CINXE.COM

<!doctype html> <html lang="sl"> <head> <title>Ustava - IPRS</title> <base href="https://www.ip-rs.si/" /> <meta charset="UTF-8" /> <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge"> <meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1, maximum-scale=1" /> <meta name="description" content="" /> <meta name="robots" content="index,follow" />  <link rel="shortcut icon" href="https://www.ip-rs.si/fileadmin//user_upload/favicon.ico" type="image/x-icon">      <link href="/assets/components/bootstrap4/4.5.0/dist/css/bootstrap.min.css" rel="stylesheet" type="text/css"/>  <script src="/assets/components/bootstrap4/libs/jq/3.3.1/jquery-3.3.1.min.js"></script> <script src="/assets/components/bootstrap4/4.5.0/dist/js/bootstrap.min.js"></script>  <script src="/assets/components/bootstrap4/libs/popper/1.14.1/popper-umd.min.js"></script> <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/assets/css/styles.min.css?v=1" media="all">  <link href="/assets/css/fontawesome6/css/all.css" rel="stylesheet"> <link rel="stylesheet" type="text/css" href="/assets/css/user.css?v1" media="all"> <script src="/assets/js/jquery_2.1.3.min.js" type="text/javascript"></script> <script src="/assets/js/bx.slider.js"></script>  </head> <body> <a class="skip-link" href="zakonodaja/ustava#content">Sko膷i na vsebino</a> <div class="page-h sub pr" id="scheme1"> <header role="banner"> <div class="row p pr"> <img id="printLogo" src="/assets/images/logo/printLogo.gif" width="174" height="66" alt="" /> <a class="logoIPRS ti pa" href="/">Informacijski poobla拧膷enec</a> Republika Slovenija <div class="pa lang"> <a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/ustava" class="language-switcher-link active">| sl |</a> <a href="https://ip-rs.si/en/legislation/constitution" class="language-switcher-link ">| en |</a> <style> .language-switcher-link.active{ font-weight: bold; } </style> <a href="iskalnik-po-strani"><img src="https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/jpg/iskalnik.png" height="25" width="25" alt="Iskalnik po spletni strani" title="Iskalnik po spletni strani"></a>   <a href="priredbe-v-slovenski-znakovni-jezik"><img src="https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/jpg/gluhi.png" height="25" width="25" alt="Priredbe v znakovni jezik" title="Priredbe v znakovni jezik"></a>   </div> <nav> <ul id="mainNav"><li class="first"><a href="https://www.ip-rs.si/">Domov</a></li><li ><a href="https://www.ip-rs.si/novice/">Novice</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/">Zakonodaja</a><ul><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/ustava">Ustava</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/">Evropski okvir za varstvo podatkov</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-informacijskem-poobla拧膷encu">ZInfP</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov/">ZVOP-2</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-dostopu-do-informacij-javnega-zna膷aja/">ZDIJZ</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-in拧pekcijskem-nadzoru">ZIN</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-splo拧nem-upravnem-postopku">ZUP</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov-na-podro膷ju-obravnavanja-kaznivih-dejanj/">ZVOPOKD</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/prijava-po-zakonu-o-za拧膷iti-prijaviteljev/">Prijava po ZZPri</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/drugi-zakoni">Drugi zakoni</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/pripombe-informacijskega-poobla拧膷enca-na-predloge-predpisov/">Pripombe IP na predloge predpisov</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/zahteve-ip-za-presojo-ustavnosti-oz-zakonitosti-predpisov">Zahteve IP za presojo ustavnosti oz. zakonitosti predpisov</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/mednarodni-predpisi">Mednarodni predpisi</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/sodna-praksa-evropskih-sodi拧膷">Sodna praksa evropskih sodi拧膷</a></li></ul></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/obrazci/">Obrazci</a><ul><li><a href="https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/">Varstvo osebnih podatkov</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/obrazci/obrazci-s-podro膷ja-pacientovih-pravic">Pravice pacientov</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/obrazci/obrazci-s-podro膷ja-dostopa-do-informacij-javnega-zna膷aja/">Informacije javnega zna膷aja</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/obrazci/obrazci-za-medije">Informacije za medije</a></li></ul></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/publikacije/">Publikacije</a><ul><li><a href="https://www.ip-rs.si/publikacije/letna-poro膷ila/">Letna poro膷ila</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/publikacije/priro膷niki-in-smernice/">Priro膷niki in smernice</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/publikacije/poro膷ila">Poro膷ila</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/publikacije/infografike">Infografike</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/publikacije/multimedija/">Multimedija</a></li></ul></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/">O poobla拧膷encu</a><ul><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/osebna-izkaznica">Osebna izkaznica</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/zgodovina-informacijskega-poobla拧膷enca">Zgodovina</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/pristojnosti/">Pristojnosti</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/informacijska-poobla拧膷enka">Informacijska poobla拧膷enka</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/vodstvo">Vodstvo</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/generalna-sekretarka">Generalna sekretarka</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/zaposleni/">Zaposleni</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/seznam-poobla拧膷enih-uradnih-oseb-za-vodenje-in-odlo膷anje-v-upravnem-postopku">Seznam poobla拧膷enih uradnih oseb za vodenje in odlo膷anje v upravnem postopku</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/informacije-javnega-zna膷aja/">Informacije javnega zna膷aja</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/uporabne-povezave">Uporabne povezave</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/mednarodno-delovanje-informacijskega-poobla拧膷enca/">Mednarodno delovanje Informacijskega poobla拧膷enca</a></li><li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla拧膷encu/projekti-ip">Projekti IP</a></li></ul></li></ul> <style> .mNav { overflow: hidden; background-color: #958a83; position: relative; } .mNav #links { display: none; } .mNav a { color: white; padding: 14px 16px; text-decoration: none; font-size: 17px; display: block; font-weight: bold; text-transform: uppercase; } /* Style the hamburger menu */ .mNav a.icon { background: black; display: block; position: absolute; right: 0; top: 0; } .podmeni { font-weight: 400 !important; text-transform: none !important; } /* Add a grey background color on mouse-over */ .mNav a:hover { background-color: #ddd; color: black; } /* Style the active link (or home/logo) */ .active { background-color: #white; color: black; } .mNav .content { max-height: 0; overflow: hidden; } </style>  </div> </header> <nav> <div class="mNav"> <a href="" class="active">INFORMACIJSKI POOBLA艩膶ENEC</a> <div id="links"><a href="/">Domov</a><a href="novice/">Novice</a><a class="collapsible">Zakonodaja</a><div class="content"><a href="zakonodaja/ustava" class="podmeni">Ustava</a><a href="zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/" class="podmeni">Evropski okvir za varstvo podatkov</a><a href="zakonodaja/zakon-o-informacijskem-poobla拧膷encu" class="podmeni">ZInfP</a><a href="zakonodaja/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov/" class="podmeni">ZVOP-2</a><a href="zakonodaja/zakon-o-dostopu-do-informacij-javnega-zna膷aja/" class="podmeni">ZDIJZ</a><a href="zakonodaja/zakon-o-in拧pekcijskem-nadzoru" class="podmeni">ZIN</a><a href="zakonodaja/zakon-o-splo拧nem-upravnem-postopku" class="podmeni">ZUP</a><a href="zakonodaja/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov-na-podro膷ju-obravnavanja-kaznivih-dejanj/" class="podmeni">ZVOPOKD</a><a href="zakonodaja/prijava-po-zakonu-o-za拧膷iti-prijaviteljev/" class="podmeni">Prijava po ZZPri</a><a href="zakonodaja/drugi-zakoni" class="podmeni">Drugi zakoni</a><a href="zakonodaja/pripombe-informacijskega-poobla拧膷enca-na-predloge-predpisov/" class="podmeni">Pripombe IP na predloge predpisov</a><a href="zakonodaja/zahteve-ip-za-presojo-ustavnosti-oz-zakonitosti-predpisov" class="podmeni">Zahteve IP za presojo ustavnosti oz. zakonitosti predpisov</a><a href="zakonodaja/mednarodni-predpisi" class="podmeni">Mednarodni predpisi</a><a href="zakonodaja/sodna-praksa-evropskih-sodi拧膷" class="podmeni">Sodna praksa evropskih sodi拧膷</a></div><a class="collapsible">Obrazci</a><div class="content"><a href="obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/" class="podmeni">Varstvo osebnih podatkov</a><a href="obrazci/obrazci-s-podro膷ja-pacientovih-pravic" class="podmeni">Pravice pacientov</a><a href="obrazci/obrazci-s-podro膷ja-dostopa-do-informacij-javnega-zna膷aja/" class="podmeni">Informacije javnega zna膷aja</a><a href="obrazci/obrazci-za-medije" class="podmeni">Informacije za medije</a></div><a class="collapsible">Publikacije</a><div class="content"><a href="publikacije/letna-poro膷ila/" class="podmeni">Letna poro膷ila</a><a href="publikacije/priro膷niki-in-smernice/" class="podmeni">Priro膷niki in smernice</a><a href="publikacije/poro膷ila" class="podmeni">Poro膷ila</a><a href="publikacije/infografike" class="podmeni">Infografike</a><a href="publikacije/multimedija/" class="podmeni">Multimedija</a></div><a class="collapsible">O poobla拧膷encu</a><div class="content"><a href="o-poobla拧膷encu/osebna-izkaznica" class="podmeni">Osebna izkaznica</a><a href="o-poobla拧膷encu/zgodovina-informacijskega-poobla拧膷enca" class="podmeni">Zgodovina</a><a href="o-poobla拧膷encu/pristojnosti/" class="podmeni">Pristojnosti</a><a href="o-poobla拧膷encu/informacijska-poobla拧膷enka" class="podmeni">Informacijska poobla拧膷enka</a><a href="o-poobla拧膷encu/vodstvo" class="podmeni">Vodstvo</a><a href="o-poobla拧膷encu/generalna-sekretarka" class="podmeni">Generalna sekretarka</a><a href="o-poobla拧膷encu/zaposleni/" class="podmeni">Zaposleni</a><a href="o-poobla拧膷encu/seznam-poobla拧膷enih-uradnih-oseb-za-vodenje-in-odlo膷anje-v-upravnem-postopku" class="podmeni">Seznam poobla拧膷enih uradnih oseb za vodenje in odlo膷anje v upravnem postopku</a><a href="o-poobla拧膷encu/informacije-javnega-zna膷aja/" class="podmeni">Informacije javnega zna膷aja</a><a href="o-poobla拧膷encu/uporabne-povezave" class="podmeni">Uporabne povezave</a><a href="o-poobla拧膷encu/mednarodno-delovanje-informacijskega-poobla拧膷enca/" class="podmeni">Mednarodno delovanje Informacijskega poobla拧膷enca</a><a href="o-poobla拧膷encu/projekti-ip" class="podmeni">Projekti IP</a></div></div> <a href="javascript:void(0);" class="icon" onclick="myFunction()"> </a> </div> <script> function myFunction() { var x = document.getElementById("links"); if (x.style.display === "block") { x.style.display = "none"; } else { x.style.display = "block"; } } var coll = document.getElementsByClassName("collapsible"); var i; for (i = 0; i < coll.length; i++) { coll[i].addEventListener("click", function() { this.classList.toggle("active"); var content = this.nextElementSibling; if (content.style.maxHeight){ content.style.maxHeight = null; } else { content.style.maxHeight = content.scrollHeight + "px"; } }); } </script> </nav> <div class="slider"> <div id="heroImage"> <img src="https://www.ip-rs.si/fileadmin/_processed_/e/4/csm_generic_banner_fcdb742be3.jpg" width="1160" height="200" alt="dekorativna slika" title="Zakonodaja" /> </div> </div> <div class="page pr"> <div class="row"> <nav class="c3 sideNav"> <ul class=""><li class="first active selected"><a href="zakonodaja/ustava" >Ustava</a></li><li><a href="zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/" >Evropski okvir za varstvo podatkov</a></li><li><a href="zakonodaja/zakon-o-informacijskem-poobla拧膷encu" >ZInfP</a></li><li><a href="zakonodaja/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov/" >ZVOP-2</a></li><li><a href="zakonodaja/zakon-o-dostopu-do-informacij-javnega-zna膷aja/" >ZDIJZ</a></li><li><a href="zakonodaja/zakon-o-in拧pekcijskem-nadzoru" >ZIN</a></li><li><a href="zakonodaja/zakon-o-splo拧nem-upravnem-postopku" >ZUP</a></li><li><a href="zakonodaja/zakon-o-varstvu-osebnih-podatkov-na-podro膷ju-obravnavanja-kaznivih-dejanj/" >ZVOPOKD</a></li><li><a href="zakonodaja/prijava-po-zakonu-o-za拧膷iti-prijaviteljev/" >Prijava po ZZPri</a></li><li><a href="zakonodaja/drugi-zakoni" >Drugi zakoni</a></li><li><a href="zakonodaja/pripombe-informacijskega-poobla拧膷enca-na-predloge-predpisov/" >Pripombe IP na predloge predpisov</a></li><li><a href="zakonodaja/zahteve-ip-za-presojo-ustavnosti-oz-zakonitosti-predpisov" >Zahteve IP za presojo ustavnosti oz. zakonitosti predpisov</a></li><li><a href="zakonodaja/mednarodni-predpisi" >Mednarodni predpisi</a></li><li class="last"><a href="zakonodaja/sodna-praksa-evropskih-sodi拧膷" >Sodna praksa evropskih sodi拧膷</a></li></ul>  </nav> <article class="c9"> <header class="pr" id="content"> <h1>Ustava</h1> + - <a href="javascript:window.print()" id="print" tabindex="0" role="button"></a> </header> <div class="cb-text" id="cb40"> <a name="c40"></a> <div id="mainPartCss"> <div class="bodyBCss"> <div id="c3976" class="csc-default"><form id="form1" action="http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1" method="POST"> <div class="bodyBCss"> <div id="osnovni" class="mainBody"> <div id="docFile" class="docFile"> <div id="pregledovalnik"> <div class="WordSection1"> Opozorilo: Neuradno pre膷i&scaron;膷eno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomo膷ek, glede katerega organ ne jam膷i od&scaron;kodninsko ali kako druga膷e. Neuradno pre膷i&scaron;膷eno besedilo Ustave Republike Slovenije obsega: -        Ustavo Republike Slovenije (Uradni list RS, &scaron;t. 33/91-I z dne 28. 12. 1991), -        Ustavni zakon o spremembi 68. 膷lena ustave Republike Slovenije – UZS68 (Uradni list RS, &scaron;t. 42/97 z dne 17. 7. 1997), -        Ustavni zakon o dopolnitvi 80. 膷lena ustave Republike Slovenije – UZ80 (Uradni list RS, &scaron;t. 66/00 z dne 26. 7. 2000), -        Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. 膷lena ustave Republike Slovenije – UZ3a, 47, 68 (Uradni list RS, &scaron;t. 24/03 z dne 7. 3. 2003), -        Ustavni zakon o spremembi 14. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ14 (Uradni list RS, &scaron;t. 69/04 z dne 24. 6. 2004), -        Ustavni zakon o spremembi 43. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ43 (Uradni list RS, &scaron;t. 69/04 z dne 24. 6. 2004), -        Ustavni zakon o spremembi 50. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ50 (Uradni list RS, &scaron;t. 69/04 z dne 24. 6. 2004), -        Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ121, 140, 143 (Uradni list RS, &scaron;t. 68/06 z dne 30. 6. 2006), -        Ustavni zakon o spremembi 148. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ148 (Uradni list RS, &scaron;t. 47/13 z dne 31. 5. 2013), -        Ustavni zakon o spremembah 90., 97. in 99. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ90,97,99 (Uradni list RS, &scaron;t. 47/13 z dne 31. 5. 2013), -        Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije – UZ70a (Uradni list RS, &scaron;t. 75/16 z dne 30. 11. 2016), -        Ustavni zakon o dopolnitvi II. poglavja Ustave Republike Slovenije – UZ62a (Uradni list RS, &scaron;t. 92/21 z dne 8. 6. 2021). USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (neuradno pre膷i&scaron;膷eno besedilo &scaron;t. 11) I. SPLO&Scaron;NE DOLO膶BE 1. 膷len Slovenija je demokrati膷na republika. 2. 膷len Slovenija je pravna in socialna dr啪ava. 3. 膷len Slovenija je dr啪ava vseh svojih dr啪avljank in dr啪avljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodlo膷be. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Dr啪avljanke in dr啪avljani jo izvr&scaron;ujejo neposredno in z volitvami, po na膷elu delitve oblasti na zakonodajno, izvr&scaron;ilno in sodno. 3.a 膷len Slovenija lahko z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira dr啪avni zbor z dvotretjinsko ve膷ino glasov vseh poslancev, prenese izvr&scaron;evanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spo&scaron;tovanju 膷lovekovih pravic in temeljnih svobo&scaron;膷in, demokracije in na膷el pravne dr啪ave, ter vstopi v obrambno zvezo z dr啪avami, ki temeljijo na spo&scaron;tovanju teh vrednot. Pred ratifikacijo mednarodne pogodbe iz prej&scaron;njega odstavka lahko dr啪avni zbor razpi&scaron;e referendum. Predlog je na referendumu sprejet, 膷e zanj glasuje ve膷ina volivcev, ki so veljavno glasovali. Dr啪avni zbor je vezan na izid referenduma. 膶e je bil referendum izveden, glede zakona o ratifikaciji take mednarodne pogodbe referenduma ni dopustno razpisati. Pravni akti in odlo膷itve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvr&scaron;evanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. V postopkih sprejemanja pravnih aktov in odlo膷itev v mednarodnih organizacijah, na katere Slovenija prenese izvr&scaron;evanje dela suverenih pravic, vlada sproti obve&scaron;膷a dr啪avni zbor o predlogih takih aktov in odlo膷itev ter o svoji dejavnosti. Dr啪avni zbor lahko o tem sprejema stali&scaron;膷a, vlada pa jih upo&scaron;teva pri svojem delovanju. Razmerja med dr啪avnim zborom in vlado iz tega odstavka podrobneje ureja zakon, ki se sprejme z dvotretjinsko ve膷ino glasov navzo膷ih poslancev. 4. 膷len Slovenija je ozemeljsko enotna in nedeljiva dr啪ava. 5. 膷len Dr啪ava na svojem ozemlju varuje 膷lovekove pravice in temeljne svobo&scaron;膷ine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in mad啪arske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manj&scaron;ine v sosednjih dr啪avah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospe&scaron;uje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dedi&scaron;膷ine ter ustvarja mo啪nosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Slovenci brez slovenskega dr啪avljanstva lahko u啪ivajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti dolo膷a zakon. 6. 膷len Grb Slovenije ima obliko &scaron;膷ita. V sredini &scaron;膷ita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri 膷rti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate &scaron;esterokrake zvezde. &Scaron;膷it je ob stranicah rde膷e obrobljen. Grb se oblikuje po dolo膷enem geometrijskem in barvnem pravilu. Zastava Slovenije je belo-modro-rde膷a slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med &scaron;irino in dol啪ino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rde膷a. Vsaka barva zavzema po &scaron;irini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Himna Slovenije je Zdravljica. Uporabo grba, zastave in himne ureja zakon. 7. 膷len Dr啪ava in verske skupnosti so lo膷ene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno. 8. 膷len Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splo&scaron;no veljavnimi na膷eli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. 9. 膷len V Sloveniji je zagotovljena lokalna samouprava. 10. 膷len Glavno mesto Slovenije je Ljubljana. 11. 膷len Uradni jezik v Sloveniji je sloven&scaron;膷ina. Na obmo膷jih ob膷in, v katerih 啪ivita italijanska ali mad啪arska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijan&scaron;膷ina ali mad啪ar&scaron;膷ina. 12. 膷len Dr啪avljanstvo Slovenije ureja zakon. 13. 膷len Tujci imajo v Sloveniji v skladu z mednarodnimi pogodbami vse pravice, zagotovljene s to ustavo in z zakoni, razen tistih, ki jih imajo po ustavi ali po zakonu samo dr啪avljani Slovenije. II. 膶LOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBO&Scaron;膶INE 14. 膷len (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake 膷lovekove pravice in temeljne svobo&scaron;膷ine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politi膷no ali drugo prepri膷anje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, dru啪beni polo啪aj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoli&scaron;膷ino. Vsi so pred zakonom enaki. 15. 膷len (uresni膷evanje in omejevanje pravic) 膶lovekove pravice in temeljne svobo&scaron;膷ine se uresni膷ujejo neposredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogo膷e predpisati na膷in uresni膷evanja 膷lovekovih pravic in temeljnih svobo&scaron;膷in, kadar tako dolo膷a ustava, ali 膷e je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svobo&scaron;膷ine. 膶lovekove pravice in temeljne svobo&scaron;膷ine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih dolo膷a ta ustava. Zagotovljeni sta sodno varstvo 膷lovekovih pravic in temeljnih svobo&scaron;膷in ter pravica do odprave posledic njihove kr&scaron;itve. Nobene 膷lovekove pravice ali temeljne svobo&scaron;膷ine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manj&scaron;i meri. 16. 膷len (za膷asna razveljavitev in omejitev pravic) S to ustavo dolo膷ene 膷lovekove pravice in temeljne svobo&scaron;膷ine je izjemoma dopustno za膷asno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju. 膶lovekove pravice in temeljne svobo&scaron;膷ine se smejo razveljaviti ali omejiti le za 膷as trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva in tako, da sprejeti ukrepi ne povzro膷ajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, politi膷nem ali drugem prepri膷anju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, dru啪benem polo啪aju ali katerikoli drugi osebni okoli&scaron;膷ini. Dolo膷ba prej&scaron;njega odstavka ne dopu&scaron;膷a nobenega za膷asnega razveljavljanja ali omejevanja pravic, dolo膷enih v 17., 18., 21., 27., 28., 29. in 41. 膷lenu. 17. 膷len (nedotakljivost 膷lovekovega 啪ivljenja) 膶lovekovo 啪ivljenje je nedotakljivo. V Sloveniji ni smrtne kazni. 18. 膷len (prepoved mu膷enja) Nih膷e ne sme biti podvr啪en mu膷enju, ne膷love&scaron;kemu ali poni啪ujo膷emu kaznovanju ali ravnanju. Na 膷loveku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve. 19. 膷len (varstvo osebne svobode) Vsakdo ima pravico do osebne svobode. Nikomur se ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga dolo膷a zakon. Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost, mora biti v materinem jeziku ali v jeziku, ki ga razume, takoj obve&scaron;膷en o razlogih za odvzem prostosti. V 膷im kraj&scaron;em 膷asu mu mora biti tudi pisno sporo膷eno, zakaj mu je bila prostost odvzeta. Takoj mora biti pou膷en o tem, da ni dol啪an ni膷esar izjaviti, da ima pravico do takoj&scaron;nje pravne pomo膷i zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njegovo zahtevo dol啪an o odvzemu prostosti obvestiti njegove bli啪nje. 20. 膷len (odreditev in trajanje pripora) Oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, se sme pripreti samo na podlagi odlo膷be sodi&scaron;膷a, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Ob priporu, najkasneje pa v 24 urah po njem, mora biti priprtemu vro膷ena pisna, obrazlo啪ena odlo膷ba. Proti tej odlo膷bi ima priprti pravico do prito啪be, o kateri mora sodi&scaron;膷e odlo膷iti v 48 urah. Pripor sme trajati samo toliko 膷asa, dokler so za to dani zakonski razlogi, vendar najve膷 tri mesece od dneva odvzema prostosti. Vrhovno sodi&scaron;膷e sme pripor podalj&scaron;ati &scaron;e za nadaljnje tri mesece. 膶e do izteka teh rokov obto啪nica ni vlo啪ena, se obdol啪enec izpusti. 21. 膷len (varstvo 膷lovekove osebnosti in dostojanstva) Zagotovljeno je spo&scaron;tovanje 膷lovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in v vseh drugih pravdnih postopkih, in prav tako med odvzemom prostosti in izvr&scaron;evanjem kazni. Prepovedano je vsakr&scaron;no nasilje nad osebami, ki jim je prostost kakorkoli omejena, ter vsakr&scaron;no izsiljevanje priznanj in izjav. 22. 膷len (enako varstvo pravic) Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodi&scaron;膷em in pred drugimi dr啪avnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odlo膷ajo o njegovih pravicah, dol啪nostih ali pravnih interesih. 23. 膷len (pravica do sodnega varstva) Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dol啪nostih ter o obto啪bah proti njemu brez nepotrebnega odla&scaron;anja odlo膷a neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodi&scaron;膷e. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej dolo膷enih z zakonom in s sodnim redom. 24. 膷len (javnost sojenja) Sodne obravnave so javne. Sodbe se izrekajo javno. Izjeme dolo膷a zakon. 25. 膷len (pravica do pravnega sredstva) Vsakomur je zagotovljena pravica do prito啪be ali drugega pravnega sredstva proti odlo膷bam sodi&scaron;膷 in drugih dr啪avnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odlo膷ajo o njegovih pravicah, dol啪nostih ali pravnih interesih. 26. 膷len (pravica do povra膷ila &scaron;kode) Vsakdo ima pravico do povra膷ila &scaron;kode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem slu啪be ali kak&scaron;ne druge dejavnosti dr啪avnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako slu啪bo ali dejavnost opravlja. O&scaron;kodovanec ima pravico, da v skladu z zakonom zahteva povra膷ilo tudi neposredno od tistega, ki mu je &scaron;kodo povzro膷il. 27. 膷len (domneva nedol啪nosti) Kdor je obdol啪en kaznivega ravnanja, velja za nedol啪nega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomo膷no sodbo. 28. 膷len (na膷elo zakonitosti v kazenskem pravu) Nih膷e ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon dolo膷il, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, &scaron;e preden je bilo dejanje storjeno. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen 膷e je novi zakon za storilca milej&scaron;i. 29. 膷len (pravna jamstva v kazenskem postopku) Vsakomur, ki je obdol啪en kaznivega dejanja, morajo biti ob popolni enakopravnosti zagotovljene tudi naslednje pravice: -        da ima primeren 膷as in mo啪nosti za pripravo svoje obrambe; -        da se mu sodi v njegovi navzo膷nosti in da se brani sam ali z zagovornikom; -        da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist; -        da ni dol啪an izpovedati zoper sebe ali svoje bli啪nje, ali priznati krivdo. 30. 膷len (pravica do rehabilitacije in od&scaron;kodnine) Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve &scaron;kode, in druge pravice po zakonu. 31. 膷len (prepoved ponovnega sojenja o isti stvari) Nih膷e ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomo膷no ustavljen ali je bila obto啪ba zoper njega pravnomo膷no zavrnjena, ali je bil s pravnomo膷no sodbo opro&scaron;膷en ali obsojen. 32. 膷len (svoboda gibanja) Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivali&scaron;膷e, da zapusti dr啪avo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, 膷e je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se prepre膷ilo &scaron;irjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali 膷e to zahtevajo interesi obrambe dr啪ave. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v dr啪avo in 膷as bivanja v njej. 33. 膷len (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja. 34. 膷len (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. 35. 膷len (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) Zagotovljena je nedotakljivost 膷lovekove telesne in du&scaron;evne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. 36. 膷len (nedotakljivost stanovanja) Stanovanje je nedotakljivo. Nih膷e ne sme brez odlo膷be sodi&scaron;膷a proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzo膷 tisti, 膷igar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzo膷nosti dveh pri膷. Pod pogoji, ki jih dolo膷a zakon, sme uradna oseba brez odlo膷be sodi&scaron;膷a vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzo膷nosti pri膷 opraviti preiskavo, 膷e je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premo啪enje. 37. 膷len (varstvo tajnosti pisem in drugih ob膷il) Zagotovljena je tajnost pisem in drugih ob膷il. Samo zakon lahko predpi&scaron;e, da se na podlagi odlo膷be sodi&scaron;膷a za dolo膷en 膷as ne upo&scaron;teva varstvo tajnosti pisem in drugih ob膷il in nedotakljivost 膷lovekove zasebnosti, 膷e je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost dr啪ave. 38. 膷len (varstvo osebnih podatkov) Zagotovljeno je varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor, in varstvo tajnosti osebnih podatkov dolo膷a zakon. Vsakdo ima pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nana&scaron;ajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. 39. 膷len (svoboda izra啪anja) Zagotovljena je svoboda izra啪anja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obve&scaron;膷anja in izra啪anja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in &scaron;iri vesti in mnenja. Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega zna膷aja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih dolo膷a zakon. 40. 膷len (pravica do popravka in odgovora) Zagotovljena je pravica do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno informacijo. 41. 膷len (svoboda vesti) Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem 啪ivljenju je svobodno. Nih膷e se ni dol啪an opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepri膷anja. Star&scaron;i imajo pravico, da v skladu s svojim prepri膷anjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepri膷anja. 42. 膷len (pravica do zbiranja in zdru啪evanja) Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. Vsakdo ima pravico, da se svobodno zdru啪uje z drugimi. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne, 膷e to zahteva varnost dr啪ave ali javna varnost ter varstvo pred &scaron;irjenjem nalezljivih bolezni. Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti 膷lani politi膷nih strank. 43. 膷len (volilna pravica) Volilna pravica je splo&scaron;na in enaka. Vsak dr啪avljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen. Zakon lahko dolo膷i, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Zakon dolo膷i ukrepe za spodbujanje enakih mo啪nosti mo&scaron;kih in 啪ensk pri kandidiranju na volitvah v dr啪avne organe in organe lokalnih skupnosti. 44. 膷len (sodelovanje pri upravljanju javnih zadev) Vsak dr啪avljan ima pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. 45. 膷len (pravica do peticije) Vsak dr啪avljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splo&scaron;nega pomena. 46. 膷len (pravica do ugovora vesti) Ugovor vesti je dopusten v primerih, ki jih dolo膷i zakon, 膷e se s tem ne omejujejo pravice in svobo&scaron;膷ine drugih oseb. 47. 膷len (izro膷itev) Dr啪avljana Slovenije ni dovoljeno izro膷iti ali predati, razen 膷e obveznost izro膷itve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z dolo膷bo prvega odstavka 3.a 膷lena prena&scaron;a izvr&scaron;evanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo. 48. 膷len (pribe啪ali&scaron;膷e) V mejah zakona je priznana pravica pribe啪ali&scaron;膷a tujim dr啪avljanom in osebam brez dr啪avljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za 膷lovekove pravice in temeljne svobo&scaron;膷ine. 49. 膷len (svoboda dela) Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano. 50. 膷len (pravica do socialne varnosti) Dr啪avljani imajo pod pogoji, dolo膷enimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vklju膷no s pravico do pokojnine. Dr啪ava ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje. Vojnim veteranom in 啪rtvam vojnega nasilja je zagotovljeno posebno varstvo v skladu z zakonom. 51. 膷len (pravica do zdravstvenega varstva) Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih dolo膷a zakon. Zakon dolo膷a pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Nikogar ni mogo膷e prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih dolo膷a zakon. 52. 膷len (pravice invalidov) Invalidom je v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Otroci z motnjami v telesnem ali du&scaron;evnem razvoju ter druge huje prizadete osebe imajo pravico do izobra啪evanja in usposabljanja za dejavno 啪ivljenje v dru啪bi. Izobra啪evanje in usposabljanje iz prej&scaron;njega odstavka se financira iz javnih sredstev. 53. 膷len (zakonska zveza in dru啪ina) Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim dr啪avnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v dru啪ini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Dr啪ava varuje dru啪ino, materinstvo, o膷etovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. 54. 膷len (pravice in dol啪nosti star&scaron;ev) Star&scaron;i imajo pravico in dol啪nost vzdr啪evati, izobra啪evati in vzgajati svoje otroke. Ta pravica in dol啪nost se star&scaron;em lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi dolo膷a zakon. Otroci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej. 55. 膷len (svobodno odlo膷anje o rojstvih otrok) Odlo膷anje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Dr啪ava zagotavlja mo啪nosti za uresni膷evanje te svobo&scaron;膷ine in ustvarja razmere, ki omogo膷ajo star&scaron;em, da se odlo膷ajo za rojstva svojih otrok. 56. 膷len (pravice otrok) Otroci u啪ivajo posebno varstvo in skrb. 膶lovekove pravice in temeljne svobo&scaron;膷ine u啪ivajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, du&scaron;evnim ali drugim izkori&scaron;膷anjem in zlorabljanjem. Tak&scaron;no varstvo ureja zakon. Otroci in mladoletniki, za katere star&scaron;i ne skrbijo, ki nimajo star&scaron;ev ali so brez ustrezne dru啪inske oskrbe, u啪ivajo posebno varstvo dr啪ave. Njihov polo啪aj ureja zakon. 57. 膷len (izobrazba in &scaron;olanje) Izobra啪evanje je svobodno. Osnovno&scaron;olsko izobra啪evanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev. Dr啪ava ustvarja mo啪nosti, da si dr啪avljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo. 58. 膷len (avtonomnost univerze in drugih visokih &scaron;ol) Dr啪avne univerze in dr啪avne visoke &scaron;ole so avtonomne. Na膷in njihovega financiranja ureja zakon. 59. 膷len (svoboda znanosti in umetnosti) Zagotovljena je svoboda znanstvenega in umetni&scaron;kega ustvarjanja. 60. 膷len (pravice iz ustvarjalnosti) Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetni&scaron;ke, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. 61. 膷len (izra啪anje narodne pripadnosti) Vsakdo ima pravico, da svobodno izra啪a pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izra啪a svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. 62. 膷len (pravica do uporabe svojega jezika in pisave) Vsakdo ima pravico, da pri uresni膷evanju svojih pravic in dol啪nosti ter v postopkih pred dr啪avnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno slu啪bo, uporablja svoj jezik in pisavo na na膷in, ki ga dolo膷i zakon. 62.a 膷len (znakovni jezik in jezik gluhoslepih) Zagotovljena sta svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Na obmo膷jih ob膷in, kjer sta uradna jezika tudi italijan&scaron;膷ina ali mad啪ar&scaron;膷ina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in mad啪arskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in polo啪aj njihovih uporabnikov ureja zakon. Svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih ureja zakon. 63. 膷len (prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni) Protiustavno je vsakr&scaron;no spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovra&scaron;tva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakr&scaron;no spodbujanje k nasilju in vojni. 64. 膷len (posebne pravice avtohtone italijanske in mad啪arske narodne skupnosti v Sloveniji) Avtohtoni italijanski in mad啪arski narodni skupnosti ter njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da svobodno uporabljajo svoje narodne simbole in da za ohranjanje svoje narodne identitete ustanavljajo organizacije, razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na podro膷ju javnega obve&scaron;膷anja in zalo啪ni&scaron;tva. V skladu z zakonom imata ti narodni skupnosti in njuni pripadniki pravico do vzgoje in izobra啪evanja v svojem jeziku ter do oblikovanja in razvijanja te vzgoje in izobra啪evanja. Zakon dolo膷a obmo膷ja, na katerih je dvojezi膷no &scaron;olstvo obvezno. Narodnima skupnostima in njunim pripadnikom je zagotovljena pravica, da gojijo odnose s svojima mati膷nima narodoma in njunima dr啪avama. Dr啪ava gmotno in moralno podpira uveljavljanje teh pravic. Na obmo膷jih, kjer ti skupnosti 啪ivita, ustanovijo njuni pripadniki za uresni膷evanje svojih pravic svoje samoupravne skupnosti. Na njihov predlog lahko dr啪ava pooblasti samoupravne narodne skupnosti za opravljanje dolo膷enih nalog iz dr啪avne pristojnosti ter zagotavlja sredstva za njihovo uresni膷evanje. Narodni skupnosti sta neposredno zastopani v predstavni&scaron;kih organih lokalne samouprave in v dr啪avnem zboru. Zakon ureja polo啪aj in na膷in uresni膷evanja pravic italijanske oziroma mad啪arske narodne skupnosti na obmo膷jih, kjer 啪ivita, obveznosti samoupravnih lokalnih skupnosti za uresni膷evanje teh pravic, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh narodnih skupnosti uresni膷ujejo tudi zunaj teh obmo膷ij. Pravice obeh narodnih skupnosti ter njunih pripadnikov so zagotovljene ne glede na &scaron;tevilo pripadnikov teh skupnosti. Zakoni, drugi predpisi in splo&scaron;ni akti, ki zadevajo uresni膷evanje v ustavi dolo膷enih pravic in polo啪aja zgolj narodnih skupnosti, ne morejo biti sprejeti brez soglasja predstavnikov narodnih skupnosti. 65. 膷len (polo啪aj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji) Polo啪aj in posebne pravice romske skupnosti, ki 啪ivi v Sloveniji, ureja zakon. III. GOSPODARSKA IN SOCIALNA RAZMERJA 66. 膷len (varstvo dela) Dr啪ava ustvarja mo啪nosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. 67. 膷len (lastnina) Zakon dolo膷a na膷in pridobivanja in u啪ivanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekolo&scaron;ka funkcija. Zakon dolo膷a na膷in in pogoje dedovanja. 68. 膷len (lastninska pravica tujcev) Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremi膷ninah pod pogoji, ki jih dolo膷a zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira dr啪avni zbor. 69. 膷len (razlastitev) Lastninska pravica na nepremi膷nini se lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti od&scaron;kodnini pod pogoji, ki jih dolo膷a zakon. 70. 膷len (javno dobro in naravna bogastva) Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih dolo膷a zakon. Zakon dolo膷a pogoje, pod katerimi se smejo izkori&scaron;膷ati naravna bogastva. Zakon lahko dolo膷i, da smejo naravna bogastva izkori&scaron;膷ati tudi tuje osebe, in dolo膷i pogoje za izkori&scaron;膷anje. 70.a 膷len (pravica do pitne vode) Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju dr啪ave. Vodni viri slu啪ijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tr啪no blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja dr啪ava preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. 71. 膷len (varstvo zemlji&scaron;膷) Zakon dolo膷a zaradi smotrnega izkori&scaron;膷anja posebne pogoje za uporabo zemlji&scaron;膷. Zakon dolo膷a posebno varstvo kmetijskih zemlji&scaron;膷. Dr啪ava skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih obmo膷jih. 72. 膷len (zdravo 啪ivljenjsko okolje) Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega 啪ivljenjskega okolja. Dr啪ava skrbi za zdravo 啪ivljenjsko okolje. V ta namen zakon dolo膷a pogoje in na膷ine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon dolo膷a, ob katerih pogojih in v kak&scaron;nem obsegu je povzro膷itelj &scaron;kode v 啪ivljenjskem okolju dol啪an poravnati &scaron;kodo. Varstvo 啪ivali pred mu膷enjem ureja zakon. 73. 膷len (varovanje naravne in kulturne dedi&scaron;膷ine) Vsakdo je dol啪an v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Dr啪ava in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dedi&scaron;膷ine. 74. 膷len (podjetni&scaron;tvo) Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon dolo膷a pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. 75. 膷len (soodlo膷anje) Delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na na膷in in pod pogoji, ki jih dolo膷a zakon. 76. 膷len (sindikalna svoboda) Ustanavljanje in delovanje sindikatov ter v膷lanjevanje vanje je svobodno. 77. 膷len (pravica do stavke) Delavci imajo pravico do stavke. 膶e to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upo&scaron;tevajo膷 vrsto in naravo dejavnosti, z zakonom omeji. 78. 膷len (primerno stanovanje) Dr啪ava ustvarja mo啪nosti, da si dr啪avljani lahko pridobijo primerno stanovanje. 79. 膷len (v Sloveniji zaposleni tujci) V Sloveniji zaposleni tujci in 膷lani njihovih dru啪in imajo posebne pravice, dolo膷ene z zakonom. IV. DR沤AVNA UREDITEV a) Dr啪avni zbor 80. 膷len (sestava in volitve) Dr啪avni zbor sestavljajo poslanci dr啪avljanov Slovenije in &scaron;teje 90 poslancev. Poslanci se volijo s splo&scaron;nim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. V dr啪avni zbor se vedno izvoli po en poslanec italijanske in mad啪arske narodne skupnosti. Volilni sistem ureja zakon, ki ga sprejme dr啪avni zbor z dvotretjinsko ve膷ino glasov vseh poslancev. Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po na膷elu sorazmernega predstavni&scaron;tva ob &scaron;tiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Dr啪avni zbor, pri 膷emer imajo volivci odlo膷ilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. 81. 膷len (mandatna doba dr啪avnega zbora) Dr啪avni zbor se voli za &scaron;tiri leta. 膶e bi se mandatna doba dr啪avnega zbora iztekla med vojno ali v 膷asu trajanja izrednega stanja, preneha njegov mandat &scaron;est mesecev po prenehanju vojne ali izrednega stanja, lahko pa tudi prej, 膷e sam tako sklene. Volitve v dr啪avni zbor razpi&scaron;e predsednik republike. Nov dr啪avni zbor se izvoli najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom &scaron;tirih let od prve seje prej&scaron;njega dr啪avnega zbora. 膶e se dr啪avni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prej&scaron;njega. Mandatna doba prej&scaron;njega dr啪avnega zbora se kon膷a s prvo sejo novega dr啪avnega zbora, ki jo skli膷e predsednik republike najkasneje 20 dni po njegovi izvolitvi. 82. 膷len (poslanci) Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakr&scaron;nakoli navodila. Zakon dolo膷a, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdru啪ljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Dr啪avni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odlo膷itvi dr啪avnega zbora je v skladu z zakonom mogo膷a prito啪ba na ustavno sodi&scaron;膷e. 83. 膷len (poslanska imuniteta) Poslanec dr啪avnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah dr啪avnega zbora ali njegovih delovnih teles. Poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, 膷e se sklicuje na imuniteto, ne sme za膷eti kazenski postopek brez dovoljenja dr啪avnega zbora, razen 膷e je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Dr啪avni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prej&scaron;njega odstavka. 84. 膷len (predsednik dr啪avnega zbora) Dr啪avni zbor ima predsednika, ki ga izvoli z ve膷ino glasov vseh poslancev. 85. 膷len (zasedanja dr啪avnega zbora) Dr啪avni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne in izredne seje sklicuje predsednik dr啪avnega zbora; izredno sejo mora sklicati, 膷e to zahteva najmanj 膷etrtina poslancev dr啪avnega zbora ali predsednik republike. 86. 膷len (odlo膷anje) Dr啪avni zbor sklepa, 膷e je na seji navzo膷a ve膷ina poslancev. Dr啪avni zbor sprejema zakone in druge odlo膷itve ter ratificira mednarodne pogodbe z ve膷ino opredeljenih glasov navzo膷ih poslancev, kadar ni z ustavo ali z zakonom dolo膷ena druga膷na ve膷ina. 87. 膷len (zakonska pristojnost dr啪avnega zbora) Pravice in obveznosti dr啪avljanov ter drugih oseb lahko dr啪avni zbor dolo膷a samo z zakonom. 88. 膷len (zakonska iniciativa) Zakone lahko predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predlo啪i tudi najmanj pet tiso膷 volilcev. 89. 膷len (zakonodajni postopek) Dr啪avni zbor sprejema zakone v ve膷faznem postopku, 膷e ni s poslovnikom druga膷e dolo膷eno. 90. 膷len (zakonodajni referendum) Dr啪avni zbor razpi&scaron;e referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, 膷e to zahteva najmanj &scaron;tirideset tiso膷 volivcev. Referenduma ni dopustno razpisati: -        o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe dr啪ave, varnosti ali odprave posledic naravnih nesre膷, -        o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvr&scaron;evanje dr啪avnega prora膷una, -        o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, -        o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na podro膷ju 膷lovekovih pravic in temeljnih svobo&scaron;膷in ali drugo protiustavnost. Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi dr啪avljani, ki imajo volilno pravico. Zakon je na referendumu zavrnjen, 膷e proti njemu glasuje ve膷ina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Referendum se ureja z zakonom, ki ga sprejme dr啪avni zbor z dvotretjinsko ve膷ino glasov navzo膷ih poslancev. 91. 膷len (razglasitev zakona) Zakone razgla&scaron;a predsednik republike najkasneje 8 dni po njihovem sprejemu. Dr啪avni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in &scaron;e pred njegovo razglasitvijo zahteva, da dr啪avni zbor o njem &scaron;e enkrat odlo膷a. Pri ponovnem odlo膷anju mora za sprejem zakona glasovati ve膷ina vseh poslancev, razen 膷e ustava za sprejem obravnavanega zakona predvideva ve膷je &scaron;tevilo glasov. Ponovna odlo膷itev dr啪avnega zbora je dokon膷na. 92. 膷len (vojno in izredno stanje) Izredno stanje se razglasi, kadar velika in splo&scaron;na nevarnost ogro啪a obstoj dr啪ave. O razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, nujnih ukrepih in njihovi odpravi odlo膷a na predlog vlade dr啪avni zbor. Dr啪avni zbor odlo膷i o uporabi obrambnih sil. Kadar se dr啪avni zbor ne more sestati, odlo膷a o zadevah iz prvega in drugega odstavka predsednik republike. Odlo膷itve mora dati v potrditev dr啪avnemu zboru takoj, ko se ta sestane. 93. 膷len (parlamentarna preiskava) Dr啪avni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev dr啪avnega zbora ali na zahtevo dr啪avnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preu膷evanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi. 94. 膷len (poslovnik dr啪avnega zbora) Dr啪avni zbor ima poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko ve膷ino glasov navzo膷ih poslancev. 95. 膷len (nagrajevanje poslancev) Poslanci dr啪avnega zbora dobivajo pla膷o ali nadomestilo, ki sta dolo膷eni z zakonom. b) Dr啪avni svet 96. 膷len (sestava) Dr啪avni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Dr啪avni svet ima 40 膷lanov. Sestavljajo ga: -        &scaron;tirje predstavniki delodajalcev; -        &scaron;tirje predstavniki delojemalcev; -        &scaron;tirje predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev; -        &scaron;est predstavnikov negospodarskih dejavnosti; -        dvaindvajset predstavnikov lokalnih interesov. Organizacijo dr啪avnega sveta ureja zakon. 97. 膷len (pristojnosti dr啪avnega sveta) Dr啪avni svet lahko: -        predlaga dr啪avnemu zboru sprejem zakonov; -        daje dr啪avnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti; -        zahteva, da dr啪avni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem &scaron;e enkrat odlo膷a; -        (膷rtana); -        zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. 膷lena. Na zahtevo dr啪avnega zbora mora dr啪avni svet izre膷i mnenje o posamezni zadevi. 98. 膷len (volitve) Volitve v dr啪avni svet ureja zakon, ki ga sprejme dr啪avni zbor z dvotretjinsko ve膷ino glasov vseh poslancev. 膶lani dr啪avnega sveta se volijo za dobo petih let. 99. 膷len (odlo膷anje) Dr啪avni svet sklepa, 膷e je na seji navzo膷a ve膷ina 膷lanov. Dr啪avni svet odlo膷a z ve膷ino opredeljenih glasov navzo膷ih 膷lanov. 100. 膷len (nezdru啪ljivost funkcije in imuniteta) 膶lan dr啪avnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v dr啪avnem zboru. 膶lani dr啪avnega sveta u啪ivajo enako imuniteto kakor poslanci. O imuniteti odlo膷a dr啪avni svet. 101. 膷len (poslovnik dr啪avnega sveta) Dr啪avni svet ima poslovnik, ki ga sprejme z ve膷ino glasov vseh 膷lanov. c) Predsednik republike 102. 膷len (funkcija predsednika republike) Predsednik republike predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. 103. 膷len (volitve predsednika republike) Predsednik republike se izvoli na neposrednih, splo&scaron;nih in tajnih volitvah. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z ve膷ino veljavnih glasov. Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar najve膷 dvakrat zaporedoma. 膶e se mandatna doba predsednika republike izte膷e med vojno ali med trajanjem izrednega stanja, mu mandat preneha &scaron;est mesecev po prenehanju vojnega ali izrednega stanja. Za predsednika republike je lahko izvoljen le dr啪avljan Slovenije. Volitve za predsednika republike razpi&scaron;e predsednik dr啪avnega zbora. Predsednik republike mora biti izvoljen najkasneje 15 dni pred potekom mandatne dobe prej&scaron;njega predsednika. 104. 膷len (prisega predsednika republike) Pred nastopom funkcije izre膷e predsednik republike pred dr啪avnim zborom naslednjo prisego: "Prisegam, da bom spo&scaron;toval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi mo膷mi deloval(a) za blaginjo Slovenije." 105. 膷len (nezdru啪ljivost funkcije predsednika republike) Funkcija predsednika republike je nezdru啪ljiva z opravljanjem druge javne funkcije ali poklica. 106. 膷len (nadome&scaron;膷anje predsednika republike) V primeru trajnega zadr啪ka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike za膷asno opravlja predsednik dr啪avnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prej&scaron;njega. Predsednik dr啪avnega zbora za膷asno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadr啪anostjo predsednika republike. 107. 膷len (pristojnosti predsednika republike) Predsednik republike: -        razpisuje volitve v dr啪avni zbor; -        razgla&scaron;a zakone; -        imenuje dr啪avne funkcionarje, kadar je to dolo膷eno z zakonom; -        postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; -        izdaja listine o ratifikaciji; -        odlo膷a o pomilostitvah; -        podeljuje odlikovanja in 膷astne naslove; -        opravlja druge zadeve, dolo膷ene s to ustavo. Na zahtevo dr啪avnega zbora mora predsednik republike izre膷i mnenje o posameznem vpra&scaron;anju. 108. 膷len (uredbe z zakonsko mo膷jo) Kadar se dr啪avni zbor zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, lahko predsednik republike na predlog vlade izdaja uredbe z zakonsko mo膷jo. Z uredbo z zakonsko mo膷jo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice in temeljne svobo&scaron;膷ine, kakor to dolo膷a 16. 膷len te ustave. Predsednik republike mora uredbe z zakonsko mo膷jo predlo啪iti v potrditev dr啪avnemu zboru takoj, ko se ta sestane. 109. 膷len (odgovornost predsednika republike) 膶e predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije kr&scaron;i ustavo ali huje kr&scaron;i zakon, ga dr啪avni zbor lahko obto啪i pred ustavnim sodi&scaron;膷em. Le-to ugotovi utemeljenost obto啪be ali obto啪enega oprosti, z dvotretjinsko ve膷ino glasov vseh sodnikov pa lahko odlo膷i o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodi&scaron;膷e dobi sklep dr啪avnega zbora o obto啪bi, lahko odlo膷i, da predsednik republike do odlo膷itve o obto啪bi za膷asno ne more opravljati svoje funkcije. 膷) Vlada 110. 膷len (sestava vlade) Vlado sestavljajo predsednik in ministri. Vlada in posamezni ministri so v okviru svojih pristojnosti samostojni in odgovorni dr啪avnemu zboru. 111. 膷len (volitve predsednika vlade) Predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predlo啪i dr啪avnemu zboru kandidata za predsednika vlade. Predsednika vlade voli dr啪avni zbor z ve膷ino glasov vseh poslancev, 膷e ni s to ustavo druga膷e dolo膷eno. Glasovanje je tajno. 膶e kandidat ne dobi potrebne ve膷ine glasov, lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v &scaron;tirinajstih dneh predlo啪i drugega ali ponovno istega, kandidata, prav tako pa lahko predlagajo kandidate tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 膶e je bilo v tem roku vlo啪enih ve膷 predlogov, se glasuje o vsakem posebej, in sicer najprej o kandidatu predsednika republike, 膷e ta ni izvoljen, pa &scaron;e o drugih kandidatih po vrstnem redu vlo啪itve predlogov. 膶e ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti dr啪avni zbor in razpi&scaron;e nove volitve, razen 膷e dr啪avni zbor v osemin&scaron;tiridesetih urah z ve膷ino opredeljenih glasov navzo膷ih poslancev ne sklene izvesti ponovne volitve predsednika vlade, kjer zado&scaron;膷a za izvolitev ve膷ina opredeljenih glasov navzo膷ih poslancev. Na ponovnih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih po vrstnem redu &scaron;tevila glasov, dobljenih pri prej&scaron;njih glasovanjih, nato pa o novih, do volitev vlo啪enih kandidaturah, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike. 膶e tudi pri teh volitvah noben kandidat ne dobi potrebne ve膷ine glasov, predsednik republike razpusti dr啪avni zbor in razpi&scaron;e nove volitve. 112. 膷len (imenovanje ministrov) Ministre imenuje in razre&scaron;uje dr啪avni zbor na predlog predsednika vlade. Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji dr啪avnega zbora in odgovarjati na njena vpra&scaron;anja. 113. 膷len (prisega vlade) Predsednik vlade in ministri izre膷ejo po izvolitvi oziroma po imenovanju pred dr啪avnim zborom prisego, dolo膷eno s 104. 膷lenom. 114. 膷len (organizacija vlade) Predsednik vlade skrbi za enotnost politi膷ne in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov. Ministri so skupno odgovorni za delo vlade, vsak minister pa za delo svojega ministrstva. Sestavo in delovanje vlade, &scaron;tevilo, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon. 115. 膷len (prenehanje funkcije predsednika in ministrov vlade) Funkcija predsednika vlade in ministrov preneha, ko se po volitvah sestane nov dr啪avni zbor, funkcija ministrov pa tudi z vsakim drugim prenehanjem funkcije predsednika vlade ter z razre&scaron;itvijo ali odstopom ministra, morajo pa opravljati teko膷e posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov. 116. 膷len (nezaupnica vladi) Dr啪avni zbor lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj desetih poslancev z ve膷ino glasov vseh poslancev izvoli novega predsednika vlade. S tem je dotedanji predsednik vlade razre&scaron;en, mora pa skupaj s svojimi ministri opravljati teko膷e posle do prisege nove vlade. Med vlo啪itvijo predloga za izvolitev novega predsednika vlade in volitvami mora pote膷i najmanj osemin&scaron;tirideset ur, razen 膷e dr啪avni zbor z dvotretjinsko ve膷ino glasov vseh poslancev ne sklene druga膷e, ali 膷e je dr啪ava v vojnem ali izrednem stanju. 膶e je bil predsednik vlade izvoljen na temelju 膷etrtega odstavka 111. 膷lena, mu je izre膷ena nezaupnica, 膷e dr啪avni zbor na predlog najmanj desetih poslancev izvoli novega predsednika vlade z ve膷ino opredeljenih glasov. 117. 膷len (zaupnica vladi) Predsednik vlade lahko zahteva glasovanje o zaupnici vladi. 膶e vlada ne dobi podpore ve膷ine glasov vseh poslancev, mora dr啪avni zbor v tridesetih dneh izvoliti novega predsednika vlade ali dotedanjemu predsedniku pri ponovljenem glasovanju izglasovati zaupnico, sicer predsednik republike razpusti dr啪avni zbor in razpi&scaron;e nove volitve. Predsednik vlade lahko vpra&scaron;anje zaupnice ve啪e tudi na sprejem zakona ali druge odlo膷itve v dr啪avnem zboru. 膶e odlo膷itev ni sprejeta, se &scaron;teje, da je bila vladi izglasovana nezaupnica. Med zahtevo za glasovanje o zaupnici in glasovanjem mora pote膷i najmanj osemin&scaron;tirideset ur. 118. 膷len (interpelacija) Najmanj deset poslancev lahko spro啪i v dr啪avnem zboru interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra. 膶e po razpravi o interpelaciji ve膷ina vseh poslancev izre膷e nezaupnico vladi ali posameznemu ministru, dr啪avni zbor vlado ali ministre razre&scaron;i. 119. 膷len (obto啪ba zoper predsednika vlade in ministre) Predsednika vlade ali ministre lahko dr啪avni zbor pred ustavnim sodi&scaron;膷em obto啪i kr&scaron;itve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Ustavno sodi&scaron;膷e obravnava obto啪bo na na膷in, kakor je dolo膷en v 109. 膷lenu. d) Uprava 120. 膷len (organizacija in delo uprave) Organizacijo uprave, njene pristojnosti in na膷in imenovanja njenih funkcionarjev ureja zakon. Upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Proti odlo膷itvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic in zakonitih interesov dr啪avljanov in organizacij. 121. 膷len (javno pooblastilo) Z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne ali fizi膷ne osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje dolo膷enih nalog dr啪avne uprave. 122. 膷len (zaposlitev v upravnih slu啪bah) Zaposlitev v upravnih slu啪bah je mogo膷a samo na temelju javnega nate膷aja, razen v primerih, ki jih dolo膷a zakon. e) Obramba dr啪ave 123. 膷len (dol啪nost sodelovanja pri obrambi dr啪ave) Obramba dr啪ave je za dr啪avljane obvezna v mejah in na na膷in, ki ga dolo膷a zakon. Dr啪avljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju voja&scaron;kih obveznosti, je treba omogo膷iti, da sodelujejo pri obrambi dr啪ave na drug na膷in. 124. 膷len (obramba dr啪ave) Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti dr啪avnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme dr啪avni zbor z dvotretjinsko ve膷ino glasov navzo膷ih poslancev. Izvajanje obrambe nadzoruje dr啪avni zbor. Pri zagotavljanju varnosti izhaja dr啪ava predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. f) Sodstvo 125. 膷len (neodvisnost sodnikov) Sodniki so pri opravljanju sodni&scaron;ke funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. 126. 膷len (ureditev in pristojnosti sodi&scaron;膷) Ureditev in pristojnosti sodi&scaron;膷 dolo膷a zakon. Izrednih sodi&scaron;膷 ni dovoljeno ustanavljati, v mirnem 膷asu pa tudi voja&scaron;kih sodi&scaron;膷 ne. 127. 膷len (Vrhovno sodi&scaron;膷e) Vrhovno sodi&scaron;膷e je najvi&scaron;je sodi&scaron;膷e v dr啪avi. Odlo膷a o rednih in izrednih pravnih sredstvih ter opravlja druge zadeve, ki jih dolo膷a zakon. 128. 膷len (udele啪ba, dr啪avljanov pri izvajanju sodne oblasti) Zakon ureja primere in oblike neposredne udele啪be dr啪avljanov pri izvajanju sodne oblasti. 129. 膷len (trajnost sodni&scaron;ke funkcije) Funkcija sodnika je trajna. Zakon dolo膷a starostno mejo in druge pogoje za izvolitev. Zakon dolo膷a starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji. 130. 膷len (izvolitev sodnikov) Sodnike voli dr啪avni zbor na predlog sodnega sveta. 131. 膷len (sodni svet) Sodni svet sestavlja enajst 膷lanov. Pet 膷lanov izvoli na predlog predsednika republike dr啪avni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, &scaron;est 膷lanov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodni&scaron;ko funkcijo. Predsednika izberejo 膷lani sveta izmed sebe. 132. 膷len (prenehanje in odvzem sodni&scaron;ke funkcije) Sodniku preneha sodni&scaron;ka funkcija, 膷e nastopijo razlogi, ki jih dolo膷a zakon. 膶e sodnik pri opravljanju sodni&scaron;ke funkcije kr&scaron;i ustavo ali huje kr&scaron;i zakon, lahko dr啪avni zbor na predlog sodnega sveta sodnika razre&scaron;i. V primeru naklepno storjenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomo膷no sodno odlo膷bo, dr啪avni zbor sodnika razre&scaron;i. 133. 膷len (nezdru啪ljivost sodni&scaron;ke funkcije) Funkcija sodnika ni zdru啪ljiva s funkcijami v drugih dr啪avnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih politi膷nih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to dolo膷a zakon. 134. 膷len (imuniteta sodnika) Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogo膷e klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odlo膷anju v sodi&scaron;膷u. Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja dr啪avnega zbora zoper njega za膷et kazenski postopek, 膷e je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodni&scaron;ke funkcije. g) Dr啪avno to啪ilstvo 135. 膷len (dr啪avni to啪ilec) Dr啪avni to啪ilec vlaga in zastopa kazenske obto啪be in ima druge z zakonom dolo膷ene pristojnosti. Ureditev in pristojnosti dr啪avnih to啪ilstev dolo膷a zakon. 136. 膷len (nezdru啪ljivost funkcije dr啪avnega to啪ilca) Funkcija dr啪avnega to啪ilca ni zdru啪ljiva s funkcijami v drugih dr啪avnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih politi膷nih strank ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to dolo膷a zakon. h) Odvetni&scaron;tvo in notariat 137. 膷len (odvetni&scaron;tvo in notariat) Odvetni&scaron;tvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna slu啪ba, ki jo ureja zakon. Notariat je javna slu啪ba, ki jo ureja zakon. V. SAMOUPRAVA a) Lokalna samouprava 138. 膷len (uresni膷evanje lokalne samouprave) Prebivalci Slovenije uresni膷ujejo lokalno samoupravo v ob膷inah in drugih lokalnih skupnostih. 139. 膷len (ob膷ina) Ob膷ina je samoupravna lokalna skupnost. Obmo膷je ob膷ine obsega naselje ali ve膷 naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Ob膷ina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na dolo膷enem obmo膷ju. Zakon tudi dolo膷i obmo膷je ob膷ine. 140. 膷len (delovno podro膷je samoupravnih lokalnih skupnosti) V pristojnost ob膷ine spadajo lokalne zadeve, ki jih ob膷ina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce ob膷ine. Dr啪ava lahko z zakonom prenese na ob膷ine opravljanje posameznih nalog iz dr啪avne pristojnosti, 膷e za to zagotovi tudi potrebna sredstva. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla dr啪ava, opravljajo dr啪avni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. 141. 膷len (mestna ob膷ina) Mesto lahko dobi po postopku in ob pogojih, ki jih dolo膷a zakon, status mestne ob膷ine. Mestna ob膷ina opravlja kot svoje tudi z zakonom dolo膷ene naloge iz dr啪avne pristojnosti, ki se nana&scaron;ajo na razvoj mest. 142. 膷len (dohodki ob膷ine) Ob膷ina se financira iz lastnih virov. Ob膷inam, ki zaradi slab&scaron;e gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, dr啪ava v skladu z zakonsko dolo膷enimi na膷eli in merili zagotovi dodatna sredstva. 143. 膷len (pokrajina) Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve &scaron;ir&scaron;ega pomena in z zakonom dolo膷ene zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se dolo膷i tudi njihovo obmo膷je, sede啪 in ime. Zakon sprejme dr啪avni zbor z dvotretjinsko ve膷ino glasov navzo膷ih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje ob膷in. Dr啪ava z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz dr啪avne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva. 144. 膷len (nadzor dr啪avnih organov) Dr啪avni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti. b) Druga samouprava 145. 膷len (samouprava na podro膷ju dru啪benih dejavnosti) Dr啪avljani se lahko za uveljavljanje svojih interesov samoupravno zdru啪ujejo. Dr啪avljanom se lahko z zakonom prepusti samoupravno urejanje posameznih zadev iz dr啪avne pristojnosti. VI. JAVNE FINANCE 146. 膷len (financiranje dr啪ave in lokalnih skupnosti) Dr啪ava in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresni膷evanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premo啪enja. Dr啪ava in lokalne skupnosti izkazujejo vrednost svojega premo啪enja s premo啪enjskimi bilancami. 147. 膷len (davki) Dr啪ava z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih dolo膷ata ustava in zakon. 148. 膷len (prora膷un) Vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe morajo biti zajeti v prora膷unih dr啪ave. Prihodki in izdatki prora膷unov dr啪ave morajo biti srednjero膷no uravnote啪eni brez zadol啪evanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Od tega na膷ela se lahko za膷asno odstopi samo v izjemnih okoli&scaron;膷inah za dr啪avo. Z zakonom, ki ga sprejme dr啪avni zbor z dvotretjinsko ve膷ino glasov vseh poslancev, se dolo膷ijo na膷in in 膷asovni okvir izvajanja na膷ela iz prej&scaron;njega odstavka, merila za dolo膷itev izjemnih okoli&scaron;膷in in na膷in ravnanja ob njihovem nastopu. 膶e prora膷un ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno za膷eti izvr&scaron;evati, se upravi膷enci, ki se financirajo iz prora膷una, za膷asno financirajo po prej&scaron;njem prora膷unu. 149. 膷len (krediti v breme dr啪ave) Krediti v breme dr啪ave in poro&scaron;tvo dr啪ave za kredite so dovoljeni le na podlagi zakona. 150. 膷len (ra膷unsko sodi&scaron;膷e) Ra膷unsko sodi&scaron;膷e je najvi&scaron;ji organ kontrole dr啪avnih ra膷unov, dr啪avnega prora膷una in celotne javne porabe. Ureditev in pristojnosti ra膷unskega sodi&scaron;膷a dolo膷a zakon. Ra膷unsko sodi&scaron;膷e je pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon. 151. 膷len (imenovanje 膷lanov ra膷unskega sodi&scaron;膷a) 膶lane ra膷unskega sodi&scaron;膷a imenuje dr啪avni zbor. 152. 膷len (centralna banka) Slovenija ima centralno banko. V svojem delovanju je ta banka samostojna in odgovarja neposredno dr啪avnemu zboru. Centralna banka se ustanovi z zakonom. Guvernerja centralne banke imenuje dr啪avni zbor. VII. USTAVNOST IN ZAKONITOST 153. 膷len (usklajenost pravnih aktov) Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splo&scaron;ni akti morajo biti v skladu z ustavo. Zakoni morajo biti v skladu s splo&scaron;no veljavnimi na膷eli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral dr啪avni zbor, podzakonski predpisi in drugi splo&scaron;ni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami. Podzakonski predpisi in drugi splo&scaron;ni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni. Posami膷ni akti in dejanja dr啪avnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. 154. 膷len (veljavnost predpisov in njihovo objavljanje) Predpisi morajo biti objavljeni, preden za膷no veljati. Predpis za膷ne veljati petnajsti dan po objavi, 膷e ni v njem druga膷e dolo膷eno. Dr啪avni predpisi se objavljajo v dr啪avnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same dolo膷ijo. 155. 膷len (prepoved povratne veljave pravnih aktov) Zakoni, drugi predpisi in splo&scaron;ni akti ne morejo imeti u膷inka za nazaj. Samo zakon lahko dolo膷i, da imajo posamezne njegove dolo膷be u膷inek za nazaj, 膷e to zahteva javna korist in 膷e se s tem ne posega v pridobljene pravice. 156. 膷len (postopek za oceno ustavnosti) 膶e sodi&scaron;膷e pri odlo膷anju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in za膷eti postopek pred ustavnim sodi&scaron;膷em. Postopek pred sodi&scaron;膷em se nadaljuje po odlo膷itvi ustavnega sodi&scaron;膷a. 157. 膷len (upravni spor) O zakonitosti dokon膷nih posami膷nih aktov, s katerimi dr啪avni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odlo膷ajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odlo膷a v upravnem sporu pristojno sodi&scaron;膷e, 膷e za dolo膷eno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. 膶e ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odlo膷a v upravnem sporu pristojno sodi&scaron;膷e tudi o zakonitosti posami膷nih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. 158. 膷len (pravnomo膷nost) Pravna razmerja, urejena s pravnomo膷no odlo膷bo dr啪avnega organa, je mogo膷e odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, dolo膷enih z zakonom. 159. 膷len (varuh 膷lovekovih pravic in temeljnih svobo&scaron;膷in) Za varovanje 膷lovekovih pravic in temeljnih svobo&scaron;膷in v razmerju do dr啪avnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se z zakonom dolo膷i varuh pravic dr啪avljanov. Z zakonom se lahko za posamezna podro膷ja dolo膷ijo posebni varuhi pravic dr啪avljanov. VIII. USTAVNO SODI&Scaron;膶E 160. 膷len (pristojnosti ustavnega sodi&scaron;膷a) Ustavno sodi&scaron;膷e odlo膷a: -        o skladnosti zakonov z ustavo; -        o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splo&scaron;nimi na膷eli mednarodnega prava; -        o skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in z zakoni; -        o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in z zakoni; -        o skladnosti splo&scaron;nih aktov, izdanih za izvr&scaron;evanje javnih pooblastil, z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi; -        o ustavnih prito啪bah zaradi kr&scaron;itev 膷lovekovih pravic in temeljnih svobo&scaron;膷in s posami膷nimi akti; -        o sporih glede pristojnosti med dr啪avo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi; -        o sporih glede pristojnosti med sodi&scaron;膷i in drugimi dr啪avnimi organi; -        o sporih o pristojnostih med dr啪avnim zborom, predsednikom republike in vlado; -        o protiustavnosti aktov in delovanja politi膷nih strank; -        in o drugih zadevah, ki so mu nalo啪ene s to ustavo ali z zakoni. Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev dr啪avnega zbora izreka ustavno sodi&scaron;膷e v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. Dr啪avni zbor je vezan na mnenje ustavnega sodi&scaron;膷a. 膶e zakon ne dolo膷a druga膷e, odlo膷a ustavno sodi&scaron;膷e o ustavni prito啪bi le, 膷e je bilo iz膷rpano pravno varstvo. O tem, ali ustavno sodi&scaron;膷e ustavno prito啪bo sprejme v obravnavo, odlo膷i na podlagi meril in postopka, dolo膷enih z zakonom. 161. 膷len (razveljavitev zakona) 膶e ustavno sodi&scaron;膷e ugotovi, da je zakon protiustaven, ga v celoti ali delno razveljavi. Razveljavitev u膷inkuje takoj ali v roku, ki ga dolo膷i ustavno sodi&scaron;膷e. Ta rok ne sme biti dalj&scaron;i od enega leta. Druge protiustavne ali nezakonite predpise ali splo&scaron;ne akte ustavno sodi&scaron;膷e odpravi ali razveljavi. Ustavno sodi&scaron;膷e lahko pod pogoji, ki jih dolo膷a zakon, do kon膷ne odlo膷itve v celoti ali delno zadr啪i izvr&scaron;evanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja. 膶e ustavno sodi&scaron;膷e pri odlo膷anju o ustavni prito啪bi ugotovi tudi protiustavnost predpisa ali splo&scaron;nega akta, ga lahko, v skladu z dolo膷bami prvega odstavka, odpravi ali razveljavi. Pravne posledice odlo膷itev ustavnega sodi&scaron;膷a ureja zakon. 162. 膷len (postopek pred ustavnim sodi&scaron;膷em) Postopek pred ustavnim sodi&scaron;膷em ureja zakon. Predlagatelje zahteve za za膷etek postopka pred ustavnim sodi&scaron;膷em dolo膷a zakon. Vsakdo lahko da pobudo za za膷etek postopka, 膷e izka啪e svoj pravni interes. Ustavno sodi&scaron;膷e odlo膷a z ve膷ino glasov vseh sodnikov, 膷e ustava ali zakon za posamezne primere ne dolo膷ata druga膷e. O tem, ali bo za膷elo postopek na podlagi ustavne prito啪be, lahko ustavno sodi&scaron;膷e odlo膷a v o啪ji sestavi, ki jo dolo膷a zakon. 163. 膷len (sestava in volitve) Ustavno sodi&scaron;膷e je sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli dr啪avni zbor, na na膷in, ki ga dolo膷a zakon. Sodniki se izvolijo izmed pravnih strokovnjakov. Predsednika ustavnega sodi&scaron;膷a izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let. 164. 膷len (pred膷asna razre&scaron;itev ustavnega sodnika) Sodnik ustavnega sodi&scaron;膷a je lahko pred膷asno razre&scaron;en na na膷in, ki ga dolo膷a zakon, samo: -        膷e to sam zahteva, -        膷e je kaznovan za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti, ali -        zaradi trajne izgube delovne zmo啪nosti za opravljanje svoje funkcije. 165. 膷len (mandat sodnikov) Sodniki ustavnega sodi&scaron;膷a so izvoljeni za dobo devetih let. Ustavni sodniki ne morejo biti ponovno voljeni. Po izteku 膷asa, za katerega je bil ustavni sodnik izvoljen, opravlja funkcijo &scaron;e do izvolitve novega sodnika. 166. 膷len (nezdru啪ljivost funkcije) Funkcija sodnika ustavnega sodi&scaron;膷a ni zdru啪ljiva s funkcijami v dr啪avnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih politi膷nih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, ki po zakonu niso zdru啪ljive s funkcijo sodnika ustavnega sodi&scaron;膷a. 167. 膷len (imuniteta) Sodniki ustavnega sodi&scaron;膷a u啪ivajo enako imuniteto kakor poslanci dr啪avnega zbora. O imuniteti odlo膷a dr啪avni zbor. IX. POSTOPEK ZA SPREMEMBO USTAVE 168. 膷len (predlog za za膷etek postopka) Predlog za za膷etek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev dr啪avnega zbora, vlada ali najmanj trideset tiso膷 volilcev. O predlogu odlo膷i dr啪avni zbor z dvotretjinsko ve膷ino glasov navzo膷ih poslancev. 169. 膷len (akt o sprejemu ustave) Dr啪avni zbor sprejme akt o spremembi ustave z dvotretjinsko ve膷ino glasov vseh poslancev. 170. 膷len (potrditev spremembe ustave na referendumu) Dr啪avni zbor mora predlagano spremembo ustave predlo啪iti v sprejem volilcem na referendumu, 膷e to zahteva najmanj trideset poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, 膷e zanjo glasuje ve膷ina volilcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udele啪i ve膷ina vseh volilcev. 171. 膷len (razglasitev spremembe ustave) Sprememba ustave za膷ne veljati z razglasitvijo v dr啪avnem zboru. <div id="npbToolbarId" class="npbToolbar"><button id="npbParsed" class="pisBtn">PRIKA沤I PRE膶I&Scaron;膶ENE PREHODNE IN KON膶NE DOLO膶BE</button></div> <div class="rta"> <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=19911409">33/91-I</a>) vsebuje naslednje prehodne in kon膷ne dolo膷be: »X. PREHODNE IN KON膶NE DOLO膶BE 172. 膷len Ta ustava za膷ne veljati z razglasitvijo. 173. 膷len Dolo膷be te ustave se uporabljajo z dnem razglasitve, razen 膷e v ustavnem zakonu za izvedbo te ustave ni druga膷e dolo膷eno. 174. 膷len Za izvedbo te ustave in za zagotovitev prehoda k uporabi dolo膷b te ustave se sprejme ustavni zakon. Ustavni zakon se sprejme z dvotretjinsko ve膷ino glasov vseh poslancev v vseh zborih Skup&scaron;膷ine Republike Slovenije.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o spremembi 68. 膷lena ustave Republike Slovenije – UZS68 (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=19972341">42/97</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II Ta ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v Dr啪avnem zboru.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o dopolnitvi 80. 膷lena ustave Republike Slovenije – UZ80 (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20003052">66/00</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II Volitve poslancev v dr啪avni zbor se v letu 2000 ter do uveljavitve sprememb zakona, ki ureja volitve v Dr啪avni zbor, izvajajo po zakonu o volitvah v Dr啪avni zbor (Uradni list RS, &scaron;t. 44/92, 60/95, 67/97 – odlo膷ba US), s tem, da se: -        pri delitvi mandatov ne upo&scaron;tevajo liste kandidatov, ki so v celi dr啪avi dobile manj kot &scaron;tiri odstotke glasov; -        pri delitvi mandatov v volilni enoti po 90. 膷lenu zakona uporabi Droopov koli膷nik; -        pri delitvi mandatov na ravni dr啪ave po 92. 膷lenu zakona upo&scaron;tevajo se&scaron;tevki glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vlo啪ene v dveh ali ve膷 volilnih enotah, pri 膷emer se istoimenskim listam dodeli toliko mandatov, kolikor zna&scaron;a razlika med &scaron;tevilom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi se&scaron;tevkov glasov na ravni dr啪ave, in &scaron;tevilom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah; -        pri delitvi mandatov na ravni dr啪ave ne uporabi drugi odstavek 93. 膷lena zakona. Ta ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v Dr啪avnem zboru Republike Slovenije.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. 膷lena ustave Republike Slovenije – UZ3a, 47, 68 (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=2003899">24/03</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, &scaron;t. &scaron;t. 15/94, 13/95 – odlo膷ba US, 34/96 – odlo膷ba US, 38/96, 43/96 – odlo膷ba US, 59/2001 in 11/2003 – odlo膷ba US) je treba uskladiti s tem ustavnim zakonom v enem letu po njegovi uveljavitvi. Do uskladitve zakona o referendumu in o ljudski iniciativi se referendumi iz 1. 膷lena tega ustavnega zakona (drugi odstavek 3.a 膷lena ustave) izvajajo na podlagi dolo膷b III. poglavja zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Za razpisana referenduma o pristopu Slovenije k Evropski uniji in k Organizaciji Severnoatlantske pogodbe se uporabljajo dolo膷be 1. 膷lena tega ustavnega zakona (drugi odstavek 3.a 膷lena ustave) in dolo膷be III. poglavja zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Ta ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v Dr啪avnem zboru Republike Slovenije.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o spremembi 14. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ14 (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20043088">69/04</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II Ta Ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v Dr啪avnem zboru Republike Slovenije.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o spremembi 43. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ43 (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20043090">69/04</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II Ta Ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v Dr啪avnem zboru Republike Slovenije.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o spremembi 50. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ50 (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20043092">69/04</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II Ta Ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v Dr啪avnem zboru Republike Slovenije.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ121, 140, 143 (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20062951">68/06</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II Ta ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v Dr啪avnem zboru Republike Slovenije.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o spremembi 148. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ148 (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/content?id=113443">47/13</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II. Dr啪avni zbor sprejme zakon iz tretjega odstavka spremenjenega 148. 膷lena ustave v &scaron;estih mesecih od uveljavitve tega ustavnega zakona. Drugi odstavek in zakon iz tretjega odstavka spremenjenega 148. 膷lena ustave se prvi膷 uporabijo za pripravo prora膷unov dr啪ave za leto 2015. Dol啪nost postopnega prilagajanja, ki bo omogo膷ila pripravo prora膷una dr啪ave za leto 2015, v skladu s spremenjenim 148. 膷lenom, nastopi z razglasitvijo tega ustavnega zakona. Ta ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v dr啪avnem zboru.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o spremembah 90., 97. in 99. 膷lena Ustave Republike Slovenije – UZ90,97,99 (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/content?id=113445">47/13</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, &scaron;t. 26/07 – uradno pre膷i&scaron;膷eno besedilo) se uskladi s 1. 膷lenom tega ustavnega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi. Do uskladitve Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi se dolo膷be 1. 膷lena tega ustavnega zakona uporabljajo ob smiselni uporabi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi neposredno. Do uskladitve Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi se 21. 膷len Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi smiselno uporablja tako, da ustavno sodi&scaron;膷e odlo膷i v sporu med predlagateljem referenduma in dr啪avnim zborom, ki zavrne razpis referenduma o zakonu. Dolo膷be 1. 膷lena tega ustavnega zakona se ne uporabljajo za pobude iz 11. in zahteve iz 12. 膷lena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki so bile vlo啪ene pred uveljavitvijo tega ustavnega zakona. Ta ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v dr啪avnem zboru.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o dopolnitvi III. poglavja Ustave Republike Slovenije – UZ70a (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20163208">75/16</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II. Zakone, ki urejajo vsebine iz novega 70.a 膷lena ustave, je treba uskladiti s tem ustavnim zakonom v osemnajstih mesecih po njegovi uveljavitvi. Ta ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v Dr啪avnem zboru.«. <div class="rta"><hr align="center" noshade="noshade" size="2" width="76" /></div> Ustavni zakon o dopolnitvi II. poglavja Ustave Republike Slovenije – UZ62a (Uradni list RS, &scaron;t. <a href="http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20211970">92/21</a>) vsebuje naslednjo kon膷no dolo膷bo: »II. Ta ustavni zakon za膷ne veljati z razglasitvijo v Dr啪avnem zboru.«. </div> </div> </div> </div> </div> </div> </form></div> <div id="opisZavihkaOkvir" class="opisZavihkaOkvir"> <div id="opisZavihka" class="opisZavihka"></div> </div> </div> </div> <div id="footerwrapCss"> <div> </div> </div> </div> </article> </div> </div> <style> /* Footer */ /* @import url('https://maxcdn.bootstrapcdn.com/font-awesome/4.7.0/css/font-awesome.min.css'); */ section { padding: 60px 0; } section .section-title { text-align: center; color: #007b5e; margin-bottom: 50px; text-transform: uppercase; } #footer { background: #2b80a8 !important; } #footer h5{ padding-left: 10px; border-left: 3px solid #eeeeee; padding-bottom: 6px; margin-bottom: 20px; color:#ffffff; } #footer a { color: #ffffff; text-decoration: none !important; background-color: transparent; -webkit-text-decoration-skip: objects; } #footer ul.social li{ padding: 3px 0; } #footer ul.social li a i { margin-right: 5px; font-size:25px; -webkit-transition: .5s all ease; -moz-transition: .5s all ease; transition: .5s all ease; } #footer ul.social li:hover a i { font-size:30px; margin-top:-10px; } #footer ul.social li a, #footer ul.quick-links li a{ color:#ffffff; } #footer ul.info li { color:#ffffff; font-weight:700; } #footer ul.social li a:hover{ color:#eeeeee; } #footer ul.quick-links li{ padding: 3px 0; -webkit-transition: .5s all ease; -moz-transition: .5s all ease; transition: .5s all ease; } #footer ul.quick-links li:hover{ padding: 3px 0; margin-left:5px; font-weight:700; } #footer ul.quick-links li a i{ margin-right: 5px; } #footer ul.quick-links li:hover a i { font-weight: 700; } @media (max-width:767px){ #footer h5 { padding-left: 0; border-left: transparent; padding-bottom: 0px; margin-bottom: 10px; } } </style> <section id="footer"> <div class="container"> <div class="row text-center text-xs-center text-sm-left text-md-left"> <div class="col-xs-12 col-sm-4 col-md-4"> <h5>O NAS</h5> <ul class="list-unstyled info"> <li>Informacijski poobla拧膷enec</li> <li>Dunajska cesta 22</li> <li>1000 Ljubljana, Slovenija</li> </ul> <ul class="list-unstyled quick-links"> <li><a href="https://zemljevid.najdi.si/podjetje/1867571000/informacijski-pooblascenec">Zemljevid (vir: najdi.si)</a></li> </ul> <ul class="list-unstyled info"> <li>Telefon: 01 230 97 30</li> </ul> <ul class="list-unstyled"> <li><a href="mailto:gp.ip@ip-rs.si">Po拧tni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si</a></li> </ul> <ul class="list-unstyled quick-links"> <li><a href="https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/prijava-kr%C5%A1itev">Prijava kr拧itev (Navodila in obrazci)</a></li> </ul> </div> <div class="col-xs-12 col-sm-4 col-md-4"> <h5>URADNE URE</h5> <ul class="list-unstyled info"> <li>PON - PET</li> <li>9.00 - 12.00</li> </ul> </div> <div class="col-xs-12 col-sm-4 col-md-4"> <h5>POVEZAVE</h5> <ul class="list-unstyled quick-links"> <li><a href="https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/">Informacije javnega zna膷aja</a></li> <li><a href="https://www.ip-rs.si/publikacije/priro%C4%8Dniki-in-smernice/">Priro膷niki in smernice</a></li> <li><a href="https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/">Obrazci</a></li> <li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla%C5%A1%C4%8Dencu/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/o-spletni-strani">Politika zasebnosti</a></li> <li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla%C5%A1%C4%8Dencu/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/informacije-o-obdelavi-osebnih-podatkov">Informacije o obdelavi osebnih podatkov</a></li> <li><a href="https://www.ip-rs.si/o-poobla%C5%A1%C4%8Dencu/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/izjava-o-dostopnosti-spletne-strani">Izjava o dostopnosti</a></li> <li><a href="https://www.upravljavec.si/">Podpora za majhna podjetja</a></li> <li><a href="https://www.tiodlocas.si/">Pravice posameznikov</a></li> <li><a href="https://upravljavec.si/e-novice/prijava/">Prijava na prejemanje e-novic</a></li> </ul> </div> </div> <div class="row"> <div class="col-xs-12 col-sm-12 col-md-12 mt-2 mt-sm-5"> <ul class="list-unstyled list-inline social text-center"> <li class="list-inline-item"><a href="https://www.facebook.com/Informacijski.pooblascenec"></a></li> <li class="list-inline-item"><a href="https://si.linkedin.com/company/informacijski-pooblascenec"></a></li> </ul> </div> <hr> </div> <div class="row"> <div class="col-xs-12 col-sm-12 col-md-12 mt-2 mt-sm-2 text-center text-white"> Informacijski poobla拧膷enec | 2024 </div> <hr> </div> </div> </section> </div> <script src="assets/js/scripts.min.js" type="text/javascript"></script>     </body> </html>