CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Fotosinteza - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"7097e51e-d18e-4000-b574-fc9c09e60972","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Fotosinteza","wgTitle":"Fotosinteza","wgCurRevisionId":6266712,"wgRevisionId":6266712,"wgArticleId":28550,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Strani s čarobnimi povezavami ISBN","Članki, ki vsebujejo starogrško (do 1453) besedilo","Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji NDL","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Vsi izbrani članki","Fotosinteza","Celično dihanje" ,"Fiziologija rastlin","Presnova","Agronomija"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Fotosinteza","wgRelevantArticleId":28550,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":70000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q11982", "wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","ext.math.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","site","mediawiki.page.ready","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp" ,"ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.math.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Leaf66.JPG/1200px-Leaf66.JPG"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="900"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Leaf66.JPG/800px-Leaf66.JPG"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="600"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Leaf66.JPG/640px-Leaf66.JPG"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="480"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Fotosinteza - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Fotosinteza rootpage-Fotosinteza skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Glavni meni </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z">Glavna stran</a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod">Naučite se urejati</a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki">Izbrani članki</a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x">Naključna stran</a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r">Zadnje spremembe</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč">Pomoč</a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo">Pod lipo</a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete">Portal skupnosti</a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami">Stik z nami</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"> Iskanje </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Videz </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class="">Denarni prispevki</a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Fotosinteza" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class="">Ustvari račun</a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Fotosinteza" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class="">Prijava</a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Osebna orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl">Denarni prispevki</a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Fotosinteza" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."> Ustvari račun</a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Fotosinteza" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"> Prijava</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju">več o tem</a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y">Prispevki</a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n">Pogovorna stran</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Splošni_vidik_fotosinteze" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Splošni_vidik_fotosinteze"> <div class="vector-toc-text"> 1 Splošni vidik fotosinteze </div> </a> <ul id="toc-Splošni_vidik_fotosinteze-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Gradniki_fotosintetskega_aparata" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Gradniki_fotosintetskega_aparata"> <div class="vector-toc-text"> 2 Gradniki fotosintetskega aparata </div> </a> <button aria-controls="toc-Gradniki_fotosintetskega_aparata-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Gradniki fotosintetskega aparata </button> <ul id="toc-Gradniki_fotosintetskega_aparata-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Kloroplasti" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kloroplasti"> <div class="vector-toc-text"> 2.1 Kloroplasti </div> </a> <ul id="toc-Kloroplasti-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pigmenti" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pigmenti"> <div class="vector-toc-text"> 2.2 Pigmenti </div> </a> <ul id="toc-Pigmenti-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Organiziranost_pigmentov" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Organiziranost_pigmentov"> <div class="vector-toc-text"> 2.2.1 Organiziranost pigmentov </div> </a> <ul id="toc-Organiziranost_pigmentov-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Potek_fotosinteze_pri_evkariontih" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Potek_fotosinteze_pri_evkariontih"> <div class="vector-toc-text"> 3 Potek fotosinteze pri evkariontih </div> </a> <button aria-controls="toc-Potek_fotosinteze_pri_evkariontih-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Potek fotosinteze pri evkariontih </button> <ul id="toc-Potek_fotosinteze_pri_evkariontih-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Svetlobne_reakcije" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Svetlobne_reakcije"> <div class="vector-toc-text"> 3.1 Svetlobne reakcije </div> </a> <ul id="toc-Svetlobne_reakcije-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Ciklična_fotofosforilacija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Ciklična_fotofosforilacija"> <div class="vector-toc-text"> 3.1.1 Ciklična fotofosforilacija </div> </a> <ul id="toc-Ciklična_fotofosforilacija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kisik-razvijajoči_kompleks" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Kisik-razvijajoči_kompleks"> <div class="vector-toc-text"> 3.1.2 Kisik-razvijajoči kompleks </div> </a> <ul id="toc-Kisik-razvijajoči_kompleks-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Reakcije_vezave_ogljika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Reakcije_vezave_ogljika"> <div class="vector-toc-text"> 3.2 Reakcije vezave ogljika </div> </a> <ul id="toc-Reakcije_vezave_ogljika-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Calvinov_cikel" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Calvinov_cikel"> <div class="vector-toc-text"> 3.2.1 Calvinov cikel </div> </a> <ul id="toc-Calvinov_cikel-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Fotorespiracija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Fotorespiracija"> <div class="vector-toc-text"> 3.2.2 Fotorespiracija </div> </a> <ul id="toc-Fotorespiracija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Fiksacija_C4_in_CAM" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-4"> <a class="vector-toc-link" href="#Fiksacija_C4_in_CAM"> <div class="vector-toc-text"> 3.2.2.1 Fiksacija C4 in CAM </div> </a> <ul id="toc-Fiksacija_C4_in_CAM-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Potek_fotosinteze_pri_bakterijah" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Potek_fotosinteze_pri_bakterijah"> <div class="vector-toc-text"> 4 Potek fotosinteze pri bakterijah </div> </a> <ul id="toc-Potek_fotosinteze_pri_bakterijah-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Omejujoči_dejavniki_fotosinteze" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Omejujoči_dejavniki_fotosinteze"> <div class="vector-toc-text"> 5 Omejujoči dejavniki fotosinteze </div> </a> <button aria-controls="toc-Omejujoči_dejavniki_fotosinteze-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Omejujoči dejavniki fotosinteze </button> <ul id="toc-Omejujoči_dejavniki_fotosinteze-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Jakost_in_valovna_dolžina_svetlobe" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Jakost_in_valovna_dolžina_svetlobe"> <div class="vector-toc-text"> 5.1 Jakost in valovna dolžina svetlobe </div> </a> <ul id="toc-Jakost_in_valovna_dolžina_svetlobe-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Koncentracija_CO2" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Koncentracija_CO2"> <div class="vector-toc-text"> 5.2 Koncentracija CO2 </div> </a> <ul id="toc-Koncentracija_CO2-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Temperatura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Temperatura"> <div class="vector-toc-text"> 5.3 Temperatura </div> </a> <ul id="toc-Temperatura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Voda" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Voda"> <div class="vector-toc-text"> 5.4 Voda </div> </a> <ul id="toc-Voda-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Evolucijski_vidik" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Evolucijski_vidik"> <div class="vector-toc-text"> 6 Evolucijski vidik </div> </a> <ul id="toc-Evolucijski_vidik-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pomen_za_biosfero" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Pomen_za_biosfero"> <div class="vector-toc-text"> 7 Pomen za biosfero </div> </a> <ul id="toc-Pomen_za_biosfero-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> 8 Zgodovina </div> </a> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Glej_tudi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Glej_tudi"> <div class="vector-toc-text"> 9 Glej tudi </div> </a> <ul id="toc-Glej_tudi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Opombe" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Opombe"> <div class="vector-toc-text"> 10 Opombe </div> </a> <ul id="toc-Opombe-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> 11 Sklici </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Viri"> <div class="vector-toc-text"> 12 Viri </div> </a> <ul id="toc-Viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> 13 Zunanje povezave </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Vklopi kazalo vsebine </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading">Fotosinteza</h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 149 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-149" aria-hidden="true" > 149 jezikov </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Fotosintese" title="Fotosintese – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Fotosintese" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target">Afrikaans</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/Photosynthese" title="Photosynthese – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Photosynthese" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target">Alemannisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Fotosintesi" title="Fotosintesi – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Fotosintesi" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target">Aragonés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%AA%D8%B1%D9%83%D9%8A%D8%A8_%D8%B6%D9%88%D8%A6%D9%8A" title="تركيب ضوئي – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="تركيب ضوئي" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target">العربية</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ary mw-list-item"><a href="https://ary.wikipedia.org/wiki/%D9%81%D9%88%D8%B7%D9%88%D8%B3%D8%A7%D9%86%D8%AA%D9%8A%D8%B2" title="فوطوسانتيز – Moroccan Arabic" lang="ary" hreflang="ary" data-title="فوطوسانتيز" data-language-autonym="الدارجة" data-language-local-name="Moroccan Arabic" class="interlanguage-link-target">الدارجة</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-as mw-list-item"><a href="https://as.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%B8%E0%A6%BE%E0%A6%B2%E0%A7%8B%E0%A6%95_%E0%A6%B8%E0%A6%82%E0%A6%B6%E0%A7%8D%E0%A6%B2%E0%A7%87%E0%A6%B7%E0%A6%A3" title="সালোক সংশ্লেষণ – asamščina" lang="as" hreflang="as" data-title="সালোক সংশ্লেষণ" data-language-autonym="অসমীয়া" data-language-local-name="asamščina" class="interlanguage-link-target">অসমীয়া</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Fotos%C3%ADntesis" title="Fotosíntesis – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Fotosíntesis" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target">Asturianu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-av mw-list-item"><a href="https://av.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – avarščina" lang="av" hreflang="av" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Авар" data-language-local-name="avarščina" class="interlanguage-link-target">Авар</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Fotosintez" title="Fotosintez – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Fotosintez" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target">Azərbaycanca</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D9%81%D9%88%D8%AA%D9%88%D8%B3%DB%8C%D9%86%D8%AA%D8%B2" title="فوتوسینتز – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="فوتوسینتز" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target">تۆرکجه</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target">Башҡортса</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/Fuot%C4%97sintez%C4%97" title="Fuotėsintezė – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="Fuotėsintezė" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target">Žemaitėška</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bcl mw-list-item"><a href="https://bcl.wikipedia.org/wiki/Potosintesis" title="Potosintesis – Central Bikol" lang="bcl" hreflang="bcl" data-title="Potosintesis" data-language-autonym="Bikol Central" data-language-local-name="Central Bikol" class="interlanguage-link-target">Bikol Central</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%96%D0%BD%D1%82%D1%8D%D0%B7" title="Фотасінтэз – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Фотасінтэз" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target">Беларуская</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%8B%D0%BD%D1%82%D1%8D%D0%B7" title="Фотасынтэз – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Фотасынтэз" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target">Беларуская (тарашкевіца)</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7%D0%B0" title="Фотосинтеза – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Фотосинтеза" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target">Български</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bh mw-list-item"><a href="https://bh.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%95%E0%A4%BE%E0%A4%B6_%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%B6%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%B7%E0%A4%A3" title="प्रकाश संश्लेषण – Bhojpuri" lang="bh" hreflang="bh" data-title="प्रकाश संश्लेषण" data-language-autonym="भोजपुरी" data-language-local-name="Bhojpuri" class="interlanguage-link-target">भोजपुरी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%B8%E0%A6%BE%E0%A6%B2%E0%A7%8B%E0%A6%95%E0%A6%B8%E0%A6%82%E0%A6%B6%E0%A7%8D%E0%A6%B2%E0%A7%87%E0%A6%B7%E0%A6%A3" title="সালোকসংশ্লেষণ – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="সালোকসংশ্লেষণ" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target">বাংলা</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bo mw-list-item"><a href="https://bo.wikipedia.org/wiki/%E0%BD%A0%E0%BD%BC%E0%BD%91%E0%BC%8B%E0%BD%A6%E0%BE%A6%E0%BE%B1%E0%BD%BC%E0%BD%A2%E0%BC%8B%E0%BD%93%E0%BD%B4%E0%BD%A6%E0%BC%8B%E0%BD%94%E0%BC%8D" title="འོད་སྦྱོར་ནུས་པ། – tibetanščina" lang="bo" hreflang="bo" data-title="འོད་སྦྱོར་ནུས་པ།" data-language-autonym="བོད་ཡིག" data-language-local-name="tibetanščina" class="interlanguage-link-target">བོད་ཡིག</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Fotosintezenn" title="Fotosintezenn – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Fotosintezenn" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target">Brezhoneg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza" title="Fotosinteza – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Fotosinteza" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target">Bosanski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-btm mw-list-item"><a href="https://btm.wikipedia.org/wiki/Potosintesis" title="Potosintesis – Batak Mandailing" lang="btm" hreflang="btm" data-title="Potosintesis" data-language-autonym="Batak Mandailing" data-language-local-name="Batak Mandailing" class="interlanguage-link-target">Batak Mandailing</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bxr mw-list-item"><a href="https://bxr.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – Russia Buriat" lang="bxr" hreflang="bxr" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Буряад" data-language-local-name="Russia Buriat" class="interlanguage-link-target">Буряад</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Fotos%C3%ADntesi" title="Fotosíntesi – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Fotosíntesi" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target">Català</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ce mw-list-item"><a href="https://ce.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – čečenščina" lang="ce" hreflang="ce" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Нохчийн" data-language-local-name="čečenščina" class="interlanguage-link-target">Нохчийн</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Photosynthesis" title="Photosynthesis – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Photosynthesis" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target">Cebuano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-chr mw-list-item"><a href="https://chr.wikipedia.org/wiki/%E1%8E%A4%E1%8E%A6%E1%8E%B5%E1%8F%92_%E1%8E%A4%E1%8F%A9%E1%8F%82%E1%8F%97%E1%8F%8D%E1%8E%A9" title="ᎤᎦᎵᏒ ᎤᏩᏂᏗᏍᎩ – čerokeščina" lang="chr" hreflang="chr" data-title="ᎤᎦᎵᏒ ᎤᏩᏂᏗᏍᎩ" data-language-autonym="ᏣᎳᎩ" data-language-local-name="čerokeščina" class="interlanguage-link-target">ᏣᎳᎩ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%D9%81%DB%86%D8%AA%DB%86%D8%B3%DB%8C%D9%86%D8%AA%DB%95%D8%B3%DB%8C%D8%B3" title="فۆتۆسینتەسیس – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="فۆتۆسینتەسیس" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target">کوردی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Fotosynt%C3%A9za" title="Fotosyntéza – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Fotosyntéza" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target">Čeština</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Ffotosynthesis" title="Ffotosynthesis – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Ffotosynthesis" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target">Cymraeg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da badge-Q17559452 badge-recommendedarticle mw-list-item" title="priporočeni članek"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Fotosyntese" title="Fotosyntese – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Fotosyntese" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target">Dansk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Photosynthese" title="Photosynthese – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Photosynthese" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target">Deutsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-diq mw-list-item"><a href="https://diq.wikipedia.org/wiki/Fotosenteze" title="Fotosenteze – Zazaki" lang="diq" hreflang="diq" data-title="Fotosenteze" data-language-autonym="Zazaki" data-language-local-name="Zazaki" class="interlanguage-link-target">Zazaki</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%A6%CF%89%CF%84%CE%BF%CF%83%CF%8D%CE%BD%CE%B8%CE%B5%CF%83%CE%B7" title="Φωτοσύνθεση – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Φωτοσύνθεση" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target">Ελληνικά</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Photosynthesis" title="Photosynthesis – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Photosynthesis" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target">English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Fotosintezo" title="Fotosintezo – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Fotosintezo" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target">Esperanto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Fotos%C3%ADntesis" title="Fotosíntesis – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Fotosíntesis" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target">Español</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Fotos%C3%BCntees" title="Fotosüntees – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Fotosüntees" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target">Eesti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Fotosintesi" title="Fotosintesi – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Fotosintesi" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target">Euskara</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ext mw-list-item"><a href="https://ext.wikipedia.org/wiki/Fotos%C3%ADntesi" title="Fotosíntesi – Extremaduran" lang="ext" hreflang="ext" data-title="Fotosíntesi" data-language-autonym="Estremeñu" data-language-local-name="Extremaduran" class="interlanguage-link-target">Estremeñu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D9%81%D8%AA%D9%88%D8%B3%D9%86%D8%AA%D8%B2" title="فتوسنتز – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="فتوسنتز" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target">فارسی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Fotosynteesi" title="Fotosynteesi – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Fotosynteesi" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target">Suomi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fiu-vro mw-list-item"><a href="https://fiu-vro.wikipedia.org/wiki/Fotos%C3%BCntees" title="Fotosüntees – Võro" lang="vro" hreflang="vro" data-title="Fotosüntees" data-language-autonym="Võro" data-language-local-name="Võro" class="interlanguage-link-target">Võro</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Photosynth%C3%A8se" title="Photosynthèse – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Photosynthèse" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target">Français</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frr mw-list-item"><a href="https://frr.wikipedia.org/wiki/Footos%C3%BCntees" title="Footosüntees – severna frizijščina" lang="frr" hreflang="frr" data-title="Footosüntees" data-language-autonym="Nordfriisk" data-language-local-name="severna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Nordfriisk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Fotosynteze" title="Fotosynteze – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Fotosynteze" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Frysk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/F%C3%B3taisint%C3%A9is" title="Fótaisintéis – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Fótaisintéis" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target">Gaeilge</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gcr mw-list-item"><a href="https://gcr.wikipedia.org/wiki/Fotosent%C3%A8z" title="Fotosentèz – Guianan Creole" lang="gcr" hreflang="gcr" data-title="Fotosentèz" data-language-autonym="Kriyòl gwiyannen" data-language-local-name="Guianan Creole" class="interlanguage-link-target">Kriyòl gwiyannen</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gd mw-list-item"><a href="https://gd.wikipedia.org/wiki/Foto-cho-chur" title="Foto-cho-chur – škotska gelščina" lang="gd" hreflang="gd" data-title="Foto-cho-chur" data-language-autonym="Gàidhlig" data-language-local-name="škotska gelščina" class="interlanguage-link-target">Gàidhlig</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Fotos%C3%ADntese" title="Fotosíntese – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Fotosíntese" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target">Galego</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/Tesapemo%C3%B1anga" title="Tesapemoñanga – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Tesapemoñanga" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target">Avañe'ẽ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gor mw-list-item"><a href="https://gor.wikipedia.org/wiki/Fotosintesis" title="Fotosintesis – gorontalščina" lang="gor" hreflang="gor" data-title="Fotosintesis" data-language-autonym="Bahasa Hulontalo" data-language-local-name="gorontalščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Hulontalo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gu mw-list-item"><a href="https://gu.wikipedia.org/wiki/%E0%AA%AA%E0%AB%8D%E0%AA%B0%E0%AA%95%E0%AA%BE%E0%AA%B6%E0%AA%B8%E0%AA%82%E0%AA%B6%E0%AB%8D%E0%AA%B2%E0%AB%87%E0%AA%B7%E0%AA%A3" title="પ્રકાશસંશ્લેષણ – gudžaratščina" lang="gu" hreflang="gu" data-title="પ્રકાશસંશ્લેષણ" data-language-autonym="ગુજરાતી" data-language-local-name="gudžaratščina" class="interlanguage-link-target">ગુજરાતી</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gv mw-list-item"><a href="https://gv.wikipedia.org/wiki/Co-haaghey_sollysh" title="Co-haaghey sollysh – manščina" lang="gv" hreflang="gv" data-title="Co-haaghey sollysh" data-language-autonym="Gaelg" data-language-local-name="manščina" class="interlanguage-link-target">Gaelg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A4%D7%95%D7%98%D7%95%D7%A1%D7%99%D7%A0%D7%AA%D7%96%D7%94" title="פוטוסינתזה – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="פוטוסינתזה" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target">עברית</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%95%E0%A4%BE%E0%A4%B6-%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%B6%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%B7%E0%A4%A3" title="प्रकाश-संश्लेषण – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="प्रकाश-संश्लेषण" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target">हिन्दी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hif mw-list-item"><a href="https://hif.wikipedia.org/wiki/Photosynthesis" title="Photosynthesis – Fiji Hindi" lang="hif" hreflang="hif" data-title="Photosynthesis" data-language-autonym="Fiji Hindi" data-language-local-name="Fiji Hindi" class="interlanguage-link-target">Fiji Hindi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza" title="Fotosinteza – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Fotosinteza" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target">Hrvatski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Fotosent%C3%A8z" title="Fotosentèz – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Fotosentèz" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target">Kreyòl ayisyen</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Fotoszint%C3%A9zis" title="Fotoszintézis – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Fotoszintézis" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target">Magyar</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%96%D5%B8%D5%BF%D5%B8%D5%BD%D5%AB%D5%B6%D5%A9%D5%A5%D5%A6" title="Ֆոտոսինթեզ – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Ֆոտոսինթեզ" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target">Հայերեն</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Photosynthese" title="Photosynthese – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Photosynthese" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target">Interlingua</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Fotosintesis" title="Fotosintesis – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Fotosintesis" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Indonesia</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ilo mw-list-item"><a href="https://ilo.wikipedia.org/wiki/Potosintesis" title="Potosintesis – ilokanščina" lang="ilo" hreflang="ilo" data-title="Potosintesis" data-language-autonym="Ilokano" data-language-local-name="ilokanščina" class="interlanguage-link-target">Ilokano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-inh mw-list-item"><a href="https://inh.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – inguščina" lang="inh" hreflang="inh" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="ГӀалгӀай" data-language-local-name="inguščina" class="interlanguage-link-target">ГӀалгӀай</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Fotosintezo" title="Fotosintezo – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Fotosintezo" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target">Ido</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/Lj%C3%B3still%C3%ADfun" title="Ljóstillífun – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Ljóstillífun" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target">Íslenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Fotosintesi_clorofilliana" title="Fotosintesi clorofilliana – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Fotosintesi clorofilliana" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target">Italiano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E5%85%89%E5%90%88%E6%88%90" title="光合成 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="光合成" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target">日本語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Fotosint%C3%A8sis" title="Fotosintèsis – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Fotosintèsis" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target">Jawa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%A4%E1%83%9D%E1%83%A2%E1%83%9D%E1%83%A1%E1%83%98%E1%83%9C%E1%83%97%E1%83%94%E1%83%96%E1%83%98" title="ფოტოსინთეზი – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="ფოტოსინთეზი" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target">ქართული</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target">Қазақша</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kn mw-list-item"><a href="https://kn.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%A6%E0%B3%8D%E0%B2%AF%E0%B3%81%E0%B2%A4%E0%B2%BF%E0%B2%B8%E0%B2%82%E0%B2%B6%E0%B3%8D%E0%B2%B2%E0%B3%87%E0%B2%B7%E0%B2%A3%E0%B3%86" title="ದ್ಯುತಿಸಂಶ್ಲೇಷಣೆ – kanareščina" lang="kn" hreflang="kn" data-title="ದ್ಯುತಿಸಂಶ್ಲೇಷಣೆ" data-language-autonym="ಕನ್ನಡ" data-language-local-name="kanareščina" class="interlanguage-link-target">ಕನ್ನಡ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EA%B4%91%ED%95%A9%EC%84%B1" title="광합성 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="광합성" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target">한국어</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/Fotosentez" title="Fotosentez – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Fotosentez" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target">Kurdî</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target">Кыргызча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Photosynthesis" title="Photosynthesis – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Photosynthesis" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target">Latina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lez mw-list-item"><a href="https://lez.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – lezginščina" lang="lez" hreflang="lez" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Лезги" data-language-local-name="lezginščina" class="interlanguage-link-target">Лезги</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-li mw-list-item"><a href="https://li.wikipedia.org/wiki/Fotosynthees" title="Fotosynthees – limburščina" lang="li" hreflang="li" data-title="Fotosynthees" data-language-autonym="Limburgs" data-language-local-name="limburščina" class="interlanguage-link-target">Limburgs</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/Fotosintesi" title="Fotosintesi – Lombard" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Fotosintesi" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="Lombard" class="interlanguage-link-target">Lombard</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lo mw-list-item"><a href="https://lo.wikipedia.org/wiki/%E0%BA%81%E0%BA%B2%E0%BA%99%E0%BA%AA%E0%BA%B1%E0%BA%87%E0%BB%80%E0%BA%84%E0%BA%B2%E0%BA%B0%E0%BB%81%E0%BA%AA%E0%BA%87" title="ການສັງເຄາະແສງ – laoščina" lang="lo" hreflang="lo" data-title="ການສັງເຄາະແສງ" data-language-autonym="ລາວ" data-language-local-name="laoščina" class="interlanguage-link-target">ລາວ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Fotosintez%C4%97" title="Fotosintezė – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Fotosintezė" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target">Lietuvių</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Fotosint%C4%93ze" title="Fotosintēze – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Fotosintēze" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target">Latviešu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mai mw-list-item"><a href="https://mai.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%95%E0%A4%BE%E0%A4%B6-%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%B6%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%B7%E0%A4%A3" title="प्रकाश-संश्लेषण – maitili" lang="mai" hreflang="mai" data-title="प्रकाश-संश्लेषण" data-language-autonym="मैथिली" data-language-local-name="maitili" class="interlanguage-link-target">मैथिली</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Photosynthesis" title="Photosynthesis – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Photosynthesis" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target">Malagasy</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7%D0%B0" title="Фотосинтеза – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Фотосинтеза" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target">Македонски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%AA%E0%B5%8D%E0%B4%B0%E0%B4%95%E0%B4%BE%E0%B4%B6%E0%B4%B8%E0%B4%82%E0%B4%B6%E0%B5%8D%E0%B4%B2%E0%B5%87%E0%B4%B7%E0%B4%A3%E0%B4%82" title="പ്രകാശസംശ്ലേഷണം – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="പ്രകാശസംശ്ലേഷണം" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target">മലയാളം</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target">Монгол</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mnw mw-list-item"><a href="https://mnw.wikipedia.org/wiki/%E1%80%9C%E1%80%BB%E1%80%B8%E1%80%9E%E1%80%B6%E1%80%9A%E1%80%AD%E1%80%AF%E1%80%82%E1%80%BA" title="လျးသံယိုဂ် – Mon" lang="mnw" hreflang="mnw" data-title="လျးသံယိုဂ်" data-language-autonym="ဘာသာမန်" data-language-local-name="Mon" class="interlanguage-link-target">ဘာသာမန်</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%95%E0%A4%BE%E0%A4%B6_%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%B6%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%B7%E0%A4%A3" title="प्रकाश संश्लेषण – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="प्रकाश संश्लेषण" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target">मराठी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Fotosintesis" title="Fotosintesis – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Fotosintesis" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Melayu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%A1%E1%80%9C%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%80%99%E1%80%BE%E1%80%AE%E1%80%85%E1%80%AF%E1%80%96%E1%80%BD%E1%80%B2%E1%80%B7%E1%80%81%E1%80%BC%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%B8" title="အလင်းမှီစုဖွဲ့ခြင်း – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="အလင်းမှီစုဖွဲ့ခြင်း" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target">မြန်မာဘာသာ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/Photosynthees" title="Photosynthees – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Photosynthees" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target">Plattdüütsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds-nl mw-list-item"><a href="https://nds-nl.wikipedia.org/wiki/Fotosyntese" title="Fotosyntese – nizka saščina" lang="nds-NL" hreflang="nds-NL" data-title="Fotosyntese" data-language-autonym="Nedersaksies" data-language-local-name="nizka saščina" class="interlanguage-link-target">Nedersaksies</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ne mw-list-item"><a href="https://ne.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%95%E0%A4%BE%E0%A4%B6_%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%B6%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%B7%E0%A4%A3" title="प्रकाश संश्लेषण – nepalščina" lang="ne" hreflang="ne" data-title="प्रकाश संश्लेषण" data-language-autonym="नेपाली" data-language-local-name="nepalščina" class="interlanguage-link-target">नेपाली</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-new mw-list-item"><a href="https://new.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AB%E0%A5%8B%E0%A4%9F%E0%A5%8B%E0%A4%B8%E0%A4%BF%E0%A4%A8%E0%A5%8D%E0%A4%A5%E0%A5%87%E0%A4%B8%E0%A4%BF%E0%A4%B8" title="फोटोसिन्थेसिस – nevarščina" lang="new" hreflang="new" data-title="फोटोसिन्थेसिस" data-language-autonym="नेपाल भाषा" data-language-local-name="nevarščina" class="interlanguage-link-target">नेपाल भाषा</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Fotosynthese" title="Fotosynthese – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Fotosynthese" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target">Nederlands</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Fotosyntese" title="Fotosyntese – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Fotosyntese" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk nynorsk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Fotosyntese" title="Fotosyntese – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Fotosyntese" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk bokmål</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Fotosint%C3%A8si" title="Fotosintèsi – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Fotosintèsi" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target">Occitan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-om mw-list-item"><a href="https://om.wikipedia.org/wiki/Jaariftina" title="Jaariftina – oromo" lang="om" hreflang="om" data-title="Jaariftina" data-language-autonym="Oromoo" data-language-local-name="oromo" class="interlanguage-link-target">Oromoo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%AA%E0%A9%8D%E0%A8%B0%E0%A8%95%E0%A8%BE%E0%A8%B8%E0%A8%BC_%E0%A8%B8%E0%A9%B0%E0%A8%B8%E0%A8%B2%E0%A9%87%E0%A8%B8%E0%A8%BC%E0%A8%A3" title="ਪ੍ਰਕਾਸ਼ ਸੰਸਲੇਸ਼ਣ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਪ੍ਰਕਾਸ਼ ਸੰਸਲੇਸ਼ਣ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target">ਪੰਜਾਬੀ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pam mw-list-item"><a href="https://pam.wikipedia.org/wiki/Photosynthesis" title="Photosynthesis – pampanščina" lang="pam" hreflang="pam" data-title="Photosynthesis" data-language-autonym="Kapampangan" data-language-local-name="pampanščina" class="interlanguage-link-target">Kapampangan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pcm mw-list-item"><a href="https://pcm.wikipedia.org/wiki/Fotosintesis" title="Fotosintesis – nigerijski pidžin" lang="pcm" hreflang="pcm" data-title="Fotosintesis" data-language-autonym="Naijá" data-language-local-name="nigerijski pidžin" class="interlanguage-link-target">Naijá</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Fotosynteza" title="Fotosynteza – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Fotosynteza" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target">Polski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%DA%86%D8%A7%D9%86%DD%A8_%D9%BE%DA%A9%D8%A7%D8%A6%DB%8C" title="چانݨ پکائی – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="چانݨ پکائی" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target">پنجابی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D9%81%D9%88%D9%BC%D9%88%D8%B3%D9%8A%D9%86%D8%AA%D9%8A%D8%B3%D8%B2_(%D8%AF_%D9%84%D9%85%D8%B1_%D8%AF_%D9%88%DA%93%D8%A7%D9%86%DA%AB%D9%88_%D9%BE%D9%87_%D9%85%D8%B1%D8%B3%D8%AA%D9%87_%D8%AF_%D9%85%D9%88%D8%A7%D8%AF%D9%88_%D8%AA%D8%B1%DA%A9%D9%8A%D8%A8_%D8%A7%D9%88_%D9%8A%D9%88%DA%81%D8%A7%DB%8C_%DA%A9%D9%88%D9%84)" title="فوټوسينتيسز (د لمر د وړانګو په مرسته د موادو ترکيب او يوځای کول) – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="فوټوسينتيسز (د لمر د وړانګو په مرسته د موادو ترکيب او يوځای کول)" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target">پښتو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Fotoss%C3%ADntese" title="Fotossíntese – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Fotossíntese" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target">Português</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-qu mw-list-item"><a href="https://qu.wikipedia.org/wiki/Inti_wayllay" title="Inti wayllay – kečuanščina" lang="qu" hreflang="qu" data-title="Inti wayllay" data-language-autonym="Runa Simi" data-language-local-name="kečuanščina" class="interlanguage-link-target">Runa Simi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Fotosintez%C4%83" title="Fotosinteză – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Fotosinteză" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target">Română</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target">Русский</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D1%96%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7%D0%B0" title="Фотосінтеза – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Фотосінтеза" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target">Русиньскый</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sa mw-list-item"><a href="https://sa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AA%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%AD%E0%A4%BE%E0%A4%B8%E0%A4%82%E0%A4%AF%E0%A5%8B%E0%A4%97%E0%A4%83" title="प्रभासंयोगः – sanskrt" lang="sa" hreflang="sa" data-title="प्रभासंयोगः" data-language-autonym="संस्कृतम्" data-language-local-name="sanskrt" class="interlanguage-link-target">संस्कृतम्</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sah mw-list-item"><a href="https://sah.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – jakutščina" lang="sah" hreflang="sah" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Саха тыла" data-language-local-name="jakutščina" class="interlanguage-link-target">Саха тыла</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco mw-list-item"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Photosynthesis" title="Photosynthesis – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Photosynthesis" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target">Scots</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%DA%A6%D9%88%D9%BD%D9%88%D8%B3%D9%86%D9%BF%D9%8A%D8%B3%D8%B3" title="ڦوٽوسنٿيسس – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="ڦوٽوسنٿيسس" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target">سنڌي</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza" title="Fotosinteza – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Fotosinteza" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target">Srpskohrvatski / српскохрватски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si mw-list-item"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B6%B4%E0%B7%8A%E2%80%8D%E0%B6%BB%E0%B6%B7%E0%B7%8F%E0%B7%83%E0%B6%82%E0%B7%81%E0%B7%8A%E0%B6%BD%E0%B7%9A%E0%B7%82%E0%B6%AB%E0%B6%BA" title="ප්‍රභාසංශ්ලේෂණය – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="ප්‍රභාසංශ්ලේෂණය" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target">සිංහල</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Photosynthesis" title="Photosynthesis – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Photosynthesis" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target">Simple English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Fotosynt%C3%A9za" title="Fotosyntéza – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Fotosyntéza" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target">Slovenčina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sn mw-list-item"><a href="https://sn.wikipedia.org/wiki/Chirukanerujeko" title="Chirukanerujeko – šonščina" lang="sn" hreflang="sn" data-title="Chirukanerujeko" data-language-autonym="ChiShona" data-language-local-name="šonščina" class="interlanguage-link-target">ChiShona</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-so mw-list-item"><a href="https://so.wikipedia.org/wiki/Habka_Samayska_Cuntada" title="Habka Samayska Cuntada – somalščina" lang="so" hreflang="so" data-title="Habka Samayska Cuntada" data-language-autonym="Soomaaliga" data-language-local-name="somalščina" class="interlanguage-link-target">Soomaaliga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Fotosinteza" title="Fotosinteza – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Fotosinteza" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target">Shqip</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7%D0%B0" title="Фотосинтеза – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Фотосинтеза" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target">Српски / srpski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-su mw-list-item"><a href="https://su.wikipedia.org/wiki/Potosint%C3%A9sis" title="Potosintésis – sundanščina" lang="su" hreflang="su" data-title="Potosintésis" data-language-autonym="Sunda" data-language-local-name="sundanščina" class="interlanguage-link-target">Sunda</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Fotosyntes" title="Fotosyntes – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Fotosyntes" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target">Svenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Usanisinuru" title="Usanisinuru – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Usanisinuru" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target">Kiswahili</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%92%E0%AE%B3%E0%AE%BF%E0%AE%A4%E0%AF%8D%E0%AE%A4%E0%AF%8A%E0%AE%95%E0%AF%81%E0%AE%AA%E0%AF%8D%E0%AE%AA%E0%AF%81" title="ஒளித்தொகுப்பு – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="ஒளித்தொகுப்பு" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target">தமிழ்</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-te mw-list-item"><a href="https://te.wikipedia.org/wiki/%E0%B0%95%E0%B0%BF%E0%B0%B0%E0%B0%A3%E0%B0%9C%E0%B0%A8%E0%B1%8D%E0%B0%AF_%E0%B0%B8%E0%B0%82%E0%B0%AF%E0%B1%8B%E0%B0%97_%E0%B0%95%E0%B1%8D%E0%B0%B0%E0%B0%BF%E0%B0%AF" title="కిరణజన్య సంయోగ క్రియ – telugijščina" lang="te" hreflang="te" data-title="కిరణజన్య సంయోగ క్రియ" data-language-autonym="తెలుగు" data-language-local-name="telugijščina" class="interlanguage-link-target">తెలుగు</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target">Тоҷикӣ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%81%E0%B8%B2%E0%B8%A3%E0%B8%AA%E0%B8%B1%E0%B8%87%E0%B9%80%E0%B8%84%E0%B8%A3%E0%B8%B2%E0%B8%B0%E0%B8%AB%E0%B9%8C%E0%B8%94%E0%B9%89%E0%B8%A7%E0%B8%A2%E0%B9%81%E0%B8%AA%E0%B8%87" title="การสังเคราะห์ด้วยแสง – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="การสังเคราะห์ด้วยแสง" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target">ไทย</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Potosintesis" title="Potosintesis – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Potosintesis" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target">Tagalog</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Fotosentez" title="Fotosentez – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Fotosentez" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target">Türkçe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target">Татарча / tatarça</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ug mw-list-item"><a href="https://ug.wikipedia.org/wiki/%D9%81%D9%88%D8%AA%D9%88%D8%B3%D9%89%D9%86%D8%AA%DB%90%D8%B2_%D8%B1%D9%88%D9%84%D9%89" title="فوتوسىنتېز رولى – ujgurščina" lang="ug" hreflang="ug" data-title="فوتوسىنتېز رولى" data-language-autonym="ئۇيغۇرچە / Uyghurche" data-language-local-name="ujgurščina" class="interlanguage-link-target">ئۇيغۇرچە / Uyghurche</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%BE%D1%82%D0%BE%D1%81%D0%B8%D0%BD%D1%82%D0%B5%D0%B7" title="Фотосинтез – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Фотосинтез" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target">Українська</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D8%B6%DB%8C%D8%A7%D8%A6%DB%8C_%D8%AA%D8%A7%D9%84%DB%8C%D9%81" title="ضیائی تالیف – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="ضیائی تالیف" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target">اردو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Fotosintez" title="Fotosintez – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Fotosintez" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target">Oʻzbekcha / ўзбекча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec mw-list-item"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/Fotos%C3%ACntezi" title="Fotosìntezi – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Fotosìntezi" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target">Vèneto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vep mw-list-item"><a href="https://vep.wikipedia.org/wiki/Fotosintez" title="Fotosintez – Veps" lang="vep" hreflang="vep" data-title="Fotosintez" data-language-autonym="Vepsän kel’" data-language-local-name="Veps" class="interlanguage-link-target">Vepsän kel’</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Quang_h%E1%BB%A3p" title="Quang hợp – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Quang hợp" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target">Tiếng Việt</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Fotosintesis" title="Fotosintesis – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Fotosintesis" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target">Winaray</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E5%85%89%E5%90%88%E4%BD%9C%E7%94%A8" title="光合作用 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="光合作用" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target">吴语</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xh mw-list-item"><a href="https://xh.wikipedia.org/wiki/I-photosynthesis" title="I-photosynthesis – koščina" lang="xh" hreflang="xh" data-title="I-photosynthesis" data-language-autonym="IsiXhosa" data-language-local-name="koščina" class="interlanguage-link-target">IsiXhosa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%A4%D7%90%D7%98%D7%90%D7%A1%D7%99%D7%A0%D7%98%D7%A2%D7%96" title="פאטאסינטעז – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="פאטאסינטעז" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target">ייִדיש</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E5%85%89%E5%90%88%E4%BD%9C%E7%94%A8" title="光合作用 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="光合作用" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target">中文</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-classical mw-list-item"><a href="https://zh-classical.wikipedia.org/wiki/%E5%85%89%E5%90%88%E4%BD%9C%E7%94%A8" title="光合作用 – Literary Chinese" lang="lzh" hreflang="lzh" data-title="光合作用" data-language-autonym="文言" data-language-local-name="Literary Chinese" class="interlanguage-link-target">文言</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/Kong-ha%CC%8Dp-s%C3%AAng" title="Kong-ha̍p-sêng – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Kong-ha̍p-sêng" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target">閩南語 / Bân-lâm-gú</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E5%85%89%E5%90%88%E4%BD%9C%E7%94%A8" title="光合作用 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="光合作用" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target">粵語</a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q11982#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Fotosinteza" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c">Stran</a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Fotosinteza" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t">Pogovor</a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >slovenščina </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Fotosinteza">Preberi</a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >Orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Fotosinteza">Preberi</a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=history">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Fotosinteza" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j">Kaj se povezuje sem</a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Fotosinteza" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k">Povezane spremembe</a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q">Posebne strani</a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&oldid=6266712" title="Trajna povezava na to redakcijo strani">Trajna povezava</a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=info" title="Več informacij o tej strani">Podatki o strani</a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Fotosinteza&id=6266712&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran">Navedba članka</a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FFotosinteza">Pridobi skrajšani URL</a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FFotosinteza">Prenesi kodo QR</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Fotosinteza">Ustvari e-knjigo</a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Fotosinteza&action=show-download-screen">Prenesi kot PDF</a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p">Različica za tisk</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Photosynthesis" hreflang="en">Wikimedijina zbirka</a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q11982" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g">Predmet v Wikipodatkih</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-featured-star" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki" title="To je izbrani članek. Za več podatkov klikni zvezdo."><img alt="Izbrani članek" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/20px-Cscr-featured.svg.png" decoding="async" width="20" height="19" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/30px-Cscr-featured.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/40px-Cscr-featured.svg.png 2x" data-file-width="466" data-file-height="443" /></a></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Leaf66.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Leaf66.JPG/300px-Leaf66.JPG" decoding="async" width="300" height="225" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Leaf66.JPG/450px-Leaf66.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/55/Leaf66.JPG/600px-Leaf66.JPG 2x" data-file-width="4320" data-file-height="3240" /></a><figcaption>Fotosinteza, v svojem bistvu proces pretvorbe (elektromagnetnega valovanja) sončne svetlobe v (gostejše vibracije) kemično energijo, poteka pri rastlinah pretežno v <a href="/wiki/Rastlinski_list" class="mw-redirect" title="Rastlinski list">listih</a>.</figcaption></figure> Fótosintéza (iz <a href="/wiki/Gr%C5%A1%C4%8Dina" title="Grščina">grščine</a> <a href="/wiki/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Stara grščina">starogrško</a> φωτός: photós - svetloba + <a href="/wiki/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Stara grščina">starogrško</a> σύνθεσης: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je <a href="/wiki/Biokemija" title="Biokemija">biokemijski</a> proces, pri katerem <a href="/wiki/Rastlina" class="mw-redirect" title="Rastlina">rastline</a>, <a href="/wiki/Alga" class="mw-redirect" title="Alga">alge</a> ter nekatere <a href="/wiki/Pra%C5%BEivali" title="Praživali">praživali</a> in <a href="/wiki/Bakterija" class="mw-redirect" title="Bakterija">bakterije</a> izrabljajo <a href="/wiki/Energija" title="Energija">energijo</a> sončne <a href="/wiki/Svetloba" title="Svetloba">svetlobe</a><a href="#cite_note-2">[a]</a> za pridelavo <a href="/wiki/Hrana" title="Hrana">hrane</a>. Gre torej za proces pretvorbe sončne energije v kemično energijo, ki je shranjena predvsem v obliki <a href="/wiki/Ogljikov_hidrat" title="Ogljikov hidrat">ogljikovih hidratov</a>, kot so <a href="/wiki/Sladkor" title="Sladkor">sladkorji</a>.<a href="#cite_note-nelson742-3-3">[2]</a><a href="#cite_note-alberts478-4">[3]</a> Fotosintetski organizmi so temelj <a href="/wiki/Prehranjevalna_veriga" title="Prehranjevalna veriga">prehranjevalne verige</a>, saj so skoraj vsa živa bitja na <a href="/wiki/Zemlja" title="Zemlja">Zemlji</a>, tudi ljudje, odvisna od njihove energije, ki jo proizvedejo s fotosintezo. Osnovni gradniki, ki jih fotosintetski organizmi porabljajo za izdelavo organskih spojin, so relativno preproste molekule, tj. <a href="/wiki/Ogljikov_dioksid" title="Ogljikov dioksid">ogljikov dioksid</a> (CO2) ter <a href="/wiki/Voda" title="Voda">voda</a> (<style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5943969">.mw-parser-output .template-chem2-su{display:inline-block;font-size:80%;line-height:1;vertical-align:-0.35em}.mw-parser-output .template-chem2-su>span{display:block;text-align:left}.mw-parser-output sub.template-chem2-sub{font-size:80%;vertical-align:-0.35em}.mw-parser-output sup.template-chem2-sup{font-size:80%;vertical-align:0.65em}</style>H2O). Pri fotosintezi se sprošča tudi <a href="/wiki/Kisik" title="Kisik">kisik</a> (O2) kot stranski produkt in večina kisika v Zemljinem <a href="/wiki/Ozra%C4%8Dje" title="Ozračje">ozračju</a> je nastala pri fotosintezi.<a href="#cite_note-5">[4]</a> Organizmi med procesom <a href="/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje" title="Celično dihanje">celičnega dihanja</a> izrabijo ogljikove hidrate in kisik za tvorbo energije, pri tem pa sprostijo oz. izločijo <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 in vodo, ki se vrneta nazaj k rastlinam; tako je kroženje snovi zaključeno.<a href="#cite_note-nelson742-3-3">[2]</a><a href="#cite_note-alberts478-4">[3]</a> Fotosinteza se pri <a href="/wiki/Evkarionti" title="Evkarionti">evkariontskih</a> organizmih, kot so rastline in alge, odvija v posebnih celičnih <a href="/wiki/Organel" title="Organel">organelih</a>, ki jih imenujemo <a href="/wiki/Kloroplast" title="Kloroplast">kloroplasti</a>, pri nižje razvitih enoceličnih organizmih, kot so bakterije, pa na posebej prilagojenih <a href="/wiki/Celi%C4%8Dna_membrana" title="Celična membrana">celičnih membranah</a> znotraj celice. Z izjemo nekaterih skupin alg in bakterij so poglavitni pigmenti, ki absorbirajo sončno svetlobo, <a href="/wiki/Klorofil" title="Klorofil">klorofili</a>, ki organizmom dajejo značilno zeleno barvo. Na molekularni ravni proces fotosinteze v grobem delimo na od svetlobe odvisne reakcije, kjer ob pogonu energije sončne svetlobe nastaneta <a href="/wiki/Adenozin_trifosfat" title="Adenozin trifosfat">adenozin trifosfat</a> (ATP) kot vir energije ter <a href="/wiki/Nikotinamid_adenin_dinukleotid_fosfat" title="Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat">nikotinamid adenin dinukleotid fosfat</a> (NADPH) kot <a href="/wiki/Redoks_reakcija" title="Redoks reakcija">reducent</a>, ter na reakcije vezave ogljika (tudi od svetlobe neodvisne reakcije), kjer se <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 porabi za izdelavo kompleksnih organskih spojin, za kar sta bistvena ATP in NADPH, predhodno nastala v svetlobnih reakcijah.<a href="#cite_note-nelson742-3-3">[2]</a> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Splošni_vidik_fotosinteze">Splošni vidik fotosinteze</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Splošni vidik fotosinteze" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Splošni vidik fotosinteze">uredi kodo</a>]</div> Prehranjevalna veriga se vedno prične s <a href="/wiki/Primarni_proizvajalec" class="mw-redirect" title="Primarni proizvajalec">primarnimi proizvajalci</a>, ki si hrano, tj. kompleksne organske spojine, proizvajajo sami in za to potrebujejo le preproste anorganske spojine; kot vir <a href="/wiki/Ogljik" title="Ogljik">ogljika</a> služi <a href="/wiki/Ogljikov_dioksid" title="Ogljikov dioksid">ogljikov dioksid</a> (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2). Primarnim proizvajalcem pravimo tudi <a href="/wiki/Avtotrof" title="Avtotrof">avtotrofi</a> (iz <a href="/wiki/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Stara grščina">stare grščine</a> <a href="/wiki/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Stara grščina">starogrško</a> αυτός: autós - sam in <a href="/wiki/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Stara grščina">starogrško</a> τροφή: trophé - hrana). V nasprotju s tem <a href="/wiki/Heterotrof" title="Heterotrof">heterotrofi</a> (<a href="/wiki/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Stara grščina">starogrško</a> ἕτερος: héteros - različen, drugačen) ne morejo sami proizvajati hranil, pač pa morajo zaužiti kompleksne ogljikove spojine. Pri tem v <a href="/wiki/Ekologija" title="Ekologija">ekološkem</a> smislu ločimo <a href="/wiki/Porabnik_(ekologija)" title="Porabnik (ekologija)">porabnike</a>, kot so <a href="/wiki/Rastlinojed" class="mw-redirect" title="Rastlinojed">rastlinojedi</a> in <a href="/w/index.php?title=Mesojed&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mesojed (stran ne obstaja)">mesojedi</a>, ki dobijo hrano preko prehranjevanja z ostalimi organizmi, ter <a href="/wiki/Razkrojevalec" title="Razkrojevalec">razkrojevalce</a>, tj. <a href="/wiki/Glive" title="Glive">glive</a> in <a href="/wiki/Bakterije" title="Bakterije">bakterije</a>, ki razkrojijo mrtve organizme in jih pretvorijo v rudninske snovi, katere lahko primarni proizvajalci zopet uporabijo za proizvodnjo hranil.<a href="#cite_note-BTS-6">[5]</a> Avtotrofe naprej razdelimo na <a href="/w/index.php?title=Kemoavtotrof&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kemoavtotrof (stran ne obstaja)">kemoavtotrofe</a>, ki energijo v glavnem dobijo z <a href="/wiki/Redoks_reakcija" title="Redoks reakcija">oksidacijo</a> <a href="/wiki/Anorganska_spojina" title="Anorganska spojina">anorganskih spojin</a>, kot je <a href="/wiki/Vodikov_sulfid" title="Vodikov sulfid">vodikov sulfid</a> (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">H2S), ter na fotoavtotrofe, ki energijo dobijo s sončno svetlobo. Na kopnem so fotoavtotrofi predvsem <a href="/wiki/Rastline" title="Rastline">rastline</a>, medtem ko v vodnih ekosistemih bivajo različne skupine fotosintetskih organizmov, kot so <a href="/wiki/Alge" title="Alge">alge</a> (npr. <a href="/w/index.php?title=Rjave_alge&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rjave alge (stran ne obstaja)">rjave alge</a> v <a href="/wiki/Kelpov_gozd" title="Kelpov gozd">kelpovih gozdovih</a>), mnogi <a href="/wiki/Protisti" title="Protisti">protisti</a> (npr. <a href="/wiki/Evglena" title="Evglena">evglena</a>) ter <a href="/wiki/Fitoplankton" title="Fitoplankton">fitoplankton</a>, kot so <a href="/wiki/Modrozelene_cepljivke" title="Modrozelene cepljivke">modrozelene cepljivke</a>, <a href="/w/index.php?title=Diatomeje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Diatomeje (stran ne obstaja)">diatomeje</a> (kremenaste alge<a href="#cite_note-:0-7">[6]</a>) in <a href="/w/index.php?title=Dinoflagelati&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dinoflagelati (stran ne obstaja)">dinoflagelati</a> (ognjene alge<a href="#cite_note-:0-7">[6]</a>).<a href="#cite_note-BTS-6">[5]</a> Po nekaterih podatkih naj bi fitoplankton globalno prispeval polovico neto proizvodnje organskih spojin.<a href="#cite_note-8">[7]</a><a href="#cite_note-9">[8]</a> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Simple_photosynthesis_overview-sl.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/Simple_photosynthesis_overview-sl.svg/220px-Simple_photosynthesis_overview-sl.svg.png" decoding="async" width="220" height="272" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/Simple_photosynthesis_overview-sl.svg/330px-Simple_photosynthesis_overview-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/Simple_photosynthesis_overview-sl.svg/440px-Simple_photosynthesis_overview-sl.svg.png 2x" data-file-width="830" data-file-height="1027" /></a><figcaption>Poenostavljena shema fotosintetskih reakcij</figcaption></figure> Potek fotosinteze je v splošnem podoben pri vseh fotoavtotrofih, razlikuje se le v podrobnostih. V resnici je bilo za razumevanje poteka in mehanizmov fotosinteze pri rastlinah ključno raziskovanje fotosinteze pri preprostejših organizmih, kot so bakterije.<a href="#cite_note-10">[9]</a> Splošna enačba fotosinteze opisuje <a href="/wiki/Redoks_reakcija" title="Redoks reakcija">redoks reakcijo</a>, pri kateri je voda dajalec (donor) elektronov, ogljikov dioksid pa se v končni fazi reducira v ogljikov hidrat, kot je npr. glukoza. Kot stranski produkt se pri tem tvori kisik, zato procesu natančneje pravimo tudi oksigena fotosinteza. <dl><dd><math xmlns="http://www.w3.org/1998/Math/MathML" alttext="{\displaystyle n\ H_{2}O+n\ CO_{2}\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;(CH_{2}O)_{n}+n\ O_{2}}"> <semantics> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mstyle displaystyle="true" scriptlevel="0"> <mi>n</mi> <mtext> </mtext> <msub> <mi>H</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> <mi>O</mi> <mo>+</mo> <mi>n</mi> <mtext> </mtext> <mi>C</mi> <msub> <mi>O</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> <mspace width="thickmathspace" /> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mover> <mo stretchy="false">⟶</mo> <mstyle displaystyle="false" scriptlevel="0"> <mtext>svetloba</mtext> </mstyle> </mover> </mrow> <mspace width="thickmathspace" /> <mo stretchy="false">(</mo> <mi>C</mi> <msub> <mi>H</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> <mi>O</mi> <msub> <mo stretchy="false">)</mo> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mi>n</mi> </mrow> </msub> <mo>+</mo> <mi>n</mi> <mtext> </mtext> <msub> <mi>O</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> </mstyle> </mrow> <annotation encoding="application/x-tex">{\displaystyle n\ H_{2}O+n\ CO_{2}\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;(CH_{2}O)_{n}+n\ O_{2}}</annotation> </semantics> </math><img src="https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/21fcbb9ca764603bca01dc0efa4177366a5e9f71" class="mwe-math-fallback-image-inline mw-invert skin-invert" aria-hidden="true" style="vertical-align: -0.838ex; width:42.975ex; height:4.676ex;" alt="{\displaystyle n\ H_{2}O+n\ CO_{2}\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;(CH_{2}O)_{n}+n\ O_{2}}"></dd></dl> Nekatere fotoavtotrofne bakterije, kot so <a href="/w/index.php?title=%C5%A0krlatne_%C5%BEveplene_bakterije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Škrlatne žveplene bakterije (stran ne obstaja)">škrlatne žveplene bakterije</a> ter <a href="/w/index.php?title=Zelene_%C5%BEveplene_bakterije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zelene žveplene bakterije (stran ne obstaja)">zelene žveplene bakterije</a>, izrabljajo druge anorganske spojine kot dajalce elektronov (npr. <a href="/wiki/Vodikov_sulfid" title="Vodikov sulfid">vodikov sulfid</a>, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">H2S), kisik pa pri tem procesu ne nastaja, zato gre v tem primeru za anoksigeno fotosintezo.<a href="#cite_note-11">[10]</a> Fotosintezo lahko v grobem razdelimo na dva dela, in sicer na svetlobne reakcije oz. od svetlobe odvisne reakcije ter na fiksacijo ogljika oz. reakcije vezave (asimilacije) ogljika. Nemalokrat so slednje imenovane tudi temnotne reakcije, kar lahko razumemo napačno, saj te reakcije ne potekajo neodvisno same zase v temi, pač pa jih »poganjajo« produkti svetlobnih reakcij. Pri svetlobnih reakcijah klorofili in ostali pomožni pigmenti absorbirajo sončno svetlobo, s pomočjo katere sintetizirajo <a href="/wiki/Adenozin_trifosfat" title="Adenozin trifosfat">adenozin trifosfat</a> (ATP) in <a href="/wiki/Nikotinamid_adenin_dinukleotid_fosfat" title="Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat">nikotinamid adenin dinukleotid fosfat</a> (NADPH), kot stranski produkt pa nastane kisik. ATP in NADPH se pri fiksaciji ogljika porabita za redukcijo <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2, pri čemer v končni fazi nastanejo ogljikovi hidrati, kot so <a href="/w/index.php?title=Trioza_fosfat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Trioza fosfat (stran ne obstaja)">trioza fosfati</a>, <a href="/wiki/Saharoza" title="Saharoza">saharoza</a> (»sladkor« oz. disaharid, sestavljen iz <a href="/wiki/Glukoza" title="Glukoza">glukoze</a> in <a href="/wiki/Fruktoza" title="Fruktoza">fruktoze</a>) ter <a href="/wiki/%C5%A0krob" title="Škrob">škrob</a>.<a href="#cite_note-nelson742-3-3">[2]</a> Celotna fotosinteza poteka pri <a href="/wiki/Evkariont" class="mw-redirect" title="Evkariont">evkariontskih</a> <a href="/wiki/Rastlinska_celica" title="Rastlinska celica">rastlinskih celicah</a> v <a href="/wiki/Kloroplast" title="Kloroplast">kloroplastih</a>, <a href="/wiki/Prokariont" class="mw-redirect" title="Prokariont">prokariontske</a> celice pa imajo pravzaprav podobno zgradbo kot kloroplasti, kar je osnova za t. i. endosimbiontsko hipotezo, po kateri so se določeni organeli v evkariontskih celicah, v tem primeru kloroplasti, razvili iz bakterijskih <a href="/wiki/Endosimbioza" title="Endosimbioza">endosimbiontov</a>.<a href="#cite_note-nelson761-12">[11]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Gradniki_fotosintetskega_aparata">Gradniki fotosintetskega aparata</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Gradniki fotosintetskega aparata" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gradniki fotosintetskega aparata">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kloroplasti">Kloroplasti</h3>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Kloroplasti" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kloroplasti">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Chloroplast.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Chloroplast.svg/350px-Chloroplast.svg.png" decoding="async" width="350" height="177" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Chloroplast.svg/525px-Chloroplast.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/26/Chloroplast.svg/700px-Chloroplast.svg.png 2x" data-file-width="1445" data-file-height="732" /></a><figcaption>Zgradba kloroplasta: 1. zunanja membrana 2. medmembranski prostor 3. notranja membrana 4. stroma 5. tilakoidna svetlina 6. tilakoidna membrana 7. tilakoidna skladovnica (grana) 8. tilakodna plast 9. škrob 10. <a href="/wiki/Ribosom" title="Ribosom">ribosom</a> 11. <a href="/wiki/DNA" class="mw-redirect" title="DNA">DNA</a> kloroplasta 12. plastoglobul (kaplja <a href="/wiki/Lipid" title="Lipid">lipidov</a>)</figcaption></figure> Pri preprostih fotosintetskih bakterijah se strukture, odgovorne za svetlobni del reakcij (tj. beljakovinski kompleksi ter pigmenti), nahajajo v <a href="/wiki/Celi%C4%8Dna_membrana" title="Celična membrana">celični membrani</a> (plazmalemi) bakterijske celice.<a href="#cite_note-13">[12]</a> Pri višje razvitih bakterijah membrana tvori številne gube<a href="#cite_note-14">[13]</a> ali pa skupke okroglih <a href="/wiki/Vezikel" title="Vezikel">veziklov</a>, ki jih imenujemo intracitoplazemske membrane.<a href="#cite_note-15">[14]</a> Pri evkariontskih fotosintetskih organizmih (rastline, alge, <a href="/wiki/Pra%C5%BEivali" title="Praživali">praživali</a>) fotosinteza poteka v posebnih celičnih <a href="/wiki/Organel" title="Organel">organelih</a>, <a href="/wiki/Kloroplast" title="Kloroplast">kloroplastih</a>. Ti so navadno lečaste oblike in merijo do 5–10 <a href="/wiki/Mikrometer" title="Mikrometer">mikrometrov</a> v premeru.<a href="#cite_note-cooper451-2-16">[15]</a> Število kloroplastov v rastlinski celici se razlikuje med vrstami ter tudi med pripadniki znotraj vrste glede na pogoje rasti. Pri algi Chlamydomonas reinhardtii se v celici nahaja samo en kloroplast, medtem ko se jih v celicah <a href="/wiki/P%C5%A1enica" title="Pšenica">pšenice</a> nahaja okoli sto.<a href="#cite_note-17">[16]</a> Kloroplast ima dve membrani, in sicer zunanjo membrano, ki je prepustna za male molekule in <a href="/wiki/Ion" title="Ion">ione</a> (npr. za <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">O2, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">Fe+ in <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">Mg2+) zaradi <a href="/wiki/Porin" title="Porin">porinov</a>, ter notranjo membrano, ki je praktično neprepustna, molekule in ioni pa lahko vstopajo v notranjost samo preko posebnih <a href="/w/index.php?title=Membranski_prena%C5%A1alec&action=edit&redlink=1" class="new" title="Membranski prenašalec (stran ne obstaja)">membranskih prenašalcev</a> (transporterjev). Med membranama se nahaja ozek medmembranski (intermembranski) prostor. Notranja membrana objema želatinasto stromo, ki je analogna matriksu v <a href="/wiki/Mitohondrij" title="Mitohondrij">mitohondriju</a> in vsebuje presnovne <a href="/wiki/Encim" title="Encim">encime</a>, odgovorne za fiksacijo ogljika, ter lasten <a href="/wiki/Genom" class="mw-redirect" title="Genom">genom</a> v obliki krožnih molekul <a href="/wiki/DNA" class="mw-redirect" title="DNA">DNA</a>. Poleg tega se znotraj notranje membrane v stromi nahaja tretji sistem membran, tj. tilakoidna membrana. Slednja je mesto svetlobnih reakcij, saj se na njej nahajajo fotosistemi s pigmenti, verige elektronskih prenašalcev in encimi <a href="/wiki/ATP-sintaza" title="ATP-sintaza">ATP-sintaze</a>. Tilakoidna membrana je močno zgubana, s čimer se poveča efektivna površina za absorpcijo svetlobe, in tvori diskaste strukture, imenovane tilakoide, te pa so naložene ena na drugo in tvorijo skladovnice, imenovane grane.<a href="#cite_note-cooper451-2-16">[15]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pigmenti">Pigmenti</h3>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Pigmenti" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pigmenti">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Chlorophyll_a.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Chlorophyll_a.svg/150px-Chlorophyll_a.svg.png" decoding="async" width="150" height="375" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Chlorophyll_a.svg/225px-Chlorophyll_a.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Chlorophyll_a.svg/300px-Chlorophyll_a.svg.png 2x" data-file-width="265" data-file-height="662" /></a><figcaption>Struktura klorofila a</figcaption></figure> Najpomembnejši pigmenti za absorpcijo svetlobe so <a href="/wiki/Klorofil" title="Klorofil">klorofili</a>, zeleni pigmenti s policiklično strukturo, podobno protoporfirinu, osnovnemu gradniku <a href="/wiki/Hemoglobin" title="Hemoglobin">hemoglobina</a>, le da mesto <a href="/wiki/%C5%BDelezo" title="Železo">železovega</a> kationa zavzema <a href="/wiki/Magnezij" title="Magnezij">magnezijev</a> kation (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">Mg2+). Za absorpcijo svetlobe so bistvene verige z izmenjujočimi se enojnimi in dvojnimi vezmi. Osnovni zvrsti klorofilov sta klorofil a in klorofil b, ki sta si navidez podobna, vendar je njun <a href="/wiki/Absorpcijski_spekter" title="Absorpcijski spekter">absorpcijski spekter</a> različen: klorofil a absorbira predvsem rdeči del vidnega spektra svetlobe, klorofil b pa predvsem modri del. Tako se pri absorpciji svetlobe pigmenta medsebojno dopolnjujeta. V večini rastlin je prisotno dvakrat več klorofila a kot klorofila b.<a href="#cite_note-18">[17]</a> Znane so tudi druge zvrsti klorofilov, kot je klorofil c, ki se kot pomožni pigment z absorpcijo zelenega in rumenega dela spektra pojavlja v določenih morskih algah, kot so <a href="/w/index.php?title=Diatomeje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Diatomeje (stran ne obstaja)">diatomeje</a>, <a href="/w/index.php?title=Dinoflagelat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dinoflagelat (stran ne obstaja)">dinoflagelati</a> ter rjave in <a href="/w/index.php?title=Zlate_alge&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zlate alge (stran ne obstaja)">zlate alge</a>,<a href="#cite_note-19">[18]</a> klorofil d z absorpcijo <a href="/wiki/Infrarde%C4%8Da_svetloba" class="mw-redirect" title="Infrardeča svetloba">infrardečega dela</a> blizu vidnega spektra pa se pojavlja v določenih vrstah <a href="/wiki/Modrozelene_cepljivke" title="Modrozelene cepljivke">modrozelenih cepljivk</a> (cianobakterij).<a href="#cite_note-20">[19]</a><a href="#cite_note-21">[20]</a> V družino klorofilov spada tudi <a href="/w/index.php?title=Bakterioklorofil&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bakterioklorofil (stran ne obstaja)">bakterioklorofil</a> fotosintetskih bakterij, ki pa ima vrh absorpcije pri skrajnem rdečem delu in infrardečem spektru svetlobe.<a href="#cite_note-22">[21]</a> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Chlorophyll_ab_spectra-sl.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/Chlorophyll_ab_spectra-sl.svg/220px-Chlorophyll_ab_spectra-sl.svg.png" decoding="async" width="220" height="220" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/Chlorophyll_ab_spectra-sl.svg/330px-Chlorophyll_ab_spectra-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/Chlorophyll_ab_spectra-sl.svg/440px-Chlorophyll_ab_spectra-sl.svg.png 2x" data-file-width="710" data-file-height="710" /></a><figcaption><a href="/wiki/Absorpcijski_spekter" title="Absorpcijski spekter">Absorpcijski spekter</a> prostega klorofila a (modro) in klorofila b (rdeče) v raztopini.<a href="#cite_note-23">[b]</a></figcaption></figure> Glavni pigmenti <a href="/wiki/Rde%C4%8De_alge" title="Rdeče alge">rdečih alg</a>, modrozelenih cepljiv, <a href="/w/index.php?title=Glavkofiti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Glavkofiti (stran ne obstaja)">glavkofitov</a> in določenih vrst <a href="/wiki/Kriptofiti" title="Kriptofiti">kriptofitov</a> so <a href="/w/index.php?title=Fikobilin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fikobilin (stran ne obstaja)">fikobilini</a>, kot sta rdeči pigment <a href="/w/index.php?title=Fikoeritrobilin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fikoeritrobilin (stran ne obstaja)">fikoeritrobilin</a> in modri pigment <a href="/w/index.php?title=Fikocianobilin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fikocianobilin (stran ne obstaja)">fikocianobilin</a>.<a href="#cite_note-24">[22]</a><a href="#cite_note-25">[23]</a> Fikobilini absorbirajo zeleni, rumeni in oranžni del spektra, kar organizmom omogoča vzpostavitev posebne <a href="/wiki/Ekolo%C5%A1ka_ni%C5%A1a" title="Ekološka niša">ekološke niše</a> v vodnem okolju, saj pigmenti drugih, višje ležečih organizmov ter voda sama absorbirajo valovne dolžine, višje ali nižje od omenjenih delov vidnega spektra.<a href="#cite_note-Nelson746-7-26">[24]</a> Rastline imajo poleg klorofilov še druge, pomožne (akcesorne) pigmente, ki spadajo med <a href="/w/index.php?title=Karotenoid&action=edit&redlink=1" class="new" title="Karotenoid (stran ne obstaja)">karotenoide</a>. Najpomembnejša pigmenta v tem razredu sta rdečeoranžni <a href="/w/index.php?title=Beta_karoten&action=edit&redlink=1" class="new" title="Beta karoten (stran ne obstaja)">β-karoten</a> in rumeni <a href="/w/index.php?title=Lutein&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lutein (stran ne obstaja)">lutein</a>. Oba absorbirata nekoliko širši del modrega dela spektra in tako omogoča večji izkoristek sončne svetlobe.<a href="#cite_note-27">[25]</a> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Organiziranost_pigmentov">Organiziranost pigmentov</h4>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Organiziranost pigmentov" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Organiziranost pigmentov">uredi kodo</a>]</div> Funkcijske in strukturne enote, ki so odgovorne za absorpcijo in pretvorbo sončne energije v kemično, so fotosistemi, beljakovinski kompleksi s točno določeno razporeditvijo pigmentov. Središče vsakega fotosistema je fotokemični reakcijski center, ki deluje kot transmembranski <a href="/wiki/Encim" title="Encim">encim</a>, pri katerem je poseben par klorofilnih molekul orientiran na točno določen način. Ta omogoča učinkovito pretvorbo prenesene sončne energije v obliko vzbujenega energetskega stanja, zaradi česar poseben par postane močen dajalec (donor) <a href="/wiki/Elektron" title="Elektron">elektronov</a>. Okoli reakcijskega centra je ostala večina pigmentov (imenujemo jih tudi antenski pigmenti) razporejena v t. i. svetlobne žetvene komplekse (angl. light-harvesting complex, LHC), ki omogočajo učinkovitejše zbiranje in prenos svetlobne energije do reakcijskega centra. Ti pigmenti so povezani s posebnimi beljakovinami, zaradi katerih je orientacija antenskih pigmentov fiksna v odnosu do drugih pigmentov, beljakovin in same membrane, kar omogoča hiter prenos brez izgub v obliki <a href="/wiki/Toplotna_energija" title="Toplotna energija">toplotne energije</a>.<a href="#cite_note-28">[26]</a> Fotosintetske bakterije imajo podobne svetlobne žetvene komplekse, z izjemo nekaterih skupin bakterij, kot so <a href="/w/index.php?title=Zelene_%C5%BEveplene_bakterije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zelene žveplene bakterije (stran ne obstaja)">zelene žveplene bakterije</a>, kjer so antenski pigmenti organizirani v velike skupke, imenovani klorosomi. Ti se od žetvenih kompleksov razlikujejo v tem, da pigmenti niso vtkani v beljakovinsko ogrodje, temveč so klorosomi pripeti na reakcijske centre preko beljakovinskih kompleksov FMO (Fenna-Matthews-Olson).<a href="#cite_note-29">[27]</a> Pri organizmih s fikobilini kot glavnimi antenskimi pigmenti so ti povezani s fikobilinoproteini v fikobilisome in so analogni svetlobnim žetvenim kompleksom.<a href="#cite_note-Nelson746-7-26">[24]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Potek_fotosinteze_pri_evkariontih">Potek fotosinteze pri evkariontih</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Potek fotosinteze pri evkariontih" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Potek fotosinteze pri evkariontih">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Svetlobne_reakcije">Svetlobne reakcije</h3>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Svetlobne reakcije" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Svetlobne reakcije">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Schema-photosysteme.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9d/Schema-photosysteme.svg/250px-Schema-photosysteme.svg.png" decoding="async" width="250" height="194" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9d/Schema-photosysteme.svg/375px-Schema-photosysteme.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9d/Schema-photosysteme.svg/500px-Schema-photosysteme.svg.png 2x" data-file-width="542" data-file-height="421" /></a><figcaption>Prikaz prenosa energije absorbiranega fotona po fotosistemu; 1. foton 2. molekule klorofila<a href="#cite_note-30">[c]</a> 3. fotokemični reakcijski center 4. oddani elektron 5. fotosistem</figcaption></figure> Prvi korak pri svetlobnih reakcijah je absorpcija fotonov s strani antenskih pigmentov. Absorpcija fotona povzroči dvig energetskega nivoja v pigmentu, energija pa se prenese preko sosednjih molekul pigmenta do reakcijskega centra. Tako se prejeta energija ne porazgubi v obliki toplotne energije pri prehodu molekul na osnovni energetski nivo. Energijo absorbiranega fotona prejme poseben par klorofilnih molekul v reakcijskem centru II, ki ga označujemo kot P680, ker je dotični fotosistem II (FSII) najbolj dejaven pri absorbirani svetlobi z valovno dolžino 680 nm.<a href="#cite_note-31">[28]</a> P680 zaradi vzbujenja (ekscitacije) postane močan donor elektrona, ki ga preda prvemu akceptorju (sprejemniku) elektronov v verigi prenašalcev elektronov, tj. feofitinu, ki je v bistvu klorofilna molekula brez osrednjega magnezijevega kationa. Pri tem P680 dobi pozitivni naboj, oddan elektron pa FSII nadomesti preko fotolize vode, kar je natančneje razloženo v <a class="mw-selflink-fragment" href="#Kisik-razvijajoči_kompleks">spodnjem poglavju</a>. Naslednja faza prenosa je dokaj podobna <a href="/w/index.php?title=Kompleks_III&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kompleks III (stran ne obstaja)">kompleksu III</a> oz. koencim Q-citokrom c reduktazi v <a href="/wiki/Mitohondrij" title="Mitohondrij">mitohondrijih</a>. Feofitin preda elektron z beljakovino povezanemu plastokinonu PQA, slednji pa ohlapno povezanem plastokinonu PQB, ki v polno <a href="/wiki/Redoks_reakcija" title="Redoks reakcija">reducirani</a> obliki (plastokinol, PQBH2) lahko sprejme dva elektrona ter dva vodikova protona (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">H+) iz tilakoidne svetline (tj. notranjosti tilakoid). Plastokinol se odcepi od beljakovine in difundira do kompleksa citokrom b6f, ki preda elektrone plastocianinu.<a href="#cite_note-nelson752-3-32">[29]</a> Citokrom b6f izrabi energijo prenosa elektronov za črpanje vodikovih protonov proti gradientu iz strome v tilakoidno svetlino. Omenjeni protoni, skupaj s protoni, ki ostanejo v svetlini po fotolizi vode, ustvarijo koncentracijski gradient 1:1.000<a href="#cite_note-34">[d]</a>, ki s prehajanjem protonov v stromo daje energijo ATP-sintazi za sintezo <a href="/wiki/Adenozin_trifosfat" title="Adenozin trifosfat">adenozin trifosfata</a> (ATP), podobno kot pri mitohondrijih.<a href="#cite_note-#1-33">[30]</a><a href="#cite_note-36">[e]</a> Reakcijo fosforilacije zapišemo kot: <dl><dd><math xmlns="http://www.w3.org/1998/Math/MathML" alttext="{\displaystyle ADP+P_{i}\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;ATP+H_{2}O}"> <semantics> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mstyle displaystyle="true" scriptlevel="0"> <mi>A</mi> <mi>D</mi> <mi>P</mi> <mo>+</mo> <msub> <mi>P</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mi>i</mi> </mrow> </msub> <mspace width="thickmathspace" /> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mover> <mo stretchy="false">⟶</mo> <mstyle displaystyle="false" scriptlevel="0"> <mtext>svetloba</mtext> </mstyle> </mover> </mrow> <mspace width="thickmathspace" /> <mi>A</mi> <mi>T</mi> <mi>P</mi> <mo>+</mo> <msub> <mi>H</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> <mi>O</mi> </mstyle> </mrow> <annotation encoding="application/x-tex">{\displaystyle ADP+P_{i}\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;ATP+H_{2}O}</annotation> </semantics> </math><img src="https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/28b3e8527717f0c1803629e422b698844c3503fc" class="mwe-math-fallback-image-inline mw-invert skin-invert" aria-hidden="true" style="vertical-align: -0.671ex; width:32.904ex; height:4.509ex;" alt="{\displaystyle ADP+P_{i}\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;ATP+H_{2}O}"></dd></dl> Ob vzbujenju P680 drugi foton vzbudi poseben par klorofilnih molekul P700 v fotosistemu I (FSI), ki je v tem stanju prav tako močen donor elektronov kot P680. Tega preda prejemniku A0, ki naj bi bila domnevno posebna oblika klorofila, homologna feofitinu (ki je prvi prejemnik elektronov v FSII), ta pa ga preda prejemniku A1 oz. filokinonu. Elektron nadalje potuje preko beljakovin, povezanih z železovimi kationi (kot je <a href="/w/index.php?title=Feredoksin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Feredoksin (stran ne obstaja)">feredoksin</a>), končni prejemnik pa je <a href="/w/index.php?title=Nikotinamid_adenindinukleotid&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nikotinamid adenindinukleotid (stran ne obstaja)">NADP+</a>, katerega reducira feredoksin-NADP+ reduktaza v NADPH. NADPH je bistven reducent v reakcijah vezave ogljika. Primanjkljaj elektrona P700+ nadomesti s prenosom iz plastocianina; na ta način sta fotosistem II in fotosistem I povezana v enotno verigo prenašalcev elektronov, kjer je začetni dajalec elektronov voda, končni prejemnik elektronov pa NADP+.<a href="#cite_note-37">[32]</a> Spodnja slika prikazuje shematski pregled svetlobnih reakcij. <figure class="mw-halign-center mw-image-border" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Thylakoid_membrane_3-sl.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/91/Thylakoid_membrane_3-sl.svg/700px-Thylakoid_membrane_3-sl.svg.png" decoding="async" width="700" height="399" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/91/Thylakoid_membrane_3-sl.svg/1050px-Thylakoid_membrane_3-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/91/Thylakoid_membrane_3-sl.svg/1400px-Thylakoid_membrane_3-sl.svg.png 2x" data-file-width="906" data-file-height="517" /></a><figcaption></figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Ciklična_fotofosforilacija">Ciklična fotofosforilacija</h4>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Ciklična fotofosforilacija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Ciklična fotofosforilacija">uredi kodo</a>]</div> Opisan mehanizem je neciklični, enostranski prenos elektronov od začetnega dajalca elektronov, tj. vode, do končnega prejemnika, NADP+. Obstaja tudi krožni oz. ciklični prenos elektronov, ki zajema samo fotosistem I. Elektroni iz P700 prepotujejo verigo do feredoksina, nato pa ne nadaljujejo poti do NADP+, temveč se vrnejo do citokroma b6f, plastocianin pa preda elektrone P700+. Na ta način elektroni krožijo med omenjenimi prenašalci, energija prenosov pa se porablja izključno za sintezo ATP, kar imenujemo tudi ciklična fotofosforilacija. Razmerje med ATP in NADPH se pomakne v smeri proti ATP, kar je bistveno za sledeče reakcije vezave ogljika, ki potrebujejo razmerje med ATP in NADPH 3:2.<a href="#cite_note-nelson756-38">[33]</a> Preklop iz necikličnega poteka v ciklični temelji na valovni dolžini absorbirane svetlobe in razporeditvi fotosistemov. Fotosistemi II se namreč nahajajo predvsem na stisnjenih membranah tilakoidnih gran, medtem ko se fotosistemi I ter ATP-sintaze nahajajo predvsem na nestisnjenih oz. stromalnih membranah tilakoid med granami, kjer imajo dostop do zadostnih količin <a href="/w/index.php?title=Adenozin_difosfat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Adenozin difosfat (stran ne obstaja)">adenozin difosfata</a> (ADP) in NADP+. Ob močni oz. intenzivni svetlobi, kjer prevladuje modri del spektra, se zaradi večje absorpcije P68 prične kopičiti plastokinol (PQH2), saj FSI ne more tako hitro oksidirat plastocianin (ki dobi elektrone od plastokinola preko citokrom b6f). To kopičenje stimulira odcepitev nekaterih svetlobnih žetvenih kompleksov II in njihovo migracijo proti fotosistemom I, ki poleg tamkajšnjih kompleksov absorbirano svetlobo prenesejo k tem fotosistemom. Ob šibkejši svetlobi (npr. v senci), kjer prevladuje rdeči del spektra, poteče zaradi hitrejše oksidacije plastokinola in posledičnega kopičenja oksidiranega plastokinona obratna reakcija, tj. vrnitev žetvenih kompleksov II k fotosistemom II.<a href="#cite_note-nelson756-38">[33]</a> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Kisik-razvijajoči_kompleks">Kisik-razvijajoči kompleks</h4>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Kisik-razvijajoči kompleks" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kisik-razvijajoči kompleks">uredi kodo</a>]</div> Kot že omenjeno ostane po predaji elektronov na P680 primanjkljaj elektronov, ki jih mora nadomestiti z drugim reducentom. Pri oksigeni fotosintezi je to voda (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">H2O). Za svetlobni razkroj (fotolizo) vode so potrebni 4 fotoni, katerih absorbirano energijo posreduje FSII, kot stranski produkt pa nastane ena molekula kisika. Reakcijo zapišemo kot:<a href="#cite_note-nelson756-8-39">[34]</a> <dl><dd><math xmlns="http://www.w3.org/1998/Math/MathML" alttext="{\displaystyle 2\ H_{2}O\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;O_{2}+4\ H^{+}+4\ e^{-}}"> <semantics> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mstyle displaystyle="true" scriptlevel="0"> <mn>2</mn> <mtext> </mtext> <msub> <mi>H</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> <mi>O</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mover> <mo stretchy="false">⟶</mo> <mstyle displaystyle="false" scriptlevel="0"> <mtext>svetloba</mtext> </mstyle> </mover> </mrow> <mspace width="thickmathspace" /> <msub> <mi>O</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> <mo>+</mo> <mn>4</mn> <mtext> </mtext> <msup> <mi>H</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mo>+</mo> </mrow> </msup> <mo>+</mo> <mn>4</mn> <mtext> </mtext> <msup> <mi>e</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mo>−</mo> </mrow> </msup> </mstyle> </mrow> <annotation encoding="application/x-tex">{\displaystyle 2\ H_{2}O\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;O_{2}+4\ H^{+}+4\ e^{-}}</annotation> </semantics> </math><img src="https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/7856a61383f7322d0ad7962c8153c83d23915e22" class="mwe-math-fallback-image-inline mw-invert skin-invert" aria-hidden="true" style="vertical-align: -0.671ex; width:34.34ex; height:4.509ex;" alt="{\displaystyle 2\ H_{2}O\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;O_{2}+4\ H^{+}+4\ e^{-}}"></dd></dl> P680 lahko sprejme sam en elektron naenkrat, za kar skrbi kisik-razvijajoči kompleks. Elektroni, sproščeni pri fotolizi vode, se namreč vežejo na <a href="/wiki/Mangan" title="Mangan">manganov</a> kompleks, ki v popolnoma oksidiranem stanju (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">Mn4+) sprejme do 4 elektrone. Manganov kompleks se po vsakem oddanem elektronu iz P680 postopoma oksidira in odda elektron <a href="/wiki/Tirozin" title="Tirozin">tirozinskemu</a> ostanku na podenoti D1 fotosistema II, kateri elektrone neposredno prenese P680. Pri fotolizi vode nastanejo tudi protoni, ki prispevajo h koncentracijskemu <a href="/wiki/Gradient" title="Gradient">gradientu</a> v tilakoidni svetlini. Reakciji fotolize vode in prenosa elektronov iz manganovega kompleksa na tirozinske <a href="/wiki/Radikal_(kemija)" title="Radikal (kemija)">radikale</a> lahko zapišemo kot:<a href="#cite_note-nelson756-8-39">[34]</a> <dl><dd><math xmlns="http://www.w3.org/1998/Math/MathML" alttext="{\displaystyle [kompleks\;Mn]^{4+}+2\ H_{2}O\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;[kompleks\;Mn]^{0}+4\ H^{+}O_{2}}"> <semantics> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mstyle displaystyle="true" scriptlevel="0"> <mo stretchy="false">[</mo> <mi>k</mi> <mi>o</mi> <mi>m</mi> <mi>p</mi> <mi>l</mi> <mi>e</mi> <mi>k</mi> <mi>s</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mi>M</mi> <mi>n</mi> <msup> <mo stretchy="false">]</mo> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>4</mn> <mo>+</mo> </mrow> </msup> <mo>+</mo> <mn>2</mn> <mtext> </mtext> <msub> <mi>H</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> <mi>O</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mover> <mo stretchy="false">⟶</mo> <mstyle displaystyle="false" scriptlevel="0"> <mtext>svetloba</mtext> </mstyle> </mover> </mrow> <mspace width="thickmathspace" /> <mo stretchy="false">[</mo> <mi>k</mi> <mi>o</mi> <mi>m</mi> <mi>p</mi> <mi>l</mi> <mi>e</mi> <mi>k</mi> <mi>s</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mi>M</mi> <mi>n</mi> <msup> <mo stretchy="false">]</mo> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>0</mn> </mrow> </msup> <mo>+</mo> <mn>4</mn> <mtext> </mtext> <msup> <mi>H</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mo>+</mo> </mrow> </msup> <msub> <mi>O</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> </mstyle> </mrow> <annotation encoding="application/x-tex">{\displaystyle [kompleks\;Mn]^{4+}+2\ H_{2}O\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;[kompleks\;Mn]^{0}+4\ H^{+}O_{2}}</annotation> </semantics> </math><img src="https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/ceb12c6404b46a1158fc5044c2122c809b5af095" class="mwe-math-fallback-image-inline mw-invert skin-invert" aria-hidden="true" style="vertical-align: -0.838ex; width:64.196ex; height:4.676ex;" alt="{\displaystyle [kompleks\;Mn]^{4+}+2\ H_{2}O\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;[kompleks\;Mn]^{0}+4\ H^{+}O_{2}}"></dd></dl> <dl><dd><math xmlns="http://www.w3.org/1998/Math/MathML" alttext="{\displaystyle [kompleks\;Mn]^{0}+4\ Tyr\cdot \;\longrightarrow \;[kompleks\;Mn]^{4+}+4\ Tyr}"> <semantics> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mstyle displaystyle="true" scriptlevel="0"> <mo stretchy="false">[</mo> <mi>k</mi> <mi>o</mi> <mi>m</mi> <mi>p</mi> <mi>l</mi> <mi>e</mi> <mi>k</mi> <mi>s</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mi>M</mi> <mi>n</mi> <msup> <mo stretchy="false">]</mo> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>0</mn> </mrow> </msup> <mo>+</mo> <mn>4</mn> <mtext> </mtext> <mi>T</mi> <mi>y</mi> <mi>r</mi> <mo>⋅</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mo stretchy="false">⟶</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mo stretchy="false">[</mo> <mi>k</mi> <mi>o</mi> <mi>m</mi> <mi>p</mi> <mi>l</mi> <mi>e</mi> <mi>k</mi> <mi>s</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mi>M</mi> <mi>n</mi> <msup> <mo stretchy="false">]</mo> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>4</mn> <mo>+</mo> </mrow> </msup> <mo>+</mo> <mn>4</mn> <mtext> </mtext> <mi>T</mi> <mi>y</mi> <mi>r</mi> </mstyle> </mrow> <annotation encoding="application/x-tex">{\displaystyle [kompleks\;Mn]^{0}+4\ Tyr\cdot \;\longrightarrow \;[kompleks\;Mn]^{4+}+4\ Tyr}</annotation> </semantics> </math><img src="https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/83e21acbd1c621cd27dd6d9f30e26762c5492955" class="mwe-math-fallback-image-inline mw-invert skin-invert" aria-hidden="true" style="vertical-align: -0.838ex; width:58.074ex; height:3.176ex;" alt="{\displaystyle [kompleks\;Mn]^{0}+4\ Tyr\cdot \;\longrightarrow \;[kompleks\;Mn]^{4+}+4\ Tyr}"></dd></dl> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Reakcije_vezave_ogljika">Reakcije vezave ogljika</h3>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Reakcije vezave ogljika" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Reakcije vezave ogljika">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Calvinov_cikel">Calvinov cikel</h4>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Calvinov cikel" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Calvinov cikel">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Calvin-cycle4-sl.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Calvin-cycle4-sl.svg/500px-Calvin-cycle4-sl.svg.png" decoding="async" width="500" height="458" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Calvin-cycle4-sl.svg/750px-Calvin-cycle4-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ac/Calvin-cycle4-sl.svg/1000px-Calvin-cycle4-sl.svg.png 2x" data-file-width="836" data-file-height="766" /></a><figcaption>Poenostavljena shema Calvinovega cikla</figcaption></figure> V nasprotju z oksidacijo <a href="/wiki/Ogljikov_hidrat" title="Ogljikov hidrat">ogljikovih hidratov</a>, ki sprosti veliko energije, so reakcije asimilacije ogljika energijsko potratne in jih poganjata energija ATP ter redukcijska moč NADPH, nastala v svetlobnih reakcijah. <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 je v organske spojine asimiliran preko krožne presnovne poti, kjer se ključni vmesni <a href="/wiki/Presnovek" title="Presnovek">presnovki</a> oz. intermediati neprestano obnavljajo. To pot imenujemo <a href="/w/index.php?title=Calvinov_cikel&action=edit&redlink=1" class="new" title="Calvinov cikel (stran ne obstaja)">Calvinov cikel</a> oz. cikel fotosintetske redukcije ogljika, tudi reduktivni pentozafosfatni cikel.<a href="#cite_note-40">[35]</a> Cikel delimo na tri poglavitne faze. Prva faza je faza fiksacije ogljika,<a href="#cite_note-41">[f]</a> tj. spajanje <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 z <a href="/w/index.php?title=Ribuloza_1,5-difosfat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ribuloza 1,5-difosfat (stran ne obstaja)">ribulozo 1,5-difosfatom</a>, sladkor s petimi ogljikovimi atomi. Pri tem nastaneta dve molekuli <a href="/w/index.php?title=3-fosfoglicerat&action=edit&redlink=1" class="new" title="3-fosfoglicerat (stran ne obstaja)">3-fosfoglicerata</a> (3PGA). Reakcijo katalizira encim ribuloza 1,5-difosfat karboksilaza, okrajšano RuDP karboksilaza ali tudi <a href="/w/index.php?title=RuBisCO&action=edit&redlink=1" class="new" title="RuBisCO (stran ne obstaja)">RuBisCO</a> (iz <a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">angleščine</a> ribulose bisphosphate carboxylase/oxygenase). V primerjavi z drugimi encimi je <a href="/wiki/Michaelis-Mentenova_ena%C4%8Dba#Pretvorbeno_število" class="mw-redirect" title="Michaelis-Mentenova enačba">pretvorbena sposobnost</a> tega encima zelo majhna, tj. na eno sekundo katalizira fiksacijo treh molekul CO2. Zaradi tega se v kloroplastih nahajajo ogromne količine tega encima, ki torej predstavlja več kot polovico vseh beljakovin v kloroplastu.<a href="#cite_note-nelson776-42">[36]</a> Verjetno je tudi najpogostejši encim na svetu;<a href="#cite_note-nelson776-42">[36]</a><a href="#cite_note-43">[37]</a> po nekaterih podatkih je prisotno okoli 40 milijonov ton te beljakovine, kar predstavlja približno 0,2 % vseh beljakovin na svetu.<a href="#cite_note-44">[38]</a> Druga faza je pretvorba oz. redukcija 3PGA v trioza fosfat, natančneje v <a href="/w/index.php?title=3-fosfogliceraldehid&action=edit&redlink=1" class="new" title="3-fosfogliceraldehid (stran ne obstaja)">3-fosfogliceraldehid</a> (PGAL) oz. gliceraldehid 3-fosfat (G3P) in je praktično obraten proces kot pri <a href="/wiki/Glikoliza" title="Glikoliza">glikolizi</a>.<a href="#cite_note-nelson778-45">[39]</a> Prvi korak v tej fazi je fosforilacija 3PGA, za kar je potreben ATP; pri tem nastane 1,3-difosfoglicerat (1,3BPGA). Pri drugem koraku je bistven NADPH, ki reducira 1,3BPGA v gliceraldehid 3-fosfat. Encim trioza fosfat izomeraza katalizira pretvorbo nekaterih molekul PGAL v dihidroksiacetonfosfat, ki sta v zaradi tega ravnovesju. Večina trioz fosfatov se nadalje porabi za obnovo ribuloza 1,5-difosfata.<a href="#cite_note-nelson778-45">[39]</a> Manjši del se pretvori v <a href="/wiki/%C5%A0krob" title="Škrob">škrob</a> in predstavlja zalogo ogljikovih hidratov (podobno kot <a href="/wiki/Glikogen" title="Glikogen">glikogen</a> pri <a href="/wiki/%C5%BDivali" title="Živali">živalih</a>); v nočnem času se razgradi do enostavnih sladkorjev, ki služijo kot vir energije za celično dihanje rastlin.<a href="#cite_note-alberts486-46">[40]</a> Del PGAL se pretvori v <a href="/wiki/Saharoza" title="Saharoza">saharozo</a>, ki je glavna oblika ogljikovih hidratov, katera se prenaša med rastlinskimi tkivi kot vir energije (podobno kot <a href="/wiki/Glukoza" title="Glukoza">glukoza</a> v <a href="/wiki/Kri" title="Kri">krvi</a> živali).<a href="#cite_note-alberts486-46">[40]</a> Tretja faza predstavlja zaporedje reakcij, kjer se trioze fosfati pretvorijo v ribulozo 1,5-difosfate, intermediati v teh reakcijah pa so sladkorji s tri do sedmimi ogljikovimi atomi. Zadnji korak tretje faze je fosforilacija ribuloze 5-fosfata v ribulozo 1,5-difosfat, za kar je zopet potreben ATP.<a href="#cite_note-47">[41]</a> Neto izkupiček treh obratov Calvinovega cikla je pretvorba treh molekul <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 in treh molekul ribuloza 1,5-difosfatov (RuDP) v šest molekul trioza fosfatov, pri čemer je za fosforilacijo potrebnih šest molekul ATP, za redukcijo pa prav tako šest molekul NADPH. Ena molekula trioza fosfata se porabi v osrednjih presnovnih poteh, medtem ko se preostalih pet molekul porabi za obnovo treh molekul ribuloze 1,5-difosfatov, pri čemer so za fosforilacijo potrebne tri molekule ATP (skupno torej 9 molekul ATP v celotnem ciklu).<a href="#cite_note-48">[42]</a> Neto reakcijo lahko torej zapišemo kot: <dl><dd><math xmlns="http://www.w3.org/1998/Math/MathML" alttext="{\displaystyle 3\ CO_{2}\;+\;3\ RuDP\;+\;6\ NADPH\;+\;6\ H^{+}\;+\;9\ ATP\;\longrightarrow \;6\ PGAL\;+\;6\ NADP^{+}\;+\;9\ ADP\;+\;8\ P_{i}}"> <semantics> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mstyle displaystyle="true" scriptlevel="0"> <mn>3</mn> <mtext> </mtext> <mi>C</mi> <msub> <mi>O</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> <mspace width="thickmathspace" /> <mo>+</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mn>3</mn> <mtext> </mtext> <mi>R</mi> <mi>u</mi> <mi>D</mi> <mi>P</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mo>+</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mn>6</mn> <mtext> </mtext> <mi>N</mi> <mi>A</mi> <mi>D</mi> <mi>P</mi> <mi>H</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mo>+</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mn>6</mn> <mtext> </mtext> <msup> <mi>H</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mo>+</mo> </mrow> </msup> <mspace width="thickmathspace" /> <mo>+</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mn>9</mn> <mtext> </mtext> <mi>A</mi> <mi>T</mi> <mi>P</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mo stretchy="false">⟶</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mn>6</mn> <mtext> </mtext> <mi>P</mi> <mi>G</mi> <mi>A</mi> <mi>L</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mo>+</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mn>6</mn> <mtext> </mtext> <mi>N</mi> <mi>A</mi> <mi>D</mi> <msup> <mi>P</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mo>+</mo> </mrow> </msup> <mspace width="thickmathspace" /> <mo>+</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mn>9</mn> <mtext> </mtext> <mi>A</mi> <mi>D</mi> <mi>P</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mo>+</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mn>8</mn> <mtext> </mtext> <msub> <mi>P</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mi>i</mi> </mrow> </msub> </mstyle> </mrow> <annotation encoding="application/x-tex">{\displaystyle 3\ CO_{2}\;+\;3\ RuDP\;+\;6\ NADPH\;+\;6\ H^{+}\;+\;9\ ATP\;\longrightarrow \;6\ PGAL\;+\;6\ NADP^{+}\;+\;9\ ADP\;+\;8\ P_{i}}</annotation> </semantics> </math><img src="https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/c135934bd1cf762579802867574be25db479c4e7" class="mwe-math-fallback-image-inline mw-invert skin-invert" aria-hidden="true" style="vertical-align: -0.671ex; width:104.292ex; height:2.843ex;" alt="{\displaystyle 3\ CO_{2}\;+\;3\ RuDP\;+\;6\ NADPH\;+\;6\ H^{+}\;+\;9\ ATP\;\longrightarrow \;6\ PGAL\;+\;6\ NADP^{+}\;+\;9\ ADP\;+\;8\ P_{i}}"><a href="#cite_note-49">[g]</a></dd></dl> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Fotorespiracija">Fotorespiracija</h4>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Fotorespiracija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Fotorespiracija">uredi kodo</a>]</div> Encim RuBisCO ni popolnoma specifičen za vezavo <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2, pač pa lahko veže nase tudi kisik. Pri tem katalizira fiksacijo kisika na RuDP, pri čemer nastaneta 3PGA ter <a href="/w/index.php?title=2-fosfoglikolat&action=edit&redlink=1" class="new" title="2-fosfoglikolat (stran ne obstaja)">2-fosfoglikolat</a>. 2-fosfoglikolat je neuporaben presnovek, zato ga mora rastlina preko glikolatne presnovne poti reciklirati v uporabno obliko (tj. nazaj v 3PGA, ki vstopi v Calvinov cikel), kar porabi relativno veliko celične energije, ob tem pa se sprosti nekaj <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2. Zaradi kombinacije vezave kisika in sproščanja <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 v glikolatni poti imenujemo celoten proces <a href="/w/index.php?title=Fotorespiracija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fotorespiracija (stran ne obstaja)">fotorespiracija</a> (dobesedno »svetlobno dihanje«), tudi oksidativni fotosintetski cikel ogljika ali C2-cikel (2-fosfoglikolat ima namreč dva ogljikova atoma).<a href="#cite_note-50">[43]</a> Glede na to, da je fotorespiracija potraten proces, se poraja vprašanje, zakaj encim RuBisCO ni sposoben selektivne vezave <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2. Ena od teorij predvideva, da se je encim razvil pred t. i. <a href="/w/index.php?title=Kisikova_katastrofa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kisikova katastrofa (stran ne obstaja)">kisikovo katastrofo</a> pred približno 2,3 milijarde let, ko se je zaradi oksigene fotosinteze pričel kopičiti kisik v ozračju. Pred tem dogodkom torej ni bilo selektivnega pritiska za razlikovanje med plinoma.<a href="#cite_note-51">[44]</a> V glikolatni poti je prvi korak pretvorba 2-fosfoglikolata v glikolat, ki zapusti kloroplast in vstopi v <a href="/wiki/Peroksisom" title="Peroksisom">peroksisom</a>. V njem se glikolat oksidira v glioksilat preko kisika, pri tem pa nastane <a href="/wiki/Vodikov_peroksid" title="Vodikov peroksid">vodikov peroksid</a> (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">H2O2), ki ga <a href="/w/index.php?title=Peroksidaza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Peroksidaza (stran ne obstaja)">peroksidaze</a> hitro nevtralizirajo. Glioksilat se pretvori v <a href="/wiki/Aminokislina" title="Aminokislina">aminokislino</a> <a href="/wiki/Glicin" title="Glicin">glicin</a>, ki potuje do matriksa mitohondrija in se pretvori v <a href="/wiki/Serin" title="Serin">serin</a>, pri čemer se sprošča <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2. Nadaljnje pretvorbe zajemajo reakcije v peroksisomu in kloroplastu, kjer v končnem koraku nastane 3PGA.<a href="#cite_note-52">[45]</a> <div class="mw-heading mw-heading5"><h5 id="Fiksacija_C4_in_CAM">Fiksacija C4 in CAM</h5>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Fiksacija C4 in CAM" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Fiksacija C4 in CAM">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6026938/mw-parser-output/.tmulti">.mw-parser-output .tmulti .multiimageinner{display:flex;flex-direction:column}.mw-parser-output .tmulti .trow{display:flex;flex-direction:row;clear:left;flex-wrap:wrap;width:100%;box-sizing:border-box}.mw-parser-output .tmulti .tsingle{margin:1px;float:left}.mw-parser-output .tmulti .theader{clear:both;font-weight:bold;text-align:center;align-self:center;background-color:transparent;width:100%}.mw-parser-output .tmulti .thumbcaption{background-color:transparent}.mw-parser-output .tmulti .text-align-left{text-align:left}.mw-parser-output .tmulti .text-align-right{text-align:right}.mw-parser-output .tmulti .text-align-center{text-align:center}@media all and (max-width:720px){.mw-parser-output .tmulti .thumbinner{width:100%!important;box-sizing:border-box;max-width:none!important;align-items:center}.mw-parser-output .tmulti .trow{justify-content:center}.mw-parser-output .tmulti .tsingle{float:none!important;max-width:100%!important;box-sizing:border-box;text-align:center}.mw-parser-output .tmulti .tsingle .thumbcaption{text-align:left}.mw-parser-output .tmulti .trow>.thumbcaption{text-align:center}}</style><div class="thumb tmulti tright"><div class="thumbinner multiimageinner" style="width:408px;max-width:408px"><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:202px;max-width:202px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Zea_mays_004.JPG" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/Zea_mays_004.JPG/200px-Zea_mays_004.JPG" decoding="async" width="200" height="267" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/Zea_mays_004.JPG/300px-Zea_mays_004.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/Zea_mays_004.JPG/400px-Zea_mays_004.JPG 2x" data-file-width="1726" data-file-height="2302" /></a></div><div class="thumbcaption"><a href="/wiki/Koruza" title="Koruza">Koruza</a> je primer rastline s C4 fiksacijo ogljika.</div></div><div class="tsingle" style="width:202px;max-width:202px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Pineapple1.JPG" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Pineapple1.JPG/200px-Pineapple1.JPG" decoding="async" width="200" height="267" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Pineapple1.JPG/300px-Pineapple1.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Pineapple1.JPG/400px-Pineapple1.JPG 2x" data-file-width="960" data-file-height="1280" /></a></div><div class="thumbcaption"><a href="/wiki/Ananas" title="Ananas">Ananas</a> je primer rastline s CAM fiksacijo ogljika.</div></div></div></div></div> Kot že omenjeno, ozračje vsebuje okoli 21 % kisika in le nekaj stotink odstotka <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2. V vročih okoljih z veliko <a href="/wiki/Jakost_(fizika)" title="Jakost (fizika)">jakostjo</a><a href="#cite_note-53">[h]</a> svetlobe so posledice naslednje:<a href="#cite_note-54">[46]</a> <ol><li>v zračni mešanici se pri višjih temperaturah razmerje med plinoma pomakne v prid kisiku;</li> <li>afiniteta encima RuBisCO do <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 se pri višjih temperaturah zmanjša;</li> <li>v reakcijah asimilacije ogljika se <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 hitro porabi, tako da med tkivi v listu ostane večji delež kisika.</li></ol> Mnoge rastline, ki rastejo v <a href="/wiki/Tropi" class="mw-redirect" title="Tropi">tropih</a>, pa tudi <a href="/wiki/%C5%BDitarice" class="mw-redirect" title="Žitarice">žitarice</a>, ki izvirajo s tistih območij, kot so <a href="/wiki/Koruza" title="Koruza">koruza</a>, <a href="/w/index.php?title=Sladkorni_trst&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sladkorni trst (stran ne obstaja)">sladkorni trst</a> in <a href="/wiki/Sirek" title="Sirek">sirek</a>, so razvile posebne mehanizme fiksacije ogljika, ki zaobidejo problem potratne fotorespiracije. Rastline, ki rastejo na območjih z visokimi temperaturami in veliko jakostjo svetlobe, dosegajo visoko raven fotosinteze in minimalno raven fotorespiracije ter imajo nizke izgube vode in specializirano zgradbo listov. Pred vstopom v Calvinov cikel se <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 v mezofilnih celicah veže s fosfoenolpiruvatom (PEP) v <a href="/w/index.php?title=Oksaloacetat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oksaloacetat (stran ne obstaja)">oksaloacetat</a>, ki je produkt s štirimi ogljikovimi atomi. V ta namen rastline s tovrstno fiksacijo označujemo kot C4-rastline in jih razlikujemo od C3-rastlin, pri katerih <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 neposredno vstopi v Calvinov cikel, nastanejo pa produkti s tremi ogljikovimi atomi. Reakcijo katalizira PEP-karboksilaza, ki ima visoko afiniteto do <a href="/wiki/Bikarbonat" title="Bikarbonat">bikarbonatnih</a> anionov (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">HCO−2), kisika kot alternativnega substrata pa ne veže, zaradi česar med plinoma ni tekmovanja za vezavo na encim. Bikarbonatni anioni nastanejo iz <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 preko delovanja encima <a href="/w/index.php?title=Karbonska_anhidraza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Karbonska anhidraza (stran ne obstaja)">karbonska anhidraza</a>.<a href="#cite_note-55">[47]</a> Oksaloacetat se naprej reducira bodisi v <a href="/w/index.php?title=Malat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Malat (stran ne obstaja)">malat</a> bodisi v <a href="/wiki/Aspartat" class="mw-redirect" title="Aspartat">aspartat</a>, obe spojini pa imata štiri ogljikove atome. Spojini zapustita <a href="/w/index.php?title=Mezofil&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mezofil (stran ne obstaja)">mezofilno</a> celico in vstopita v specializirano celico blizu <a href="/wiki/Rastlinska_%C5%BEila" title="Rastlinska žila">žilnega sistema</a> rastline (angl. bundle sheath cell). Malat se oksidira do piruvata, pri čemer se sprosti CO2, pri aspartatu pa mora najprej poteči <a href="/wiki/Transaminacija" title="Transaminacija">transaminacija</a>, pri čemer nastane oksaloacetat, ta pa se reducira v malat. Piruvat se v mezofilni celici zopet pretvori v fosfoenolpiruvat in tako sklene krog. CO2 se po sprostitvi vključi v Calvinov cikel, ki poteka na isti način kot pri C3-rastlinah. C4 fiksacija ogljika je sicer energijsko nekoliko bolj potratna kot običajna C3 fiksacija (v smislu večje porabe ATP), vendar je stroškovno gledano veliko ugodnejša od fotorespiracije.<a href="#cite_note-56">[48]</a> Nekatere rastline, ki bivajo v zelo vročih in zelo sušnih pogojih (<a href="/wiki/Kserofit" title="Kserofit">kserofiti</a>), kot so <a href="/wiki/Kaktusi" class="mw-redirect" title="Kaktusi">kaktusi</a> in <a href="/wiki/Ananas" title="Ananas">ananas</a>, imajo drugo zvrst fiksacije ogljika, tj. CAM fiksacijo.<a href="#cite_note-58">[i]</a> <a href="/wiki/Listna_re%C5%BEa" title="Listna reža">Listne reže</a> so čez dan zaprte, da se prepreči izgube dragocene vode, odprejo pa se šele ponoči, ko je zrak hladnejši in vlažnejši, ter tako omogočijo vstop <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2. Podobno kot pri C4-rastlinah se <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 veže na fosfoenolpiruvat, pri čemer nastane oksaloacetat, ta pa se pretvori v malat. Malat je sol malične kisline, njeno kopičenje ter posledično odcepljanje protonov in nižanje pH bi lahko poškodovalo celice, zato je malat ponoči shranjen v rastlinskih <a href="/wiki/Vakuola" title="Vakuola">vakuolah</a>. Podnevi encimi odcepijo <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 iz malata, ki se vključi v Calvinov cikel.<a href="#cite_note-nelson790-57">[49]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Potek_fotosinteze_pri_bakterijah">Potek fotosinteze pri bakterijah</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Potek fotosinteze pri bakterijah" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Potek fotosinteze pri bakterijah">uredi kodo</a>]</div> Svetlobne reakcije fotosinteze so v temeljih zelo podobne tistim pri evkariontih, kar je razumljivo iz <a href="/wiki/Evolucija" title="Evolucija">evolucijskega</a> vidika, saj sta se tako fotosistem II kot tudi fotosistem I s pripadajočimi prenašalci elektronov razvila iz sorodnih bakterijskih fotosistemov.<a href="#cite_note-nelson752-3-32">[29]</a> Skupni temeljni gradniki so torej fotokemični reakcijski center s posebnim parom pigmentov, citokrom, podoben kompleksu III mitohondrijev, ter ATP-sintaza. Modrozelene cepljivke so med bakterijami izjema, saj se od evkariontov praktično razlikujejo le v glavnih antenskih pigmentih, tj. vlogo klorofilov opravljajo fikobilini (ki dajejo tudi modro-zeleno barvo večini cepljivk), sicer pa imajo identična tipa fotosistemov, ki sta s prenašalci elektronov povezana v enotno verigo prenašalcev elektronov, kot glavni reducent pa služi voda, katero razcepi podoben kisik-razvijajoči kompleks, del fotosistem II.<a href="#cite_note-nelson761-12">[11]</a> Tako kot pri evkariontih tudi pri modrozelenih cepljivkah fiksacija ogljika brez izjeme poteka preko Calvinovega cikla.<a href="#cite_note-59">[50]</a> Ostale fotosintetske bakterije imajo bodisi samo fotosistem tipa II, bodisi samo fotosistem tipa I, poleg tega pa glavni reducent ni voda, pač pa <a href="/wiki/Vodikov_sulfid" title="Vodikov sulfid">vodikov sulfid</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">H2S), <a href="/w/index.php?title=Acetat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Acetat (stran ne obstaja)">acetat</a>, <a href="/w/index.php?title=Malat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Malat (stran ne obstaja)">malat</a>, <a href="/w/index.php?title=Sukcinat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sukcinat (stran ne obstaja)">sukcinat</a> idr., odvisno od ekološke niše, ki jo te bakterije zasedajo. <a href="/w/index.php?title=%C5%A0krlatne_bakterije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Škrlatne bakterije (stran ne obstaja)">Škrlatne bakterije</a> in <a href="/w/index.php?title=Zelene_ne%C5%BEveplene_bakterije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zelene nežveplene bakterije (stran ne obstaja)">zelene nežveplene bakterije</a><a href="#cite_note-60">[51]</a> imajo fotosistem tipa II, kjer poseben par bakterioklorofilnih molekul v reakcijskem centru označujemo kot P870. Prenos elektrona poteka krožno preko feofitina, kinona, kompleksa citokrom bc1 ter topnega citokroma c2 nazaj na P870+ z izbitim elektronom, energija prenosa elektronov pa se izkoristi za pogon ATP-sintaze.<a href="#cite_note-61">[52]</a> Pri škrlatnih bakterijah fiksacija ogljika poteka preko Calvinovega cikla.<a href="#cite_note-62">[53]</a> <a href="/w/index.php?title=Zelene_%C5%BEveplene_bakterije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zelene žveplene bakterije (stran ne obstaja)">Zelene žveplene bakterije</a> imajo fotosistem tipa I, kjer poseben par označujemo kot P840. Možni sta dve poti prenosa elektronov: ciklična in neciklična. Pri cikličnem prenosu elektron potuje od P840+ preko kinona do kompleksa citokrom bc1, kjer se prav tako ustvari gradient protonov, od tu naprej pa se krog zaključi z vrnitvijo elektrona P840+ preko topnega citokroma c553. Pri necikličnem prenosu elektron potuje preko feredoksina do feredoksin-NAD+ reduktaze, NAD+ pa se torej reducira v NADH. Podobno kot pri organizmih z oksidativno fotosintezo, ki manjkajoči elektron na P680+ nadomestijo s fotolizo vode, zelene nežveplene bakterije nadomestijo manjkajoči elektron na P840+ z oksidacijo H2S.<a href="#cite_note-63">[54]</a> Pri nekaterih zelenih žveplenih (npr. iz rodu Chlorobium) in zelenih nežveplenih bakterijah (npr. iz rodu Chloroflexus) fiksacija ogljika poteka preko obratnega (reverznega) <a href="/wiki/Krebsov_cikel" title="Krebsov cikel">Krebsovega cikla</a>.<a href="#cite_note-64">[55]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Omejujoči_dejavniki_fotosinteze">Omejujoči dejavniki fotosinteze</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Omejujoči dejavniki fotosinteze" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Omejujoči dejavniki fotosinteze">uredi kodo</a>]</div> Fotosinteza je zapleten proces, ki poteka v več stopnjah in na katerega vpliva več zunanjih dejavnikov (faktorjev). Po <a href="/w/index.php?title=Frederick_Blackman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Frederick Blackman (stran ne obstaja)">Blackmanovem</a> zakonu omejujočega dejavnika je hitrost tovrstnih procesov od tistega dejavnika, katerega (pre)majhna vrednost je za proces najbolj neugodna. Taki omejujoči dejavnik neposredno vpliva na proces, če se spremeni njegova količina.<a href="#cite_note-65">[56]</a> Praktičen primer je npr. jakost svetlobe: v popolni temi proces fotosinteze ne bo stekel, ne glede na to, koliko spremenimo temperaturo in/ali koncentracijo <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2. Ko dovedemo svetlobo, se hitrost fotosinteze povečuje do določene mere, ko dosežemo zgornji nivo hitrosti; od tu naprej vstopi v ospredje drug omejujoči dejavnik, tj. koncentracija <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2.<a href="#cite_note-toole-66">[57]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Jakost_in_valovna_dolžina_svetlobe">Jakost in valovna dolžina svetlobe</h3>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Jakost in valovna dolžina svetlobe" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Jakost in valovna dolžina svetlobe">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Photosynthesis_-_light_graph-sl.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Photosynthesis_-_light_graph-sl.png/275px-Photosynthesis_-_light_graph-sl.png" decoding="async" width="275" height="206" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Photosynthesis_-_light_graph-sl.png/413px-Photosynthesis_-_light_graph-sl.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Photosynthesis_-_light_graph-sl.png/550px-Photosynthesis_-_light_graph-sl.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="450" /></a><figcaption>Graf odvisnosti hitrosti fotosinteze (merjene posredno preko prevzema <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2) v odvisnosti od jakosti svetlobe.</figcaption></figure> Ko je svetloba omejujoči dejavnik, hitrost fotosinteze narašča premo sorazmerno z jakostjo svetlobe. Hitrost fotosinteze se navadno meri posredno preko volumna kisika, ki ga rastlina proizvede, in volumna <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2, ki ga prevzame. Pri tem je treba upoštevat, da absolutnih vrednosti ni možno izmeriti, saj se nekaj kisika porabi med <a href="/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje" title="Celično dihanje">celičnim dihanjem</a>, določen volumen <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2, ki nastane med dihanjem, pa rastlina prav tako porabi kot vir ogljika.<a href="#cite_note-toole-66">[57]</a> Pri naraščanju jakosti svetlobe od nizkih vrednosti se volumen proizvedenega kisika in prevzetega <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 postopoma izenačuje z volumnom porabljenega kisika in proizvedenega <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 med dihanjem, dokler sistem ne doseže t. i. svetlobne kompenzacijske točke, pri kateri ni neto izmenjave plinov. Od tu naprej hitrost fotosinteze raste sorazmerno, dokler ne dosežemo že omenjenega platoja hitrosti.<a href="#cite_note-toole-66">[57]</a> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Brennnessel_im_Gegenlicht.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Brennnessel_im_Gegenlicht.jpg/200px-Brennnessel_im_Gegenlicht.jpg" decoding="async" width="200" height="301" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Brennnessel_im_Gegenlicht.jpg/300px-Brennnessel_im_Gegenlicht.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Brennnessel_im_Gegenlicht.jpg/400px-Brennnessel_im_Gegenlicht.jpg 2x" data-file-width="2848" data-file-height="4288" /></a><figcaption>V <a href="/wiki/Gozd" title="Gozd">gozdnih</a> ekosistemih nizko ležeče rastline dobijo le malo svetlobe, zato lahko uspevajo le tiste vrste, ki so prilagojene na (pol)senčno lego.</figcaption></figure> Opoldan znaša sončna <a href="/wiki/Osvetljenost" title="Osvetljenost">osvetlitev</a> okoli 80.000–100.000 <a href="/wiki/Luks" title="Luks">lx</a> (tj. <a href="/wiki/Lumen" title="Lumen">lumnov</a> na m2), vendar pa rastline celotne sončne svetlobe ne izkoristijo.<a href="#cite_note-67">[58]</a> Infrardeča (IR) svetloba (nad 700 nm) ima namreč premajhno energijo, zato je rastline ne absorbirajo.<a href="#cite_note-toossi-68">[59]</a> Po drugi strani ima <a href="/wiki/Ultravijoli%C4%8Dna_svetloba" class="mw-redirect" title="Ultravijolična svetloba">ultravijolična (UV) svetloba</a> (pod 400 nm) preveliko energijo, kar lahko poškoduje fotosintetski aparat.<a href="#cite_note-toossi-68">[59]</a> To velja tudi za valovne dolžine v zelenem in rumenem delu vidnega spektra (500–600 nm), ki imajo največji <a href="/wiki/Energijski_tok" title="Energijski tok">energijski tok</a>.<a href="#cite_note-ahmad-69">[60]</a><a href="#cite_note-70">[61]</a><a href="#cite_note-71">[j]</a> Zaradi tega klorofilne molekule ne absorbirajo zelene svetlobe, pač pa jo odbijajo (tj. elektroni pri prehodu v osnovni energijski nivo oddajo foton iste valovne dolžine), kar daje rastlinam zeleno barvo. Absorpcija je največja v modrem (420–480 nm) ter rdečem delu spektra (640–670 nm).<a href="#cite_note-toossi-68">[59]</a> K zaščiti pred zeleno in rumeno ter UV svetlobo naj bi pripomogli predvsem <a href="/wiki/Antocian" title="Antocian">antociani</a>.<a href="#cite_note-ahmad-69">[60]</a> Zgoraj zapisano ne pomeni, da bo hitrost fotosinteza večja ob manjši jakosti svetlobe, npr. proti večeru, saj se jakost modrega in rdečega dela spektra sorazmerno zmanjša. Gledano z zornega kota celote vseh listov pri <a href="/wiki/Listavci" class="mw-redirect" title="Listavci">listavcih</a> z bogato razvejenimi krošnjami (npr. <a href="/wiki/Jablana" title="Jablana">jablane</a>, <a href="/wiki/Hrast" title="Hrast">hrasti</a> ipd.) največ svetlobe dobijo listi na obrobju (periferiji) krošnje, medtem ko notranji listi dobijo komajda 1 % celotne svetlobe, skladno s tem pa je hitrost fotosinteze znatno manjša. Hitrost fotosinteze v okviru celotnega drevesa (tj. celote vseh listov) je tako največja ob največji jakosti sončne svetlobe, tj. opoldne, ko je sonce v <a href="/wiki/Nadglavi%C5%A1%C4%8De" title="Nadglavišče">zenitu</a>.<a href="#cite_note-72">[62]</a> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Red_seaweed,_South_East_Bay,_Three_Kings_Islands_PA111328.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/Red_seaweed%2C_South_East_Bay%2C_Three_Kings_Islands_PA111328.JPG/250px-Red_seaweed%2C_South_East_Bay%2C_Three_Kings_Islands_PA111328.JPG" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/Red_seaweed%2C_South_East_Bay%2C_Three_Kings_Islands_PA111328.JPG/375px-Red_seaweed%2C_South_East_Bay%2C_Three_Kings_Islands_PA111328.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/Red_seaweed%2C_South_East_Bay%2C_Three_Kings_Islands_PA111328.JPG/500px-Red_seaweed%2C_South_East_Bay%2C_Three_Kings_Islands_PA111328.JPG 2x" data-file-width="3648" data-file-height="2736" /></a><figcaption>Vodni organizmi zasedajo na določeni globini posebne ekološke niše zaradi postopnega zmanjševanja jakosti svetlobe in absorpcije določenih delov spektra; rdeče alge tako bivajo v globini pod 30 m, kjer rdeča svetloba ne prodre, absorbirajo pa predvsem zeleno svetlobo.</figcaption></figure> V <a href="/wiki/Ekologija" title="Ekologija">ekološkem</a> smislu je bistvena tudi višina rastlin oz. njihovih krošenj, saj rastline pod višjimi rastlinami dobijo komaj desetino ali celo dvajsetino celotne sončne svetlobe. Rastline, ki rastejo samo na odprtem terenu z obilo svetlobe, seveda ne morejo uspevati v takih pogojih, medtem ko nekatere druge vrste uspevajo ravno v taki senčni legi.<a href="#cite_note-mishra151-73">[63]</a> Poleg tega so te rastline podvržene drugačni kvaliteti svetlobe, saj višje krošnje absorbirajo velik del modrega in rdečega spektra, tako da je prejeta svetloba razmeroma bogatejša z zelenim spektrom.<a href="#cite_note-mishra155-74">[64]</a> Ozračje absorbira znaten del UV in modre svetlobe, vendar pa je pot, ki jo svetloba prepotuje do visokogorja, krajša, zaradi česar so rastline v gorskem svetu prav tako podvržene drugačni kvaliteti svetlobe.<a href="#cite_note-mishra155-74">[64]</a> Na jakost svetlobe vplivajo tudi drugi zunanji dejavniki v ozračju, kot so <a href="/wiki/Megla" title="Megla">megla</a>, <a href="/wiki/Oblak" title="Oblak">oblaki</a>, prah in <a href="/wiki/Vla%C5%BEnost" title="Vlažnost">vlažnost</a>, poleg tega se jakost spreminja z letnimi časi.<a href="#cite_note-mishra151-73">[63]</a> V vodi je hitrost fotosinteze največja na globini od 10–20 m, pod to globino pa se zmanjšuje do meje, ko proces ni več možen zaradi prešibke svetlobe.<a href="#cite_note-toossi-68">[59]</a> Poleg postopnega zmanjševanja jakosti svetlobe se morajo vodni organizmi soočiti tudi z absorpcijo svetlobe določenega dela spektra na določeni globini vode. Deli vidnega spektra se absorbirajo po vrsti od rdeče do modre barve, tj. rdeča svetloba prodre samo v plitve predele do približno 10 m, rumena do 50 m, zelena do 100 m, najgloblje pa prodre modra svetloba, čez 140 m.<a href="#cite_note-valiela-75">[65]</a> Organizmi na določeni globini zasedajo torej posebno ekološko nišo, temu prilagojeni pa so tudi pigmenti. V sedimentu svetloba prodre samo nekaj milimetrov, kot prva pa se absorbira modra barva zaradi <a href="/wiki/Sipanje" class="mw-disambig" title="Sipanje">sipanja</a> svetlobe na delcih sedimenta.<a href="#cite_note-valiela-75">[65]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Koncentracija_CO2">Koncentracija CO2</h3>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Koncentracija CO2" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Koncentracija CO2">uredi kodo</a>]</div> Poglavitna plina, ki sestavljata ozračje, sta <a href="/wiki/Du%C5%A1ik" title="Dušik">dušik</a> (okoli 78 %) in kisik (okoli 21 %), koncentracija ogljikovega dioksida pa je paradoksno kljub pomembnosti, ki jo zavzema zaradi fiksacije v procesih, dokaj majhna in znaša okoli 0,03 %. Treba je razumeti, da je to le odraz dinamičnosti procesov fiksacije ogljika, tako da se <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 sproti porablja in fiksira v organskih spojinah: po nekaterih izračunih naj bi samo kopenske rastline letno porabile okoli 60 <a href="/wiki/Giga" title="Giga">gigaton</a> (GT) <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 v fiksaciji ogljika, kar je 1/30 trenutne vrednosti v ozračju.<a href="#cite_note-76">[66]</a> Pri kopenskih rastlinah je vir ogljika izključno <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 iz ozračja, pri vodnih organizmih, kot so alge, pa so viri ogljika <a href="/wiki/Karbonat" title="Karbonat">karbonati</a> in <a href="/wiki/Bikarbonat" title="Bikarbonat">bikarbonati</a> ter raztopljen <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 in <a href="/wiki/Ogljikova_kislina" title="Ogljikova kislina">ogljikova kislina</a> (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">H2CO3).<a href="#cite_note-77">[67]</a> V zadnjih desetletjih koncentracija <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 v ozračju sicer postopoma narašča predvsem zaradi človeških dejavnosti, kot je izraba <a href="/wiki/Fosilno_gorivo" title="Fosilno gorivo">fosilnih goriv</a> in požiganje tropskih <a href="/wiki/De%C5%BEevni_gozd" title="Deževni gozd">deževnih gozdov</a> za namene ustvarjanja novih kmetijskih obdelovalnih površin, pri čemer je bistven tako neposreden prispevek zaradi izgorevanja kot tudi posreden zaradi izginjanja rastlin, ki bi lahko prevzele <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2. Optimalna koncentracija <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 za konstantno visoko raven fotosinteze je okoli 0,1 %, zato je zrak v mnogih <a href="/w/index.php?title=Rastlinjak&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rastlinjak (stran ne obstaja)">rastlinjakih</a>, kjer gojijo vrtnine in druge kultivirane rastline, obogaten s <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2.<a href="#cite_note-toole-66">[57]</a> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:TomateJungpflanzenAnzuchtNiederlande.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/TomateJungpflanzenAnzuchtNiederlande.jpg/250px-TomateJungpflanzenAnzuchtNiederlande.jpg" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/TomateJungpflanzenAnzuchtNiederlande.jpg/375px-TomateJungpflanzenAnzuchtNiederlande.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/TomateJungpflanzenAnzuchtNiederlande.jpg/500px-TomateJungpflanzenAnzuchtNiederlande.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1200" /></a><figcaption>V mnogih rastlinjakih je zrak obogaten s <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2, da se pospeši fotosintezo in s tem rast vrtnin ter ostalih kultiviranih rastlin.</figcaption></figure> Dejanska koncentracija <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 je lahko v določenih pogojih drugačna, zato je koncentracija 0,03 % le okvirna, povprečna vrednost. V gozdovih in na poljih je koncentracija <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 podnevi ob močnem soncu nižja zaradi intenzivnega poteka fotosinteze.<a href="#cite_note-78">[68]</a> Po drugi strani je bistvena t. i. talna respiracija, tj. nastajanje <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 s strani <a href="/wiki/Mikroorganizem" title="Mikroorganizem">mikroorganizmov</a> (mikrobov), ki bivajo predvsem na pognojenih in gozdnih tleh ter nasploh vsepovsod, kjer so tla bogata z organskimi ostanki, kar rastlinam predstavlja dodaten vir ogljika.<a href="#cite_note-mishra146-79">[69]</a> V meglenih jutrih višja koncentracija prav tako ugodno vpliva na rastline, če le ni svetloba omejujoč dejavnik.<a href="#cite_note-mishra146-79">[69]</a> Megla naj bi po nekaterih teorijah tudi pomagala enakomerno razpršiti svetlobo v drevesnih krošnjah.<a href="#cite_note-kramer200-80">[70]</a> Svoj pomen ima tudi <a href="/wiki/Nadmorska_vi%C5%A1ina" title="Nadmorska višina">nadmorska višina</a>, saj <a href="/wiki/Difuzija" title="Difuzija">difuzija</a> plina v list ni izključno odvisna od same koncentracije plina, pač pa od <a href="/wiki/Delni_tlak" title="Delni tlak">delnega (parcialnega) tlaka</a> plina v ozračju, ki je zaradi redkejšega zraka na višinah manjši. Tako je na morski gladini delni tlak <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 okoli 0,23 mm <a href="/wiki/%C5%BDivo_srebro" title="Živo srebro">Hg</a>, na višini 4.500 m pa okoli 0,13 mmHg.<a href="#cite_note-mishra146-79">[69]</a><a href="#cite_note-kramer200-80">[70]</a> Ne glede na zunanjo koncentracijo in delni tlak difuzijo plina močno omejujejo mejna plast zraka na površini lista, <a href="/wiki/Rastlinski_list#Kutikula_in_povrhnjica_(epidermis)" class="mw-redirect" title="Rastlinski list">povrhnjica lista</a> s kutikulo, <a href="/wiki/Listna_re%C5%BEa" title="Listna reža">listne reže</a> ter <a href="/wiki/Rastlinski_list#Palisadni_mezofil_ali_stebričasto_tkivo" class="mw-redirect" title="Rastlinski list">mezofil</a> oz. stebričasto tkivo. Upor mejne plasti zraka je sorazmeren s površino lista in obraten s hitrostjo vetra, zato je upor na listih <a href="/wiki/Iglavci" title="Iglavci">iglavcev</a> manjši od tistega na listavcih. <a href="/wiki/Epiderm" title="Epiderm">Povrhnjica</a> s kutikulo je skoraj povsem neprepustna za <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2, zato so bistvena prepreka listne reže.<a href="#cite_note-kramer201-81">[71]</a> Nalogi listnih rež sta omogočanje vstopa <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 ter nadzor nad izgubo vode. Odpiranje rež pogojujejo nizka koncentracija <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 ter velika osvetljenost, zapiranje pa pogojujejo nizka zračna vlažnost in povišana temperatura listov (izjema so zelo visoke temperature, ko reže omogočijo izhlapevanje vode in s tem ohlajanje lista). Zadnja dejavnika sta signala za varčevanje z vodo, ki je pomembnejše od sprejema <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2.<a href="#cite_note-82">[72]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Temperatura">Temperatura</h3>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Temperatura" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Temperatura">uredi kodo</a>]</div> Če jakost svetlobe, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 in ostali dejavniki niso omejujoči, potem je temperatura okolja omejujoč dejavnik, ki je v premem sorazmerju s hitrostjo fotosinteze. V splošnem se hitrost fotosinteze podvoji v temperaturnem območju od 0–25 <a href="/wiki/Celzij" class="mw-redirect" title="Celzij">°C</a> za vsakih 10 °C.<a href="#cite_note-toole-66">[57]</a> Nad to mejo se hitrost s časom postopoma zmanjšuje. Najverjetneje je to posledica naraščajoče <a href="/wiki/Denaturacija" title="Denaturacija">denaturacije</a> encimov, vendar so predlagani tudi drugi mehanizmi, kot so uničujoči učinki na druge molekule v rastlinskih celicah, akumulacija končnih produktov reakcij, ki zavirajo fotosintezo ter prepočasna difuzija <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 v rastlinskih tkivih proti kloroplastom zaradi hitre porabe tega plina v reakcijah fiksacije ogljika.<a href="#cite_note-83">[73]</a> Po drugi strani prenizke temperature fotosintetskemu aparatu rastline prav tako škodujejo, vendar se rastline ob temperaturah nekaj stopinj nad <a href="/wiki/Zmrzi%C5%A1%C4%8De" class="mw-redirect" title="Zmrzišče">zmrziščem</a> sčasoma praktično popolnoma opomorejo, medtem ko so temperature pod zmrziščem bolj uničujoče, kar pa je odvisno tudi od trajanja takih pogojev (npr. od števila mrzlih noči).<a href="#cite_note-84">[74]</a> Optimalna temperatura nima učinka na rastline, ki bivajo v senčni legi, ali na rastline ob oblačnem vremenu, saj je svetloba omejujoč dejavnik. Poleg tega fotosinteza pogosto ne poteka najbolj intenzivno niti ob toplih in sončnih dnevih z zadostno zaloge vode, saj je <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 omejujoč dejavnik.<a href="#cite_note-85">[75]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Voda">Voda</h3>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Voda" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Voda">uredi kodo</a>]</div> V reakcijah fotosinteze rastlina neposredno porabi samo 1 % celotne količine vode, ki jo vsrka vase, zato je voda kot »surovina« redkokdaj omejujoč dejavnik. Tako so bistveni posredni učinki vode, in sicer zaprtje listnih rež ter zmanjšanje hidracije kloroplastov in <a href="/wiki/Citoplazma" title="Citoplazma">citoplazme</a> celic.<a href="#cite_note-kramer201-81">[71]</a><a href="#cite_note-86">[76]</a> Če se rastlina opomore po <a href="/wiki/Su%C5%A1a" title="Suša">suši</a> zaradi dežja ali umetnega zalivanja, se fotosintetska aktivnost bodisi povrne na normalno raven, bodisi ostane okrnjena, kar je odvisno od vrste rastline, obsega in trajanja suše ter vlažnosti zraka. Običajno mora preteči nekaj dni, da postane fotosintetski aparat zopet normalno delujoč. Pomanjkanje vode pogosto poškoduje listne reže, kar onemogoči njihovo odpiranje in prevzem <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2.<a href="#cite_note-87">[77]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Evolucijski_vidik">Evolucijski vidik</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Evolucijski vidik" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Evolucijski vidik">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Stromatolites.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/Stromatolites.jpg/250px-Stromatolites.jpg" decoding="async" width="250" height="169" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/Stromatolites.jpg/375px-Stromatolites.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/Stromatolites.jpg/500px-Stromatolites.jpg 2x" data-file-width="550" data-file-height="371" /></a><figcaption><a href="/wiki/Fosil" title="Fosil">Fosilizirani</a> <a href="/wiki/Stromatolit" title="Stromatolit">stromatoliti</a> iz časa <a href="/wiki/Predkambrij" title="Predkambrij">predkambrija</a>, ki so sestavljeni iz plasti mikrobov, predvsem modrozelenih cepljivk.</figcaption></figure> Pojav oksigene fotosinteze pred več kot 2,5 milijardami let je bil izjemno pomemben dogodek v <a href="/wiki/Evolucija" title="Evolucija">evoluciji</a> <a href="/wiki/Biosfera" title="Biosfera">biosfere</a>. Pred tem so prvobitni organizmi izrabljali predvsem energijo od oksidacije anorganskih in organskih spojin, v ozračju pa ni bilo prisotnega kisika, s tem pa tudi ne <a href="/wiki/Ozon" title="Ozon">ozona</a>, ki bi ščitil organizme pred UV svetlobo.<a href="#cite_note-nelson761-12">[11]</a> Kot prvi so se pred 3 milijardami verjetno razvili fotokemični reakcijski centri pri prednikih zelenih žveplenih bakterij, ki so lahko izkoristili sončno svetlobo za proizvodnjo molekul, kot je NADH. Zatem so se pojavile prve <a href="/wiki/Modrozelene_cepljivke" title="Modrozelene cepljivke">modrozelene cepljivke</a>, ki so bile sposobne izrabljati vodo kot vir elektronov, tako da so se lahko razširile in razvile bistveno več kot pa druge bakterije, ki so bile odvisne od reducentov, kot so <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">H2S in organske kisline. Hkrati so verjetno prevzele fotosisteme tako zelenih žveplenih bakterij kot tudi škrlatnih bakterij, tako da sta se oba tipa fotosistemov v končni fazi povezala v enotno verigo prenašalcev elektronov.<a href="#cite_note-88">[78]</a> Glede na to, da organizmi z <a href="/wiki/Anaerob" title="Anaerob">anaerobno</a> presnovo ne morejo bivati v okolju s kisikom, je naglo kopičenje tega plina v ozračju verjetno povzročilo izumrtje večine takratnih anaerobnih organizmov, kar imenujemo tudi <a href="/w/index.php?title=Kisikova_katastrofa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kisikova katastrofa (stran ne obstaja)">kisikova katastrofa</a> (tudi dogodek velike oksidacije), ki se je pričela pred približno 2,4 milijardama let in končala pred 2 milijardama let.<a href="#cite_note-89">[79]</a> Kljub temu pa je razvoj oksigene fotosinteze omogočil izkoriščanje skoraj neomejene količine glavnega reducenta (tj. vode) za pogon proizvodnje reduciranih organskih spojin. Po drugi strani je nastanek kisika heterotrofnim organizmom omogočil razvoj oksidativne fosforilacije, kjer se energija prenosa elektronov iz oksidiranih organskih spojin pretvori v ATP, končni prejemnik elektronov v verigi pa je kisik.<a href="#cite_note-nelson761-12">[11]</a> Naslednja pomembna stopnja je bila <a href="/wiki/Endosimbiont" class="mw-redirect" title="Endosimbiont">endosimbioza</a>, pri kateri so prvobitni evkarionti najverjetneje vključili modrozelene cepljivke v svoj celični ustroj, iz katerih so nastali kloroplasti (podobno naj bi se zgodilo v primeru mitohondrijev). Hipotezo podpirajo naslednja dejstva:<a href="#cite_note-nelson761-12">[11]</a> <ol><li>Kloroplasti imajo svoj dedni material (v obliki krožnih molekul DNA);</li> <li>Med rastjo in deljenjem rastlinskih celic se kloroplasti delijo podobno kot bakterije, DNA pa se podvoji in razdeli med hčerinske kloroplaste;</li> <li>Zgradba in mehanizem sistemov za absorpcijo svetlobe, prenašanje elektronov in sintezo ATP so zelo podobna med modrozelenimi cepljivkami in kloroplasti.</li></ol> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Pomen_za_biosfero">Pomen za biosfero</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Pomen za biosfero" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pomen za biosfero">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Seawifs_global_biosphere.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Seawifs_global_biosphere.jpg/300px-Seawifs_global_biosphere.jpg" decoding="async" width="300" height="192" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Seawifs_global_biosphere.jpg/450px-Seawifs_global_biosphere.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Seawifs_global_biosphere.jpg/600px-Seawifs_global_biosphere.jpg 2x" data-file-width="1280" data-file-height="819" /></a><figcaption>Globalen obseg in količinska razporeditev fotosinteze s strani kopenskega rastlinja<a href="#cite_note-90">[k]</a> ter vodnih organizmov.<a href="#cite_note-91">[l]</a></figcaption></figure> Fotosinteza je eden od osrednjih oz. najpomembnejših biokemičnih procesov na svetu, brez katerega življenje, kot ga poznamo, ne bi obstajalo. Vsi organizmi na svetu potrebujejo energijo za rast, obnovo in <a href="/wiki/Razmno%C5%BEevanje" title="Razmnoževanje">razmnoževanje</a>. Heterotrofi, med drugim tudi ljudje, ne morejo proizvajati kompleksnih organskih spojin, pač pa jih morajo pridobiti z zaužitjem drugih organizmov. Primarni proizvajalci s sposobnostjo fotosinteze, med katere sodijo rastline, alge in določene skupine bakterij, lahko iz enostavnih spojin proizvajajo kompleksne spojine, ki so hrana oz. vir energije za heterotrofe. Primarni proizvajalci so tako temelj <a href="/w/index.php?title=Prehranjevalne_verige&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prehranjevalne verige (stran ne obstaja)">prehranjevalne verige</a>.<a href="#cite_note-roberts-92">[80]</a><a href="#cite_note-hall-93">[81]</a> <a href="/wiki/Hektar" title="Hektar">Hektar</a> koruze lahko npr. pretvori 10 ton <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 v približno 25 ton ogljikovih hidratov v enem letu.<a href="#cite_note-roberts-92">[80]</a> <a href="/wiki/Fosilno_gorivo" title="Fosilno gorivo">Fosilna goriva</a>, kot so <a href="/wiki/Premog" title="Premog">premog</a>, <a href="/wiki/Nafta" title="Nafta">nafta</a> in <a href="/wiki/Zemeljski_plin" title="Zemeljski plin">zemeljski plin</a>, ki jih danes izrabljamo v velikem obsegu, so razkrojeni deli predvsem kopenskih rastlin in vodnih organizmov, ki so bivali pred več milijoni let. Energija teh goriv je neposredno povezana s takratnimi pretvorbami sončne energije v organske spojine, zato praktično izrabljamo »fosilizirano sončno svetlobo«.<a href="#cite_note-roberts-92">[80]</a><a href="#cite_note-hall-93">[81]</a> Brez fotosinteze ne bi bilo Zemljinega ozračja, bogatega s kisikom. Kisik je bistven kot končni prejemnik elektronov pri verigi prenašalcev elektronov v okviru oksidativne fosforilacije in je tako nujen za življenje mnogih organizmov, predvsem evkariontov, med katere spadamo tudi ljudje.<a href="#cite_note-roberts-92">[80]</a> <a href="/wiki/Ozon" title="Ozon">Ozon</a>, triatomska molekula kisika (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">O3), tvori ozonsko plast v ozračju, ki organizme ščiti pred škodljivo <a href="/wiki/Ultravijoli%C4%8Dna_svetloba" class="mw-redirect" title="Ultravijolična svetloba">UV svetlobo</a> (UV).<a href="#cite_note-94">[82]</a> Po nekaterih izračunih naj bi primarni proizvajalci letno absorbirali 1071 <a href="/wiki/D%C5%BEul" title="Džul">kJ</a> energije sončne svetlobe, katero porabijo za proizvodnjo 20 • 1011 ton organskih spojin iz fiksacije 14 • 1011 ton ogljika, pri tem pa se sprosti 15 • 1011 ton kisika.<a href="#cite_note-95">[83]</a> Polovica fotosintetske aktivnosti se odvija v mikroorganizmih, kot so nekatere alge in drugi mikroskopski evkarionti ter bakterije, predvsem modrozelene cepljivke.<a href="#cite_note-nelson761-12">[11]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovina">Zgodovina</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r6026938/mw-parser-output/.tmulti"><div class="thumb tmulti tright"><div class="thumbinner multiimageinner" style="width:393px;max-width:393px"><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:187px;max-width:187px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Jan_Ingenhousz.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Jan_Ingenhousz.jpg/185px-Jan_Ingenhousz.jpg" decoding="async" width="185" height="261" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Jan_Ingenhousz.jpg/278px-Jan_Ingenhousz.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Jan_Ingenhousz.jpg/370px-Jan_Ingenhousz.jpg 2x" data-file-width="1152" data-file-height="1623" /></a></div><div class="thumbcaption"><a href="/w/index.php?title=Jan_Ingenhousz&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jan Ingenhousz (stran ne obstaja)">Jan Ingenhousz</a></div></div><div class="tsingle" style="width:202px;max-width:202px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Melvin_Calvin.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/04/Melvin_Calvin.jpg/200px-Melvin_Calvin.jpg" decoding="async" width="200" height="259" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/04/Melvin_Calvin.jpg/300px-Melvin_Calvin.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/04/Melvin_Calvin.jpg/400px-Melvin_Calvin.jpg 2x" data-file-width="3087" data-file-height="3999" /></a></div><div class="thumbcaption"><a href="/wiki/Melvin_Calvin" title="Melvin Calvin">Melvin Calvin</a></div></div></div></div></div> Med prvimi znanstveniki, ki so pričeli odkrivati ozadje fotosinteze, je bil <a href="/wiki/Flamci" title="Flamci">flamski</a> kemik in <a href="/wiki/Fiziolog" class="mw-redirect" title="Fiziolog">fiziolog</a> <a href="/wiki/Jan_Baptist_van_Helmont" title="Jan Baptist van Helmont">Jan Baptist van Helmont</a> v 17. stoletju, ki je opazoval rast mlade <a href="/wiki/Vrba_(drevo)" title="Vrba (drevo)">vrbe</a> in sicer napačno sklepal, da je za rast potrebna samo voda, saj vrbi ni dodajal nobenih hranil.<a href="#cite_note-96">[84]</a> Angleški <a href="/wiki/Naravoslovec" class="mw-redirect" title="Naravoslovec">naravoslovec</a> <a href="/wiki/Stephen_Hales" title="Stephen Hales">Stephen Hales</a> je na osnovi <a href="/wiki/Isaac_Newton" title="Isaac Newton">Newtonove</a> ideje o medsebojni pretvorbi »bruto teles in svetlobe« domneval, da rastline verjetno izkoriščajo sončno svetlobo kot vir energije za rast.<a href="#cite_note-97">[85]</a> V 70-ih letih 18. stoletja je nizozemski naravoslovec <a href="/w/index.php?title=Jan_Ingenhousz&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jan Ingenhousz (stran ne obstaja)">Jan Ingenhousz</a> na osnovi odkritij <a href="/wiki/Joseph_Priestley" title="Joseph Priestley">Josepha Priestleya</a> izvajal poskuse, s katerimi je pokazal, da zeleni deli rastlin v prisotnosti svetlobe oddajajo mehurčke plina (tj. kisika), v temi pa se proces zaustavi. Hkrati je odkril, da rastlina v temi oddaja <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2. Ingenhousz tako velja za enega od pionirjev raziskav na področju fotosinteze.<a href="#cite_note-98">[86]</a> Med druge pionirje štejemo tudi <a href="/w/index.php?title=Jean_Senebier&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jean Senebier (stran ne obstaja)">Senebiera</a> in <a href="/w/index.php?title=Nicolas-Th%C3%A9odore_de_Saussure&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nicolas-Théodore de Saussure (stran ne obstaja)">de Saussureja</a>. Jean Senebier, švicarski <a href="/wiki/Botanika" title="Botanika">botanik</a> in fiziolog, je leta 1800 izdal svoje delo Fiziologija rastlin (fr. Physiologie végétale), v katerem pojasnjuje, da je za prevzem <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 bistvena svetloba in da se kisik sprošča samo ob prisotnosti zadostne količine <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 v zraku.<a href="#cite_note-99">[87]</a> Nicolas-Théodore de Saussure, prav tako švicarski fiziolog in kemik, je v svojem delu Kemijske raziskave rastlin (fr. Recherches chimiques sur la végétation) pokazal, da sta za rast potrebna tako voda kot <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">CO2 ob prisotnosti svetlobe, s tem pa je podal končen oris fotosinteze, ki služi proizvodnji »hrane«.<a href="#cite_note-100">[88]</a> Naslednji preboj v razumevanju poteka svetlobnih reakcij je naredil nizozemsko-ameriški <a href="/wiki/Mikrobiolog" title="Mikrobiolog">mikrobiolog</a> <a href="/w/index.php?title=Cornelis_B._van_Niel&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cornelis B. van Niel (stran ne obstaja)">Cornelis B. van Niel</a> s preučevanjem zelenih in škrlatnih žveplovih bakterij. Predlagal je, da so bistven del fotosinteze od svetlobe odvisne redoks reakcije, pri katerih svetloba razcepi vodo pri rastlinah ter <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5943969">H2S pri bakterijah; kot stranski produkt nastane pri rastlinah kisik, pri bakterijah pa <a href="/wiki/%C5%BDveplo" title="Žveplo">žveplo</a>. Energija in vodik, ki se pri tem sprostita, se porabita za redukcijo CO2 v organske spojine.<a href="#cite_note-101">[89]</a> Teorijo je leta 1937 eksperimentalno potrdil <a href="/w/index.php?title=Robert_Hill&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robert Hill (stran ne obstaja)">Robert Hill</a>.<a href="#cite_note-#2-102">[90]</a> Omenjeno reakcijo, pri čemer je <math xmlns="http://www.w3.org/1998/Math/MathML" alttext="{\displaystyle A}"> <semantics> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mstyle displaystyle="true" scriptlevel="0"> <mi>A</mi> </mstyle> </mrow> <annotation encoding="application/x-tex">{\displaystyle A}</annotation> </semantics> </math><img src="https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/7daff47fa58cdfd29dc333def748ff5fa4c923e3" class="mwe-math-fallback-image-inline mw-invert skin-invert" aria-hidden="true" style="vertical-align: -0.338ex; width:1.743ex; height:2.176ex;" alt="{\displaystyle A}"> prejemnik elektronov, lahko zapišemo kot: <dl><dd><math xmlns="http://www.w3.org/1998/Math/MathML" alttext="{\displaystyle 2\ H_{2}O\;+\;2\ A\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;2\ AH_{2}\;+\;O_{2}}"> <semantics> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mstyle displaystyle="true" scriptlevel="0"> <mn>2</mn> <mtext> </mtext> <msub> <mi>H</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> <mi>O</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mo>+</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <mn>2</mn> <mtext> </mtext> <mi>A</mi> <mspace width="thickmathspace" /> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mover> <mo stretchy="false">⟶</mo> <mstyle displaystyle="false" scriptlevel="0"> <mtext>svetloba</mtext> </mstyle> </mover> </mrow> <mspace width="thickmathspace" /> <mn>2</mn> <mtext> </mtext> <mi>A</mi> <msub> <mi>H</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> <mspace width="thickmathspace" /> <mo>+</mo> <mspace width="thickmathspace" /> <msub> <mi>O</mi> <mrow class="MJX-TeXAtom-ORD"> <mn>2</mn> </mrow> </msub> </mstyle> </mrow> <annotation encoding="application/x-tex">{\displaystyle 2\ H_{2}O\;+\;2\ A\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;2\ AH_{2}\;+\;O_{2}}</annotation> </semantics> </math><img src="https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/db74439f150005cf6e105985aa7341440f75a06e" class="mwe-math-fallback-image-inline mw-invert skin-invert" aria-hidden="true" style="vertical-align: -0.671ex; width:37.184ex; height:4.509ex;" alt="{\displaystyle 2\ H_{2}O\;+\;2\ A\;{\overset {\hbox{svetloba}}{\longrightarrow }}\;2\ AH_{2}\;+\;O_{2}}"></dd></dl> V zgodnjih 50-ih letih 20. stoletja so <a href="/wiki/Melvin_Calvin" title="Melvin Calvin">Melvin Calvin</a>, <a href="/w/index.php?title=Andrew_Benson&action=edit&redlink=1" class="new" title="Andrew Benson (stran ne obstaja)">Andrew Benson</a> in <a href="/w/index.php?title=James_Bassham&action=edit&redlink=1" class="new" title="James Bassham (stran ne obstaja)">James Bassham</a> s pomočjo <a href="/wiki/Radioaktivnost" title="Radioaktivnost">radioaktivnega</a> <a href="/wiki/Izotop" title="Izotop">izotopa</a> 14C pojasnili cikel fotosintetske redukcije ogljika, tj. Calvinov cikel oz. Calvin-Benson-Basshamov cikel.<a href="#cite_note-#2-102">[90]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Glej_tudi">Glej tudi</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Glej tudi" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glej tudi">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a href="/wiki/Celi%C4%8Dno_dihanje" title="Celično dihanje">Celično dihanje</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Fotorespiracija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fotorespiracija (stran ne obstaja)">Fotorespiracija</a></li> <li><a href="/wiki/Kleptoplastija" title="Kleptoplastija">Kleptoplastija</a><a href="#cite_note-103">[m]</a></li> <li><a href="/wiki/Orientalski_sr%C5%A1en" title="Orientalski sršen">Orientalski sršen</a><a href="#cite_note-105">[n]</a></li> <li><a href="/wiki/Plastid" title="Plastid">Plastid</a></li></ul> <dl><dd><ul><li><a href="/wiki/Kloroplast" title="Kloroplast">Kloroplast</a></li></ul></dd></dl> <ul><li>Reakcije asimilacije ogljika:</li></ul> <dl><dd><ul><li><a href="/w/index.php?title=Calvinov_cikel&action=edit&redlink=1" class="new" title="Calvinov cikel (stran ne obstaja)">Calvinov cikel</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=C4_fiksacija_ogljika&action=edit&redlink=1" class="new" title="C4 fiksacija ogljika (stran ne obstaja)">C4 fiksacija ogljika</a></li></ul></dd></dl> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Svetlobne_reakcije_fotosinteze&action=edit&redlink=1" class="new" title="Svetlobne reakcije fotosinteze (stran ne obstaja)">Svetlobne reakcije fotosinteze</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=U%C4%8Dinkovitost_fotosinteze&action=edit&redlink=1" class="new" title="Učinkovitost fotosinteze (stran ne obstaja)">Učinkovitost fotosinteze</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Opombe">Opombe</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Opombe" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Opombe">uredi kodo</a>]</div> <div class="reflist" style="list-style-type: lower-alpha;"> <div class="mw-references-wrap mw-references-columns"><ol class="references"> <li id="cite_note-2"><a href="#cite_ref-2">↑</a> Nekatere vrste fotosintetskih bakterij, ki bivajo v globokomorskih <a href="/w/index.php?title=Termalni_vrelec&action=edit&redlink=1" class="new" title="Termalni vrelec (stran ne obstaja)">termalnih vrelcih</a>, kjer sončna svetlobe ne prodre, naj bi kot vir svetlobe izkoriščale geotermalno <a href="/wiki/Sevanje" title="Sevanje">sevanje</a>.<a href="#cite_note-1">[1]</a> </li> <li id="cite_note-23"><a href="#cite_ref-23">↑</a> Krivulja <a href="/w/index.php?title=Akcijski_spekter&action=edit&redlink=1" class="new" title="Akcijski spekter (stran ne obstaja)">akcijskega spektra</a>, ki prikazuje hitrost fotosinteze v odvisnosti od valovne dolžine svetlobe, na sliki ni prikazana, vendar se <a href="/wiki/In_vivo" title="In vivo">in vivo</a> nekoliko razlikuje od krivulje absorpcijskega spektra zaradi določenih interakcij med pigmenti in beljakovinami. </li> <li id="cite_note-30"><a href="#cite_ref-30">↑</a> Urejene v svetlobne žetvene komplekse. </li> <li id="cite_note-34"><a href="#cite_ref-34">↑</a> Merjena <a href="/wiki/PH" title="PH">pH</a> vrednost v tilakoidni svetlini znaša okoli 5, v stromi pa okoli 8.<a href="#cite_note-#1-33">[30]</a> </li> <li id="cite_note-36"><a href="#cite_ref-36">↑</a> Med mitohondriji in kloroplasti obstaja razlika glede gradienta: v mitohondrijih črpanje protonov proti gradientu poteka iz matriksa v medmebranski prostor, ki je relativno velik, zaradi česar ni možno vzpostaviti tako velikega koncentracijskega gradienta kot v kloroplastih, tako da je bistvena pogonska sila elektrokemičnega gradienta električni potencial membrane.<a href="#cite_note-35">[31]</a> </li> <li id="cite_note-41"><a href="#cite_ref-41">↑</a> V tem poglavju je izraz fiksacija ogljika mišljen v ožjem pomenu, torej izključno kot faza v asimilaciji ogljika, in ne v širšem pomenu oz. kot razlikovanje krovne skupine procesov od svetlobnih reakcij. </li> <li id="cite_note-49"><a href="#cite_ref-49">↑</a> Deveti anorganski fosfat (Pi) je vključen v samo molekulo trioza fosfata, ki zapusti cikel. </li> <li id="cite_note-53"><a href="#cite_ref-53">↑</a> Z besedo jakost je mišljena <a href="/wiki/Gostota_energijskega_toka" title="Gostota energijskega toka">gostota svetlobnega toka</a>, torej prenesena <a href="/wiki/Mo%C4%8D" title="Moč">moč</a> (energijski tok) na enoto površine v danem času, ki se meri v <a href="/wiki/Watt" class="mw-redirect" title="Watt">vatih</a> na <a href="/wiki/Kvadratni_meter" title="Kvadratni meter">kvadratni meter</a> (W/m2). Opomba velja za celoten članek, kjer je omenjena jakost svetlobe. </li> <li id="cite_note-58"><a href="#cite_ref-58">↑</a> Oznaka izhaja iz latinske oznake <a href="/wiki/Tolsti%C4%8Devke" title="Tolstičevke">tolstičevk</a>, Crassulaceae, pri katerih je omenjena zvrst fiksacije bila prvič odkrita. V povezavi s presnovo malata oz. malične kisline je angleška okrajšava sestavljena iz crassulacean acid metabolism.<a href="#cite_note-nelson790-57">[49]</a> </li> <li id="cite_note-71"><a href="#cite_ref-71">↑</a> Glej tudi članek <a href="/w/index.php?title=Fotoinhibicija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fotoinhibicija (stran ne obstaja)">fotoinhibicija</a>. </li> <li id="cite_note-90"><a href="#cite_ref-90">↑</a> Merjeno preko <a href="/w/index.php?title=Vegetacijskega_indeksa_normaliziranih_razlik&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vegetacijskega indeksa normaliziranih razlik (stran ne obstaja)">vegetacijskega indeksa normaliziranih razlik</a> (NDVI). </li> <li id="cite_note-91"><a href="#cite_ref-91">↑</a> Merjeno preko koncentracije <a href="/w/index.php?title=Klorofil_a&action=edit&redlink=1" class="new" title="Klorofil a (stran ne obstaja)">klorofila a</a> (v enoti mg/<a href="/wiki/Kubi%C4%8Dni_meter" title="Kubični meter">m3</a>) v vodnih organizmih, kot so alge, <a href="/wiki/Fitoplankton" title="Fitoplankton">fitoplankton</a> idr. </li> <li id="cite_note-103"><a href="#cite_ref-103">↑</a> Simbiotični fenomen, pri katerem organizmi kloroplaste alg, s katerimi se prehranjujejo, integrirajo v somatske celice in jih uporabljajo v svojih presnovnih procesih. </li> <li id="cite_note-105"><a href="#cite_ref-105">↑</a> Verjetno prva odkrita žival z lastnim sistemom izkoriščanja sončne svetlobe za pretvorbo v lastno energijo.<a href="#cite_note-104">[91]</a> </li> </ol></div></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici">uredi kodo</a>]</div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><a href="#cite_ref-1">↑</a> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite id="CITEREFBeattyOvermannLinceManske2005" class="citation magazine cs1">Beatty, J. Thomas; Overmann, Jörg; Lince, Michael T.; Manske, Ann K.; Lang, Andrew S.; in sod. (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150924141218/http://www.pnas.org/content/102/26/9306">»An obligately photosynthetic bacterial anaerobe from a deep-sea hydrothermal vent«</a>. Proc Natl Acad Sci USA. Zv. 102, št. 26. str. 9306–10. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1073%2Fpnas.0503674102">10.1073/pnas.0503674102</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0027-8424">0027-8424</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15967984">15967984</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.pnas.org/content/102/26/9306">prvotnega spletišča</a> dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 29. oktobra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Proc+Natl+Acad+Sci+USA&rft.atitle=An+obligately+photosynthetic+bacterial+anaerobe+from+a+deep-sea+hydrothermal+vent&rft.volume=102&rft.issue=26&rft.pages=9306-10&rft.date=2005&rft.issn=0027-8424&rft_id=info%3Apmid%2F15967984&rft_id=info%3Adoi%2F10.1073%2Fpnas.0503674102&rft.aulast=Beatty&rft.aufirst=J.+Thomas&rft.au=Overmann%2C+J%C3%B6rg&rft.au=Lince%2C+Michael+T.&rft.au=Manske%2C+Ann+K.&rft.au=Lang%2C+Andrew+S.&rft.au=Blankenship%2C+Robert+E.&rft.au=Van+Dover%2C+Cindy+L.&rft.au=Martinson%2C+Tracey+A.&rft.au=Plumley%2C+F.+Gerald&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.pnas.org%2Fcontent%2F102%2F26%2F9306&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-nelson742-3-3">↑ <a href="#cite_ref-nelson742-3_3-0">2,0</a> <a href="#cite_ref-nelson742-3_3-1">2,1</a> <a href="#cite_ref-nelson742-3_3-2">2,2</a> <a href="#cite_ref-nelson742-3_3-3">2,3</a> Nelson, Cox; 2008, str. 742-3. </li> <li id="cite_note-alberts478-4">↑ <a href="#cite_ref-alberts478_4-0">3,0</a> <a href="#cite_ref-alberts478_4-1">3,1</a> Alberts, 2004, str. 478. </li> <li id="cite_note-5"><a href="#cite_ref-5">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFZimmer_C.2013" class="citation web cs1">Zimmer C. (3. oktober 2013). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nytimes.com/2013/10/03/science/earths-oxygen-a-mystery-easy-to-take-for-granted.html?_r=0">»Earth's Oxygen: A Mystery Easy to Take for Granted«</a>. New York Times. Pridobljeno 29. oktobra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Earth%27s+Oxygen%3A+A+Mystery+Easy+to+Take+for+Granted&rft.pub=New+York+Times&rft.date=2013-10-03&rft.au=Zimmer+C.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nytimes.com%2F2013%2F10%2F03%2Fscience%2Fearths-oxygen-a-mystery-easy-to-take-for-granted.html%3F_r%3D0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-BTS-6">↑ <a href="#cite_ref-BTS_6-0">5,0</a> <a href="#cite_ref-BTS_6-1">5,1</a> Batič F & Košmrlj-Levačič B. (ur.) (2011). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=4Ti_aRXVowAC&pg=PA35">Botanični terminološki slovar</a>. Ljubljana: Založba ZRC. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9789612543426" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-961-254-342-6</a> (<a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/259361792#full">COBISS</a>) </li> <li id="cite_note-:0-7">↑ <a href="#cite_ref-:0_7-0">6,0</a> <a href="#cite_ref-:0_7-1">6,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik">»Botanični terminološki slovar«</a>. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno 4. aprila 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=In%C5%A1titut+za+slovenski+jezik+Frana+Ramov%C5%A1a&rft.atitle=Botani%C4%8Dni+terminolo%C5%A1ki+slovar&rft_id=https%3A%2F%2Fisjfr.zrc-sazu.si%2Fsl%2Fterminologisce%2Fslovarji%2Fbotanicni%2Fiskalnik&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-8"><a href="#cite_ref-8">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFD.A._SiegelM.J._BehrenfeldS._MaritorenaC.R._McClain2013" class="citation magazine cs1">D.A. Siegel; M.J. Behrenfeld; S. Maritorena; C.R. McClain; D. Antoine; in sod. (2013). »Regional to global assessments of phytoplankton dynamics from the SeaWiFS mission«. Remote Sensing of Environment. Zv. 135. str. 77–91. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1016%2Fj.rse.2013.03.025">10.1016/j.rse.2013.03.025</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Remote+Sensing+of+Environment&rft.atitle=Regional+to+global+assessments+of+phytoplankton+dynamics+from+the+SeaWiFS+mission&rft.volume=135&rft.pages=77-91&rft.date=2013&rft_id=info%3Adoi%2F10.1016%2Fj.rse.2013.03.025&rft.au=D.A.+Siegel&rft.au=M.J.+Behrenfeld&rft.au=S.+Maritorena&rft.au=C.R.+McClain&rft.au=D.+Antoine&rft.au=S.W.+Bailey&rft.au=P.S.+Bontempi&rft.au=E.S.+Boss&rft.au=H.M.+Dierssen&rft.au=S.C.+Doney&rft.au=R.E.+Eplee+Jr.&rft.au=R.H.Evans&rft.au=G.C.+Feldman&rft.au=E.+Fields&rft.au=B.A.+Franz&rft.au=N.A.+Kuring&rft.au=C.+Mengelt&rft.au=N.B.+Nelson&rft.au=F.S.+Patt&rft.au=W.D.+Robinson&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-9"><a href="#cite_ref-9">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCarlowicz_M.2009" class="citation web cs1">Carlowicz M. (28. maj 2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210410144820/https://www.nasa.gov/topics/earth/features/modis_fluorescence.html">»NASA Satellite Detects Red Glow to Map Global Ocean Plant Health«</a>. <a href="/wiki/NASA" title="NASA">NASA</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nasa.gov/topics/earth/features/modis_fluorescence.html">prvotnega spletišča</a> dne 10. aprila 2021. Pridobljeno 5. februarja 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=NASA+Satellite+Detects+Red+Glow+to+Map+Global+Ocean+Plant+Health&rft.pub=NASA&rft.date=2009-05-28&rft.au=Carlowicz+M.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nasa.gov%2Ftopics%2Fearth%2Ffeatures%2Fmodis_fluorescence.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-10"><a href="#cite_ref-10">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 749. </li> <li id="cite_note-11"><a href="#cite_ref-11">↑</a> Madigan MT & Martinko JM. (2006). Brock Mikrobiologie. München: Pearson Studium, str. 456, 613-4. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/3827371872" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 3-8273-7187-2</a> (nemško) </li> <li id="cite_note-nelson761-12">↑ <a href="#cite_ref-nelson761_12-0">11,0</a> <a href="#cite_ref-nelson761_12-1">11,1</a> <a href="#cite_ref-nelson761_12-2">11,2</a> <a href="#cite_ref-nelson761_12-3">11,3</a> <a href="#cite_ref-nelson761_12-4">11,4</a> <a href="#cite_ref-nelson761_12-5">11,5</a> Nelson, Cox; 2008, str. 761. </li> <li id="cite_note-13"><a href="#cite_ref-13">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTavano_CLDonohue_TJ.2006" class="citation magazine cs1">Tavano CL; Donohue TJ. (2006). »Development of the bacterial photosynthetic apparatus«. Current Opinion in Microbiology. Zv. 9, št. 6. str. 625–31. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1016%2Fj.mib.2006.10.005">10.1016/j.mib.2006.10.005</a>. <a href="/wiki/PMC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMC (identifikator)">PMC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2765710">2765710</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17055774">17055774</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Current+Opinion+in+Microbiology&rft.atitle=Development+of+the+bacterial+photosynthetic+apparatus&rft.volume=9&rft.issue=6&rft.pages=625-31&rft.date=2006&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC2765710%23id-name%3DPMC&rft_id=info%3Apmid%2F17055774&rft_id=info%3Adoi%2F10.1016%2Fj.mib.2006.10.005&rft.au=Tavano+CL&rft.au=Donohue+TJ.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-14"><a href="#cite_ref-14">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMullineaux_CW.1999" class="citation magazine cs1">Mullineaux CW. (1999). »The thylakoid membranes of cyanobacteria: structure, dynamics and function«. Australian Journal of Plant Physiology. Zv. 26, št. 7. str. 671–7. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1071%2FPP99027">10.1071/PP99027</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Australian+Journal+of+Plant+Physiology&rft.atitle=The+thylakoid+membranes+of+cyanobacteria%3A+structure%2C+dynamics+and+function&rft.volume=26&rft.issue=7&rft.pages=671-7&rft.date=1999&rft_id=info%3Adoi%2F10.1071%2FPP99027&rft.au=Mullineaux+CW.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-15"><a href="#cite_ref-15">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFŞenerOlsenHunterSchulten2007" class="citation magazine cs1">Şener, Melih K.; Olsen, John D.; Hunter, C. Neil; Schulten, Klaus (2007). »Atomic-level structural and functional model of a bacterial photosynthetic membrane vesicle«. Proc Natl Acad Sci USA. Zv. 104, št. 40. str. 15723–8. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1073%2Fpnas.0706861104">10.1073/pnas.0706861104</a>. <a href="/wiki/PMC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMC (identifikator)">PMC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2000399">2000399</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17895378">17895378</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Proc+Natl+Acad+Sci+USA&rft.atitle=Atomic-level+structural+and+functional+model+of+a+bacterial+photosynthetic+membrane+vesicle&rft.volume=104&rft.issue=40&rft.pages=15723-8&rft.date=2007&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC2000399%23id-name%3DPMC&rft_id=info%3Apmid%2F17895378&rft_id=info%3Adoi%2F10.1073%2Fpnas.0706861104&rft.aulast=%C5%9Eener&rft.aufirst=Melih+K.&rft.au=Olsen%2C+John+D.&rft.au=Hunter%2C+C.+Neil&rft.au=Schulten%2C+Klaus&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-cooper451-2-16">↑ <a href="#cite_ref-cooper451-2_16-0">15,0</a> <a href="#cite_ref-cooper451-2_16-1">15,1</a> Cooper, Hausmann; 2007, str. 451-2. </li> <li id="cite_note-17"><a href="#cite_ref-17">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMilo_RPhillips_B." class="citation web cs1">Milo R; Phillips B. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://book.bionumbers.org/how-large-are-chloroplasts/">»How big are chloroplasts?«</a>. Cell biology by the numbers. Pridobljeno 21. oktobra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Cell+biology+by+the+numbers&rft.atitle=How+big+are+chloroplasts%3F&rft.au=Milo+R&rft.au=Phillips+B.&rft_id=http%3A%2F%2Fbook.bionumbers.org%2Fhow-large-are-chloroplasts%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-18"><a href="#cite_ref-18">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 745-6. </li> <li id="cite_note-19"><a href="#cite_ref-19">↑</a> Nobel PS. (2012). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=C_RQdOSZ4bUC&pg=PA248">Physicochemical and Environmental Plant Physiology</a>. Academic Press, str. 249. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780323137614" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9780323137614</a> </li> <li id="cite_note-20"><a href="#cite_ref-20">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLarkum_AWDKühl_M.2005" class="citation magazine cs1">Larkum AWD; Kühl M. (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://bioold.science.ku.dk/mkuhl/pages/PDF/Larkum%26Kuhl_2005.pdf">»Chlorophyll d: the puzzle resolved«</a> (PDF). Trends in Plant Science. Zv. 10, št. 8. str. 355–7.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Trends+in+Plant+Science&rft.atitle=Chlorophyll+d%3A+the+puzzle+resolved&rft.volume=10&rft.issue=8&rft.pages=355-7&rft.date=2005&rft.au=Larkum+AWD&rft.au=K%C3%BChl+M.&rft_id=http%3A%2F%2Fbioold.science.ku.dk%2Fmkuhl%2Fpages%2FPDF%2FLarkum%2526Kuhl_2005.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-21"><a href="#cite_ref-21">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMohrVoßSchliepKurz2010" class="citation magazine cs1">Mohr, Remus; Voß, Björn; Schliep, Martin; Kurz, Thorsten; Maldener, Iris; in sod. (2010). »A new chlorophyll d-containing cyanobacterium: evidence for niche adaptation in the genus Acaryochloris«. ISME Journal. Zv. 4, št. 11. str. 1456–69. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1038%2Fismej.2010.67">10.1038/ismej.2010.67</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/20505751">20505751</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=ISME+Journal&rft.atitle=A+new+chlorophyll+d-containing+cyanobacterium%3A+evidence+for+niche+adaptation+in+the+genus+Acaryochloris&rft.volume=4&rft.issue=11&rft.pages=1456-69&rft.date=2010&rft_id=info%3Adoi%2F10.1038%2Fismej.2010.67&rft_id=info%3Apmid%2F20505751&rft.aulast=Mohr&rft.aufirst=Remus&rft.au=Vo%C3%9F%2C+Bj%C3%B6rn&rft.au=Schliep%2C+Martin&rft.au=Kurz%2C+Thorsten&rft.au=Maldener%2C+Iris&rft.au=Adams%2C+David+G&rft.au=Larkum%2C+Anthony+D+W&rft.au=Chen%2C+Min&rft.au=Hess%2C+Wolfgang+R&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-22"><a href="#cite_ref-22">↑</a> Janzen AF & Swartman RK. (2013). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=zFAJAwAAQBAJ&pg=PA290">Solar Energy Conversion II: Selected Lectures from the 1980 International Symposium on Solar Energy Utilization, London, Ontario, Canada August 10-24, 1980</a>. Elsevier, str. 290. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781483155906" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9781483155906</a> </li> <li id="cite_note-24"><a href="#cite_ref-24">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 746. </li> <li id="cite_note-25"><a href="#cite_ref-25">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFO'Carra_PMurphy_RFKillilea_SD.1980" class="citation magazine cs1">O'Carra P; Murphy RF; Killilea SD. (1980). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1161794/?page=1">»The native forms of the phycobilin chromophores of algal biliproteins. A clarification«</a>. Biochem J. Zv. 187, št. 2. str. 303–9. <a href="/wiki/PMC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMC (identifikator)">PMC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1161794">1161794</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Biochem+J&rft.atitle=The+native+forms+of+the+phycobilin+chromophores+of+algal+biliproteins.+A+clarification&rft.volume=187&rft.issue=2&rft.pages=303-9&rft.date=1980&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC1161794%23id-name%3DPMC&rft.au=O%27Carra+P&rft.au=Murphy+RF&rft.au=Killilea+SD.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC1161794%2F%3Fpage%3D1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Nelson746-7-26">↑ <a href="#cite_ref-Nelson746-7_26-0">24,0</a> <a href="#cite_ref-Nelson746-7_26-1">24,1</a> Nelson, Cox; 2008, str. 746-7. </li> <li id="cite_note-27"><a href="#cite_ref-27">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 747. </li> <li id="cite_note-28"><a href="#cite_ref-28">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 746-8. </li> <li id="cite_note-29"><a href="#cite_ref-29">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMartinez-PlanellsArellanoBorregoLópez-Iglesias2002" class="citation magazine cs1">Martinez-Planells, Asunción; Arellano, Juan B.; Borrego, Carles M.; López-Iglesias, Carmen; Gich, Frederic; Garcia-Gil, Jesús (2002). »Determination of the topography and biometry of chlorosomes by atomic force microscopy«. Photosynthesis Research. Zv. 71, št. 1–2. str. 83–90. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1023%2FA%3A1014955614757">10.1023/A:1014955614757</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16228503">16228503</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Photosynthesis+Research&rft.atitle=Determination+of+the+topography+and+biometry+of+chlorosomes+by+atomic+force+microscopy&rft.volume=71&rft.issue=1%E2%80%932&rft.pages=83-90&rft.date=2002&rft_id=info%3Adoi%2F10.1023%2FA%3A1014955614757&rft_id=info%3Apmid%2F16228503&rft.aulast=Martinez-Planells&rft.aufirst=Asunci%C3%B3n&rft.au=Arellano%2C+Juan+B.&rft.au=Borrego%2C+Carles+M.&rft.au=L%C3%B3pez-Iglesias%2C+Carmen&rft.au=Gich%2C+Frederic&rft.au=Garcia-Gil%2C+Jes%C3%BAs&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-31"><a href="#cite_ref-31">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 748-9. </li> <li id="cite_note-nelson752-3-32">↑ <a href="#cite_ref-nelson752-3_32-0">29,0</a> <a href="#cite_ref-nelson752-3_32-1">29,1</a> Nelson, Cox; 2008, str. 752-3. </li> <li id="cite_note-#1-33">↑ <a href="#cite_ref-#1_33-0">30,0</a> <a href="#cite_ref-#1_33-1">30,1</a> Nelson, Cox; 2008, str. 756. </li> <li id="cite_note-35"><a href="#cite_ref-35">↑</a> Alberts, 2004, str. A:38. </li> <li id="cite_note-37"><a href="#cite_ref-37">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 753-4. </li> <li id="cite_note-nelson756-38">↑ <a href="#cite_ref-nelson756_38-0">33,0</a> <a href="#cite_ref-nelson756_38-1">33,1</a> Nelson, Cox; 2008, str. 756. </li> <li id="cite_note-nelson756-8-39">↑ <a href="#cite_ref-nelson756-8_39-0">34,0</a> <a href="#cite_ref-nelson756-8_39-1">34,1</a> Nelson, Cox; 2008, str. 756-8. </li> <li id="cite_note-40"><a href="#cite_ref-40">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 773-4. </li> <li id="cite_note-nelson776-42">↑ <a href="#cite_ref-nelson776_42-0">36,0</a> <a href="#cite_ref-nelson776_42-1">36,1</a> Nelson, Cox; 2008, str. 776. </li> <li id="cite_note-43"><a href="#cite_ref-43">↑</a> Alberts, 2004, str. 485. </li> <li id="cite_note-44"><a href="#cite_ref-44">↑</a> Pickering, 2002, str. 36. </li> <li id="cite_note-nelson778-45">↑ <a href="#cite_ref-nelson778_45-0">39,0</a> <a href="#cite_ref-nelson778_45-1">39,1</a> Nelson, Cox; 2008, str. 778. </li> <li id="cite_note-alberts486-46">↑ <a href="#cite_ref-alberts486_46-0">40,0</a> <a href="#cite_ref-alberts486_46-1">40,1</a> Alberts, 2004, str. 486. </li> <li id="cite_note-47"><a href="#cite_ref-47">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 778-80. </li> <li id="cite_note-48"><a href="#cite_ref-48">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 782. </li> <li id="cite_note-50"><a href="#cite_ref-50">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 786, 788-9. </li> <li id="cite_note-51"><a href="#cite_ref-51">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 786 </li> <li id="cite_note-52"><a href="#cite_ref-52">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 787-8 </li> <li id="cite_note-54"><a href="#cite_ref-54">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 786-7 </li> <li id="cite_note-55"><a href="#cite_ref-55">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 789. </li> <li id="cite_note-56"><a href="#cite_ref-56">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 789-90. </li> <li id="cite_note-nelson790-57">↑ <a href="#cite_ref-nelson790_57-0">49,0</a> <a href="#cite_ref-nelson790_57-1">49,1</a> Nelson, Cox; 2008, str. 790. </li> <li id="cite_note-59"><a href="#cite_ref-59">↑</a> Tabita FR. (2006). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=48b-CAAAQBAJ&pg=PA438">"Chapter 14: Biochemistry and Molecular Regulation of Carbon Dioxide in Cyanobacteria"</a>. V: Bryant DA. (ur.) The Molecular Biology of Cyanobacteria. Springer Science & Business Media, str. 438. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9789401102278" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9789401102278</a> </li> <li id="cite_note-60"><a href="#cite_ref-60">↑</a> Armstrong JE. (2014). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=Yqc9BAAAQBAJ&pg=PA59">How the Earth Turned Green: A Brief 3.8-Billion-Year History of Plants</a>. University of Chicago Press, str. 59. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780226069807" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9780226069807</a> </li> <li id="cite_note-61"><a href="#cite_ref-61">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 749-50. </li> <li id="cite_note-62"><a href="#cite_ref-62">↑</a> Madigan MT, Jung DO. (2008). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=ZqlW5hEpAhAC&pg=PA17-IA2">"An Overview of Purple Bacteria: Sytematics, Physiology, and Habitats"</a>. V: Hunter CN. (ur.) The Purple Phototrophic Bacteria. Springer Science & Business Media, str. 3. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781402088155" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9781402088155</a> </li> <li id="cite_note-63"><a href="#cite_ref-63">↑</a> Nelson, Cox; 2008, str. 751. </li> <li id="cite_note-64"><a href="#cite_ref-64">↑</a> CIBA Foundation Symposium. (2008). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=Le3DuHwKD34C&pg=PA97">Evolution of Hydrothermal Ecosystems on Earth (and Mars)</a>. John Wiley & Sons, str. 97. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780470514993" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9780470514993</a> </li> <li id="cite_note-65"><a href="#cite_ref-65">↑</a> Pickering, 2002, str. 34. </li> <li id="cite_note-toole-66">↑ <a href="#cite_ref-toole_66-0">57,0</a> <a href="#cite_ref-toole_66-1">57,1</a> <a href="#cite_ref-toole_66-2">57,2</a> <a href="#cite_ref-toole_66-3">57,3</a> <a href="#cite_ref-toole_66-4">57,4</a> Toole G & Toole S. (2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=_X3JMl3Eo-4C&pg=PA30">Essential A2 Biology for OCR</a>. Nelson Thornes, str. 30-1. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780748785186" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9780748785186</a> </li> <li id="cite_note-67"><a href="#cite_ref-67">↑</a> Mishra, 2004, str. 149-50. </li> <li id="cite_note-toossi-68">↑ <a href="#cite_ref-toossi_68-0">59,0</a> <a href="#cite_ref-toossi_68-1">59,1</a> <a href="#cite_ref-toossi_68-2">59,2</a> <a href="#cite_ref-toossi_68-3">59,3</a> Toossi R. (2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=-cb2EyrWbg0C&pg=PA121&dq">Energy and the Environment: Resources, Technologies, and Impacts</a>. Verve Publishers, str. 121. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781427618672" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9781427618672</a> </li> <li id="cite_note-ahmad-69">↑ <a href="#cite_ref-ahmad_69-0">60,0</a> <a href="#cite_ref-ahmad_69-1">60,1</a> Ahmad P & Prasad MNV. (ur.) (2011). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=dki7a9NaXNwC&pg=PA70">Environmental Adaptations and Stress Tolerance of Plants in the Era of Climate Change</a>. Springer Science & Business Media, str. 70. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781461408154" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9781461408154</a> </li> <li id="cite_note-70"><a href="#cite_ref-70">↑</a> Acton QA. (ur.) (2013). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=Vihzmg8MKgkC&pg=PA272">Advances in Chlorophyll Research and Application: 2013 Edition</a>. Scholarly Edition, str. 272. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781481669955" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9781481669955</a> </li> <li id="cite_note-72"><a href="#cite_ref-72">↑</a> Mishra, 2004, str. 150-1. </li> <li id="cite_note-mishra151-73">↑ <a href="#cite_ref-mishra151_73-0">63,0</a> <a href="#cite_ref-mishra151_73-1">63,1</a> Mishra, 2004, str. 151. </li> <li id="cite_note-mishra155-74">↑ <a href="#cite_ref-mishra155_74-0">64,0</a> <a href="#cite_ref-mishra155_74-1">64,1</a> Mishra, 2004, str. 155. </li> <li id="cite_note-valiela-75">↑ <a href="#cite_ref-valiela_75-0">65,0</a> <a href="#cite_ref-valiela_75-1">65,1</a> Valiela I. (2013). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=JDHvBwAAQBAJ&pg=PA45">Marine Ecological Processes</a>. Springer Science & Business Media, str. 44-6. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781475741254" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9781475741254</a> </li> <li id="cite_note-76"><a href="#cite_ref-76">↑</a> Mishra, 2004, str. 140-1. </li> <li id="cite_note-77"><a href="#cite_ref-77">↑</a> Mishra, 2004, str. 140. </li> <li id="cite_note-78"><a href="#cite_ref-78">↑</a> Mishra, 2004, str. 145. </li> <li id="cite_note-mishra146-79">↑ <a href="#cite_ref-mishra146_79-0">69,0</a> <a href="#cite_ref-mishra146_79-1">69,1</a> <a href="#cite_ref-mishra146_79-2">69,2</a> Mishra, 2004, str. 146. </li> <li id="cite_note-kramer200-80">↑ <a href="#cite_ref-kramer200_80-0">70,0</a> <a href="#cite_ref-kramer200_80-1">70,1</a> Kramer, Kozlowski; 1979, str. 200. </li> <li id="cite_note-kramer201-81">↑ <a href="#cite_ref-kramer201_81-0">71,0</a> <a href="#cite_ref-kramer201_81-1">71,1</a> Kramer, Kozlowski; 1979, str. 201. </li> <li id="cite_note-82"><a href="#cite_ref-82">↑</a> Pickering, 2002, str. 44. </li> <li id="cite_note-83"><a href="#cite_ref-83">↑</a> Mishra, 2004, str. 158. </li> <li id="cite_note-84"><a href="#cite_ref-84">↑</a> Kramer, Kozlowski; 1979, str. 198. </li> <li id="cite_note-85"><a href="#cite_ref-85">↑</a> Mishra, 2004, str. 159. </li> <li id="cite_note-86"><a href="#cite_ref-86">↑</a> Mishra, 2004, str. 160. </li> <li id="cite_note-87"><a href="#cite_ref-87">↑</a> Kramer, Kozlowski; 1979, str. 206. </li> <li id="cite_note-88"><a href="#cite_ref-88">↑</a> Alberts, 2004, str. 489. </li> <li id="cite_note-89"><a href="#cite_ref-89">↑</a> Pinti D. (2011). "Great Oxygenation Event". V: Gargaud M s sod. (ur.) Encyclopedia of Astrobiology. Springer Berlin Heidelberg. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9783642112713" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-3-642-11271-3</a> </li> <li id="cite_note-roberts-92">↑ <a href="#cite_ref-roberts_92-0">80,0</a> <a href="#cite_ref-roberts_92-1">80,1</a> <a href="#cite_ref-roberts_92-2">80,2</a> <a href="#cite_ref-roberts_92-3">80,3</a> Roberts M, Reiss MJ, Monger G. (2000). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=HHaDGynAz1EC&pg=PA196">Advanced Biology</a>. Nelson Thornes, str. 196-7. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780174387329" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9780174387329</a> </li> <li id="cite_note-hall-93">↑ <a href="#cite_ref-hall_93-0">81,0</a> <a href="#cite_ref-hall_93-1">81,1</a> Hall DO & Rao K. (1999). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=6F7yuf1Sj30C&pg=PA1">Photosynthesis</a>, 6. izdaja. Cambridge University Press, str. 1-2. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780521644976" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9780521644976</a> </li> <li id="cite_note-94"><a href="#cite_ref-94">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110909103713/http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Ozonska%20plast.pdf">»Zaščitna ozonska plast«</a> (PDF). <a href="/wiki/Agencija_Republike_Slovenije_za_okolje" title="Agencija Republike Slovenije za okolje">Agencija Republike Slovenije za okolje</a> (ARSO). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Ozonska%20plast.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 9. septembra 2011. Pridobljeno 29. oktobra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Za%C5%A1%C4%8Ditna+ozonska+plast&rft.pub=Agencija+Republike+Slovenije+za+okolje+%28ARSO%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.arso.gov.si%2Fpodnebne%2520spremembe%2Fporo%25C4%258Dila%2520in%2520publikacije%2FOzonska%2520plast.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-95"><a href="#cite_ref-95">↑</a> Vodrážka Z. (1992). Biochemie, 1. izdaja. Praga: Academia, str. 55. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/8020004718" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 80-200-0471-8</a> (češko) </li> <li id="cite_note-96"><a href="#cite_ref-96">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/biography/Jan-Baptista-van-Helmont">»Jan Baptista van Helmont«</a>. <a href="/wiki/Encyclopedia_Britannica" class="mw-redirect" title="Encyclopedia Britannica">Encyclopedia Britannica</a>. 2015. Pridobljeno 28. oktobra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Jan+Baptista+van+Helmont&rft.pub=Encyclopedia+Britannica&rft.date=2015&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2Fbiography%2FJan-Baptista-van-Helmont&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-97"><a href="#cite_ref-97">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDobbs_JT.1982" class="citation magazine cs1">Dobbs JT. (1982). »Newton's Alchemy and His Theory of Matter«. Isis. Zv. 73, št. 4. str. 523. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1086%2F353114">10.1086/353114</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Isis&rft.atitle=Newton%27s+Alchemy+and+His+Theory+of+Matter&rft.volume=73&rft.issue=4&rft.pages=523&rft.date=1982&rft_id=info%3Adoi%2F10.1086%2F353114&rft.au=Dobbs+JT.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-98"><a href="#cite_ref-98">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGest_H.2000" class="citation magazine cs1">Gest H. (2000). »Bicentenary homage to Dr Jan Ingen-Housz, MD (1730–1799), pioneer of photosynthesis research«. Photosynthesis Research. Zv. 63, št. 2. str. 183–90. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1023%2FA%3A1006460024843">10.1023/A:1006460024843</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Photosynthesis+Research&rft.atitle=Bicentenary+homage+to+Dr+Jan+Ingen-Housz%2C+MD+%281730%E2%80%931799%29%2C+pioneer+of+photosynthesis+research&rft.volume=63&rft.issue=2&rft.pages=183-90&rft.date=2000&rft_id=info%3Adoi%2F10.1023%2FA%3A1006460024843&rft.au=Gest+H.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-99"><a href="#cite_ref-99">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/biography/Jean-Senebier">»Jean Senebier«</a>. <a href="/wiki/Encyclopedia_Britannica" class="mw-redirect" title="Encyclopedia Britannica">Encyclopedia Britannica</a>. 2015. Pridobljeno 28. oktobra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Jean+Senebier&rft.pub=Encyclopedia+Britannica&rft.date=2015&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2Fbiography%2FJean-Senebier&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-100"><a href="#cite_ref-100">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/biography/Nicolas-Theodore-de-Saussure">»Nicolas-Théodore de Saussure«</a>. <a href="/wiki/Encyclopedia_Britannica" class="mw-redirect" title="Encyclopedia Britannica">Encyclopedia Britannica</a>. 2015. Pridobljeno 28. oktobra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Nicolas-Th%C3%A9odore+de+Saussure&rft.pub=Encyclopedia+Britannica&rft.date=2015&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2Fbiography%2FNicolas-Theodore-de-Saussure&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-101"><a href="#cite_ref-101">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPenney2001" class="citation web cs1">Penney, Jessica P. (2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.encyclopedia.com/doc/1G2-3408000311.html">»Plant Sciences: van Niel, C. B.«</a>. Encyclopedia.com. Pridobljeno 28. oktobra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Plant+Sciences%3A+van+Niel%2C+C.+B.&rft.pub=Encyclopedia.com&rft.date=2001&rft.aulast=Penney&rft.aufirst=Jessica+P.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.encyclopedia.com%2Fdoc%2F1G2-3408000311.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-#2-102">↑ <a href="#cite_ref-#2_102-0">90,0</a> <a href="#cite_ref-#2_102-1">90,1</a> Nelson, Cox; 2008, str. 743-4. </li> <li id="cite_note-104"><a href="#cite_ref-104">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPlotkinHodZabanBoden2010" class="citation magazine cs1">Plotkin, Marian; Hod, Idan; Zaban, Arie; Boden, Stuart A.; Bagnall, Darren M.; Galushko, Dmitry; Bergman, David J. (2010). »Solar energy harvesting in the epicuticle of the oriental hornet (Vespa orientalis)«. Naturwissenschaften. Zv. 97, št. 12. str. 1067–1076. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1007%2Fs00114-010-0728-1">10.1007/s00114-010-0728-1</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21052618">21052618</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Naturwissenschaften&rft.atitle=Solar+energy+harvesting+in+the+epicuticle+of+the+oriental+hornet+%28Vespa+orientalis%29&rft.volume=97&rft.issue=12&rft.pages=1067-1076&rft.date=2010&rft_id=info%3Adoi%2F10.1007%2Fs00114-010-0728-1&rft_id=info%3Apmid%2F21052618&rft.aulast=Plotkin&rft.aufirst=Marian&rft.au=Hod%2C+Idan&rft.au=Zaban%2C+Arie&rft.au=Boden%2C+Stuart+A.&rft.au=Bagnall%2C+Darren+M.&rft.au=Galushko%2C+Dmitry&rft.au=Bergman%2C+David+J.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Viri">Viri</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Viri" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Viri">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAlbertsBrayHopkinJohnson2004" class="citation book cs1">Alberts, Bruce; Bray, Dennis; Hopkin, Karen; Johnson, Alexander; Lewis, Julian; Raff, Martin; Roberts, Keith; Walter, Peter (2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/essentialcellbio00albe">Essential cell biology</a> (2. izd.). New York, London: Garland Science. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/essentialcellbio00albe/page/478">478</a>-92. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9965622">9965622</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-8153-3481-8" title="Posebno:ViriKnjig/0-8153-3481-8"><bdi>0-8153-3481-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Essential+cell+biology&rft.pages=478-92&rft.edition=2.&rft.pub=New+York%2C+London%3A+Garland+Science&rft.date=2004&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F9965622%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.isbn=0-8153-3481-8&rft.aulast=Alberts&rft.aufirst=Bruce&rft.au=Bray%2C+Dennis&rft.au=Hopkin%2C+Karen&rft.au=Johnson%2C+Alexander&rft.au=Lewis%2C+Julian&rft.au=Raff%2C+Martin&rft.au=Roberts%2C+Keith&rft.au=Walter%2C+Peter&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fessentialcellbio00albe&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCooper,_G.M.Hausmann,_R.E.2007" class="citation book cs1">Cooper, G.M.; Hausmann, R.E. (2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/cellmolecularapp00coop_518">The Cell: A Molecular Approach</a> (4 izd.). Washington D.C.: ASM Press, Sinauer Associates. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/cellmolecularapp00coop_518/page/n474">451</a>-62. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2964500">2964500</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-87893-219-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-87893-219-1"><bdi>978-0-87893-219-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Cell%3A+A+Molecular+Approach.&rft.pages=451-62&rft.edition=4&rft.pub=Washington+D.C.%3A+ASM+Press%2C+Sinauer+Associates&rft.date=2007&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F2964500%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.isbn=978-0-87893-219-1&rft.au=Cooper%2C+G.M.&rft.au=Hausmann%2C+R.E.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fcellmolecularapp00coop_518&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AFotosinteza" class="Z3988"></li> <li>Kramer PJ & Kozlowski TT. (1979). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=yzOtjD7KA4kC&pg=PA200&lpg=PA200">Physiology of Woody Plants</a>. New York, San Francisco, London. Academic Press. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780323142366" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9780323142366</a></li> <li>Mishra SR. (2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=9owQHCvtJmQC&pg=PA137&dq=factors+affecting+photosynthesis&hl=sl&sa=X&redir_esc=y#v=onepage&q=factors%20affecting%20photosynthesis&f=false">"Factors Affecting Photosynthesis"</a>. V: Photosynthesis in Plants. Discovery Publishing House, str. 136-65. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9788171418916" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9788171418916</a></li> <li>Nelson DL & Cox MM. (2008). "Photosynthesis: Harvesting Light Energy". V: Lehninger Principles of Biochemistry, 5. izdaja. NY: W.H. Freeman and Company, str. 742-64. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781429208925" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9781429208925</a></li> <li>Nelson DL & Cox MM. (2008). "Carbohydrate Biosynthesis in Plants and Bacteria". V: Lehninger Principles of Biochemistry, 5. izdaja. NY: W.H. Freeman and Company, str. 773-91. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781429208925" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 9781429208925</a></li> <li>Pickering WR. (2002). Biologija: Shematski pregledi. Ljubljana: <a href="/wiki/Tehni%C5%A1ka_zalo%C5%BEba_Slovenije" title="Tehniška založba Slovenije">Tehniška založba Slovenije</a>. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/8636501903" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 86-365-0190-3</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2>[<a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Fotosinteza&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Photosynthesis" class="extiw" title="commons:Category:Photosynthesis">Fotosinteza</a>.</div></div> </div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5916282"><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/33px-Wiktionary-logo-sl.svg.png" decoding="async" width="33" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/49px-Wiktionary-logo-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/66px-Wiktionary-logo-sl.svg.png 2x" data-file-width="391" data-file-height="474" /></div> <div class="side-box-text plainlist">Poglejte si besedo <a href="https://sl.wiktionary.org/wiki/fotosinteza" class="extiw" title="wikt:fotosinteza">fotosinteza</a> v Wikislovarju, prostem slovarju.</div></div> </div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.wiley.com/college/boyer/0470003790/animations/photosynthesis/photosynthesis.htm">Interaktivni prikaz fotosinteze - wiley.com</a> (angleško)</li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-label="Navbox" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola: Narodne knjižnice</a> <a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q11982#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb11933125t">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb11933125t">(data)</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4045936-6">Nemčija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007545903705171">Izrael</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/subjects/sh85101413">ZDA</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.ndl.go.jp/auth/ndlna/00566168">Japonska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ph120339&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fotosinteza&oldid=6266712">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fotosinteza&oldid=6266712</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Fotosinteza" title="Kategorija:Fotosinteza">Fotosinteza</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Celi%C4%8Dno_dihanje" title="Kategorija:Celično dihanje">Celično dihanje</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Fiziologija_rastlin" title="Kategorija:Fiziologija rastlin">Fiziologija rastlin</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Presnova" title="Kategorija:Presnova">Presnova</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Agronomija" title="Kategorija:Agronomija">Agronomija</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_%C4%8Darobnimi_povezavami_ISBN" title="Kategorija:Strani s čarobnimi povezavami ISBN">Strani s čarobnimi povezavami ISBN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_starogr%C5%A1ko_(do_1453)_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo starogrško (do 1453) besedilo">Članki, ki vsebujejo starogrško (do 1453) besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_je_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih">Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NDL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NDL">Wikipedijini članki z identifikatorji NDL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_izbrani_%C4%8Dlanki" title="Kategorija:Vsi izbrani članki">Vsi izbrani članki</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 12:13, 28. julij 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>. Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Fotosinteza&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.canary-84779d6bf6-lxzkk","wgBackendResponseTime":164,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.824","walltime":"1.049","ppvisitednodes":{"value":4973,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":78226,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":3991,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":20,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":6,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":147863,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 824.982 1 -total"," 30.41% 250.866 5 Predloga:Jezik-el2"," 26.70% 220.254 1 Predloga:Opombe"," 15.91% 131.267 12 Predloga:Navedi_revijo"," 8.73% 72.010 1 Predloga:Kategorija_v_Zbirki"," 8.43% 69.575 1 Predloga:Sister_project"," 8.22% 67.813 2 Predloga:Side_box"," 6.84% 56.436 72 Predloga:Chem2"," 4.93% 40.631 1 Predloga:Zvezdica"," 4.86% 40.130 4 Predloga:Main_other"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.460","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":27184934,"limit":52428800}},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-598c47c764-m2bsn","timestamp":"20241119001327","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Fotosinteza","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Fotosinteza","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q11982","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q11982","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2005-05-03T08:52:05Z","dateModified":"2024-07-28T11:13:00Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/5\/55\/Leaf66.JPG"}</script> </body> </html>