statesman%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2FEBchecked%2Ftopic%2F143822%2FOliver-Cromwell&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-48"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-48">↑</a></span> <span class="reference-text">Lyndsey Bakewell, "<a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200212175057/https://pdfs.semanticscholar.org/5c52/dfd2b876951f2d9ca982a2aa2460f52c228f.pdf">Changing scenes and flying machines: re-examination of spectacle and the spectacular in Restoration theatre, 1660–1714</a>" (PhD. Diss. Loughborough University, 2016).</span> </li> <li id="cite_note-49"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-49">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAdlerPouwels2007" class="citation book cs1">Adler, Philip J.; Pouwels, Randall L. (27. november 2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="//books.google.com/books?id=mPoqfoiIp4sC&pg=PA340"><i>World Civilization</i></a>. Cengage Learning. str. 340. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-495-50262-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-495-50262-3"><bdi>978-0-495-50262-3</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 24. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=World+Civilization&rft.pages=340&rft.pub=Cengage+Learning&rft.date=2007-11-27&rft.isbn=978-0-495-50262-3&rft.aulast=Adler&rft.aufirst=Philip+J.&rft.au=Pouwels%2C+Randall+L.&rft_id=%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DmPoqfoiIp4sC%26pg%3DPA340&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-50"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-50">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/history/british/civil_war_revolution/great_fire_02.shtml">»London's Burning: The Great Fire«</a>. <i>BBC News</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 25. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=BBC+News&rft.atitle=London%27s+Burning%3A+The+Great+Fire&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fhistory%2Fbritish%2Fcivil_war_revolution%2Fgreat_fire_02.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGallagher200614-51"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGallagher200614_51-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFGallagher2006">Gallagher 2006</a>, str. 14.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFGallagher2006 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-52"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-52">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHudson,_Pat" class="citation web cs1">Hudson, Pat. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/history/british/victorians/workshop_of_the_world_01.shtml">»The Workshop of the World«</a>. BBC<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 10. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Workshop+of+the+World&rft.pub=BBC&rft.au=Hudson%2C+Pat&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fhistory%2Fbritish%2Fvictorians%2Fworkshop_of_the_world_01.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Briton20015-53"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Briton20015_53-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFOffice_for_National_Statistics2000">Office for National Statistics 2000</a>, str. 5<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFOffice_for_National_Statistics2000 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>; <a href="#CITEREFMcNeilNevell2000">McNeil & Nevell 2000</a>, str. 4<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFMcNeilNevell2000 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>.</span> </li> <li id="cite_note-54"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-54">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140728203458/http://www.westpoint.edu/history/SitePages/Napoleonic%20Wars.aspx">»Department of History – Napoleonic Wars«</a>. 28. julij 2014. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.westpoint.edu/history/SitePages/Napoleonic%20Wars.aspx">prvotnega spletišča</a> dne 28. julija 2014<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 8. aprila 2021</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Department+of+History+%E2%80%93+Napoleonic+Wars&rft.date=2014-07-28&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.westpoint.edu%2Fhistory%2FSitePages%2FNapoleonic%2520Wars.aspx&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Industrial_city-55"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Industrial_city_55-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20120309184810/http://www.sciencemuseum.org.uk/on-line/energyhall/page84.asp">»Manchester – the first industrial city«</a>. Entry on Sciencemuseum website. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sciencemuseum.org.uk/on-line/energyhall/page84.asp">prvotnega spletišča</a> dne 9. marca 2012<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 17. marca 2012</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Manchester+%E2%80%93+the+first+industrial+city&rft.pub=Entry+on+Sciencemuseum+website&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.sciencemuseum.org.uk%2Fon-line%2Fenergyhall%2Fpage84.asp&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-56"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-56">↑</a></span> <span class="reference-text">Bennet, Geoffrey (2004). <i>The Battle of Trafalgar</i>. England: Pen & Sword Books Limited, CPI UK, South Yorkshire.</span> </li> <li id="cite_note-57"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-57">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCrawford,_Elizabeth" class="citation web cs1">Crawford, Elizabeth. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/history/british/abolition/abolition_women_article_01.shtml#five">»Women: From Abolition to the Vote«</a>. BBC<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 10. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Women%3A+From+Abolition+to+the+Vote&rft.pub=BBC&rft.au=Crawford%2C+Elizabeth&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fhistory%2Fbritish%2Fabolition%2Fabolition_women_article_01.shtml%23five&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-58"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-58">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGolley,_John1996" class="citation news cs1">Golley, John (10. avgust 1996). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.independent.co.uk/news/people/obituaries-air-commodore-sir-frank-whittle-1309015.html">»Obituaries: Air Commodore Sir Frank Whittle«</a>. <i>The Independent</i>. London<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 2. decembra 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Independent&rft.atitle=Obituaries%3A+Air+Commodore+Sir+Frank+Whittle&rft.date=1996-08-10&rft.au=Golley%2C+John&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.independent.co.uk%2Fnews%2Fpeople%2Fobituaries-air-commodore-sir-frank-whittle-1309015.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-59"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-59">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKeating1998" class="citation journal cs1"><a href="/w/index.php?title=Michael_Keating_(political_scientist)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Michael Keating (political scientist) (stran ne obstaja)">Keating, Michael</a> (1. januar 1998). »Reforging the Union: Devolution and Constitutional Change in the United Kingdom«. <i>Publius: The Journal of Federalism</i>. <b>28</b> (1): 217. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1093%2Foxfordjournals.pubjof.a029948">10.1093/oxfordjournals.pubjof.a029948</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Publius%3A+The+Journal+of+Federalism&rft.atitle=Reforging+the+Union%3A+Devolution+and+Constitutional+Change+in+the+United+Kingdom&rft.volume=28&rft.issue=1&rft.pages=217&rft.date=1998-01-01&rft_id=info%3Adoi%2F10.1093%2Foxfordjournals.pubjof.a029948&rft.aulast=Keating&rft.aufirst=Michael&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-60"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-60">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.europa-daten.de/Grossbritannien_Flaeche.htm">England</a></span> </li> <li id="cite_note-61"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-61">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141221160911/http://reisen.woxikon.de/reisefuehrer/england">»Fläche Englands im Reiseführer«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://reisen.woxikon.de/reisefuehrer/england">prvotnega spletišča</a> dne 21. decembra 2014<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 25. junija 2017</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Fl%C3%A4che+Englands+im+Reisef%C3%BChrer&rft_id=http%3A%2F%2Freisen.woxikon.de%2Freisefuehrer%2Fengland&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-62"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-62">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://resources.woodlands-junior.kent.sch.uk/customs/questions/weather/"><i>Wie wird das Klima in England?</i></a><i> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150215011819/http://resources.woodlands-junior.kent.sch.uk/customs/questions/weather/">Arhivirano</a> 2015-02-15 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</i> Woodlands Kent</span> </li> <li id="cite_note-63"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-63">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/england/kent/3153532.stm">Temperaturrekord wechselt, BBC News</a></span> </li> <li id="cite_note-64"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-64">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.metoffice.gov.uk/">MetOffice,</a> <i>Englisches Klima</i></span> </li> <li id="cite_note-65"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-65">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nhm.ac.uk/discover/british-wildlife.html">»Natural History Museum«</a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 7. julija 2020</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Natural+History+Museum&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.nhm.ac.uk%2Fdiscover%2Fbritish-wildlife.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-66"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-66">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210825034122/https://designatedsites.naturalengland.org.uk/ReportConditionSummary.aspx?SiteType=NNR">»Natural England: Designated sites«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://designatedsites.naturalengland.org.uk/ReportConditionSummary.aspx?SiteType=NNR">prvotnega spletišča</a> dne 25. avgusta 2021<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 20. julija 2020</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Natural+England%3A+Designated+sites&rft_id=https%3A%2F%2Fdesignatedsites.naturalengland.org.uk%2FReportConditionSummary.aspx%3FSiteType%3DNNR&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-67"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-67">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.gov.uk/government/organisations/environment-agency">»Environment Agency«</a>. <i>GOV.UK</i> (v angleščini)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 3. aprila 2021</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=GOV.UK&rft.atitle=Environment+Agency&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.gov.uk%2Fgovernment%2Forganisations%2Fenvironment-agency&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-68"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-68">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.theguardian.com/environment/gallery/2012/may/17/mammals-britains-cities-spotters-guide">»Mammals in Britain's cities: A spotter's guide – in pictures <span class="IPA nowrap" lang="und-Latn-fonipa" title="Representation in the International Phonetic Alphabet (IPA)">ǀ</span>[[Kategorija:Strani z navadnim IPA]] Urban wildlife«</a>. <i>The Guardian</i>. 17. maj 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Guardian&rft.atitle=Mammals+in+Britain%27s+cities%3A+A+spotter%27s+guide+%E2%80%93+in+pictures+%3Cspan+class%3D%22IPA+nowrap%22+lang%3D%22und-Latn-fonipa%22+title%3D%22Representation+in+the+International+Phonetic+Alphabet+%28IPA%29%22%3E%26%23448%3B%3C%2Fspan%3EKategorija%3AStrani+z+navadnim+IPA+Urban+wildlife&rft.date=2012-05-17&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.theguardian.com%2Fenvironment%2Fgallery%2F2012%2Fmay%2F17%2Fmammals-britains-cities-spotters-guide&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span> <span class="cs1-visible-error citation-comment"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_novice" title="Predloga:Navedi novice">navedi novice</a>}}</code>: </span><span class="cs1-visible-error citation-comment">Navzkrižje URL–ja in wikipovezave (<a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Napake_CS1#wikilink_in_url" title="Pomoč:Napake CS1">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-69"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-69">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://projectbritain.com/flowers.html"><i>Emblems of Britain</i></a> auf projectbritain.com</span> </li> <li id="cite_note-localgov-70"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-localgov_70-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFSingh2009">Singh 2009</a>, str. 53<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFSingh2009 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>.</span> </li> <li id="cite_note-71"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-71">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCooper2011" class="citation news cs1">Cooper, Hilary (29. marec 2011). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.theguardian.com/society/2011/mar/29/regional-government-disappears-1500-jobs-lost">»Tiers shed as regional government offices disappear«</a>. <i>The Guardian</i>. London<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 16. junija 2011</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Guardian&rft.atitle=Tiers+shed+as+regional+government+offices+disappear&rft.date=2011-03-29&rft.aulast=Cooper&rft.aufirst=Hilary&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.theguardian.com%2Fsociety%2F2011%2Fmar%2F29%2Fregional-government-disappears-1500-jobs-lost&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-72"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-72">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFAxford2002">Axford 2002</a>, str. 315<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFAxford2002 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>.</span> </li> <li id="cite_note-BUA-73"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-BUA_73-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nomisweb.co.uk/articles/747.aspx">»2011 Census – Built-up areas«</a>. Office for National Statistics (ONS)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 5. februarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=2011+Census+%E2%80%93+Built-up+areas&rft.pub=Office+for+National+Statistics+%28ONS%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nomisweb.co.uk%2Farticles%2F747.aspx&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-cathcities-74"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-cathcities_74-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFO'Brian2007" class="citation news cs1">O'Brian, Harriet (24. november 2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090812091322/http://www.independent.co.uk/travel/uk/the-complete-guide-to-cathedral-cities-in-the-uk-760201.html">»The Complete Guide To: Cathedral cities in the UK«</a>. <i>The Independent</i>. London. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.independent.co.uk/travel/uk/the-complete-guide-to-cathedral-cities-in-the-uk-760201.html">prvotnega spletišča</a> dne 12. avgusta 2009<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 8. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Independent&rft.atitle=The+Complete+Guide+To%3A+Cathedral+cities+in+the+UK&rft.date=2007-11-24&rft.aulast=O%27Brian&rft.aufirst=Harriet&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.independent.co.uk%2Ftravel%2Fuk%2Fthe-complete-guide-to-cathedral-cities-in-the-uk-760201.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-75"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-75">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://de.statista.com/statistik/daten/studie/150407/umfrage/die-zehn-meistgesprochenen-sprachen-weltweit/"><i>Die zehn meistgesprochenen Sprachen der Welt</i></a></span> </li> <li id="cite_note-76"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-76">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.webarchive.org.uk/wayback/archive/20120330060204/http://www.byig-wlb.org.uk/English/publications/Publications/4844.pdf"><i>Estimation of the number of Welsh speakers in England</i></a>, Welsh Language Board, Januar 2007</span> </li> <li id="cite_note-77"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-77">↑</a></span> <span class="reference-text">Graeme Paton: <i>Ein Fünftel der Kinder aus ethnischen Minderheiten.</i> <a href="/wiki/The_Daily_Telegraph" title="The Daily Telegraph">The Daily Telegraph</a>, London, 1. Oktober 2007</span> </li> <li id="cite_note-78"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-78">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.theguardian.com/uk/2013/jan/30/polish-becomes-englands-second-language">The Guardian: <i>Polnisch wird Englands zweite Sprache</i></a></span> </li> <li id="cite_note-79"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-79">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.pewforum.org/2008/06/19/global-anglicanism-at-a-crossroads/"><i>Globale Anglikanismus am Scheideweg</i></a>, PewResearch</span> </li> <li id="cite_note-80"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-80">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20160105160709/http://www.ons.gov.uk/ons/rel/census/2011-census/key-statistics-for-local-authorities-in-england-and-wales/sty-what-is-your-religion.html">Englische Religionszugehörigkeit (Census 2011)</a></span> </li> <li id="cite_note-81"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-81">↑</a></span> <span class="reference-text">Office for National Statistics, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.statistics.gov.uk/hub/economy/national-accounts/regional-accounts/index.html">Regional Accounts</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090826104410/http://www.statistics.gov.uk/hub/economy/national-accounts/regional-accounts/index.html">Arhivirano</a> 2009-08-26 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</span> </li> <li id="cite_note-82"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-82">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://217.154.230.218/NR/rdonlyres/8D37DAE2-5937-4FC5-A004-C2FC4BED7742/0/BC_RS_GFCI5.pdf"><i>Globaler Finanz-Index</i> (2003-09)</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20091007105828/http://217.154.230.218/NR/rdonlyres/8D37DAE2-5937-4FC5-A004-C2FC4BED7742/0/BC_RS_GFCI5.pdf">Arhivirano</a> 2009-10-07 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>., PDF, City of London Corporation</span> </li> <li id="cite_note-83"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-83">↑</a></span> <span class="reference-text">Britisches Parlament 2007, S. 17</span> </li> <li id="cite_note-84"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-84">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20131007035746/http://www.moorerail.com/history/timeline1825.asp">»27. September 1825: <i>Eröffnung der Passagierbahn</i>«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.moorerail.com/history/timeline1825.asp">prvotnega spletišča</a> dne 7. oktobra 2013<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 25. junija 2017</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=27.+September+1825%3A+Er%C3%B6ffnung+der+Passagierbahn&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.moorerail.com%2Fhistory%2Ftimeline1825.asp&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-85"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-85">↑</a></span> <span class="reference-text">Ardal O'Hanlon: <i>Global Airlines.</i> Elsevier, 2008. S. 205.</span> </li> <li id="cite_note-86"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-86">↑</a></span> <span class="reference-text">David Else: <i>Inghilterra.</i> EDT srl, 2007. Seite 781</span> </li> <li id="cite_note-87"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-87">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.wissen.de/lexikon/englische-kunst?chunk=intro">http://www.wissen.de/lexikon/englische-kunst?chunk=intro</a></span> </li> <li id="cite_note-88"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-88">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.stone-circles.org.uk/stone/index.htm">»The Prehistoric Sites of Great Britain«</a>. Stone-Circles.org.uk<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 5. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Prehistoric+Sites+of+Great+Britain&rft.pub=Stone-Circles.org.uk&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.stone-circles.org.uk%2Fstone%2Findex.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-roman-89"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-roman_89-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20091212033420/http://www.castles.me.uk/ancient-roman-architecture-england-wales.htm">»Ancient Roman architecture in England and Wales«</a>. Castles.me.uk. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.castles.me.uk/ancient-roman-architecture-england-wales.htm">prvotnega spletišča</a> dne 12. decembra 2009<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 5. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Ancient+Roman+architecture+in+England+and+Wales&rft.pub=Castles.me.uk&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.castles.me.uk%2Fancient-roman-architecture-england-wales.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-90"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-90">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFDownes2007">Downes 2007</a>, str. 17<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> harvnb error: no target: CITEREFDownes2007 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span>.</span> </li> <li id="cite_note-91"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-91">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nationaltrust.org.uk/stourhead/features/the-history-of-stourhead">»The history of the house at Stourhead«</a>. <i>National Trust</i> (v angleščini)<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 10. aprila 2021</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=National+Trust&rft.atitle=The+history+of+the+house+at+Stourhead&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.nationaltrust.org.uk%2Fstourhead%2Ffeatures%2Fthe-history-of-stourhead&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-92"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-92">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.rhs.org.uk/shows-events/rhs-chelsea-flower-show">»RHS Chelsea Flower Show«</a>. <i>www.rhs.org.uk</i>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.rhs.org.uk&rft.atitle=RHS+Chelsea+Flower+Show&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.rhs.org.uk%2Fshows-events%2Frhs-chelsea-flower-show&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-93"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-93">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://archaeologydataservice.ac.uk/catalogue/adsdata/arch-836-1/dissemination/pdf/ERA_Brochure.pdf">»The Prehistoric Cave Art of England«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. ArchaeologyDataService.ac.uk<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 5. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Prehistoric+Cave+Art+of+England&rft.pub=ArchaeologyDataService.ac.uk&rft_id=http%3A%2F%2Farchaeologydataservice.ac.uk%2Fcatalogue%2Fadsdata%2Farch-836-1%2Fdissemination%2Fpdf%2FERA_Brochure.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-94"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-94">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090227121544/http://www.tiscali.co.uk/reference/encyclopaedia/hutchinson/m0023715.html">»Early Middle Ages Art«</a>. Tiscali.co.uk. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.tiscali.co.uk/reference/encyclopaedia/hutchinson/m0023715.html">prvotnega spletišča</a> dne 27. februarja 2009<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 5. septembra 2009</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Early+Middle+Ages+Art&rft.pub=Tiscali.co.uk&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.tiscali.co.uk%2Freference%2Fencyclopaedia%2Fhutchinson%2Fm0023715.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-95"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-95">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.thersa.org/about">»About the RSA – RSA«</a>. <i>www.thersa.org</i><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 8. maja 2021</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.thersa.org&rft.atitle=About+the+RSA+%E2%80%93+RSA&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.thersa.org%2Fabout&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-96"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-96">↑</a></span> <span class="reference-text">Else 2007, S. 76.</span> </li> <li id="cite_note-97"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-97">↑</a></span> <span class="reference-text">„Katharina von Braganza“. Tea.co.uk. Abgerufen am 5. September 2009</span> </li> <li id="cite_note-98"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-98">↑</a></span> <span class="reference-text">„Arten von Bier“. Icons of England. Abgerufen am 5. September 2009.</span> </li> <li id="cite_note-99"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-99">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141022094457/http://www.fifa.com/world-match-centre/news/newsid/621/801/index.html">»arhivska kopija«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fifa.com/world-match-centre/news/newsid/621/801/index.html">prvotnega spletišča</a> dne 22. oktobra 2014<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 25. junija 2017</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=arhivska+kopija&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fifa.com%2Fworld-match-centre%2Fnews%2Fnewsid%2F621%2F801%2Findex.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAnglija" class="Z3988"></span></span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Anglija&veaction=edit&section=34" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Anglija&action=edit&section=34" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/33px-Wiktionary-logo-sl.svg.png" decoding="async" width="33" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/49px-Wiktionary-logo-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/66px-Wiktionary-logo-sl.svg.png 2x" data-file-width="391" data-file-height="474" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Poglejte si besedo <i><b><a href="https://sl.wiktionary.org/wiki/Posebno:Search/anglija" class="extiw" title="wikt:Posebno:Search/anglija">anglija</a></b></i> v Wikislovarju, prostem slovarju.</div></div> </div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5916282"><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <span style="font-weight: bold; font-style: italic;"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:England" class="extiw" title="commons:Category:England">Anglija</a></span>.</div></div> </div> <ul><li><a class="external text" href="https://en.wikivoyage.org/wiki/England">England</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.english-heritage.org.uk/">English Heritage</a> – National body protecting English heritage</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.naturalengland.org.uk/">Natural England</a> – Wildlife and the natural world of England</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.visitengland.com/">VisitEngland</a> – English Tourist Board</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/news/england/">BBC News – England</a> – News items from BBC News relating to England</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.gov.uk/">GOV.UK</a> – Website of the British Government</li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="23x15px&#124;border_&#124;alt=Združeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske&#124;link=Združeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske_Dežele,_ozemlja_in_odvisnosti_Združenega_kraljestva" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911192">.mw-parser-output .navbar{display:inline;font-size:88%;font-weight:normal}.mw-parser-output .navbar-collapse{float:left;text-align:left}.mw-parser-output .navbar-boxtext{word-spacing:0}.mw-parser-output .navbar ul{display:inline-block;white-space:nowrap;line-height:inherit}.mw-parser-output .navbar-brackets::before{margin-right:-0.125em;content:"[ "}.mw-parser-output .navbar-brackets::after{margin-left:-0.125em;content:" ]"}.mw-parser-output .navbar li{word-spacing:-0.125em}.mw-parser-output .navbar a>span,.mw-parser-output .navbar a>abbr{text-decoration:inherit}.mw-parser-output .navbar-mini abbr{font-variant:small-caps;border-bottom:none;text-decoration:none;cursor:inherit}.mw-parser-output .navbar-ct-full{font-size:114%;margin:0 7em}.mw-parser-output .navbar-ct-mini{font-size:114%;margin:0 4em}</style><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Zdru%C5%BEeno_kraljestvo" title="Predloga:Združeno kraljestvo"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:Zdru%C5%BEeno_kraljestvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Združeno kraljestvo (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Zdru%C5%BEeno_kraljestvo&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="23x15px&#124;border_&#124;alt=Združeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske&#124;link=Združeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske_Dežele,_ozemlja_in_odvisnosti_Združenega_kraljestva" style="font-size:114%;margin:0 4em"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske"><img alt="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/Flag_of_the_United_Kingdom_%283-5%29.svg/23px-Flag_of_the_United_Kingdom_%283-5%29.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/Flag_of_the_United_Kingdom_%283-5%29.svg/35px-Flag_of_the_United_Kingdom_%283-5%29.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/Flag_of_the_United_Kingdom_%283-5%29.svg/46px-Flag_of_the_United_Kingdom_%283-5%29.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="600" /></a></span></span> Dežele, ozemlja in odvisnosti <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združenega kraljestva</a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/w/index.php?title=De%C5%BEele_Zdru%C5%BEenega_kraljestva&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dežele Združenega kraljestva (stran ne obstaja)">Dežele</a></th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a class="mw-selflink selflink">Anglija</a></li> <li><a href="/wiki/Severna_Irska" title="Severna Irska">Severna Irska</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0kotska" title="Škotska">Škotska</a></li> <li><a href="/wiki/Wales" title="Wales">Wales</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Britanska_%C4%8Dezmorska_ozemlja" title="Britanska čezmorska ozemlja">Čezmorska ozemlja</a></th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Akrotiri_in_Dekelija" title="Akrotiri in Dekelija">Akrotiri in Dekelija</a><sup><small>1</small></sup></li> <li><a href="/wiki/Angvila" title="Angvila">Angvila</a></li> <li><a href="/wiki/Bermudi" title="Bermudi">Bermudi</a></li> <li><a href="/wiki/Britanski_Devi%C5%A1ki_otoki" title="Britanski Deviški otoki">Britanski Deviški otoki</a></li> <li><a href="/wiki/Britansko_antarkti%C4%8Dno_ozemlje" title="Britansko antarktično ozemlje">Britansko antarktično ozemlje</a><sup><small>2</small></sup></li> <li><a href="/wiki/Britansko_ozemlje_v_Indijskem_oceanu" title="Britansko ozemlje v Indijskem oceanu">Britansko ozemlje v Indijskem oceanu</a></li> <li><a href="/wiki/Falklandski_otoki" title="Falklandski otoki">Falklandski otoki</a></li> <li><a href="/wiki/Gibraltar" title="Gibraltar">Gibraltar</a></li> <li><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Georgija_in_Ju%C5%BEni_Sandwichevi_otoki" title="Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki">Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki</a></li> <li><a href="/wiki/Kajmanji_otoki" title="Kajmanji otoki">Kajmanji otoki</a></li> <li><a href="/wiki/Monserat" title="Monserat">Monserat</a></li> <li><a href="/wiki/Otoki_Turks_in_Caicos" title="Otoki Turks in Caicos">Otoki Turks in Caicos</a></li> <li><a href="/wiki/Pitcairnovi_otoki" title="Pitcairnovi otoki">Pitcairnovi otoki</a></li> <li><a href="/wiki/Sveta_Helena,_Ascension_in_Tristan_da_Cunha" title="Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha">Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Kronske_odvisnosti" title="Kronske odvisnosti">Kronske odvisnosti</a></th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Guernsey" title="Guernsey">Bailiwick of Guernsey</a> <ul><li><span style="font-size:85%;"><a href="/wiki/Guernsey" title="Guernsey">Guernsey</a></span></li> <li><a href="/wiki/Alderney" title="Alderney">Alderney</a></li> <li><a href="/wiki/Sark" title="Sark">Sark</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/Jersey" title="Jersey">Jersey</a></li> <li><a href="/wiki/Man" title="Man">Man</a></li></ul> </div></td></tr><tr><td class="navbox-abovebelow" colspan="2"><div><sup><small>1</small></sup> <a href="/wiki/Akrotiri_in_Dekelija" title="Akrotiri in Dekelija">Suverena bazna ozemlja</a>.   <sup><small>2</small></sup> Delno zmanjšanje suverenosti zaradi <a href="/wiki/Sistem_Pogodbe_o_Antarktiki" title="Sistem Pogodbe o Antarktiki">Pogodbe o Antarktiki</a>.</div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q21#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q21#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q21#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/ISNI_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISNI (identifikator)">ISNI</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://isni.org/isni/0000000122934507">1</a></span></li></ul></li> <li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/142995804">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/142995804">WorldCat (via VIAF)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://authority.bibsys.no/authority/rest/authorities/html/90298001">Norveška</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://catalogo.bne.es/uhtbin/authoritybrowse.cgi?action=display&authority_id=XX450601">Španija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb11930575r">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb11930575r">(data)</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4014770-8">Nemčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007566799405171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n82068148">ZDA</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ge134022&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://nla.gov.au/anbd.aut-an35764235">Avstralija</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Znanstvene podatkovne baze</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ci.nii.ac.jp/author/DA08722858?l=en">CiNii (Japonska)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/1219920/">Faceted Application of Subject Terminology</a></span></li> <li><span class="uid"><a href="/wiki/MBAREA_(identifikator)" class="mw-redirect" title="MBAREA (identifikator)">MusicBrainz</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://musicbrainz.org/area/9d5dd675-3cf4-4296-9e39-67865ebee758">area</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalog.archives.gov/id/10044298">National Archives (ZDA)</a></span></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/02735895X">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://islamansiklopedisi.org.tr/ingiltere">İslâm Ansiklopedisi</a></span></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Anglija&oldid=6327349">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Anglija&oldid=6327349</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/w/index.php?title=Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_staroangle%C5%A1ko_(ok._450-1100)_besedilo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo staroangleško (ok. 450-1100) besedilo (stran ne obstaja)">Članki, ki vsebujejo staroangleško (ok. 450-1100) besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Anglija" title="Kategorija:Anglija">Anglija</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Kategorija:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Oto%C5%A1ke_dr%C5%BEave" title="Kategorija:Otoške države">Otoške države</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en)" title="Kategorija:Viri CS1 v angleščini (en)">Viri CS1 v angleščini (en)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_no-target_napake" title="Kategorija:Harv in Sfn no-target napake">Harv in Sfn no-target napake</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_britanski_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en-gb)" title="Kategorija:Viri CS1 v britanski angleščini (en-gb)">Viri CS1 v britanski angleščini (en-gb)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Napake_CS1:_navzkri%C5%BEje_URL-ja_in_wikipovezave" title="Kategorija:Napake CS1: navzkrižje URL-ja in wikipovezave">Napake CS1: navzkrižje URL-ja in wikipovezave</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_angle%C5%A1ko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo angleško besedilo">Članki, ki vsebujejo angleško besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_francosko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo francosko besedilo">Članki, ki vsebujejo francosko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_infopolje_Dr%C5%BEava_z_neznanimi_parametri" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri">Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_Infopolje_Dr%C5%BEava_ali_Infopolje_Biv%C5%A1a_dr%C5%BEava_s_parametrom_flag_caption_ali_type" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type">Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_s_hatnote_predlogami,_ki_vodijo_do_neobstoje%C4%8De_strani" title="Kategorija:Članki s hatnote predlogami, ki vodijo do neobstoječe strani">Članki s hatnote predlogami, ki vodijo do neobstoječe strani</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_latinsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo">Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_%C5%A1kotskogelsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo škotskogelsko besedilo">Članki, ki vsebujejo škotskogelsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_vel%C5%A1ko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo velško besedilo">Članki, ki vsebujejo velško besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_Ve%C4%8D_slik_z_auto_scaled_images" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images">Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_je_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih">Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ISNI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI">Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BIBSYS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS">Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLA">Wikipedijini članki z identifikatorji NLA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CINII" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CINII">Wikipedijini članki z identifikatorji CINII</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_MusicBrainz_area" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area">Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NARA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NARA">Wikipedijini članki z identifikatorji NARA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_TDV%C4%B0A" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA">Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 21:23, 2. november 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Anglija&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-6d848949df-czl2p","wgBackendResponseTime":261,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"1.247","walltime":"1.563","ppvisitednodes":{"value":7321,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":169645,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":7430,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":18,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":26,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":204091,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 1354.117 1 -total"," 35.45% 480.069 3 Predloga:Infobox"," 34.88% 472.343 1 Predloga:Infopolje_Država"," 34.11% 461.954 1 Predloga:Sklici"," 19.52% 264.263 1 Predloga:Jezik"," 17.71% 239.826 43 Predloga:Navedi_splet"," 9.91% 134.133 2 Predloga:Side_box"," 9.04% 122.403 1 Predloga:Commons_category"," 8.74% 118.345 1 Predloga:Sister_project"," 5.86% 79.406 7 Predloga:Sfn"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.810","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":28892311,"limit":52428800},"limitreport-logs":"anchor_id_list = table#1 {\n [\"CITEREFAdlerPouwels2007\"] = 1,\n [\"CITEREFBurke2000\"] = 1,\n [\"CITEREFCoates\"] = 1,\n [\"CITEREFCooper2011\"] = 1,\n [\"CITEREFCrawford,_Elizabeth\"] = 1,\n [\"CITEREFDark2003\"] = 1,\n [\"CITEREFFenton2023\"] = 1,\n [\"CITEREFForbes1848\"] = 1,\n [\"CITEREFFox\"] = 1,\n [\"CITEREFGoldsworthy2016\"] = 1,\n [\"CITEREFGolley,_John1996\"] = 1,\n [\"CITEREFHudson,_Pat\"] = 1,\n [\"CITEREFHärke2011\"] = 1,\n [\"CITEREFJames\"] = 1,\n [\"CITEREFKeating1998\"] = 1,\n [\"CITEREFKortlandt2018\"] = 1,\n [\"CITEREFLehane1968\"] = 1,\n [\"CITEREFMartin2015\"] = 1,\n [\"CITEREFO\u0026#039;Brian2007\"] = 1,\n [\"CITEREFOrdahl2007\"] = 1,\n [\"CITEREFPark2022\"] = 1,\n [\"CITEREFReid1994\"] = 1,\n [\"CITEREFSimkin2020\"] = 1,\n [\"CITEREFStern2019\"] = 1,\n [\"CITEREFTacit\"] = 1,\n}\ntemplate_list = table#1 {\n [\"Citat\"] = 1,\n [\"Citation\"] = 1,\n [\"Cite dictionary\"] = 2,\n [\"Cite journal\"] = 2,\n [\"Commons category\"] = 1,\n [\"GBurl\"] = 3,\n [\"Glavni\"] = 4,\n [\"Glej tudi\"] = 1,\n [\"Harvnb\"] = 11,\n [\"Infopolje Država\"] = 1,\n [\"Jezik\"] = 1,\n [\"Jezik-en\"] = 1,\n [\"Lang\"] = 6,\n [\"Multiple image\"] = 1,\n [\"Navedi knjigo\"] = 6,\n [\"Navedi novice\"] = 7,\n [\"Navedi splet\"] = 43,\n [\"Normativna kontrola\"] = 1,\n [\"OCLC\"] = 1,\n [\"Pipe\"] = 1,\n [\"Rast\"] = 1,\n [\"Sfn\"] = 7,\n [\"Sklici\"] = 1,\n [\"Smallsup\"] = 2,\n [\"Spaces\"] = 1,\n [\"United Kingdom\"] = 1,\n [\"Webarchive\"] = 3,\n [\"Wikislovar\"] = 1,\n}\narticle_whitelist = table#1 {\n}\n"},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-84c7f68d5b-gkx7n","timestamp":"20241111224522","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Anglija","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Anglija","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q21","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q21","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2003-08-05T19:03:51Z","dateModified":"2024-11-02T20:23:32Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/b\/be\/Flag_of_England.svg","headline":"de\u017eela v severozahodni Evropi, del Zdru\u017eenega kraljestva"}</script> </body> </html>