CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Isaac Asimov - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"7f252aff-16ba-4383-8908-bc8b4db9397a","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Isaac_Asimov","wgTitle":"Isaac Asimov","wgCurRevisionId":6182650,"wgRevisionId":6182650,"wgArticleId":68150,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Viri CS1 v angleščini (en)","Članki, ki vsebujejo angleško besedilo","Viri CS1 v ruščini (ru)","CS1: julijansko-gregorijanska negotovost","Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)","Viri CS1 v hebrejščini (he)","Članki z redefiniranimi elementi iz Wikipodatkov","Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih","Članki, ki vsebujejo rusko besedilo","Članki z ročno vnesenimi datumi v infopolju","Lokalni datum rojstva vpisan tudi v Wikipodatkih", "Lokalni datum smrti vpisan tudi v Wikipodatkih","Strani z navadnim IPA","Članki s hatnote predlogami, ki vodijo do neobstoječe strani","Manjkajoče preusmeritve","Strani s povezavami na vsebino dostopno izključno z naročnino","Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma","Napake CS1: navzkrižje URL-ja in wikipovezave","Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov","Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI","Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SR","Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji BNMM","Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN", "Wikipedijini članki z identifikatorji LNB","Wikipedijini članki z identifikatorji NDL","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji NLA","Wikipedijini članki z identifikatorji NLG","Wikipedijini članki z identifikatorji NLK","Wikipedijini članki z identifikatorji NSK","Wikipedijini članki z identifikatorji NTA","Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN","Wikipedijini članki z identifikatorji RSL","Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR","Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO","Wikipedijini članki z identifikatorji CINII","Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz","Wikipedijini članki z identifikatorji NARA","Wikipedijini članki z identifikatorji RERO","Wikipedijini članki z identifikatorji SNAC-ID","Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji Trove","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF", "34 elementov normativne kontrole","Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni","Ameriški pisatelji","Ameriški biokemiki","Ameriški Judje","Judovski pisatelji","Judovski znanstveniki","Pisatelji znanstvene fantastike","Diplomiranci Univerze Columbia","Doktorirali na Univerzi Columbia","Predavatelji na Univerzi v Bostonu","Isaac Asimov","Člani Demokratske stranke (ZDA)","Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti","Naturalizirani državljani Združenih držav Amerike","Ruski Američani"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Isaac_Asimov","wgRelevantArticleId":68150,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr", "pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":200000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q34981","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles": "ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","ext.scribunto.logs","site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.6"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Isaac.Asimov01.jpg/1200px-Isaac.Asimov01.jpg"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="1741"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Isaac.Asimov01.jpg/800px-Isaac.Asimov01.jpg"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="1161"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Isaac.Asimov01.jpg/640px-Isaac.Asimov01.jpg"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="929"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Isaac Asimov - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Isaac_Asimov rootpage-Isaac_Asimov skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Glavni meni </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z">Glavna stran</a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod">Naučite se urejati</a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki">Izbrani članki</a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x">Naključna stran</a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r">Zadnje spremembe</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč">Pomoč</a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo">Pod lipo</a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete">Portal skupnosti</a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami">Stik z nami</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"> Iskanje </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Videz </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl" class="">Denarni prispevki</a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Isaac+Asimov" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class="">Ustvari račun</a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Isaac+Asimov" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class="">Prijava</a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Osebna orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl">Denarni prispevki</a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Isaac+Asimov" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."> Ustvari račun</a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Isaac+Asimov" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"> Prijava</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju">več o tem</a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y">Prispevki</a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n">Pogovorna stran</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Priimek" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Priimek"> <div class="vector-toc-text"> 1 Priimek </div> </a> <ul id="toc-Priimek-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Življenje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Življenje"> <div class="vector-toc-text"> 2 Življenje </div> </a> <button aria-controls="toc-Življenje-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Življenje </button> <ul id="toc-Življenje-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Zgodnje_življenje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodnje_življenje"> <div class="vector-toc-text"> 2.1 Zgodnje življenje </div> </a> <ul id="toc-Zgodnje_življenje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Izobrazba_in_kariera" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Izobrazba_in_kariera"> <div class="vector-toc-text"> 2.2 Izobrazba in kariera </div> </a> <ul id="toc-Izobrazba_in_kariera-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Osebno_življenje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Osebno_življenje"> <div class="vector-toc-text"> 2.3 Osebno življenje </div> </a> <ul id="toc-Osebno_življenje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Bolezen_in_smrt" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Bolezen_in_smrt"> <div class="vector-toc-text"> 2.4 Bolezen in smrt </div> </a> <ul id="toc-Bolezen_in_smrt-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Pisanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Pisanje"> <div class="vector-toc-text"> 3 Pisanje </div> </a> <button aria-controls="toc-Pisanje-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Pisanje </button> <ul id="toc-Pisanje-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Pregled" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pregled"> <div class="vector-toc-text"> 3.1 Pregled </div> </a> <ul id="toc-Pregled-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Znanstvena_fantastika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Znanstvena_fantastika"> <div class="vector-toc-text"> 3.2 Znanstvena fantastika </div> </a> <ul id="toc-Znanstvena_fantastika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Poljudna_znanost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Poljudna_znanost"> <div class="vector-toc-text"> 3.3 Poljudna znanost </div> </a> <ul id="toc-Poljudna_znanost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Skovani_izrazi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Skovani_izrazi"> <div class="vector-toc-text"> 3.4 Skovani izrazi </div> </a> <ul id="toc-Skovani_izrazi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Druga_pisanja" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Druga_pisanja"> <div class="vector-toc-text"> 3.5 Druga pisanja </div> </a> <ul id="toc-Druga_pisanja-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Nagrade_in_priznanja" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Nagrade_in_priznanja"> <div class="vector-toc-text"> 3.6 Nagrade in priznanja </div> </a> <ul id="toc-Nagrade_in_priznanja-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Slog_pisanja" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Slog_pisanja"> <div class="vector-toc-text"> 4 Slog pisanja </div> </a> <button aria-controls="toc-Slog_pisanja-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Slog pisanja </button> <ul id="toc-Slog_pisanja-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Nezemeljsko_življenje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Nezemeljsko_življenje"> <div class="vector-toc-text"> 4.1 Nezemeljsko življenje </div> </a> <ul id="toc-Nezemeljsko_življenje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Romantika_in_ženske" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Romantika_in_ženske"> <div class="vector-toc-text"> 4.2 Romantika in ženske </div> </a> <ul id="toc-Romantika_in_ženske-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Pogledi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Pogledi"> <div class="vector-toc-text"> 5 Pogledi </div> </a> <button aria-controls="toc-Pogledi-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Pogledi </button> <ul id="toc-Pogledi-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Religija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Religija"> <div class="vector-toc-text"> 5.1 Religija </div> </a> <ul id="toc-Religija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Politika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Politika"> <div class="vector-toc-text"> 5.2 Politika </div> </a> <ul id="toc-Politika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Družbeni_problemi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Družbeni_problemi"> <div class="vector-toc-text"> 5.3 Družbeni problemi </div> </a> <ul id="toc-Družbeni_problemi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Spolno_nadlegovanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Spolno_nadlegovanje"> <div class="vector-toc-text"> 5.4 Spolno nadlegovanje </div> </a> <ul id="toc-Spolno_nadlegovanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Okolje_in_prebivalstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Okolje_in_prebivalstvo"> <div class="vector-toc-text"> 5.5 Okolje in prebivalstvo </div> </a> <ul id="toc-Okolje_in_prebivalstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Drugi_avtorji" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Drugi_avtorji"> <div class="vector-toc-text"> 5.6 Drugi avtorji </div> </a> <ul id="toc-Drugi_avtorji-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Vpliv" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Vpliv"> <div class="vector-toc-text"> 6 Vpliv </div> </a> <ul id="toc-Vpliv-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Bibliografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Bibliografija"> <div class="vector-toc-text"> 7 Bibliografija </div> </a> <button aria-controls="toc-Bibliografija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Bibliografija </button> <ul id="toc-Bibliografija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Znanstvena_fantastika_2" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Znanstvena_fantastika_2"> <div class="vector-toc-text"> 7.1 Znanstvena fantastika </div> </a> <ul id="toc-Znanstvena_fantastika_2-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Serija_»Greater_Foundation«" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Serija_»Greater_Foundation«"> <div class="vector-toc-text"> 7.1.1 Serija »Greater Foundation« </div> </a> <ul id="toc-Serija_»Greater_Foundation«-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Serija_Lucky_Starr_(kot_Paul_French)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Serija_Lucky_Starr_(kot_Paul_French)"> <div class="vector-toc-text"> 7.1.2 Serija Lucky Starr (kot Paul French) </div> </a> <ul id="toc-Serija_Lucky_Starr_(kot_Paul_French)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Norby_Chronicles_(z_Janet_Asimov)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Norby_Chronicles_(z_Janet_Asimov)"> <div class="vector-toc-text"> 7.1.3 Norby Chronicles (z Janet Asimov) </div> </a> <ul id="toc-Norby_Chronicles_(z_Janet_Asimov)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Romani,_ki_niso_del_serij" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Romani,_ki_niso_del_serij"> <div class="vector-toc-text"> 7.1.4 Romani, ki niso del serij </div> </a> <ul id="toc-Romani,_ki_niso_del_serij-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zbirke_kratkih_zgodb" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Zbirke_kratkih_zgodb"> <div class="vector-toc-text"> 7.1.5 Zbirke kratkih zgodb </div> </a> <ul id="toc-Zbirke_kratkih_zgodb-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Misterije" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Misterije"> <div class="vector-toc-text"> 7.2 Misterije </div> </a> <ul id="toc-Misterije-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Romani" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Romani"> <div class="vector-toc-text"> 7.2.1 Romani </div> </a> <ul id="toc-Romani-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zbirke_kratkih_zgodb_2" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Zbirke_kratkih_zgodb_2"> <div class="vector-toc-text"> 7.2.2 Zbirke kratkih zgodb </div> </a> <ul id="toc-Zbirke_kratkih_zgodb_2-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Zbirka_Črni_vdovci" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-4"> <a class="vector-toc-link" href="#Zbirka_Črni_vdovci"> <div class="vector-toc-text"> 7.2.2.1 Zbirka Črni vdovci </div> </a> <ul id="toc-Zbirka_Črni_vdovci-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Druge_misterije" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-4"> <a class="vector-toc-link" href="#Druge_misterije"> <div class="vector-toc-text"> 7.2.2.2 Druge misterije </div> </a> <ul id="toc-Druge_misterije-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Nefantastika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Nefantastika"> <div class="vector-toc-text"> 7.3 Nefantastika </div> </a> <ul id="toc-Nefantastika-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Poljudna_znanost_2" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Poljudna_znanost_2"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.1 Poljudna znanost </div> </a> <ul id="toc-Poljudna_znanost_2-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Zbirka_esejev_za_F&SF" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-4"> <a class="vector-toc-link" href="#Zbirka_esejev_za_F&SF"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.1.1 Zbirka esejev za F&SF </div> </a> <ul id="toc-Zbirka_esejev_za_F&SF-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zbirke_drugih_splošnoznanstvenih_esejev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-4"> <a class="vector-toc-link" href="#Zbirke_drugih_splošnoznanstvenih_esejev"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.1.2 Zbirke drugih splošnoznanstvenih esejev </div> </a> <ul id="toc-Zbirke_drugih_splošnoznanstvenih_esejev-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Druge_znanstvene_knjige" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-4"> <a class="vector-toc-link" href="#Druge_znanstvene_knjige"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.1.3 Druge znanstvene knjige </div> </a> <ul id="toc-Druge_znanstvene_knjige-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Literarna_dela" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Literarna_dela"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.2 Literarna dela </div> </a> <ul id="toc-Literarna_dela-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sveto_pismo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Sveto_pismo"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.3 Sveto pismo </div> </a> <ul id="toc-Sveto_pismo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Avtobiografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Avtobiografija"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.4 Avtobiografija </div> </a> <ul id="toc-Avtobiografija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.5 Zgodovina </div> </a> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Humor" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Humor"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.6 Humor </div> </a> <ul id="toc-Humor-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-O_pisanju_znanstve_fantastike" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#O_pisanju_znanstve_fantastike"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.7 O pisanju znanstve fantastike </div> </a> <ul id="toc-O_pisanju_znanstve_fantastike-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Druga_nefantastika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Druga_nefantastika"> <div class="vector-toc-text"> 7.3.8 Druga nefantastika </div> </a> <ul id="toc-Druga_nefantastika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Dela_v_slovenščini" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Dela_v_slovenščini"> <div class="vector-toc-text"> 7.4 Dela v slovenščini </div> </a> <ul id="toc-Dela_v_slovenščini-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Izbrana_bibliografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Izbrana_bibliografija"> <div class="vector-toc-text"> 7.5 Izbrana bibliografija </div> </a> <ul id="toc-Izbrana_bibliografija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Pojavitve_na_televiziji,_v_glasbi_in_filmu" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Pojavitve_na_televiziji,_v_glasbi_in_filmu"> <div class="vector-toc-text"> 8 Pojavitve na televiziji, v glasbi in filmu </div> </a> <ul id="toc-Pojavitve_na_televiziji,_v_glasbi_in_filmu-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Priredbe_del" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Priredbe_del"> <div class="vector-toc-text"> 9 Priredbe del </div> </a> <ul id="toc-Priredbe_del-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Glej_tudi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Glej_tudi"> <div class="vector-toc-text"> 10 Glej tudi </div> </a> <ul id="toc-Glej_tudi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Opombe" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Opombe"> <div class="vector-toc-text"> 11 Opombe </div> </a> <ul id="toc-Opombe-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> 12 Sklici </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Viri"> <div class="vector-toc-text"> 13 Viri </div> </a> <ul id="toc-Viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Nadaljnje_branje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Nadaljnje_branje"> <div class="vector-toc-text"> 14 Nadaljnje branje </div> </a> <ul id="toc-Nadaljnje_branje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> 15 Zunanje povezave </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Vklopi kazalo vsebine </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading">Isaac Asimov</h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 116 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-116" aria-hidden="true" > 116 jezikov </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target">Afrikaans</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-alt mw-list-item"><a href="https://alt.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2,_%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA" title="Азимов, Айзек – južna altajščina" lang="alt" hreflang="alt" data-title="Азимов, Айзек" data-language-autonym="Алтай тил" data-language-local-name="južna altajščina" class="interlanguage-link-target">Алтай тил</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target">Aragonés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%A5%D8%B3%D8%AD%D9%82_%D8%B9%D8%B8%D9%8A%D9%85%D9%88%D9%81" title="إسحق عظيموف – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="إسحق عظيموف" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target">العربية</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D8%B3%D8%AD%D9%82_%D8%B9%D8%B8%D9%8A%D9%85%D9%88%D9%81" title="اسحق عظيموف – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="اسحق عظيموف" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target">مصرى</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target">Asturianu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ay mw-list-item"><a href="https://ay.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – ajmarščina" lang="ay" hreflang="ay" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Aymar aru" data-language-local-name="ajmarščina" class="interlanguage-link-target">Aymar aru</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Ayzek_Azimov" title="Ayzek Azimov – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Ayzek Azimov" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target">Azərbaycanca</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%DB%8C%D8%B2%D8%A7%DA%A9_%D8%A2%D8%B3%DB%8C%D9%85%D9%88%D9%81" title="آیزاک آسیموف – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="آیزاک آسیموف" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target">تۆرکجه</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2_%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA" title="Азимов Айзек – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Азимов Айзек" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target">Башҡортса</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bcl mw-list-item"><a href="https://bcl.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – Central Bikol" lang="bcl" hreflang="bcl" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Bikol Central" data-language-local-name="Central Bikol" class="interlanguage-link-target">Bikol Central</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA_%D0%90%D0%B7%D1%96%D0%BC%D0%B0%D1%9E" title="Айзек Азімаў – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Айзек Азімаў" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target">Беларуская</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B9%D0%B7%D1%8D%D0%BA_%D0%90%D0%B7%D1%96%D0%BC%D0%B0%D1%9E" title="Айзэк Азімаў – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Айзэк Азімаў" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target">Беларуская (тарашкевіца)</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B9%D0%B7%D1%8A%D0%BA_%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2" title="Айзък Азимов – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Айзък Азимов" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target">Български</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%86%E0%A6%87%E0%A6%9C%E0%A6%BE%E0%A6%95_%E0%A6%86%E0%A6%B8%E0%A6%BF%E0%A6%AE%E0%A6%AD" title="আইজাক আসিমভ – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="আইজাক আসিমভ" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target">বাংলা</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target">Brezhoneg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target">Bosanski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target">Català</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%D8%A6%DB%8C%D8%B3%D8%AD%D8%A7%D9%82_%D8%A6%D8%A7%D8%B3%DB%8C%D9%85%DB%86%DA%A4" title="ئیسحاق ئاسیمۆڤ – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="ئیسحاق ئاسیمۆڤ" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target">کوردی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-co mw-list-item"><a href="https://co.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – korziščina" lang="co" hreflang="co" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Corsu" data-language-local-name="korziščina" class="interlanguage-link-target">Corsu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target">Čeština</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target">Cymraeg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target">Dansk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target">Deutsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%99%CF%83%CE%B1%CE%AC%CE%BA_%CE%91%CF%83%CE%AF%CE%BC%CF%89%CF%86" title="Ισαάκ Ασίμωφ – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Ισαάκ Ασίμωφ" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target">Ελληνικά</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target">English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target">Esperanto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target">Español</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target">Eesti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target">Euskara</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%DB%8C%D8%B2%D8%A7%DA%A9_%D8%A2%D8%B3%DB%8C%D9%85%D9%88%D9%81" title="آیزاک آسیموف – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="آیزاک آسیموف" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target">فارسی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target">Suomi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target">Français</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Frysk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target">Gaeilge</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target">Galego</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target">Hausa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%90%D7%99%D7%99%D7%96%D7%A7_%D7%90%D7%A1%D7%99%D7%9E%D7%95%D7%91" title="אייזק אסימוב – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="אייזק אסימוב" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target">עברית</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%86%E0%A4%88%E0%A4%9C%E0%A4%BC%E0%A5%88%E0%A4%95_%E0%A4%85%E0%A4%B8%E0%A4%BF%E0%A4%AE%E0%A5%8B%E0%A4%B5" title="आईज़ैक असिमोव – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="आईज़ैक असिमोव" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target">हिन्दी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target">Hrvatski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target">Kreyòl ayisyen</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target">Magyar</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D4%B1%D5%B5%D5%A6%D5%A5%D5%AF_%D4%B1%D5%A6%D5%AB%D5%B4%D5%B8%D5%BE" title="Այզեկ Ազիմով – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Այզեկ Ազիմով" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target">Հայերեն</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target">Interlingua</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Indonesia</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ilo mw-list-item"><a href="https://ilo.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – ilokanščina" lang="ilo" hreflang="ilo" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Ilokano" data-language-local-name="ilokanščina" class="interlanguage-link-target">Ilokano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target">Ido</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target">Íslenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target">Italiano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%A2%E3%82%A4%E3%82%B6%E3%83%83%E3%82%AF%E3%83%BB%E3%82%A2%E3%82%B7%E3%83%A2%E3%83%95" title="アイザック・アシモフ – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="アイザック・アシモフ" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target">日本語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target">Jawa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%90%E1%83%98%E1%83%96%E1%83%94%E1%83%99_%E1%83%90%E1%83%96%E1%83%98%E1%83%9B%E1%83%9D%E1%83%95%E1%83%98" title="აიზეკ აზიმოვი – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="აიზეკ აზიმოვი" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target">ქართული</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA_%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2" title="Айзек Азимов – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Айзек Азимов" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target">Қазақша</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kn mw-list-item"><a href="https://kn.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%90%E0%B2%B8%E0%B2%BE%E0%B2%95%E0%B3%8D_%E0%B2%85%E0%B2%B8%E0%B2%BF%E0%B2%AE%E0%B3%8B%E0%B2%B5%E0%B3%8D" title="ಐಸಾಕ್ ಅಸಿಮೋವ್ – kanareščina" lang="kn" hreflang="kn" data-title="ಐಸಾಕ್ ಅಸಿಮೋವ್" data-language-autonym="ಕನ್ನಡ" data-language-local-name="kanareščina" class="interlanguage-link-target">ಕನ್ನಡ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EC%95%84%EC%9D%B4%EC%9E%91_%EC%95%84%EC%8B%9C%EB%AA%A8%ED%94%84" title="아이작 아시모프 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="아이작 아시모프" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target">한국어</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kw mw-list-item"><a href="https://kw.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – kornijščina" lang="kw" hreflang="kw" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Kernowek" data-language-local-name="kornijščina" class="interlanguage-link-target">Kernowek</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA_%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2" title="Айзек Азимов – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Айзек Азимов" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target">Кыргызча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target">Latina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target">Lingua Franca Nova</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lo mw-list-item"><a href="https://lo.wikipedia.org/wiki/%E0%BB%84%E0%BA%AD%E0%BA%8A%E0%BA%B1%E0%BA%81_%E0%BB%81%E0%BA%AD%E0%BA%8A%E0%BA%B4%E0%BA%A1%E0%BA%AD%E0%BA%9A" title="ໄອຊັກ ແອຊິມອບ – laoščina" lang="lo" hreflang="lo" data-title="ໄອຊັກ ແອຊິມອບ" data-language-autonym="ລາວ" data-language-local-name="laoščina" class="interlanguage-link-target">ລາວ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target">Lietuvių</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Aizeks_Azimovs" title="Aizeks Azimovs – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Aizeks Azimovs" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target">Latviešu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-map-bms mw-list-item"><a href="https://map-bms.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – Banyumasan" lang="jv-x-bms" hreflang="jv-x-bms" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Basa Banyumasan" data-language-local-name="Banyumasan" class="interlanguage-link-target">Basa Banyumasan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target">Malagasy</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%81%D0%B0%D0%BA_%D0%90%D1%81%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2" title="Исак Асимов – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Исак Асимов" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target">Македонски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%90%E0%B4%B8%E0%B4%95%E0%B5%8D_%E0%B4%85%E0%B4%B8%E0%B4%BF%E0%B4%AE%E0%B5%8A%E0%B4%B5%E0%B5%8D" title="ഐസക് അസിമൊവ് – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="ഐസക് അസിമൊവ്" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target">മലയാളം</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%86%E0%A4%AF%E0%A4%9D%E0%A5%85%E0%A4%95_%E0%A4%86%E0%A4%B8%E0%A4%BF%E0%A4%AE%E0%A5%89%E0%A4%B5%E0%A5%8D%E0%A4%B9" title="आयझॅक आसिमॉव्ह – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="आयझॅक आसिमॉव्ह" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target">मराठी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Melayu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mwl mw-list-item"><a href="https://mwl.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – mirandeščina" lang="mwl" hreflang="mwl" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Mirandés" data-language-local-name="mirandeščina" class="interlanguage-link-target">Mirandés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nah mw-list-item"><a href="https://nah.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – Nahuatl" lang="nah" hreflang="nah" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Nāhuatl" data-language-local-name="Nahuatl" class="interlanguage-link-target">Nāhuatl</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target">Nederlands</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk nynorsk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk bokmål</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target">Occitan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%86%E0%A8%88%E0%A8%9C%E0%A8%BC%E0%A9%88%E0%A8%95_%E0%A8%90%E0%A8%B8%E0%A9%80%E0%A8%AE%E0%A9%8B%E0%A8%B5" title="ਆਈਜ਼ੈਕ ਐਸੀਮੋਵ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਆਈਜ਼ੈਕ ਐਸੀਮੋਵ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target">ਪੰਜਾਬੀ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target">Polski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pms mw-list-item"><a href="https://pms.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – Piedmontese" lang="pms" hreflang="pms" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Piemontèis" data-language-local-name="Piedmontese" class="interlanguage-link-target">Piemontèis</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%D8%A6%D8%B2%DA%A9_%D8%A7%DB%8C%D8%B2%DB%8C%D9%85%D9%88%D9%81" title="آئزک ایزیموف – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="آئزک ایزیموف" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target">پنجابی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D8%B3%D8%AD%D8%A7%D9%82_%D8%B9%D8%A7%D8%B5%D9%85%D9%88%D9%81" title="اسحاق عاصموف – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="اسحاق عاصموف" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target">پښتو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target">Português</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-qu mw-list-item"><a href="https://qu.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – kečuanščina" lang="qu" hreflang="qu" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Runa Simi" data-language-local-name="kečuanščina" class="interlanguage-link-target">Runa Simi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target">Română</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-roa-rup mw-list-item"><a href="https://roa-rup.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – aromunščina" lang="rup" hreflang="rup" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Armãneashti" data-language-local-name="aromunščina" class="interlanguage-link-target">Armãneashti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2,_%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA" title="Азимов, Айзек – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Азимов, Айзек" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target">Русский</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA_%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2" title="Айзек Азимов – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Айзек Азимов" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target">Русиньскый</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco mw-list-item"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target">Scots</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target">Srpskohrvatski / српскохрватски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target">Simple English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target">Slovenčina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target">Shqip</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D1%81%D0%B0%D0%BA_%D0%90%D1%81%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2" title="Исак Асимов – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Исак Асимов" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target">Српски / srpski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target">Svenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target">Kiswahili</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – Silesian" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="Silesian" class="interlanguage-link-target">Ślůnski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%90%E0%AE%9A%E0%AE%BE%E0%AE%95%E0%AF%8D_%E0%AE%85%E0%AE%9A%E0%AE%BF%E0%AE%AE%E0%AF%8B%E0%AE%B5%E0%AF%8D" title="ஐசாக் அசிமோவ் – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="ஐசாக் அசிமோவ்" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target">தமிழ்</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-te mw-list-item"><a href="https://te.wikipedia.org/wiki/%E0%B0%90%E0%B0%9C%E0%B0%BE%E0%B0%95%E0%B1%8D_%E0%B0%85%E0%B0%B8%E0%B0%BF%E0%B0%AE%E0%B1%8B%E0%B0%B5%E0%B1%8D" title="ఐజాక్ అసిమోవ్ – telugijščina" lang="te" hreflang="te" data-title="ఐజాక్ అసిమోవ్" data-language-autonym="తెలుగు" data-language-local-name="telugijščina" class="interlanguage-link-target">తెలుగు</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA_%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2" title="Айзек Азимов – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Айзек Азимов" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target">Тоҷикӣ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B9%84%E0%B8%AD%E0%B9%81%E0%B8%8B%E0%B8%84_%E0%B8%AD%E0%B8%AA%E0%B8%B4%E0%B8%A1%E0%B8%AD%E0%B8%9F" title="ไอแซค อสิมอฟ – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="ไอแซค อสิมอฟ" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target">ไทย</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tk mw-list-item"><a href="https://tk.wikipedia.org/wiki/Isaak_Ozimov" title="Isaak Ozimov – turkmenščina" lang="tk" hreflang="tk" data-title="Isaak Ozimov" data-language-autonym="Türkmençe" data-language-local-name="turkmenščina" class="interlanguage-link-target">Türkmençe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target">Tagalog</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target">Türkçe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA_%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2" title="Айзек Азимов – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Айзек Азимов" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target">Татарча / tatarça</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ug mw-list-item"><a href="https://ug.wikipedia.org/wiki/%D8%A6%D9%89%D8%B3%D8%B3%D8%A7%D9%83_%D8%A6%D8%A7%D8%B3%D9%89%D9%85%D9%88%DB%8B" title="ئىسساك ئاسىموۋ – ujgurščina" lang="ug" hreflang="ug" data-title="ئىسساك ئاسىموۋ" data-language-autonym="ئۇيغۇرچە / Uyghurche" data-language-local-name="ujgurščina" class="interlanguage-link-target">ئۇيغۇرچە / Uyghurche</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA_%D0%90%D0%B7%D1%96%D0%BC%D0%BE%D0%B2" title="Айзек Азімов – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Айзек Азімов" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target">Українська</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%D8%A6%D8%B2%DA%A9_%D8%A7%DB%8C%D8%B3%DB%8C%D9%85%D9%88%D9%88" title="آئزک ایسیموو – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="آئزک ایسیموو" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target">اردو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Ayzek_Azimov" title="Ayzek Azimov – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Ayzek Azimov" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target">Oʻzbekcha / ўзбекча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec mw-list-item"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target">Vèneto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target">Tiếng Việt</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target">Winaray</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E8%89%BE%E8%90%A8%E5%85%8B%C2%B7%E9%98%BF%E8%A5%BF%E8%8E%AB%E5%A4%AB" title="艾萨克·阿西莫夫 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="艾萨克·阿西莫夫" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target">吴语</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%90%E1%83%98%E1%83%96%E1%83%94%E1%83%99_%E1%83%90%E1%83%96%E1%83%98%E1%83%9B%E1%83%9D%E1%83%95%E1%83%98" title="აიზეკ აზიმოვი – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="აიზეკ აზიმოვი" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target">მარგალური</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%90%D7%99%D7%99%D7%96%D7%99%D7%A7_%D7%90%D7%96%D7%99%D7%9E%D7%90%D7%95%D7%95" title="אייזיק אזימאוו – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="אייזיק אזימאוו" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target">ייִדיש</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yo mw-list-item"><a href="https://yo.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – jorubščina" lang="yo" hreflang="yo" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="Yorùbá" data-language-local-name="jorubščina" class="interlanguage-link-target">Yorùbá</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E8%89%BE%E8%90%A8%E5%85%8B%C2%B7%E9%98%BF%E8%A5%BF%E8%8E%AB%E5%A4%AB" title="艾萨克·阿西莫夫 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="艾萨克·阿西莫夫" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target">中文</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/Isaac_Asimov" title="Isaac Asimov – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Isaac Asimov" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target">閩南語 / Bân-lâm-gú</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E9%98%BF%E8%A5%BF%E8%8E%AB%E5%A4%AB" title="阿西莫夫 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="阿西莫夫" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target">粵語</a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q34981#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Isaac_Asimov" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c">Stran</a></li><li id="ca-talk" class="new vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Pogovor:Isaac_Asimov&action=edit&redlink=1" rel="discussion" class="new" title="Pogovor o vsebinski strani (stran ne obstaja) [t]" accesskey="t">Pogovor</a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >slovenščina </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Isaac_Asimov">Preberi</a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >Orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Isaac_Asimov">Preberi</a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=history">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Isaac_Asimov" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j">Kaj se povezuje sem</a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Isaac_Asimov" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k">Povezane spremembe</a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q">Posebne strani</a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&oldid=6182650" title="Trajna povezava na to redakcijo strani">Trajna povezava</a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=info" title="Več informacij o tej strani">Podatki o strani</a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Isaac_Asimov&id=6182650&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran">Navedba članka</a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlQ%C4%B1sald%C4%B1c%C4%B1s%C4%B1&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FIsaac_Asimov">Pridobi skrajšani URL</a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrKodu&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FIsaac_Asimov">Prenesi kodo QR</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Isaac+Asimov">Ustvari e-knjigo</a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Isaac_Asimov&action=show-download-screen">Prenesi kot PDF</a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p">Različica za tisk</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Isaac_Asimov" hreflang="en">Wikimedijina zbirka</a></li><li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikiquote mw-list-item"><a href="https://sl.wikiquote.org/wiki/Isaac_Asimov" hreflang="sl">Wikinavedek</a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q34981" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g">Predmet v Wikipodatkih</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><table class="infobox vcard"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above"><div style="display:inline;" class="fn">Isaac Asimov</div></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><a href="/wiki/Slika:Isaac.Asimov01.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Isaac.Asimov01.jpg/260px-Isaac.Asimov01.jpg" decoding="async" width="260" height="377" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Isaac.Asimov01.jpg/390px-Isaac.Asimov01.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Isaac.Asimov01.jpg/520px-Isaac.Asimov01.jpg 2x" data-file-width="2530" data-file-height="3671" /></a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Domače ime</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;"><div class="nickname" lang="ru"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style><div class="plainlist"><ul><li>Isak Judovič Azimov</li><li>Исаак Юдович Азимов</li></ul></div></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Rojstvo</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;">Исаáк Ази́мов (1920-01-02)<a href="/wiki/2._januar" title="2. januar">2. januar</a> <a href="/wiki/1920" title="1920">1920</a><a href="#cite_note-op01-1">[a]</a> <a href="/w/index.php?title=Petrovi%C4%8Di,_Smolenska_oblast&action=edit&redlink=1" class="new" title="Petroviči, Smolenska oblast (stran ne obstaja)">Petroviči</a>, <a href="/w/index.php?title=Smolenska_gubernija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Smolenska gubernija (stran ne obstaja)">Smolenska gubernija</a>, <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjetska zveza</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Smrt</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;"><a href="/wiki/6._april" title="6. april">6. april</a> <a href="/wiki/1992" title="1992">1992</a> (1992-04-06) (72 let) <a href="/wiki/Manhattan" title="Manhattan">Manhattan</a>, <a href="/wiki/New_York" title="New York">New York</a>, <a href="/wiki/Zvezna_dr%C5%BEava_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Zvezna država Združenih držav Amerike">zvezna država</a> <a href="/wiki/New_York_(zvezna_dr%C5%BEava)" title="New York (zvezna država)">New York</a>, <a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Združene države Amerike">ZDA</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Psevdonim</th><td class="infobox-data nickname" style="line-height:1.4em;">Paul French<a href="#cite_note-asim-1969a-2">[1]</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Poklic</th><td class="infobox-data role" style="line-height:1.4em;"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"><div class="plainlist"><ul><li>biokemik</li><li>pisatelj</li></ul></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Narodnost</th><td class="infobox-data category" style="line-height:1.4em;"><a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Združene države Amerike"><img alt="Združene države Amerike" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/23px-Flag_of_the_United_States.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/35px-Flag_of_the_United_States.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/46px-Flag_of_the_United_States.svg.png 2x" data-file-width="1235" data-file-height="650" /></a> <a href="/wiki/Ameri%C4%8Dani" title="Američani">ameriška</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Državljanstvo</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"><div class="plainlist"><ul><li><a href="/wiki/Slika:Flag_of_the_Russian_Soviet_Federative_Socialist_Republic_(1918%E2%80%931925).svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Flag_of_the_Russian_Soviet_Federative_Socialist_Republic_%281918%E2%80%931925%29.svg/20px-Flag_of_the_Russian_Soviet_Federative_Socialist_Republic_%281918%E2%80%931925%29.svg.png" decoding="async" width="20" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Flag_of_the_Russian_Soviet_Federative_Socialist_Republic_%281918%E2%80%931925%29.svg/30px-Flag_of_the_Russian_Soviet_Federative_Socialist_Republic_%281918%E2%80%931925%29.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Flag_of_the_Russian_Soviet_Federative_Socialist_Republic_%281918%E2%80%931925%29.svg/40px-Flag_of_the_Russian_Soviet_Federative_Socialist_Republic_%281918%E2%80%931925%29.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="300" /></a> <a href="/wiki/Ruska_sovjetska_federativna_socialisti%C4%8Dna_republika" title="Ruska sovjetska federativna socialistična republika">Ruska SFSR</a></li><li><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/20px-Flag_of_the_United_States.svg.png" decoding="async" width="20" height="11" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/30px-Flag_of_the_United_States.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/40px-Flag_of_the_United_States.svg.png 2x" data-file-width="1235" data-file-height="650" /> <a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Združene države Amerike">ZDA</a></li></ul></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Alma mater</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"><div class="plainlist"><ul><li><a href="/wiki/Univerza_Columbia" title="Univerza Columbia">Univerza Columbia</a></li><li><a href="/wiki/Diploma" title="Diploma">diploma</a> 1939</li><li><a href="/wiki/Univerza_Columbia" title="Univerza Columbia">Univerza Columbia</a></li><li><a href="/wiki/Magisterij" class="mw-redirect" title="Magisterij">magisterij</a> 1941</li><li><a href="/wiki/Univerza_Columbia" title="Univerza Columbia">Univerza Columbia</a></li><li><a href="/wiki/Doktorat" title="Doktorat">doktorat</a> 1948</li></ul></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Literarno gibanje</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;"><a href="/w/index.php?title=Zlata_doba_znanstvene_fantastike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zlata doba znanstvene fantastike (stran ne obstaja)">zlata doba znanstvene fantastike</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Pomembnejša dela</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;">trilogija <a href="/wiki/Temelji_(knji%C5%BEna_serija)" title="Temelji (knjižna serija)">Temeljil</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Zakonci</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"><div class="plainlist"><ul><li><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6027308">.mw-parser-output .marriage-line-margin2px{line-height:0;margin-bottom:-2px}.mw-parser-output .marriage-line-margin3px{line-height:0;margin-bottom:-3px}.mw-parser-output .marriage-display-ws{display:inline;white-space:nowrap}</style> <div class="marriage-display-ws"><div style="display:inline-block;line-height:normal;margin-top:1px;white-space:normal;">Gertrude Blugerman</div> <div class="marriage-line-margin2px"></div> <div style="display:inline-block;margin-bottom:1px;"></div>(por. 1942; loč. 1973)</div></li><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r6027308"> <div class="marriage-display-ws"><div style="display:inline-block;line-height:normal;"><a href="/w/index.php?title=Janet_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janet Asimov (stran ne obstaja)">Janet Opal Jeppson</a></div> <div style="display:inline-block;"></div>(por. 1973)</div></li></ul></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Otroci</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"><div class="plainlist"><ul><li>David (*1951)</li><li>Robyn Joan (*1955)</li></ul></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Sorodniki</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"><div class="plainlist"><ul><li>Marcia Repanes (sestra)</li><li><a href="/w/index.php?title=Stanley_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stanley Asimov (stran ne obstaja)">Stanley Asimov</a> (brat)</li><li><a href="/w/index.php?title=Eric_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eric Asimov (stran ne obstaja)">Eric Asimov</a> (nečak)</li></ul></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="padding-top:0.225em;line-height:1.1em;padding-right:0.65em;">Podpis</th><td class="infobox-data" style="line-height:1.4em;"><a href="/wiki/Slika:Isaac_Asimov_signature.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Isaac_Asimov_signature.svg/150px-Isaac_Asimov_signature.svg.png" decoding="async" width="150" height="72" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Isaac_Asimov_signature.svg/225px-Isaac_Asimov_signature.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Isaac_Asimov_signature.svg/300px-Isaac_Asimov_signature.svg.png 2x" data-file-width="585" data-file-height="281" /></a></td></tr></tbody></table> Isaac Asimov [ájzek asímov-]<a href="#cite_note-op02-3">[b]</a> (<a href="/wiki/Mednarodna_foneti%C4%8Dna_abeceda" title="Mednarodna fonetična abeceda">IPA</a> /ˈaɪzək ˈæzɪmˌɔf/, <a href="/wiki/Ru%C5%A1%C4%8Dina" title="Ruščina">rusko</a> А́йзек Ази́мов: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov (Исаа́к Ю́дович Ази́мов)<a href="#cite_note-alek-2020-4">[2]</a>, <a href="/wiki/Ameri%C4%8Dani" title="Američani">ameriški</a> <a href="/wiki/Biokemik" class="mw-redirect" title="Biokemik">biokemik</a> in <a href="/wiki/Pisatelj" title="Pisatelj">pisatelj</a> <a href="/wiki/Rusi" title="Rusi">ruskega</a> rodu, * okoli <a href="/wiki/2._januar" title="2. januar">2. januar</a> <a href="/wiki/1920" title="1920">1920</a>,<a href="#cite_note-op01-1">[a]</a> <a href="/w/index.php?title=Petrovi%C4%8Di,_Smolenska_oblast&action=edit&redlink=1" class="new" title="Petroviči, Smolenska oblast (stran ne obstaja)">Petroviči</a>, <a href="/w/index.php?title=Smolenska_gubernija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Smolenska gubernija (stran ne obstaja)">Smolenska gubernija</a>, <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjetska zveza</a> (sedaj <a href="/wiki/Smolenska_oblast" title="Smolenska oblast">Smolenska oblast</a>, <a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusija</a>), † <a href="/wiki/6._april" title="6. april">6. april</a> <a href="/wiki/1992" title="1992">1992</a>, <a href="/wiki/Manhattan" title="Manhattan">Manhattan</a>, <a href="/wiki/New_York" title="New York">New York</a>, <a href="/wiki/Zvezna_dr%C5%BEava_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Zvezna država Združenih držav Amerike">zvezna država</a> <a href="/wiki/New_York_(zvezna_dr%C5%BEava)" title="New York (zvezna država)">New York</a>, <a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Združene države Amerike">ZDA</a>. Asimov je najbolj znan kot popularizator <a href="/wiki/Znanost" title="Znanost">znanosti</a> in pisec <a href="/wiki/Znanstvena_fantastika" title="Znanstvena fantastika">znanstvene fantastike</a>. Že za časa življenja je v angloameriški literarni tradiciji veljal za enega od »velike trojice« <a href="/wiki/Seznam_avtorjev_znanstvenofantasti%C4%8Dnih_knji%C5%BEevnih_del" title="Seznam avtorjev znanstvenofantastičnih književnih del">piscev ZF</a>, v katero prištevajo še <a href="/wiki/Robert_Anson_Heinlein" class="mw-redirect" title="Robert Anson Heinlein">Roberta Ansona Heinleina</a> in <a href="/wiki/Arthur_Charles_Clarke" title="Arthur Charles Clarke">Arthurja Charlesa Clarkea</a>.<a href="#cite_note-free-2000-5">[3]</a><a href="#cite_note-sawy-1991-6">[4]</a><a href="#cite_note-spl0-7">[5]</a> Od leta 1979 je bil <a href="/wiki/Redni_profesor" class="mw-redirect" title="Redni profesor">redni profesor</a> <a href="/wiki/Biokemija" title="Biokemija">biokemije</a> na <a href="/w/index.php?title=Medicinska_%C5%A1ola_Chobaniana_in_Avedisiana_Univerze_v_Bostonu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Medicinska šola Chobaniana in Avedisiana Univerze v Bostonu (stran ne obstaja)">Medicinski šoli</a> <a href="/w/index.php?title=Univerza_v_Bostonu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Univerza v Bostonu (stran ne obstaja)">Univerze v Bostonu</a>.<a href="#cite_note-thom-2020-8">[6]</a> Bil je plodovit pisatelj in je napisal ali uredil več kot 500 knjig. Napisal je tudi približno 90.000 <a href="/w/index.php?title=Pismo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pismo (stran ne obstaja)">pisem</a> in <a href="/wiki/Razglednica" title="Razglednica">razglednic</a>.<a href="#cite_note-op03-9">[c]</a> Najbolj je znan po svoji <a href="/w/index.php?title=Trda_znanstvena_fantastika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Trda znanstvena fantastika (stran ne obstaja)">trdi znanstveni fantastiki</a>. Večkrat je prejel nagradi <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">hugo</a> in <a href="/wiki/Nagrada_nebula" title="Nagrada nebula">nebula</a>. Pisal je tudi <a href="/w/index.php?title=Misterija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Misterija (stran ne obstaja)">misterijo</a> in <a href="/wiki/Fantazija" class="mw-redirect" title="Fantazija">fantazijo</a> (<a href="/w/index.php?title=Detektivka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Detektivka (stran ne obstaja)">detektivke</a>, <a href="/wiki/Humor" title="Humor">humor</a>) pa tudi <a href="/w/index.php?title=Poljudna_znanost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Poljudna znanost (stran ne obstaja)">poljudnoznanstveno</a> (na najrazličnejših področjih – od <a href="/wiki/Astronomija" title="Astronomija">astronomije</a>, <a href="/wiki/Kemija" title="Kemija">kemije</a>, <a href="/wiki/Matematika" title="Matematika">matematike</a> in <a href="/wiki/Genetika" title="Genetika">genetike</a> do <a href="/wiki/Zgodovina" title="Zgodovina">zgodovine</a>, <a href="/wiki/Sveto_pismo" title="Sveto pismo">svetopisemske</a> <a href="/wiki/Eksegeza" title="Eksegeza">eksegeze</a> in <a href="/wiki/Literarna_kritika" title="Literarna kritika">literarne kritike</a>) in drugo <a href="/w/index.php?title=Neleposlovje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Neleposlovje (stran ne obstaja)">neleposlovje</a>. Večina njegovih poljudnoznanstvenih knjig pojasnjuje koncepte na zgodovinski način, pri čemer sega čim dlje v čas, ko je bila obravnavana <a href="/wiki/Znanost" title="Znanost">znanost</a> na najpreprostejši stopnji. Zgledi vključujejo <a href="/w/index.php?title=The_Intelligent_Man%27s_Guide_to_Science&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Intelligent Man's Guide to Science (stran ne obstaja)">Vodnik po znanosti</a>, tri zvezke <a href="/w/index.php?title=Understanding_Physics&action=edit&redlink=1" class="new" title="Understanding Physics (stran ne obstaja)">Razumevanje fizike</a> in <a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Chronology_of_Science_and_Discovery&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Chronology of Science and Discovery (stran ne obstaja)">Kronologijo znanosti in odkritij Asimova</a>. Nekateri izrazi iz njegovih del – robotics (<a href="/w/index.php?title=Robotehnika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robotehnika (stran ne obstaja)">robotehnika</a>, <a href="/wiki/Robotika" class="mw-redirect" title="Robotika">robotika</a>), positronic (<a href="/w/index.php?title=Pozitronski_mo%C5%BEgani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pozitronski možgani (stran ne obstaja)">pozitronski</a>), psychohistory (<a href="/w/index.php?title=Psihozgodovina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psihozgodovina (stran ne obstaja)">psihozgodovina</a>, veda o vedénju velikih skupin ljudi) – so se trdno uveljavili v angleščini in drugih jezikih. V enem od svojih nagovorov bralcem je humanistično vlogo znanstvene fantastike v sodobnem svetu formuliral takole: »Zgodovina je prišla do točke, ko človeštvu ni več dovoljeno sovraštvo. Ljudje na Zemlji bi morali biti prijatelji. To sem v svojih delih vedno poskušal poudariti ... Mislim, da ni mogoče doseči, da bi se imeli vsi ljudje med seboj radi, želel pa bi uničiti sovraštvo med ljudmi. In povsem resno verjamem, da je znanstvena fantastika eden od členov, ki pomaga združevati človeštvo. Problemi, ki jih postavljamo v znanstveni fantastiki, postanejo pereči problemi vsega človeštva ... Pisec znanstvene fantastike, bralec znanstvene fantastike, znanstvena fantastika sama služi človeštvu.«<a href="#cite_note-arab-1966-10">[7]</a> Njegovo najbolj znano delo je serija <a href="/wiki/Temelji_(knji%C5%BEna_serija)" title="Temelji (knjižna serija)">Temelji</a>,<a href="#cite_note-spl1-11">[8]</a> katere prve tri knjige so leta 1966 osvojile enkratno nagrado hugo za »najboljšo serijo vseh časov«.<a href="#cite_note-spl2-12">[9]</a> Njegovi drugi večji seriji sta <a href="/w/index.php?title=Galactic_Empire_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galactic Empire (knjižna serija) (stran ne obstaja)">Galactic Empire</a> in <a href="/w/index.php?title=Robot_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robot (knjižna serija) (stran ne obstaja)">Robot</a>. Romani Galactic Empire so postavljeni v veliko zgodnejšo zgodovino istega <a href="/wiki/Izmi%C5%A1ljeno_vesolje" title="Izmišljeno vesolje">izmišljenega vesolja</a> kot serija Foundation. Kasneje je s <a href="/w/index.php?title=Foundation_and_Earth&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation and Earth (stran ne obstaja)">Foundation and Earth</a> (1986) to oddaljeno prihodnost povezal s serijo Robot in za svoja dela ustvaril enotno »<a href="/w/index.php?title=Zgodovina_prihodnosti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina prihodnosti (stran ne obstaja)">zgodovino prihodnosti</a>«.<a href="#cite_note-asim-1994-475-13">[10]</a> Napisal je tudi več kot <a href="/w/index.php?title=Bibliografija_kratkih_zgodb_Isaaca_Asimova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bibliografija kratkih zgodb Isaaca Asimova (stran ne obstaja)">380 kratkih zgodb</a>, vključno s <a href="/w/index.php?title=Socialna_znanstvena_fantastika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Socialna znanstvena fantastika (stran ne obstaja)">socialnofantastično</a> <a href="/wiki/Novela_(knji%C5%BEevnost)" title="Novela (književnost)">novelo</a> »<a href="/w/index.php?title=Nightfall_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nightfall (Asimov) (stran ne obstaja)">Nightfall</a>«, ki jo je leta 1964 zruženje <a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEenje_piscev_znanstvene_fantastike_in_fantazije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Združenje piscev znanstvene fantastike in fantazije (stran ne obstaja)">Ameriški pisci znanstvene fantastike</a> (SFWA) izbralo za najboljšo kratko znanstvenofantastično zgodbo vseh časov. Asimov je napisal serijo <a href="/wiki/Mladinska_literatura" title="Mladinska literatura">mladinskih</a> znanstvenofantastičnih romanov <a href="/w/index.php?title=Lucky_Starr_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lucky Starr (knjižna serija) (stran ne obstaja)">Lucky Starr</a> pod <a href="/wiki/Vzdevek" title="Vzdevek">vzdevkom</a> Paul French.<a href="#cite_note-asim-1969a-2">[1]</a> Bil je predsednik <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ko_humanisti%C4%8Dno_zdru%C5%BEenje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriško humanistično združenje (stran ne obstaja)">Ameriškega humanističnega združenja</a> (AHA).<a href="#cite_note-asim-1994-500-14">[11]</a> V njegovo čast so poimenovali več entitet, vključno z <a href="/wiki/Asteroid" title="Asteroid">asteroidom</a> <a href="/w/index.php?title=5020_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="5020 Asimov (stran ne obstaja)">(5020) Asimov</a>,<a href="#cite_note-spl3-15">[12]</a> <a href="/w/index.php?title=Asimov_(Marsov_krater)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov (Marsov krater) (stran ne obstaja)">kraterjem</a> na <a href="/wiki/Mars" title="Mars">Marsu</a>,<a href="#cite_note-spl4-16">[13]</a><a href="#cite_note-edge-2009-17">[14]</a> osnovno šolo K099 v <a href="/wiki/Brooklyn" title="Brooklyn">Brooklynu</a>,<a href="#cite_note-spl5-18">[15]</a> <a href="/wiki/Honda" title="Honda">Hondinim</a> <a href="/w/index.php?title=Humanoid&action=edit&redlink=1" class="new" title="Humanoid (stran ne obstaja)">humanoidnim</a> <a href="/wiki/Robot" title="Robot">robotom</a> <a href="/w/index.php?title=ASIMO&action=edit&redlink=1" class="new" title="ASIMO (stran ne obstaja)">ASIMO</a><a href="#cite_note-kupp-2007-19">[16]</a> in <a href="/w/index.php?title=Nagrade_Isaaca_Asimova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrade Isaaca Asimova (stran ne obstaja)">štirimi literarnimi nagradami</a>. <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Priimek">Priimek</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Priimek" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Priimek">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5829682">.mw-parser-output .templatequote{overflow:hidden;margin:1em 0;padding:0 40px;border:none}.mw-parser-output .templatequote .templatequotecite{line-height:1.5em;text-align:left;padding-left:1.6em;margin-top:0;border:none}</style><blockquote class="templatequote">Obstajajo tri zelo preproste angleške besede: 'has', 'him' in 'of'. Sestavite jih takole – 'has-him-of' in povejte na običajen način. Zdaj izpustite dva h in ponovite in imate »Asimov«.<div class="templatequotecite">— <cite>Asimov, 1979<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:12</cite></div></blockquote> Priimek <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/wikt:Asimov" class="extiw" title="en:wikt:Asimov">Asimova</a> izhaja iz prvega dela besedne zveze озимый хлеб (ozímyj hleb), kar pomeni 'zimski kruh' (natančneje '(<a href="/w/index.php?title=Zimsko_%C5%BEito&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zimsko žito (stran ne obstaja)">zimski</a>) <a href="/wiki/R%C5%BE" title="Rž">rženi</a> kruh'<a href="#cite_note-op10-21">[d]</a> in izgovorjeno kot [azímij ~] – nenaglašeni 'o' pred <a href="/wiki/Naglas" title="Naglas">naglasom</a> se običajno v ruščini praviloma <a href="/wiki/Akanje" title="Akanje">izgovarja kot 'a'</a>), s katerim se je ukvarjal njegov praprapraded, z dodano rusko <a href="/wiki/Patronimik" title="Patronimik">patronimično</a> končnico -ov.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:8, 10–11 Asimov se v <a href="/w/index.php?title=Cirili%C4%8Dna_abeceda&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cirilična abeceda (stran ne obstaja)">cirilični abecedi</a> zapiše kot <a href="https://en.wikipedia.org/wiki/wikt:%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2" class="extiw" title="en:wikt:Азимов">Азимов</a>.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:11 Ko je družina leta 1923 prispela v ZDA in je bilo treba njihovo ime črkovati v <a href="/w/index.php?title=Latini%C4%8Dna_abeceda&action=edit&redlink=1" class="new" title="Latinična abeceda (stran ne obstaja)">latinični abecedi</a>, ga je njegov oče črkoval s 's', saj je verjel, da se ta črka izgovarja kot 'z' (kot v nemščini), in tako je nastal »Asimov«.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:11 To je kasneje navdahnilo eno od njegovih kratkih zgodb »<a href="/w/index.php?title=Spell_My_Name_with_an_S&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spell My Name with an S (stran ne obstaja)">Spell My Name with an S</a>«.<a href="#cite_note-asim-1987a-22">[18]</a>:243 Drugače <a href="/wiki/Asimov" class="mw-redirect" title="Asimov">Asimov</a> velja za <a href="/wiki/Judje" title="Judje">judovski</a> priimek <a href="/wiki/Tur%C5%A1%C4%8Dina" title="Turščina">turško</a>-<a href="/wiki/Tatar%C5%A1%C4%8Dina" title="Tatarščina">tatarskega</a> izvora z rusko pripono -ov. Asimov je zavrnil prve namige o uporabi običajnejšega imena kot <a href="/wiki/Psevdonim" title="Psevdonim">psevdonima</a>, saj je menil, da je njegova prepoznavnost pomagala njegovi karieri. Ko je postal slaven, je pogosto srečeval bralce, ki so verjeli, da je »Isaac Asimov« značilen psevdonim, ki ga je ustvaril avtor z običajnim imenom.<a href="#cite_note-asim-1972-79-23">[19]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Življenje">Življenje</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Življenje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Življenje">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Imel sem dobro življenje in dosegel sem vse, kar sem želel, in več, kot sem imel pravico pričakovati.<div class="templatequotecite">— <cite>Asimov, 1990<a href="#cite_note-asim-1994-557-24">[20]</a></cite></div></blockquote> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zgodnje_življenje">Zgodnje življenje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Zgodnje življenje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodnje življenje">uredi kodo</a>]</div> Asimov se je rodil v <a href="/w/index.php?title=Petrovi%C4%8Di,_Smolenska_oblast&action=edit&redlink=1" class="new" title="Petroviči, Smolenska oblast (stran ne obstaja)">Petrovičih</a> v <a href="/wiki/Ruska_sovjetska_federativna_socialisti%C4%8Dna_republika" title="Ruska sovjetska federativna socialistična republika">Ruski SFSR</a><a href="#cite_note-asim-1979a-3-25">[21]</a> na neznan datum med 4. oktobrom 1919 in vključno 2. januarjem 1920. Rojstni dan je praznoval 2. januarja.<a href="#cite_note-op01-1">[a]</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Ne vem točnega datuma svojega rojstva. Rodil sem se v Rusiji kmalu po <a href="/wiki/Ruska_revolucija" title="Ruska revolucija">revoluciji</a> – vladal je kaos, nihče ni nikogar prijavil in kljub dejstvu, da imam seveda rojstni dan, sploh nisem prepričan, da sem se rodil na ta dan.<div class="templatequotecite">— <cite>Asimov, <a href="#cite_note-spl6-26">[22]</a></cite></div></blockquote> Njegova starša sta bila Ana-Rahil Isakovna Berman (Anna Rachel Berman-Asimov, 1895–1973) in Juda Aronovič Azimov (Judah Asimov, 1896–1969). Predstavljala sta družino <a href="/w/index.php?title=Zgodovina_Judov_v_Rusiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina Judov v Rusiji (stran ne obstaja)">ruskih judovskih</a> <a href="/w/index.php?title=Mlinar&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mlinar (stran ne obstaja)">mlinarjev</a>.<a href="#cite_note-alek-2020-4">[2]</a> Ime <a href="/w/index.php?title=Isak&action=edit&redlink=1" class="new" title="Isak (stran ne obstaja)">Isak</a> (<a href="/w/index.php?title=Isaak&action=edit&redlink=1" class="new" title="Isaak (stran ne obstaja)">Isaak</a>, <a href="/wiki/Izak" title="Izak">Izak</a>) je dobil po materinem očetu Isaku Bermanu (1850–1901).<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:8, 22, 30 O svojem očetu je zapisal: »Moj oče kljub vsej svoji izobrazbi kot <a href="/wiki/Ortodoksni_Judje" title="Ortodoksni Judje">ortodoksni Jud</a> v svojem srcu ni bil ortodoksen«, pri čemer je opozoril na to, da »ni recitiral <a href="/w/index.php?title=Hebrejska_molitev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hebrejska molitev (stran ne obstaja)">nešteto molitev, predpisanih za vsako dejanje</a>, in nikoli ni poskušal naučiti me jih.«<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:§ 5 Leta 1921 so Asimov in 16 drugih otrok v Petrovičih zboleli za <a href="/w/index.php?title=Klasifikacija_plju%C4%8Dnice&action=edit&redlink=1" class="new" title="Klasifikacija pljučnice (stran ne obstaja)">dvojno pljučnico</a>. Preživel je samo Asimov.<a href="#cite_note-asim-1975a-28">[24]</a>:4 Kasneje je imel sestro Marcio (rojeno Manya;<a href="#cite_note-seil-1994-29">[25]</a> 17. junij 1922 – 2. april 2011)<a href="#cite_note-spl7-30">[26]</a> in brata <a href="/w/index.php?title=Stanley_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stanley Asimov (stran ne obstaja)">Stanleyja</a> (25. julij 1929 – 16. avgust 1995), ki je bil podpredsednik dnevnika <a href="/w/index.php?title=Long_Island_Newsday&action=edit&redlink=1" class="new" title="Long Island Newsday (stran ne obstaja)">Long Island Newsday</a>.<a href="#cite_note-spl8-31">[27]</a><a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:661 Družina Asimova je odpotovala v ZDA preko <a href="/wiki/Liverpool" title="Liverpool">Liverpoola</a> na <a href="/wiki/Oceanska_linijska_ladja" title="Oceanska linijska ladja">čezoceanski ladji</a> Združenega kraljestva <a href="/w/index.php?title=RMS_Baltic_(1903)&action=edit&redlink=1" class="new" title="RMS Baltic (1903) (stran ne obstaja)">RMS Baltic</a> in prispela 3. februarja 1923,<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:40–41 ko je bil star tri leta. Njegova starša sta z njim govorila <a href="/wiki/Jidi%C5%A1" title="Jidiš">jidiš</a> in <a href="/wiki/Angle%C5%A1%C4%8Dina" title="Angleščina">angleško</a>. <a href="/wiki/Ru%C5%A1%C4%8Dina" title="Ruščina">Ruščine</a> se ni nikoli učil. Starša sta jo uporabljala kot skrivni jezik, »ko sta se želela zasebno pogovoriti o čem, česar moja velika ušesa niso smela slišati. Če bi žrtvovala to trivialno željo po zasebnosti in bi z menoj govorila v ruščini, bi jo mimogrede vsrkal kot spužvo in imel drugi svetovni jezik. Dobro bi bilo znati jezik <a href="/wiki/Aleksander_Sergejevi%C4%8D_Pu%C5%A1kin" title="Aleksander Sergejevič Puškin">Puškina</a>, <a href="/wiki/Lev_Nikolajevi%C4%8D_Tolstoj" title="Lev Nikolajevič Tolstoj">Tolstoja</a> in <a href="/wiki/Fjodor_Mihajlovi%C4%8D_Dostojevski" class="mw-redirect" title="Fjodor Mihajlovič Dostojevski">Dostojevskega</a>. [Toda] dovolite mi moj predsodek: zagotovo ni jezika, ki je veličastnejši od jezika <a href="/wiki/William_Shakespeare" title="William Shakespeare">Shakespearea</a>, <a href="/wiki/John_Milton" title="John Milton">Miltona</a> in <a href="/w/index.php?title=Sveto_pismo_kralja_Jakoba&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sveto pismo kralja Jakoba (stran ne obstaja)">Svetega pisma kralja Jakoba</a>, in če naj imam en jezik, ki ga poznam, kot ga zna samo domačin, se imam za neverjetnega srečneža, da je to angleščina.«<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:7<a href="#cite_note-asim-2002-32">[28]</a>:12 Ko je odraščal v <a href="/wiki/Brooklyn" title="Brooklyn">Brooklynu</a> v <a href="/wiki/New_York" title="New York">New Yorku</a>, se je Asimov sam naučil <a href="/w/index.php?title=Branje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Branje (stran ne obstaja)">brati</a> pri petih letih (pozneje pa je brati naučil tudi svojo sestro, kar ji je omogočilo, da je vstopila v šolo v <a href="/w/index.php?title=Izobra%C5%BEevalna_stopnja&action=edit&redlink=1" class="new" title="Izobraževalna stopnja (stran ne obstaja)">drugem razredu</a>).<a href="#cite_note-asim-1979a-47-33">[29]</a> Njegova mati ga je poslala v prvi razred eno leto prej, ker je trdila, da je bil rojen 7. septembra 1919.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:2–3, Bantam<a href="#cite_note-asim-1979a-51-34">[30]</a> V tretjem razredu je izvedel za »napako« in vztrajal pri uradnem popravku datuma na 2. januar.<a href="#cite_note-asim-1979a-51-34">[30]</a> Leta 1928 je pri osmih letih postal <a href="/w/index.php?title=Naturalizacija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naturalizacija (stran ne obstaja)">naturaliziran</a> <a href="/w/index.php?title=Dr%C5%BEavljanstvo_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Državljanstvo Združenih držav Amerike (stran ne obstaja)">ameriški državljan</a>.<a href="#cite_note-kons-1979-35">[31]</a> Ko sta si uredila življenje v ZDA, sta imela starša v lasti vrsto <a href="/w/index.php?title=Trgovina_s_sla%C5%A1%C4%8Dicami&action=edit&redlink=1" class="new" title="Trgovina s slaščicami (stran ne obstaja)">trgovin s sladkarijami</a>, v katerih naj bi delali vsi v družini. V <a href="/w/index.php?title=Sla%C5%A1%C4%8Di%C4%8Darna&action=edit&redlink=1" class="new" title="Slaščičarna (stran ne obstaja)">slaščičarnah</a> so prodajali <a href="/wiki/%C4%8Casopis" title="Časopis">časopise</a> in <a href="/wiki/Revija" title="Revija">revije</a>, kar je Asimov pripisal velikemu vplivu na svojo vseživljenjsko ljubezen do pisane besede, saj mu je kot otroku ponudilo neskončno zalogo novega bralnega gradiva (vključno s <a href="/w/index.php?title=%C5%A0undovska_revija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Šundovska revija (stran ne obstaja)">šundovskimi</a> <a href="/w/index.php?title=Znanstvenofantasti%C4%8Dna_revija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Znanstvenofantastična revija (stran ne obstaja)">znanstvenofantastičnimi revijami</a>),<a href="#cite_note-thom-2020-8">[6]</a> ki si ga drugače ne bi mogel privoščiti. Znanstveno fantastiko je začel brati pri devetih letih, v času, ko je žanr postajal vse bolj osredotočen na znanost. Očeta je prepričal, da revija <a href="/w/index.php?title=Hugo_Gernsback&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hugo Gernsback (stran ne obstaja)">Huga Gernsbacka</a> <a href="/w/index.php?title=Science_Wonder_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="Science Wonder Stories (stran ne obstaja)">Science Wonder Stories</a>, ustanovljena ravno leta 1929, vsebuje resne stvari, kljub pestrim prikazom <a href="/wiki/Vesoljska_ladja" title="Vesoljska ladja">vesoljskih ladij</a> in <a href="/wiki/Nezemeljsko_%C5%BEivljenje" title="Nezemeljsko življenje">nezemljanov</a> na naslovnicah. Od tedaj naprej je redno pobegnil v skladišče trgovine, da bi se poglobil v zgodbe.<a href="#cite_note-lesl-2020-36">[32]</a> V letih svojega odraščanja je bil tudi pogost pokrovitelj <a href="/w/index.php?title=Brooklynska_javna_knji%C5%BEnica&action=edit&redlink=1" class="new" title="Brooklynska javna knjižnica (stran ne obstaja)">brooklynske javne knjižnice</a>.<a href="#cite_note-ally-2019-37">[33]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Izobrazba_in_kariera">Izobrazba in kariera</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Izobrazba in kariera" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Izobrazba in kariera">uredi kodo</a>]</div> Asimov je od petega leta dalje obiskoval javne šole v New Yorku, vključno z <a href="/w/index.php?title=De%C5%A1ka_gimnazija_(Brooklyn)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Deška gimnazija (Brooklyn) (stran ne obstaja)">Deško gimnazijo v Brooklynu</a>. Ko je diplomiral pri 15 letih, je nekaj dni obiskoval <a href="/w/index.php?title=Mestni_kolid%C5%BE_New_Yorka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mestni kolidž New Yorka (stran ne obstaja)">Mestni kolidž New Yorka</a>, preden je sprejel štipendijo na <a href="/w/index.php?title=%C5%A0ola_za_splo%C5%A1ne_%C5%A1tudije_Univerze_Columbia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Šola za splošne študije Univerze Columbia (stran ne obstaja)">Nižjem kolidžu Setha Lowa</a>. To je bila podružnica <a href="/wiki/Univerza_Columbia" title="Univerza Columbia">Univerze Columbia</a> v <a href="/w/index.php?title=Downtown_Brooklyn&action=edit&redlink=1" class="new" title="Downtown Brooklyn (stran ne obstaja)">Downtown Brooklynu</a>, zasnovana za sprejem nekaterih akademsko usposobljenih judovskih in <a href="/w/index.php?title=Italijanski_Ameri%C4%8Dani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Italijanski Američani (stran ne obstaja)">italijanskoameriških</a> študentov, ki so se prijavili na prestižnejši <a href="/w/index.php?title=Kolid%C5%BE_Columbia,_Univerza_Columbia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kolidž Columbia, Univerza Columbia (stran ne obstaja)">Kolidž Columbia</a>, vendar so presegli nenapisane etnične <a href="/w/index.php?title=Numerus_clausus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Numerus clausus (stran ne obstaja)">sprejemne kvote</a>, ki so bile tedaj običajne. Asimov je prvotno začel študirati <a href="/wiki/Zoologija" title="Zoologija">zoologijo</a> in se je po prvem semestru preusmeril na <a href="/wiki/Kemija" title="Kemija">kemijo</a>, ker ni odobraval »seciranja ulične mačke«. Po zaprtju Nižjega kolidža Setha Lowa leta 1936 je leta 1939 <a href="/wiki/Diploma" title="Diploma">diplomiral</a> v kampusu Morningside Heights Univerze Columbia (kasneje <a href="/w/index.php?title=%C5%A0ola_za_splo%C5%A1ne_%C5%A1tudije_Univerze_Columbia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Šola za splošne študije Univerze Columbia (stran ne obstaja)">Šola za splošne študije Univerze Columbia</a>).<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:156–157, 159–160, 240 Po dveh krogih zavrnitev medicinskih šol se je leta 1939 prijavil na podiplomski študij kemije na Univerzi Columbia. Sprva so ga zavrnili in nato sprejeli le na poskusni osnovi.<a href="#cite_note-asim-1972-180-38">[34]</a> Leta 1941 je dokončal magisterij iz kemije in leta 1948 <a href="/wiki/Doktorat" title="Doktorat">doktoriral</a> iz kemije.<a href="#cite_note-op04-39">[e]</a><a href="#cite_note-asim-1969a-143-40">[35]</a><a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:552 Med svojim študijem kemije se je naučil tudi francoščine in nemščine.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:298–299 <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Heinlein-decamp-and-asimov.jpg" class="mw-file-description"><img alt="Photo" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Heinlein-decamp-and-asimov.jpg/220px-Heinlein-decamp-and-asimov.jpg" decoding="async" width="220" height="177" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Heinlein-decamp-and-asimov.jpg/330px-Heinlein-decamp-and-asimov.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Heinlein-decamp-and-asimov.jpg/440px-Heinlein-decamp-and-asimov.jpg 2x" data-file-width="1200" data-file-height="966" /></a><figcaption><a href="/wiki/Robert_Anson_Heinlein" class="mw-redirect" title="Robert Anson Heinlein">Robert Anson Heinlein</a>, <a href="/w/index.php?title=Lyon_Sprague_de_Camp&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lyon Sprague de Camp (stran ne obstaja)">Lyon Sprague de Camp</a> in Asimov (od leve proti desni), <a href="/w/index.php?title=Mornari%C5%A1ka_ladjedelnica_Philadelphia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mornariška ladjedelnica Philadelphia (stran ne obstaja)">Philadelphia Navy Yard</a>, 1944</figcaption></figure> Od leta 1942 do 1945 med <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">2. svetovno vojno</a>, med magisterijem in doktoratom, je delal kot civilni kemik na Mornariški zračni poskusni postaji <a href="/w/index.php?title=Mornari%C5%A1ka_ladjedelnica_Philadelphia&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mornariška ladjedelnica Philadelphia (stran ne obstaja)">Philadelphia Navy Yard</a> in živel v predelu <a href="/w/index.php?title=Walnut_Hill,_Filadelfija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Walnut Hill, Filadelfija (stran ne obstaja)">Walnut Hill</a> v <a href="/w/index.php?title=Zahodna_Filadelfija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zahodna Filadelfija (stran ne obstaja)">Zahodni Filadelfiji</a>.<a href="#cite_note-seil-1994-29">[25]</a><a href="#cite_note-ever-2014-41">[36]</a> Septembra 1945 so ga vpoklicali v povojno <a href="/wiki/Kopenska_vojska_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Kopenska vojska Združenih držav Amerike">ameriško kopensko vojsko</a>. Če mu med šolanjem ne bi popravili rojstnega datuma, bi bil uradno star 26 let in bil nesposoben za vojsko.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:426 Leta 1946 je birokratska napaka povzročila, da so njegovo vojaško dodelitev ustavili in ga odstranili iz delovne skupine nekaj dni preden je odplula, da bi sodelovala pri poskusih jedrskega orožja <a href="/w/index.php?title=Operacija_Crossroads&action=edit&redlink=1" class="new" title="Operacija Crossroads (stran ne obstaja)">Operacije Crossroads</a> na atolu <a href="/w/index.php?title=Bikini_(atol)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bikini (atol) (stran ne obstaja)">Bikini</a>.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:467–468 11. julija so ga povišali v <a href="/wiki/Desetnik" title="Desetnik">desetnika</a>.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:473 Služil je skoraj devet mesecev, preden so ga 26. julija 1946 <a href="/w/index.php?title=Voja%C5%A1ki_odpust&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vojaški odpust (stran ne obstaja)">častno odpustili</a>.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:476<a href="#cite_note-op05-42">[f]</a> Po končanem doktoratu in <a href="/w/index.php?title=Podoktorski_raziskovalec&action=edit&redlink=1" class="new" title="Podoktorski raziskovalec (stran ne obstaja)">podoktorskem</a> letu pri <a href="/w/index.php?title=Robert_Elderfield&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robert Elderfield (stran ne obstaja)">Robertu Elderfieldu</a><a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:515 so mu ponudili mesto <a href="/w/index.php?title=Izredni_profesor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Izredni profesor (stran ne obstaja)">izrednega profesorja</a> biokemije na <a href="/w/index.php?title=Medicinska_%C5%A1ola_Univerze_v_Bostonu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Medicinska šola Univerze v Bostonu (stran ne obstaja)">Medicinski šoli Univerze v Bostonu</a>. To je bilo v veliki meri posledica njegovega dolgoletnega dopisovanja z <a href="/w/index.php?title=William_Clouser_Boyd&action=edit&redlink=1" class="new" title="William Clouser Boyd (stran ne obstaja)">Williamom Clouserjem Boydom</a>, nekdanjim izrednim profesorjem biokemije na bostonski univerzi, ki je Asimovu prvi dal kompliment za njegovo zgodbo »<a href="/w/index.php?title=Nightfall_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nightfall (Asimov) (stran ne obstaja)">Nightfall</a>«.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:411 Ko je prejel napredovanje v profesorja <a href="/w/index.php?title=Imunokemija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Imunokemija (stran ne obstaja)">imunokemije</a>, se je Boyd obrnil na Asimova in ga prosil za njegovo zamenjavo.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:546 Prvotno ponudbo profesorja so umaknili in Asimovu namesto tega ponudili mesto inštruktorja biokemije, kar je sprejel.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:546 Začel je delati leta 1949 s plačo 5000 $<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:560–564 (kar ustreza 61.000 $ leta 2022) in na tem položaju ostal več let.<a href="#cite_note-swai-1987-44">[38]</a> Vendar pa je do leta 1952 zaslužil več kot pisatelj kot z univerzo in sčasoma je prenehal z raziskovanjem in svojo univerzitetno vlogo omejil na predavanje študentom.<a href="#cite_note-op06-45">[g]</a> Leta 1955 je napredoval v <a href="/w/index.php?title=Akademski_sta%C5%BE&action=edit&redlink=1" class="new" title="Akademski staž (stran ne obstaja)">mandatnega</a> izrednega profesorja. Decembra 1957 so ga odpustili z njegovega učiteljskega mesta z veljavnostjo od 30. junija 1958, zaradi pomanjkanja raziskovanj. Po dveletnem boju je z univerzo dosegel dogovor, da bo obdržal svoj naziv<a href="#cite_note-asim-1975b-46">[39]</a>:112<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:195–200<a href="#cite_note-asim-1973a-47">[40]</a> in vsako leto imel otvoritveno predavanje pri predavanjih biokemije.<a href="#cite_note-nich-1969-48">[41]</a> 18. oktobra 1979 je univerza počastila njegovo pisanje in ga povišala v <a href="/wiki/Redni_profesor" class="mw-redirect" title="Redni profesor">rednega profesorja</a> biokemije.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:199 Njegovi osebni dokumenti so od leta 1965 naprej arhivirani v univerzitetni <a href="/w/index.php?title=Mugarjeva_spominska_knji%C5%BEnica&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mugarjeva spominska knjižnica (stran ne obstaja)">Mugarjevi spominski knjižnici</a>, ki ji jih je podaril na zahtevo kustosa Howarda Gotlieba.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:353–355<a href="#cite_note-spl9-50">[43]</a> Leta 1959 je po priporočilu <a href="/w/index.php?title=Arthur_S._Obermayer&action=edit&redlink=1" class="new" title="Arthur S. Obermayer (stran ne obstaja)">Arthurja S. Obermayerja</a> njegovega prijatelja in znanstvenika pri projektu <a href="/w/index.php?title=Nacionalna_protiraketna_obramba_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nacionalna protiraketna obramba Združenih držav Amerike (stran ne obstaja)">ameriške protiraketne obrambe</a>, agencija <a href="/wiki/DARPA" class="mw-redirect" title="DARPA">DARPA</a> nagovorila Asimova, naj se pridruži Obermayerjevi ekipi. Asimov je zavrnil z utemeljitvijo, da bi bila njegova sposobnost svobodnega pisanja oslabljena, če bi prejel tajne informacije, vendar je DARPA predložil članek z naslovom O ustvarjalnosti (On Creativity)<a href="#cite_note-asim-2014-51">[44]</a>, ki vsebuje zamisli o tem, kako bi lahko vladni znanstveni projekti spodbudili člane ekipe, da razmišljajo ustvarjalnejše.<a href="#cite_note-dean-2014-52">[45]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Osebno_življenje">Osebno življenje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Osebno življenje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Osebno življenje">uredi kodo</a>]</div> Asimov je svojo prvo ženo Gertrude Blugerman (16. maj 1917, <a href="/wiki/Toronto" title="Toronto">Toronto</a>, Kanada<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:351, Avon 1980 – 17. oktober 1990, <a href="/wiki/Boston" class="mw-redirect" title="Boston">Boston</a>, ZDA<a href="#cite_note-spl10-53">[46]</a>) spoznal na <a href="/w/index.php?title=Zmenek_na_slepo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zmenek na slepo (stran ne obstaja)">zmenku na slepo</a> 14. februarja 1942 in se z njo poročil 26. julija.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:364, Avon 1980 Živela sta v stanovanju v Zahodni Filadelfiji, Asimov pa je bil zaposlen v ladjedelnici Philadelphia Navy Yard (kjer sta bila dva njegova sodelavca <a href="/w/index.php?title=Lyon_Sprague_de_Camp&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lyon Sprague de Camp (stran ne obstaja)">Lyon Sprague de Camp</a> in <a href="/wiki/Robert_Anson_Heinlein" class="mw-redirect" title="Robert Anson Heinlein">Robert Anson Heinlein</a>). Gertrude se je vrnila v Brooklyn, ko je bil on v vojski, in oba sta tam živela od julija 1946, preden sta se julija 1948 preselila v <a href="/w/index.php?title=Stuyvesant_Town-Peter_Cooper_Village&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stuyvesant Town-Peter Cooper Village (stran ne obstaja)">Stuyvesant Town</a> na <a href="/wiki/Manhattan" title="Manhattan">Manhattnu</a>. Maja 1949 sta se preselila v Boston, nato v bližnje predmestje <a href="/w/index.php?title=Somerville,_Massachusetts&action=edit&redlink=1" class="new" title="Somerville, Massachusetts (stran ne obstaja)">Somerville</a> julija 1949, <a href="/w/index.php?title=Waltham,_Massachusetts&action=edit&redlink=1" class="new" title="Waltham, Massachusetts (stran ne obstaja)">Waltham</a> maja 1951 in končno v <a href="/w/index.php?title=West_Newton,_Massachusetts&action=edit&redlink=1" class="new" title="West Newton, Massachusetts (stran ne obstaja)">West Newton</a> leta 1956.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:355, 366, 476, 480–481, 532, 560–563, 623, Avon 1980<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:47–49 Imela sta dva otroka, sina Davida (rojenega leta 1951) in hčer Robyn Joan (rojeno leta 1955).<a href="#cite_note-seil-1994-29">[25]</a> Leta 1970 sta se ločila in Asimov se je preselil nazaj v New York, tokrat na <a href="/w/index.php?title=Upper_West_Side&action=edit&redlink=1" class="new" title="Upper West Side (stran ne obstaja)">Upper West Side</a> na Manhattnu, kjer je živel do smrti. Začel je videvati <a href="/w/index.php?title=Janet_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janet Asimov (stran ne obstaja)">Janet Opal Jeppson</a>, psihiatrinjo in pisateljico znanstvene fantastike, in se z njo poročil 30. novembra 1973,<a href="#cite_note-asim-1975b-46">[39]</a>:205 dva tedna po ločitvi od Gertrude.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:659, 661 Asimov je bil <a href="/w/index.php?title=Klavstofilija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Klavstofilija (stran ne obstaja)">klavstrofil</a> – užival je v majhnih, zaprtih prostorih.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:129–131<a href="#cite_note-op07-54">[h]</a> V tretjem zvezku svoje avtobiografije se spominja otroške želje, da bi imel na postaji <a href="/wiki/Newyor%C5%A1ka_podzemna_%C5%BEeleznica" title="Newyorška podzemna železnica">newyorške podzemne železnice</a> stojnico z revijami, znotraj katere bi se lahko zaprl in med branjem poslušal ropot mimo vozečih vlakov.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a> <a href="/w/index.php?title=Strah_pred_letenjem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Strah pred letenjem (stran ne obstaja)">Bal se je letenja</a>, saj je to storil le dvakrat – enkrat med delom na mornariški letalski poskusni postaji in enkrat ob vrnitvi domov z <a href="/w/index.php?title=Oahu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oahu (stran ne obstaja)">Oahuja</a> leta 1946. Zaradi tega je le redko potoval na velike razdalje. Ta fobija je vplivala na več njegovih fantastičnih del, kot so na primer <a href="/w/index.php?title=Misterija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Misterija (stran ne obstaja)">misterijske</a> zgodbe <a href="/w/index.php?title=Misterije_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Misterije (Asimov) (stran ne obstaja)">Wendella Urtha</a> in romani Robot, v katerih nastopa <a href="/w/index.php?title=Elijah_Baley&action=edit&redlink=1" class="new" title="Elijah Baley (stran ne obstaja)">Elijah Baley</a>. V svojih poznejših letih je užival v potovanjih na <a href="/wiki/Potni%C5%A1ka_kri%C5%BEarka" title="Potniška križarka">potniških križarkah</a>. Začel je leta 1972, ko je z nizozemske čezoceanske križarke <a href="/w/index.php?title=SS_Statendam_(1956)&action=edit&redlink=1" class="new" title="SS Statendam (1956) (stran ne obstaja)">SS Statendam</a> opazoval izstrelitev <a href="/wiki/Apollo_17" title="Apollo 17">Apolla 17</a>.<a href="#cite_note-asim-1973a-§16-55">[47]</a> Na več križarjenjih je bil del zabavnega programa in je imel predavanja na temo znanosti na krovu ladij, kot je <a href="/wiki/Queen_Elizabeth_2" title="Queen Elizabeth 2">Queen Elizabeth 2</a>.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:125–129 Junija 1974 je odplul v Anglijo s francosko ladjo <a href="/wiki/SS_France_(1960)" title="SS France (1960)">SS France</a> na potovanje, ki je bilo večinoma posvečeno predavanjem v Londonu in Birminghamu,<a href="#cite_note-spl11-56">[48]</a> čeprav je našel čas tudi za obisk <a href="/wiki/Stonehenge" title="Stonehenge">Stonehengea</a>.<a href="#cite_note-plat-1978-57">[49]</a> Bil je sposoben javni govorec in so ga redno vabili na predavanja o znanosti. Sodeloval je na mnogih <a href="/w/index.php?title=Znanstvenofantasti%C4%8Dna_konvencija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Znanstvenofantastična konvencija (stran ne obstaja)">znanstvenofantastičnih konvencijah</a>, kjer je bil prijazen in dostopen.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:125–129 Potrpežljivo je odgovarjal na desettisoče vprašanj in druge pošte z razglednicami ter z veseljem dajal avtograme. Bil je srednje visok (1,75 m)<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:22 in čokate postave. V svojih poznejših letih je prevzel značilen slog »ovčjih« <a href="/w/index.php?title=Zalizci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zalizci (stran ne obstaja)">zaliscev</a><a href="#cite_note-lewi-2018-58">[50]</a><a href="#cite_note-kell-2013-59">[51]</a>. Imel je izrazit <a href="/w/index.php?title=Newyor%C5%A1ki_naglas&action=edit&redlink=1" class="new" title="Newyorški naglas (stran ne obstaja)">newyorški naglas</a>. Začel je nositi <a href="/w/index.php?title=Kravata_bolo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kravata bolo (stran ne obstaja)">kravate bolo</a>, potem ko je njegova žena Janet nasprotovala njegovim metuljčkom na sponke.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:677 Nikoli se ni naučil plavati ali voziti kolesa, se je pa naučil voziti avto, ko se je preselil v Boston. V svoji humoristični knjigi Asimov Laughs Again opisuje vožnjo v Bostonu kot »anarhijo na kolesih.«<a href="#cite_note-asim-1992-60">[52]</a> Njegovi široki interesi so vključevali njegovo sodelovanje v poznejših letih v organizacijah, posvečenih <a href="/w/index.php?title=Komi%C4%8Dna_opera&action=edit&redlink=1" class="new" title="Komična opera (stran ne obstaja)">komičnim operam</a> <a href="/w/index.php?title=Gilbert_in_Sullivan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gilbert in Sullivan (stran ne obstaja)">Gilberta in Sullivana</a><a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:125–129 in v The Wolfe Pack,<a href="#cite_note-spl12-61">[53]</a> skupini privržencev misterijam <a href="/w/index.php?title=Nero_Wolfe&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nero Wolfe (stran ne obstaja)">Nera Wolfa</a>, ki jih je napisal <a href="/w/index.php?title=Rex_Stout&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rex Stout (stran ne obstaja)">Rex Stout</a>. Mnoge njegove kratke zgodbe omenjajo ali navajajo Gilberta in Sullivana.<a href="#cite_note-whit-2005-62">[54]</a> Bil je viden član <a href="/w/index.php?title=The_Baker_Street_Irregulars&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Baker Street Irregulars (stran ne obstaja)">The Baker Street Irregulars</a>, vodilne organizacije navdušencev <a href="/wiki/Sherlock_Holmes" title="Sherlock Holmes">Sherlocka Holmesa</a>,<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:125–129 za katero je napisal esej, v katerem je trdil, da je delo profesorja Moriartyja »Dinamika asteroida« (»The Dynamics of An Asteroid«) vključevalo namerno uničenje starodavnega, civiliziranega planeta. Bil je tudi član samo moškega literarnega banketnega kluba <a href="/w/index.php?title=Trap_Door_Spiders&action=edit&redlink=1" class="new" title="Trap Door Spiders (stran ne obstaja)">Trap Door Spiders</a>, ki je služil kot osnova njegove izmišljene skupine reševalcev misterij, <a href="/w/index.php?title=%C4%8Crni_vdovci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Črni vdovci (stran ne obstaja)">Črni vdovci</a> (Black Widowers). Kasneje je svoj esej o Moriartyjevem delu uporabil kot osnovo za zgodbo Črnih vdovcev »<a href="/w/index.php?title=The_Ultimate_Crime&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Ultimate Crime (stran ne obstaja)">The Ultimate Crime</a>«, ki se je pojavila v zbirki <a href="/w/index.php?title=More_Tales_of_the_Black_Widowers&action=edit&redlink=1" class="new" title="More Tales of the Black Widowers (stran ne obstaja)">More Tales of the Black Widowers</a>.<a href="#cite_note-asim-1976b-63">[55]</a>:§XII. 166<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:699–700 Leta 1984 ga je <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ko_humanisti%C4%8Dno_zdru%C5%BEenje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriško humanistično združenje (stran ne obstaja)">Ameriško humanistično združenje</a> razglasilo za humanista leta. Bil je eden od podpisnikov <a href="/w/index.php?title=Humanisti%C4%8Dni_manifest_II&action=edit&redlink=1" class="new" title="Humanistični manifest II (stran ne obstaja)">drugega Humanističnega manifesta</a>.<a href="#cite_note-spl13-64">[56]</a> Od leta 1985 do svoje smrti leta 1992 je bil častni predsednik AHA. Njegov naslednik je bil njegov prijatelj in pisateljski kolega <a href="/wiki/Kurt_Vonnegut" title="Kurt Vonnegut">Kurt Vonnegut</a>. Bil je tudi tesen prijatelj z ustvarjalcem <a href="/wiki/Zvezdne_steze" title="Zvezdne steze">Zvezdnih stez</a> <a href="/wiki/Gene_Roddenberry" title="Gene Roddenberry">Geneom Roddenberryjem</a> in si je za svoje nasvete med produkcijo prislužil priznanje kot »posebni znanstveni svetovalec« v filmu <a href="/wiki/Zvezdne_steze:_Film" title="Zvezdne steze: Film">Zvezdne steze: Film</a>.<a href="#cite_note-spl14-65">[57]</a> Asimov je bil ustanovni član Odbora za znanstveno raziskovanje trditev o paranormalnem ( Committee for the Scientific Investigation of Claims of the Paranormal, CSICOP, sedaj <a href="/w/index.php?title=Odbor_za_skepti%C4%8Dne_preiskave&action=edit&redlink=1" class="new" title="Odbor za skeptične preiskave (stran ne obstaja)">Odbor za skeptične preiskave</a> (Committee for Skeptical Inquiry, CSI))<a href="#cite_note-spl15-66">[58]</a><a href="#cite_note-blac-1990-67">[59]</a><a href="#cite_note-spl16-68">[60]</a> in so ga uvrstili v njegov panteon skeptikov.<a href="#cite_note-spl17-69">[61]</a> V razpravi z <a href="/wiki/James_Randi" title="James Randi">Jamesom Randijem</a> na <a href="/w/index.php?title=CSICon&action=edit&redlink=1" class="new" title="CSICon (stran ne obstaja)">CSICon 2016</a> o ustanovitvi CSICOP je <a href="/w/index.php?title=Kendrick_Frazier&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kendrick Frazier (stran ne obstaja)">Kendrick Frazier</a> dejal, da je bil Asimov »ključna osebnost v <a href="/w/index.php?title=Znanstveni_skepticizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Znanstveni skepticizem (stran ne obstaja)">skeptičnemu gibanju</a>, ki je danes manj znana in cenjena, vendar je bila tedaj zelo na očeh javnosti.« Rekel je, da je povezava Asimova s CSICOP v njegovih očeh organizaciji »dala ogromen status in avtoriteto.«<a href="#cite_note-spl18-70">[62]</a>:13:00 Asimov je opisal <a href="/wiki/Carl_Sagan" title="Carl Sagan">Carla Sagana</a> kot enega od le dveh ljudi, ki jih je kdaj srečal in katerih intelekt je presegel njegovega. Drugi je bil, kot je trdil, <a href="/wiki/Ra%C4%8Dunalnikar" title="Računalnikar">računalnikar</a> in strokovnjak za <a href="/wiki/Umetna_inteligenca" title="Umetna inteligenca">umetno inteligenco</a> <a href="/w/index.php?title=Marvin_Minsky&action=edit&redlink=1" class="new" title="Marvin Minsky (stran ne obstaja)">Marvin Minsky</a>.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:217, 302 Asimov je bil občasni član in častni podpredsednik <a href="/wiki/Mensa" title="Mensa">Mensa International</a>, čeprav nerad.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:546–547 Nekatere člane te organizacije je opisal kot »ponosne na možgane in agresivne glede svojih IQ.«<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:380<a href="#cite_note-op08-71">[i]</a> Po očetovi smrti leta 1969 je Asimov vsako leto prispeval v štipendijski sklad Judaha Asimova na <a href="/w/index.php?title=Univerza_Brandeis&action=edit&redlink=1" class="new" title="Univerza Brandeis (stran ne obstaja)">Univerzi Brandeis</a>.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:500 <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Bolezen_in_smrt">Bolezen in smrt</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Bolezen in smrt" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Bolezen in smrt">uredi kodo</a>]</div> Leta 1977 je imel <a href="/wiki/Miokardni_infarkt" title="Miokardni infarkt">srčno kap</a>. Decembra 1983 so ga <a href="/w/index.php?title=Operacija_obvoda_koronarnih_arterij&action=edit&redlink=1" class="new" title="Operacija obvoda koronarnih arterij (stran ne obstaja)">operirali s trojnim obvodom</a> v <a href="/w/index.php?title=Langone_Health_Univerze_v_New_Yorku&action=edit&redlink=1" class="new" title="Langone Health Univerze v New Yorku (stran ne obstaja)">Medicinskem centru Univerze v New Yorku</a>. Med operacijo se je zaradi <a href="/wiki/Transfuzija_krvi" title="Transfuzija krvi">transfuzije krvi</a> okužil s <a href="/wiki/HIV" title="HIV">HIV</a>.<a href="#cite_note-seil-1994-29">[25]</a> Njegov status z okužbo HIV so skrivali zaradi skrbi, da bi se <a href="/w/index.php?title=Diskriminacija_ljudi_s_HIV/aidsom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Diskriminacija ljudi s HIV/aidsom (stran ne obstaja)">predsodki proti aidsu</a> lahko razširili na njegove družinske člane.<a href="#cite_note-spl19-72">[63]</a> Umrl je na Manhattnu 6. aprila 1992 in so ga kremirali.<a href="#cite_note-seil-1994-29">[25]</a> Kot vzrok smrti so poročali o odpovedi srca in <a href="/wiki/Odpoved_ledvic" title="Odpoved ledvic">ledvic</a>.<a href="#cite_note-roth-1992-73">[64]</a><a href="#cite_note-asim-2002-32">[28]</a>:251–253<a href="#cite_note-spl20-74">[65]</a> Deset let po njegovi smrti sta se Janet in Robyn Asimov strinjali, da je treba zgodbo o HIV objaviti. Janet je to razkrila v svoji izdaji njegove avtobiografije <a href="/w/index.php?title=It%27s_Been_a_Good_Life&action=edit&redlink=1" class="new" title="It's Been a Good Life (stran ne obstaja)">It's Been a Good Life</a>.<a href="#cite_note-seil-1994-29">[25]</a><a href="#cite_note-spl20-74">[65]</a><a href="#cite_note-spl19-72">[63]</a><a href="#cite_note-bock-1992-75">[66]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Pisanje">Pisanje</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Pisanje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pisanje">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">[E]dina stvar o meni, za katero menim, da je dovolj resna, da bi upravičila psihoanalitično zdravljenje, je moja prisila k pisanju ... To pomeni, da je moja predstava o prijetnem času ta, da grem na svoje podstrešje, sedem za svoj električni pisalni stroj (kot počnem zdaj), in začnem udarjati po tipkah ter opazovati kako se besede pred mojimi očmi oblikujejo kot čarovnija.<div class="templatequotecite">— <cite>Asimov, 1969<a href="#cite_note-asim-1969b-76">[67]</a>:205, 244</cite></div></blockquote> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pregled">Pregled</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Pregled" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pregled">uredi kodo</a>]</div> Kariero Asimova se lahko razdeli na več obdobij. Njegova zgodnja kariera, v kateri je prevladovala znanstvena fantastika, se je začela s kratkimi zgodbami leta 1939 in romani leta 1950. To je trajalo približno do leta 1958 in se skoraj končalo po objavi <a href="/wiki/Golo_sonce" title="Golo sonce">Golega sonca</a> (The Naked Sun, 1957). Začel je objavljati nefantastično literaturo kot soavtor visokošolskega učbenika z naslovom Biokemija in človeški metabolizem (Biochemistry and Human Metabolism). Po kratki orbiti prvega satelita <a href="/wiki/Sputnik_1" title="Sputnik 1">Sputnik 1</a>, ki ga je izdelala ZSSR leta 1957, je pisal več neleposlovja, zlasti <a href="/w/index.php?title=Poljudna_znanost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Poljudna znanost (stran ne obstaja)">poljudnoznanstvenih</a> knjig, in manj znanstvene fantastike. V naslednjega četrt stoletja je napisal samo štiri znanstvenofantastične romane in 120 nefantastičnih knjig. Leta 1982 se je druga polovica njegove znanstvenofantastične kariere začela z objavo romana <a href="/w/index.php?title=Foundation%27s_Edge&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation's Edge (stran ne obstaja)">Foundation's Edge</a>. Od tedaj do svoje smrti je izdal več nadaljevanj in predzgodb svojih obstoječih romanov, in jih povezal skupaj na način, ki ga prvotno ni pričakoval, v enotno serijo. V tem poenotenju je veliko nedoslednosti, zlasti v njegovih prejšnjih zgodbah.<a href="#cite_note-asim-1988a-77">[68]</a>:xiii–xv Založbi <a href="/w/index.php?title=Doubleday_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Doubleday (založba) (stran ne obstaja)">Doubleday</a> in <a href="/w/index.php?title=Houghton_Mifflin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Houghton Mifflin (stran ne obstaja)">Houghton Mifflin Company</a> sta do leta 1969 objavili približno 60 % njegovega dela, Asimov pa je navedel, da »obe predstavljata podobo očeta.«<a href="#cite_note-nich-1969-48">[41]</a> Asimov je verjel, da bodo njegovi najbolj obstojni prispevki njegovi »<a href="/wiki/Trije_zakoni_robotike" title="Trije zakoni robotike">trije zakoni robotike</a>« in serija <a href="/w/index.php?title=Foundation_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation (knjižna serija) (stran ne obstaja)">Foundation</a>.<a href="#cite_note-asim-1996-78">[69]</a>:329 <a href="/w/index.php?title=Oxfordski_angle%C5%A1ki_slovar&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oxfordski angleški slovar (stran ne obstaja)">Oxfordski angleški slovar</a> pripisuje njegovi znanstveni fantastiki zasluge za uvedbo besed »<a href="/wiki/Robotika" class="mw-redirect" title="Robotika">robotika</a>«, »<a href="/w/index.php?title=Pozitronski_mo%C5%BEgani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pozitronski možgani (stran ne obstaja)">pozitronski</a>« (popolnoma izmišljena tehnologija) in »<a href="/w/index.php?title=Psihozgodovina_(fantastika)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psihozgodovina (fantastika) (stran ne obstaja)">psihozgodovina</a>« (ki se uporablja tudi za <a href="/w/index.php?title=Psihozgodovina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psihozgodovina (stran ne obstaja)">drugačne raziskave</a> zgodovinskih motivov) v angleški jezik. Asimov je skoval izraz »robotika«, ne da bi slutil, da bi lahko bila izvirna beseda – tedaj je verjel, da gre preprosto za naravni analog besed, kot sta <a href="/wiki/Mehanika" title="Mehanika">mehanika</a> in <a href="/w/index.php?title=Hidravlika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hidravlika (stran ne obstaja)">hidravlika</a>, vendar za <a href="/wiki/Robot" title="Robot">robote</a>. Za razliko od njegove besede »psihozgodovina« se beseda »robotika« rabi v splošni tehnični rabi z izvirno definicijo Asimova. <a href="/wiki/Zvezdne_steze:_Naslednja_generacija" title="Zvezdne steze: Naslednja generacija">Zvezdne steze: Naslednja generacija</a> je predstavljala <a href="/wiki/Android" title="Android">androide</a> s »<a href="/w/index.php?title=Pozitronski_mo%C5%BEgani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pozitronski možgani (stran ne obstaja)">pozitronskimi možgani</a>» in epizoda prve sezone »<a href="/w/index.php?title=Datalore&action=edit&redlink=1" class="new" title="Datalore (stran ne obstaja)">Datalore</a>« je pozitronske možgane imenovala »sanje Asimova«.<a href="#cite_note-seil-2014a-79">[70]</a> Asimov je bil v svojem pisanju tako ploden in raznolik, da njegove knjige zajemajo vse glavne kategorije <a href="/wiki/Deweyjeva_decimalna_klasifikacija" title="Deweyjeva decimalna klasifikacija">Deweyeve decimalne klasifikacije</a>, razen kategorije 100, <a href="/wiki/Filozofija" title="Filozofija">filozofija</a> in <a href="/wiki/Psihologija" title="Psihologija">psihologija</a>.<a href="#cite_note-seil-2014b-80">[71]</a> vendar je napisal več esejev o psihologiji<a href="#cite_note-seil-1995a-81">[72]</a> in predgovorov za knjigi The Humanist Way (1988) in In Pursuit of Truth (1982),<a href="#cite_note-asim-1982-82">[73]</a> ki sta bili uvrščeni v kategorijo 100-ih, vendar nobena njegova lastna knjiga ni bila klasificirana v tej kategoriji.<a href="#cite_note-seil-2014b-80">[71]</a> Po <a href="/wiki/Organizacija_Zdru%C5%BEenih_narodov_za_izobra%C5%BEevanje,_znanost_in_kulturo" title="Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo">Unescovi</a> podatkovni zbirki Index Translationum je Asimov 24. največkrat prevajani avtor na svetu.<a href="#cite_note-spl21-83">[74]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Znanstvena_fantastika">Znanstvena fantastika</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Znanstvena fantastika" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Znanstvena fantastika">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Ne glede na to, kako raznolika je tematika, o kateri pišem, sem bil najprej pisatelj znanstvene fantastike in prav kot <a href="/wiki/Kategorija:Pisatelji_znanstvene_fantastike" title="Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike">pisatelj znanstvene fantastike</a> želim biti prepoznaven.<div class="templatequotecite">— <cite>Asimov, 1980<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:286–287</cite></div></blockquote> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:GXY5101_0000fc.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/GXY5101_0000fc.jpg/220px-GXY5101_0000fc.jpg" decoding="async" width="220" height="285" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/GXY5101_0000fc.jpg/330px-GXY5101_0000fc.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/GXY5101_0000fc.jpg/440px-GXY5101_0000fc.jpg 2x" data-file-width="1728" data-file-height="2238" /></a><figcaption>Prvi del dela Asimova Tyrann je bil naslovna zgodba v četrti številki revije <a href="/w/index.php?title=Galaxy_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galaxy Science Fiction (stran ne obstaja)">Galaxy Science Fiction</a> leta 1951. Roman je pozneje istega leta izšel v knjižni obliki kot <a href="/w/index.php?title=The_Stars_Like_Dust&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Stars Like Dust (stran ne obstaja)">The Stars Like Dust</a>.</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Galaxy_195310.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Galaxy_195310.jpg/220px-Galaxy_195310.jpg" decoding="async" width="220" height="299" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Galaxy_195310.jpg/330px-Galaxy_195310.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/Galaxy_195310.jpg 2x" data-file-width="400" data-file-height="543" /></a><figcaption>Prvi del dela Asimova <a href="/wiki/Jeklene_votline" title="Jeklene votline">Jeklene votline</a> (The Caves of Steel) na naslovnici oktobrske številke revije <a href="/w/index.php?title=Galaxy_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galaxy Science Fiction (stran ne obstaja)">Galaxy Science Fiction</a> leta 1953, ki jo je ilustriral <a href="/w/index.php?title=Ed_Emshwiller&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ed Emshwiller (stran ne obstaja)">Ed Emshwiller</a></figcaption></figure> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Weird_Tales_September_1950.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Weird_Tales_September_1950.jpg/220px-Weird_Tales_September_1950.jpg" decoding="async" width="220" height="317" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/0b/Weird_Tales_September_1950.jpg 1.5x" data-file-width="330" data-file-height="475" /></a><figcaption>Novela »<a href="/w/index.php?title=Legal_Rites&action=edit&redlink=1" class="new" title="Legal Rites (stran ne obstaja)">Legal Rites</a>« v sodelovanju s <a href="/w/index.php?title=Frederik_Pohl&action=edit&redlink=1" class="new" title="Frederik Pohl (stran ne obstaja)">Frederikom Pohlom</a>, edina zgodba Asimova, ki je izšla v reviji <a href="/w/index.php?title=Weird_Tales&action=edit&redlink=1" class="new" title="Weird Tales (stran ne obstaja)">Weird Tales</a> septembra 1950</figcaption></figure> Asimov je postal oboževalec znanstvene fantastike leta 1929,<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:1–9 ko je začel brati <a href="/w/index.php?title=%C5%A0undovska_revija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Šundovska revija (stran ne obstaja)">šundovske revije</a>, ki so jih prodajali v družinski slaščičarni.<a href="#cite_note-spl22-84">[75]</a> Sprva je njegov oče prepovedal branje takšnih revij, dokler ga Asimov ni prepričal, da morajo biti <a href="/w/index.php?title=Znanstvenofantasti%C4%8Dna_revija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Znanstvenofantastična revija (stran ne obstaja)">znanstvenofantastične revije</a>, ki imajo v naslovu »Science« izobraževalne.<a href="#cite_note-asim-1975a-28">[24]</a>:14 Pri 18-ih letih se je pridružil <a href="/w/index.php?title=Obo%C5%BEevalstvo_znanstvene_fantastike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oboževalstvo znanstvene fantastike (stran ne obstaja)">skupini oboževalcev znanstvene fantastike</a> <a href="/w/index.php?title=Futurians&action=edit&redlink=1" class="new" title="Futurians (stran ne obstaja)">Futurians</a>, kjer je spoznal prijatelje, ki so kasneje postali pisci ali uredniki znanstvene fantastike.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:208–212 Pisati je začel pri 11 letih in posnemal mladinsko serijo <a href="/w/index.php?title=Rover_Boys&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rover Boys (stran ne obstaja)">The Rover Boys</a> <a href="/w/index.php?title=Edward_Stratemeyer&action=edit&redlink=1" class="new" title="Edward Stratemeyer (stran ne obstaja)">Arthurja M. Winfielda</a> z osmimi poglavji The Greenville Chums at College. Njegov oče mu je pri 16 letih kupil rabljen pisalni stroj.<a href="#cite_note-nich-1969-48">[41]</a> Njegovo prvo objavljeno delo je bila šaljiva točka o rojstvu njegovega brata za literarni časopis <a href="/w/index.php?title=De%C5%A1ka_gimnazija_(Brooklyn)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Deška gimnazija (Brooklyn) (stran ne obstaja)">brooklynske deške gimnazije</a> leta 1934. Maja 1937 je prvič pomislil na poklicno pisanje in to leto začel pisati svojo prvo znanstvenofantastično zgodbo, »Cosmic Corkscrew« (sedaj izgubljena). 17. maja 1938 je, zmeden zaradi spremembe urnika izhajanja revije <a href="/wiki/Astounding_Science_Fiction" class="mw-redirect" title="Astounding Science Fiction">Astounding Science Fiction</a>, obiskal založnika <a href="/w/index.php?title=Street_%26_Smith_Publications&action=edit&redlink=1" class="new" title="Street & Smith Publications (stran ne obstaja)">Street & Smith Publications</a>. V založništvu so mu povedali, da revija še vedno izhaja, in bo namesto druge srede v mesecu izhajala tretji petek v mesecu.<a href="#cite_note-gunn-1982-12-85">[76]</a> Navdihnjen z obiskom je zgodbo dokončal 19. junija 1938 in jo dva dni kasneje osebno oddal uredniku revije Astounding <a href="/w/index.php?title=John_Wood_Campbell&action=edit&redlink=1" class="new" title="John Wood Campbell (stran ne obstaja)">Johnu Woodu Campbellu</a>. Campbell se je z Asimovom srečal več kot eno uro in obljubil, da bo zgodbo sam prebral. Dva dni pozneje je Asimov prejel podrobno pismo o zavrnitvi.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:1–9 To je bilo prvo od skoraj tedenskih srečanj z urednikom, medtem ko je Asimov živel v New Yorku, do selitve v Boston leta 1949.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:560–564 Campbell je močno oblikovalsko vplival na Asimova in postal osebni prijatelj.<a href="#cite_note-gunn-1982-12-85">[76]</a> Do konca meseca je Asimov dokončal drugo zgodbo, »<a href="/w/index.php?title=The_Callistan_Menace&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Callistan Menace (stran ne obstaja)">Stowaway</a>«. Campbell ga je 22. julija zavrnil, vendar ga je – v »najlepšem možnem pismu, kar si ga lahko zamislite« – spodbudil, naj nadaljuje s pisanjem, in obljubil, da bo Asimov morda prodal svoje delo po še enem letu in ducatu zgodb iz prakse.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:1–9 21. oktobra 1938 je tretjo zgodbo, ki jo je dokončal, »<a href="/w/index.php?title=Marooned_off_Vesta&action=edit&redlink=1" class="new" title="Marooned off Vesta (stran ne obstaja)">Marooned off Vesta</a>«, prodal reviji <a href="/w/index.php?title=Amazing_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="Amazing Stories (stran ne obstaja)">Amazing Stories</a>. Uredil jo je <a href="/w/index.php?title=Raymond_Arthur_Palmer&action=edit&redlink=1" class="new" title="Raymond Arthur Palmer (stran ne obstaja)">Raymond Arthur Palmer</a>, pojavila pa se je v marčevski številki leta 1939. Asimov je prejel 64 dolarjev (kar ustreza 1331 dolarjev leta 2022) ali en cent na besedo.<a href="#cite_note-nich-1969-48">[41]</a><a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:25–28 Tistega leta sta se pojavili še dve zgodbi, »<a href="/w/index.php?title=The_Weapon_Too_Dreadful_to_Use&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Weapon Too Dreadful to Use (stran ne obstaja)">The Weapon Too Dreadful to Use</a>« v majski številki Amazing in »<a href="/w/index.php?title=Trends_(kratka_zgodba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Trends (kratka zgodba) (stran ne obstaja)">Trends</a>« v julijski številki Astounding, ki so jo oboževalci kasneje izbrali za začetek <a href="/w/index.php?title=Zlata_doba_znanstvene_fantastike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zlata doba znanstvene fantastike (stran ne obstaja)">zlate dobe znanstvene fantastike</a>.<a href="#cite_note-asim-1972-79-23">[19]</a> Za leto 1940 podatkovna zbirka <a href="/w/index.php?title=Internet_Speculative_Fiction_Database&action=edit&redlink=1" class="new" title="Internet Speculative Fiction Database (stran ne obstaja)">Internet Speculative Fiction Database</a> (ISFDB) katalogizira sedem zgodb v štirih različnih šundovskih revijah, vključno z eno v Astounding.<a href="#cite_note-spl23-0-86">[77]</a> Njegov zaslužek je postal dovolj za plačilo izobraževanja, vendar še ne dovolj, da bi postal pisatelj s polnim delovnim časom.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:25–28 Pozneje je dejal, da je za razliko od drugih pisateljev zlate dobe <a href="/wiki/Robert_Anson_Heinlein" class="mw-redirect" title="Robert Anson Heinlein">Roberta Ansona Heinleina</a> in <a href="/w/index.php?title=Alfred_Elton_van_Vogt&action=edit&redlink=1" class="new" title="Alfred Elton van Vogt (stran ne obstaja)">Alfreda Eltona van Vogta</a> – prav tako prvič objavljenega leta 1939 in čigar talent in slava sta bila takoj očitna – Asimov »(to ni lažna skromnost) pa je prišel le postopoma«.<a href="#cite_note-asim-1972-79-23">[19]</a> Do 29. julija 1940 je Asimov v 25-ih mesecih napisal 22 zgodb, od katerih jih je bilo 13 objavljenih. Leta 1972 je zapisal, da od tega datuma ni nikoli napisal znanstvenofantastične zgodbe, ki ni bila objavljena (razen dveh »posebnih primerov«<a href="#cite_note-op09-87">[j]</a>).<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:245 Do leta 1941 je bil Asimov že dovolj slaven, da mu je <a href="/w/index.php?title=Donald_Allen_Wollheim&action=edit&redlink=1" class="new" title="Donald Allen Wollheim (stran ne obstaja)">Donald Allen Wollheim </a> povedal, da je kupil njegovo kratko zgodbo »<a href="/w/index.php?title=The_Secret_Sense&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Secret Sense (stran ne obstaja)">The Secret Sense</a>« za novo revijo <a href="/w/index.php?title=Cosmic_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cosmic Stories (stran ne obstaja)">Cosmic Stories</a> samo zaradi njegovega imena.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:166–169 Decembrska številka Astonishinga iz leta 1940 – z imenom Asimova v krepkem tisku – pa je bila prva revija, ki je imela <a href="/w/index.php?title=Naslovna_umetnost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Naslovna umetnost (stran ne obstaja)">naslovnico</a> na osnovi njegovega dela.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:202–205 Asimov je pozneje dejal, da ga niti on niti kdo drug – razen morda Campbella – ni imel za boljšega od pogosto objavljenega »tretjega ocenjevalca«.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:335–339 Na osnovi pogovora s Campbellom je Asimov marca in aprila 1941 napisal »<a href="/w/index.php?title=Nightfall_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nightfall (Asimov) (stran ne obstaja)">Nightfall</a>«, svojo 32. zgodbo, revija Astounding pa jo je objavila septembra 1941. Leta 1968 je združenje <a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEenje_piscev_znanstvene_fantastike_in_fantazije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Združenje piscev znanstvene fantastike in fantazije (stran ne obstaja)">Ameriški pisci znanstvene fantastike</a> »Nightfall« izglasovalo za najboljšo znanstvenofantastično kratko zgodbo vseh časov.<a href="#cite_note-roth-1992-73">[64]</a><a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:335–339 V zbirki <a href="/w/index.php?title=Nightfall_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nightfall and Other Stories (stran ne obstaja)">Nightfall and Other Stories</a> je Asimov zapisal: »Pisanje 'Nightfall' je bila prelomnica v moji poklicni karieri ... Nenadoma so me vzeli resno in svet znanstvene fantastike se je zavedel, da obstajam. Leta so minevala, pravzaprav postalo je očitno, da sem napisal 'klasiko'.«<a href="#cite_note-asim-1969b-76">[67]</a>:9–10 »Nightfall« je arhetipski zgled <a href="/w/index.php?title=Socialna_znanstvena_fantastika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Socialna znanstvena fantastika (stran ne obstaja)">socialne znanstvene fantastike</a>, izraz, ki ga je ustvaril za opis novega trenda v 1940-ih, in, ki je vodil avtorje, vključno z njim in Heinleinom, stran od <a href="/w/index.php?title=Pripomo%C4%8Dek&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pripomoček (stran ne obstaja)">pripomočkov</a> in <a href="/w/index.php?title=Vesoljska_opera&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vesoljska opera (stran ne obstaja)">vesoljske opere</a> do špekulacij o <a href="/w/index.php?title=%C4%8Clove%C5%A1ko_stanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Človeško stanje (stran ne obstaja)">človeškem stanju</a>.<a href="#cite_note-bret-1953-88">[78]</a> Potem ko je januarja in februarja 1942 napisal kratko zgodbo »<a href="/w/index.php?title=Victory_Unintentional&action=edit&redlink=1" class="new" title="Victory Unintentional (stran ne obstaja)">Victory Unintentional</a>«, eno leto ni napisal nove zgodbe. Pričakoval je, da bo kemija postala njegova kariera, in v ladjedelnici Philadelphia Navy Yard je prejemal 2.600 dolarjev plače letno, kar je bilo dovolj, da se je poročil s svojo punco. Ni pričakoval, da bo s pisanjem zaslužil veliko več kot 1.788,50 $, ki jih je zaslužil z 28-imi prodanimi zgodbami v štirih letih. Zapustil je skupino oboževalcev znanstvene fantastike in ni več bral novih revij. Morda bi opustil pisateljski poklic, če Heinlein in de Camp ne bi bila njegova sodelavca in, če se ne bi še naprej pojavljale prej prodane zgodbe.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:390–397 Leta 1942 je Asimov objavil prvo od svojih zgodb iz Temeljev – pozneje zbranih v trilogiji <a href="/wiki/Temelji_(knji%C5%BEna_serija)" title="Temelji (knjižna serija)">Temelji</a>: <a href="/w/index.php?title=Foundation_(roman_Asimova)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation (roman Asimova) (stran ne obstaja)">Foundation</a> (1951), <a href="/w/index.php?title=Foundation_and_Empire&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation and Empire (stran ne obstaja)">Foundation and Empire</a> (1952) in <a href="/w/index.php?title=Second_Foundation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Second Foundation (stran ne obstaja)">Second Foundation</a> (1953). Knjige opisujejo padec velikega <a href="/w/index.php?title=Galakti%C4%8Dni_imperij_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galaktični imperij (Asimov) (stran ne obstaja)">medzvezdnega imperija</a> in ustanovitev njegovega morebitnega naslednika. Predstavljajo tudi njegovo izmišljeno znanost o <a href="/w/index.php?title=Psihozgodovina_(fantastika)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psihozgodovina (fantastika) (stran ne obstaja)">psihozgodovini</a>, katere teorije bi lahko napovedale prihodnji tok zgodovine velikih populacij v skladu z dinamičnimi zakoni.<a href="#cite_note-cole-2012-89">[79]</a> Campbell je zvišal svojo ceno na besedo, <a href="/wiki/Orson_Welles" title="Orson Welles">Orson Welles</a> je kupil pravice za kratko zgodbo »<a href="/wiki/Mr._Stephen_Byerley_kandidira" title="Mr. Stephen Byerley kandidira">Mr. Stephen Byerley kandidira</a>« (Evidence), antologije pa so ponatisnile njegove zgodbe. Do konca vojne je kot pisatelj zaslužil znesek, ki je bil enak polovici njegove plače v Navy Yardu, tudi po povišici, vendar še vedno ni verjel, da bi pisanje lahko preživljalo njega, njegovo ženo in bodoče otroke.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:442–443<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:466–470 Njegove <a href="/w/index.php?title=Robot_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robot (knjižna serija) (stran ne obstaja)">zgodbe o »pozitronskih« robotih</a> – od katerih jih je veliko zbranih v zbirki <a href="/wiki/Jaz,_robot" title="Jaz, robot">Jaz, robot</a> (1950) – so se začele približno ob istem času. Razglasile so sklop <a href="/wiki/Etika" title="Etika">etičnih</a> pravil za robote (glej <a href="/wiki/Trije_zakoni_robotike" title="Trije zakoni robotike">trije zakoni robotike</a>) in <a href="/wiki/Inteligenca" class="mw-redirect" title="Inteligenca">inteligentne</a> <a href="/wiki/Stroj" title="Stroj">stroje</a>, ki so močno vplivali na druge pisce in mislece pri njihovi obravnavi te teme. Asimov v svojem uvodu k zbirki kratkih zgodb <a href="/w/index.php?title=The_Complete_Robot&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Complete Robot (stran ne obstaja)">The Complete Robot</a> (1982) ugotavlja, da ga je v veliki meri navdihnila dotedanja težnja robotov, da dosledno zapadejo v <a href="/wiki/Frankenstein" title="Frankenstein">Frankensteinovo</a> zaroto, v kateri so uničili svoje ustvarjalce. Serija Robot je vodila do filmskih adaptacij. Približno leta 1977 je <a href="/w/index.php?title=Harlan_Ellison&action=edit&redlink=1" class="new" title="Harlan Ellison (stran ne obstaja)">Harlan Ellison</a> s sodelovanjem Asimova napisala scenarij za Jaz, robot, za katerega je Asimov upal, da bo vodil do »prvega zares odraslega, zapletenega, vrednega <a href="/w/index.php?title=Znanstvenofantasti%C4%8Dni_film&action=edit&redlink=1" class="new" title="Znanstvenofantastični film (stran ne obstaja)">znanstvenofantastičnega filma</a>, ki je bil kdajkoli posnet«. Scenarij ni bil nikoli posnet in je bil nazadnje objavljen v knjižni obliki leta 1994. Film <a href="/wiki/Jaz,_robot_(film)" title="Jaz, robot (film)">Jaz, robot</a> iz leta 2004 z <a href="/w/index.php?title=Willi_Smith&action=edit&redlink=1" class="new" title="Willi Smith (stran ne obstaja)">Willom Smithom</a> v glavni vlogi je temeljil na nepovezanem scenariju <a href="/w/index.php?title=Jeff_Vintar&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jeff Vintar (stran ne obstaja)">Jeffa Vintarja</a> z naslovom Hardwired, pri čemer so bile zamisli Asimova vključene pozneje, ko so se pridobile pravice za naslov Asimova.<a href="#cite_note-samp-2004-90">[80]</a> (Naslov ni bil izvirnik Asimova, ampak sta ga prej uporabila za <a href="/w/index.php?title=Jaz,_robot_(kratka_zgodba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jaz, robot (kratka zgodba) (stran ne obstaja)">kratko zgodbo</a> brata <a href="/w/index.php?title=Eando_Binder&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eando Binder (stran ne obstaja)">Binder</a>.) Zraven tega sta eno od kratkih zgodb o robotih Asimova, »<a href="/w/index.php?title=The_Bicentennial_Man&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Bicentennial Man (stran ne obstaja)">The Bicentennial Man</a>«, Asimov in <a href="/w/index.php?title=Robert_Silverberg&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robert Silverberg (stran ne obstaja)">Robert Silverberg</a> razširila v roman <a href="/w/index.php?title=The_Positronic_Man&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Positronic Man (stran ne obstaja)">The Positronic Man</a>, in to je bilo prirejeno v filmu iz leta 1999 <a href="/w/index.php?title=Mojih_200_let&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mojih 200 let (stran ne obstaja)">Mojih 200 let</a> (Bicentennial Man), v katerem igra <a href="/wiki/Robin_Williams" title="Robin Williams">Robin Williams</a> in v režiji <a href="/wiki/Chris_Columbus" title="Chris Columbus">Chrisa Columbusa</a>.<a href="#cite_note-spl14-65">[57]</a> Leta 1966 je trilogija Temelji prejela <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrado hugo</a> za najboljšo serijo znanstvenofantastičnih in fantastičnih romanov vseh časov.<a href="#cite_note-spl24-1-91">[81]</a><a href="#cite_note-spl24-1-0-92">[82]</a> Skupaj s serijo <a href="/w/index.php?title=Robot_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robot (knjižna serija) (stran ne obstaja)">Robot</a> je to njegova najbolj znana znanstvena fantastika. Zraven filmov so zgodbe Asimova v serijah Temelji in Roboti navdihnile tudi druga izpeljana dela znanstvenofantastične literature. Mnoga so ustvarili znani in uveljavljeni avtorji, kot so: <a href="/w/index.php?title=Roger_MacBride_Allen&action=edit&redlink=1" class="new" title="Roger MacBride Allen (stran ne obstaja)">Roger MacBride Allen</a>, <a href="/w/index.php?title=Greg_Bear&action=edit&redlink=1" class="new" title="Greg Bear (stran ne obstaja)">Greg Bear</a>, <a href="/w/index.php?title=Gregory_Benford&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gregory Benford (stran ne obstaja)">Gregory Benford</a>, <a href="/w/index.php?title=David_Brin&action=edit&redlink=1" class="new" title="David Brin (stran ne obstaja)">David Brin</a> in <a href="/w/index.php?title=Donald_Kingsbury&action=edit&redlink=1" class="new" title="Donald Kingsbury (stran ne obstaja)">Donald Kingsbury</a>. Zdi se, da so bila vsaj nekatera od teh ustvarjena z blagoslovom ali na zahtevo vdove Asimova <a href="/w/index.php?title=Janet_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janet Asimov (stran ne obstaja)">Janet Asimov</a>.<a href="#cite_note-spl23-1-93">[83]</a><a href="#cite_note-spl23-2-94">[84]</a><a href="#cite_note-spl23-3-95">[85]</a> Leta 1948 je Asimov napisal tudi <a href="/w/index.php?title=La%C5%BEni_dokument&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lažni dokument (stran ne obstaja)">lažni članek</a> o kemiji »<a href="/w/index.php?title=Tiotimolin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tiotimolin (stran ne obstaja)">Endokronične značilnosti resublimiranega tiotimolina</a>« (The Endochronic Properties of Resublimated Thiotimoline). Tedaj je pripravljal lastno doktorsko <a href="/wiki/Disertacija" title="Disertacija">disertacijo</a>, ki bi vključevala ustni izpit. V strahu, da bo imela komisija za zagovor na podiplomski šoli <a href="/wiki/Univerza_Columbia" title="Univerza Columbia">Univerze Columbia</a> zaradi tega predsodke, je svojega urednika prosil, naj ga objavi pod psevdonimom, vendar se je članek pojavil pod njegovim imenom. Asimova je začelo skrbeti, da bodo člani komisije menili, da znanosti ne jemlje resno. Na koncu izpita pa se je en od članov komisije nasmejan obrnil k njemu in rekel: »Kaj nam lahko poveste, gospod Asimov, o termodinamičnih značilnostih spojine, znane kot tiotimolin.« Asimova, ki je od olajšanja padel v histeričen smeh, so morali odpeljati iz sobe. Po petih minutah čakanja so ga poklicali nazaj v sobo in mu čestitali kot »dr. Asimovu«.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:488–501 Povpraševanje po znanstveni fantastiki se je v 1950-ih močno povečalo, kar je avtorju žanra omogočilo pisati s polnim delovnim časom.<a href="#cite_note-lath-2009-96">[86]</a> Leta 1949 je urednik znanstvene fantastike <a href="/w/index.php?title=Knji%C5%BEna_zalo%C5%BEba&action=edit&redlink=1" class="new" title="Knjižna založba (stran ne obstaja)">knjižne založbe</a> <a href="/w/index.php?title=Doubleday_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Doubleday (založba) (stran ne obstaja)">Doubleday</a> <a href="/w/index.php?title=Walter_Irwin_Bradbury&action=edit&redlink=1" class="new" title="Walter Irwin Bradbury (stran ne obstaja)">Walter Irwin Bradbury</a> sprejel neobjavljeno delo Asimova »Grow Old with Me« (40.000 besed), vendar je zahteval, da se razširi na celoten roman s 70.000 besedami. Knjiga je izšla pod založbo Doubleday januarja 1950 z naslovom <a href="/w/index.php?title=Kamen_na_nebu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kamen na nebu (stran ne obstaja)">Kamen na nebu</a> (Pebble in the Sky).<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:560–564 Doubleday je v 1950-ih izdala še pet izvirnih znanstvenofantastičnih romanov Asimova, skupaj s šestimi mladinskimi romani serije <a href="/w/index.php?title=Lucky_Starr_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lucky Starr (knjižna serija) (stran ne obstaja)">Lucky Starr</a>, slednja pod psevdonimom »Paul French«.<a href="#cite_note-asim-1969a-2">[1]</a><a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:627 Doubleday je izdala tudi zbirke kratkih zgodb Asimova – najprej leta 1955 zbirko štirih zgodb <a href="/w/index.php?title=The_Martian_Way_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Martian Way and Other Stories (stran ne obstaja)">The Martian Way and Other Stories</a>. V zgodnjih 1950-ih je založba <a href="/w/index.php?title=Gnome_Press&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gnome Press (stran ne obstaja)">Gnome Press</a> izdala tudi eno zbirko zgodb o pozitronskih robotih Asimova <a href="/wiki/Jaz,_robot" title="Jaz, robot">Jaz, robot</a> ter zgodbe in novele serije <a href="/wiki/Temelji_(knji%C5%BEna_serija)" title="Temelji (knjižna serija)">Temelji</a> v treh knjigah kot trilogijo Temelji. Več zgodb o pozitronskih robotih je bilo ponovno objavljenih v knjižni obliki kot <a href="/w/index.php?title=The_Rest_of_the_Robots&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Rest of the Robots (stran ne obstaja)">The Rest of the Robots</a>. Knjižni založniki in reviji <a href="/w/index.php?title=Galaxy_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galaxy Science Fiction (stran ne obstaja)">Galaxy</a> ter <a href="/w/index.php?title=The_Magazine_of_Fantasy_%26_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Magazine of Fantasy & Science Fiction (stran ne obstaja)">Fantasy & Science Fiction</a> so končali odvisnost Asimova od Astoundinga. Kasneje je to obdobje opisal kot svoje »zrelo obdobje«. Kratka zgodba Asimova »Poslednje vprašanje« (»<a href="/w/index.php?title=The_Last_Question&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Last Question (stran ne obstaja)">The Last Question</a>«, 1956) o sposobnosti <a href="/wiki/%C4%8Clove%C5%A1tvo" title="Človeštvo">človeštva</a>, da se spopade s procesom <a href="/wiki/Entropija" class="mw-redirect mw-disambig" title="Entropija">entropije</a> in ga potencialno obrne, je bila njegova osebno najljubša zgodba: »Med vsemi zgodbami katere sem napisal, mi je ta daleč najljubša.«<a href="#cite_note-asim-1974-97">[87]</a> Leta 1972 je izšel njegov samostojni roman <a href="/w/index.php?title=The_Gods_Themselves&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Gods Themselves (stran ne obstaja)">The Gods Themselves</a>, ki je prejel splošno priznanje in prejel <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrado hugo</a> za najboljši roman,<a href="#cite_note-asim-1975b-46">[39]</a>:174 <a href="/wiki/Nagrada_nebula" title="Nagrada nebula">nagrado nebula</a> za najboljši roman<a href="#cite_note-asim-1975b-46">[39]</a>:174 in <a href="/w/index.php?title=Nagrada_locus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrada locus (stran ne obstaja)">nagrado locus</a> za najboljši roman.<a href="#cite_note-spl25-98">[88]</a> Decembra 1974 je nekdanji <a href="/wiki/The_Beatles" title="The Beatles">Beatle</a> <a href="/wiki/Paul_McCartney" title="Paul McCartney">Paul McCartney</a> pristopil k Asimovu in ga prosil naj napiše scenarij za znanstvenofantastični filmski muzikal. McCartney je imel nejasno predstavo o zapletu in majhen delček dialoga o rock skupini, katere člani odkrijejo, da jih posnema skupina nezemljanov. Skupino in njihove sleparje bi verjetno igrala McCartneyjeva skupina <a href="/wiki/Wings" title="Wings">Wings</a>, tedaj na vrhuncu svoje kariere. Čeprav na splošno ni bil oboževalec <a href="/wiki/Rock_glasba" class="mw-redirect" title="Rock glasba">rock glasbe</a> je Asimova zamisel navdušila in je hitro pripravil oris obravnave zgodbe. Držal se je McCartneyjeve splošne zamisli in ustvaril zgodbo, ki se mu je zdela ganljiva in dramatična, vendar je izpustil McCartneyjev delček dialoga. McCartney je zgodbo zavrnil in obravnava sedaj obstaja le v arhivih bostonske univerze.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:693 Asimov je leta 1969 dejal, da je bil »najsrečnejši od vseh mojih povezav z revijami znanstvene fantastike« s Fantasy & Science Fiction – »Nimam nobenih pritožb glede Astoundinga, Galaxyja ali katerega koli drugega, bog ve, toda F&SF je zame postala nekaj posebnega.«<a href="#cite_note-asim-1969b-76">[67]</a>:224 Od leta 1977 je Asimov posodil svoje ime reviji Isaac Asimov's Science Fiction Magazine (sedaj <a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Science Fiction (stran ne obstaja)">Asimov's Science Fiction</a>) in za vsako številko napisal uvodnik. Obstajali sta tudi kratkotrajna revija <a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_SF_Adventure_Magazine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's SF Adventure Magazine (stran ne obstaja)">Asimov's SF Adventure Magazine</a> in spremljevalna serija ponatisov Asimov's Science Fiction Anthology, ki sta bili objavljeni kot reviji (na enak način kot »antologiji« revij <a href="/w/index.php?title=Ellery_Queen%27s_Mystery_Magazine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ellery Queen's Mystery Magazine (stran ne obstaja)">Ellery Queen's Mystery Magazine</a> in <a href="/w/index.php?title=Alfred_Hitchcock%27s_Mystery_Magazine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Alfred Hitchcock's Mystery Magazine (stran ne obstaja)">Alfred Hitchcock's Mystery Magazine</a>).<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:428–429 Zaradi pritiska oboževalcev nanj, naj napiše še eno knjigo iz svoje serije Temelji,<a href="#cite_note-swai-1987-44">[38]</a> je to storil z romanoma <a href="/w/index.php?title=Foundation%27s_Edge&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation's Edge (stran ne obstaja)">Foundation's Edge</a> (1982) in <a href="/w/index.php?title=Foundation_and_Earth&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation and Earth (stran ne obstaja)">Foundation and Earth</a> (1986), nato pa se je vrnil pred prvotno trilogijo z romanom <a href="/w/index.php?title=Prelude_to_Foundation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prelude to Foundation (stran ne obstaja)">Prelude to Foundation</a> (1988) in <a href="/w/index.php?title=Forward_the_Foundation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Forward the Foundation (stran ne obstaja)">Forward the Foundation</a> (1992), svojim zadnjim romanom. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Poljudna_znanost">Poljudna znanost</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Poljudna znanost" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Poljudna znanost">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Recimo samo, da sem eden najbolj vsestranskih pisateljev na svetu in največji popularizator mnogih tem.<div class="templatequotecite">— <cite>Asimov, 1969<a href="#cite_note-nich-1969-48">[41]</a></cite></div></blockquote> Asimov in dva kolega so izdali učbenik leta 1949, s še dvema izdajama do leta 1969.<a href="#cite_note-nich-1969-48">[41]</a> V poznih 1950-ih in 1960-ih je Asimov bistveno zmanjšal svojo produkcijo fantastike (izdal je samo štiri romane za odrasle med romanoma <a href="/wiki/Golo_sonce" title="Golo sonce">Golo sonce</a> (The Naked Sun) iz leta 1957 in <a href="/w/index.php?title=Foundation%27s_Edge&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation's Edge (stran ne obstaja)">Foundation's Edge</a> iz leta 1982, od katerih sta bila dva misterija). Močno je povečal svojo produkcijo nefantastične literature, pisal je večinoma o znanstvenih temah – izstrelitev Sputnika leta 1957 je povzročila <a href="/w/index.php?title=Sputnikova_kriza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sputnikova kriza (stran ne obstaja)">zaskrbljenost javnosti zaradi »vrzeli v znanosti«</a>.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:252–254 Asimov je v The Rest of the Robots pojasnil, da od poletja 1958 ni mogel napisati obsežne fantastike, in opazovalci so ga razumeli, kot da pravi, da se je njegova kariera pisanja fantastike končala ali trajno prekinila.<a href="#cite_note-budr-1965-99">[89]</a> Asimov se je leta 1969 spominjal, da so »Združene države zašle v nekakšno napetost, jaz pa tudi. Prevzela me je goreča želja, da bi pisal poljudnoznanstvene knjige za Ameriko, ki bi lahko bila v veliki nevarnosti zaradi zanemarjanja znanosti, mnogi založniki so iz istega razloga dobili enako gorečo željo po objavljanju poljudne znanosti«.<a href="#cite_note-asim-1969b-76">[67]</a>:321 Revija Fantasy and Science Fiction je povabila Asimova, naj nadaljuje svojo redno kolumno o nefantastiki, ki jo je začel v sedaj ukinjeni dvomesečni spremljevalni reviji <a href="/w/index.php?title=Venture_Science_Fiction_Magazine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Venture Science Fiction Magazine (stran ne obstaja)">Venture Science Fiction Magazine</a>. Prva od 399 mesečnih kolumn F&SF se je pojavila novembra 1958 in so se nadaljevale do njegove zadnje bolezni.<a href="#cite_note-seil-1995b-100">[90]</a><a href="#cite_note-op11-101">[k]</a> Te kolumne, ki jih je Doubleday občasno zbrala v knjige,<a href="#cite_note-nich-1969-48">[41]</a> so Asimovu prinesle sloves »velikega razlagalca« znanosti – opisal jih je kot svoje edino poljudnoznanstveno delo, v katerem mu nikoli ni bilo treba domnevati popolne nevednosti svojih bralcev o temah. Kolumna je bila navidezno posvečena poljudni znanosti, toda Asimov je imel popolno uredniško svobodo in je pisal o sodobnih družbenih vprašanjih v esejih, kot sta »Thinking About Thinking«<a href="#cite_note-asim-1975c-102">[91]</a> in »Knock Plastic!«.<a href="#cite_note-asim-1967b-103">[92]</a> Leta 1975 je o teh esejih zapisal: »V njih imam več užitka kot v kateri koli drugi pisni nalogi.«<a href="#cite_note-asim-1975b-46">[39]</a>:125 Prvo obsežno referenčno delo Asimova <a href="/w/index.php?title=The_Intelligent_Man%27s_Guide_to_Science&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Intelligent Man's Guide to Science (stran ne obstaja)">The Intelligent Man's Guide to Science</a> (1960), je bilo nominirano za <a href="/w/index.php?title=Nacionalna_knji%C5%BEna_nagrada&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nacionalna knjižna nagrada (stran ne obstaja)">nacionalno knjižno nagrado</a>, leta 1963 pa je prejel <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrado hugo</a> – svojo prvo – za svoje eseje za F&SF.<a href="#cite_note-spl24-0-104">[93]</a> Priljubljenost njegovih znanstvenih knjig in dohodek, ki ga je imel od njih, sta mu omogočila, da je opustil večino akademskih obveznosti in postal <a href="/wiki/Freelancerstvo" title="Freelancerstvo">svobodni pisatelj</a> s polnim delovnim časom.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:§ 65 Druge pisce znanstvene fantastike je spodbujal k pisanju poljudne znanosti in leta 1967 izjavil, da je »obveščen, spreten znanstveni pisec vreden svoje teže v pogodbah«, z »dvakrat več dela, kot ga sploh lahko opravi«.<a href="#cite_note-asim-1967a-105">[94]</a> Velika raznolikost informacij, zajetih v delih Asimova, je spodbudila <a href="/wiki/Kurt_Vonnegut" title="Kurt Vonnegut">Kurta Vonneguta</a>, da se je vprašal: »Kako se je počutiti vedeti vse?« Asimov je odgovoril, da ve le kako se je počutiti, ko imaš »sloves« vsevednosti: »Neprijetno«.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:§ 30 <a href="/w/index.php?title=Floyd_Clifford_Gold&action=edit&redlink=1" class="new" title="Floyd Clifford Gold (stran ne obstaja)">Floyd Clifford Gold</a> je dejal, da ima »Asimov redek talent. Lahko vam naredi ustno vodo iz suhoparnih dejstev«,<a href="#cite_note-gale-1960-106">[95]</a> in »izguba znanstvene fantastike je pridobitev popularizacije znanosti«.<a href="#cite_note-gale-1961-107">[96]</a> Asimov je dejal, da so »od vsega, kar pišem, fantastiko, nefantastiko, za odrasle ali mladino, ti članki F & SF daleč najbolj zabavni«.<a href="#cite_note-asim-1969b-76">[67]</a>:299 Obžaloval pa je, da je imel manj časa za fantastiko – zaradi česar so mu nezadovoljni bralci pošiljali pisma s pritožbami – leta 1969 je izjavil: »V zadnjih desetih letih sem naredil nekaj romanov, nekaj zbirk, ducat ali več zgodbe, a to ni nič«.<a href="#cite_note-asim-1969b-76">[67]</a>:321 Asimov je v svojem eseju »To Tell a Chemist« (1965) predlagal preprost <a href="/w/index.php?title=%C5%A0ibolet&action=edit&redlink=1" class="new" title="Šibolet (stran ne obstaja)">šibolet</a> za razlikovanje kemikov od nekemikov – prosite osebo, naj prebere besedo »unionizirano« (unionized). Kemiki, je opozoril, bodo brali ne<a href="/wiki/Ionizacija" title="Ionizacija">ionizirano</a> (un-ionized, električno nevtralno), medtem ko bodo nekemiki brali <a href="/wiki/Sindikat" title="Sindikat">union</a>-izirano (union-ized, pripadajoče sindikatu). <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Skovani_izrazi">Skovani izrazi</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Skovani izrazi" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Skovani izrazi">uredi kodo</a>]</div> V svoji zgodbi »<a href="/wiki/La%C5%BEnivec!" title="Lažnivec!">Lažnivec!</a>« (Liar!) iz leta 1941<a href="#cite_note-op12-108">[l]</a> je skoval izraz »<a href="/w/index.php?title=Robotehnika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robotehnika (stran ne obstaja)">robotehnika</a>« / »<a href="/wiki/Robotika" class="mw-redirect" title="Robotika">robotika</a>« (<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/wikt:robotics" class="extiw" title="en:wikt:robotics">robotics</a>), čeprav je kasneje pripomnil, da je tedaj verjel, da je zgolj uporabil obstoječo besedo, kot je navedel v zbirki <a href="/w/index.php?title=Gold_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gold (Asimov) (stran ne obstaja)">Gold</a> (»The Robot Chronicles«). Čeprav priznava referenco v <a href="/w/index.php?title=Oxfordski_angle%C5%A1ki_slovar&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oxfordski angleški slovar (stran ne obstaja)">Oxfordskem angleškem slovarju</a>, napačno navaja, da je bila beseda prvič natisnjena približno tretjino od prvega stolpca strani 100 v marčevski številki revije <a href="/wiki/Astounding_Science_Fiction" class="mw-redirect" title="Astounding Science Fiction">Astounding Science Fiction</a> iz leta 1942 v natisnjeni njegovi kratki zgodbi »<a href="/wiki/Neubogljivi_Speedy" title="Neubogljivi Speedy">Neubogljivi Speedy</a>« (Runaround).<a href="#cite_note-asim-1995-224-109">[97]</a><a href="#cite_note-asim-1983-110">[98]</a> V isti zgodbi je skoval tudi izraz »<a href="/w/index.php?title=Pozitronski_mo%C5%BEgani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pozitronski možgani (stran ne obstaja)">pozitronski</a>« (<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/wikt:positronic" class="extiw" title="en:wikt:positronic">positronic</a>, protipostavka »<a href="/wiki/Elektron" title="Elektron">elektronski</a>« za <a href="/wiki/Pozitron" title="Pozitron">pozitrone</a>).<a href="#cite_note-spl26-111">[99]</a> V svojih zgodbah serije <a href="/wiki/Temelji_(knji%C5%BEna_serija)" title="Temelji (knjižna serija)">Temelji</a> je skoval izraz »<a href="/w/index.php?title=Psihozgodovina_(fantastika)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psihozgodovina (fantastika) (stran ne obstaja)">psihozgodovina</a>« (<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/wikt:psychohistory" class="extiw" title="en:wikt:psychohistory">psychohistory</a>), da bi poimenoval izmišljeno vejo <a href="/wiki/Znanost" title="Znanost">znanosti</a>, ki združuje <a href="/wiki/Zgodovina" title="Zgodovina">zgodovino</a>, <a href="/wiki/Sociologija" title="Sociologija">sociologijo</a> in <a href="/wiki/Matemati%C4%8Dna_statistika" title="Matematična statistika">matematično statistiko</a> za izdelavo splošnih napovedi o prihodnjem vedénju zelo velikih skupin ljudi, kot je <a href="/w/index.php?title=Galakti%C4%8Dni_imperij_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galaktični imperij (Asimov) (stran ne obstaja)">Galaktični imperij</a>. Pozneje je rekel, da bi moral to imenovati »psihosociologija«. Prvič je bila predstavljena v petih kratkih zgodbah (1942–1944), ki so bile kasneje zbrane kot <a href="/w/index.php?title=Popravek&action=edit&redlink=1" class="new" title="Popravek (stran ne obstaja)">popravljeni</a> roman iz leta 1951 <a href="/w/index.php?title=Foundation_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation (Asimov) (stran ne obstaja)">Foundation</a>.<a href="#cite_note-asim-1988b-112">[100]</a> Nekoliko kasneje so drugi izraz »<a href="/w/index.php?title=Psihozgodovina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psihozgodovina (stran ne obstaja)">psihozgodovina</a>« uporabili za raziskovanje vplivov <a href="/wiki/Psihologija" title="Psihologija">psihologije</a> na zgodovino. Leta 1966 je v članku »There’s No Place Like Spome« skoval izraz <a href="/w/index.php?title=Spom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spom (stran ne obstaja)">spom</a> (<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/wikt:spome" class="extiw" title="en:wikt:spome">spome</a>) za poljubni domnevni sistem, zaprt glede na <a href="/wiki/Snov" title="Snov">snov</a> in odprt glede na <a href="/wiki/Energija" title="Energija">energijo</a>, ki lahko vzdržuje <a href="/w/index.php?title=%C4%8Clove%C5%A1ko_%C5%BEivljenje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Človeško življenje (stran ne obstaja)">človeško življenje</a> za nedoločen čas. Članek je bil objavljen v Atmosphere in Space Cabins and Closed Environments<a href="#cite_note-spl34-113">[101]</a> in prvotno predstavljen kot članek <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ko_kemijsko_dru%C5%A1tvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriško kemijsko društvo (stran ne obstaja)">Ameriškemu kemijskemu društvu</a> 13. septembra 1965. Asimov je sam svojo skovanko razglasil za neblagoglasno (neprijetno za uho) in jo opredelil kot <a href="/wiki/Prekrivanka" title="Prekrivanka">prekrivanko</a> besed »vesolje dom« (space home – »vesdom«).<a href="#cite_note-asim-1967e-114">[102]</a>:261, 280 Beseda »spom« je bila omenjena tudi v ponatisu njegovega izvirnega članka v knjigi <a href="/w/index.php?title=Is_Anyone_There%3F&action=edit&redlink=1" class="new" title="Is Anyone There? (stran ne obstaja)">Is Anyone There?</a> leta 1967.<a href="#cite_note-asim-1967e-114">[102]</a> Predvideval je, da bi lahko <a href="/wiki/Asteroid" title="Asteroid">asteroid</a> »spomificirali« tako, da bi ga izdolbli in ga primerno opremili za dolgoročno, trajnostno letenje. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Druga_pisanja">Druga pisanja</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Druga pisanja" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Druga pisanja">uredi kodo</a>]</div> Asimova je razen znanosti zanimala zgodovina. Od leta 1960 je napisal 14 poljudnozgodovinskih knjig, vključno z The Greeks: A Great Adventure (1965),<a href="#cite_note-asim-1965-115">[103]</a> The Roman Republic (1966),<a href="#cite_note-asim-1966-116">[104]</a> The Roman Empire (1967),<a href="#cite_note-asim-1967c-117">[105]</a> The Egyptians (1967),<a href="#cite_note-asim-1967d-118">[106]</a> The Near East: 10,000 Years of History (1968),<a href="#cite_note-asim-1968-119">[107]</a> in <a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Chronology_of_the_World&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Chronology of the World (stran ne obstaja)">Asimov's Chronology of the World</a> (1991).<a href="#cite_note-asim-1991a-120">[108]</a> Izdal je Asimov's Guide to the Bible v dveh zvezkih – <a href="/wiki/Stara_zaveza" title="Stara zaveza">Staro zavezo</a> leta 1967 in <a href="/wiki/Nova_zaveza" title="Nova zaveza">Novo zavezo</a> leta 1969 – ter ju nato leta 1981 združil v en 1300-stranski zvezek. Vodnik gre skupaj z zemljevidi in razpredelnicami skozi knjige <a href="/wiki/Sveto_pismo" title="Sveto pismo">Svetega pisma</a> po vrstnem redu, pojasnjuje zgodovino vsake od njih in politične vplive, ki so nanje vplivali, ter biografske podatke o pomembnih likih. Njegovo zanimanje za literaturo se je pokazalo v več opombah literarnih del, vključno z <a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Guide_to_Shakespeare&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Guide to Shakespeare (stran ne obstaja)">Asimov's Guide to Shakespeare</a> (1970),<a href="#cite_note-op13-121">[m]</a> Asimov's Annotated Don Juan (1972), Asimov's Annotated Paradise Lost (1974) in The Annotated Gulliver's Travels (1980).<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:§ 112 Asimov je bil tudi znan pisec misterij in pogost sodelavec revije Ellery Queen's Mystery Magazine. Začel je s pisanjem znanstvenofantastičnih misterij, kot so njegove zgodbe Wendella Urtha, vendar je kmalu prešel na pisanje »čistih« misterij. Izdal je dva misterijska romana polne dolžine in napisal 66 zgodb o <a href="/w/index.php?title=%C4%8Crni_vdovci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Črni vdovci (stran ne obstaja)">Črnih vdovcih</a>, skupini moških, ki so se mesečno srečevali na večerji, pogovoru in uganki. Zamisel za Vdovce je dobil iz lastne priključitve skupini moške družbe, imenovani Trap Door Spiders, in vsi glavni liki (z izjemo natakarja Henryja, za katerega je priznal, da spominja na <a href="/w/index.php?title=Pelham_Grenville_Wodehouse&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pelham Grenville Wodehouse (stran ne obstaja)">Wodehouseovega</a> <a href="/w/index.php?title=Jeeves&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jeeves (stran ne obstaja)">Jeevesa</a>) so bili oblikovani po njegovih najbližjih prijateljih.<a href="#cite_note-asim-1991b-122">[109]</a> Parodijo na Črne vdovce »An Evening with the White Divorcés«, je napisal avtor, kritik in knjižničar Jon L. Breen.<a href="#cite_note-bree-1982-123">[110]</a>:125–131 Asimov se je pošalil: »Vse, kar lahko storim ... je, da počakam, da ga nekega dne ujamem v temni ulici.«<a href="#cite_note-bree-1982-123">[110]</a>:131 Proti koncu svojega življenja je Asimov izdal vrsto zbirk <a href="/wiki/Limerik" title="Limerik">limerikov</a>, ki jih je večinoma napisal sam, začenši z <a href="/w/index.php?title=Lecherous_Limericks&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lecherous Limericks (stran ne obstaja)">Lecherous Limericks</a>, ki je izšla leta 1975. Limericks: Too Gross, katerega naslov prikazuje ljubezen Asimova do <a href="/w/index.php?title=Besedna_igra&action=edit&redlink=1" class="new" title="Besedna igra (stran ne obstaja)">besednih iger</a>, vsebuje 144 limerikov Asimova in enako število <a href="/w/index.php?title=John_Ciardi&action=edit&redlink=1" class="new" title="John Ciardi (stran ne obstaja)">Johna Ciardija</a>. Ustvaril je celo ozek zvezek <a href="/wiki/Sherlock_Holmes" title="Sherlock Holmes">sherlockovskih</a> limerikov. Asimov je v zbirki <a href="/w/index.php?title=Azazel_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Azazel (Asimov) (stran ne obstaja)">Azazel, The Two Centimeter Demon</a> predstavil <a href="/wiki/Jidi%C5%A1" title="Jidiš">jidiški</a> humor. Dva glavna lika, oba Juda, se med večerjo, kosilom ali zajtrkom pogovarjata o anekdotah o »Georgeu« in njegovem prijatelju Azazelu. <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov%27s_Treasury_of_Humor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Isaac Asimov's Treasury of Humor (stran ne obstaja)">Treasury of Humor</a> Asimova je tako knjiga delujočih šal kot tudi razprava, ki predstavlja njegove poglede na <a href="/w/index.php?title=Teorije_humorja&action=edit&redlink=1" class="new" title="Teorije humorja (stran ne obstaja)">teorijo humorja</a>. Po mnenju Asimova je najpomembnejši element humorja nenadna sprememba zornega kota, tista, ki nenadoma premakne fokus s pomembnega na trivialno ali z vzvišenega na smešno.<a href="#cite_note-asim-1971-124">[111]</a><a href="#cite_note-asim-1992-60">[52]</a> Asimov je zlasti v poznih letih do neke mere gojil podobo o sebi kot o prijaznem razvratniku. Leta 1971 je Asimov kot odgovor na priljubljenost spolnih priročnikov, kot sta <a href="/w/index.php?title=The_Sensuous_Woman&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Sensuous Woman (stran ne obstaja)">The Sensuous Woman</a> (napisala <a href="/w/index.php?title=Terry_Garrity&action=edit&redlink=1" class="new" title="Terry Garrity (stran ne obstaja)">»J«</a>) in <a href="/w/index.php?title=The_Sensuous_Man&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Sensuous Man (stran ne obstaja)">The Sensuous Man</a> (napisala <a href="/w/index.php?title=Terry_Garrity&action=edit&redlink=1" class="new" title="Terry Garrity (stran ne obstaja)">»M«</a>), izdal The Sensuous Dirty Old Man z avtorsko vrstico »Dr. 'A'«[182] (čeprav je bilo njegovo polno ime natisnjeno na broširani izdaji, ki je bila prvič objavljena leta 1972). Vendar pa je do leta 2016 navada Asimova otipavanja žensk veljala za <a href="/w/index.php?title=Spolno_nadlegovanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spolno nadlegovanje (stran ne obstaja)">spolno nadlegovanje</a> in je bila kritizirana ter navedena kot zgodnji primer neprimernega vedenja, ki se lahko pojavi na znanstvenofantastičnih konvencijah.<a href="#cite_note-hine-2016-125">[112]</a> Asimov je izdal <a href="/w/index.php?title=Avtobiografije_Isaaca_Asimova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Avtobiografije Isaaca Asimova (stran ne obstaja)">tri zvezke avtobiografije</a>. <a href="/w/index.php?title=In_Memory_Yet_Green&action=edit&redlink=1" class="new" title="In Memory Yet Green (stran ne obstaja)">In Memory Yet Green</a> (1979)<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a> in <a href="/w/index.php?title=In_Joy_Still_Felt&action=edit&redlink=1" class="new" title="In Joy Still Felt (stran ne obstaja)">In Joy Still Felt</a> (1980)<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a> zajemata njegovo življenje do leta 1978. Tretji zvezek, <a href="/w/index.php?title=I._Asimov:_A_Memoir&action=edit&redlink=1" class="new" title="I. Asimov: A Memoir (stran ne obstaja)">I. Asimov: A Memoir</a> (1994),<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a> zajema njegovo celotno življenje (namesto da bi nadaljeval od tam, kjer se je drugi zvezek končal). Epilog je po njegovi smrti napisala njegova vdova <a href="/w/index.php?title=Janet_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janet Asimov (stran ne obstaja)">Janet Asimov</a>. Knjiga je leta 1995 prejela <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrado hugo</a> za najboljšo sorodno nefantastično knjigo.<a href="#cite_note-spl24-5-126">[113]</a><a href="#cite_note-spl24-5-0-127">[114]</a> Janet Asimov je uredila <a href="/w/index.php?title=It%27s_Been_a_Good_Life&action=edit&redlink=1" class="new" title="It's Been a Good Life (stran ne obstaja)">It's Been a Good Life</a> (2002),<a href="#cite_note-asim-2002-32">[28]</a> zgoščeno različico njegovih treh avtobiografij. Objavil je tudi tri zvezke retrospektiv svojega pisanja, <a href="/w/index.php?title=Opus_100&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 100 (stran ne obstaja)">Opus 100</a> (1969),<a href="#cite_note-asim-1969a-2">[1]</a> <a href="/w/index.php?title=Opus_200&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 200 (stran ne obstaja)">Opus 200</a> (1979),<a href="#cite_note-asim-1979c-128">[115]</a> in <a href="/w/index.php?title=Opus_300&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 300 (stran ne obstaja)">Opus 300</a> (1984).<a href="#cite_note-asim-1984-129">[116]</a> Leta 1987 sta Asimova skupaj napisala How to Enjoy Writing: A Book of Aid and Comfort. V njej sta ponudila nasvete o tem, kako ohraniti pozitiven odnos in ostati produktiven, ko se sooča z malodušjem, motnjami, zavračanjem in neumnimi uredniki. Knjiga vključuje mnoge navedke, eseje, anekdote in dialoge moža in žene o vzponih in padcih pisateljevanja.<a href="#cite_note-asim-1987b-130">[117]</a><a href="#cite_note-jenk-1995a-131">[118]</a> Asimov in ustvarjalec <a href="/wiki/Zvezdne_steze" title="Zvezdne steze">Zvezdnih stez</a> <a href="/wiki/Gene_Roddenberry" title="Gene Roddenberry">Gene Roddenberry</a> sta razvila edinstven odnos med prvo predstavitvijo Zvezdnih stez v poznih 1960-ih. Asimov je napisal kritični esej o znanstveni točnosti Zvezdnih stez za revijo <a href="/w/index.php?title=TV_Guide&action=edit&redlink=1" class="new" title="TV Guide (stran ne obstaja)">TV Guide</a>. Roddenberry je spoštljivo odvrnil z osebnim pismom, v katerem je pojasnil omejitve točnosti pri pisanju tedenske serije. Asimov se je popravil z nadaljnjim esejem za TV Guide, ki je trdil, da so bile Zvezdne steze kljub netočnostim sveža in intelektualno zahtevna <a href="/w/index.php?title=Znanstvena_fantastika_na_televiziji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Znanstvena fantastika na televiziji (stran ne obstaja)">znanstvenofantastična televizijska</a> oddaja. Ostala sta prijatelja do te mere, da je Asimov celo služil kot svetovalec pri mnogih projektih Zvezdnih stez.<a href="#cite_note-spl27-132">[119]</a> Leta 1973 je Asimov objavil predlog za prenovo <a href="/wiki/Koledar" title="Koledar">koledarja</a>, imenovan svetovni letni koledar. <a href="/wiki/Leto" title="Leto">Leto</a> razdeli na štiri <a href="/wiki/Letni_%C4%8Das" class="mw-redirect" title="Letni čas">letne čase</a> (imenovane A–D), po 13 <a href="/wiki/Teden" title="Teden">tednov</a> (91 <a href="/wiki/Dan" title="Dan">dni</a>). To omogoča poimenovanje dni, na primer »D-73« namesto 1. decembra (zaradi tega, da je 1. december 73. dan 4. <a href="/wiki/%C4%8Cetrtletje" class="mw-redirect" title="Četrtletje">četrtletja</a>). Dodan je dodaten 'letni dan' za skupno 365 dni.<a href="#cite_note-asim-1973a-§4-133">[120]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Nagrade_in_priznanja">Nagrade in priznanja</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Nagrade in priznanja" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nagrade in priznanja">uredi kodo</a>]</div> Asimov je prejel več kot ducat letnih nagrad za določena dela znanstvene fantastike in pol ducata nagrad za življenje.<a href="#cite_note-spl28-134">[121]</a> Prejel je tudi 14 <a href="/w/index.php?title=%C4%8Castni_doktorat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Častni doktorat (stran ne obstaja)">častnih doktoratov</a> univerz.<a href="#cite_note-seil-2014c-135">[122]</a> <ul><li>1955 – častni gost na 13. svetovni znanstvenofantastični konvenciji (<a href="/w/index.php?title=Worldcon&action=edit&redlink=1" class="new" title="Worldcon (stran ne obstaja)">Worldconu</a>).<a href="#cite_note-spl29-136">[123]</a></li> <li>1957 – nagrada fundacije <a href="/wiki/Thomas_Alva_Edison" title="Thomas Alva Edison">Thomas Alva Edison</a> za najboljšo znanstveno knjigo za mladino, za Building Blocks of the Universe.<a href="#cite_note-spl30-137">[124]</a></li> <li>1960 – nagrada <a href="/w/index.php?title=Howard_Walter_Blakeslee&action=edit&redlink=1" class="new" title="Howard Walter Blakeslee (stran ne obstaja)">Howarda Walterja Blakesleeja</a> <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ko_zdru%C5%BEenje_za_srce&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriško združenje za srce (stran ne obstaja)">Ameriškega združenja za srce</a> za The Living River.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:210, Avon</li> <li>1962 – nagrada <a href="/w/index.php?title=Univerza_v_Bostonu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Univerza v Bostonu (stran ne obstaja)">bostonske univerze</a> za publicistične zasluge.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:278, Avon</li> <li>1963 – posebna <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrada hugo</a> za »dodajanje znanosti znanstveni fantastiki« za eseje, objavljene v reviji <a href="/w/index.php?title=The_Magazine_of_Fantasy_and_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Magazine of Fantasy and Science Fiction (stran ne obstaja)">The Magazine of Fantasy and Science Fiction</a>.<a href="#cite_note-spl24-0-104">[93]</a></li> <li>1964 – <a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEenje_piscev_znanstvene_fantastike_in_fantazije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Združenje piscev znanstvene fantastike in fantazije (stran ne obstaja)">Ameriški pisci znanstvene fantastike</a> so »<a href="/w/index.php?title=Nightfall_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nightfall (Asimov) (stran ne obstaja)">Nightfall</a>» (1941) izglasovali za najboljšo znanstvenofantastično kratko zgodbo vseh časov.<a href="#cite_note-roth-1992-73">[64]</a></li> <li>1965 – član <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ka_akademija_umetnosti_in_znanosti" title="Ameriška akademija umetnosti in znanosti">Ameriške akademije umetnosti in znanosti</a>.<a href="#cite_note-spl31-138">[125]</a></li> <li>1965 – nagrada Jamesa T. Gradyja <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ko_kemijsko_dru%C5%A1tvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriško kemijsko društvo (stran ne obstaja)">Ameriškega kemijskega društva</a> (od leta 1984 imenovana <a href="/w/index.php?title=Nagrada_za_interpretacijo_kemije_Jamesa_T._Gradyja_in_Jamesa_H._Stacka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrada za interpretacijo kemije Jamesa T. Gradyja in Jamesa H. Stacka (stran ne obstaja)">nagrada za interpretacijo kemije Jamesa T. Gradyja in Jamesa H. Stacka</a>).<a href="#cite_note-spl32-139">[126]</a></li> <li>1966 – <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrada hugo</a> za najboljšo serijo romanov vseh časov za trilogijo <a href="/wiki/Temelji_(knji%C5%BEna_serija)" title="Temelji (knjižna serija)">Temelji</a>.<a href="#cite_note-spl24-1-91">[81]</a><a href="#cite_note-spl24-1-0-92">[82]</a></li> <li>1967 – <a href="/w/index.php?title=Spominska_nagrada_Edwarda_E._Smitha&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spominska nagrada Edwarda E. Smitha (stran ne obstaja)">spominska nagrada Edwarda E. Smitha</a>.<a href="#cite_note-spl33-140">[127]</a></li> <li>1967 – nagrada znanstvenega pisanja za pisanje revij <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ko_zdru%C5%BEenje_za_napredek_znanosti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriško združenje za napredek znanosti (stran ne obstaja)">AAAS</a> in <a href="/w/index.php?title=Westinghouse_Electric_Corporation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Westinghouse Electric Corporation (stran ne obstaja)">Westinghouse</a> za esej »Over the Edge of the Universe«<a href="#cite_note-op14-141">[n]</a> (v reviji <a href="/w/index.php?title=Harper%27s_Magazine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Harper's Magazine (stran ne obstaja)">Harper's Magazine</a> marca 1967). Članek obravnava odkritje <a href="/wiki/Kvazar" title="Kvazar">kvazarjev</a> in njihov pomen glede na sedanje <a href="/wiki/Kozmologija" title="Kozmologija">kozmološke</a> teorije.<a href="#cite_note-spl35-142">[128]</a></li> <li>1972 – <a href="/wiki/Nagrada_nebula" title="Nagrada nebula">nagrada nebula</a> za najboljši roman za <a href="/w/index.php?title=The_Gods_Themselves&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Gods Themselves (stran ne obstaja)">The Gods Themselves</a>.<a href="#cite_note-spl36-143">[129]</a></li> <li>1973 – <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrada hugo</a> za najboljši roman za The Gods Themselves.<a href="#cite_note-spl36-143">[129]</a></li> <li>1973 – <a href="/w/index.php?title=Nagrada_locus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrada locus (stran ne obstaja)">nagrada locus</a> za najboljši roman za The Gods Themselves.<a href="#cite_note-spl36-143">[129]</a></li> <li>1975 – nagrada zlate plošče <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ka_akademija_dose%C5%BEkov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriška akademija dosežkov (stran ne obstaja)">Ameriške akademije dosežkov</a>.<a href="#cite_note-spl37-144">[130]</a></li> <li>1975 – <a href="/w/index.php?title=Nagrada_Klumpke_-_Robertsove&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrada Klumpke - Robertsove (stran ne obstaja)">nagrada Klumpke - Robertsove</a> »za izjemne prispevke k javnemu razumevanju in spoštovanju astronomije«.<a href="#cite_note-spl38-145">[131]</a></li> <li>1975 – <a href="/w/index.php?title=Nagrada_locus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrada locus (stran ne obstaja)">nagrada locus</a> za najboljši ponatis antologije za <a href="/w/index.php?title=Before_the_Golden_Age&action=edit&redlink=1" class="new" title="Before the Golden Age (stran ne obstaja)">Before the Golden Age</a>.<a href="#cite_note-spl39-146">[132]</a></li> <li>1977 – <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrada hugo</a> za najboljšo kratko zgodbo za <a href="/w/index.php?title=The_Bicentennial_Man&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Bicentennial Man (stran ne obstaja)">The Bicentennial Man</a>.<a href="#cite_note-spl24-2-147">[133]</a><a href="#cite_note-spl24-2-0-148">[134]</a></li> <li>1977 – <a href="/wiki/Nagrada_nebula" title="Nagrada nebula">nagrada nebula</a> za najboljšo kratko zgodbo za The Bicentennial Man.<a href="#cite_note-spl40-149">[135]</a></li> <li>1977 – <a href="/w/index.php?title=Nagrada_locus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrada locus (stran ne obstaja)">nagrada locus</a> za najboljšo <a href="/w/index.php?title=Noveleta&action=edit&redlink=1" class="new" title="Noveleta (stran ne obstaja)">noveleto</a> za The Bicentennial Man.<a href="#cite_note-spl41-150">[136]</a></li> <li>1981 – po njem imenovan <a href="/wiki/Asteroid" title="Asteroid">asteroid</a> <a href="/w/index.php?title=5020_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="5020 Asimov (stran ne obstaja)">5020 Asimov</a>.<a href="#cite_note-spl3-15">[12]</a></li> <li>1981 – <a href="/w/index.php?title=Nagrada_locus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrada locus (stran ne obstaja)">nagrada locus</a> za najboljšo nefantastično knjigo za <a href="/w/index.php?title=Avtobiografije_Isaaca_Asimova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Avtobiografije Isaaca Asimova (stran ne obstaja)">In Joy Still Felt: The Autobiography of Isaac Asimov, 1954–1978</a>.<a href="#cite_note-spl39-146">[132]</a></li> <li>1983 – <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrada hugo</a> za najboljši roman za <a href="/w/index.php?title=Foundation%27s_Edge&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation's Edge (stran ne obstaja)">Foundation's Edge</a>.<a href="#cite_note-spl24-3-151">[137]</a><a href="#cite_note-spl24-3-0-152">[138]</a><a href="#cite_note-spl42-153">[139]</a></li> <li>1983 – <a href="/w/index.php?title=Nagrada_locus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrada locus (stran ne obstaja)">nagrada locus</a> za najboljši znanstvenofantastični roman za Foundation's Edge.<a href="#cite_note-spl42-153">[139]</a></li> <li>1984 – <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ko_humanisti%C4%8Dno_zdru%C5%BEenje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriško humanistično združenje (stran ne obstaja)">humanist leta</a>.<a href="#cite_note-spl43-154">[140]</a></li> <li>1986 – <a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEenje_piscev_znanstvene_fantastike_in_fantazije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Združenje piscev znanstvene fantastike in fantazije (stran ne obstaja)">Ameriški pisci znanstvene fantastike in fantazije</a> so ga imenovali za svojega <a href="/w/index.php?title=Spominska_nagrada_velemojstra_Damona_Knighta&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spominska nagrada velemojstra Damona Knighta (stran ne obstaja)">8. velemojstra SFWA</a> (predstavljeno leta 1987).<a href="#cite_note-spl44-155">[141]</a></li> <li>1987 – <a href="/w/index.php?title=Nagrada_locus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrada locus (stran ne obstaja)">nagrada locus</a> za najboljšo kratko zgodbo za »<a href="/w/index.php?title=Robot_Dreams_(kratka_zgodba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robot Dreams (kratka zgodba) (stran ne obstaja)">Robot Dreams</a>«.<a href="#cite_note-spl45-156">[142]</a></li> <li>1992 – <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrada hugo</a> za najboljšo kratko zgodbo za »<a href="/w/index.php?title=Gold_(kratka_zgodba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gold (kratka zgodba) (stran ne obstaja)">Gold</a>«.<a href="#cite_note-spl24-4-157">[143]</a><a href="#cite_note-spl24-4-0-158">[144]</a></li> <li>1995 – <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrada hugo</a> za najboljšo sorodno nefantastično knjigo za <a href="/w/index.php?title=Avtobiografije_Isaaca_Asimova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Avtobiografije Isaaca Asimova (stran ne obstaja)">I. Asimov: A Memoir</a>.<a href="#cite_note-spl24-5-126">[113]</a><a href="#cite_note-spl24-5-0-127">[114]</a></li> <li>1995 – <a href="/w/index.php?title=Nagrada_locus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagrada locus (stran ne obstaja)">nagrada locus</a> za najboljšo neumetnostno knjigo za <a href="/w/index.php?title=Avtobiografije_Isaaca_Asimova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Avtobiografije Isaaca Asimova (stran ne obstaja)">I. Asimov: A Memoir</a>.<a href="#cite_note-spl39-146">[132]</a></li> <li>1996 – <a href="/w/index.php?title=Retrohugo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Retrohugo (stran ne obstaja)">retrohugo</a> iz leta 1946 za najboljši roman leta 1945 je bil podeljen na Worldconu 1996 za »The Mule«, 7. zgodbo trilogije Foundation, objavljeno v <a href="/wiki/Astounding_Science_Fiction" class="mw-redirect" title="Astounding Science Fiction">Astounding Science Fiction</a>.<a href="#cite_note-spl46-2-159">[145]</a></li> <li>1997 – <a href="/w/index.php?title=Muzej_popularne_kulture&action=edit&redlink=1" class="new" title="Muzej popularne kulture (stran ne obstaja)">dvorana slavnih znanstvene fantastike in fantazije</a> je Asimova uvrstila v svoj drugi razred dveh umrlih in dveh živih oseb, skupaj s <a href="/wiki/Herbert_George_Wells" title="Herbert George Wells">Herbertom Georgeom Wellsom</a>. Od živih sta bila uvrščena še <a href="/w/index.php?title=Andre_Norton&action=edit&redlink=1" class="new" title="Andre Norton (stran ne obstaja)">Andre Norton</a> in <a href="/wiki/Arthur_Charles_Clarke" title="Arthur Charles Clarke">Arthur Charles Clarke</a>.<a href="#cite_note-spl47-160">[146]</a></li> <li>2000 – predstavljen na izraelski znamki ilustratorja in striparja <a href="/w/index.php?title=Avi_Katz&action=edit&redlink=1" class="new" title="Avi Katz (stran ne obstaja)">Avija Katza</a>.<a href="#cite_note-spl48-161">[147]</a></li> <li>2001 – v <a href="/w/index.php?title=Haydenov_planetarij&action=edit&redlink=1" class="new" title="Haydenov planetarij (stran ne obstaja)">Haydenovem planetariju</a> <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_prirodoslovni_muzej" title="Ameriški prirodoslovni muzej">Ameriškega prirodoslovnega muzeja</a> v New Yorku so slovesno odprli spominske debate Isaaca Asimova.<a href="#cite_note-spl49-162">[148]</a></li> <li>2009 – po njem so imenovali <a href="/w/index.php?title=Marsovi_kraterji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Marsovi kraterji (stran ne obstaja)">krater</a> na planetu <a href="/wiki/Mars" title="Mars">Mars</a> <a href="/w/index.php?title=Asimov_(Marsov_krater)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov (Marsov krater) (stran ne obstaja)">Asimov</a>.<a href="#cite_note-spl4-16">[13]</a><a href="#cite_note-edge-2009-17">[14]</a></li> <li>2010 – v predlogu zakona <a href="/wiki/Kongres_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Kongres Združenih držav Amerike">ameriškega kongresa</a> o določitvi nacionalnega tedna robotike kot letnega dogodka je poklon Isaacu Asimovu naslednji: <ul><li>»Drugi teden v aprilu je vsako leto označen kot 'nacionalni teden robotike', s čimer se priznavajo dosežki Isaaca Asimova, ki se je priselil v Ameriko, poučeval znanost, pisal znanstvene knjige za otroke in odrasle, prvi uporabil izraz robotika, razvil tri zakone robotike, in umrl aprila 1992: Zdaj, torej, naj bo rešeno, ...«<a href="#cite_note-spl50-163">[149]</a></li></ul></li> <li>2015 – izbran za člana <a href="/w/index.php?title=Dvorana_slavnih_pisateljev_zvezne_dr%C5%BEave_New_York&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dvorana slavnih pisateljev zvezne države New York (stran ne obstaja)">dvorane slavnih pisateljev zvezne države New York</a>.<a href="#cite_note-spl51-164">[150]</a></li> <li>2016 – retrohugo iz leta 1941 za najboljšo kratko zgodbo leta 1940 je bil podeljen na Worldconu 2016 za »<a href="/wiki/Robbi" title="Robbi">Robbi</a>« (Robbie), njegovo prvo zgodbo o <a href="/w/index.php?title=Pozitronski_robot&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pozitronski robot (stran ne obstaja)">pozitronskem robotu</a>, objavljeno v reviji <a href="/w/index.php?title=Super_Science_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="Super Science Stories (stran ne obstaja)">Super Science Stories</a>, septembra 1940.<a href="#cite_note-spl46-0-165">[151]</a></li> <li>2018 – retrohugo iz leta 1943 za najboljšo noveleto leta 1942 je bil podeljen na Worldconu 2018 za zgodbo »<a href="/w/index.php?title=Foudation_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foudation (Asimov) (stran ne obstaja)">Foundation</a>«, objavljeno v reviji <a href="/wiki/Astounding_Science-Fiction" class="mw-redirect" title="Astounding Science-Fiction">Astounding Science-Fiction</a>, maja 1942.<a href="#cite_note-spl46-1-166">[152]</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Slog_pisanja">Slog pisanja</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Slog pisanja" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Slog pisanja">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Imam neformalen slog, kar pomeni, da uporabljam kratke besede in preprosto zgradbo stavkov, da o občasnih pogovornih izrazih sploh ne govorim. To godi ljudem, ki imajo radi poetične, tehtne, kompleksne in predvsem nejasne stvari. Po drugi strani pa neformalni slog ugaja ljudem, ki uživajo v občutku branja eseja, ne da bi se zavedali, da berejo, in občutku, da zamisli tečejo iz pisateljevih možganov v njihove lastne brez mentalnega trenja.<div class="templatequotecite">— <cite>Asimov, 1980<a href="#cite_note-laur-1980-167">[153]</a></cite></div></blockquote> Asimov je bil sam svoj tajnik, strojepisec, <a href="/w/index.php?title=Kazalo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kazalo (stran ne obstaja)">indekser</a>, <a href="/wiki/Lektor" title="Lektor">lektor</a> in <a href="/wiki/Literarni_agent" title="Literarni agent">literarni agent</a>.<a href="#cite_note-nich-1969-48">[41]</a> Napisal je tipkani prvi osnutek, sestavljen na tipkovnici s hitrostjo 90 besed na minuto; najprej si je predstavljal konec, nato začetek, potem pa »naj se vse vmes uredi, ko pridem do tega«. (<a href="/w/index.php?title=Oris&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oris (stran ne obstaja)">Oris</a> je uporabil le enkrat, kasneje pa ga je opisal »kot bi poskušal igrati klavir iz notranjosti prisilnega jopiča«.) Potem ko je ročno popravil osnutek, je pretipkal dokument kot končno kopijo in naredil le eno popravo z manjšim urejanjem zahtevane spremembe; <a href="/wiki/Urejevalnik_besedil" title="Urejevalnik besedil">urejevalnik besedil</a> mu ni prihranil veliko časa, je rekel, ker je bilo 95 % prvega osnutka nespremenjenega.<a href="#cite_note-asim-1974-97">[87]</a><a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:142–145<a href="#cite_note-fall-1982-168">[154]</a> Potem ko ni maral delati večkratnih revizij zgodbe »<a href="/w/index.php?title=Black_Friar_of_the_Flame&action=edit&redlink=1" class="new" title="Black Friar of the Flame (stran ne obstaja)">Black Friar of the Flame</a>«, je zavrnil izdelati večjo, drugo ali neuredniško revizijo (»kot žvečenje že rabljenega žvečilnega gumija«), pri čemer je izjavil, da »prevelika revizija ali preveč revizij kaže da je napisano neuspeh. V času, ki bi ga potreboval, da rešim takšen neuspeh, bi lahko napisal povsem novo delo in se ob tem neskončno bolj zabaval.« »Napake« je predložil drugemu uredniku.<a href="#cite_note-asim-1974-97">[87]</a><a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:142–145 Njegov fantastični slog je izjemno neokrašen. Leta 1980 je učenjak znanstvene fantastike <a href="/w/index.php?title=James_Edwin_Gunn&action=edit&redlink=1" class="new" title="James Edwin Gunn (stran ne obstaja)">James Edwin Gunn</a> o zbirki Jaz, robot zapisal: <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Razen dveh zgodb – »<a href="/wiki/La%C5%BEnivec!" title="Lažnivec!">Lažnivec!</a>« in »<a href="/wiki/Mr._Stephen_Byerley_kandidira" title="Mr. Stephen Byerley kandidira">Mr. Stephen Byerley kandidira</a>« – to niso zgodbe, v katerih bi lik igral pomembno vlogo. Skoraj ves zaplet se razvije v pogovoru z malo, če sploh kaj dejanja. Prav tako ni veliko lokalne barve ali kakršnega koli opisa. Dialog je v najboljšem primeru funkcionalen, slog pa v najboljšem primeru transparenten. ... . Zgodbe o robotih in pravzaprav skoraj vsa fantastika Asimova se igrajo na razmeroma golem odru.<a href="#cite_note-gunn-1980-169">[155]</a></blockquote> Asimov je takšno kritiko naslovil leta 1989 na začetku romana <a href="/w/index.php?title=Nemesis_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nemesis (Asimov) (stran ne obstaja)">Nemesis</a>: <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Že zdavnaj sem se odločil, da bom v svojem pisanju upošteval eno glavno pravilo – biti 'jasen'. Opustil sem vse misli, da bi pisal poetično ali simbolično ali eksperimentalno ali na kateri koli drug način, ki bi mi lahko (če bi bil dovolj dober) prinesel Pulitzerjevo nagrado. Pišem zgolj jasno in na ta način vzpostavljam topel odnos med menoj in bralci ter strokovnimi kritiki – No, oni lahko delajo, kar želijo.<a href="#cite_note-asim-1989-170">[156]</a></blockquote> Gunn je navedel zglede bolj zapletenega sloga, kot je vrhunec zgodbe »Lažnivec!«. Ostro narisani liki se pojavijo na ključnih točkah zapletov zgodb Asimova: <a href="/w/index.php?title=Susan_Calvin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Susan Calvin (stran ne obstaja)">Susan Calvin</a> v zgodbah »Lažnivec!« in »Mr. Stephen Byerley kandidira«, <a href="/w/index.php?title=Arkady_Darell&action=edit&redlink=1" class="new" title="Arkady Darell (stran ne obstaja)">Arkady Darell</a> v romanu <a href="/w/index.php?title=Second_Foundation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Second Foundation (stran ne obstaja)">Second Foundation</a>, Elijah Baley v romanu <a href="/wiki/Jeklene_votline" title="Jeklene votline">Jeklene votline</a> (The Caves of Steel) in <a href="/w/index.php?title=Hari_Seldon&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hari Seldon (stran ne obstaja)">Hari Seldon</a> v predzgodbah Foundation. Razen knjig Gunna in Josepha F. Patroucha je o Asimovu razmeroma malo literarnih kritik (zlasti v primerjavi s samim obsegom njegovega dela). Cowartov in Wymerjev 8. del <a href="/w/index.php?title=Dictionary_of_Literary_Biography&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dictionary of Literary Biography (stran ne obstaja)">Dictionary of Literary Biography</a> (1981) navaja možen razlog: <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Njegove besede se težko podajo tradicionalni <a href="/wiki/Literarna_kritika" title="Literarna kritika">literarni kritiki</a>, ker ima navado, da svojo fantastiko osredotoči na zaplet in svojemu bralcu jasno pove, precej neposredno, kaj se dogaja v njegovih zgodbah in zakaj se dogaja. Pravzaprav je večina dialoga v zgodbi Asimova, še posebej v trilogiji Foundation, posvečena takšni predstavitvi. Zgodbe, ki jasno povedo, kaj pomenijo v nedvoumnem jeziku, učenjaki najtežje obravnavajo, ker je malo tega kar je mogoče interpretirati.<a href="#cite_note-cowa-1981-171">[157]</a></blockquote> Gunnova in Patrouchova študija o Asimovu navajata, da je jasen, neposreden prozni slog še vedno slog. Gunnova knjiga iz leta 1982 podrobno komentira vsak roman Asimova. Ne hvali vse fantastike Asimova (pa tudi ne Patroucha), ampak nekatere odlomke v Jeklenih votlinah imenuje »spominjajoči na <a href="/wiki/Marcel_Proust" title="Marcel Proust">Prousta</a>«. Ko razpravlja o tem, kako ta roman prikazuje noč, ki se spušča nad futuristični New York, Gunn pravi, da se proze Asimova »ni treba sramovati nikjer v literarni družbi«.<a href="#cite_note-gunn-1982-172">[158]</a> Čeprav je bil ponosen na svoj neokrašeni prozni slog (katerega zgodnji vpliv je pripisal <a href="/wiki/Clifford_Donald_Simak" title="Clifford Donald Simak">Cliffordu Donaldu Simaku</a><a href="#cite_note-asim-1972-79-23">[19]</a><a href="#cite_note-dozo-1981-173">[159]</a>) in leta 1973 dejal, da se njegov slog ni spremenil,<a href="#cite_note-asim-1974-97">[87]</a> je Asimov tudi daljšim zgodbam užival dajati zapletene <a href="/w/index.php?title=Struktura_zgodbe&action=edit&redlink=1" class="new" title="Struktura zgodbe (stran ne obstaja)">pripovedne strukture</a>, pogosto z razporejanjem poglavij na <a href="/wiki/Kronologija" title="Kronologija">nekronološke</a> načine. Nekatere bralce je to odvrnilo in so se pritoževali, da <a href="/w/index.php?title=Nelinearna_pripoved&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nelinearna pripoved (stran ne obstaja)">nelinearnost</a> ni vredna truda in negativno vpliva na jasnost zgodbe. Na primer, prva tretjina The Gods Themselves se začne s 6. poglavjem, nato pa se vrne nazaj, da zapolni prejšnje gradivo.<a href="#cite_note-jenk-1995b-174">[160]</a> (John Campbell je svetoval Asimovu, naj začne svoje zgodbe čim pozneje v zapletu. Ta nasvet je Asimovu pomagal ustvariti zgodbo »<a href="/wiki/Nejeverni_robot" title="Nejeverni robot">Nejeverni robot</a>« (Reason), eno od zgodnjih zgodb o robotih). Patrouch je ugotovil, da so prepleteni in vgnezdeni prebliski romana <a href="/w/index.php?title=The_Currents_of_Space&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Currents of Space (stran ne obstaja)">The Currents of Space</a> resno škodovali temu romanu, in sicer do te mere, da je lahko v tem užival le »oboževalec Asimova pobarvan v kirtu«.<a href="#cite_note-op15-175">[o]</a><a href="#cite_note-asim-1952-176">[161]</a> V poznejšem romanu Asimova Nemesis ena skupina likov živi v »sedanjosti«, druga skupina pa začne v »preteklosti«, ki se začne 15 let prej in se postopoma premika proti času prve skupine. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Nezemeljsko_življenje">Nezemeljsko življenje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Nezemeljsko življenje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nezemeljsko življenje">uredi kodo</a>]</div> Asimov je nekoč pojasnil, da je njegov odpor do pisanja o <a href="/w/index.php?title=Nezemljani&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nezemljani (stran ne obstaja)">nezemljanih</a> izviral iz incidenta na začetku njegove kariere, ko je urednik Astoundinga <a href="/w/index.php?title=John_Wood_Campbell&action=edit&redlink=1" class="new" title="John Wood Campbell (stran ne obstaja)">John Wood Campbell</a> zavrnil eno od njegovih znanstvenofantastičnih zgodb, ker so bili nezemljani prikazani kot boljši od ljudi. Zaradi narave zavrnitve je verjel, da je Campbell svojo pristranskost do ljudi v zgodbah morda utemeljil na resnični <a href="/wiki/Rasizem" title="Rasizem">rasni pristranskosti</a>. Ker ni bil pripravljen pisati samo o šibkih nezemljanskih rasah in zaskrbljen, da bi spopad ogrozil njegovo in Campbellovo prijateljstvo, se je odločil, da sploh ne bo pisal o nezemljanih.<a href="#cite_note-asim-1973b-177">[162]</a> Kljub temu je kot odgovor na te kritike napisal <a href="/w/index.php?title=The_Gods_Themselves&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Gods Themselves (stran ne obstaja)">The Gods Themselves</a>, ki vsebuje nezemljane in nezemljansko spolnost. Knjiga je prejela <a href="/wiki/Nagrada_nebula" title="Nagrada nebula">nagrado nebula</a> za najboljši roman leta 1972<a href="#cite_note-spl36-143">[129]</a> in <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrado hugo</a> za najboljši roman leta 1973.<a href="#cite_note-spl36-143">[129]</a> Asimov je dejal, da je bil od vseh svojih del najbolj ponosen na srednji del The Gods Themselves, del, ki se ukvarja s temi temami.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:250 V z <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">nagrado hugo</a> nagrajeni noveleti »<a href="/w/index.php?title=Gold_(kratka_zgodba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gold (kratka zgodba) (stran ne obstaja)">Gold</a>» Asimov opisuje avtorja, ki temelji na njemu samemu in ima eno od svojih knjig (The Gods Themselves) prirejeno v »računalniško dramo«, v bistvu <a href="/w/index.php?title=Fotorealizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fotorealizem (stran ne obstaja)">fotorealistično</a> <a href="/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1ka_animacija" class="mw-redirect" title="Računalniška animacija">računalniško animacijo</a>. Režiser kritizira izmišljenega Asimova (»Gregory Laborian«), ker ima izjemno nevizualni slog, zaradi česar je težko prilagoditi njegovo delo, avtor pa pojasnjuje, da se zanaša na zamisli in dialoge namesto na opis, da bi predstavil svoje točke.<a href="#cite_note-asim-1995-109-178">[163]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Romantika_in_ženske">Romantika in ženske</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Romantika in ženske" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Romantika in ženske">uredi kodo</a>]</div> Na začetku znanstvene fantastike so nekateri avtorji in kritiki menili, da so romantični elementi v znanstvenofantastičnih zgodbah, ki naj bi se osredotočale na znanost in tehnologijo, neprimerni. Asimov je bil zagovornik tega stališča, ki ga je izrazil v svojih pismih reviji <a href="/w/index.php?title=Astounding&action=edit&redlink=1" class="new" title="Astounding (stran ne obstaja)">Astounding</a> v letih 1938–1939, kjer je takšne elemente opisal kot »brozga« (mush) in »kaša« (slop). Na njegovo žalost so ta pisma naletela na močno nasprotovanje.<a href="#cite_note-davi-2006-179">[164]</a>:3–4 Asimov je pomanjkanje romantike in <a href="/wiki/Spolnost" class="mw-redirect" title="Spolnost">spolnosti</a> v svoji fantastiki pripisal »zgodnjemu vtisu« na začetku pisateljske kariere, ko še nikoli ni bil na zmenku in »ni vedel ničesar o dekletih«.<a href="#cite_note-asim-1972-43">[37]</a>:25–28 Včasih so ga kritizirali zaradi splošne odsotnosti spolnosti (in <a href="/wiki/Nezemeljsko_%C5%BEivljenje" title="Nezemeljsko življenje">nezemeljskega življenja</a>) v njegovi znanstveni fantastiki. Trdil je, da je The Gods Themselves (1972) napisal kot odgovor na te kritike,<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:567 ki so pogosto prihajale od piscev <a href="/w/index.php?title=Znanstvena_fantastika_novega_vala&action=edit&redlink=1" class="new" title="Znanstvena fantastika novega vala (stran ne obstaja)">znanstvene fantastike novega vala</a> (in pogosto britanskih). Drugi del romana (od treh) je postavljen v tuj svet s tremi <a href="/wiki/Spol" class="mw-disambig" title="Spol">spoli</a> in obširno je prikazano spolno vedénje teh bitij. <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Pogledi">Pogledi</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Pogledi" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pogledi">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Med bralci je večno vprašanje: ali stališča, ki jih vsebuje zgodba, odražajo stališča avtorja. Odgovor je: »Ni nujno –« In vendar je treba dodati še eno kratko frazo »– vendar običajno.«<div class="templatequotecite">— <cite>Asimov, 1969<a href="#cite_note-asim-1969b-76">[67]</a>:165</cite></div></blockquote> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Religija">Religija</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Religija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Religija">uredi kodo</a>]</div> Asimov je bil <a href="/wiki/Ateist" class="mw-redirect" title="Ateist">ateist</a>, <a href="/wiki/Humanist" class="mw-redirect" title="Humanist">humanist</a> in <a href="/w/index.php?title=Racionalist&action=edit&redlink=1" class="new" title="Racionalist (stran ne obstaja)">racionalist</a>.<a href="#cite_note-asim-1982-82">[73]</a> Ni nasprotoval <a href="/wiki/Religija" title="Religija">verskemu</a> prepričanju drugih, vendar je pogosto grajal <a href="/w/index.php?title=Praznoverje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Praznoverje (stran ne obstaja)">vraževerna</a> in <a href="/w/index.php?title=Psevndoznanost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psevndoznanost (stran ne obstaja)">psevdoznanstvena</a> prepričanja, ki so se poskušala izdajati za pravo znanost. V njegovem otroštvu sta oče in mati spoštovala tradicijo <a href="/w/index.php?title=Ortodoksno_judovstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ortodoksno judovstvo (stran ne obstaja)">ortodoksnega judovstva</a> manj strogo kot v Petrovičih – mlademu Isaacu nista vsiljevala svojih prepričanj in odraščal je brez močnih verskih vplivov, saj je začel verjeti, da <a href="/wiki/Tora" title="Tora">Tora</a> predstavlja <a href="/w/index.php?title=Hebrejska_mitologija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hebrejska mitologija (stran ne obstaja)">hebrejsko mitologijo</a> na enak način, kot je <a href="/wiki/Iliada" title="Iliada">Iliada</a> zapisala <a href="/wiki/Gr%C5%A1ka_mitologija" title="Grška mitologija">starogrško mitologijo</a>.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:11–14, Bantam Ko je bil star 13 let, se je odločil, da ne bo imel <a href="/wiki/Bar_micva" class="mw-redirect" title="Bar micva">bar micve</a>.[244] Kot piše v njegovih knjigah <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov%27s_Treasury_of_Humor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Isaac Asimov's Treasury of Humor (stran ne obstaja)">Treasury of Humor</a> in Asimov Laughs Again, je bil pripravljen pripovedovati šale o <a href="/wiki/Bog" title="Bog">bogu</a>, <a href="/wiki/Satan" title="Satan">satanu</a>, <a href="/wiki/Rajski_vrt" title="Rajski vrt">rajskem vrtu</a> (<a href="/wiki/Eden" title="Eden">Edenu</a>), <a href="/wiki/Jeruzalem" title="Jeruzalem">Jeruzalemu</a> in drugih verskih temah, pri čemer je izražal stališče, da lahko dobra šala izzove več misli kot ure filozofske razprave.<a href="#cite_note-asim-1971-124">[111]</a><a href="#cite_note-asim-1992-60">[52]</a> Njegov oče je za kratek čas delal v tamkajšnji <a href="/wiki/Sinagoga" title="Sinagoga">sinagogi</a>, da bi užival v znanem okolju in, kot je rekel Asimov, »zablestel kot priučeni učenjak«,<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a> ki je podkovan v svetih spisih. To znanje je bilo seme za njegovo poznejše avtorstvo in objavo <a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Guide_to_the_Bible&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Guide to the Bible (stran ne obstaja)">Asimov's Guide to the Bible</a>, analize zgodovinskih temeljev za Staro in Novo zavezo. Dolga leta se je identificiral kot ateist – menil je, da je izraz nekoliko neustrezen, saj je opisoval tisto, v kar ni verjel, in ne tistega v kar je verjel. Sčasoma se je označil za »humanista« in menil, da je ta izraz bolj praktičen. Še naprej se je identificiral kot <a href="/w/index.php?title=Seznam_judovskih_ateistov_in_agnostikov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznam judovskih ateistov in agnostikov (stran ne obstaja)">sekularni Jud</a>, kot je navedeno v uvodu v antologijo judovske znanstvene fantastike <a href="/w/index.php?title=Jack_Dann&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jack Dann (stran ne obstaja)">Jacka Danna</a> <a href="/w/index.php?title=Wandering_Stars&action=edit&redlink=1" class="new" title="Wandering Stars (stran ne obstaja)">Wandering Stars</a>: »Ničesar ne naredim glede tega, razumete. Ne obiskujem nobenih bogoslužij, ne sledim nobenemu obredu in nikoli nisem bil niti podvržen tistemu nenavadnemu obredu pubertete, bar micvi. Ni pomembno. Jaz sem Jud.«<a href="#cite_note-asim-1991c-180">[165]</a><a href="#cite_note-dann-1974-181">[166]</a> Ko ga leta 1982 glavni urednik revije <a href="/w/index.php?title=Free_Inquiry&action=edit&redlink=1" class="new" title="Free Inquiry (stran ne obstaja)">Free Inquiry</a> <a href="/wiki/Paul_Kurtz" title="Paul Kurtz">Paul Kurtz</a> v intervjuju vprašal, ali je ateist, je odgovoril: <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Sem ateist, zakrknjen. Dolgo sem potreboval, da sem to rekel. Leta in leta sem bil ateist, vendar se mi je nekako zdelo, da je intelektualno nespoštljivo reči, da je nekdo ateist, ker je to predpostavljalo znanje, ki ga nimamo. Nekako je bilo bolje reči, da je nekdo humanist ali agnostik. Končno sem se odločil, da sem bitje čustev in razuma. Čustveno sem ateist. Nimam dokazov, ki bi dokazovali, da Bog ne obstaja, vendar tako močno sumim, da ne obstaja, da ne želim izgubljati svojega časa.<a href="#cite_note-kurt-1982-182">[167]</a></blockquote> Podobno je dejal o verski vzgoji: »Ne bi bil zadovoljen, če bi se moji otroci odločili biti verni, ne da bi jih poskušal odvrniti od tega, tako kot ne bi bil zadovoljen, če bi se odločili, da bodo redno kadili ali se ukvarjali s kakšno drugo stvarjo, ki se mi zdi škodljiva za duha ali telo.«<a href="#cite_note-asim-1996-78">[69]</a><a href="#cite_note-asim-1997-183">[168]</a> V svojem zadnjem delu avtobiografije je Asimov zapisal: <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">...če ne bi bil ateist, bi verjel v Boga, ki bi se odločil rešiti ljudi na osnovi celotnega njihovega življenja in ne vzorca njihovih besed. Mislim, da bi imel raje poštenega in pravičnega ateista kot televizijskega pridigarja, čigar vsaka beseda je Bog, Bog, Bog in čigar vsako dejanje je pokvarjeno, pokvarjeno, pokvarjeno.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:338, Bantam<a href="#cite_note-asim-1997-183">[168]</a></blockquote> Isti spomini navajajo njegovo prepričanje, da so <a href="/wiki/Pekel" title="Pekel">pekel</a> »slinaste sanje <a href="/w/index.php?title=Sadisti%C4%8Dna_osebnostna_motnja&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sadistična osebnostna motnja (stran ne obstaja)">sadista</a>«, grobo prilepljene na vseusmiljenega Boga – če so bile celo človeške vlade pripravljene omejiti krute in nenavadne kazni, se je vprašal Asimov, zakaj ne bi bila kazen v posmrtnem življenju omejena na omejen čas? Zavrnil je zamisel, da si človeško prepričanje ali dejanje lahko zasluži neskončno kazen. Če bi posmrtno življenje obstajalo, je trdil, bi bila najdaljša in najstrožja kazen namenjena tistim, ki so »obrekovali Boga z izumljanjem pekla«.<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:336–338, Bantam O uporabi verskih motivov v svojem pisanju je dejal: <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Religijo v svojih zgodbah po navadi povsem ignoriram, razen ko jo nujno moram imeti. ... in kadarkoli vnesem religijski motiv, se bo ta religija zagotovo zdela nejasno krščanska, ker je to edina religija, o kateri kaj vem, čeprav ni moja. Nesočutni bralec bi lahko mislil, da »parodiram« krščanstvo, vendar je ne. Zraven tega je nemogoče pisati znanstveno fantastiko in resnično ignorirati religijo.<a href="#cite_note-asim-1995-184">[169]</a>:297–302</blockquote> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Politika">Politika</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Politika" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politika">uredi kodo</a>]</div> Asimov je med <a href="/wiki/New_Deal" title="New Deal">New Dealom</a> postal neomajen zagovornik <a href="/wiki/Demokratska_stranka_(ZDA)" class="mw-redirect" title="Demokratska stranka (ZDA)">Demokratske stranke</a> in po tem ostal politični <a href="/w/index.php?title=Moderni_liberalizem_v_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEavah_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Moderni liberalizem v Združenih državah Amerike (stran ne obstaja)">liberalec</a>. Bil je glasen nasprotnik <a href="/wiki/Vietnamska_vojna" title="Vietnamska vojna">vietnamske vojne</a> v 1960-ih in v televizijskem intervjuju v zgodnjih 1970-ih je javno podprl senatorja <a href="/w/index.php?title=George_McGovern&action=edit&redlink=1" class="new" title="George McGovern (stran ne obstaja)">Georgea McGoverna</a>.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:503, Avon Bil je nezadovoljen s tem, kar je imel za »iracionalistično« stališče, ki so ga zavzeli mnogi radikalni politični aktivisti od poznih 1960-ih in naprej. V svojem drugem zvezku avtobiografije In Joy Still Felt se je spominjal srečanja s kontrakulturno osebnostjo <a href="/w/index.php?title=Abbie_Hoffman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Abbie Hoffman (stran ne obstaja)">Abbiejem Hoffmanom</a>. Asimov je imel vtis, da so heroji <a href="/w/index.php?title=Kontrakultura_1960-ih&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kontrakultura 1960-ih (stran ne obstaja)">kontrakulture 1960-ih</a> zajahali čustveni val, ki jih je na koncu pustil obtičati v »nikogaršnji deželi duha«, iz katere se je spraševal, ali se bodo sploh kdaj vrnili.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:584 Asimov je ostro nasprotoval <a href="/wiki/Richard_Nixon" title="Richard Nixon">Richardu Nixonu</a>, saj ga je imel za »prevaranta in lažnivca«. Pozorno je spremljal <a href="/wiki/Afera_Watergate" title="Afera Watergate">afero Watergate</a> in bil zadovoljen, ko je bil predsednik prisiljen odstopiti. Asimov je bil zgrožen nad pomilostitvijo, ki jo je Nixonu podelil <a href="/wiki/Gerald_Ford" title="Gerald Ford">njegov naslednik</a>: »Nisem bil navdušen nad argumentom, da je naciji prihranil preizkušnjo. Po mojem mnenju je bila preizkušnja potrebna, da se zagotovi, da se ne bo nikoli več ponovila.«<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:§ 36 Potem ko se je ime Asimova sredi 1960-ih pojavilo na seznamu ljudi, ki jih je <a href="/w/index.php?title=Komunisti%C4%8Dna_partija_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Komunistična partija Združenih držav Amerike (stran ne obstaja)">Komunistična partija ZDA</a> imela za »primerne« svojim ciljem, ga je preiskoval <a href="/wiki/Zvezni_preiskovalni_urad" title="Zvezni preiskovalni urad">FBI</a>. Zaradi njegovega akademskega ozadja ga je urad na kratko obravnaval kot možnega kandidata za znanega sovjetskega vohuna ROBPROF, vendar v njegovem življenju ali ozadju ni našel nič sumljivega.<a href="#cite_note-skel-2013-185">[170]</a> Zdelo se je, da je imel Asimov dvoumen odnos do <a href="/wiki/Izrael" title="Izrael">Izraela</a>. V svoji prvi avtobiografiji nakazuje svojo podporo varnosti Izraela, čeprav vztraja, da ni <a href="/w/index.php?title=Sionist&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sionist (stran ne obstaja)">sionist</a>.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a> V svoji tretji avtobiografiji je izrazil svoje nasprotovanje ustanovitvi <a href="/w/index.php?title=Judovska_dr%C5%BEava&action=edit&redlink=1" class="new" title="Judovska država (stran ne obstaja)">judovske države</a> z utemeljitvijo, da nasprotuje nacionalnim državam na splošno in podpira zamisel o enotnem človeštvu. Še posebej je bil zaskrbljen zaradi varnosti Izraela glede na to, da je bil ustvarjen med <a href="/wiki/Muslimani" title="Muslimani">muslimanskimi</a> sosedami, in dejal, da so si Judje zgolj ustvarili še en »<a href="/w/index.php?title=Judovska_%C4%8Detrt_(diaspora)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Judovska četrt (diaspora) (stran ne obstaja)">judovski geto</a>«.<a href="#cite_note-op16-186">[p]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Družbeni_problemi">Družbeni problemi</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Družbeni problemi" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družbeni problemi">uredi kodo</a>]</div> Asimov je verjel, da »znanstvena fantastika ... služi v dobro človeštva«.<a href="#cite_note-asim-1967a-105">[94]</a> Imel se je za <a href="/w/index.php?title=Feminist&action=edit&redlink=1" class="new" title="Feminist (stran ne obstaja)">feminista</a>, še preden je <a href="/w/index.php?title=%C5%BDensko_osvobodilno_gibanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Žensko osvobodilno gibanje (stran ne obstaja)">osvoboditev žensk</a> postala razširjeno gibanje. Trdil je, da je vprašanje <a href="/wiki/Pravice_%C5%BEensk" title="Pravice žensk">pravic žensk</a> tesno povezano z <a href="/w/index.php?title=Nadzor_populacije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nadzor populacije (stran ne obstaja)">nadzorom prebivalstva</a>.<a href="#cite_note-asim-1996-78">[69]</a> Verjel je tudi, da je treba imeti <a href="/wiki/Homoseksualnost" title="Homoseksualnost">homoseksualnost</a> za »moralno pravico« glede na populacijo, tako kot vso spolno aktivnost odrasle osebe, ki ne vodi do razmnoževanja.<a href="#cite_note-asim-1996-78">[69]</a> Izdal je veliko pozivov k nadzoru prebivalstva, kar je odražalo vidik, ki so ga jasno izrekli ljudje od <a href="/wiki/Thomas_Malthus" title="Thomas Malthus">Thomasa Malthusa</a> do <a href="/w/index.php?title=Paul_Ralph_Ehrlich&action=edit&redlink=1" class="new" title="Paul Ralph Ehrlich (stran ne obstaja)">Paula Ralpha Ehrlicha</a>.<a href="#cite_note-spl152-187">[171]</a> V intervjuju <a href="/w/index.php?title=Bill_Moyers&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bill Moyers (stran ne obstaja)">Billa Moyersa</a> iz leta 1988 je Asimov predlagal <a href="/w/index.php?title=Izobra%C5%BEevalna_tehnologija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Izobraževalna tehnologija (stran ne obstaja)">računalniško podprto učenje</a>, kjer bi ljudje uporabljali računalnike za iskanje informacij o temah, ki jih zanimajo.<a href="#cite_note-spl153-188">[172]</a> Mislil je, da bi to naredilo učenje zanimivejše, saj bi imeli ljudje svobodo pri izbiri, kaj se bodo učili, in bi pomagalo širiti znanje po svetu. Tudi model <a href="/w/index.php?title=Ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo_ena_proti_ena&action=edit&redlink=1" class="new" title="Računalništvo ena proti ena (stran ne obstaja)">ena proti ena</a> bi učencem omogočil učenje s svojim tempom.<a href="#cite_note-spl154-189">[173]</a> Asimov je mislil, da bodo ljudje do leta 2019 živeli v vesolju.<a href="#cite_note-john-2018-190">[174]</a> Leta 1983 je Asimov zapisal:<a href="#cite_note-asim-2018-191">[175]</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Uvajanje računalnikov se bo nedvomno neizogibno nadaljevalo ... To pomeni, da se mora zgoditi ogromna sprememba v naravi izobraževanja in celotno prebivalstvo je treba »računalniško opismeniti« in ga naučiti spopadati se s svetom »visoke tehnologije«.</blockquote> Nadaljeval je z izobraževanjem: <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Izobraževanje, ki ga je treba v novem svetu revolucionirati, bo revolucioniralo prav tisto sredstvo, ki revolucijo potrebuje – računalnik. Šole bodo nedvomno še vedno obstajale, vendar dober učitelj ne more storiti nič drugega kot vzbujati radovednost, ki jo lahko zainteresirani učenec nato teši doma za konzolo svojega računalnika. Končno bo priložnost za vsakega mladega človeka in prav za vsako osebo, da se nauči, kar se želi naučiti, ob svojem času, s svojo hitrostjo, na svoj način. Izobraževanje bo postalo zabavno, ker bo kipelo od znotraj in ne bo vsiljeno od zunaj.</blockquote> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Spolno_nadlegovanje">Spolno nadlegovanje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Spolno nadlegovanje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Spolno nadlegovanje">uredi kodo</a>]</div> Asimov je na konvencijah in drugod pogosto božal, poljubljal in ščipal ženske, ne da bi upošteval njihovo privolitev. Po besedah <a href="/w/index.php?title=Alec_Nevala-Lee&action=edit&redlink=1" class="new" title="Alec Nevala-Lee (stran ne obstaja)">Aleca Nevala-Leeja</a>, avtorja biografije Asimova<a href="#cite_note-neva-2018-192">[176]</a> in pisca o zgodovini znanstvene fantastike, se je Asimov pogosto branil z besedami, da so te ženske daleč od tega, da bi nasprotovale, sodelovale.<a href="#cite_note-neva-2020-193">[177]</a> V satiričnem delu iz leta 1971, The Sensuous Dirty Old Man, je zapisal: »Vprašanje torej ni, ali se je treba deklice dotikati ali ne. Vprašanje je le, kje, kdaj in kako se jo je treba dotikati.«<a href="#cite_note-neva-2020-193">[177]</a> Po besedah Nevala-Leeja pa »mnoga od teh srečanj očitno niso bila soglasna.«<a href="#cite_note-neva-2020-193">[177]</a> Zapisal je, da je vedénje Asimova kot vodilnega avtorja znanstvene fantastike in osebnosti prispevalo k nezaželenemu vzdušju za ženske v znanstvenofantastični skupnosti, v kateri prevladujejo moški V podporo temu je navedel nekatere njegove sodobne kolege avtorje, kot so <a href="/w/index.php?title=Judith_Merril&action=edit&redlink=1" class="new" title="Judith Merril (stran ne obstaja)">Judith Merril</a>, <a href="/w/index.php?title=Harlan_Ellison&action=edit&redlink=1" class="new" title="Harlan Ellison (stran ne obstaja)">Harlan Ellison</a> in <a href="/w/index.php?title=Frederik_Pohl&action=edit&redlink=1" class="new" title="Frederik Pohl (stran ne obstaja)">Frederik Pohl</a>, pa tudi urednike, kot je Timothy Seldes.<a href="#cite_note-neva-2020-193">[177]</a> O dodatnih specifičnih incidentih so poročali drugi ljudje, vključno z <a href="/w/index.php?title=Edward_Lewis_Ferman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Edward Lewis Ferman (stran ne obstaja)">Edwardom Lewisom Fermanom</a>, dolgoletnim urednikom revije <a href="/w/index.php?title=The_Magazine_of_Fantasy_%26_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Magazine of Fantasy & Science Fiction (stran ne obstaja)">The Magazine of Fantasy & Science Fiction</a>, ki je zapisal »... namesto da bi se rokoval z mojo spremljevalko, je stresel njeno levo dojko.«<a href="#cite_note-davi-2006-179">[164]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Okolje_in_prebivalstvo">Okolje in prebivalstvo</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Okolje in prebivalstvo" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Okolje in prebivalstvo">uredi kodo</a>]</div> Obramba Asimova civilne uporabe <a href="/wiki/Jedrska_energija" title="Jedrska energija">jedrske energije</a>, je tudi po nesreči v jedrski elektrarni na <a href="/w/index.php?title=Nesre%C4%8Da_na_Otoku_treh_milj&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nesreča na Otoku treh milj (stran ne obstaja)">Otoku treh milj</a>, pokvarila njegove odnose z nekaterimi njegovimi kolegi liberalci. V pismu, ponatisnjenem v zbirki Yours, Isaac Asimov,,<a href="#cite_note-asim-1996-78">[69]</a> navaja, da čeprav bi raje živel »v nobeni nevarnosti« kot blizu jedrskega reaktorja, bi vseeno raje živel blizu jedrske elektrarne kot v <a href="/w/index.php?title=Slum_(naselje)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Slum (naselje) (stran ne obstaja)">slumu</a> v <a href="/wiki/Love_Canal" title="Love Canal">Love Canalu</a> ali blizu »tovarne podjetja <a href="/w/index.php?title=Union_Carbide&action=edit&redlink=1" class="new" title="Union Carbide (stran ne obstaja)">Union Carbide</a>, ki proizvaja <a href="/w/index.php?title=Metil_izocianat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Metil izocianat (stran ne obstaja)">metil izocianat</a>«, pri čemer se slednje nanaša na <a href="/wiki/Bhopalska_nesre%C4%8Da" title="Bhopalska nesreča">bhopalsko nesrečo</a> leta 1984.<a href="#cite_note-asim-1996-78">[69]</a> V zadnjih letih svojega življenja je Asimov za poslabšanje kakovosti življenja, ki ga je zaznal v New Yorku, krivil krčenje davčne osnove zaradi <a href="/w/index.php?title=Beg_belcev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Beg belcev (stran ne obstaja)">bega srednjega razreda</a> v <a href="/w/index.php?title=Predmestje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Predmestje (stran ne obstaja)">predmestja</a>, čeprav je še naprej podpiral visoke davke za srednji razred za plačilo socialnih programov. Njegova zadnja nefantastična knjiga <a href="/w/index.php?title=Our_Angry_Earth&action=edit&redlink=1" class="new" title="Our Angry Earth (stran ne obstaja)">Our Angry Earth</a> (1991, ki jo je napisal skupaj s svojim dolgoletnim prijateljem, avtorjem znanstvene fantastike Frederikom Pohlom), se ukvarja z elementi okoljske krize, kot so <a href="/wiki/Prenaseljenost" title="Prenaseljenost">prenaseljenost</a>, <a href="/w/index.php?title=Energijska_neodvisnost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Energijska neodvisnost (stran ne obstaja)">odvisnost od nafte</a>, <a href="/wiki/Vojna" title="Vojna">vojna</a>, <a href="/wiki/Globalno_segrevanje" title="Globalno segrevanje">globalno segrevanje</a> in uničevanje <a href="/wiki/Ozonska_plast" title="Ozonska plast">ozonske plasti</a>.<a href="#cite_note-asim-1991d-194">[178]</a><a href="#cite_note-chow-1991-195">[179]</a> V odgovoru na vprašanje Billa Moyersa »Kaj vidite, da se bo zgodilo z zamislijo o dostojanstvu človeške vrste, če se bo ta rast prebivalstva nadaljevala s sedanjo hitrostjo?«, je Asimov odgovoril: <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Vse bo uničila ... če imate 20 ljudi v stanovanju in dve kopalnici, ne glede na to, kako vsi verjamejo v svobodo kopalnice, tega ni. Morate se pripraviti, morate določiti čas za vsako osebo, morate potrkati na vrata, pa še niste končali, in tako naprej. In na enak način demokracija ne more preživeti prenaseljenosti. Človeško dostojanstvo tega ne more preživeti. Udobje in spodobnost tega ne moreta preživeti. Ko na svet postavljate vedno več ljudi, vrednost življenja ne le upada, ampak izginja.<a href="#cite_note-moye-1989-196">[180]</a></blockquote> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Drugi_avtorji">Drugi avtorji</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Drugi avtorji" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Drugi avtorji">uredi kodo</a>]</div> Asimov je užival v pisanju <a href="/wiki/John_Ronald_Reuel_Tolkien" title="John Ronald Reuel Tolkien">J. R. R. Tolkiena</a> in uporabil <a href="/wiki/Gospodar_prstanov" title="Gospodar prstanov">Gospodarja prstanov</a> (The Lord of the Rings) kot zaplet v zgodbi o <a href="/w/index.php?title=%C4%8Crni_vdovci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Črni vdovci (stran ne obstaja)">Črnih vdovcih</a> z naslovom »Nothing like Murder«.<a href="#cite_note-asim-1976b-63">[55]</a>:§ V., 62–76 V eseju »All or Nothing« (za revijo <a href="/w/index.php?title=The_Magazine_of_Fantasy_%26_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Magazine of Fantasy & Science Fiction (stran ne obstaja)">The Magazine of Fantasy & Science Fiction</a>, januar 1981) je Asimov dejal, da občuduje Tolkiena in da je Gospodarja prstanov prebral petkrat. (Čustva so bila obojestranska, pri čemer je Tolkien rekel, da je užival v znanstveni fantastiki Asimova.<a href="#cite_note-carp-1981-197">[181]</a> To bi pomenilo, da je Asimov izjema od prejšnje Tolkienove trditve<a href="#cite_note-carp-1981-197">[181]</a>, da je le redko našel »sodobno knjigo«, ki bi mu bila zanimiva.) Priznal je, da so drugi pisatelji po talentu boljši od njega, o <a href="/w/index.php?title=Harlan_Ellison&action=edit&redlink=1" class="new" title="Harlan Ellison (stran ne obstaja)">Harlan Ellison</a> pa je rekel: »(Po mojem mnenju) je ena najboljših pisateljic na svetu, veliko bolj vešča umetnosti kot jaz.«<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:246 Ni odobraval vse večjega vpliva <a href="/w/index.php?title=Novi_val_znanstvene_fantastike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Novi val znanstvene fantastike (stran ne obstaja)">novega vala</a> in leta 1967 je izjavil: »Želim si znanstvene fantastike. Mislim, da znanstvena fantastika v resnici ni znanstvena fantastika, če ji manjka znanost. In mislim, da boljša in resničnejša je znanost, boljša in resničnejša je znanstvena fantastika.«<a href="#cite_note-asim-1967a-105">[94]</a> Občutki prijateljstva in spoštovanja med Asimovom in <a href="/wiki/Arthur_Charles_Clarke" title="Arthur Charles Clarke">Arthurjem Charlesom Clarkeom</a> so bili prikazani s tako imenovano »pogodbo Clarkea in Asimova na <a href="/w/index.php?title=Park_Avenue&action=edit&redlink=1" class="new" title="Park Avenue (stran ne obstaja)">Park Avenue</a>«, sklenjeni, ko sta si delila taksi v New Yorku. Ta je navajala, da je moral Asimov vztrajati, da je Clarke najboljši pisatelj znanstvene fantastike na svetu (in pri tem pridržal drugega najboljšega zase), medtem ko je moral Clarke vztrajati, da je Asimov najboljši znanstveni pisec na svetu (in pridržal drugega najboljšega zase). Tako se posvetilo v Clarkeovi knjigi Report on Planet Three (1972) glasi: »V skladu s pogoji pogodbe Clarkea in Asimova drugi najboljši znanstveni pisec to knjigo posveča drugemu najboljšemu pisatelju znanstvene fantastike.« Asimov je hkrati z znanstveno fantastiko postal ljubitelj misterijskih zgodb. Prvo je raje bral, ker »vsako [znanstvenofantastično] zgodbo berem z močnim zavedanjem, da je lahko slabša od moje, v tem primeru nisem imel potrpljenja z njo, ali da je morda boljša, v tem primeru sem se počutil bedno.«<a href="#cite_note-asim-1974-97">[87]</a> Zapisal je: »Ne skrivam dejstva, da v svojih misterijah uporabljam <a href="/wiki/Agatha_Christie" title="Agatha Christie">Agatho Christie</a> kot svoj model. Po mojem mnenju so njene misterije najboljše, kar jih je bilo napisano, veliko boljše od zgodb o <a href="/wiki/Sherlock_Holmes" title="Sherlock Holmes">Sherlocku Holmesu</a>, <a href="/wiki/Hercule_Poirot" title="Hercule Poirot">Hercule Poirot</a> pa je najboljša <a href="/w/index.php?title=Detektivka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Detektivka (stran ne obstaja)">detektivska</a> fikcija. Zakaj ne bi uporabil za svoj model tistega, kar se mi zdi najboljše?«<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:379, Bantam Užival je v Sherlocku Holmesu, vendar je imel <a href="/wiki/Arthur_Conan_Doyle" title="Arthur Conan Doyle">Arthurja Conana Doylea</a> za »nemarnega in površnega pisatelja.«<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:391, Bantam Prav tako je užival v <a href="/wiki/Humor" title="Humor">šaljivih</a> zgodbah, zlasti v zgodbah <a href="/w/index.php?title=Pelham_Grenville_Wodehouse&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pelham Grenville Wodehouse (stran ne obstaja)">Pelhama Grenvillea Wodehousea</a>.<a href="#cite_note-asim-1979a-20">[17]</a>:90 V nefantastičnem pisanju je Asimov še posebej občudoval slog pisanja <a href="/wiki/Martin_Gardner" title="Martin Gardner">Martina Gardnerja</a> in ga poskušal posnemati v svojih znanstvenih knjigah. Ob prvem srečanju z njim leta 1965 mu je to povedal, na kar je Gardner odgovoril, da je svoj slog zasnoval na Asimovem.<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:369, Avon <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Vpliv">Vpliv</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Vpliv" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vpliv">uredi kodo</a>]</div> <a href="/w/index.php?title=Paul_Krugman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Paul Krugman (stran ne obstaja)">Paul Krugman</a>, <a href="/wiki/Nobelova_nagrada_za_ekonomijo" class="mw-redirect" title="Nobelova nagrada za ekonomijo">nobelov nagrajenec za ekonomijo</a>, je izjavil, da ga je koncept <a href="/w/index.php?title=Psihozgodovina_(fantastika)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psihozgodovina (fantastika) (stran ne obstaja)">psihozgodovine</a> Asimova navdihnil, da je postal ekonomist: <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Kar me pripelje do Isaaca Asimova. Asimov, še posebej trilogija Foundation, je bil moj velik navdih; ekonomist sem postal, ker sem hotel biti psihozgodovinar, ki bi z matematiko človeškega vedénja reševal civilizacijo. Ampak ena stvar me je vedno motila: <a href="/w/index.php?title=Trantor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Trantor (stran ne obstaja)">Trantor</a>, glavno mesto <a href="/w/index.php?title=Galakti%C4%8Dni_imperij_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galaktični imperij (Asimov) (stran ne obstaja)">Galaktičnega imperija</a>, ki je bilo opisano kot eno velikansko mesto, ki popolnoma pokriva kopensko površino planeta – tako da v njem biva populacija 45 milijard ljudi. Težava je očitna: kot je opisano, bi imel Trantor gostoto prebivalstva približno 600 na kvadratno miljo; <a href="/wiki/New_Jersey" title="New Jersey">New Jersey</a> ima več kot 1100 ljudi na kvadratno miljo. In popolnoma prekrit s kovino ni, razen če govorimo o zapori v prometni konici.<a href="#cite_note-krug-2010-198">[182]</a></blockquote> John H. Jenkins, ki je pregledal veliko večino pisnega dela Asimova, je nekoč opazil: »Poudarjeno je bilo, da je Asimov vplival na večino pisateljev znanstvene fantastike od 1950-ih, bodisi da so se zgledovali po njegovem slogu ali pa se namerno izogibali vsemu podobnemu njegovemu slogu.«<a href="#cite_note-jenk-1995c-199">[183]</a> Zraven osebnosti, kot sta <a href="/wiki/Bertrand_Russell" title="Bertrand Russell">Bertrand Russell</a> in <a href="/wiki/Karl_Popper" title="Karl Popper">Karl Popper</a>, je Asimov pustil pečat kot eden najuglednejših <a href="/wiki/Interdisciplinarnost" title="Interdisciplinarnost">interdisciplinarjev</a> 20. stoletja: <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">Nekaj zgledov: <a href="/wiki/Fulbrightova_%C5%A1tipendija" title="Fulbrightova štipendija">Fulbrightov štipendijski program</a> nima interdisciplinarne kategorije – interdisciplinarjev ni treba prijaviti. »Da bi bilo sprejeto, je bilo treba <a href="/wiki/Jean_Piaget" title="Jean Piaget">Piagetovo</a> temeljno delo ponoviti v skladu z ameriškim modelom«. Trajalo je 35 let, da je bilo <a href="/wiki/Gregor_Mendel" title="Gregor Mendel">Mendelovo</a> delo opaženo. <a href="/wiki/William_James" title="William James">William James</a> je menil, da se zdi »velika škoda, da tako izvirni človek, kot je <a href="/wiki/Charles_Sanders_Peirce" title="Charles Sanders Peirce">Charles Peirce</a> ... ostane brez kariere.« Isaaca Asimova so skoraj odpustili z akademskega mesta, ker je bil generalist. Njegov primer pa ni niti približno tako tragičen kot Peirceov: Asimov ni samo obdržal svoje službe, ampak je štiriindvajset let pozneje dosegel naziv rednega profesorja.<a href="#cite_note-niss-1997-200">[184]</a></blockquote> »Malo posameznikov,« piše <a href="/w/index.php?title=James_L._Christian&action=edit&redlink=1" class="new" title="James L. Christian (stran ne obstaja)">James L. Christian</a>, »je bolje kot Isaac Asimov razumelo, kaj je <a href="/w/index.php?title=Sinopti%C4%8Dna_filozofija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sinoptična filozofija (stran ne obstaja)">sinoptično</a> razmišljanje. Njegovih skoraj 500 knjig – ki jih je napisal kot strokovnjak, razgledana avtoriteta ali samo navdušen laik – segajo v skoraj vse možne teme: znanost, zgodovina, literatura, religija in seveda znanstvena fantastika.«<a href="#cite_note-chri-2011-201">[185]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Bibliografija">Bibliografija</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Bibliografija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Bibliografija">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5590687">.mw-parser-output .hatnote{font-style:italic}.mw-parser-output div.hatnote{padding-left:1.6em;margin-bottom:0.5em}.mw-parser-output .hatnote i{font-style:normal}.mw-parser-output .hatnote+link+.hatnote{margin-top:-0.5em}</style><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">»Bibliografija Isaaca Asimova« se preusmerja sem. Za polni seznam glej <a href="/w/index.php?title=Bibliografija_Isaaca_Asimova_(po_abecedi)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bibliografija Isaaca Asimova (po abecedi) (stran ne obstaja)">bibliografija Isaaca Asimova (po abecedi)</a>; <a href="/w/index.php?title=Bibliografija_Isaaca_Asimova_(po_kategorijah)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bibliografija Isaaca Asimova (po kategorijah) (stran ne obstaja)">bibliografija Isaaca Asimova (po kategorijah)</a>; <a href="/w/index.php?title=Bibliografija_Isaaca_Asimova_(kronolo%C5%A1ko)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bibliografija Isaaca Asimova (kronološko) (stran ne obstaja)">bibliografija Isaaca Asimova (kronološko)</a>; <a href="/w/index.php?title=Bibliografija_kratkih_zgodb_Isaaca_Asimova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bibliografija kratkih zgodb Isaaca Asimova (stran ne obstaja)">bibliografija kratkih zgodb Isaaca Asimova</a> in <a href="/w/index.php?title=Bibliografija_knji%C5%BEnih_serij_Isaaca_Asimova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bibliografija knjižnih serij Isaaca Asimova (stran ne obstaja)">bibliografija knjižnih serij Isaaca Asimova</a>.</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5829682"><blockquote class="templatequote">V obdobju 40 let sem objavil povprečno 1000 besed na dan. V zadnjih 20 letih sem v povprečju objavil 1700 besed na dan.<div class="templatequotecite">— <cite>Asimov, 1994<a href="#cite_note-asim-1994-27">[23]</a>:562</cite></div></blockquote> Glede na uporabljeni dogovor štetja,<a href="#cite_note-seil-2014d-202">[186]</a> in vključno z vsemi naslovi, grafikoni in urejenimi zbirkami, je lahko v bibliografiji Asimova trenutno več kot 500 knjig – kot tudi njegove posamezne kratke zgodbe, posamezni eseji in kritike. Za svojo 100., 200. in 300. knjigo (na osnovi njegovega osebnega števila) je Asimov izdal <a href="/w/index.php?title=Opus_100&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 100 (stran ne obstaja)">Opus 100</a> (1969), <a href="/w/index.php?title=Opus_200&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 200 (stran ne obstaja)">Opus 200</a> (1979), in <a href="/w/index.php?title=Opus_300&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 300 (stran ne obstaja)">Opus 300</a> (1984), s čimer je slavil svoje pisanje.<a href="#cite_note-asim-1969a-2">[1]</a><a href="#cite_note-asim-1979c-128">[115]</a><a href="#cite_note-asim-1984-129">[116]</a> Obsežno bibliografijo del Asimova je sestavil Ed Seiler.<a href="#cite_note-seil-1995c-203">[187]</a> Asimov je objavil dovolj, da je bilo mogoče analizirati njegovo stopnjo pisanja knjig, kar kaže, da je pisanje postalo hitrejše, ko je pisal več.<a href="#cite_note-ohls-1992-204">[188]</a> Spletna razstava v praktično popolni zbirki Asimova <a href="/w/index.php?title=Knji%C5%BEnce_Univerze_v_Zahodni_Virginiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Knjižnce Univerze v Zahodni Virginiji (stran ne obstaja)">Knjižnce Univerze v Zahodni Virginiji</a> prikazuje funkcije, vizualne elemente in opise nekaterih od njegovih več kot 600 knjig, iger, zvočnih posnetkov, videoposnetkov in stenskih tabel. Veliko prvih, redkih izdaj in izdaj z avtogrami je v sobi redkih knjig Knjižnic. Knjižni ovitki in avtogrami so predstavljeni na spletu skupaj z opisi in slikami otroških knjig, znanstvenofantastične umetnosti, multimedijskega in drugega gradiva v zbirki.<a href="#cite_note-spl55-205">[189]</a><a href="#cite_note-spl56-206">[190]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Znanstvena_fantastika_2">Znanstvena fantastika</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Znanstvena fantastika" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Znanstvena fantastika">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Serija_»Greater_Foundation«">Serija »Greater Foundation«</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Serija »Greater Foundation«" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Serija »Greater Foundation«">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članki: <a href="/w/index.php?title=Robot_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robot (knjižna serija) (stran ne obstaja)">serija Robot</a>, <a href="/w/index.php?title=Galactic_Empire_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galactic Empire (knjižna serija) (stran ne obstaja)">serija Galactic Empire</a> in <a href="/w/index.php?title=Foundation_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation (knjižna serija) (stran ne obstaja)">serija Foundation</a>.</div></dd></dl> Serija Robot je bila izvirno ločena od serije Foundation. Romani Galactic Empire so bili objavljeni kot neodbvisne zgodbe, postavljene v zgodnejši čas iste prihodnosti kot Foundation. Kasneje v življenju je Asimov sintetiziral serijo Robot v eno samo skladno »zgodovino«, ki se je pojavila v razširitvi serije Foundation.<a href="#cite_note-asim-1988a-77">[68]</a>:9, 1989, <a href="/w/index.php?title=Grafton_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grafton (založba) (stran ne obstaja)">Grafton</a> Vse te knjige je izdala <a href="/w/index.php?title=Doubleday_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Doubleday (založba) (stran ne obstaja)">Doubleday</a>, razen izvirne trilogije Foundation, ki jo je izvirno izdala Gnome Books preden jo je kupila in ponovno objavila Doubleday. <ul><li>Serija Robot: <ul><li><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite class="citation book cs1"><a href="/wiki/Jeklene_votline" title="Jeklene votline">The Caves of Steel</a>. 1954. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29340-0" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29340-0"><bdi>0-553-29340-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Caves+of+Steel&rft.date=1954&rft.isbn=0-553-29340-0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> (prvi znanstvenofantastični kriminalni roman <a href="/w/index.php?title=Elijah_Baley&action=edit&redlink=1" class="new" title="Elijah Baley (stran ne obstaja)">Elijaha Baleyja</a>)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/wiki/Golo_sonce" title="Golo sonce">The Naked Sun</a>. 1957. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29339-7" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29339-7"><bdi>0-553-29339-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Naked+Sun&rft.date=1957&rft.isbn=0-553-29339-7&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> (drugi znanstvenofantastični kriminalni roman Elijaha Baleyja)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/wiki/Roboti_jutranje_zore" title="Roboti jutranje zore">The Robots of Dawn</a>. 1983. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29949-2" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29949-2"><bdi>0-553-29949-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Robots+of+Dawn&rft.date=1983&rft.isbn=0-553-29949-2&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> (tretji znanstvenofantastični kriminalni roman Elijaha Baleyja)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Robots_and_Empire&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robots and Empire (stran ne obstaja)">Robots and Empire</a>. 1985. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-586-06200-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-586-06200-5"><bdi>978-0-586-06200-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Robots+and+Empire&rft.date=1985&rft.isbn=978-0-586-06200-5&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> (nadaljevanje trilogije Elijaha Baleyja)</li></ul></li> <li>Romani Galaktičnega imperija: <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Kamen_na_nebu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kamen na nebu (stran ne obstaja)">Pebble in the Sky</a>. 1950. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29342-7" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29342-7"><bdi>0-553-29342-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Pebble+in+the+Sky&rft.date=1950&rft.isbn=0-553-29342-7&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> (zgodnji Galaktični imperij)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Zvezde_kot_prah&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zvezde kot prah (stran ne obstaja)">The Stars, Like Dust</a>. 1951. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29343-5" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29343-5"><bdi>0-553-29343-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Stars%2C+Like+Dust&rft.date=1951&rft.isbn=0-553-29343-5&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> (davno pred Imperijem)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Currents_of_Space&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Currents of Space (stran ne obstaja)">The Currents of Space</a>. 1952. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29341-9" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29341-9"><bdi>0-553-29341-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Currents+of+Space&rft.date=1952&rft.isbn=0-553-29341-9&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> (Trantorjeva republika se še naprej širi)</li></ul></li> <li>Predzgodbe Foundation: <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Prelude_to_Foundation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prelude to Foundation (stran ne obstaja)">Prelude to Foundation</a>. 1988. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-27839-8" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-27839-8"><bdi>0-553-27839-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Prelude+to+Foundation&rft.date=1988&rft.isbn=0-553-27839-8&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Forward_the_Foundation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Forward the Foundation (stran ne obstaja)">Forward the Foundation</a>. 1993. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-40488-1" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-40488-1"><bdi>0-553-40488-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Forward+the+Foundation&rft.date=1993&rft.isbn=0-553-40488-1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li></ul></li> <li>Izvirna trilogija Temelji: <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Foundation_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation (Asimov) (stran ne obstaja)">Foundation</a>. 1951. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29335-4" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29335-4"><bdi>0-553-29335-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Foundation&rft.date=1951&rft.isbn=0-553-29335-4&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Foundation_and_Empire&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation and Empire (stran ne obstaja)">Foundation and Empire</a>. 1952. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29337-0" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29337-0"><bdi>0-553-29337-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Foundation+and+Empire&rft.date=1952&rft.isbn=0-553-29337-0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> (objavljeno tudi pod naslovom 'The Man Who Upset the Universe' v mehki vezavi založbe <a href="/w/index.php?title=Ace_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ace Books (stran ne obstaja)">Ace</a> s ceno 35 ¢, D-125, okoli leta 1952)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Second_Foundation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Second Foundation (stran ne obstaja)">Second Foundation</a>. 1953. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29336-2" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29336-2"><bdi>0-553-29336-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Second+Foundation&rft.date=1953&rft.isbn=0-553-29336-2&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li></ul></li> <li>Razširjena serija Foundation: <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Foundation%27s_Edge&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation's Edge (stran ne obstaja)">Foundation's Edge</a>. 1982. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29338-9" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29338-9"><bdi>0-553-29338-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Foundation%27s+Edge&rft.date=1982&rft.isbn=0-553-29338-9&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Foundation_and_Earth&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation and Earth (stran ne obstaja)">Foundation and Earth</a>. 1986. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-58757-9" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-58757-9"><bdi>0-553-58757-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Foundation+and+Earth&rft.date=1986&rft.isbn=0-553-58757-9&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li></ul></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Serija_Lucky_Starr_(kot_Paul_French)">Serija Lucky Starr (kot Paul French)</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Serija Lucky Starr (kot Paul French)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Serija Lucky Starr (kot Paul French)">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Lucky_Starr_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lucky Starr (knjižna serija) (stran ne obstaja)">serija Lucky Starr</a>.</div></dd></dl> Vse objavljeno pri <a href="/w/index.php?title=Doubleday_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Doubleday (založba) (stran ne obstaja)">Doubleday</a>. <ul><li><a href="/w/index.php?title=David_Starr,_Space_Ranger&action=edit&redlink=1" class="new" title="David Starr, Space Ranger (stran ne obstaja)">David Starr, Space Ranger</a> (1952)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Lucky_Starr_and_the_Pirates_of_the_Asteroids&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lucky Starr and the Pirates of the Asteroids (stran ne obstaja)">Lucky Starr and the Pirates of the Asteroids</a> (1953)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Lucky_Starr_and_the_Oceans_of_Venus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lucky Starr and the Oceans of Venus (stran ne obstaja)">Lucky Starr and the Oceans of Venus</a> (1954)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Lucky_Starr_and_the_Big_Sun_of_Mercury&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lucky Starr and the Big Sun of Mercury (stran ne obstaja)">Lucky Starr and the Big Sun of Mercury</a> (1956)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Lucky_Starr_and_the_Moons_of_Jupiter&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lucky Starr and the Moons of Jupiter (stran ne obstaja)">Lucky Starr and the Moons of Jupiter</a> (1957)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Lucky_Starr_and_the_Rings_of_Saturn&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lucky Starr and the Rings of Saturn (stran ne obstaja)">Lucky Starr and the Rings of Saturn</a> (1958)</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Norby_Chronicles_(z_Janet_Asimov)">Norby Chronicles (z Janet Asimov)</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=29" title="Uredi razdelek: Norby Chronicles (z Janet Asimov)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=29" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Norby Chronicles (z Janet Asimov)">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Norby&action=edit&redlink=1" class="new" title="Norby (stran ne obstaja)">Norby</a>.</div></dd></dl> Vse objavljeno pri <a href="/w/index.php?title=Walker_%26_Company&action=edit&redlink=1" class="new" title="Walker & Company (stran ne obstaja)">Walker & Company</a>. <ul><li><a href="/w/index.php?title=Norby,_the_Mixed-Up_Robot&action=edit&redlink=1" class="new" title="Norby, the Mixed-Up Robot (stran ne obstaja)">Norby, the Mixed-Up Robot</a> (1983)</li> <li>Norby's Other Secret (1984)</li> <li>Norby and the Lost Princess (1985)</li> <li>Norby and the Invaders (1985)</li> <li>Norby and the Queen's Necklace (1986)</li> <li>Norby Finds a Villain (1987)</li> <li>Norby Down to Earth (1988)</li> <li>Norby and Yobo's Great Adventure (1989)</li> <li>Norby and the Oldest Dragon (1990)</li> <li>Norby and the Court Jester (1991)</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Romani,_ki_niso_del_serij">Romani, ki niso del serij</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=30" title="Uredi razdelek: Romani, ki niso del serij" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=30" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Romani, ki niso del serij">uredi kodo</a>]</div> Romani označeni z zvezdico (*) imajo manjše povezave s <a href="/w/index.php?title=Vesolje_Foundation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vesolje Foundation (stran ne obstaja)">vesoljem Foundation</a>. <ul><li><a href="/w/index.php?title=The_End_of_Eternity&action=edit&redlink=1" class="new" title="The End of Eternity (stran ne obstaja)">The End of Eternity</a> (1955), <a href="/w/index.php?title=Doubleday_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Doubleday (založba) (stran ne obstaja)">Doubleday</a> (*)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Fantastic_Voyage&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fantastic Voyage (stran ne obstaja)">Fantastic Voyage</a> (1966), <a href="/w/index.php?title=Bantam_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bantam Books (stran ne obstaja)">Bantam Books</a> (mehka verzava) in <a href="/w/index.php?title=Houghton_Mifflin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Houghton Mifflin (stran ne obstaja)">Houghton Mifflin</a> (trda vezava) (romanizacija filma)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Gods_Themselves&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Gods Themselves (stran ne obstaja)">The Gods Themselves</a> (1972), Doubleday</li> <li><a href="/w/index.php?title=Fantastic_Voyage_II:_Destination_Brain&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fantastic Voyage II: Destination Brain (stran ne obstaja)">Fantastic Voyage II: Destination Brain</a> (1987), Doubleday (ni nadaljevanje Fantastic Voyage, ampak podobna, neodvisna zgodba)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Nemesis_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nemesis (Asimov) (stran ne obstaja)">Nemesis</a> (1989), Bantam Doubleday Dell (*)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Nightfall_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nightfall (Asimov) (stran ne obstaja)">Nightfall</a> (1990), Doubleday, z <a href="/w/index.php?title=Robert_Silverberg&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robert Silverberg (stran ne obstaja)">Robertom Silverbergom</a> (na osnovi »Nightfall«, kratke zgodbe Asimova iz leta 1941)</li> <li>Child of Time (1992), Bantam Doubleday Dell, z Robertom Silverbergom (na osnovi »<a href="/w/index.php?title=The_Ugly_Little_Boy&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Ugly Little Boy (stran ne obstaja)">The Ugly Little Boy</a>«, kratke zgodbe Asimova iz leta 1958)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Positronic_Man&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Positronic Man (stran ne obstaja)">The Positronic Man</a> (1992), Bantam Doubleday Dell, z Robertom Silverbergom (*) (na osnovi <a href="/w/index.php?title=The_Bicentennial_Man&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Bicentennial Man (stran ne obstaja)">The Bicentennial Man</a>, novele Asimova iz leta 1976)</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Zbirke_kratkih_zgodb">Zbirke kratkih zgodb</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=31" title="Uredi razdelek: Zbirke kratkih zgodb" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=31" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zbirke kratkih zgodb">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5590687"><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">Glej tudi: <a href="/w/index.php?title=Bibliografija_kratkih_zgodb_Isaaca_Asimova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bibliografija kratkih zgodb Isaaca Asimova (stran ne obstaja)">bibliografija kratkih zgodb Isaaca Asimova</a></div> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/wiki/Jaz,_robot" title="Jaz, robot">I, Robot</a>. Gnome Books (izvirno), kasneje <a href="/w/index.php?title=Doubleday_(publisher)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Doubleday (publisher) (stran ne obstaja)">Doubleday</a>. 1950. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-29438-5" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-29438-5"><bdi>0-553-29438-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=I%2C+Robot&rft.pub=Gnome+Books+%28izvirno%29%2C+kasneje+Doubleday&rft.date=1950&rft.isbn=0-553-29438-5&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Martian_Way_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Martian Way and Other Stories (stran ne obstaja)">The Martian Way and Other Stories</a>. Doubleday. 1955. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-8376-0463-X" title="Posebno:ViriKnjig/0-8376-0463-X"><bdi>0-8376-0463-X</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Martian+Way+and+Other+Stories&rft.pub=Doubleday&rft.date=1955&rft.isbn=0-8376-0463-X&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Earth_Is_Room_Enough&action=edit&redlink=1" class="new" title="Earth Is Room Enough (stran ne obstaja)">Earth Is Room Enough</a>. Doubleday. 1957. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-449-24125-4" title="Posebno:ViriKnjig/0-449-24125-4"><bdi>0-449-24125-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Earth+Is+Room+Enough&rft.pub=Doubleday&rft.date=1957&rft.isbn=0-449-24125-4&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Nine_Tomorrows&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nine Tomorrows (stran ne obstaja)">Nine Tomorrows</a>. Doubleday. 1959. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-449-24084-3" title="Posebno:ViriKnjig/0-449-24084-3"><bdi>0-449-24084-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Nine+Tomorrows&rft.pub=Doubleday&rft.date=1959&rft.isbn=0-449-24084-3&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Rest_of_the_Robots&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Rest of the Robots (stran ne obstaja)">The Rest of the Robots</a>. Doubleday. 1964. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-385-09041-2" title="Posebno:ViriKnjig/0-385-09041-2"><bdi>0-385-09041-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Rest+of+the+Robots&rft.pub=Doubleday&rft.date=1964&rft.isbn=0-385-09041-2&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Through_a_Glass,_Clearly&action=edit&redlink=1" class="new" title="Through a Glass, Clearly (stran ne obstaja)">Through a Glass, Clearly</a>. <a href="/w/index.php?title=New_English_Library&action=edit&redlink=1" class="new" title="New English Library (stran ne obstaja)">New English Library</a>. 1967. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-86025-124-1" title="Posebno:ViriKnjig/0-86025-124-1"><bdi>0-86025-124-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Through+a+Glass%2C+Clearly&rft.pub=New+English+Library&rft.date=1967&rft.isbn=0-86025-124-1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Mysteries&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Mysteries (stran ne obstaja)">Asimov's Mysteries</a>. Doubleday. 1968.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Asimov%27s+Mysteries&rft.pub=Doubleday&rft.date=1968&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Nightfall_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nightfall and Other Stories (stran ne obstaja)">Nightfall and Other Stories</a>. Doubleday. 1969. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-449-01969-1" title="Posebno:ViriKnjig/0-449-01969-1"><bdi>0-449-01969-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Nightfall+and+Other+Stories&rft.pub=Doubleday&rft.date=1969&rft.isbn=0-449-01969-1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Early_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Early Asimov (stran ne obstaja)">The Early Asimov</a>. Doubleday. 1972. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-449-02850-X" title="Posebno:ViriKnjig/0-449-02850-X"><bdi>0-449-02850-X</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Early+Asimov&rft.pub=Doubleday&rft.date=1972&rft.isbn=0-449-02850-X&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Best_of_Isaac_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Best of Isaac Asimov (stran ne obstaja)">The Best of Isaac Asimov</a>. Sphere. 1973. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-7221-1256-4" title="Posebno:ViriKnjig/0-7221-1256-4"><bdi>0-7221-1256-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Best+of+Isaac+Asimov&rft.pub=Sphere&rft.date=1973&rft.isbn=0-7221-1256-4&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Buy_Jupiter_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="Buy Jupiter and Other Stories (stran ne obstaja)">Buy Jupiter and Other Stories</a>. Doubleday. 1975. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-385-05077-1" title="Posebno:ViriKnjig/0-385-05077-1"><bdi>0-385-05077-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Buy+Jupiter+and+Other+Stories&rft.pub=Doubleday&rft.date=1975&rft.isbn=0-385-05077-1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Bicentennial_Man_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Bicentennial Man and Other Stories (stran ne obstaja)">The Bicentennial Man and Other Stories</a>. Doubleday. 1976. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-575-02240-X" title="Posebno:ViriKnjig/0-575-02240-X"><bdi>0-575-02240-X</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Bicentennial+Man+and+Other+Stories&rft.pub=Doubleday&rft.date=1976&rft.isbn=0-575-02240-X&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Complete_Robot&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Complete Robot (stran ne obstaja)">The Complete Robot</a>. Doubleday. 1982.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Complete+Robot&rft.pub=Doubleday&rft.date=1982&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Winds_of_Change_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Winds of Change and Other Stories (stran ne obstaja)">The Winds of Change and Other Stories</a>. Doubleday. 1983. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-385-18099-3" title="Posebno:ViriKnjig/0-385-18099-3"><bdi>0-385-18099-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Winds+of+Change+and+Other+Stories&rft.pub=Doubleday&rft.date=1983&rft.isbn=0-385-18099-3&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Edge_of_Tomorrow_(knjiga_1985)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Edge of Tomorrow (knjiga 1985) (stran ne obstaja)">The Edge of Tomorrow</a>. Tor. 1985. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-312-93200-6" title="Posebno:ViriKnjig/0-312-93200-6"><bdi>0-312-93200-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Edge+of+Tomorrow&rft.pub=Tor&rft.date=1985&rft.isbn=0-312-93200-6&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Alternate_Asimovs&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Alternate Asimovs (stran ne obstaja)">The Alternate Asimovs</a>. Doubleday. 1986. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-385-19784-5" title="Posebno:ViriKnjig/0-385-19784-5"><bdi>0-385-19784-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Alternate+Asimovs&rft.pub=Doubleday&rft.date=1986&rft.isbn=0-385-19784-5&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=The_Best_Science_Fiction_of_Isaac_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Best Science Fiction of Isaac Asimov (stran ne obstaja)">The Best Science Fiction of Isaac Asimov</a>. Doubleday. 1986.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Best+Science+Fiction+of+Isaac+Asimov&rft.pub=Doubleday&rft.date=1986&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Robot_Dreams&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robot Dreams (stran ne obstaja)">Robot Dreams</a>. Byron Preiss. 1986. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-441-73154-6" title="Posebno:ViriKnjig/0-441-73154-6"><bdi>0-441-73154-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Robot+Dreams&rft.pub=Byron+Preiss&rft.date=1986&rft.isbn=0-441-73154-6&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Azazel_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Azazel (Asimov) (stran ne obstaja)">Azazel</a>. Doubleday. 1988.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Azazel&rft.pub=Doubleday&rft.date=1988&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Robot_Visions&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robot Visions (stran ne obstaja)">Robot Visions</a>. Byron Preiss. 1990. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-451-45064-7" title="Posebno:ViriKnjig/0-451-45064-7"><bdi>0-451-45064-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Robot+Visions&rft.pub=Byron+Preiss&rft.date=1990&rft.isbn=0-451-45064-7&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Gold_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gold (Asimov) (stran ne obstaja)">Gold</a>. Harper Prism. 1995. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-553-28339-1" title="Posebno:ViriKnjig/0-553-28339-1"><bdi>0-553-28339-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Gold&rft.pub=Harper+Prism&rft.date=1995&rft.isbn=0-553-28339-1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Magic_(zbirka_kratkih_zgodb)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Magic (zbirka kratkih zgodb) (stran ne obstaja)">Magic</a>. Harper Prism. 1996. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-00-224622-8" title="Posebno:ViriKnjig/0-00-224622-8"><bdi>0-00-224622-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Magic&rft.pub=Harper+Prism&rft.date=1996&rft.isbn=0-00-224622-8&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Misterije">Misterije</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=32" title="Uredi razdelek: Misterije" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=32" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Misterije">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Romani">Romani</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=33" title="Uredi razdelek: Romani" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=33" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Romani">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a href="/w/index.php?title=The_Death_Dealers&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Death Dealers (stran ne obstaja)">The Death Dealers</a> (1958), <a href="/w/index.php?title=Avon_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Avon Books (stran ne obstaja)">Avon Books</a>, ponatisnjeno kot A Whiff of Death pri <a href="/w/index.php?title=Walker_%26_Company&action=edit&redlink=1" class="new" title="Walker & Company (stran ne obstaja)">Walker & Company</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Murder_at_the_ABA&action=edit&redlink=1" class="new" title="Murder at the ABA (stran ne obstaja)">Murder at the ABA</a> (1976), Doubleday, objavljeno tudi kot Authorized Murder</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Zbirke_kratkih_zgodb_2">Zbirke kratkih zgodb</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=34" title="Uredi razdelek: Zbirke kratkih zgodb" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=34" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zbirke kratkih zgodb">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading5"><h5 id="Zbirka_Črni_vdovci">Zbirka Črni vdovci</h5>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=35" title="Uredi razdelek: Zbirka Črni vdovci" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=35" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zbirka Črni vdovci">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=%C4%8Crni_vdovci&action=edit&redlink=1" class="new" title="Črni vdovci (stran ne obstaja)">Črni vdovci</a>.</div></dd></dl> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Tales_of_the_Black_Widowers&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tales of the Black Widowers (stran ne obstaja)">Tales of the Black Widowers</a> (1974), Doubleday</li> <li><a href="/w/index.php?title=More_Tales_of_the_Black_Widowers&action=edit&redlink=1" class="new" title="More Tales of the Black Widowers (stran ne obstaja)">More Tales of the Black Widowers</a> (1976), Doubleday</li> <li><a href="/w/index.php?title=Casebook_of_the_Black_Widowers&action=edit&redlink=1" class="new" title="Casebook of the Black Widowers (stran ne obstaja)">Casebook of the Black Widowers</a> (1980), Doubleday</li> <li><a href="/w/index.php?title=Banquets_of_the_Black_Widowers&action=edit&redlink=1" class="new" title="Banquets of the Black Widowers (stran ne obstaja)">Banquets of the Black Widowers</a> (1984), Doubleday</li> <li><a href="/w/index.php?title=Puzzles_of_the_Black_Widowers&action=edit&redlink=1" class="new" title="Puzzles of the Black Widowers (stran ne obstaja)">Puzzles of the Black Widowers</a> (1990), Doubleday</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Return_of_the_Black_Widowers&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Return of the Black Widowers (stran ne obstaja)">The Return of the Black Widowers</a> (2003), <a href="/w/index.php?title=Carroll_%26_Graf&action=edit&redlink=1" class="new" title="Carroll & Graf (stran ne obstaja)">Carroll & Graf</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading5"><h5 id="Druge_misterije">Druge misterije</h5>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=36" title="Uredi razdelek: Druge misterije" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=36" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Druge misterije">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Mysteries&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Mysteries (stran ne obstaja)">Asimov's Mysteries</a> (1968), Doubleday</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Key_Word_and_Other_Mysteries&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Key Word and Other Mysteries (stran ne obstaja)">The Key Word and Other Mysteries</a> (1977), Walker</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Union_Club_Mysteries&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Union Club Mysteries (stran ne obstaja)">The Union Club Mysteries</a> (1983), Doubleday</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Disappearing_Man_and_Other_Mysteries&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Disappearing Man and Other Mysteries (stran ne obstaja)">The Disappearing Man and Other Mysteries</a> (1985), Walker</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Best_Mysteries_of_Isaac_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Best Mysteries of Isaac Asimov (stran ne obstaja)">The Best Mysteries of Isaac Asimov</a> (1986), Doubleday</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Nefantastika">Nefantastika</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=37" title="Uredi razdelek: Nefantastika" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=37" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nefantastika">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Poljudna_znanost_2">Poljudna znanost</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=38" title="Uredi razdelek: Poljudna znanost" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=38" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Poljudna znanost">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading5"><h5 id="Zbirka_esejev_za_F&SF">Zbirka esejev za F&SF</h5>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=39" title="Uredi razdelek: Zbirka esejev za F&SF" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=39" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zbirka esejev za F&SF">uredi kodo</a>]</div> V naslednjih knjigah so zbrani eseji, ki so bili izvirno objavljeni kot mesečne kolumne v <a href="/w/index.php?title=The_Magazine_of_Fantasy_and_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Magazine of Fantasy and Science Fiction (stran ne obstaja)">The Magazine of Fantasy and Science Fiction</a> in zbrani pri <a href="/w/index.php?title=Doubleday_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Doubleday (založba) (stran ne obstaja)">Doubleday</a> <ol><li><a href="/w/index.php?title=Fact_and_Fancy&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fact and Fancy (stran ne obstaja)">Fact and Fancy</a> (1962)</li> <li><a href="/w/index.php?title=View_from_a_Height&action=edit&redlink=1" class="new" title="View from a Height (stran ne obstaja)">View from a Height</a> (1963)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Adding_a_Dimension&action=edit&redlink=1" class="new" title="Adding a Dimension (stran ne obstaja)">Adding a Dimension</a> (1964)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Of_Time_and_Space_and_Other_Things&action=edit&redlink=1" class="new" title="Of Time and Space and Other Things (stran ne obstaja)">Of Time and Space and Other Things</a> (1965)</li> <li><a href="/w/index.php?title=From_Earth_to_Heaven&action=edit&redlink=1" class="new" title="From Earth to Heaven (stran ne obstaja)">From Earth to Heaven</a> (1966)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Science,_Numbers,_and_I&action=edit&redlink=1" class="new" title="Science, Numbers, and I (stran ne obstaja)">Science, Numbers, and I</a> (1968)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Solar_System_and_Back&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Solar System and Back (stran ne obstaja)">The Solar System and Back</a> (1970)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Stars_in_Their_Courses&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Stars in Their Courses (stran ne obstaja)">The Stars in Their Courses</a> (1971)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Left_Hand_of_the_Electron&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Left Hand of the Electron (stran ne obstaja)">The Left Hand of the Electron</a> (1972)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Tragedy_of_the_Moon&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Tragedy of the Moon (stran ne obstaja)">The Tragedy of the Moon</a> (1973)</li> <li>Asimov On Astronomy (posodobljena različica esejev v prejšnjih zbirkah) (1974) <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-517-27924-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-517-27924-3">978-0-517-27924-3</a></li> <li>Asimov On Chemistry (posodobljena različica esejev v prejšnjih zbirkah) (1974)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Of_Matters_Great_and_Small&action=edit&redlink=1" class="new" title="Of Matters Great and Small (stran ne obstaja)">Of Matters Great and Small</a> (1975)</li> <li>Asimov On Physics (posodobljena različica esejev v prejšnjih zbirkah) (1976) <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-385-00958-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-385-00958-4">978-0-385-00958-4</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Planet_That_Wasn%27t&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Planet That Wasn't (stran ne obstaja)">The Planet That Wasn't</a> (1976)</li> <li>Asimov On Numbers (posodobljena različica esejev v prejšnjih zbirkah) (1976)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Quasar,_Quasar,_Burning_Bright&action=edit&redlink=1" class="new" title="Quasar, Quasar, Burning Bright (stran ne obstaja)">Quasar, Quasar, Burning Bright</a> (1977)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Road_to_Infinity&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Road to Infinity (stran ne obstaja)">The Road to Infinity</a> (1979)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Sun_Shines_Bright_(knjiga)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Sun Shines Bright (knjiga) (stran ne obstaja)">The Sun Shines Bright</a> (1981)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Counting_the_Eons&action=edit&redlink=1" class="new" title="Counting the Eons (stran ne obstaja)">Counting the Eons</a> (1983)</li> <li><a href="/w/index.php?title=X_Stands_for_Unknown&action=edit&redlink=1" class="new" title="X Stands for Unknown (stran ne obstaja)">X Stands for Unknown</a> (1984)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Subatomic_Monster&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Subatomic Monster (stran ne obstaja)">The Subatomic Monster</a> (1985)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Far_as_Human_Eye_Could_See&action=edit&redlink=1" class="new" title="Far as Human Eye Could See (stran ne obstaja)">Far as Human Eye Could See</a> (1987)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Relativity_of_Wrong&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Relativity of Wrong (stran ne obstaja)">The Relativity of Wrong</a> (1988)</li> <li>Asimov on Science: A 30 Year Retrospective 1959–1989 (1989) (v uvodu vsebuje prvi esej)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Out_of_the_Everywhere&action=edit&redlink=1" class="new" title="Out of the Everywhere (stran ne obstaja)">Out of the Everywhere</a> (1990)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Secret_of_the_Universe&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Secret of the Universe (stran ne obstaja)">The Secret of the Universe</a> (1991)</li></ol> <div class="mw-heading mw-heading5"><h5 id="Zbirke_drugih_splošnoznanstvenih_esejev">Zbirke drugih splošnoznanstvenih esejev</h5>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=40" title="Uredi razdelek: Zbirke drugih splošnoznanstvenih esejev" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=40" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zbirke drugih splošnoznanstvenih esejev">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Only_a_Trillion&action=edit&redlink=1" class="new" title="Only a Trillion (stran ne obstaja)">Only a Trillion</a> (1957), Abelard-Schuman, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-441-63121-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-441-63121-6">978-0-441-63121-6</a>; (1976) popravljena in posodobljena izdaja</li> <li><a href="/w/index.php?title=Is_Anyone_There%3F&action=edit&redlink=1" class="new" title="Is Anyone There? (stran ne obstaja)">Is Anyone There?</a> (1967), Doubleday, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-385-08401-3" title="Posebno:ViriKnjig/0-385-08401-3">0-385-08401-3</a> (vsebuje članek v katerem je skovan izraz »<a href="/w/index.php?title=Spom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spom (stran ne obstaja)">spom</a>«)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Today_and_Tomorrow_and%E2%80%94&action=edit&redlink=1" class="new" title="Today and Tomorrow and— (stran ne obstaja)">Today and Tomorrow and—</a> (1973), Doubleday</li> <li>Science Past, Science Future (1975), Doubleday, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-385-09923-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-385-09923-3">978-0-385-09923-3</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Please_Explain&action=edit&redlink=1" class="new" title="Please Explain (stran ne obstaja)">Please Explain</a> (1975), Houghton Mifflin, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-440-96804-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-440-96804-7">978-0-440-96804-7</a></li> <li>Life and Time (1978), Doubleday</li> <li>The Roving Mind (1983), <a href="/w/index.php?title=Prometheus_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prometheus Books (stran ne obstaja)">Prometheus Books</a>, nova izdaja 1997, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/1-57392-181-5" title="Posebno:ViriKnjig/1-57392-181-5">1-57392-181-5</a></li> <li>The Dangers of Intelligence (1986), Houghton Mifflin</li> <li>Past, Present and Future (1987), Prometheus Books, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-87975-393-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-87975-393-1">978-0-87975-393-1</a></li> <li>The Tyrannosaurus Prescription (1989), Prometheus Books</li> <li>Frontiers (1990), Dutton</li> <li>Frontiers II (1993), Dutton</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading5"><h5 id="Druge_znanstvene_knjige">Druge znanstvene knjige</h5>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=41" title="Uredi razdelek: Druge znanstvene knjige" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=41" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Druge znanstvene knjige">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a href="/w/index.php?title=The_Chemicals_of_Life_(book)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Chemicals of Life (book) (stran ne obstaja)">The Chemicals of Life</a> (1954), <a href="/w/index.php?title=Abelard-Schuman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Abelard-Schuman (stran ne obstaja)">Abelard-Schuman</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-451-62418-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-451-62418-5">978-0-451-62418-5</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Inside_the_Atom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Inside the Atom (stran ne obstaja)">Inside the Atom</a> (1956), Abelard-Schuman, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-200-71444-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-200-71444-0">978-0-200-71444-0</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Building_Blocks_of_the_Universe&action=edit&redlink=1" class="new" title="Building Blocks of the Universe (stran ne obstaja)">Building Blocks of the Universe</a> (1957; revised 1974), Abelard-Schuman, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-200-71099-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-200-71099-2">978-0-200-71099-2</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_World_of_Carbon_(book)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The World of Carbon (book) (stran ne obstaja)">The World of Carbon</a> (1958), Abelard-Schuman, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-02-091350-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-02-091350-4">978-0-02-091350-4</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_World_of_Nitrogen_(book)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The World of Nitrogen (book) (stran ne obstaja)">The World of Nitrogen</a> (1958), Abelard-Schuman, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-02-091400-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-02-091400-6">978-0-02-091400-6</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Words_of_Science_and_the_History_Behind_Them&action=edit&redlink=1" class="new" title="Words of Science and the History Behind Them (stran ne obstaja)">Words of Science and the History Behind Them</a> (1959), <a href="/w/index.php?title=Houghton_Mifflin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Houghton Mifflin (stran ne obstaja)">Houghton Mifflin</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-395-06571-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-395-06571-6">978-0-395-06571-6</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Clock_We_Live_On_(book)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Clock We Live On (book) (stran ne obstaja)">The Clock We Live On</a> (1959), Abelard-Schuman, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-200-71100-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-200-71100-5">978-0-200-71100-5</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Breakthroughs_in_Science&action=edit&redlink=1" class="new" title="Breakthroughs in Science (stran ne obstaja)">Breakthroughs in Science</a> (1959), Houghton Mifflin, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-395-06561-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-395-06561-7">978-0-395-06561-7</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Realm_of_Numbers&action=edit&redlink=1" class="new" title="Realm of Numbers (stran ne obstaja)">Realm of Numbers</a> (1959), Houghton Mifflin, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-395-06566-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-395-06566-2">978-0-395-06566-2</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Realm_of_Measure&action=edit&redlink=1" class="new" title="Realm of Measure (stran ne obstaja)">Realm of Measure</a> (1960), Houghton Mifflin</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Wellsprings_of_Life&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Wellsprings of Life (stran ne obstaja)">The Wellsprings of Life</a> (1960), Abelard-Schuman, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-451-03245-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-451-03245-4">978-0-451-03245-4</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Life_and_Energy&action=edit&redlink=1" class="new" title="Life and Energy (stran ne obstaja)">Life and Energy</a> (1962), Doubleday, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-380-00942-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-380-00942-8">978-0-380-00942-8</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Genetic_Code&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Genetic Code (stran ne obstaja)">The Genetic Code</a> (1962), The Orion Press</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Human_Body:_Its_Structure_and_Operation&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Human Body: Its Structure and Operation (stran ne obstaja)">The Human Body: Its Structure and Operation</a> (1963), Houghton Mifflin, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-451-02430-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-451-02430-5">978-0-451-02430-5</a>, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-451-62707-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-451-62707-0">978-0-451-62707-0</a> (popravljena izdaja)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Human_Brain:_Its_Capacities_and_Functions_(knjiga)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Human Brain: Its Capacities and Functions (knjiga) (stran ne obstaja)">The Human Brain: Its Capacities and Functions</a> (1963), Houghton Mifflin, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-451-62867-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-451-62867-1">978-0-451-62867-1</a></li> <li>Planets for Man (skupaj s <a href="/w/index.php?title=Stephen_H._Dole&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stephen H. Dole (stran ne obstaja)">Stephenom H. Doleom</a>) (1964), <a href="/w/index.php?title=Random_House&action=edit&redlink=1" class="new" title="Random House (stran ne obstaja)">Random House</a>, ponatisnjeno pri <a href="/w/index.php?title=RAND&action=edit&redlink=1" class="new" title="RAND (stran ne obstaja)">RAND</a> leta 2007 <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8330-4226-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8330-4226-2">978-0-8330-4226-2</a><a href="#cite_note-dole-2010-207">[191]</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=An_Easy_Introduction_to_the_Slide_Rule&action=edit&redlink=1" class="new" title="An Easy Introduction to the Slide Rule (stran ne obstaja)">An Easy Introduction to the Slide Rule</a> (1965), Houghton Mifflin, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-395-06575-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-395-06575-4">978-0-395-06575-4</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Intelligent_Man%27s_Guide_to_Science&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Intelligent Man's Guide to Science (stran ne obstaja)">The Intelligent Man's Guide to Science</a> (1965), <a href="/w/index.php?title=Basic_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Basic Books (stran ne obstaja)">Basic Books</a> <ul><li>Naslov se je spreminjal glede na vsako od štirih izdaj, zadnja je bila Asimov's New Guide to Science (1984) <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-14-017213-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-14-017213-3">978-0-14-017213-3</a></li></ul></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Universe:_From_Flat_Earth_to_Quasar_(book)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Universe: From Flat Earth to Quasar (book) (stran ne obstaja)">The Universe: From Flat Earth to Quasar</a> (1966), Walker, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-380-01596-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-380-01596-2">978-0-380-01596-2</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Neutrino_(book)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Neutrino (book) (stran ne obstaja)">The Neutrino</a> (1966), Doubleday, <a href="/w/index.php?title=ASIN&action=edit&redlink=1" class="new" title="ASIN (stran ne obstaja)">ASIN</a> B002JK525W</li> <li><a href="/w/index.php?title=Understanding_Physics_Vol._I,_Motion,_Sound,_and_Heat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Understanding Physics Vol. I, Motion, Sound, and Heat (stran ne obstaja)">Understanding Physics Vol. I, Motion, Sound, and Heat</a> (1966), Walker, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-451-00329-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-451-00329-4">978-0-451-00329-4</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Understanding_Physics_Vol._II,_Light,_Magnetism,_and_Electricity&action=edit&redlink=1" class="new" title="Understanding Physics Vol. II, Light, Magnetism, and Electricity (stran ne obstaja)">Understanding Physics Vol. II, Light, Magnetism, and Electricity</a> (1966), Walker, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-451-61942-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-451-61942-6">978-0-451-61942-6</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Understanding_Physics_Vol._III,_The_Electron,_Proton,_and_Neutron&action=edit&redlink=1" class="new" title="Understanding Physics Vol. III, The Electron, Proton, and Neutron (stran ne obstaja)">Understanding Physics Vol. III, The Electron, Proton, and Neutron</a> (1966), Walker, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-451-62634-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-451-62634-9">978-0-451-62634-9</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Photosynthesis_(book)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Photosynthesis (book) (stran ne obstaja)">Photosynthesis</a> (1969), Basic Books, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-465-05703-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-465-05703-0">978-0-465-05703-0</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Our_World_in_Space_(book)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Our World in Space (book) (stran ne obstaja)">Our World in Space</a> (1974), New York Graphic, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8212-0434-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8212-0434-4">978-0-8212-0434-4</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Eyes_on_the_Universe:_A_History_of_the_Telescope&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eyes on the Universe: A History of the Telescope (stran ne obstaja)">Eyes on the Universe: A History of the Telescope</a> (1976), Andre Deutsch Limited, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-233-96760-5" title="Posebno:ViriKnjig/0-233-96760-5">0-233-96760-5</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Collapsing_Universe_(book)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Collapsing Universe (book) (stran ne obstaja)">The Collapsing Universe</a> (1977), Walker, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-671-81738-8" title="Posebno:ViriKnjig/0-671-81738-8">0-671-81738-8</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Extraterrestrial_Civilizations&action=edit&redlink=1" class="new" title="Extraterrestrial Civilizations (stran ne obstaja)">Extraterrestrial Civilizations</a> (1979), Crown, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-449-90020-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-449-90020-8">978-0-449-90020-8</a></li> <li>A Choice of Catastrophes (1979), Simon & Schuster, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-671-22701-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-671-22701-2">978-0-671-22701-2</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Visions_of_the_Universe&action=edit&redlink=1" class="new" title="Visions of the Universe (stran ne obstaja)">Visions of the Universe</a> z ilustracijami <a href="/w/index.php?title=Kazuaki_Ivasaki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kazuaki Ivasaki (stran ne obstaja)">Kazuakija Ivasakija</a> (1981), Cosmos Store, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-939540-01-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-939540-01-3">978-0-939540-01-3</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Exploring_the_Earth_and_the_Cosmos&action=edit&redlink=1" class="new" title="Exploring the Earth and the Cosmos (stran ne obstaja)">Exploring the Earth and the Cosmos</a> (1982), Crown, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-517-54667-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-517-54667-3">978-0-517-54667-3</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Measure_of_the_Universe&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Measure of the Universe (stran ne obstaja)">The Measure of the Universe</a> (1983), Harper & Row</li> <li><a href="/w/index.php?title=Think_About_Space:_Where_Have_We_Been_and_Where_Are_We_Going%3F&action=edit&redlink=1" class="new" title="Think About Space: Where Have We Been and Where Are We Going? (stran ne obstaja)">Think About Space: Where Have We Been and Where Are We Going?</a> v soavtorstvu s Frankom Whiteom (1989), Walker</li> <li><a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Chronology_of_Science_and_Discovery&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Chronology of Science and Discovery (stran ne obstaja)">Asimov's Chronology of Science and Discovery</a> (1989), Harper & Row, druga izdaja dodaja vsebino do leta 1993, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-06-270113-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-06-270113-8">978-0-06-270113-8</a></li> <li>Beginnings: The Story of Origins (1989), Walker</li> <li><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov%27s_Guide_to_Earth_and_Space&action=edit&redlink=1" class="new" title="Isaac Asimov's Guide to Earth and Space (stran ne obstaja)">Isaac Asimov's Guide to Earth and Space</a> (1991), Random House, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-449-22059-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-449-22059-7">978-0-449-22059-7</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Atom:_Journey_Across_the_Subatomic_Cosmos&action=edit&redlink=1" class="new" title="Atom: Journey Across the Subatomic Cosmos (stran ne obstaja)">Atom: Journey Across the Subatomic Cosmos</a> (1991), Dutton, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-4395-0900-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-4395-0900-5">978-1-4395-0900-5</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Mysteries_of_Deep_Space:_Quasars,_Pulsars_and_Black_Holes&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mysteries of Deep Space: Quasars, Pulsars and Black Holes (stran ne obstaja)">Mysteries of Deep Space: Quasars, Pulsars and Black Holes</a> (1994) <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8368-1133-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8368-1133-9">978-0-8368-1133-9</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Earth%27s_Moon_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Earth's Moon (Asimov) (stran ne obstaja)">Earth's Moon</a> (1988), <a href="/w/index.php?title=Gareth_Stevens&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gareth Stevens (stran ne obstaja)">Gareth Stevens</a>, prenovljena izdaja leta 2003 <a href="/w/index.php?title=Richard_Hantula&action=edit&redlink=1" class="new" title="Richard Hantula (stran ne obstaja)">Richard Hantula</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-59102-122-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-59102-122-3">978-1-59102-122-3</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Sun_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Sun (Asimov) (stran ne obstaja)">The Sun</a> (1988), Gareth Stevens, prenovljena izdaja leta 2003 Richard Hantula <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-59102-122-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-59102-122-3">978-1-59102-122-3</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Earth_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Earth (Asimov) (stran ne obstaja)">The Earth</a> (1988), Gareth Stevens, prenovljena izdaja leta 2004 Richard Hantula <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-59102-177-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-59102-177-3">978-1-59102-177-3</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Jupiter_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jupiter (Asimov) (stran ne obstaja)">Jupiter</a> (1989), Gareth Stevens, prenovljena izdaja leta 2004 Richard Hantula <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-59102-123-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-59102-123-0">978-1-59102-123-0</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Venus_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Venus (Asimov) (stran ne obstaja)">Venus</a> (1990), Gareth Stevens, prenovljena izdaja leta 2004 Richard Hantula <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8368-3877-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8368-3877-0">978-0-8368-3877-0</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Literarna_dela">Literarna dela</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=42" title="Uredi razdelek: Literarna dela" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=42" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Literarna dela">uredi kodo</a>]</div> Vse objavljeno pri Doubleday. <ul><li><a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Guide_to_Shakespeare&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Guide to Shakespeare (stran ne obstaja)">Asimov's Guide to Shakespeare</a>, I. in II. del (1970), <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-517-26825-6" title="Posebno:ViriKnjig/0-517-26825-6">0-517-26825-6</a></li> <li>Asimov's Annotated "<a href="/w/index.php?title=Don_Juan_(Byron)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Don Juan (Byron) (stran ne obstaja)">Don Juan</a>" (1972)</li> <li>Asimov's Annotated "<a href="/w/index.php?title=Paradise_Lost_(Milton)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Paradise Lost (Milton) (stran ne obstaja)">Paradise Lost</a>" (1974)</li> <li>Familiar Poems, Annotated (1976)</li> <li>Asimov's The Annotated "<a href="/w/index.php?title=Gulliver%27s_Travels&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gulliver's Travels (stran ne obstaja)">Gulliver's Travels</a>" (1980)</li> <li>Asimov's Annotated "<a href="/w/index.php?title=Gilbert_and_Sullivan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gilbert and Sullivan (stran ne obstaja)">Gilbert and Sullivan</a>" (1988)</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Sveto_pismo">Sveto pismo</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=43" title="Uredi razdelek: Sveto pismo" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=43" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sveto pismo">uredi kodo</a>]</div> <ul><li>Words from Genesis (1962), <a href="/w/index.php?title=Houghton_Mifflin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Houghton Mifflin (stran ne obstaja)">Houghton Mifflin</a></li> <li>Words from the Exodus (1963), Houghton Mifflin</li> <li><a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Guide_to_the_Bible&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Guide to the Bible (stran ne obstaja)">Asimov's Guide to the Bible</a>, del I in II (1967 in 1969, izdaja v enem zvezku 1981), Doubleday, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-517-34582-X" title="Posebno:ViriKnjig/0-517-34582-X">0-517-34582-X</a></li> <li>The Story of Ruth (1972), Doubleday, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-385-08594-X" title="Posebno:ViriKnjig/0-385-08594-X">0-385-08594-X</a></li> <li>In the Beginning (1981), Crown</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Avtobiografija">Avtobiografija</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=44" title="Uredi razdelek: Avtobiografija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=44" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Avtobiografija">uredi kodo</a>]</div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Avtobiografije_Isaaca_Asimova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Avtobiografije Isaaca Asimova (stran ne obstaja)">avtobiografije Isaaca Asimova</a>.</div></dd></dl> <ul><li><a href="/w/index.php?title=In_Memory_Yet_Green&action=edit&redlink=1" class="new" title="In Memory Yet Green (stran ne obstaja)">In Memory Yet Green: The Autobiography of Isaac Asimov, 1920–1954</a> (1979, <a href="/w/index.php?title=Doubleday_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Doubleday (založba) (stran ne obstaja)">Doubleday</a>)</li> <li><a href="/w/index.php?title=In_Joy_Still_Felt&action=edit&redlink=1" class="new" title="In Joy Still Felt (stran ne obstaja)">In Joy Still Felt: The Autobiography of Isaac Asimov, 1954–1978</a> (1980, Doubleday)</li> <li><a href="/w/index.php?title=I._Asimov:_A_Memoir&action=edit&redlink=1" class="new" title="I. Asimov: A Memoir (stran ne obstaja)">I. Asimov: A Memoir</a> (1994, Doubleday)</li> <li><a href="/w/index.php?title=It%27s_Been_a_Good_Life&action=edit&redlink=1" class="new" title="It's Been a Good Life (stran ne obstaja)">It's Been a Good Life</a> (2002, <a href="/w/index.php?title=Prometheus_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prometheus Books (stran ne obstaja)">Prometheus Books</a>), kondenzacija treh zvezkov avtobiografije Asimova, ki jo je uredila njegova vdova <a href="/w/index.php?title=Janet_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janet Asimov (stran ne obstaja)">Janet Jeppson Asimov</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Zgodovina">Zgodovina</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=45" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=45" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina">uredi kodo</a>]</div> Vse objavljeno pri <a href="/w/index.php?title=Houghton_Mifflin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Houghton Mifflin (stran ne obstaja)">Houghton Mifflin</a>, razen kjer je drugače navedeno. <ul><li>The Kite That Won the Revolution (1963), <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-395-06560-7" title="Posebno:ViriKnjig/0-395-06560-7">0-395-06560-7</a></li> <li>The Greeks: A Great Adventure (1965)</li> <li>The Roman Republic (1966)</li> <li>The Roman Empire (1967)</li> <li>The Egyptians (1967)</li> <li>The Near East (1968)</li> <li>The Dark Ages (1968)</li> <li>Words from History (1968)</li> <li>The Shaping of England (1969)</li> <li>Constantinople: The Forgotten Empire (1970)</li> <li>The Land of Canaan (1971)</li> <li>The Shaping of France (1972)</li> <li>The Shaping of North America: From Earliest Times to 1763 (1973)</li> <li>The Birth of the United States: 1763–1816 (1974)</li> <li>Our Federal Union: The United States from 1816 to 1865 (1975), <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-395-20283-3" title="Posebno:ViriKnjig/0-395-20283-3">0-395-20283-3</a></li> <li>The Golden Door: The United States from 1865 to 1918 (1977)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Chronology_of_the_World&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Chronology of the World (stran ne obstaja)">Asimov's Chronology of the World</a> (1991), <a href="/w/index.php?title=HarperCollins&action=edit&redlink=1" class="new" title="HarperCollins (stran ne obstaja)">HarperCollins</a>, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-06-270036-7" title="Posebno:ViriKnjig/0-06-270036-7">0-06-270036-7</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=The_March_of_the_Millennia&action=edit&redlink=1" class="new" title="The March of the Millennia (stran ne obstaja)">The March of the Millennia</a> (1991), v soavtorstvu s Frankom Whiteom, Walker & Company, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-8027-7391-5" title="Posebno:ViriKnjig/0-8027-7391-5">0-8027-7391-5</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Humor">Humor</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=46" title="Uredi razdelek: Humor" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=46" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Humor">uredi kodo</a>]</div> <ul><li>The Sensuous Dirty Old Man (1971) (kot Dr. A), Walker & Company, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-451-07199-9" title="Posebno:ViriKnjig/0-451-07199-9">0-451-07199-9</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov%27s_Treasury_of_Humor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Isaac Asimov's Treasury of Humor (stran ne obstaja)">Isaac Asimov's Treasury of Humor</a> (1971), <a href="/w/index.php?title=Houghton_Mifflin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Houghton Mifflin (stran ne obstaja)">Houghton Mifflin</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Lecherous_Limericks&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lecherous Limericks (stran ne obstaja)">Lecherous Limericks</a> (1975), Walker, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-449-22841-X" title="Posebno:ViriKnjig/0-449-22841-X">0-449-22841-X</a></li> <li>More Lecherous Limericks (1976), Walker, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-8027-7102-5" title="Posebno:ViriKnjig/0-8027-7102-5">0-8027-7102-5</a></li> <li>Still More Lecherous Limericks (1977), Walker, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-8027-7106-8" title="Posebno:ViriKnjig/0-8027-7106-8">0-8027-7106-8</a></li> <li>Limericks, Two Gross, z <a href="/w/index.php?title=John_Ciardi&action=edit&redlink=1" class="new" title="John Ciardi (stran ne obstaja)">Johnom Ciardijem</a> (1978), Norton, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-393-04530-7" title="Posebno:ViriKnjig/0-393-04530-7">0-393-04530-7</a></li> <li>A Grossery of Limericks, z Johnom Ciardijem (1981), Norton, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-393-33112-1" title="Posebno:ViriKnjig/0-393-33112-1">0-393-33112-1</a></li> <li>Limericks for Children (1984), Caedmon</li> <li>Asimov Laughs Again (1992), <a href="/w/index.php?title=HarperCollins&action=edit&redlink=1" class="new" title="HarperCollins (stran ne obstaja)">HarperCollins</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="O_pisanju_znanstve_fantastike">O pisanju znanstve fantastike</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=47" title="Uredi razdelek: O pisanju znanstve fantastike" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=47" title="Urejanje izvorne kode razdelka: O pisanju znanstve fantastike">uredi kodo</a>]</div> <ul><li>Asimov on Science Fiction (1981), Doubleday</li> <li>Asimov's Galaxy (1989), Doubleday</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Druga_nefantastika">Druga nefantastika</h4>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=48" title="Uredi razdelek: Druga nefantastika" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=48" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Druga nefantastika">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Opus_100&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 100 (stran ne obstaja)">Opus 100</a> (1969), Houghton Mifflin, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-395-07351-0" title="Posebno:ViriKnjig/0-395-07351-0">0-395-07351-0</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Biographical_Encyclopedia_of_Science_and_Technology&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Biographical Encyclopedia of Science and Technology (stran ne obstaja)">Asimov's Biographical Encyclopedia of Science and Technology</a> (1964), Doubleday (prenovljena izdaja 1972, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-385-17771-2" title="Posebno:ViriKnjig/0-385-17771-2">0-385-17771-2</a>)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Opus_200&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 200 (stran ne obstaja)">Opus 200</a> (1979), Houghton Mifflin, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-395-27625-X" title="Posebno:ViriKnjig/0-395-27625-X">0-395-27625-X</a></li> <li>Isaac Asimov's Book of Facts (1979), Grosset & Dunlap, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-517-36111-6" title="Posebno:ViriKnjig/0-517-36111-6">0-517-36111-6</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Opus_300&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 300 (stran ne obstaja)">Opus 300</a> (1984), Houghton Mifflin, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-395-36108-7" title="Posebno:ViriKnjig/0-395-36108-7">0-395-36108-7</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Our_Angry_Earth&action=edit&redlink=1" class="new" title="Our Angry Earth (stran ne obstaja)">Our Angry Earth</a>: A Ticking Ecological Bomb (1991), with co-author <a href="/w/index.php?title=Frederik_Pohl&action=edit&redlink=1" class="new" title="Frederik Pohl (stran ne obstaja)">Frederik Pohl</a>, Tor, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-312-85252-5" title="Posebno:ViriKnjig/0-312-85252-5">0-312-85252-5</a>.</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Dela_v_slovenščini">Dela v slovenščini</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=49" title="Uredi razdelek: Dela v slovenščini" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=49" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Dela v slovenščini">uredi kodo</a>]</div> Asimova so v <a href="/wiki/Sloven%C5%A1%C4%8Dina" title="Slovenščina">slovenščino</a> prevajali: <a href="/wiki/Vladimir_Batagelj" title="Vladimir Batagelj">Vladimir Batagelj</a>, <a href="/w/index.php?title=Irena_Bohinc&action=edit&redlink=1" class="new" title="Irena Bohinc (stran ne obstaja)">Irena Bohinc</a>, <a href="/w/index.php?title=Jo%C5%BEe_Dolni%C4%8Dar&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jože Dolničar (stran ne obstaja)">Jože Dolničar</a>, <a href="/w/index.php?title=Boris_Grabnar&action=edit&redlink=1" class="new" title="Boris Grabnar (stran ne obstaja)">Boris Grabnar</a>, <a href="/w/index.php?title=Janko_Jemec&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janko Jemec (stran ne obstaja)">Janko Jemec</a>, <a href="/w/index.php?title=Vincenc_Kirbus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vincenc Kirbus (stran ne obstaja)">Vincenc Kirbus</a>, <a href="/wiki/Drago_Kolar" title="Drago Kolar">Drago Kolar</a>, <a href="/w/index.php?title=Du%C5%A1an_Kralj&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dušan Kralj (stran ne obstaja)">Dušan Kralj</a>, <a href="/w/index.php?title=Toma%C5%BE_Kralj&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tomaž Kralj (stran ne obstaja)">Tomaž Kralj</a>, <a href="/w/index.php?title=%C5%BDiga_Leskov%C5%A1ek&action=edit&redlink=1" class="new" title="Žiga Leskovšek (stran ne obstaja)">Žiga Leskovšek</a>, <a href="/w/index.php?title=Marija_Slapnik&action=edit&redlink=1" class="new" title="Marija Slapnik (stran ne obstaja)">Marija Slapnik</a>, <a href="/w/index.php?title=Mitja_Tav%C4%8Dar&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mitja Tavčar (stran ne obstaja)">Mitja Tavčar</a>, <a href="/w/index.php?title=Boris_Verbi%C4%8D&action=edit&redlink=1" class="new" title="Boris Verbič (stran ne obstaja)">Boris Verbič</a>. Njegova dela so izšla pri založbah: <a href="/w/index.php?title=Beogradski_izdava%C4%8Dko-grafi%C4%8Dki_zavod&action=edit&redlink=1" class="new" title="Beogradski izdavačko-grafički zavod (stran ne obstaja)">Beogradski izdavačko-grafički zavod</a> (<a href="/w/index.php?title=BIGZ&action=edit&redlink=1" class="new" title="BIGZ (stran ne obstaja)">BIGZ</a>), <a href="/w/index.php?title=Co_Libri&action=edit&redlink=1" class="new" title="Co Libri (stran ne obstaja)">Co Libri</a>, <a href="/w/index.php?title=Dolenc_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dolenc (založba) (stran ne obstaja)">Dolenc</a>, <a href="/wiki/Mladinska_knjiga" title="Mladinska knjiga">Mladinska knjiga</a> (MK), <a href="/w/index.php?title=Pre%C5%A1ernova_dru%C5%BEba&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prešernova družba (stran ne obstaja)">Prešernova družba</a>, <a href="/wiki/Tehni%C5%A1ka_zalo%C5%BEba_Slovenije" title="Tehniška založba Slovenije">Tehniška založba Slovenije</a> (TZS), ter v revijah in časopisih: <a href="/w/index.php?title=Slovenec_(%C4%8Dasopis)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Slovenec (časopis) (stran ne obstaja)">Slovenec</a>, <a href="/wiki/Spika_(revija)" title="Spika (revija)">Spika</a>, <a href="/wiki/%C5%BDivljenje_in_tehnika" title="Življenje in tehnika">Življenje in tehnika</a> (ŽIT). <ul><li><a href="/wiki/Jaz,_robot" title="Jaz, robot">Jaz, robot</a>, 1961 (I, robot, 1950)</li> <li><a href="/w/index.php?title=V_svetu_ogljika&action=edit&redlink=1" class="new" title="V svetu ogljika (stran ne obstaja)">V svetu ogljika</a>, 1962 (The World of Carbon, 1958)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Kamen_na_nebu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kamen na nebu (stran ne obstaja)">Kamen na nebu</a>, 1963 (Pebble in the Sky, 1950)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Fantasti%C4%8Dno_potovanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fantastično potovanje (stran ne obstaja)">Fantastično potovanje</a>, 1967 (Fantastic Voyage, 1966)</li> <li><a href="/wiki/Jeklene_votline" title="Jeklene votline">Jeklene votline</a>, 1968 (The Caves of Steel, 1953)</li> <li><a href="/w/index.php?title=V_svetu_du%C5%A1ika&action=edit&redlink=1" class="new" title="V svetu dušika (stran ne obstaja)">V svetu dušika</a>, 1968 (The World of Nitrogen, 1958)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Zvezde_kot_prah&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zvezde kot prah (stran ne obstaja)">Zvezde kot prah</a>, 1973 (The Stars, Like Dust, 1951)</li> <li>»<a href="/w/index.php?title=O%C4%8Di_niso_samo_za_gledanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oči niso samo za gledanje (stran ne obstaja)">Oči niso samo za gledanje</a>«, 1979 (Eyes Do More Than See, 1965)</li> <li><a href="/wiki/Golo_sonce" title="Golo sonce">Golo sonce</a>, 1986 (The Naked Sun, 1956)</li> <li><a href="/wiki/Roboti_jutranje_zore" title="Roboti jutranje zore">Roboti jutranje zore</a>, 1987 (The Robots of Dawn, 1983)</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Izbrana_bibliografija">Izbrana bibliografija</h3>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=50" title="Uredi razdelek: Izbrana bibliografija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=50" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Izbrana bibliografija">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimovDawson1950" class="citation cs2">———; Dawson, Charles R. (Februar 1950), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubs.acs.org/doi/pdf/10.1021/ja01158a045">»On the Reaction Inactivation of Tyrosinase during the Aerobic Oxidation of Catechol«</a>, <a href="/w/index.php?title=Journal_of_the_American_Chemical_Society&action=edit&redlink=1" class="new" title="Journal of the American Chemical Society (stran ne obstaja)">Journal of the American Chemical Society</a>, 72 (2): 820–828, <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1021%2Fja01158a045">10.1021/ja01158a045</a>, pridobljeno 18. marca 2019</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Journal+of+the+American+Chemical+Society&rft.atitle=On+the+Reaction+Inactivation+of+Tyrosinase+during+the+Aerobic+Oxidation+of+Catechol&rft.volume=72&rft.issue=2&rft.pages=820-828&rft.date=1950-02&rft_id=info%3Adoi%2F10.1021%2Fja01158a045&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft.au=Dawson%2C+Charles+R.&rft_id=https%3A%2F%2Fpubs.acs.org%2Fdoi%2Fpdf%2F10.1021%2Fja01158a045&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> (zahtevana naročnina)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1952" class="citation cs2">——— (1952), <a href="/w/index.php?title=The_Currents_of_Space&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Currents of Space (stran ne obstaja)">The Currents of Space</a>, (= Trilogija <a href="/w/index.php?title=Galactic_Empire_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galactic Empire (knjižna serija) (stran ne obstaja)">Galactic Empire</a>), zv. 2, <a href="/w/index.php?title=Doubleday_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Doubleday (založba) (stran ne obstaja)">Doubleday</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7653-1916-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7653-1916-6"><bdi>978-0-7653-1916-6</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/2009001523">2009001523</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/259266752">259266752</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Currents+of+Space&rft.series=%28%3D+Trilogija+Galactic+Empire%29&rft.pub=Doubleday&rft.date=1952&rft_id=info%3Aoclcnum%2F259266752&rft_id=info%3Alccn%2F2009001523&rft.isbn=978-0-7653-1916-6&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1965" class="citation cs2">——— (1965), The Greeks: A Great Adventure, Boston: <a href="/w/index.php?title=Houghton_Mifflin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Houghton Mifflin (stran ne obstaja)">Houghton Mifflin Company</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Greeks%3A+A+Great+Adventure&rft.place=Boston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company&rft.date=1965&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1966" class="citation cs2">——— (1966), The Roman Republic, Boston: Houghton Mifflin Company</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Roman+Republic&rft.place=Boston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company&rft.date=1966&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1967a" class="citation cs2">——— (Avgust 1967a), »S. F. as a Stepping Stone«, Editorial, <a href="/w/index.php?title=Galaxy_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galaxy Science Fiction (stran ne obstaja)">Galaxy Science Fiction</a>, str. 4, 6</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Galaxy+Science+Fiction&rft.atitle=S.+F.+as+a+Stepping+Stone&rft.pages=4%2C+6&rft.date=1967-08&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1967b" class="citation cs2">——— (november 1967b), »Knock Plastic!«, <a href="/w/index.php?title=The_Magazine_of_Fantasy_%26_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Magazine of Fantasy & Science Fiction (stran ne obstaja)">Magazine of Fantasy and Science Fiction</a>, New York: Mercury Press, Inc.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Magazine+of+Fantasy+and+Science+Fiction&rft.atitle=Knock+Plastic%21&rft.date=1967-11&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Citation" class="mw-redirect" title="Predloga:Citation">citation</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1967c" class="citation cs2">——— (1967c), The Roman Empire, Boston: Houghton Mifflin Company</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Roman+Empire&rft.place=Boston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company&rft.date=1967&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1967d" class="citation cs2">——— (1967d), The Egyptians, Boston: Houghton Mifflin Company</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Egyptians&rft.place=Boston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company&rft.date=1967&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1967e" class="citation cs2">——— (1967e), <a href="/w/index.php?title=Is_Anyone_There%3F&action=edit&redlink=1" class="new" title="Is Anyone There? (stran ne obstaja)">Is Anyone There? Speculative Essays on the Known and Unknown</a>, Doubleday, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3850-8401-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3850-8401-7"><bdi>978-0-3850-8401-7</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Is+Anyone+There%3F+Speculative+Essays+on+the+Known+and+Unknown&rft.pub=Doubleday&rft.date=1967&rft.isbn=978-0-3850-8401-7&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1968" class="citation cs2">——— (1968), The Near East: 10,000 Years of History, Boston: Houghton Mifflin Company</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Near+East%3A+10%2C000+Years+of+History&rft.place=Boston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company&rft.date=1968&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1969a" class="citation cs2">——— (1969a), <a href="/w/index.php?title=Opus_100&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 100 (stran ne obstaja)">Opus 100</a>, Boston: Houghton Mifflin Company</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Opus+100&rft.place=Boston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company&rft.date=1969&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1969b" class="citation cs2">——— (1969b), <a href="/w/index.php?title=Nightfall_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nightfall and Other Stories (stran ne obstaja)">Nightfall, and Other Stories</a>, Garden City, New York: Doubleday & Company, Inc.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Nightfall%2C+and+Other+Stories&rft.place=Garden+City%2C+New+York&rft.pub=Doubleday+%26+Company%2C+Inc.&rft.date=1969&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1971" class="citation cs2">——— (1971), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/treasuryofhumorl00asim">Isaac Asimov's Treasury of Humor</a>, Boston: Houghton Mifflin Company, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3951-2665-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3951-2665-3"><bdi>978-0-3951-2665-3</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/70153957">70153957</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/161728">161728</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Isaac+Asimov%27s+Treasury+of+Humor&rft.place=Boston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company&rft.date=1971&rft_id=info%3Aoclcnum%2F161728&rft_id=info%3Alccn%2F70153957&rft.isbn=978-0-3951-2665-3&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Ftreasuryofhumorl00asim&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1972" class="citation cs2">——— (1972), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/stream/earlyasimovorele00asim">The Early Asimov; or, Eleven Years of Trying</a>, Garden City, New York: Doubleday & Company, Inc.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Early+Asimov%3B+or%2C+Eleven+Years+of+Trying&rft.place=Garden+City%2C+New+York&rft.pub=Doubleday+%26+Company%2C+Inc.&rft.date=1972&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fstream%2Fearlyasimovorele00asim&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1973a" class="citation cs2">——— (1973a), <a href="/w/index.php?title=The_Tragedy_of_the_Moon&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Tragedy of the Moon (stran ne obstaja)">The Tragedy of the Moon</a>, New York: Doubleday, <a href="/wiki/Bibcode_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Bibcode (identifikator)">Bibcode</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1973trmo.book.....A">1973trmo.book.....A</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-4401-8999-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-4401-8999-2"><bdi>978-0-4401-8999-2</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/11944141">11944141</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Tragedy+of+the+Moon&rft.place=New+York&rft.pub=Doubleday&rft.date=1973&rft_id=info%3Aoclcnum%2F11944141&rft_id=info%3Abibcode%2F1973trmo.book.....A&rft.isbn=978-0-4401-8999-2&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1973b" class="citation cs2">——— (1973b), The Early Asimov Volume 2., St Albans, Hertfordshire, Združeno kraljestvo: Panther Books</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Early+Asimov+Volume+2.&rft.place=St+Albans%2C+Hertfordshire%2C+Zdru%C5%BEeno+kraljestvo&rft.pub=Panther+Books&rft.date=1973&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1974" class="citation cs2">——— (1974), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/stream/bestofisaacasimo00asim#page/n11/mode/2up">»Introduction«</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/bestofisaacasimo00asim/page/">The Best of Isaac Asimov</a>, Sphere Books, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/bestofisaacasimo00asim/page/">ix–xiv</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-385-05078-X" title="Posebno:ViriKnjig/0-385-05078-X"><bdi>0-385-05078-X</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/74002863">74002863</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Introduction&rft.btitle=The+Best+of+Isaac+Asimov&rft.pages=ix-xiv&rft.pub=Sphere+Books&rft.date=1974&rft_id=info%3Alccn%2F74002863&rft.isbn=0-385-05078-X&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fstream%2Fbestofisaacasimo00asim%23page%2Fn11%2Fmode%2F2up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1975a" class="citation cs2">——— (1975a), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/beforegoldenages0000unse">Before the Golden Age</a>, zv. 1, <a href="/w/index.php?title=Orbit_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Orbit Books (stran ne obstaja)">Orbit</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8600-7803-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8600-7803-6"><bdi>978-0-8600-7803-6</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/58457926">58457926</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Before+the+Golden+Age&rft.pub=Orbit&rft.date=1975&rft_id=info%3Aoclcnum%2F58457926&rft.isbn=978-0-8600-7803-6&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fbeforegoldenages0000unse&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1975b" class="citation cs2">——— (1975b), <a href="/w/index.php?title=Buy_Jupiter_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="Buy Jupiter and Other Stories (stran ne obstaja)">Buy Jupiter and Other Stories</a>, VGSF</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Buy+Jupiter+and+Other+Stories&rft.pub=VGSF&rft.date=1975&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> Izdaja 1988.</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1975c" class="citation cs2">——— (Januar 1975c), »Thinking About Thinking«, Magazine of Fantasy and Science Fiction, New York: Mercury Press, Inc., 48 (1 (284))</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Magazine+of+Fantasy+and+Science+Fiction&rft.atitle=Thinking+About+Thinking&rft.volume=48&rft.issue=1+%28284%29&rft.date=1975-01&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1976a" class="citation cs2">——— (1976a), <a href="/w/index.php?title=The_Bicentennial_Man_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Bicentennial Man and Other Stories (stran ne obstaja)">The Bicentennial Man and Other Stories</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Bicentennial+Man+and+Other+Stories&rft.date=1976&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1976b" class="citation cs2">——— (1976b), <a href="/w/index.php?title=More_Tales_of_the_Black_Widowers&action=edit&redlink=1" class="new" title="More Tales of the Black Widowers (stran ne obstaja)">More Tales of the Black Widowers</a> (1. izd.), Garden City, New York: Doubleday & Company, Inc., <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3851-1176-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3851-1176-8"><bdi>978-0-3851-1176-8</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/76002750">76002750</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/2331091">2331091</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=More+Tales+of+the+Black+Widowers&rft.place=Garden+City%2C+New+York&rft.edition=1.&rft.pub=Doubleday+%26+Company%2C+Inc.&rft.date=1976&rft_id=info%3Aoclcnum%2F2331091&rft_id=info%3Alccn%2F76002750&rft.isbn=978-0-3851-1176-8&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1979a" class="citation cs2">——— (1979a), <a href="/w/index.php?title=In_Memory_Yet_Green&action=edit&redlink=1" class="new" title="In Memory Yet Green (stran ne obstaja)">In Memory Yet Green: The Autobiography of Isaac Asimov, 1920–1954</a>, New York: <a href="/w/index.php?title=Avon_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Avon Books (stran ne obstaja)">Avon Books</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3807-5432-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3807-5432-8"><bdi>978-0-3807-5432-8</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/78055838">78055838</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/1035668881">1035668881</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=In+Memory+Yet+Green%3A+The+Autobiography+of+Isaac+Asimov%2C+1920%E2%80%931954&rft.place=New+York&rft.pub=Avon+Books&rft.date=1979&rft_id=info%3Aoclcnum%2F1035668881&rft_id=info%3Alccn%2F78055838&rft.isbn=978-0-3807-5432-8&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1979b" class="citation cs2">——— (Junij 1979b), »Alas, All Human«, Magazine of Fantasy and Science Fiction, 56 (6 (337))</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Magazine+of+Fantasy+and+Science+Fiction&rft.atitle=Alas%2C+All+Human&rft.volume=56&rft.issue=6+%28337%29&rft.date=1979-06&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1979c" class="citation cs2">——— (1979c), <a href="/w/index.php?title=Opus_200&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 200 (stran ne obstaja)">Opus 200</a>, Borston: Houghton Mifflin Company, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3952-7625-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3952-7625-9"><bdi>978-0-3952-7625-9</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/4515387">4515387</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Opus+200&rft.place=Borston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company&rft.date=1979&rft_id=info%3Aoclcnum%2F4515387&rft.isbn=978-0-3952-7625-9&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1980" class="citation cs2">——— (1980), <a href="/w/index.php?title=In_Joy_Still_Felt&action=edit&redlink=1" class="new" title="In Joy Still Felt (stran ne obstaja)">In Joy Still Felt: The Autobiography of Isaac Asimov, 1954–1978</a>, Garden City, New York: Doubleday, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3851-5544-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3851-5544-1"><bdi>978-0-3851-5544-1</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/79003685">79003685</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/5846307">5846307</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=In+Joy+Still+Felt%3A+The+Autobiography+of+Isaac+Asimov%2C+1954%E2%80%931978&rft.place=Garden+City%2C+New+York&rft.pub=Doubleday&rft.date=1980&rft_id=info%3Aoclcnum%2F5846307&rft_id=info%3Alccn%2F79003685&rft.isbn=978-0-3851-5544-1&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLauranceAsimov1980" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Laura_W._Haywood&action=edit&redlink=1" class="new" title="Laura W. Haywood (stran ne obstaja)">Laurance, Alice</a>; ———, ur. (1980), »On Style«, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/whodoneit00laur">Who Done It?</a>, Boston: Houghton Mifflin Company, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3952-9166-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3952-9166-5"><bdi>978-0-3952-9166-5</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/80010657">80010657</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/6016317">6016317</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=On+Style&rft.btitle=Who+Done+It%3F&rft.place=Boston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company&rft.date=1980&rft_id=info%3Aoclcnum%2F6016317&rft_id=info%3Alccn%2F80010657&rft.isbn=978-0-3952-9166-5&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fwhodoneit00laur&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1982" class="citation cs2">——— (1982), »The Way of Reason«, v <a href="/w/index.php?title=Paul_Levinson&action=edit&redlink=1" class="new" title="Paul Levinson (stran ne obstaja)">Levinson, Paul</a> (ur.), In Pursuit of Truth: Essays on the Philosophy of Karl Popper on the Occasion of his 80th Birthday, Humanities Press, str. ix–x</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Way+of+Reason&rft.btitle=In+Pursuit+of+Truth%3A+Essays+on+the+Philosophy+of+Karl+Popper+on+the+Occasion+of+his+80th+Birthday&rft.pages=ix-x&rft.pub=Humanities+Press&rft.date=1982&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1983" class="citation cs2">——— (1983), »§ 4 The Word I Invented«, <a href="/w/index.php?title=Counting_the_Eons&action=edit&redlink=1" class="new" title="Counting the Eons (stran ne obstaja)">Counting the Eons</a>, Garden City, New York: Doubleday, <a href="/wiki/Bibcode_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Bibcode (identifikator)">Bibcode</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1983coeo.book.....A">1983coeo.book.....A</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=%C2%A7+4+The+Word+I+Invented&rft.btitle=Counting+the+Eons&rft.place=Garden+City%2C+New+York&rft.pub=Doubleday&rft.date=1983&rft_id=info%3Abibcode%2F1983coeo.book.....A&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1984" class="citation cs2">——— (1984), <a href="/w/index.php?title=Opus_300&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 300 (stran ne obstaja)">Opus 300</a>, Boston: Houghton Mifflin Company, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3953-6108-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3953-6108-5"><bdi>978-0-3953-6108-5</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/10780371">10780371</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Opus+300&rft.place=Boston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company&rft.date=1984&rft_id=info%3Aoclcnum%2F10780371&rft.isbn=978-0-3953-6108-5&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1987a" class="citation cs2">——— (1987a), The Best Science Fiction of Isaac Asimov, Glasgow: <a href="/w/index.php?title=Grafton_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grafton Books (stran ne obstaja)">Grafton Books</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Best+Science+Fiction+of+Isaac+Asimov&rft.place=Glasgow&rft.pub=Grafton+Books&rft.date=1987&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimovAsimov1987b" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Janet_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janet Asimov (stran ne obstaja)">Asimov, Janet</a>; ——— (1987b), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/howtoenjoywritin00asim_0">How to Enjoy Writing: A Book of Aid and Comfort</a>, New York: <a href="/w/index.php?title=Walker_and_Company&action=edit&redlink=1" class="new" title="Walker and Company (stran ne obstaja)">Walker Publishing Company, Inc.</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8027-0945-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8027-0945-5"><bdi>978-0-8027-0945-5</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/925057780">925057780</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=How+to+Enjoy+Writing%3A+A+Book+of+Aid+and+Comfort&rft.place=New+York&rft.pub=Walker+Publishing+Company%2C+Inc.&rft.date=1987&rft_id=info%3Aoclcnum%2F925057780&rft.isbn=978-0-8027-0945-5&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Janet&rft.au=Asimov%2C+Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fhowtoenjoywritin00asim_0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1988a" class="citation cs2">——— (1988a), <a href="/w/index.php?title=Prelude_to_Foundation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prelude to Foundation (stran ne obstaja)">Prelude to Foundation</a>, <a href="/w/index.php?title=Bantam_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bantam Books (stran ne obstaja)">Bantam Books</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Prelude+to+Foundation&rft.pub=Bantam+Books&rft.date=1988&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1988b" class="citation cs2">——— (Julij 1988b), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.isfdb.org/cgi-bin/title.cgi?123488">»Psychohistory«</a>, <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov%27s_Science_Fiction_Magazine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Isaac Asimov's Science Fiction Magazine (stran ne obstaja)">Isaac Asimov's Science Fiction Magazine</a>, New York: <a href="/w/index.php?title=Davis_Publications&action=edit&redlink=1" class="new" title="Davis Publications (stran ne obstaja)">Davis Publications</a>, zv. 12, št. 7, str. 4–8, <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0162-2188">0162-2188</a>, pridobljeno 30. novembra 2023</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Isaac+Asimov%27s+Science+Fiction+Magazine&rft.atitle=Psychohistory&rft.volume=12&rft.issue=7&rft.pages=4-8&rft.date=1988-07&rft.issn=0162-2188&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.isfdb.org%2Fcgi-bin%2Ftitle.cgi%3F123488&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1989" class="citation cs2">——— (Oktober 1989), <a href="/w/index.php?title=Nemesis_(Asimov)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nemesis (Asimov) (stran ne obstaja)">Nemesis</a> (1. izd.), Bantam Books, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3852-4792-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3852-4792-4"><bdi>978-0-3852-4792-4</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/89032938">89032938</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/19628406">19628406</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Nemesis&rft.edition=1.&rft.pub=Bantam+Books&rft.date=1989-10&rft_id=info%3Aoclcnum%2F19628406&rft_id=info%3Alccn%2F89032938&rft.isbn=978-0-3852-4792-4&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1991a" class="citation cs2">——— (1991a), <a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Chronology_of_the_World&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Chronology of the World (stran ne obstaja)">Asimov's Chronology of the World</a>, New York: <a href="/w/index.php?title=HarperCollins&action=edit&redlink=1" class="new" title="HarperCollins (stran ne obstaja)">HarperCollins</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Asimov%27s+Chronology+of+the+World&rft.place=New+York&rft.pub=HarperCollins&rft.date=1991&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1991b" class="citation cs2">——— (1991b), Puzzles of the Black Widowers, Bantam Books</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Puzzles+of+the+Black+Widowers&rft.pub=Bantam+Books&rft.date=1991&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li>——— (1991c), Isaac Asimov's Science Fiction Magazine, New York: Davis Publications, zv. 15, št. 10–13, str. 8, ISSN 0162-2188, pridobljeno 30. novembra 2023</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimovPohl1991d" class="citation cs2">———; <a href="/w/index.php?title=Frederik_Pohl&action=edit&redlink=1" class="new" title="Frederik Pohl (stran ne obstaja)">Pohl, Frederik</a> (1991d), <a href="/w/index.php?title=Our_Angry_Earth&action=edit&redlink=1" class="new" title="Our Angry Earth (stran ne obstaja)">Our Angry Earth</a>, New York: <a href="/w/index.php?title=Tor_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tor Books (stran ne obstaja)">Tor Books</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3128-5252-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3128-5252-8"><bdi>978-0-3128-5252-8</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/91019919">91019919</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/24142853">24142853</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Our+Angry+Earth&rft.place=New+York&rft.pub=Tor+Books&rft.date=1991&rft_id=info%3Aoclcnum%2F24142853&rft_id=info%3Alccn%2F91019919&rft.isbn=978-0-3128-5252-8&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft.au=Pohl%2C+Frederik&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1992" class="citation cs2">——— (1992), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/asimovlaughsagai00isaa">Asimov Laughs Again</a>, New York: HarperCollins Publishers, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-0601-6826-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-0601-6826-1"><bdi>978-0-0601-6826-1</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/91058353">91058353</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/24794920">24794920</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Asimov+Laughs+Again&rft.place=New+York&rft.pub=HarperCollins+Publishers&rft.date=1992&rft_id=info%3Aoclcnum%2F24794920&rft_id=info%3Alccn%2F91058353&rft.isbn=978-0-0601-6826-1&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fasimovlaughsagai00isaa&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1994" class="citation cs2">——— (1994), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/iasimovmemoir00asim_0">I. Asimov: A Memoir</a> (1. izd.), New York: Doubleday, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3854-1701-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3854-1701-3"><bdi>978-0-3854-1701-3</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/93008644">93008644</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/28215861">28215861</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=I.+Asimov%3A+A+Memoir&rft.place=New+York&rft.edition=1.&rft.pub=Doubleday&rft.date=1994&rft_id=info%3Aoclcnum%2F28215861&rft_id=info%3Alccn%2F93008644&rft.isbn=978-0-3854-1701-3&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fiasimovmemoir00asim_0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> <code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Citation" class="mw-redirect" title="Predloga:Citation">citation</a>}}</code>: Navzkrižje URL–ja in wikipovezave (<a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Napake_CS1#wikilink_in_url" title="Pomoč:Napake CS1">pomoč</a>)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1995" class="citation cs2">——— (1995), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/goldfinalscience00asim">Gold : The Final Science Fiction Collection</a>, New York: <a href="/w/index.php?title=HarperPrism&action=edit&redlink=1" class="new" title="HarperPrism (stran ne obstaja)">HarperPrism</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-0610-5206-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-0610-5206-4"><bdi>978-0-0610-5206-4</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/317741693">317741693</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Gold+%3A+The+Final+Science+Fiction+Collection&rft.place=New+York&rft.pub=HarperPrism&rft.date=1995&rft_id=info%3Aoclcnum%2F317741693&rft.isbn=978-0-0610-5206-4&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fgoldfinalscience00asim&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1996" class="citation cs2">——— (1996), <a href="/w/index.php?title=Stanley_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stanley Asimov (stran ne obstaja)">Asimov, Stanley</a> (ur.), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/yoursisaacasimov0000asim">Yours, Isaac Asimov</a>, New York: Doubleday, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3854-7624-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3854-7624-9"><bdi>978-0-3854-7624-9</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/37314128">37314128</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Yours%2C+Isaac+Asimov&rft.place=New+York&rft.pub=Doubleday&rft.date=1996&rft_id=info%3Aoclcnum%2F37314128&rft.isbn=978-0-3854-7624-9&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fyoursisaacasimov0000asim&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov1997" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">——— (1997), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20051127124434/http://css.peak.org/newsletter/1997/aug97/asimov.html">Isaac Asimov on religion</a> (v angleščini), Corvallis Secular Society, arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://css.peak.org/newsletter/1997/aug97/asimov.html">prvotnega spletišča</a> dne 27. novembra 2005</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Isaac+Asimov+on+religion&rft.pub=Corvallis+Secular+Society&rft.date=1997&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=http%3A%2F%2Fcss.peak.org%2Fnewsletter%2F1997%2Faug97%2Fasimov.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov2002" class="citation cs2">——— (2002), <a href="/w/index.php?title=Janet_Asimov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janet Asimov (stran ne obstaja)">Jeppson Asimov, Janet</a> (ur.), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/itsbeengoodlife00asim/page/12">It's Been a Good Life</a>, Amherst, New York: <a href="/w/index.php?title=Prometheus_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prometheus Books (stran ne obstaja)">Prometheus Books</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-5739-2968-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-5739-2968-4"><bdi>978-1-5739-2968-4</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/2002020570">2002020570</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/48958177">48958177</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=It%27s+Been+a+Good+Life&rft.place=Amherst%2C+New+York&rft.pub=Prometheus+Books&rft.date=2002&rft_id=info%3Aoclcnum%2F48958177&rft_id=info%3Alccn%2F2002020570&rft.isbn=978-1-5739-2968-4&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fitsbeengoodlife00asim%2Fpage%2F12&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDoleAsimov2010" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a href="/w/index.php?title=Stephen_H._Dole&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stephen H. Dole (stran ne obstaja)">Dole, Stephen H.</a>; ——— (15. september 2010), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.rand.org/pubs/commercial_books/CB183-1/">Planets for Man</a> (v angleščini), <a href="/w/index.php?title=RAND&action=edit&redlink=1" class="new" title="RAND (stran ne obstaja)">RAND</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20100714130318/http://www.rand.org/pubs/commercial_books/CB183-1/">arhivirano</a> iz spletišča dne 14. julija 2010, pridobljeno 23. junija 2012</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Planets+for+Man&rft.pub=RAND&rft.date=2010-09-15&rft.aulast=Dole&rft.aufirst=Stephen+H.&rft.au=Asimov%2C+Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.rand.org%2Fpubs%2Fcommercial_books%2FCB183-1%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov2014" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">——— (20. oktober 2014), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.technologyreview.com/2014/10/20/169899/isaac-asimov-asks-how-do-people-get-new-ideas/">»Isaac Asimov Asks, 'How Do People Get New Ideas?'«</a>, <a href="/w/index.php?title=MIT_Technology_Review&action=edit&redlink=1" class="new" title="MIT Technology Review (stran ne obstaja)">MIT Technology Review</a> (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210401040048/https://www.technologyreview.com/2014/10/20/169899/isaac-asimov-asks-how-do-people-get-new-ideas/">arhivirano</a> iz spletišča dne 1. aprila 2021, pridobljeno 1. aprila 2021</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=MIT+Technology+Review&rft.atitle=Isaac+Asimov+Asks%2C+%27How+Do+People+Get+New+Ideas%3F%27&rft.date=2014-10-20&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.technologyreview.com%2F2014%2F10%2F20%2F169899%2Fisaac-asimov-asks-how-do-people-get-new-ideas%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAsimov2018" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">——— (27. december 2018), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.thestar.com/news/world/2018/12/27/35-years-ago-isaac-asimov-was-asked-by-the-star-to-predict-the-world-of-2019-here-is-what-he-wrote.html">»35 years ago, Isaac Asimov was asked by the Star to predict the world of 2019. Here is what he wrote«</a>, <a href="/w/index.php?title=Toronto_Star&action=edit&redlink=1" class="new" title="Toronto Star (stran ne obstaja)">Toronto Star</a> (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210226100507/https://www.thestar.com/news/world/2018/12/27/35-years-ago-isaac-asimov-was-asked-by-the-star-to-predict-the-world-of-2019-here-is-what-he-wrote.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 26. februarja 2021, pridobljeno 14. marca 2021</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Toronto+Star&rft.atitle=35+years+ago%2C+Isaac+Asimov+was+asked+by+the+Star+to+predict+the+world+of+2019.+Here+is+what+he+wrote&rft.date=2018-12-27&rft.aulast=Asimov&rft.aufirst=Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.thestar.com%2Fnews%2Fworld%2F2018%2F12%2F27%2F35-years-ago-isaac-asimov-was-asked-by-the-star-to-predict-the-world-of-2019-here-is-what-he-wrote.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Pojavitve_na_televiziji,_v_glasbi_in_filmu">Pojavitve na televiziji, v glasbi in filmu</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=51" title="Uredi razdelek: Pojavitve na televiziji, v glasbi in filmu" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=51" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pojavitve na televiziji, v glasbi in filmu">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a href="/w/index.php?title=I_Robot_(album)&action=edit&redlink=1" class="new" title="I Robot (album) (stran ne obstaja)">I Robot</a>, konceptualni album skupine <a href="/w/index.php?title=The_Alan_Parsons_Project&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Alan Parsons Project (stran ne obstaja)">The Alan Parsons Project</a>, ki je pregledal nekaj dela Asimova</li> <li>The Last Word (1959)<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:167, Avon 1980</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Dick_Cavett_Show&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Dick Cavett Show (stran ne obstaja)">The Dick Cavett Show</a>, štirje nastopi med 1968–71<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:464, 520–521, 569–570</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_Nature_of_Things&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Nature of Things (stran ne obstaja)">The Nature of Things</a> (1969)<a href="#cite_note-spl57-208">[192]</a></li> <li>prenos <a href="/w/index.php?title=ABC_News&action=edit&redlink=1" class="new" title="ABC News (stran ne obstaja)">ABC News</a> projekta <a href="/wiki/Apollo_11" title="Apollo 11">Apollo 11</a> (1969), s <a href="/w/index.php?title=Fred_Pohl&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fred Pohl (stran ne obstaja)">Fredom Pohlom</a>, intervju <a href="/w/index.php?title=Rod_Serling&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rod Serling (stran ne obstaja)">Roda Serlinga</a><a href="#cite_note-hsu_-2019-209">[193]</a></li> <li>program intervjujev <a href="/w/index.php?title=David_Frost&action=edit&redlink=1" class="new" title="David Frost (stran ne obstaja)">Davida Frosta</a> (avgust 1969). Frost je vprašal Asimova, če je kdaj poskušal poiskati boga. Po začetnem izogibanju je Asimov odgovoril: »Bog je veliko bolj inteligenten od mene – naj me poskuša najti.«<a href="#cite_note-asim-1980-49">[42]</a>:502–503</li> <li>oddaja <a href="/w/index.php?title=Horizon_(britanska_TV_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Horizon (britanska TV serija) (stran ne obstaja)">BBC Horizon</a> »It's About Time« (1979), z voditeljem <a href="/w/index.php?title=Dudley_Moore&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dudley Moore (stran ne obstaja)">Dudleyjem Mooreom</a></li> <li>Target ... Earth? (1980)</li> <li>oddaja <a href="/wiki/NBC" title="NBC">NBC</a> <a href="/w/index.php?title=The_David_Letterman_Show&action=edit&redlink=1" class="new" title="The David Letterman Show (stran ne obstaja)">The David Letterman Show</a> (1980)<a href="#cite_note-spl58-210">[194]</a></li> <li>oddaja NBC TV Speaking Freely, intervju <a href="/w/index.php?title=Edwin_Newman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Edwin Newman (stran ne obstaja)">Edwina Newmana</a> (1982)</li> <li>pogovorna oddaja ARTS Network z voditeljema <a href="/w/index.php?title=Studs_Terkel&action=edit&redlink=1" class="new" title="Studs Terkel (stran ne obstaja)">Studsom Terklom</a> in <a href="/w/index.php?title=Calvin_Trillin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Calvin Trillin (stran ne obstaja)">Calvinom Trillinom</a>, (okoli 1982)</li> <li>Oltre New York (1986)<a href="#cite_note-spl59-211">[195]</a></li> <li>Voyage to the Outer Planets and Beyond (1986)<a href="#cite_note-spl60-212">[196]</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Gandahar_(film)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gandahar (film) (stran ne obstaja)">Gandahar</a> (1987), francoski animirani znanstvenofantastični film <a href="/w/index.php?title=Ren%C3%A9_Laloux&action=edit&redlink=1" class="new" title="René Laloux (stran ne obstaja)">Renéja Lalouxa</a>. Asimov je napisal angleški prevod za film.<a href="#cite_note-masl-1988-213">[197]</a><a href="#cite_note-spl61-214">[198]</a></li> <li>intervju <a href="/w/index.php?title=Bill_Moyers&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bill Moyers (stran ne obstaja)">Billa Moyersa</a> (1988)<a href="#cite_note-spl62-215">[199]</a></li> <li>Stranieri in America (1988)<a href="#cite_note-spl63-216">[200]</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Priredbe_del">Priredbe del</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=52" title="Uredi razdelek: Priredbe del" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=52" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Priredbe del">uredi kodo</a>]</div> <ul><li>več njegovih zgodb (»<a href="/w/index.php?title=The_Dead_Past&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Dead Past (stran ne obstaja)">The Dead Past</a>«, »<a href="/w/index.php?title=Sucker_Bait&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sucker Bait (stran ne obstaja)">Sucker Bait</a>«, »<a href="/w/index.php?title=Satisfaction_Guaranteed_(kratka_zgodba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Satisfaction Guaranteed (kratka zgodba) (stran ne obstaja)">Satisfaction Guaranteed</a>«, »<a href="/w/index.php?title=Reason_(kratka_zgodba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Reason (kratka zgodba) (stran ne obstaja)">Reason</a>«, »<a href="/wiki/La%C5%BEnivec!" title="Lažnivec!">Lažnivec!</a>« (Liar!) in »<a href="/wiki/Golo_sonce" title="Golo sonce">Golo sonce</a>« (The Naked Sun) so prilagodili kot televizijske igre za prve tri znanstvenofantastične (kasneje grozljivka) antologijske serije <a href="/w/index.php?title=Out_of_the_Unknown&action=edit&redlink=1" class="new" title="Out of the Unknown (stran ne obstaja)">Out of the Unknown</a> med letoma 1965 in 1969. Znano je, da le The Dead Past in Sucker Bait (obe iz prve serije) še vedno v celoti obstajata kot 16 mm <a href="/w/index.php?title=Telezapis&action=edit&redlink=1" class="new" title="Telezapis (stran ne obstaja)">telezapisa</a>. Za Satisfaction Guaranteed in The Prophet (prirejeno iz »Reason«) obstajajo <a href="/w/index.php?title=Teleposnetek&action=edit&redlink=1" class="new" title="Teleposnetek (stran ne obstaja)">teleposnetki</a> (<a href="/w/index.php?title=Tele-snap&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tele-snap (stran ne obstaja)">telesnapi</a>), kratki zvočni posnetki in videoposnetki, za Lažnivec! obstajajo samo produkcijske fotografije, kratki zvočni posnetki in video posnetki. Za Golo sonce obstajajo produkcijske fotografije in skoraj popolni zvočni posnetki.</li> <li>El robot embustero (1966), kratki film v režiji <a href="/w/index.php?title=Antonio_Lara_de_Gavil%C3%A1n&action=edit&redlink=1" class="new" title="Antonio Lara de Gavilán (stran ne obstaja)">Antonia Lare de Gavilána</a>, na osnovi krake zgodbe »<a href="/wiki/La%C5%BEnivec!" title="Lažnivec!">Lažnivec!</a>« (Liar!)</li> <li>A halhatatlanság halála (1977), TV film v režiji <a href="/w/index.php?title=Andr%C3%A1s_Rajnai&action=edit&redlink=1" class="new" title="András Rajnai (stran ne obstaja)">Andrása Rajnaija</a>, na osnovi romana <a href="/w/index.php?title=The_End_of_Eternity&action=edit&redlink=1" class="new" title="The End of Eternity (stran ne obstaja)">The End of Eternity</a></li> <li>The Ugly Little Boy (1977), kratki film v režiji <a href="/w/index.php?title=Barry_Morse&action=edit&redlink=1" class="new" title="Barry Morse (stran ne obstaja)">Barryja Morsea</a> in Donalda W. Thompsona, na osnovi novelete <a href="/w/index.php?title=The_Ugly_Little_Boy&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Ugly Little Boy (stran ne obstaja)">The Ugly Little Boy</a></li> <li>All the Troubles of the World (1978), kratki film v režiji Dianne Haak-Edson, na osnovi kratke zgodbe »<a href="/w/index.php?title=All_the_Troubles_of_the_World&action=edit&redlink=1" class="new" title="All the Troubles of the World (stran ne obstaja)">All the Troubles of the World</a>«</li> <li>The Last Alternative (1978), TV film v režiji Vladimirja Latysheva, na osnovi romana <a href="/wiki/Golo_sonce" title="Golo sonce">Golo sonce</a> (The Naked Sun)</li> <li><a href="/w/index.php?title=The_End_of_Eternity_(film)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The End of Eternity (film) (stran ne obstaja)">The End of Eternity</a> (1987), film v režiji Andreija Yermasha, na osnovi romana The End of Eternity</li> <li><a href="/w/index.php?title=Nightfall_(film_1988)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nightfall (film 1988) (stran ne obstaja)">Nightfall</a> (1988), film v režiji <a href="/w/index.php?title=Paul_Mayersberg&action=edit&redlink=1" class="new" title="Paul Mayersberg (stran ne obstaja)">Paula Mayersberga</a>, na osnovi novelete »Nightfall«</li> <li><a href="/w/index.php?title=Robots_(film_1988)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robots (film 1988) (stran ne obstaja)">Robots</a> (1988), film v režiji Douga Smitha in Kima Takala, na osnovi knjižne serije <a href="/w/index.php?title=Robot_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robot (knjižna serija) (stran ne obstaja)">Robot</a></li> <li>Feeling 109 (1988), kratki film v režiji Richarda Kletterja, na osnovi zgodbe Asimova</li> <li>Teach 109 (1989), TV film v režiji Richarda Kletterja, na osnovi zgodbe Asimova (enako kot The Android Affair)</li> <li>The Android Affair (1995), TV film v režiji Richarda Kletterja, na osnovi zgodbe Asimova (enako kot Teach 109)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Mojih_200_let&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mojih 200 let (stran ne obstaja)">Mojih 200 let</a> (Bicentennial Man, 1999), film v režiji <a href="/w/index.php?title=Chris_Joseph_Columbus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Chris Joseph Columbus (stran ne obstaja)">Chrisa Josepha Columbusa</a>, na osnovi novelete »<a href="/w/index.php?title=The_Bicentennial_Man&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Bicentennial Man (stran ne obstaja)">The Bicentennial Man</a>« in romana <a href="/w/index.php?title=The_Positronic_Man&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Positronic Man (stran ne obstaja)">The Positronic Man</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Nightfall_(film_2000)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nightfall (film 2000) (stran ne obstaja)">Nightfall</a> (2000), film v režiji <a href="/w/index.php?title=Gwyneth_Gibby&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gwyneth Gibby (stran ne obstaja)">Gwyneth Gibby</a>, na osnovi novelete »Nightfall«</li> <li><a href="/wiki/Jaz,_robot_(film)" title="Jaz, robot (film)">Jaz, robot</a> (I, Robot, 2004), film v režiji <a href="/w/index.php?title=Alex_Proyas&action=edit&redlink=1" class="new" title="Alex Proyas (stran ne obstaja)">Alexa Proyasa</a>, na osnovi zamisli kratkih zgodb knjižne serije Robot</li> <li><a href="/w/index.php?title=Eagle_Eye&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eagle Eye (stran ne obstaja)">Eagle Eye</a> (2008), film v režiji D. J. Carusa, ohlapno na osnovi kratke zgodbe »<a href="/w/index.php?title=All_the_Troubles_of_the_World&action=edit&redlink=1" class="new" title="All the Troubles of the World (stran ne obstaja)">All the Troubles of the World</a>«</li> <li>Formula of Death (2012), TV film v režiji Behdada Avande Aminija, na osnovi romana <a href="/w/index.php?title=The_Death_Dealers&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Death Dealers (stran ne obstaja)">The Death Dealers</a></li> <li>Spell My Name with an S (2014), kratki film v režiji Samuela Alija, na osnovi kratke zgodbe »<a href="/w/index.php?title=Spell_My_Name_with_an_S&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spell My Name with an S (stran ne obstaja)">Spell My Name with an S</a>«</li> <li><a href="/w/index.php?title=Foundation_(TV_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation (TV serija) (stran ne obstaja)">Foundation</a> (2021), TV serija, ki sta jo ustvarila <a href="/w/index.php?title=David_Samuel_Goyer&action=edit&redlink=1" class="new" title="David Samuel Goyer (stran ne obstaja)">David Samuel Goyer</a> in <a href="/w/index.php?title=Josh_Friedman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Josh Friedman (stran ne obstaja)">Josh Friedman</a>, na osnovi knjižne serije <a href="/w/index.php?title=Foundation_(knji%C5%BEna_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Foundation (knjižna serija) (stran ne obstaja)">Foundation</a>.<a href="#cite_note-spl64-217">[201]</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Glej_tudi">Glej tudi</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=53" title="Uredi razdelek: Glej tudi" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=53" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glej tudi">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5426403">.mw-parser-output .div-col{margin-top:0.3em;column-width:30em}.mw-parser-output .div-col-small{font-size:90%}.mw-parser-output .div-col-rules{column-rule:1px solid #aaa}.mw-parser-output .div-col dl,.mw-parser-output .div-col ol,.mw-parser-output .div-col ul{margin-top:0}.mw-parser-output .div-col li,.mw-parser-output .div-col dd{page-break-inside:avoid;break-inside:avoid-column}</style><div class="div-col" style="column-width: 27em;"> <ul><li><a href="/wiki/Seznam_judovskih_Ameri%C4%8Danov" title="Seznam judovskih Američanov">seznam judovskih Američanov</a></li> <li><a href="/wiki/Seznam_ameri%C5%A1kih_pisateljev" title="Seznam ameriških pisateljev">seznam ameriških pisateljev</a></li> <li><a href="/wiki/Seznam_ameri%C5%A1kih_kemikov" title="Seznam ameriških kemikov">seznam ameriških kemikov</a></li> <li><a href="/wiki/Seznam_pisateljev_znanstvene_fantastike" class="mw-redirect" title="Seznam pisateljev znanstvene fantastike">seznam pisateljev znanstvene fantastike</a></li></ul> </div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Opombe">Opombe</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=54" title="Uredi razdelek: Opombe" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=54" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Opombe">uredi kodo</a>]</div> <div class="reflist" style="list-style-type: lower-alpha;"> <div class="mw-references-wrap mw-references-columns"><ol class="references"> <li id="cite_note-op01-1">↑ <a href="#cite_ref-op01_1-0">1,0</a> <a href="#cite_ref-op01_1-1">1,1</a> <a href="#cite_ref-op01_1-2">1,2</a> »Datum mojega rojstva, kot ga praznujem, je bil 2. januar 1920. Kasneje od tega datuma ni moglo biti. Lahko pa bi bilo že prej. Če upoštevamo negotovost časov, pomanjkanje <a href="/w/index.php?title=Civilna_registracija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Civilna registracija (stran ne obstaja)">zapisov</a>, <a href="/w/index.php?title=Hebrejski_koledar&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hebrejski koledar (stran ne obstaja)">judovski</a> in <a href="/wiki/Julijanski_koledar" title="Julijanski koledar">julijanski koledar</a>, bi to lahko bil že 4. oktober 1919. Vendar tega ni mogoče izvedeti. Moja starša sta bila vedno negotova in to res ni pomembno. <a href="/wiki/God" title="God">Godujem</a> 2. januarja 1920, pa naj bo.« (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1979a"> Asimov (1979a)</a>, str. 31; <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov2002"> Asimov (2002)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/itsbeengoodlife00asim/page/12">12</a>). </li> <li id="cite_note-op02-3"><a href="#cite_ref-op02_3-0">↑</a> Opomba o izgovorjavi: V šaljivi pesmi »The Prime of Life«, objavljeni v antologiji <a href="/w/index.php?title=The_Bicentennial_Man_and_Other_Stories&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Bicentennial Man and Other Stories (stran ne obstaja)">The Bicentennial Man and Other Stories</a> (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1976a"> Asimov (1976a)</a>, str. 3), Asimov svoje ime rima takole: »Zakaj, <a href="/w/index.php?title=Mazel_tov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mazel tov (stran ne obstaja)">mazel tov</a>, to je Asimov.« V svojih komentarjih na pesem je zapisal, da je bila prvotno: »Zakaj, zvezde zgoraj, to je Asimov,« in ko je nekdo namesto tega predlagal uporabo »mazel tov«, je to sprejel kot pomembno izboljšavo. </li> <li id="cite_note-op03-9"><a href="#cite_ref-op03_9-0">↑</a> »Moja ocena je, da je Isaac v svoji poklicni karieri prejel približno 100.000 pisem. In s kompulzivnostjo, ki mora biti značajska lastnost pisca skoraj 500 knjig, je odgovoril na 90 odstotkov. Na več kot polovico je odgovoril z razglednicami in jih ni naredil kopij. Toda med 100.000 pismi, ki jih je prejel, obstaja približno 45.000 kopij tistih, ki jih je napisal.« (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1996"> Asimov (1996)</a>). </li> <li id="cite_note-op10-21"><a href="#cite_ref-op10_21-0">↑</a> '<a href="/w/index.php?title=Zimsko_%C5%BEito&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zimsko žito (stran ne obstaja)">Zimske</a> <a href="/wiki/R%C5%BE" title="Rž">rži</a>' so se v Rusiji kot <a href="/w/index.php?title=Kru%C5%A1no_%C5%BEito&action=edit&redlink=1" class="new" title="Krušno žito (stran ne obstaja)">krušno žito</a> uporabljale bolj kot spomladanske sorte. </li> <li id="cite_note-op04-39"><a href="#cite_ref-op04_39-0">↑</a> <a href="/wiki/Doktorat" title="Doktorat">Doktoriral</a> je 20. maja 1948. (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1979a"> Asimov (1979a)</a>, str. 525–526). Napisal je disertacijo Kinetics of the Reaction Inactivation of Tyrosinase During Its Catalysis of the Aerobic Oxidation of Catechol (<link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovreviews.net/Books/Book000.html">»Kinetics of the Reaction Inactivation of Tyrosinase During Its Catalysis of the Aerobic Oxidation of Catechol«</a>. www.asimovreviews.net (v angleščini). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20181216105636/http://www.asimovreviews.net/Books/Book000.html">Arhivirano</a> iz spletišča dne 16. decembra 2018. Pridobljeno 24. februarja 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.asimovreviews.net&rft.atitle=Kinetics+of+the+Reaction+Inactivation+of+Tyrosinase+During+Its+Catalysis+of+the+Aerobic+Oxidation+of+Catechol&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovreviews.net%2FBooks%2FBook000.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988">) (Kinetika reakcije inaktivacije <a href="/w/index.php?title=Tirosinaza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tirosinaza (stran ne obstaja)">tirosinaze</a> med njeno katalizo aerobne oksidacije <a href="/w/index.php?title=Katehol&action=edit&redlink=1" class="new" title="Katehol (stran ne obstaja)">katehola</a>). Skrajšana različica je bila objavljena v <a href="/w/index.php?title=Journal_of_the_American_Chemical_Society&action=edit&redlink=1" class="new" title="Journal of the American Chemical Society (stran ne obstaja)">Journal of the American Chemical Society</a> (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1979a"> Asimov (1979a)</a>, str. 584); februar 1950, str. 820; na spletu na spletni strani JACS. (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimovDawson1950"> Asimov; Dawson (1950)</a>). (Uvod v celotno disertacijo je bil ponatisnjen v njegovi knjigi <a href="/w/index.php?title=Opus_100&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opus 100 (stran ne obstaja)">Opus 100</a>, str. 171–173.) </li> <li id="cite_note-op05-42"><a href="#cite_ref-op05_42-0">↑</a> V vojsko je odšel 1. novembra 1945. </li> <li id="cite_note-op06-45"><a href="#cite_ref-op06_45-0">↑</a> Med letoma 1950 in 1953 je objavil sedem znanstvenoraziskovalnih člankov: povzetek doktorske disertacije (glej prejšnjo opombo), ki jo je opisal kot: »mojo najdaljšo in najboljšo«, in šest člankov o svojih raziskavah na bostonski univerzi (»vsi ti članki so bili nepomembni«). (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1979a"> Asimov (1979a)</a>, str. 584–585). </li> <li id="cite_note-op07-54"><a href="#cite_ref-op07_54-0">↑</a> »Leta 1953 sem napisal roman, ki je slikal svet, v katerem so vsi živeli v podzemnih mestih, udobno zaprtih stran od odprtega zraka. Ljudje bi rekli: 'Kako si lahko predstavljate tako grozno situacijo?' In začudeno bi odgovoril: 'Kakšna nočna mora?'« (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1969b"> Asimov (1969b)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/stream/nightfallotherst00asim#page/244/mode/2up">244</a>.) </li> <li id="cite_note-op08-71"><a href="#cite_ref-op08_71-0">↑</a> Na temo testov inteligenčnega količnika (IQ) je Asimov zapisal: »ni objektivne definicije inteligence in to, čemur rečemo inteligenca, je le kreacija kulturne mode in subjektivnih predsodkov,« (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1975c"> Asimov (1975c)</a>) in »preprosto se mi ne zdi razumno uporabiti teste IQ za pridobivanje rezultatov vprašljive vrednosti, ki bi lahko nato služili za opravičevanje rasistov v njihovih lastnih glavah in za pomoč pri ustvarjanju vrst tragedij, ki smo jim bili priča že v začetku tega stoletja.«(<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1979b"> Asimov (1979b)</a>) </li> <li id="cite_note-op09-87"><a href="#cite_ref-op09_87-0">↑</a> Dve izjemi sta bili obe kratki zgodbi s 1000 besedami, napisani leta 1941, »Masks« in »<a href="/w/index.php?title=Big_Game_(kratka_zgodba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Big Game (kratka zgodba) (stran ne obstaja)">Big Game</a>«. (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1972"> Asimov (1972)</a>, str. 147, 230). Slednja je bila objavljena leta 1974. (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1980"> Asimov (1980)</a>, str. 582). </li> <li id="cite_note-op11-101"><a href="#cite_ref-op11_101-0">↑</a> Leta 1994 je bil v reviji objavljen 400. esej, zbirka odlomkov iz njegovih prejšnjih esejev, ki jih je uredila njegova vdova Janet Jeppson Asimov. </li> <li id="cite_note-op12-108"><a href="#cite_ref-op12_108-0">↑</a> Po <a href="/w/index.php?title=Ofordski_angle%C5%A1ki_slovar&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ofordski angleški slovar (stran ne obstaja)">Oxfordskem angleškem slovarju</a> je bil izraz »robotika« prvič uporabljen v kratki zgodbi »<a href="/wiki/La%C5%BEnivec!" title="Lažnivec!">Lažnivec!</a>« objavljeni v majski številki revije <a href="/wiki/Astounding_Science_Fiction" class="mw-redirect" title="Astounding Science Fiction">Astounding Science Fiction</a> leta maja 1941. </li> <li id="cite_note-op13-121"><a href="#cite_ref-op13_121-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1980"> Asimov (1980)</a>, str. 464–465: »Od vseh knjig, na katerih sem kdaj delal, menim, da mi je Asimov's Guide to Shakespeare dal največ užitka, dan za dnem. Mesece in mesece sem živel in razmišljal o <a href="/wiki/William_Shakespeare" title="William Shakespeare">Shakespeareu</a> in ne razumem, da bi lahko obstajal večji užitek na svetu – vsak užitek, ki se mu lahko prepusti kar deset ur brez premora, dan za dnem za nedoločen čas.« </li> <li id="cite_note-op14-141"><a href="#cite_ref-op14_141-0">↑</a> Ponatisnjeno kot »The Birth and Death of the Universe« v <a href="/w/index.php?title=Is_Anyone_There%3F&action=edit&redlink=1" class="new" title="Is Anyone There? (stran ne obstaja)">Is Anyone There?</a> (<a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1967e"> Asimov (1967e)</a>). </li> <li id="cite_note-op15-175"><a href="#cite_ref-op15_175-0">↑</a> Kirt (kyrt) je v romanu <a href="/w/index.php?title=The_Currents_of_Space&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Currents of Space (stran ne obstaja)">The Currents of Space</a> izmišljeno naravno rastlinsko vlakno, ki je izredno uporabno in vsestransko, vendar ga ni mogoče gojiti na neodvisnem planetu Sark ali na katerem koli drugem planetu razen na planetu Florina. </li> <li id="cite_note-op16-186"><a href="#cite_ref-op16_186-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1994"> Asimov (1994)</a>, str. 380: »Ko je bil leta 1948 ustanovljen Izrael in so se vsi moji judovski prijatelji veselili, sem bil jaz okostnjak na prazniku. Rekel sem: »Gradimo si geto. Obkroženi bomo z desetinami milijonov muslimanov, ki ne bodo nikoli odpustili, nikoli pozabili in nikoli ne bodo odšli.« ... Toda ali si Judje ne zaslužijo domovine? Pravzaprav menim, da si nobena človeška skupina ne zasluži »domovine« v običajnem pomenu besede. ... Nisem torej sionist, ker ne verjamem v narode, sionizem pa samo postavi še en narod več, da bi motil svet.« </li> </ol></div></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=55" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=55" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5453066">.mw-parser-output .refbegin{font-size:90%;margin-bottom:0.5em}.mw-parser-output .refbegin-hanging-indents>ul{margin-left:0}.mw-parser-output .refbegin-hanging-indents>ul>li{margin-left:0;padding-left:3.2em;text-indent:-3.2em}.mw-parser-output .refbegin-hanging-indents ul,.mw-parser-output .refbegin-hanging-indents ul li{list-style:none}@media(max-width:720px){.mw-parser-output .refbegin-hanging-indents>ul>li{padding-left:1.6em;text-indent:-1.6em}}.mw-parser-output .refbegin-100{font-size:100%}.mw-parser-output .refbegin-columns{margin-top:0.3em}.mw-parser-output .refbegin-columns dl,.mw-parser-output .refbegin-columns ol,.mw-parser-output .refbegin-columns ul{margin-top:0}.mw-parser-output .refbegin-columns li,.mw-parser-output .refbegin-columns dd{page-break-inside:avoid;break-inside:avoid-column}</style><div class="refbegin refbegin-100 refbegin-columns references-column-count references-column-count-4" style="column-count: 4;"> <div class="reflist" style="list-style-type: decimal;"> <div class="mw-references-wrap mw-references-columns"><ol class="references"> <li id="cite_note-asim-1969a-2">↑ <a href="#cite_ref-asim-1969a_2-0">1,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1969a_2-1">1,1</a> <a href="#cite_ref-asim-1969a_2-2">1,2</a> <a href="#cite_ref-asim-1969a_2-3">1,3</a> <a href="#cite_ref-asim-1969a_2-4">1,4</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1969a"> Asimov (1969a)</a>. »Tako je [Walter Bradbury] rekel: 'Uporabi psevdonim.' In sem ga. Izbral sem Paul French ...« </li> <li id="cite_note-alek-2020-4">↑ <a href="#cite_ref-alek-2020_4-0">2,0</a> <a href="#cite_ref-alek-2020_4-1">2,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAleksejev2020"> Aleksejev (2020)</a>. </li> <li id="cite_note-free-2000-5"><a href="#cite_ref-free-2000_5-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFFreedman2000"> Freedman (2000)</a>, str. 71. </li> <li id="cite_note-sawy-1991-6"><a href="#cite_ref-sawy-1991_6-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSawyer1991"> Sawyer (1991)</a>. </li> <li id="cite_note-spl0-7"><a href="#cite_ref-spl0_7-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090622021243/http://www.heinleinsociety.org/pressreleases/clarkeheinleinaward.html">»Sir Arthur Clarke Named Recipient of 2004 Heinlein Award«</a>. <a href="/w/index.php?title=Heinleinovo_dru%C5%A1tvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Heinleinovo društvo (stran ne obstaja)">Heinleinovo društvo</a> (v angleščini). 22. maj 2004. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.heinleinsociety.org/pressreleases/clarkeheinleinaward.html">prvotnega spletišča</a> dne 22. junija 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Heinleinovo+dru%C5%A1tvo&rft.atitle=Sir+Arthur+Clarke+Named+Recipient+of+2004+Heinlein+Award&rft.date=2004-05-22&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.heinleinsociety.org%2Fpressreleases%2Fclarkeheinleinaward.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-thom-2020-8">↑ <a href="#cite_ref-thom-2020_8-0">6,0</a> <a href="#cite_ref-thom-2020_8-1">6,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFThomson2020"> Thomson (2020)</a>. </li> <li id="cite_note-arab-1966-10"><a href="#cite_ref-arab-1966_10-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFArab-Ogli1966"> Arab-Ogli (1966)</a>. </li> <li id="cite_note-spl1-11"><a href="#cite_ref-spl1_11-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.biblio.com/authors/212/Isaac_Asimov_Biography.html">»Isaac Asimov Biography and List of Works«</a>. Biblio.com (v angleščini). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20100730234538/http://www.biblio.com/authors/212/Isaac_Asimov_Biography.html">Arhivirano</a> iz spletišča dne 30. julija 2010. Pridobljeno 5. marca 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Biblio.com&rft.atitle=Isaac+Asimov+Biography+and+List+of+Works&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.biblio.com%2Fauthors%2F212%2FIsaac_Asimov_Biography.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl2-12"><a href="#cite_ref-spl2_12-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.thehugoawards.org/hugo-history/1966-hugo-awards/">»1966 Hugo Awards«</a>. www.thehugoawards.org (v angleščini). <a href="/wiki/Nagrada_hugo" title="Nagrada hugo">The Hugo Awards</a>. 26. julij 2007. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110507164600/http://www.thehugoawards.org/hugo-history/1966-hugo-awards/">Arhivirano</a> iz spletišča dne 7. maja 2011. Pridobljeno 28. julija 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.thehugoawards.org&rft.atitle=1966+Hugo+Awards&rft.date=2007-07-26&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.thehugoawards.org%2Fhugo-history%2F1966-hugo-awards%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-asim-1994-475-13"><a href="#cite_ref-asim-1994-475_13-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1994"> Asimov (1994)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/iasimovmemoir00asim_0/page/475">475–476</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1994-500-14"><a href="#cite_ref-asim-1994-500_14-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1994"> Asimov (1994)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/iasimovmemoir00asim_0/page/500">500</a>. </li> <li id="cite_note-spl3-15">↑ <a href="#cite_ref-spl3_15-0">12,0</a> <a href="#cite_ref-spl3_15-1">12,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210225081534/http://www.minorplanetcenter.net/db_search/show_object?utf8=%E2%9C%93&object_id=5020">»5020 Asimov«</a>. www.minorplanetcenter.net (v angleščini). <a href="/wiki/Sredi%C5%A1%C4%8De_za_male_planete" title="Središče za male planete">Središče za male planete</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.minorplanetcenter.net/db_search/show_object?utf8=✓&object_id=5020">prvotnega spletišča</a> dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 22. oktobra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.minorplanetcenter.net&rft.atitle=5020+Asimov&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.minorplanetcenter.net%2Fdb_search%2Fshow_object%3Futf8%3D%E2%9C%93%26object_id%3D5020&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl4-16">↑ <a href="#cite_ref-spl4_16-0">13,0</a> <a href="#cite_ref-spl4_16-1">13,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://planetarynames.wr.usgs.gov/Feature/14567">»USGS Gazetteer of Planetary Nomenclature, Mars: Asimov«</a> (v angleščini). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210224205822/http://planetarynames.wr.usgs.gov/Feature/14567">Arhivirano</a> iz spletišča dne 24. februarja 2021. Pridobljeno 4. decembra 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=USGS+Gazetteer+of+Planetary+Nomenclature%2C+Mars%3A+Asimov&rft_id=http%3A%2F%2Fplanetarynames.wr.usgs.gov%2FFeature%2F14567&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-edge-2009-17">↑ <a href="#cite_ref-edge-2009_17-0">14,0</a> <a href="#cite_ref-edge-2009_17-1">14,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFEdgett2009"> Edgett (2009)</a>. </li> <li id="cite_note-spl5-18"><a href="#cite_ref-spl5_18-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20180806183127/https://www.schools.nyc.gov/schools/K099">»P.S. 099 Isaac Asimov«</a>. Ministrstvo za izobraževanje mesta New York (v angleščini). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.schools.nyc.gov/schools/K099">prvotnega spletišča</a> dne 6. avgusta 2018. Pridobljeno 6. avgusta 2018.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Ministrstvo+za+izobra%C5%BEevanje+mesta+New+York&rft.atitle=P.S.+099+Isaac+Asimov&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.schools.nyc.gov%2Fschools%2FK099&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-kupp-2007-19"><a href="#cite_ref-kupp-2007_19-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFKupperberg2007"> Kupperberg (2007)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/careersinrobotic00kupp/page/8">8</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1979a-20">↑ <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-0">17,00</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-1">17,01</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-2">17,02</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-3">17,03</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-4">17,04</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-5">17,05</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-6">17,06</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-7">17,07</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-8">17,08</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-9">17,09</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-10">17,10</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-11">17,11</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-12">17,12</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-13">17,13</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-14">17,14</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-15">17,15</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-16">17,16</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-17">17,17</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-18">17,18</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-19">17,19</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-20">17,20</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-21">17,21</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-22">17,22</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-23">17,23</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-24">17,24</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-25">17,25</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-26">17,26</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-27">17,27</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a_20-28">17,28</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1979a"> Asimov (1979a)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1987a-22"><a href="#cite_ref-asim-1987a_22-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1987a"> Asimov (1987a)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1972-79-23">↑ <a href="#cite_ref-asim-1972-79_23-0">19,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1972-79_23-1">19,1</a> <a href="#cite_ref-asim-1972-79_23-2">19,2</a> <a href="#cite_ref-asim-1972-79_23-3">19,3</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1972"> Asimov (1972)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/stream/earlyasimovorele00asim#page/78/mode/2up">79–82</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1994-557-24"><a href="#cite_ref-asim-1994-557_24-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1994"> Asimov (1994)</a>, str. 557, napisano leta 1990. </li> <li id="cite_note-asim-1979a-3-25"><a href="#cite_ref-asim-1979a-3_25-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1979a"> Asimov (1979a)</a>, str. 3–4. »Strogo gledano torej nisem rojen v Rusiji, niti v ZSSR, ampak v Ruski S.F.S.R. (Velika Rusija). ... Petroviči so bili v Smolenski guberniji – to je v Smolenskem okrožju Velike Rusije. »Gubernija« je izraz, ki se, mislim da, v ZSSR ne uporablja več in bi zdaj namesto tega govorili o Smolenski oblasti.« </li> <li id="cite_note-spl6-26"><a href="#cite_ref-spl6_26-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://esquire.ru/rules/5312-isaac-asimov/#part0">»Правила жизни Айзека Азимова«</a>. <a href="/w/index.php?title=Esquire.ru&action=edit&redlink=1" class="new" title="Esquire.ru (stran ne obstaja)">esquire.ru</a> (v ruščini). 6. april 2020. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200414232420/https://esquire.ru/rules/5312-isaac-asimov/#part0">Arhivirano</a> iz spletišča dne 14. aprila 2020. Pridobljeno 21. aprila 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=esquire.ru&rft.atitle=%D0%9F%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8%D0%BB%D0%B0+%D0%B6%D0%B8%D0%B7%D0%BD%D0%B8+%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA%D0%B0+%D0%90%D0%B7%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0&rft.date=2020-04-06&rft_id=https%3A%2F%2Fesquire.ru%2Frules%2F5312-isaac-asimov%2F%23part0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-asim-1994-27">↑ <a href="#cite_ref-asim-1994_27-0">23,00</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-1">23,01</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-2">23,02</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-3">23,03</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-4">23,04</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-5">23,05</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-6">23,06</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-7">23,07</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-8">23,08</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-9">23,09</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-10">23,10</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-11">23,11</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-12">23,12</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-13">23,13</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-14">23,14</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-15">23,15</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-16">23,16</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-17">23,17</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-18">23,18</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-19">23,19</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-20">23,20</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-21">23,21</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-22">23,22</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-23">23,23</a> <a href="#cite_ref-asim-1994_27-24">23,24</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1994"> Asimov (1994)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1975a-28">↑ <a href="#cite_ref-asim-1975a_28-0">24,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1975a_28-1">24,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1975a"> Asimov (1975a)</a>, str. 4. </li> <li id="cite_note-seil-1994-29">↑ <a href="#cite_ref-seil-1994_29-0">25,0</a> <a href="#cite_ref-seil-1994_29-1">25,1</a> <a href="#cite_ref-seil-1994_29-2">25,2</a> <a href="#cite_ref-seil-1994_29-3">25,3</a> <a href="#cite_ref-seil-1994_29-4">25,4</a> <a href="#cite_ref-seil-1994_29-5">25,5</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSeilerJenkins1994–2014"> Seiler; Jenkins (1994–2014)</a>. </li> <li id="cite_note-spl7-30"><a href="#cite_ref-spl7_30-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.legacy.com/obituaries/newsday/obituary.aspx?n=marcia-repanes-asimov&pid=149980085&fhid=3923">»Marcia (Asimov) Repanes«</a>. <a href="/w/index.php?title=Newsday&action=edit&redlink=1" class="new" title="Newsday (stran ne obstaja)">Newsday</a> (v angleščini). 4. april 2011. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20131026105505/http://www.legacy.com/obituaries/newsday/obituary.aspx?n=marcia-repanes-asimov&pid=149980085&fhid=3923">Arhivirano</a> iz spletišča dne 26. oktobra 2013. Pridobljeno 11. avgusta 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Newsday&rft.atitle=Marcia+%28Asimov%29+Repanes&rft.date=2011-04-04&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.legacy.com%2Fobituaries%2Fnewsday%2Fobituary.aspx%3Fn%3Dmarcia-repanes-asimov%26pid%3D149980085%26fhid%3D3923&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl8-31"><a href="#cite_ref-spl8_31-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation news cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nytimes.com/1995/08/17/obituaries/stanley-asimov-66-newsday-executive.html">»Stanley Asimov, 66, Newsday Executive«</a>. <a href="/wiki/The_New_York_Times" title="The New York Times">The New York Times</a> (v angleščini). 17. avgust 1995. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20190630105356/https://www.nytimes.com/1995/08/17/obituaries/stanley-asimov-66-newsday-executive.html">Arhivirano</a> iz spletišča dne 30. junija 2019. Pridobljeno 11. avgusta 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+New+York+Times&rft.atitle=Stanley+Asimov%2C+66%2C+Newsday+Executive&rft.date=1995-08-17&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.nytimes.com%2F1995%2F08%2F17%2Fobituaries%2Fstanley-asimov-66-newsday-executive.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-asim-2002-32">↑ <a href="#cite_ref-asim-2002_32-0">28,0</a> <a href="#cite_ref-asim-2002_32-1">28,1</a> <a href="#cite_ref-asim-2002_32-2">28,2</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov2002"> Asimov (2002)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1979a-47-33"><a href="#cite_ref-asim-1979a-47_33-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1979a"> Asimov (1979a)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/inmemoryyetgreen00asim/page/47">47–48</a>, Avon 1980. </li> <li id="cite_note-asim-1979a-51-34">↑ <a href="#cite_ref-asim-1979a-51_34-0">30,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1979a-51_34-1">30,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1979a"> Asimov (1979a)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/inmemoryyetgreen00asim/page/51">51–52</a>, Avon 1980. </li> <li id="cite_note-kons-1979-35"><a href="#cite_ref-kons-1979_35-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFKonstantin1979"> Konstantin (1979)</a>. </li> <li id="cite_note-lesl-2020-36"><a href="#cite_ref-lesl-2020_36-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFLeslie2020"> Leslie (2020)</a>. </li> <li id="cite_note-ally-2019-37"><a href="#cite_ref-ally-2019_37-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFally2019"> ally (2019)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1972-180-38"><a href="#cite_ref-asim-1972-180_38-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1972"> Asimov (1972)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/stream/earlyasimovorele00asim#page/180/mode/2up">180–183</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1969a-143-40"><a href="#cite_ref-asim-1969a-143_40-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1969a"> Asimov (1969a)</a>, str. 143–144, Dell. </li> <li id="cite_note-ever-2014-41"><a href="#cite_ref-ever-2014_41-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFEverts2014"> Everts (2014)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1972-43">↑ <a href="#cite_ref-asim-1972_43-0">37,00</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-1">37,01</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-2">37,02</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-3">37,03</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-4">37,04</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-5">37,05</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-6">37,06</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-7">37,07</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-8">37,08</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-9">37,09</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-10">37,10</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-11">37,11</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-12">37,12</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-13">37,13</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-14">37,14</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-15">37,15</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-16">37,16</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-17">37,17</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-18">37,18</a> <a href="#cite_ref-asim-1972_43-19">37,19</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1972"> Asimov (1972)</a>. </li> <li id="cite_note-swai-1987-44">↑ <a href="#cite_ref-swai-1987_44-0">38,0</a> <a href="#cite_ref-swai-1987_44-1">38,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSwaim1987"> Swaim (1987)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1975b-46">↑ <a href="#cite_ref-asim-1975b_46-0">39,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1975b_46-1">39,1</a> <a href="#cite_ref-asim-1975b_46-2">39,2</a> <a href="#cite_ref-asim-1975b_46-3">39,3</a> <a href="#cite_ref-asim-1975b_46-4">39,4</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1975b"> Asimov (1975b)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1973a-47"><a href="#cite_ref-asim-1973a_47-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1973a"> Asimov (1973a)</a>, str. 222–223. </li> <li id="cite_note-nich-1969-48">↑ <a href="#cite_ref-nich-1969_48-0">41,0</a> <a href="#cite_ref-nich-1969_48-1">41,1</a> <a href="#cite_ref-nich-1969_48-2">41,2</a> <a href="#cite_ref-nich-1969_48-3">41,3</a> <a href="#cite_ref-nich-1969_48-4">41,4</a> <a href="#cite_ref-nich-1969_48-5">41,5</a> <a href="#cite_ref-nich-1969_48-6">41,6</a> <a href="#cite_ref-nich-1969_48-7">41,7</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFNichols1969"> Nichols (1969)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1980-49">↑ <a href="#cite_ref-asim-1980_49-0">42,00</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-1">42,01</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-2">42,02</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-3">42,03</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-4">42,04</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-5">42,05</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-6">42,06</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-7">42,07</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-8">42,08</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-9">42,09</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-10">42,10</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-11">42,11</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-12">42,12</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-13">42,13</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-14">42,14</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-15">42,15</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-16">42,16</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-17">42,17</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-18">42,18</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-19">42,19</a> <a href="#cite_ref-asim-1980_49-20">42,20</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1980"> Asimov (1980)</a>. </li> <li id="cite_note-spl9-50"><a href="#cite_ref-spl9_50-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://hgar-srv3.bu.edu/collections/collection?id=121382">»Howard Gotlieb Archival Research Center: Asimov, Isaac (1920–1992)«</a> (v angleščini). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160814170104/http://hgar-srv3.bu.edu/collections/collection?id=121382">Arhivirano</a> iz spletišča dne 14. avgusta 2016. Pridobljeno 27. julija 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Howard+Gotlieb+Archival+Research+Center%3A+Asimov%2C+Isaac+%281920%E2%80%931992%29&rft_id=http%3A%2F%2Fhgar-srv3.bu.edu%2Fcollections%2Fcollection%3Fid%3D121382&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-asim-2014-51"><a href="#cite_ref-asim-2014_51-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov2014"> Asimov (2014)</a>. </li> <li id="cite_note-dean-2014-52"><a href="#cite_ref-dean-2014_52-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFDean2014"> Dean (2014)</a>. </li> <li id="cite_note-spl10-53"><a href="#cite_ref-spl10_53-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20190323094144/https://www.geni.com/people/Gertrude-Asimov-Blugerman/6000000010837202541">»Gertrude Asimov Blugerman«</a>. www.geni.com (v angleščini). 16. maj 1917. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.geni.com/people/Gertrude-Asimov-Blugerman/6000000010837202541">prvotnega spletišča</a> dne 23. maja 2019. Pridobljeno 23. marca 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.geni.com&rft.atitle=Gertrude+Asimov+Blugerman&rft.date=1917-05-16&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.geni.com%2Fpeople%2FGertrude-Asimov-Blugerman%2F6000000010837202541&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-asim-1973a-§16-55"><a href="#cite_ref-asim-1973a-§16_55-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1973a"> Asimov (1973a)</a>, The Cruise and I, § 16. </li> <li id="cite_note-spl11-56"><a href="#cite_ref-spl11_56-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fiawol.org.uk/fanstuff/then%20archive/1974Asimov/asimov.htm">»Asimov in the UK«</a>. Rob Hansen's Fan Stuff (v angleščini). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200930035853/http://www.fiawol.org.uk/fanstuff/then%20archive/1974Asimov/asimov.htm">Arhivirano</a> iz spletišča dne 30. septembra 2020. Pridobljeno 16. julija 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Rob+Hansen%27s+Fan+Stuff&rft.atitle=Asimov+in+the+UK&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fiawol.org.uk%2Ffanstuff%2Fthen%2520archive%2F1974Asimov%2Fasimov.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-plat-1978-57"><a href="#cite_ref-plat-1978_57-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFPlatt1978"> Platt (1978)</a>. </li> <li id="cite_note-lewi-2018-58"><a href="#cite_ref-lewi-2018_58-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFLewin2018"> Lewin (2018)</a>. </li> <li id="cite_note-kell-2013-59"><a href="#cite_ref-kell-2013_59-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFKellogg2013"> Kellogg (2013)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1992-60">↑ <a href="#cite_ref-asim-1992_60-0">52,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1992_60-1">52,1</a> <a href="#cite_ref-asim-1992_60-2">52,2</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1992"> Asimov (1992)</a>. </li> <li id="cite_note-spl12-61"><a href="#cite_ref-spl12_61-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nerowolfe.org/">»The Wolfe Pack - The Official Nero Wolfe Literary Society«</a>. www.nerowolfe.org (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.nerowolfe.org&rft.atitle=The+Wolfe+Pack+-+The+Official+Nero+Wolfe+Literary+Society&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nerowolfe.org%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-whit-2005-62"><a href="#cite_ref-whit-2005_62-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFWhite2005"> White (2005)</a>, str. 83, 219–220. </li> <li id="cite_note-asim-1976b-63">↑ <a href="#cite_ref-asim-1976b_63-0">55,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1976b_63-1">55,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1976b"> Asimov (1976b)</a>. </li> <li id="cite_note-spl13-64"><a href="#cite_ref-spl13_64-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121020110719/http://www.americanhumanist.org/humanism/Humanist_Manifesto_II">»Humanist Manifesto II«</a> (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ko_humanisti%C4%8Dno_zdru%C5%BEenje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriško humanistično združenje (stran ne obstaja)">Ameriško humanistično združenje</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.americanhumanist.org/Humanism/Humanist_Manifesto_II">prvotnega spletišča</a> dne 20. oktobra 2012. Pridobljeno 2. oktobra 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Humanist+Manifesto+II&rft.pub=Ameri%C5%A1ko+humanisti%C4%8Dno+zdru%C5%BEenje&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.americanhumanist.org%2FHumanism%2FHumanist_Manifesto_II&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl14-65">↑ <a href="#cite_ref-spl14_65-0">57,0</a> <a href="#cite_ref-spl14_65-1">57,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.theguardian.com/books/2008/jun/09/isaacasimov">»Isaac Asimov«</a>. <a href="/wiki/The_Guardian" title="The Guardian">The Guardian</a> (v angleščini). 22. julij 2008. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170510164909/https://www.theguardian.com/books/2008/jun/09/isaacasimov">Arhivirano</a> iz spletišča dne 10. maja 2017. Pridobljeno 3. marca 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=The+Guardian&rft.atitle=Isaac+Asimov&rft.date=2008-07-22&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.theguardian.com%2Fbooks%2F2008%2Fjun%2F09%2Fisaacasimov&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl15-66"><a href="#cite_ref-spl15_66-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.csicop.org/news/press_releases/show/sixteen_notable_figures_in_science_and_skepticism_elected_csi_fellows">»Sixteen Notable Figures in Science and Skepticism Elected CSI Fellows«</a> (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Odbor_za_skepti%C4%8Dne_preiskave&action=edit&redlink=1" class="new" title="Odbor za skeptične preiskave (stran ne obstaja)">Odbor za skeptične preiskave</a>. 12. januar 2010. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20181024204448/https://www.csicop.org/news/press_releases/show/sixteen_notable_figures_in_science_and_skepticism_elected_csi_fellows">Arhivirano</a> iz spletišča dne 24. oktobra 2018. Pridobljeno 11. oktobra 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Sixteen+Notable+Figures+in+Science+and+Skepticism+Elected+CSI+Fellows&rft.pub=Odbor+za+skepti%C4%8Dne+preiskave&rft.date=2010-01-12&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.csicop.org%2Fnews%2Fpress_releases%2Fshow%2Fsixteen_notable_figures_in_science_and_skepticism_elected_csi_fellows&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-blac-1990-67"><a href="#cite_ref-blac-1990_67-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFBlackmore1990"> Blackmore (1990)</a>. </li> <li id="cite_note-spl16-68"><a href="#cite_ref-spl16_68-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.csicop.org/about/about_csi/">»About CSI«</a> (v angleščini). Odbor za skeptične preiskave. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140421083212/http://www.csicop.org/about/about_csi">Arhivirano</a> iz spletišča dne 21. aprila 2014. Pridobljeno 29. aprila 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=About+CSI&rft.pub=Odbor+za+skepti%C4%8Dne+preiskave&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.csicop.org%2Fabout%2Fabout_csi%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl17-69"><a href="#cite_ref-spl17_69-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121013103203/http://www.csicop.org/about/the_pantheon_of_skeptics/">»The Pantheon of Skeptics«</a> (v angleščini). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.csicop.org/about/the_pantheon_of_skeptics/">prvotnega spletišča</a> dne 13. oktobra 2012. Pridobljeno 29. aprila 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Pantheon+of+Skeptics&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.csicop.org%2Fabout%2Fthe_pantheon_of_skeptics%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl18-70"><a href="#cite_ref-spl18_70-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.youtube.com/watch?v=DZQNuw2jjzg&t=1s">»A Conversation with James Randi«</a>. <a href="/wiki/YouTube" title="YouTube">YouTube</a> (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Center_za_preiskave&action=edit&redlink=1" class="new" title="Center za preiskave (stran ne obstaja)">Center za preiskave</a>. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200228220925/https://www.youtube.com/watch?v=DZQNuw2jjzg">Arhivirano</a> iz spletišča dne 28. februarja 2020. Pridobljeno 25. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=YouTube&rft.atitle=A+Conversation+with+James+Randi&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fwatch%3Fv%3DDZQNuw2jjzg%26t%3D1s&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl19-72">↑ <a href="#cite_ref-spl19_72-0">63,0</a> <a href="#cite_ref-spl19_72-1">63,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation cs2">»Widow reveals Isaac Asimov died from Aids«, <a href="/w/index.php?title=The_Sunday_Times&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Sunday Times (stran ne obstaja)">The Sunday Times</a>, 17. marec 2002</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Sunday+Times&rft.atitle=Widow+reveals+Isaac+Asimov+died+from+Aids&rft.date=2002-03-17&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-roth-1992-73">↑ <a href="#cite_ref-roth-1992_73-0">64,0</a> <a href="#cite_ref-roth-1992_73-1">64,1</a> <a href="#cite_ref-roth-1992_73-2">64,2</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFRothstein1992"> Rothstein (1992)</a>. </li> <li id="cite_note-spl20-74">↑ <a href="#cite_ref-spl20_74-0">65,0</a> <a href="#cite_ref-spl20_74-1">65,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.locusmag.com/2002/Issue04/Letter.html">»Locus Online: Letter from Janet Asimov«</a> (v angleščini). 4. april 2002. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20191002160457/http://www.locusmag.com/2002/Issue04/Letter.html">Arhivirano</a> iz spletišča dne 2. oktobra 2019. Pridobljeno 17. januarja 2007.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Locus+Online%3A+Letter+from+Janet+Asimov&rft.date=2002-04-04&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.locusmag.com%2F2002%2FIssue04%2FLetter.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-bock-1992-75"><a href="#cite_ref-bock-1992_75-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFBock1992"> Bock (1992)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1969b-76">↑ <a href="#cite_ref-asim-1969b_76-0">67,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1969b_76-1">67,1</a> <a href="#cite_ref-asim-1969b_76-2">67,2</a> <a href="#cite_ref-asim-1969b_76-3">67,3</a> <a href="#cite_ref-asim-1969b_76-4">67,4</a> <a href="#cite_ref-asim-1969b_76-5">67,5</a> <a href="#cite_ref-asim-1969b_76-6">67,6</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1969b"> Asimov (1969b)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1988a-77">↑ <a href="#cite_ref-asim-1988a_77-0">68,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1988a_77-1">68,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1988a"> Asimov (1988a)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1996-78">↑ <a href="#cite_ref-asim-1996_78-0">69,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1996_78-1">69,1</a> <a href="#cite_ref-asim-1996_78-2">69,2</a> <a href="#cite_ref-asim-1996_78-3">69,3</a> <a href="#cite_ref-asim-1996_78-4">69,4</a> <a href="#cite_ref-asim-1996_78-5">69,5</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1996"> Asimov (1996)</a>. </li> <li id="cite_note-seil-2014a-79"><a href="#cite_ref-seil-2014a_79-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSeilerHatcher2014a"> Seiler; Hatcher (2014a)</a>. </li> <li id="cite_note-seil-2014b-80">↑ <a href="#cite_ref-seil-2014b_80-0">71,0</a> <a href="#cite_ref-seil-2014b_80-1">71,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSeilerHatcher2014b"> Seiler; Hatcher (2014b)</a>. </li> <li id="cite_note-seil-1995a-81"><a href="#cite_ref-seil-1995a_81-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSeilerHatcher1995a"> Seiler; Hatcher (1995a)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1982-82">↑ <a href="#cite_ref-asim-1982_82-0">73,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1982_82-1">73,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1982"> Asimov (1982)</a>. </li> <li id="cite_note-spl21-83"><a href="#cite_ref-spl21_83-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.unesco.org/xtrans/bsstatexp.aspx?crit1L=5&nTyp=min&topN=50">»Index Translationum«</a>. www.unesco.org (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.unesco.org&rft.atitle=Index+Translationum&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.unesco.org%2Fxtrans%2Fbsstatexp.aspx%3Fcrit1L%3D5%26nTyp%3Dmin%26topN%3D50&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl22-84"><a href="#cite_ref-spl22_84-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation audio-visual cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/openmind_ep48">Video: Asimov at 391 (1988)</a>. <a href="/w/index.php?title=The_Open_Mind_(TV_serija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Open Mind (TV serija) (stran ne obstaja)">The Open Mind (TV serija)</a>. 1988. Pridobljeno 21. februarja 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Video%3A+Asimov+at+391+%281988%29&rft.pub=The+Open+Mind+%28TV+serija%29&rft.date=1988&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fopenmind_ep48&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-gunn-1982-12-85">↑ <a href="#cite_ref-gunn-1982-12_85-0">76,0</a> <a href="#cite_ref-gunn-1982-12_85-1">76,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFGunn1982"> Gunn (1982)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/isaacasimovfound00gunn/page/12">12–13, 20</a>. </li> <li id="cite_note-spl23-0-86"><a href="#cite_ref-spl23-0_86-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.isfdb.org/cgi-bin/ea.cgi?5">»Summary Bibliography: Isaac Asimov«</a>. isfdb.org (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Internet_Speculative_Fiction_Database&action=edit&redlink=1" class="new" title="Internet Speculative Fiction Database (stran ne obstaja)">Internet Speculative Fiction Database</a> (ISFDB). Pridobljeno 12. aprila 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=isfdb.org&rft.atitle=Summary+Bibliography%3A+Isaac+Asimov&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.isfdb.org%2Fcgi-bin%2Fea.cgi%3F5&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-bret-1953-88"><a href="#cite_ref-bret-1953_88-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFBretnor1953"> Bretnor (1953)</a>, str. 157–197. </li> <li id="cite_note-cole-2012-89"><a href="#cite_ref-cole-2012_89-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFCole2012"> Cole (2012)</a>. </li> <li id="cite_note-samp-2004-90"><a href="#cite_ref-samp-2004_90-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSampson2004"> Sampson (2004)</a>. </li> <li id="cite_note-spl24-1-91">↑ <a href="#cite_ref-spl24-1_91-0">81,0</a> <a href="#cite_ref-spl24-1_91-1">81,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.thehugoawards.org/hugo-history/1966-hugo-awards/">»1966 Hugo Awards«</a>. www.thehugoawards.org (v ameriški angleščini). The Hugo Awards. Pridobljeno 27. novembra 2023.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.thehugoawards.org&rft.atitle=1966+Hugo+Awards&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.thehugoawards.org%2Fhugo-history%2F1966-hugo-awards%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl24-1-0-92">↑ <a href="#cite_ref-spl24-1-0_92-0">82,0</a> <a href="#cite_ref-spl24-1-0_92-1">82,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160403182439/http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1966.html">»The Long List of Hugo Awards, 1966«</a>. www.nesfa.org (v angleščini). New England Science Fiction Association. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1966.html">prvotnega spletišča</a> dne 3. aprila 2016. Pridobljeno 24. aprila 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.nesfa.org&rft.atitle=The+Long+List+of+Hugo+Awards%2C+1966&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nesfa.org%2Fdata%2FLL%2FHugos%2Fhugos1966.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl23-1-93"><a href="#cite_ref-spl23-1_93-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.isfdb.org/cgi-bin/pe.cgi?4327">»Series: Isaac Asimov's Robot Mysteries«</a>. isfdb.org (v angleščini). ISFDB. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160917014414/http://www.isfdb.org/cgi-bin/pe.cgi?4327">Arhivirano</a> iz spletišča dne 17. septembra 2016. Pridobljeno 4. avgusta 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=isfdb.org&rft.atitle=Series%3A+Isaac+Asimov%27s+Robot+Mysteries&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.isfdb.org%2Fcgi-bin%2Fpe.cgi%3F4327&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl23-2-94"><a href="#cite_ref-spl23-2_94-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.isfdb.org/cgi-bin/pe.cgi?3792">»Series: Second Foundation Trilogy«</a>. isfdb.org (v angleščini). ISFDB. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160917013954/http://www.isfdb.org/cgi-bin/pe.cgi?3792">Arhivirano</a> iz spletišča dne 17. septembra 2016. Pridobljeno 4. avgusta 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=isfdb.org&rft.atitle=Series%3A+Second+Foundation+Trilogy&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.isfdb.org%2Fcgi-bin%2Fpe.cgi%3F3792&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl23-3-95"><a href="#cite_ref-spl23-3_95-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.isfdb.org/cgi-bin/pl.cgi?26941">»Publication: Psychohistorical Crisis«</a>. isfdb.org (v angleščini). ISFDB. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160917013833/http://www.isfdb.org/cgi-bin/pl.cgi?26941">Arhivirano</a> iz spletišča dne 17. septembra 2016. Pridobljeno 4. avgusta 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=isfdb.org&rft.atitle=Publication%3A+Psychohistorical+Crisis&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.isfdb.org%2Fcgi-bin%2Fpl.cgi%3F26941&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-lath-2009-96"><a href="#cite_ref-lath-2009_96-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFLatham2009"> Latham (2009)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1974-97">↑ <a href="#cite_ref-asim-1974_97-0">87,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1974_97-1">87,1</a> <a href="#cite_ref-asim-1974_97-2">87,2</a> <a href="#cite_ref-asim-1974_97-3">87,3</a> <a href="#cite_ref-asim-1974_97-4">87,4</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1974"> Asimov (1974)</a>. </li> <li id="cite_note-spl25-98"><a href="#cite_ref-spl25_98-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20131001063632/http://www.locusmag.com/SFAwards/Db/Locus1973.html">»1973 Locus Awards«</a>. The Locus Index to SF Awards (v angleščini). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.locusmag.com/SFAwards/Db/Locus1973.html">prvotnega spletišča</a> dne 1. oktobra 2013. Pridobljeno 8. septembra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=The+Locus+Index+to+SF+Awards&rft.atitle=1973+Locus+Awards&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.locusmag.com%2FSFAwards%2FDb%2FLocus1973.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-budr-1965-99"><a href="#cite_ref-budr-1965_99-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFBudrys1965"> Budrys (1965)</a>. </li> <li id="cite_note-seil-1995b-100"><a href="#cite_ref-seil-1995b_100-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSeilerHatcher1995b"> Seiler; Hatcher (1995b)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1975c-102"><a href="#cite_ref-asim-1975c_102-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1975c"> Asimov (1975c)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1967b-103"><a href="#cite_ref-asim-1967b_103-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1967b"> Asimov (1967b)</a>. </li> <li id="cite_note-spl24-0-104">↑ <a href="#cite_ref-spl24-0_104-0">93,0</a> <a href="#cite_ref-spl24-0_104-1">93,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170930112929/http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1963.html">»The Long List of Hugo Awards, 1963«</a>. www.nesfa.org (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=New_England_Science_Fiction_Association&action=edit&redlink=1" class="new" title="New England Science Fiction Association (stran ne obstaja)">New England Science Fiction Association</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1963.html">prvotnega spletišča</a> dne 30. septembra 2017. Pridobljeno 22. oktobra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.nesfa.org&rft.atitle=The+Long+List+of+Hugo+Awards%2C+1963&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nesfa.org%2Fdata%2FLL%2FHugos%2Fhugos1963.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-asim-1967a-105">↑ <a href="#cite_ref-asim-1967a_105-0">94,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1967a_105-1">94,1</a> <a href="#cite_ref-asim-1967a_105-2">94,2</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1967a"> Asimov (1967a)</a>. </li> <li id="cite_note-gale-1960-106"><a href="#cite_ref-gale-1960_106-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFGale1960"> Gale (1960)</a>. </li> <li id="cite_note-gale-1961-107"><a href="#cite_ref-gale-1961_107-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFGale1961"> Gale (1961)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1995-224-109"><a href="#cite_ref-asim-1995-224_109-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1995"> Asimov (1995)</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/goldfinalscience0000asim/page/161">»The Robot Chronicles«</a>, str. 224–225. </li> <li id="cite_note-asim-1983-110"><a href="#cite_ref-asim-1983_110-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1983"> Asimov (1983)</a>. »Robotika je postala dovolj dobro razvita tehnologija, da si upravičujem članke in knjige o njeni zgodovini in to sem začudeno opazoval in nekoliko nejeverno, ker sem izumil ... besedo« </li> <li id="cite_note-spl26-111"><a href="#cite_ref-spl26_111-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20190529191116/https://en.oxforddictionaries.com/definition/positronic">»»positronic««</a>. en.oxforddictionaries.com (v angleščini). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://en.oxforddictionaries.com/definition/positronic">prvotnega spletišča</a> dne 29. maja 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=en.oxforddictionaries.com&rft.atitle=%C2%BBpositronic%C2%AB&rft_id=https%3A%2F%2Fen.oxforddictionaries.com%2Fdefinition%2Fpositronic&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-asim-1988b-112"><a href="#cite_ref-asim-1988b_112-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1988b"> Asimov (1988b)</a>. </li> <li id="cite_note-spl34-113"><a href="#cite_ref-spl34_113-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.locusmag.com/index/yr2000/s3.htm">»Atmosphere in Space Cabins and Closed Environments«</a>. www.locusmag.com (v angleščini).</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.locusmag.com&rft.atitle=Atmosphere+in+Space+Cabins+and+Closed+Environments&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.locusmag.com%2Findex%2Fyr2000%2Fs3.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-asim-1967e-114">↑ <a href="#cite_ref-asim-1967e_114-0">102,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1967e_114-1">102,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1967e"> Asimov (1967e)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1965-115"><a href="#cite_ref-asim-1965_115-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1965"> Asimov (1965)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1966-116"><a href="#cite_ref-asim-1966_116-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1966"> Asimov (1966)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1967c-117"><a href="#cite_ref-asim-1967c_117-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1967c"> Asimov (1967c)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1967d-118"><a href="#cite_ref-asim-1967d_118-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1967d"> Asimov (1967d)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1968-119"><a href="#cite_ref-asim-1968_119-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1968"> Asimov (1968)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1991a-120"><a href="#cite_ref-asim-1991a_120-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1991a"> Asimov (1991a)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1991b-122"><a href="#cite_ref-asim-1991b_122-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1991b"> Asimov (1991b)</a>, str. xiii. </li> <li id="cite_note-bree-1982-123">↑ <a href="#cite_ref-bree-1982_123-0">110,0</a> <a href="#cite_ref-bree-1982_123-1">110,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFBreen1982"> Breen (1982)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1971-124">↑ <a href="#cite_ref-asim-1971_124-0">111,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1971_124-1">111,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1971"> Asimov (1971)</a>. </li> <li id="cite_note-hine-2016-125"><a href="#cite_ref-hine-2016_125-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFHines2016"> Hines (2016)</a>. </li> <li id="cite_note-spl24-5-126">↑ <a href="#cite_ref-spl24-5_126-0">113,0</a> <a href="#cite_ref-spl24-5_126-1">113,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.thehugoawards.org/hugo-history/1995-hugo-awards/">»1995 Hugo Awards«</a>. www.thehugoawards.org (v ameriški angleščini). The Hugo Awards. 26. julij 2007. Pridobljeno 29. decembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.thehugoawards.org&rft.atitle=1995+Hugo+Awards&rft.date=2007-07-26&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.thehugoawards.org%2Fhugo-history%2F1995-hugo-awards%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl24-5-0-127">↑ <a href="#cite_ref-spl24-5-0_127-0">114,0</a> <a href="#cite_ref-spl24-5-0_127-1">114,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170901081925/http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1995.html">»The Long List of Hugo Awards, 1995«</a>. www.nesfa.org (v angleščini). New England Science Fiction Association. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1995.html">prvotnega spletišča</a> dne 1. septembra 2017. Pridobljeno 22. oktobra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.nesfa.org&rft.atitle=The+Long+List+of+Hugo+Awards%2C+1995&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nesfa.org%2Fdata%2FLL%2FHugos%2Fhugos1995.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-asim-1979c-128">↑ <a href="#cite_ref-asim-1979c_128-0">115,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1979c_128-1">115,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1979c"> Asimov (1979c)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1984-129">↑ <a href="#cite_ref-asim-1984_129-0">116,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1984_129-1">116,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1984"> Asimov (1984)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1987b-130"><a href="#cite_ref-asim-1987b_130-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimovAsimov1987b"> Asimov; Asimov (1987b)</a>. </li> <li id="cite_note-jenk-1995a-131"><a href="#cite_ref-jenk-1995a_131-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFJenkins1995a"> Jenkins (1995a)</a>. </li> <li id="cite_note-spl27-132"><a href="#cite_ref-spl27_132-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20120627222403/http://www.lettersofnote.com/2012/06/getting-star-trek-on-air-was-impossible.html">»Letters of Note: Getting Star Trek on the air was impossible«</a> (v angleščini). 25. junij 2012. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.lettersofnote.com/2012/06/getting-star-trek-on-air-was-impossible.html">prvotnega spletišča</a> dne 27. junija 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Letters+of+Note%3A+Getting+Star+Trek+on+the+air+was+impossible&rft.date=2012-06-25&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.lettersofnote.com%2F2012%2F06%2Fgetting-star-trek-on-air-was-impossible.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-asim-1973a-§4-133"><a href="#cite_ref-asim-1973a-§4_133-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1973a"> Asimov (1973a)</a>, The Week Excuse, § 4. </li> <li id="cite_note-spl28-134"><a href="#cite_ref-spl28_134-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121016200502/http://locusmag.com/SFAwards/Db/NomLit5.html">»The LOCUS Index to SF Awards: Index of Literary Nominees : Asimov, Isaac«</a>. <a href="/w/index.php?title=Locus_(revija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Locus (revija) (stran ne obstaja)">locusmag.com</a> (v angleščini). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.locusmag.com/SFAwards/Db/NomLit5.html#179">prvotnega spletišča</a> dne 16. oktobra 2012. Pridobljeno 24. marca 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=locusmag.com&rft.atitle=The+LOCUS+Index+to+SF+Awards%3A+Index+of+Literary+Nominees+%3A+Asimov%2C+Isaac&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.locusmag.com%2FSFAwards%2FDb%2FNomLit5.html%23179&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-seil-2014c-135"><a href="#cite_ref-seil-2014c_135-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSeilerHatcher2014c"> Seiler; Hatcher (2014c)</a>. </li> <li id="cite_note-spl29-136"><a href="#cite_ref-spl29_136-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.smofinfo.com/LL/TheLongList.html">»The Long List of World Science Fiction Conventions (Worldcons)«</a>. www.smofinfo.com (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.smofinfo.com&rft.atitle=The+Long+List+of+World+Science+Fiction+Conventions+%28Worldcons%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.smofinfo.com%2FLL%2FTheLongList.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl30-137"><a href="#cite_ref-spl30_137-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovreviews.net/Books/Book022.html">»Building Blocks of the Universe«</a>. www.asimovreviews.net (v angleščini). Pridobljeno 29. decembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.asimovreviews.net&rft.atitle=Building+Blocks+of+the+Universe&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovreviews.net%2FBooks%2FBook022.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl31-138"><a href="#cite_ref-spl31_138-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.amacad.org/publications/BookofMembers/ChapterA.pdf">»Book of Members, 1780–2010: Chapter A«</a> (PDF) (v angleščini). <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ka_akademija_umetnosti_in_znanosti" title="Ameriška akademija umetnosti in znanosti">Ameriška akademija umetnosti in znanosti</a>. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20181005182401/http://www.amacad.org/publications/BookofMembers/ChapterA.pdf">Arhivirano</a> (PDF) iz spletišča dne 5. oktobra 2018. Pridobljeno 25. aprila 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Book+of+Members%2C+1780%E2%80%932010%3A+Chapter+A&rft.pub=Ameri%C5%A1ka+akademija+umetnosti+in+znanosti&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.amacad.org%2Fpublications%2FBookofMembers%2FChapterA.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl32-139"><a href="#cite_ref-spl32_139-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20171018051603/https://www.acs.org/content/acs/en/funding-and-awards/awards/national/bytopic/james-t-grady-james-h-stack-award-for-interpreting-chemistry-for-the-public.html">»James T. Grady-James H. Stack Award for Interpreting Chemistry for the Public«</a>. www.acs.org (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ko_kemijsko_dru%C5%A1tvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriško kemijsko društvo (stran ne obstaja)">Ameriško kemijsko društvo</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.acs.org/content/acs/en/funding-and-awards/awards/national/bytopic/james-t-grady-james-h-stack-award-for-interpreting-chemistry-for-the-public.html">prvotnega spletišča</a> dne 18. oktobra 2017. Pridobljeno 22. oktobra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.acs.org&rft.atitle=James+T.+Grady-James+H.+Stack+Award+for+Interpreting+Chemistry+for+the+Public&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.acs.org%2Fcontent%2Facs%2Fen%2Ffunding-and-awards%2Fawards%2Fnational%2Fbytopic%2Fjames-t-grady-james-h-stack-award-for-interpreting-chemistry-for-the-public.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl33-140"><a href="#cite_ref-spl33_140-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20081204000351/http://www.nesfa.org/awards/skylark.html">»The E. E. Smith Memorial Award«</a>. www.nesfa.org (v angleščini). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nesfa.org/awards/skylark.html">prvotnega spletišča</a> dne 4. decembra 2008. Pridobljeno 22. oktobra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.nesfa.org&rft.atitle=The+E.+E.+Smith+Memorial+Award&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nesfa.org%2Fawards%2Fskylark.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl35-142"><a href="#cite_ref-spl35_142-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20171023010637/https://docslide.com.br/documents/aaas-westinghouse-science-writing-awards.html">»AAAS-Westinghouse Science Writing Award«</a>. docslide.com (v angleščini). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://docslide.com.br/documents/aaas-westinghouse-science-writing-awards.html">prvotnega spletišča</a> dne 23. oktobra 2017. Pridobljeno 22. oktobra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=docslide.com&rft.atitle=AAAS-Westinghouse+Science+Writing+Award&rft_id=https%3A%2F%2Fdocslide.com.br%2Fdocuments%2Faaas-westinghouse-science-writing-awards.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl36-143">↑ <a href="#cite_ref-spl36_143-0">129,0</a> <a href="#cite_ref-spl36_143-1">129,1</a> <a href="#cite_ref-spl36_143-2">129,2</a> <a href="#cite_ref-spl36_143-3">129,3</a> <a href="#cite_ref-spl36_143-4">129,4</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldswithoutend.com/novel.asp?ID=20">»The Gods Themselves«</a>. www.worldswithoutend.com (v angleščini). Worlds Without End. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170724112819/https://www.worldswithoutend.com/novel.asp?id=20">Arhivirano</a> iz spletišča dne 24. julija 2017. Pridobljeno 8. septembra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.worldswithoutend.com&rft.atitle=The+Gods+Themselves&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.worldswithoutend.com%2Fnovel.asp%3FID%3D20&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl37-144"><a href="#cite_ref-spl37_144-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://achievement.org/our-history/golden-plate-awards/#science-exploration">»Golden Plate Awardees of the American Academy of Achievement«</a>. achievement.org (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ka_akademija_dose%C5%BEkov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriška akademija dosežkov (stran ne obstaja)">Ameriška akademija dosežkov</a>. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20161215023909/https://achievement.org/our-history/golden-plate-awards/#science-exploration">Arhivirano</a> iz spletišča dne 15. decembra 2016. Pridobljeno 20. maja 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=achievement.org&rft.atitle=Golden+Plate+Awardees+of+the+American+Academy+of+Achievement&rft_id=https%3A%2F%2Fachievement.org%2Four-history%2Fgolden-plate-awards%2F%23science-exploration&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl38-145"><a href="#cite_ref-spl38_145-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20181112021739/https://www.astrosociety.org/about-us/awards/past-recipients-of-the-klumpke-roberts-award/">»Past Recipients of the Klumpke-Roberts Award«</a>. astrosociety.org (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Tihomorsko_astronomsko_dru%C5%A1tvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tihomorsko astronomsko društvo (stran ne obstaja)">Tihomorsko astronomsko društvo</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.astrosociety.org/about-us/awards/past-recipients-of-the-klumpke-roberts-award/">prvotnega spletišča</a> dne 12. novembra 2018. Pridobljeno 29. decembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=astrosociety.org&rft.atitle=Past+Recipients+of+the+Klumpke-Roberts+Award&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.astrosociety.org%2Fabout-us%2Fawards%2Fpast-recipients-of-the-klumpke-roberts-award%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl39-146">↑ <a href="#cite_ref-spl39_146-0">132,0</a> <a href="#cite_ref-spl39_146-1">132,1</a> <a href="#cite_ref-spl39_146-2">132,2</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sfadb.com/Isaac_Asimov">»Isaac Asimov : Awards«</a>. www.sfadb.com (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Science_Fiction_Awards_Database&action=edit&redlink=1" class="new" title="Science Fiction Awards Database (stran ne obstaja)">SFAB</a>. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20180928050747/http://www.sfadb.com/Isaac_Asimov">Arhivirano</a> iz spletišča dne 28. septembra 2018. Pridobljeno 15. septembra 2018.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.sfadb.com&rft.atitle=Isaac+Asimov+%3A+Awards&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.sfadb.com%2FIsaac_Asimov&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl24-2-147"><a href="#cite_ref-spl24-2_147-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.thehugoawards.org/hugo-history/1977-hugo-awards/">»1977 Hugo Awards«</a>. www.thehugoawards.org (v ameriški angleščini). The Hugo Awards. Pridobljeno 27. novembra 2023.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.thehugoawards.org&rft.atitle=1977+Hugo+Awards&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.thehugoawards.org%2Fhugo-history%2F1977-hugo-awards%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl24-2-0-148"><a href="#cite_ref-spl24-2-0_148-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170929005713/http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1977.html">»The Long List of Hugo Awards, 1977«</a>. www.nesfa.org (v angleščini). New England Science Fiction Association. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1977.html">prvotnega spletišča</a> dne 29. septembra 2017. Pridobljeno 22. oktobra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.nesfa.org&rft.atitle=The+Long+List+of+Hugo+Awards%2C+1977&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nesfa.org%2Fdata%2FLL%2FHugos%2Fhugos1977.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl40-149"><a href="#cite_ref-spl40_149-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sfadb.com/Nebula_Awards_1977">»Nebula Awards 1977«</a>. Science Fiction Awards Database (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Locus_(revija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Locus (revija) (stran ne obstaja)">Locus</a>. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20151025042352/http://www.sfadb.com/Nebula_Awards_1977">Arhivirano</a> iz spletišča dne 25. oktobra 2015. Pridobljeno 6. decembra 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Science+Fiction+Awards+Database&rft.atitle=Nebula+Awards+1977&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.sfadb.com%2FNebula_Awards_1977&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl41-150"><a href="#cite_ref-spl41_150-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sfadb.com/Locus_Awards_1977">»Locus Awards 1977«</a>. www.sfadb.com (v angleščini). SFAB. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20180915002155/http://www.sfadb.com/Locus_Awards_1977">Arhivirano</a> iz spletišča dne 15. septembra 2018. Pridobljeno 14. septembra 2018.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.sfadb.com&rft.atitle=Locus+Awards+1977&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.sfadb.com%2FLocus_Awards_1977&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl24-3-151"><a href="#cite_ref-spl24-3_151-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.thehugoawards.org/hugo-history/1983-hugo-awards/">»1983 Hugo Awards«</a>. www.thehugoawards.org (v ameriški angleščini). The Hugo Awards. Pridobljeno 29. decembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.thehugoawards.org&rft.atitle=1983+Hugo+Awards&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.thehugoawards.org%2Fhugo-history%2F1983-hugo-awards%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl24-3-0-152"><a href="#cite_ref-spl24-3-0_152-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080608015415/http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1983.html">»The Long List of Hugo Awards, 1983«</a>. www.nesfa.org (v angleščini). New England Science Fiction Association. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1983.html">prvotnega spletišča</a> dne 8. junija 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.nesfa.org&rft.atitle=The+Long+List+of+Hugo+Awards%2C+1983&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nesfa.org%2Fdata%2FLL%2FHugos%2Fhugos1983.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl42-153">↑ <a href="#cite_ref-spl42_153-0">139,0</a> <a href="#cite_ref-spl42_153-1">139,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.worldswithoutend.com/novel.asp?ID=30">»Foundation's Edge«</a>. www.worldswithoutend.com (v angleščini). Worlds Without End. Pridobljeno 27. novembra 2023.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.worldswithoutend.com&rft.atitle=Foundation%27s+Edge&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.worldswithoutend.com%2Fnovel.asp%3FID%3D30&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl43-154"><a href="#cite_ref-spl43_154-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130114082408/http://www.americanhumanist.org/AHA/Humanists_of_the_Year">»The Humanist of the Year«</a> (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ko_humanisti%C4%8Dno_zdru%C5%BEenje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriško humanistično združenje (stran ne obstaja)">Ameriško humanistično združenje</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.americanhumanist.org/AHA/Humanists_of_the_Year">prvotnega spletišča</a> dne 14. januarja 2013. Pridobljeno 1. maja 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Humanist+of+the+Year&rft.pub=Ameri%C5%A1ko+humanisti%C4%8Dno+zdru%C5%BEenje&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.americanhumanist.org%2FAHA%2FHumanists_of_the_Year&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl44-155"><a href="#cite_ref-spl44_155-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130123091612/http://www.sfwa.org/nebula-awards/nebula-weekend/events-program/grandmaster/">»Damon Knight Memorial Grand Master«</a> (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Zdru%C5%BEenje_piscev_znanstvene_fantastike_in_fantazije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Združenje piscev znanstvene fantastike in fantazije (stran ne obstaja)">Ameriški pisci znanstvene fantastike in fantazije</a> (SFWA). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sfwa.org/nebula-awards/nebula-weekend/events-program/grandmaster/">prvotnega spletišča</a> dne 23. januarja 2013. Pridobljeno 24. marca 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Damon+Knight+Memorial+Grand+Master&rft.pub=Ameri%C5%A1ki+pisci+znanstvene+fantastike+in+fantazije+%28SFWA%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.sfwa.org%2Fnebula-awards%2Fnebula-weekend%2Fevents-program%2Fgrandmaster%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl45-156"><a href="#cite_ref-spl45_156-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.isfdb.org/cgi-bin/title.cgi?45214">»Title: Robot Dreams«</a>. isfdb.org (v angleščini). Internet Speculative Fiction Database (ISFDB). Pridobljeno 27. novembra 2023.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=isfdb.org&rft.atitle=Title%3A+Robot+Dreams&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.isfdb.org%2Fcgi-bin%2Ftitle.cgi%3F45214&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl24-4-157"><a href="#cite_ref-spl24-4_157-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.thehugoawards.org/hugo-history/1992-hugo-awards/">»1992 Hugo Awards«</a>. www.thehugoawards.org (v ameriški angleščini). The Hugo Awards. Pridobljeno 27. novembra 2023.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.thehugoawards.org&rft.atitle=1992+Hugo+Awards&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.thehugoawards.org%2Fhugo-history%2F1992-hugo-awards%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl24-4-0-158"><a href="#cite_ref-spl24-4-0_158-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080608015505/http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1992.html">»The Long List of Hugo Awards, 1992«</a>. www.nesfa.org (v angleščini). New England Science Fiction Association. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nesfa.org/data/LL/Hugos/hugos1992.html">prvotnega spletišča</a> dne 8. junija 2008. Pridobljeno 22. oktobra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.nesfa.org&rft.atitle=The+Long+List+of+Hugo+Awards%2C+1992&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nesfa.org%2Fdata%2FLL%2FHugos%2Fhugos1992.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl46-2-159"><a href="#cite_ref-spl46-2_159-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.thehugoawards.org/hugo-history/1946-retro-hugo-awards/">»1946 Retro-Hugo Awards«</a>. www.thehugoawards.org (v ameriški angleščini). The Hugo Awards. 26. julij 2007. Pridobljeno 29. decembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.thehugoawards.org&rft.atitle=1946+Retro-Hugo+Awards&rft.date=2007-07-26&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.thehugoawards.org%2Fhugo-history%2F1946-retro-hugo-awards%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl47-160"><a href="#cite_ref-spl47_160-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130521070009/http://www.midamericon.org/halloffame/">»Science Fiction and Fantasy Hall of Fame«</a>. www.midamericon.org (v angleščini). Mid American Science Fiction and Fantasy Conventions, Inc. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.midamericon.org/halloffame/">prvotnega spletišča</a> dne 21. maja 2013. Pridobljeno 24. marca 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.midamericon.org&rft.atitle=Science+Fiction+and+Fantasy+Hall+of+Fame&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.midamericon.org%2Fhalloffame%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988">. To je bilo uradno spletišče dvorane slavnih do leta 2004. </li> <li id="cite_note-spl48-161"><a href="#cite_ref-spl48_161-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20171023011301/http://israelphilately.org.il/en/catalog/stamps/1633/Science%20Fiction%3a%20Robotics%2c%20Travel%20in%20Time%2c%20Travel%20in%20Space">»Science Fiction: Robotics, Travel in Time, Travel in Space by Avi Katz«</a> (v angleščini in hebrejščini). Izraelska filatelistična zveza. 2017. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://israelphilately.org.il/en/catalog/stamps/1633/Science%20Fiction%3a%20Robotics%2c%20Travel%20in%20Time%2c%20Travel%20in%20Space">prvotnega spletišča</a> dne 23. oktobra 2017. Pridobljeno 22. oktobra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Science+Fiction%3A+Robotics%2C+Travel+in+Time%2C+Travel+in+Space+by+Avi+Katz&rft.pub=Izraelska+filatelisti%C4%8Dna+zveza&rft.date=2017&rft_id=http%3A%2F%2Fisraelphilately.org.il%2Fen%2Fcatalog%2Fstamps%2F1633%2FScience%2520Fiction%253a%2520Robotics%252c%2520Travel%2520in%2520Time%252c%2520Travel%2520in%2520Space&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl49-162"><a href="#cite_ref-spl49_162-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.amnh.org/our-research/hayden-planetarium/asimov-debate">»Isaac Asimov Memorial Debate Videos«</a>. www.amnh.org (v angleščini). <a href="/wiki/Ameri%C5%A1ki_prirodoslovni_muzej" title="Ameriški prirodoslovni muzej">Ameriški prirodoslovni muzej</a>. Pridobljeno 28. novembra 2023.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.amnh.org&rft.atitle=Isaac+Asimov+Memorial+Debate+Videos&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.amnh.org%2Four-research%2Fhayden-planetarium%2Fasimov-debate&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl50-163"><a href="#cite_ref-spl50_163-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.congress.gov/bill/111th-congress/house-resolution/1055/text">»H.Res.1055 – Supporting the designation of National Robotics Week as an annual event«</a>. www.congress.gov (v angleščini). <a href="/wiki/Kongres_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Kongres Združenih držav Amerike">Kongres Združenih držav Amerike</a>. 9. marec 2010. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200113101906/https://www.congress.gov/bill/111th-congress/house-resolution/1055/text">Arhivirano</a> iz spletišča dne 13. januarja 2020. Pridobljeno 6. junija 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.congress.gov&rft.atitle=H.Res.1055+%E2%80%93+Supporting+the+designation+of+National+Robotics+Week+as+an+annual+event.&rft.date=2010-03-09&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.congress.gov%2Fbill%2F111th-congress%2Fhouse-resolution%2F1055%2Ftext&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl51-164"><a href="#cite_ref-spl51_164-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170626191825/https://www.nyla.org/max/userfiles/documents/hallfame15release.pdf">»2015 Inductees to the NYS Writers Hall of Fame Announced«</a> (PDF). www.nyla.org (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Newyor%C5%A1ko_knji%C5%BEni%C4%8Dno_zdru%C5%BEenje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Newyorško knjižnično združenje (stran ne obstaja)">Newyorško knjižnično združenje</a> (NYLA). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nyla.org/max/userfiles/documents/hallfame15release.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 26. junija 2017. Pridobljeno 26. marca 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.nyla.org&rft.atitle=2015+Inductees+to+the+NYS+Writers+Hall+of+Fame+Announced&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.nyla.org%2Fmax%2Fuserfiles%2Fdocuments%2Fhallfame15release.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl46-0-165"><a href="#cite_ref-spl46-0_165-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.thehugoawards.org/hugo-history/1941-retro-hugo-awards/">»1941 Retro-Hugo Awards«</a>. www.thehugoawards.org (v ameriški angleščini). The Hugo Awards. 29. december 2015. Pridobljeno 29. decembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.thehugoawards.org&rft.atitle=1941+Retro-Hugo+Awards&rft.date=2015-12-29&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.thehugoawards.org%2Fhugo-history%2F1941-retro-hugo-awards%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl46-1-166"><a href="#cite_ref-spl46-1_166-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.thehugoawards.org/hugo-history/1943-retro-hugo-awards/">»1943 Retro-Hugo Awards«</a>. www.thehugoawards.org (v ameriški angleščini). The Hugo Awards. 30. marec 2018. Pridobljeno 29. decembra 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.thehugoawards.org&rft.atitle=1943+Retro-Hugo+Awards&rft.date=2018-03-30&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.thehugoawards.org%2Fhugo-history%2F1943-retro-hugo-awards%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-laur-1980-167"><a href="#cite_ref-laur-1980_167-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFLauranceAsimov1980"> Laurance; Asimov (1980)</a>. </li> <li id="cite_note-fall-1982-168"><a href="#cite_ref-fall-1982_168-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFFallows1982"> Fallows (1982)</a>. </li> <li id="cite_note-gunn-1980-169"><a href="#cite_ref-gunn-1980_169-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFGunn1980"> Gunn (1980)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1989-170"><a href="#cite_ref-asim-1989_170-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1989"> Asimov (1989)</a>. </li> <li id="cite_note-cowa-1981-171"><a href="#cite_ref-cowa-1981_171-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFCowartWymer1981"> Cowart; Wymer (1981)</a>, str. 15–29. </li> <li id="cite_note-gunn-1982-172"><a href="#cite_ref-gunn-1982_172-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFGunn1982"> Gunn (1982)</a>. </li> <li id="cite_note-dozo-1981-173"><a href="#cite_ref-dozo-1981_173-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFDozois1981"> Dozois (1981)</a>, str. 222–223. </li> <li id="cite_note-jenk-1995b-174"><a href="#cite_ref-jenk-1995b_174-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFJenkins1995b"> Jenkins (1995b)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1952-176"><a href="#cite_ref-asim-1952_176-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1952"> Asimov (1952)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1973b-177"><a href="#cite_ref-asim-1973b_177-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1973b"> Asimov (1973b)</a>, str. 25–28. </li> <li id="cite_note-asim-1995-109-178"><a href="#cite_ref-asim-1995-109_178-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1995"> Asimov (1995)</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/goldfinalscience00asim/page/109">»Gold«</a>, str. 109–138]. </li> <li id="cite_note-davi-2006-179">↑ <a href="#cite_ref-davi-2006_179-0">164,0</a> <a href="#cite_ref-davi-2006_179-1">164,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFDavin2006"> Davin (2006)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1991c-180"><a href="#cite_ref-asim-1991c_180-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1991c"> Asimov (1991c)</a>. »Ne skrivam dejstva, da sem neizpolnjevalni Jud« </li> <li id="cite_note-dann-1974-181"><a href="#cite_ref-dann-1974_181-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFDann1974"> Dann (1974)</a>. </li> <li id="cite_note-kurt-1982-182"><a href="#cite_ref-kurt-1982_182-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFKurtz1982"> Kurtz (1982)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1997-183">↑ <a href="#cite_ref-asim-1997_183-0">168,0</a> <a href="#cite_ref-asim-1997_183-1">168,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1997"> Asimov (1997)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1995-184"><a href="#cite_ref-asim-1995_184-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov1995"> Asimov (1995)</a>. </li> <li id="cite_note-skel-2013-185"><a href="#cite_ref-skel-2013_185-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSkelding2013"> Skelding (2013)</a>. </li> <li id="cite_note-spl152-187"><a href="#cite_ref-spl152_187-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.pbs.org/moyers/faithandreason/print/pdfs/woi%20asimov1.pdf">»Bill Moyer's World of Ideas, Part I«</a> (PDF). stran s prepisom 6, oddaje z dne 17. oktobra 1988 (v angleščini). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121104050458/http://www.pbs.org/moyers/faithandreason/print/pdfs/woi%20asimov1.pdf">Arhivirano</a> (PDF) iz spletišča dne 4. novembra 2012. Pridobljeno 31. decembra 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=stran+s+prepisom+6%2C+oddaje+z+dne+17.+oktobra+1988&rft.atitle=Bill+Moyer%27s+World+of+Ideas%2C+Part+I&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.pbs.org%2Fmoyers%2Ffaithandreason%2Fprint%2Fpdfs%2Fwoi%2520asimov1.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl153-188"><a href="#cite_ref-spl153_188-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.pbs.org/moyers/faithandreason/print/pdfs/woi%20asimov2.pdf">»Bill Moyer's World of Ideas, Part II«</a> (PDF). stran s prepisom 3, oddaje z dne 17. oktobra 1988 (v angleščini). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210605005723/https://www-tc.pbs.org/moyers/faithandreason/print/pdfs/woi%20asimov2.pdf">Arhivirano</a> (PDF) iz spletišča dne 5. junija 2021. Pridobljeno 31. decembra 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=stran+s+prepisom+3%2C+oddaje+z+dne+17.+oktobra+1988&rft.atitle=Bill+Moyer%27s+World+of+Ideas%2C+Part+II&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.pbs.org%2Fmoyers%2Ffaithandreason%2Fprint%2Fpdfs%2Fwoi%2520asimov2.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl154-189"><a href="#cite_ref-spl154_189-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://billmoyers.com/content/isaac-asimov-part-two/">»Isaac Asimov on His Hopes for the Future (Part Two)«</a>. PBS broadcast Moyers and Company z dne 21. oktobra 1988 (v angleščini). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20151006064139/http://billmoyers.com/content/isaac-asimov-part-two/">Arhivirano</a> iz spletišča dne 6. oktobra 2015. Pridobljeno 5. oktobra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=PBS+broadcast+Moyers+and+Company+z+dne+21.+oktobra+1988&rft.atitle=Isaac+Asimov+on+His+Hopes+for+the+Future+%28Part+Two%29&rft_id=http%3A%2F%2Fbillmoyers.com%2Fcontent%2Fisaac-asimov-part-two%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-john-2018-190"><a href="#cite_ref-john-2018_190-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFJohnson2018"> Johnson (2018)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-2018-191"><a href="#cite_ref-asim-2018_191-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimov2018"> Asimov (2018)</a>. </li> <li id="cite_note-neva-2018-192"><a href="#cite_ref-neva-2018_192-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFNevala-Lee2018"> Nevala-Lee (2018)</a>. </li> <li id="cite_note-neva-2020-193">↑ <a href="#cite_ref-neva-2020_193-0">177,0</a> <a href="#cite_ref-neva-2020_193-1">177,1</a> <a href="#cite_ref-neva-2020_193-2">177,2</a> <a href="#cite_ref-neva-2020_193-3">177,3</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFNevala-Lee2020"> Nevala-Lee (2020)</a>. </li> <li id="cite_note-asim-1991d-194"><a href="#cite_ref-asim-1991d_194-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFAsimovPohl1991d"> Asimov; Pohl (1991d)</a>. </li> <li id="cite_note-chow-1991-195"><a href="#cite_ref-chow-1991_195-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFChow1991"> Chow (1991)</a>. </li> <li id="cite_note-moye-1989-196"><a href="#cite_ref-moye-1989_196-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFMoyers1989"> Moyers (1989)</a>, str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/worldofideasconv00moye/page/6">6</a>. </li> <li id="cite_note-carp-1981-197">↑ <a href="#cite_ref-carp-1981_197-0">181,0</a> <a href="#cite_ref-carp-1981_197-1">181,1</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFCarpenter1981"> Carpenter (1981)</a>. </li> <li id="cite_note-krug-2010-198"><a href="#cite_ref-krug-2010_198-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFKrugman2010"> Krugman (2010)</a>. </li> <li id="cite_note-jenk-1995c-199"><a href="#cite_ref-jenk-1995c_199-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFJenkins1995c"> Jenkins (1995c)</a>. </li> <li id="cite_note-niss-1997-200"><a href="#cite_ref-niss-1997_200-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFNissani1997"> Nissani (1997)</a>. </li> <li id="cite_note-chri-2011-201"><a href="#cite_ref-chri-2011_201-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFChristian2011"> Christian (2011)</a>, str. 66. </li> <li id="cite_note-seil-2014d-202"><a href="#cite_ref-seil-2014d_202-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSeilerHatcher2014d"> Seiler; Hatcher (2014d)</a>. </li> <li id="cite_note-seil-1995c-203"><a href="#cite_ref-seil-1995c_203-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFSeiler1995c"> Seiler (1995c)</a>. </li> <li id="cite_note-ohls-1992-204"><a href="#cite_ref-ohls-1992_204-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFOhlsson1992"> Ohlsson (1992)</a>. </li> <li id="cite_note-spl55-205"><a href="#cite_ref-spl55_205-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140103061742/http://www.libraries.wvu.edu/collections/exhibits/asimov/">»WVU Libraries Asimov Collection«</a> (v angleščini). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.libraries.wvu.edu/collections/exhibits/asimov/">prvotnega spletišča</a> dne 3. januarja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=WVU+Libraries+Asimov+Collection&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.libraries.wvu.edu%2Fcollections%2Fexhibits%2Fasimov%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl56-206"><a href="#cite_ref-spl56_206-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://wvrhc.lib.wvu.edu/collections/rare-books">»West Virginia and Regional History Center | Rare Books«</a>. wvrhc.lib.wvu.edu (v angleščini). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200803125001/https://wvrhc.lib.wvu.edu/collections/rare-books">Arhivirano</a> iz spletišča dne 3. avgusta 2020. Pridobljeno 25. julija 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=wvrhc.lib.wvu.edu&rft.atitle=West+Virginia+and+Regional+History+Center+%26%23124%3B+Rare+Books&rft_id=https%3A%2F%2Fwvrhc.lib.wvu.edu%2Fcollections%2Frare-books&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-dole-2010-207"><a href="#cite_ref-dole-2010_207-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFDoleAsimov2010"> Dole; Asimov (2010)</a>. </li> <li id="cite_note-spl57-208"><a href="#cite_ref-spl57_208-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.imdb.com/title/tt0657757/">Epizoda »The Nature of Things« (TV epizoda 1969)</a> (v ameriški angleščini), <a href="/wiki/Internet_Movie_Database" title="Internet Movie Database">IMDb</a>, 31. december 1969, pridobljeno 14. septembra 2021</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Epizoda+%C2%BBThe+Nature+of+Things%C2%AB+%28TV+epizoda+1969%29&rft.pub=IMDb&rft.date=1969-12-31&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.imdb.com%2Ftitle%2Ftt0657757%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-hsu_-2019-209"><a href="#cite_ref-hsu_-2019_209-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFHsu2019"> Hsu (2019)</a>. </li> <li id="cite_note-spl58-210"><a href="#cite_ref-spl58_210-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.youtube.com/watch?v=365kJOsFd3w">Isaac Asimov on The David Letterman Show, October 21, 1980</a> (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211211/365kJOsFd3w">arhivirano</a> iz spletišča dne 11. decembra 2021, pridobljeno 11. septembra 2021</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Isaac+Asimov+on+The+David+Letterman+Show%2C+October+21%2C+1980&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.youtube.com%2Fwatch%3Fv%3D365kJOsFd3w&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl59-211"><a href="#cite_ref-spl59_211-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.imdb.com/title/tt0293887/">Oltre New York (TV film 1986)</a> (v ameriški angleščini), IMDb, 10. oktober 1986, pridobljeno 13. septembra 2021</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Oltre+New+York+%28TV+film+1986%29&rft.pub=IMDb&rft.date=1986-10-10&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.imdb.com%2Ftitle%2Ftt0293887%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl60-212"><a href="#cite_ref-spl60_212-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.imdb.com/title/tt0284626/">Voyage to the Outer Planets and Beyond (video 1986)</a> (v ameriški angleščini), IMDb, pridobljeno 12. septembra 2021</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Voyage+to+the+Outer+Planets+and+Beyond+%28video+1986%29&rft.pub=IMDb&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.imdb.com%2Ftitle%2Ftt0284626%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-masl-1988-213"><a href="#cite_ref-masl-1988_213-0">↑</a> <a class="mw-selflink-fragment" href="#CITEREFMaslin1988"> Maslin (1988)</a>. </li> <li id="cite_note-spl61-214"><a href="#cite_ref-spl61_214-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://catalog.afi.com/Catalog/MovieDetails/58823">»Light Years«</a>. AFI Catalog (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Ameri%C5%A1ki_filmski_in%C5%A1titut&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ameriški filmski inštitut (stran ne obstaja)">Ameriški filmski inštitut</a> (AFI). 2019. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210605003102/https://fonts.googleapis.com/css?family=Open+Sans:400,300,600,700&subset=all">Arhivirano</a> iz spletišča dne 5. junija 2021. Pridobljeno 8. septembra 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=AFI+Catalog&rft.atitle=Light+Years&rft.date=2019&rft_id=http%3A%2F%2Fcatalog.afi.com%2FCatalog%2FMovieDetails%2F58823&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl62-215"><a href="#cite_ref-spl62_215-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://billmoyers.com/content/isaac-asimov-on-his-faith-in-the-power-of-human-reason/">»Isaac Asimov on His Faith in the Power of Human Reason«</a>. <a href="/w/index.php?title=Billmoyers.com&action=edit&redlink=1" class="new" title="Billmoyers.com (stran ne obstaja)">billmoyers.com</a> (v ameriški angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=billmoyers.com&rft.atitle=Isaac+Asimov+on+His+Faith+in+the+Power+of+Human+Reason&rft_id=https%3A%2F%2Fbillmoyers.com%2Fcontent%2Fisaac-asimov-on-his-faith-in-the-power-of-human-reason%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl63-216"><a href="#cite_ref-spl63_216-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.imdb.com/title/tt0294944/">Stranieri in America (TV film 1988)</a> (v ameriški angleščini), IMDb, 5. maj 1988, pridobljeno 12. septembra 2021</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Stranieri+in+America+%28TV+film+1988%29&rft.pub=IMDb&rft.date=1988-05-05&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.imdb.com%2Ftitle%2Ftt0294944%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-spl64-217"><a href="#cite_ref-spl64_217-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ew.com/tv/tv-reviews/foundation-apple-tv/">»'Foundation' is an ambitious, uneven adaptation of a sci-fi classic«</a>. ew.com (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Entertainment_Weekly&action=edit&redlink=1" class="new" title="Entertainment Weekly (stran ne obstaja)">Entertainment Weekly</a>. 24. september 2021. Pridobljeno 1. oktobra 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=ew.com&rft.atitle=%27Foundation%27+is+an+ambitious%2C+uneven+adaptation+of+a+sci-fi+classic&rft.date=2021-09-24&rft_id=https%3A%2F%2Few.com%2Ftv%2Ftv-reviews%2Ffoundation-apple-tv%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> </li> </ol></div></div> </div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Viri">Viri</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=56" title="Uredi razdelek: Viri" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=56" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Viri">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5453066"><div class="refbegin refbegin-100 refbegin-columns references-column-count references-column-count-1" style="column-count: 1;"> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAleksejev2020" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Aleksejev, Aleksej (11. januar 2020), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200112161221/https://www.kommersant.ru/doc/4218488">Айзек из Петровичей : Как великого фантаста вспоминают на его малой родине</a> (v ruščini), <a href="/w/index.php?title=Kommersant&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kommersant (stran ne obstaja)">Kommersant</a>, arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.kommersant.ru/doc/4218488">prvotnega spletišča</a> dne 12. januarja 2020, pridobljeno 11. januarja 2020</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=%D0%90%D0%B9%D0%B7%D0%B5%D0%BA+%D0%B8%D0%B7+%D0%9F%D0%B5%D1%82%D1%80%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87%D0%B5%D0%B9+%3A+%D0%9A%D0%B0%D0%BA+%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE+%D1%84%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0+%D0%B2%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BC%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D1%8E%D1%82+%D0%BD%D0%B0+%D0%B5%D0%B3%D0%BE+%D0%BC%D0%B0%D0%BB%D0%BE%D0%B9+%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B5&rft.pub=Kommersant&rft.date=2020-01-11&rft.aulast=Aleksejev&rft.aufirst=Aleksej&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.kommersant.ru%2Fdoc%2F4218488&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFally2019" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">ally (27. december 2019), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bklynlibrary.org/blog/2019/12/27/i-asimov-brooklyn-how">»I, Asimov in Brooklyn: How the Library Shaped a Writer's Mind«</a>, www.bklynlibrary.org (v ameriški angleščini), <a href="/w/index.php?title=Brooklynska_javna_knji%C5%BEnica&action=edit&redlink=1" class="new" title="Brooklynska javna knjižnica (stran ne obstaja)">Brooklynska javna knjižnica</a>, pridobljeno 29. decembra 2022</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.bklynlibrary.org&rft.atitle=I%2C+Asimov+in+Brooklyn%3A+How+the+Library+Shaped+a+Writer%27s+Mind&rft.date=2019-12-27&rft.au=ally&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bklynlibrary.org%2Fblog%2F2019%2F12%2F27%2Fi-asimov-brooklyn-how&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFArab-Ogli1966" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Edvard_Arturovi%C4%8D_Arab-Ogli&action=edit&redlink=1" class="new" title="Edvard Arturovič Arab-Ogli (stran ne obstaja)">Arab-Ogli, Edvard Arturovič</a> (1966), «Конец вечности» — роман-предостережение, (= Библиотека научной фантастики: в 15 томах), zv. 9, Moskva: <a href="/w/index.php?title=Molodaja_gvardija_(zalo%C5%BEba)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Molodaja gvardija (založba) (stran ne obstaja)">Molodaja gvardija</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=%C2%AB%D0%9A%D0%BE%D0%BD%D0%B5%D1%86+%D0%B2%D0%B5%D1%87%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B8%C2%BB+%E2%80%94+%D1%80%D0%BE%D0%BC%D0%B0%D0%BD-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B5&rft.place=Moskva&rft.series=%28%3D+%D0%91%D0%B8%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D0%BE%D1%82%D0%B5%D0%BA%D0%B0+%D0%BD%D0%B0%D1%83%D1%87%D0%BD%D0%BE%D0%B9+%D1%84%D0%B0%D0%BD%D1%82%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D0%BA%D0%B8%3A+%D0%B2+15+%D1%82%D0%BE%D0%BC%D0%B0%D1%85%29&rft.pub=Molodaja+gvardija&rft.date=1966&rft.aulast=Arab-Ogli&rft.aufirst=Edvard+Arturovi%C4%8D&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBlackmore1990" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a href="/w/index.php?title=Susan_Blackmore&action=edit&redlink=1" class="new" title="Susan Blackmore (stran ne obstaja)">Blackmore, Susan</a> (14. julij 1990), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.newscientist.com/article/mg12717254.900--forum-playing-with-fire--firewalking-with-the-wessex-skeptics--.html">»Playing with fire / Firewalking with the Wessex Skeptics«</a>, <a href="/w/index.php?title=New_Scientist&action=edit&redlink=1" class="new" title="New Scientist (stran ne obstaja)">New Scientist</a> (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20131004220126/http://www.newscientist.com/article/mg12717254.900--forum-playing-with-fire--firewalking-with-the-wessex-skeptics--.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 4. oktobra 2013, pridobljeno 11. oktobra 2012</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=New+Scientist&rft.atitle=Playing+with+fire+%2F+Firewalking+with+the+Wessex+Skeptics&rft.date=1990-07-14&rft.aulast=Blackmore&rft.aufirst=Susan&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.newscientist.com%2Farticle%2Fmg12717254.900--forum-playing-with-fire--firewalking-with-the-wessex-skeptics--.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBock1992" class="citation cs2">Bock, Hal (9. april 1992), »Ashe says transfusion gave him AIDS: Former tennis star blames tainted blood received during 1983 bypass surgery«, <a href="/w/index.php?title=The_Globe_and_Mail&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Globe and Mail (stran ne obstaja)">The Globe and Mail</a>, str. E5</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Globe+and+Mail&rft.atitle=Ashe+says+transfusion+gave+him+AIDS%3A+Former+tennis+star+blames+tainted+blood+received+during+1983+bypass+surgery&rft.pages=E5&rft.date=1992-04-09&rft.aulast=Bock&rft.aufirst=Hal&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBreen1982" class="citation cs2">Breen, Jon L. (1982), »An Evening with the White Divorcés«, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/hairofsleuthhoun00bree/mode/2up">Hair of the Sleuthhound : Parodies of Mystery Fiction</a>, Metuchen, New Jersey; London: <a href="/w/index.php?title=Scarecrow_Press&action=edit&redlink=1" class="new" title="Scarecrow Press (stran ne obstaja)">The Scarecrow Press, Inc.</a>, str. 125–132, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8108-1505-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8108-1505-6"><bdi>978-0-8108-1505-6</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/7998129">7998129</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=An+Evening+with+the+White+Divorc%C3%A9s&rft.btitle=Hair+of+the+Sleuthhound+%3A+Parodies+of+Mystery+Fiction&rft.place=Metuchen%2C+New+Jersey%3B+London&rft.pages=125-132&rft.pub=The+Scarecrow+Press%2C+Inc.&rft.date=1982&rft_id=info%3Aoclcnum%2F7998129&rft.isbn=978-0-8108-1505-6&rft.aulast=Breen&rft.aufirst=Jon+L.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fhairofsleuthhoun00bree%2Fmode%2F2up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBretnor1953" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Reginald_Bretnor&action=edit&redlink=1" class="new" title="Reginald Bretnor (stran ne obstaja)">Bretnor, Reginald</a> (1953), Modern Science Fiction: Its Meaning and Its Future, New York: Coward-McCann</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Modern+Science+Fiction%3A+Its+Meaning+and+Its+Future&rft.place=New+York&rft.pub=Coward-McCann&rft.date=1953&rft.aulast=Bretnor&rft.aufirst=Reginald&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBudrys1965" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Algis_Budrys&action=edit&redlink=1" class="new" title="Algis Budrys (stran ne obstaja)">Budrys, Algis</a> (Junij 1965), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/stream/Galaxy_v23n05_1965-06#page/n163/mode/2up">»Galaxy Bookshelf«</a>, <a href="/w/index.php?title=Galaxy_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galaxy Science Fiction (stran ne obstaja)">Galaxy Science Fiction</a>, zv. 23, št. 5, str. 164–169</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Galaxy+Science+Fiction&rft.atitle=Galaxy+Bookshelf&rft.volume=23&rft.issue=5&rft.pages=164-169&rft.date=1965-06&rft.aulast=Budrys&rft.aufirst=Algis&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fstream%2FGalaxy_v23n05_1965-06%23page%2Fn163%2Fmode%2F2up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCarpenter1981" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Humphrey_Carpenter&action=edit&redlink=1" class="new" title="Humphrey Carpenter (stran ne obstaja)">Carpenter, Humphrey</a>, ur. (1981), <a href="/w/index.php?title=The_Letters_of_J._R._R._Tolkien&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Letters of J. R. R. Tolkien (stran ne obstaja)">The Letters of J. R. R. Tolkien</a>, Boston: <a href="/w/index.php?title=Houghton_Mifflin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Houghton Mifflin (stran ne obstaja)">Houghton Mifflin Company</a>. No. 294, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-395-31555-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-395-31555-2"><bdi>978-0-395-31555-2</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/81006765">81006765</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/7671235">7671235</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Letters+of+J.+R.+R.+Tolkien&rft.place=Boston&rft.pub=Houghton+Mifflin+Company.+No.+294&rft.date=1981&rft_id=info%3Aoclcnum%2F7671235&rft_id=info%3Alccn%2F81006765&rft.isbn=978-0-395-31555-2&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFChow1991" class="citation cs2">Chow, Dan (december 1991), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.isfdb.org/cgi-bin/title.cgi?1208231">»Review: Our Angry Earth«</a>, <a href="/w/index.php?title=Locus_(revija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Locus (revija) (stran ne obstaja)">Locus</a>, Oakland: <a href="/w/index.php?title=Locus_Publications&action=edit&redlink=1" class="new" title="Locus Publications (stran ne obstaja)">Locus Publications</a>, zv. 27, št. 6 (#371), pridobljeno 6. decembra 2023</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Locus&rft.atitle=Review%3A+Our+Angry+Earth&rft.volume=27&rft.issue=6+%28%23371%29&rft.date=1991-12&rft.aulast=Chow&rft.aufirst=Dan&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.isfdb.org%2Fcgi-bin%2Ftitle.cgi%3F1208231&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Citation" class="mw-redirect" title="Predloga:Citation">citation</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFChristian2011" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=James_L._Christian&action=edit&redlink=1" class="new" title="James L. Christian (stran ne obstaja)">Christian, James L.</a> (2011), <a href="/w/index.php?title=Philosophy:_An_Introduction_to_the_Art_of_Wondering&action=edit&redlink=1" class="new" title="Philosophy: An Introduction to the Art of Wondering (stran ne obstaja)">Philosophy: An Introduction to the Art of Wondering</a>, <a href="/w/index.php?title=Cengage_Learning&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cengage Learning (stran ne obstaja)">Cengage Learning</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Philosophy%3A+An+Introduction+to+the+Art+of+Wondering&rft.pub=Cengage+Learning&rft.date=2011&rft.aulast=Christian&rft.aufirst=James+L.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCole2012" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Cole, Mark (november 2012), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://clarkesworldmagazine.com/cole_11_12/">»Foundation and Reality: Asimov's Psyhohistory and its Real World Parallels«</a>, <a href="/w/index.php?title=Clarkesworld_Magazine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Clarkesworld Magazine (stran ne obstaja)">Clarkesworld Magazine</a> (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160320053324/http://clarkesworldmagazine.com/cole_11_12/">arhivirano</a> iz spletišča dne 20. marca 2016, pridobljeno 18. marca 2016</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Clarkesworld+Magazine&rft.atitle=Foundation+and+Reality%3A+Asimov%27s+Psyhohistory+and+its+Real+World+Parallels&rft.date=2012-11&rft.aulast=Cole&rft.aufirst=Mark&rft_id=http%3A%2F%2Fclarkesworldmagazine.com%2Fcole_11_12%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Citation" class="mw-redirect" title="Predloga:Citation">citation</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFCowartWymer1981" class="citation cs2">Cowart, David; Wymer, Thomas L. (1981), <a href="/w/index.php?title=Dictionary_of_Literary_Biography&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dictionary of Literary Biography (stran ne obstaja)">Dictionary of Literary Biography</a>: Volume 8: Twentieth-Century American Science Fiction Writers : part 1: A-L, Detroit: <a href="/w/index.php?title=Gale_Research_Company&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gale Research Company (stran ne obstaja)">Gale Research Company</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8103-0918-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8103-0918-0"><bdi>978-0-8103-0918-0</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/81004182">81004182</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/59250228">59250228</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Dictionary+of+Literary+Biography%3A+Volume+8%3A+Twentieth-Century+American+Science+Fiction+Writers+%3A+part+1%3A+A-L&rft.place=Detroit&rft.pub=Gale+Research+Company&rft.date=1981&rft_id=info%3Aoclcnum%2F59250228&rft_id=info%3Alccn%2F81004182&rft.isbn=978-0-8103-0918-0&rft.aulast=Cowart&rft.aufirst=David&rft.au=Wymer%2C+Thomas+L.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDann1974" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Jack_Dann&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jack Dann (stran ne obstaja)">Dann, Jack</a>, ur. (Januar 1974), <a href="/w/index.php?title=Wandering_Stars&action=edit&redlink=1" class="new" title="Wandering Stars (stran ne obstaja)">Wandering Stars</a>, New York: <a href="/w/index.php?title=Harper_%26_Row&action=edit&redlink=1" class="new" title="Harper & Row (stran ne obstaja)">Harper & Row</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-0601-0944-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-0601-0944-8"><bdi>978-0-0601-0944-8</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/73004146">73004146</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/730681">730681</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Wandering+Stars&rft.place=New+York&rft.pub=Harper+%26+Row&rft.date=1974-01&rft_id=info%3Aoclcnum%2F730681&rft_id=info%3Alccn%2F73004146&rft.isbn=978-0-0601-0944-8&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988">. <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://royallib.com/read/Dann_Jack/wandering_stars.html#0">»Spletna izdaja«</a>, royallib.com (v angleščini), pridobljeno 30. novembra 2023</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=royallib.com&rft.atitle=Spletna+izdaja&rft_id=https%3A%2F%2Froyallib.com%2Fread%2FDann_Jack%2Fwandering_stars.html%230&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDavin2006" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Davin, Eric Leif (2006), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=ZoNDebTvUnsC&pg=PA4">Partners in Wonder: Women and the Birth of Science Fiction, 1926-1965</a> (v angleščini), Lanham, Maryland: <a href="/w/index.php?title=Lexington_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lexington Books (stran ne obstaja)">Lexington Books</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7391-1267-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7391-1267-0"><bdi>978-0-7391-1267-0</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/2005021913">2005021913</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/61228637">61228637</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Partners+in+Wonder%3A+Women+and+the+Birth+of+Science+Fiction%2C+1926-1965&rft.place=Lanham%2C+Maryland&rft.pub=Lexington+Books&rft.date=2006&rft_id=info%3Aoclcnum%2F61228637&rft_id=info%3Alccn%2F2005021913&rft.isbn=978-0-7391-1267-0&rft.aulast=Davin&rft.aufirst=Eric+Leif&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DZoNDebTvUnsC%26pg%3DPA4&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDean2014" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Dean, James (27. oktober 2014), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.thetimes.co.uk/tto/technology/article4248519.ece">»The write stuff: Asimov's secret Cold War mission«</a>, <a href="/wiki/The_Times" title="The Times">The Times</a> (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141027182242/http://www.thetimes.co.uk/tto/technology/article4248519.ece">arhivirano</a> iz spletišča dne 27. oktobra 2014, pridobljeno 27. oktobra 2014</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Times&rft.atitle=The+write+stuff%3A+Asimov%27s+secret+Cold+War+mission&rft.date=2014-10-27&rft.aulast=Dean&rft.aufirst=James&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.thetimes.co.uk%2Ftto%2Ftechnology%2Farticle4248519.ece&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDozois1981" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Gardner_Dozois&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gardner Dozois (stran ne obstaja)">Dozois, Gardner</a> (1981), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.isfdb.org/cgi-bin/title.cgi?1809820">»Beyond the Golden Age«</a>, www.isfdb.org, ISFDB, pridobljeno 29. novembra 2023</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.isfdb.org&rft.atitle=Beyond+the+Golden+Age&rft.date=1981&rft.aulast=Dozois&rft.aufirst=Gardner&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.isfdb.org%2Fcgi-bin%2Ftitle.cgi%3F1809820&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFEdgett2009" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Edgett, Ken (27. maj 2009), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.planetary.org/blogs/guest-blogs/1965.html">The Martian Craters Asimov and Danielson</a> (v angleščini), <a href="/w/index.php?title=Planetarno_dru%C5%A1tvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Planetarno društvo (stran ne obstaja)">Planetarno društvo</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20171107004528/http://www.planetary.org/blogs/guest-blogs/1965.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 7. novembra 2017, pridobljeno 6. novembra 2017</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Martian+Craters+Asimov+and+Danielson&rft.pub=Planetarno+dru%C5%A1tvo&rft.date=2009-05-27&rft.aulast=Edgett&rft.aufirst=Ken&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.planetary.org%2Fblogs%2Fguest-blogs%2F1965.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFEverts2014" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Everts, Bart (18. julij 2014), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hiddencityphila.org/2014/07/sci-phi-isaac-asimovs-west-philly-years/">»SciPhi: Isaac Asimov's West Philly Years«</a>, hiddencityphila.org (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://arquivo.pt/wayback/20160518042200/http://hiddencityphila.org/2014/07/sci-phi-isaac-asimovs-west-philly-years/">arhivirano</a> iz spletišča dne 18. maja 2016, pridobljeno 28. julija 2014</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=hiddencityphila.org&rft.atitle=SciPhi%3A+Isaac+Asimov%27s+West+Philly+Years&rft.date=2014-07-18&rft.aulast=Everts&rft.aufirst=Bart&rft_id=http%3A%2F%2Fhiddencityphila.org%2F2014%2F07%2Fsci-phi-isaac-asimovs-west-philly-years%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFallows1982" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Fallows, James (Julij 1982), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1982/07/living-with-a-computer/306063/">»Living With a Computer«</a>, <a href="/w/index.php?title=The_Atlantic&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Atlantic (stran ne obstaja)">The Atlantic</a> (v ameriški angleščini), <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/1072-7825">1072-7825</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20190328142145/https://www.theatlantic.com/magazine/archive/1982/07/living-with-a-computer/306063/">arhivirano</a> iz spletišča dne 28. marca 2019, pridobljeno 17. marca 2019</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Atlantic&rft.atitle=Living+With+a+Computer&rft.date=1982-07&rft.issn=1072-7825&rft.aulast=Fallows&rft.aufirst=James&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.theatlantic.com%2Fmagazine%2Farchive%2F1982%2F07%2Fliving-with-a-computer%2F306063%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFiedlerMele1982" class="citation cs2">Fiedler, Jean; Mele, Jim (1982), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/isaacasimov00fied">Isaac Asimov</a>, New York: <a href="/w/index.php?title=Frederick_Ungar_Publishing_Company&action=edit&redlink=1" class="new" title="Frederick Ungar Publishing Company (stran ne obstaja)">Frederick Ungar Publishing Co., Inc.</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-8044-2203-6" title="Posebno:ViriKnjig/0-8044-2203-6"><bdi>0-8044-2203-6</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Isaac+Asimov&rft.place=New+York&rft.pub=Frederick+Ungar+Publishing+Co.%2C+Inc.&rft.date=1982&rft.isbn=0-8044-2203-6&rft.aulast=Fiedler&rft.aufirst=Jean&rft.au=Mele%2C+Jim&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fisaacasimov00fied&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFreedman2000" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Carl_Howard_Freedman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Carl Howard Freedman (stran ne obstaja)">Freedman, Carl Howard</a> (2000), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/criticaltheorysc0000free">Critical Theory and Science Fiction</a>, Doubleday, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8195-6399-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8195-6399-6"><bdi>978-0-8195-6399-6</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Critical+Theory+and+Science+Fiction&rft.pub=Doubleday&rft.date=2000&rft.isbn=978-0-8195-6399-6&rft.aulast=Freedman&rft.aufirst=Carl+Howard&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fcriticaltheorysc0000free&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGale1960" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Floyd_Clifford_Gale&action=edit&redlink=1" class="new" title="Floyd Clifford Gale (stran ne obstaja)">Gale, Floyd Clifford</a> (Avgust 1960), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/stream/Galaxy_v18n06_1960-08/page/n115/mode/2up">»Galaxy's 5 Star Shelf«</a>, <a href="/w/index.php?title=Galaxy_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="Galaxy Science Fiction (stran ne obstaja)">Galaxy Science Fiction</a>, zv. 18, št. 6, str. 117–121</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Galaxy+Science+Fiction&rft.atitle=Galaxy%27s+5+Star+Shelf&rft.volume=18&rft.issue=6&rft.pages=117-121&rft.date=1960-08&rft.aulast=Gale&rft.aufirst=Floyd+Clifford&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fstream%2FGalaxy_v18n06_1960-08%2Fpage%2Fn115%2Fmode%2F2up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGale1961" class="citation cs2">Gale, Floyd Clifford (december 1961), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/stream/Galaxy_v20n02_1961-12_modified#page/n42/mode/1up">»Galaxy's 5 Star Shelf«</a>, Galaxy Science Fiction, zv. 20, št. 20, str. 144–147</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Galaxy+Science+Fiction&rft.atitle=Galaxy%27s+5+Star+Shelf&rft.volume=20&rft.issue=20&rft.pages=144-147&rft.date=1961-12&rft.aulast=Gale&rft.aufirst=Floyd+Clifford&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fstream%2FGalaxy_v20n02_1961-12_modified%23page%2Fn42%2Fmode%2F1up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Citation" class="mw-redirect" title="Predloga:Citation">citation</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGoldman1981" class="citation cs2">Goldman, Stephen H. (1981), »Isaac Asimov«, Dictionary of Literary Biography, zv. 8 (Cowart and Wymer izd.), Gale Research, str. 15–29</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Isaac+Asimov&rft.btitle=Dictionary+of+Literary+Biography&rft.pages=15-29&rft.edition=Cowart+and+Wymer&rft.pub=Gale+Research&rft.date=1981&rft.aulast=Goldman&rft.aufirst=Stephen+H.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGunn1980" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=James_Edwin_Gunn&action=edit&redlink=1" class="new" title="James Edwin Gunn (stran ne obstaja)">Gunn, James Edwin</a> (Julij 1980), »On Variations on a Robot«, <a href="/w/index.php?title=Asimov%27s_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="Asimov's Science Fiction (stran ne obstaja)">Isaac Asimov's Science Fiction Magazine</a>, str. 56–81</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Isaac+Asimov%27s+Science+Fiction+Magazine&rft.atitle=On+Variations+on+a+Robot&rft.pages=56-81&rft.date=1980-07&rft.aulast=Gunn&rft.aufirst=James+Edwin&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGunn1982" class="citation cs2">Gunn, James Edwin (1982), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/isaacasimovfound00gunn">Isaac Asimov: The Foundations of Science Fiction</a>, (= Science-Fiction Writers), <a href="/wiki/Oxford" title="Oxford">Oxford</a>, Anglija: <a href="/w/index.php?title=Oxford_University_Press&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oxford University Press (stran ne obstaja)">Oxford University Press</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-19-503059-1" title="Posebno:ViriKnjig/0-19-503059-1"><bdi>0-19-503059-1</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Isaac+Asimov%3A+The+Foundations+of+Science+Fiction&rft.place=Oxford%2C+Anglija&rft.series=%28%3D+Science-Fiction+Writers%29&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1982&rft.isbn=0-19-503059-1&rft.aulast=Gunn&rft.aufirst=James+Edwin&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fisaacasimovfound00gunn&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGunn2000" class="citation cs2">Gunn, James Edwin (2000), The Science of Science-Fiction Writing, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/1-57886-011-3" title="Posebno:ViriKnjig/1-57886-011-3"><bdi>1-57886-011-3</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Science+of+Science-Fiction+Writing&rft.date=2000&rft.isbn=1-57886-011-3&rft.aulast=Gunn&rft.aufirst=James+Edwin&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHines2016" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Hines, Jim C. (29. avgust 2016), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://io9.gizmodo.com/dont-look-away-fighting-sexual-harassment-in-the-scifi-1785704207">»Don't Look Away: Fighting Sexual Harassment in the Scifi/Fantasy Community«</a>, <a href="/w/index.php?title=Io9&action=edit&redlink=1" class="new" title="Io9 (stran ne obstaja)">io9</a> (v ameriški angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20171123220020/https://io9.gizmodo.com/dont-look-away-fighting-sexual-harassment-in-the-scifi-1785704207">arhivirano</a> iz spletišča dne 23. novembra 2017, pridobljeno 18. decembra 2017</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=io9&rft.atitle=Don%27t+Look+Away%3A+Fighting+Sexual+Harassment+in+the+Scifi%2FFantasy+Community&rft.date=2016-08-29&rft.aulast=Hines&rft.aufirst=Jim+C.&rft_id=https%3A%2F%2Fio9.gizmodo.com%2Fdont-look-away-fighting-sexual-harassment-in-the-scifi-1785704207&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHsu2019" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Hsu, Tiffany (15. julij 2019), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nytimes.com/2019/07/15/business/media/apollo-11-television-media.html">»The Apollo 11 Mission Was Also a Global Media Sensation«</a>, <a href="/wiki/The_New_York_Times" title="The New York Times">The New York Times</a> (v ameriški angleščini), <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0362-4331">0362-4331</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://ghostarchive.org/archive/20220103/https://www.nytimes.com/2019/07/15/business/media/apollo-11-television-media.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 3. januarja 2022, pridobljeno 14. septembra 2021</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+New+York+Times&rft.atitle=The+Apollo+11+Mission+Was+Also+a+Global+Media+Sensation&rft.date=2019-07-15&rft.issn=0362-4331&rft.aulast=Hsu&rft.aufirst=Tiffany&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.nytimes.com%2F2019%2F07%2F15%2Fbusiness%2Fmedia%2Fapollo-11-television-media.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJenkins1995a" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Jenkins, John H. (1995a), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovreviews.net/Books/Book362.html">»How to Enjoy Writing: A Book of Aid and Comfort«</a>, www.asimovreviews.net (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160803195159/http://asimovreviews.net/Books/Book362.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 3. avgusta 2016, pridobljeno 4. avgusta 2016</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovreviews.net&rft.atitle=How+to+Enjoy+Writing%3A+A+Book+of+Aid+and+Comfort&rft.date=1995&rft.aulast=Jenkins&rft.aufirst=John+H.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovreviews.net%2FBooks%2FBook362.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJenkins1995b" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Jenkins, John H. (1995b), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovreviews.net/Books/Book121.html">»The Gods Themselves«</a>, www.asimovreviews.net (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20120501110840/http://www.asimovreviews.net/Books/Book121.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 1. maja 2012, pridobljeno 4. septembra 2012</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovreviews.net&rft.atitle=The+Gods+Themselves&rft.date=1995&rft.aulast=Jenkins&rft.aufirst=John+H.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovreviews.net%2FBooks%2FBook121.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJenkins1995c" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Jenkins, John H. (1995c), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovreviews.net/NonAsimov/White.html">»Asimov: The Unauthorized Life«</a>, www.asimovreviews.net (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20120507075220/http://www.asimovreviews.net/NonAsimov/White.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 7. maja 2012, pridobljeno 4. septembra 2012</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovreviews.net&rft.atitle=Asimov%3A+The+Unauthorized+Life&rft.date=1995&rft.aulast=Jenkins&rft.aufirst=John+H.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovreviews.net%2FNonAsimov%2FWhite.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFJohnson2018" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Johnson, Stephen (27. december 2018), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://bigthink.com/technology-innovation/isaac-asimov-future-predictions-from-1983?rebelltitem=3">»Space utilization«</a>, bigthink.com (v angleščini), <a href="/w/index.php?title=Big_Think&action=edit&redlink=1" class="new" title="Big Think (stran ne obstaja)">Big Think</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20181230184215/https://bigthink.com/technology-innovation/isaac-asimov-future-predictions-from-1983?rebelltitem=3">arhivirano</a> iz spletišča dne 30. decembra 2018, pridobljeno 30. oktobra 2018</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=bigthink.com&rft.atitle=Space+utilization&rft.date=2018-12-27&rft.aulast=Johnson&rft.aufirst=Stephen&rft_id=https%3A%2F%2Fbigthink.com%2Ftechnology-innovation%2Fisaac-asimov-future-predictions-from-1983%3Frebelltitem%3D3&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKellogg2013" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Kellogg, Carolyn (6. maj 2013), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://articles.latimes.com/2013/may/06/entertainment/la-et-jc-harlan-ellison-isaac-asimov-studs-terkel-together-video-20130503">»Harlan Ellison, Isaac Asimov, Studs Terkel together in 1982 video«</a>, <a href="/wiki/Los_Angeles_Times" title="Los Angeles Times">Los Angeles Times</a> (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20181017201429/http://articles.latimes.com/2013/may/06/entertainment/la-et-jc-harlan-ellison-isaac-asimov-studs-terkel-together-video-20130503">arhivirano</a> iz spletišča dne 17. oktobra 2018, pridobljeno 9. novembra 2018</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Los+Angeles+Times&rft.atitle=Harlan+Ellison%2C+Isaac+Asimov%2C+Studs+Terkel+together+in+1982+video&rft.date=2013-05-06&rft.aulast=Kellogg&rft.aufirst=Carolyn&rft_id=https%3A%2F%2Farticles.latimes.com%2F2013%2Fmay%2F06%2Fentertainment%2Fla-et-jc-harlan-ellison-isaac-asimov-studs-terkel-together-video-20130503&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKonstantin1979" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a href="/w/index.php?title=Phil_Konstantin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Phil Konstantin (stran ne obstaja)">Konstantin, Phil</a> (1979), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://americanindian.net/asimov.html">»An Interview with Isaac Asimov«</a>, americanindian.net (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20021012133458/http://americanindian.net/asimov.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 12. oktobra 2002, pridobljeno 3. marca 2015</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=americanindian.net&rft.atitle=An+Interview+with+Isaac+Asimov&rft.date=1979&rft.aulast=Konstantin&rft.aufirst=Phil&rft_id=http%3A%2F%2Famericanindian.net%2Fasimov.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKrugman2010" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a href="/w/index.php?title=Paul_Krugman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Paul Krugman (stran ne obstaja)">Krugman, Paul</a> (30. avgust 2010), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://krugman.blogs.nytimes.com/2010/08/30/who-are-you-calling-dense/">»The Conscience of a Liberal, 'Who Are You Calling Dense?'«</a>, The New York Times (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20100908221559/http://krugman.blogs.nytimes.com/2010/08/30/who-are-you-calling-dense/">arhivirano</a> iz spletišča dne 8. septembra 2010, pridobljeno 18. novembra 2010</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+New+York+Times&rft.atitle=The+Conscience+of+a+Liberal%2C+%27Who+Are+You+Calling+Dense%3F%27&rft.date=2010-08-30&rft.aulast=Krugman&rft.aufirst=Paul&rft_id=https%3A%2F%2Fkrugman.blogs.nytimes.com%2F2010%2F08%2F30%2Fwho-are-you-calling-dense%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKupperberg2007" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Paul_Kupperberg&action=edit&redlink=1" class="new" title="Paul Kupperberg (stran ne obstaja)">Kupperberg, Paul</a> (2007), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/careersinrobotic00kupp">Careers in robotics</a>, (= Cutting-edge careers), New York: <a href="/w/index.php?title=Rosen_Publishing&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rosen Publishing (stran ne obstaja)">The Rosen Publishing Group, Inc.</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-4042-0956-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-4042-0956-5"><bdi>978-1-4042-0956-5</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/2006020189">2006020189</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/70483206">70483206</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Careers+in+robotics&rft.place=New+York&rft.series=%28%3D+Cutting-edge+careers%29&rft.pub=The+Rosen+Publishing+Group%2C+Inc.&rft.date=2007&rft_id=info%3Aoclcnum%2F70483206&rft_id=info%3Alccn%2F2006020189&rft.isbn=978-1-4042-0956-5&rft.aulast=Kupperberg&rft.aufirst=Paul&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fcareersinrobotic00kupp&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKurtz1982" class="citation cs2"><a href="/wiki/Paul_Kurtz" title="Paul Kurtz">Kurtz, Paul</a> (pomlad 1982), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://secularhumanism.org/1982/04/an-interview-with-isaac-asimov-on-science-and-the-bible/">»An Interview with Isaac Asimov : On Science and the Bible«</a>, <a href="/w/index.php?title=Free_Inquiry&action=edit&redlink=1" class="new" title="Free Inquiry (stran ne obstaja)">Free Inquiry</a>, zv. 2, št. 2, str. 6–10, pridobljeno 30. novembra 2023</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Free+Inquiry&rft.atitle=An+Interview+with+Isaac+Asimov+%3A+On+Science+and+the+Bible&rft.ssn=pomlad&rft.volume=2&rft.issue=2&rft.pages=6-10&rft.date=1982&rft.aulast=Kurtz&rft.aufirst=Paul&rft_id=https%3A%2F%2Fsecularhumanism.org%2F1982%2F04%2Fan-interview-with-isaac-asimov-on-science-and-the-bible%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLatham2009" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Rob_Latham&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rob Latham (stran ne obstaja)">Latham, Rob</a> (2009), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=y7CNAgAAQBAJ&pg=PA80">»§ 9 : Fiction, 1950–1963«</a>, v Bould, Mark; Butler, Andrew M.; Roberts, Adam; Vint, Sherryl (ur.), The Routledge Companion to Science Fiction, <a href="/w/index.php?title=Routledge&action=edit&redlink=1" class="new" title="Routledge (stran ne obstaja)">Routledge</a>, str. 80–89, <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.4324%2F9780203871317">10.4324/9780203871317</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-135-22836-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-135-22836-1"><bdi>978-1-135-22836-1</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/1195537603">1195537603</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210126075634/https://books.google.com/books?id=y7CNAgAAQBAJ&pg=PA80">arhivirano</a> iz spletišča dne 26. januarja 2021, pridobljeno 21. novembra 2020</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=%C2%A7+9+%3A+Fiction%2C+1950%E2%80%931963&rft.btitle=The+Routledge+Companion+to+Science+Fiction&rft.pages=80-89&rft.pub=Routledge&rft.date=2009&rft_id=info%3Aoclcnum%2F1195537603&rft_id=info%3Adoi%2F10.4324%2F9780203871317&rft.isbn=978-1-135-22836-1&rft.aulast=Latham&rft.aufirst=Rob&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3Dy7CNAgAAQBAJ%26pg%3DPA80&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLeslie2020" class="citation cs2">Leslie, David (2020), »Isaac Asimov: centenary of the great explainer«, <a href="/wiki/Nature" title="Nature">Nature</a>, 577 (7792): 614–616, <a href="/wiki/Bibcode_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Bibcode (identifikator)">Bibcode</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2020Natur.577..614L">2020Natur.577..614L</a>, <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1038%2Fd41586-020-00176-4">10.1038/d41586-020-00176-4</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Nature&rft.atitle=Isaac+Asimov%3A+centenary+of+the+great+explainer&rft.volume=577&rft.issue=7792&rft.pages=614-616&rft.date=2020&rft_id=info%3Adoi%2F10.1038%2Fd41586-020-00176-4&rft_id=info%3Abibcode%2F2020Natur.577..614L&rft.aulast=Leslie&rft.aufirst=David&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLewin2018" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Lewin, Sarah (23. oktober 2018), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.space.com/42222-astounding-science-fiction-book-excerpt.html">»Asimov's Sword: Excerpt from 'Astounding' History of Science Fiction«</a>, <a href="/w/index.php?title=Space.com&action=edit&redlink=1" class="new" title="Space.com (stran ne obstaja)">www.space.com</a> (v angleščini), <a href="/w/index.php?title=Purch_Group&action=edit&redlink=1" class="new" title="Purch Group (stran ne obstaja)">Purch</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20181110040337/https://www.space.com/42222-astounding-science-fiction-book-excerpt.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 10. novembra 2018, pridobljeno 9. novembra 2018</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.space.com&rft.atitle=Asimov%27s+Sword%3A+Excerpt+from+%27Astounding%27+History+of+Science+Fiction&rft.date=2018-10-23&rft.aulast=Lewin&rft.aufirst=Sarah&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.space.com%2F42222-astounding-science-fiction-book-excerpt.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMaslin1988" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Maslin, Janet (15. maj 1988), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nytimes.com/1988/05/15/movies/review-film-animated-light-years.html">»Animated 'Light Years'«</a>, www.nytimes.com (v angleščini), The New York Times, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20181028151558/https://www.nytimes.com/1988/05/15/movies/review-film-animated-light-years.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 28. oktobra 2018, pridobljeno 8. septembra 2020</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.nytimes.com&rft.atitle=Animated+%27Light+Years%27&rft.date=1988-05-15&rft.aulast=Maslin&rft.aufirst=Janet&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.nytimes.com%2F1988%2F05%2F15%2Fmovies%2Freview-film-animated-light-years.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMoyers1989" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Bill_Moyers&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bill Moyers (stran ne obstaja)">Moyers, Bill</a> (1989), <a href="/w/index.php?title=Betty_Sue_Flowers&action=edit&redlink=1" class="new" title="Betty Sue Flowers (stran ne obstaja)">Flowers, Betty Sue</a> (ur.), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/worldofideasconv00moye">A world of ideas : conversations with thoughtful men and women about American life today and the ideas shaping our future</a> (1. izd.), New York: Doubleday, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3852-6278-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3852-6278-1"><bdi>978-0-3852-6278-1</bdi></a>, <a href="/wiki/LCCN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="LCCN (identifikator)">LCCN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://lccn.loc.gov/89001109">89001109</a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/19264895">19264895</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+world+of+ideas+%3A+conversations+with+thoughtful+men+and+women+about+American+life+today+and+the+ideas+shaping+our+future&rft.place=New+York&rft.edition=1.&rft.pub=Doubleday&rft.date=1989&rft_id=info%3Aoclcnum%2F19264895&rft_id=info%3Alccn%2F89001109&rft.isbn=978-0-3852-6278-1&rft.aulast=Moyers&rft.aufirst=Bill&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fworldofideasconv00moye&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNevala-Lee2018" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Alec_Nevala-Lee&action=edit&redlink=1" class="new" title="Alec Nevala-Lee (stran ne obstaja)">Nevala-Lee, Alec</a> (2018), Astounding : John W. Campbell, Isaac Asimov, Robert A. Heinlein, L. Ron Hubbard, and the Golden Age of science fiction, New York: <a href="/w/index.php?title=Dey_St.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dey St. (stran ne obstaja)">Dey St.</a> / <a href="/w/index.php?title=William_Morrow_and_Company&action=edit&redlink=1" class="new" title="William Morrow and Company (stran ne obstaja)">William Morrow</a>, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-06-257194-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-06-257194-6"><bdi>978-0-06-257194-6</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/1030279844">1030279844</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Astounding+%3A+John+W.+Campbell%2C+Isaac+Asimov%2C+Robert+A.+Heinlein%2C+L.+Ron+Hubbard%2C+and+the+Golden+Age+of+science+fiction&rft.place=New+York&rft.pub=Dey+St.+%2F+William+Morrow&rft.date=2018&rft_id=info%3Aoclcnum%2F1030279844&rft.isbn=978-0-06-257194-6&rft.aulast=Nevala-Lee&rft.aufirst=Alec&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNevala-Lee2020" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Nevala-Lee, Alec (7. januar 2020), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200109111535/https://www.publicbooks.org/asimovs-empire-asimovs-wall/">»Asimov's Empire, Asimov's Wall«</a>, www.publicbooks.org (v angleščini), <a href="/w/index.php?title=Public_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Public Books (stran ne obstaja)">Public Books</a>, arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.publicbooks.org/asimovs-empire-asimovs-wall/">prvotnega spletišča</a> dne 9. januarja 2020</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.publicbooks.org&rft.atitle=Asimov%27s+Empire%2C+Asimov%27s+Wall&rft.date=2020-01-07&rft.aulast=Nevala-Lee&rft.aufirst=Alec&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.publicbooks.org%2Fasimovs-empire-asimovs-wall%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNichols1969" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Nichols, Lewis (3. avgust 1969), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/97/03/23/lifetimes/asi-v-profile.html">»Isaac Asimov: Man of 7,560,000 Words«</a>, The New York Times (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20190117082824/https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/97/03/23/lifetimes/asi-v-profile.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 17. januarja 2019, pridobljeno 10. septembra 2019</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+New+York+Times&rft.atitle=Isaac+Asimov%3A+Man+of+7%2C560%2C000+Words&rft.date=1969-08-03&rft.aulast=Nichols&rft.aufirst=Lewis&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.nytimes.com%2Fwww.nytimes.com%2Fbooks%2F97%2F03%2F23%2Flifetimes%2Fasi-v-profile.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFNissani1997" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Nissani, Moti (1997), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://drnissani.net/mnissani/pagepub/10CHEERS.HTM">»Ten Cheers for Interdisciplinarity: The Case for Interdisciplinary Knowledge and Research«</a>, <a href="/w/index.php?title=The_Social_Science_Journal&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Social Science Journal (stran ne obstaja)">Social Science Journal</a> (v angleščini), 34 (2): 201–216, <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1016%2Fs0362-3319%2897%2990051-3">10.1016/s0362-3319(97)90051-3</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160923233716/http://drnissani.net/mnissani/PAGEPUB/10CHEERS.HTM">arhivirano</a> iz spletišča dne 23. septembra 2016, pridobljeno 8. oktobra 2016</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Social+Science+Journal&rft.atitle=Ten+Cheers+for+Interdisciplinarity%3A+The+Case+for+Interdisciplinary+Knowledge+and+Research&rft.volume=34&rft.issue=2&rft.pages=201-216&rft.date=1997&rft_id=info%3Adoi%2F10.1016%2Fs0362-3319%2897%2990051-3&rft.aulast=Nissani&rft.aufirst=Moti&rft_id=http%3A%2F%2Fdrnissani.net%2Fmnissani%2Fpagepub%2F10CHEERS.HTM&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFOlanderGreenberg1974" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=Joseph_David_Olander&action=edit&redlink=1" class="new" title="Joseph David Olander (stran ne obstaja)">Olander, Joseph David</a>; <a href="/w/index.php?title=Martin_Harry_Greenberg&action=edit&redlink=1" class="new" title="Martin Harry Greenberg (stran ne obstaja)">Greenberg, Martin Harry</a>, ur. (1974), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/isaacasimov00pret">Isaac Asimov</a>, New York: Taplinger Publishing Company, Inc., <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8008-4257-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8008-4257-4"><bdi>978-0-8008-4257-4</bdi></a>, <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/3017711">3017711</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Isaac+Asimov&rft.place=New+York&rft.pub=Taplinger+Publishing+Company%2C+Inc.&rft.date=1974&rft_id=info%3Aoclcnum%2F3017711&rft.isbn=978-0-8008-4257-4&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fisaacasimov00pret&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFOhlsson1992" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Ohlsson, Stellan (1. november 1992), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1111/j.1467-9280.1992.tb00051.x">»The Learning Curve for Writing Books: Evidence from Professor Asimov«</a>, <a href="/w/index.php?title=Psychological_Science&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psychological Science (stran ne obstaja)">Psychological Science</a> (v angleščini), 3 (6): 380–382, <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1111%2Fj.1467-9280.1992.tb00051.x">10.1111/j.1467-9280.1992.tb00051.x</a>, <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0956-7976">0956-7976</a>, <a href="/wiki/S2CID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="S2CID (identifikator)">S2CID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://api.semanticscholar.org/CorpusID:143699055">143699055</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Psychological+Science&rft.atitle=The+Learning+Curve+for+Writing+Books%3A+Evidence+from+Professor+Asimov&rft.volume=3&rft.issue=6&rft.pages=380-382&rft.date=1992-11-01&rft_id=https%3A%2F%2Fapi.semanticscholar.org%2FCorpusID%3A143699055%23id-name%3DS2CID&rft.issn=0956-7976&rft_id=info%3Adoi%2F10.1111%2Fj.1467-9280.1992.tb00051.x&rft.aulast=Ohlsson&rft.aufirst=Stellan&rft_id=https%3A%2F%2Fdoi.org%2F10.1111%2Fj.1467-9280.1992.tb00051.x&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPatrouch1977" class="citation cs2">Patrouch, Joseph F. (1977), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/sciencefictionof00patr">The Science Fiction of Isaac Asimov</a>, Garden City, New York: Doubleday & Company, Inc., <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-385-08696-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-385-08696-7"><bdi>978-0-385-08696-7</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Science+Fiction+of+Isaac+Asimov&rft.place=Garden+City%2C+New+York&rft.pub=Doubleday+%26+Company%2C+Inc.&rft.date=1977&rft.isbn=978-0-385-08696-7&rft.aulast=Patrouch&rft.aufirst=Joseph+F.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fsciencefictionof00patr&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPlatt1978" class="citation cs2">Platt, Charles (1978), »A Visit with Isaac Asimov«, v Durwood, Thomas (ur.), Ariel, The Book of Fantasy, Volume 4, Ariel Books, str. 28–31, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-3452-7829-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-3452-7829-6"><bdi>978-0-3452-7829-6</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=A+Visit+with+Isaac+Asimov&rft.btitle=Ariel%2C+The+Book+of+Fantasy%2C+Volume+4&rft.pages=28-31&rft.pub=Ariel+Books&rft.date=1978&rft.isbn=978-0-3452-7829-6&rft.aulast=Platt&rft.aufirst=Charles&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRothstein1992" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Rothstein, Mervyn (7. april 1992), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nytimes.com/1992/04/07/books/isaac-asimov-whose-thoughts-and-books-traveled-the-universe-is-dead-at-72.html">»Isaac Asimov, Whose Thoughts and Books Traveled the Universe, Is Dead at 72«</a>, The New York Times (v angleščini), str. B7, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130530061354/http://www.nytimes.com/1992/04/07/books/isaac-asimov-whose-thoughts-and-books-traveled-the-universe-is-dead-at-72.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 30. maja 2013, pridobljeno 4. septembra 2012</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+New+York+Times&rft.atitle=Isaac+Asimov%2C+Whose+Thoughts+and+Books+Traveled+the+Universe%2C+Is+Dead+at+72&rft.pages=B7&rft.date=1992-04-07&rft.aulast=Rothstein&rft.aufirst=Mervyn&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.nytimes.com%2F1992%2F04%2F07%2Fbooks%2Fisaac-asimov-whose-thoughts-and-books-traveled-the-universe-is-dead-at-72.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSampson2004" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a href="/w/index.php?title=Michael_Sampson&action=edit&redlink=1" class="new" title="Michael Sampson (stran ne obstaja)">Sampson, Michael</a> (14. januar 2004), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070212180512/http://www.moviepoopshoot.com/bottom/56.html">The Bottom of Things</a> (v angleščini), arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.moviepoopshoot.com/bottom/56.html">prvotnega spletišča</a> dne 12. februarja 2007, pridobljeno 17. januarja 2007</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Bottom+of+Things&rft.date=2004-01-14&rft.aulast=Sampson&rft.aufirst=Michael&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.moviepoopshoot.com%2Fbottom%2F56.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSawyer1991" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source"><a href="/w/index.php?title=Robert_James_Sawyer&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robert James Sawyer (stran ne obstaja)">Sawyer, Robert James</a> (1991), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20120502235740/http://www.sfwriter.com/rmdeatho.htm">The Death of Science Fiction</a> (v angleščini), arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sfwriter.com/rmdeatho.htm">prvotnega spletišča</a> dne 2. maja 2012</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Death+of+Science+Fiction&rft.date=1991&rft.aulast=Sawyer&rft.aufirst=Robert+James&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.sfwriter.com%2Frmdeatho.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSeiler1995c" class="citation cs2">Seiler, Edward J. (1995c), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovonline.com/">»Welcome to AsimovOnline«</a>, www.asimovonline.com, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20101027015906/http://www.asimovonline.com/">arhivirano</a> iz spletišča dne 27. oktobra 2010, pridobljeno 2. julija 2002</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovonline.com&rft.atitle=Welcome+to+AsimovOnline&rft.date=1995&rft.aulast=Seiler&rft.aufirst=Edward+J.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovonline.com%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSeilerJenkins1994–2014" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Seiler, Edward J.; Jenkins, John H. (1994–2014), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovonline.com/asimov_FAQ.html#non-literary12">»Frequently Asked Questions about Isaac Asimov«</a>, www.asimovonline.com (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121016074817/http://www.asimovonline.com/asimov_FAQ.html#non-literary12">arhivirano</a> iz spletišča dne 16. oktobra 2012, pridobljeno 27. julija 2014</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovonline.com&rft.atitle=Frequently+Asked+Questions+about+Isaac+Asimov&rft.date=1994%2F2014&rft.aulast=Seiler&rft.aufirst=Edward+J.&rft.au=Jenkins%2C+John+H.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovonline.com%2Fasimov_FAQ.html%23non-literary12&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSeilerHatcher1995a" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Seiler, Edward J.; Hatcher, Richard (1995a), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovonline.com/oldsite/Essays/psychology.html">»Asimov essays about psychology«</a>, www.asimovonline.com (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130121190158/http://www.asimovonline.com/oldsite/Essays/psychology.html">arhivirano</a> iz spletišča dne 21. januarja 2013, pridobljeno 13. maja 2013</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovonline.com&rft.atitle=Asimov+essays+about+psychology&rft.date=1995&rft.aulast=Seiler&rft.aufirst=Edward+J.&rft.au=Hatcher%2C+Richard&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovonline.com%2Foldsite%2FEssays%2Fpsychology.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSeilerHatcher1995b" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Seiler, Edward J.; Hatcher, Richard (1995b), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovonline.com/oldsite/Essays/f_and_sf_essays.html">»Asimov Essays From the Mag. of F&SF«</a>, www.asimovonline.com (v angleščini), pridobljeno 29. decembra 2022</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovonline.com&rft.atitle=Asimov+Essays+From+the+Mag.+of+F%26SF&rft.date=1995&rft.aulast=Seiler&rft.aufirst=Edward+J.&rft.au=Hatcher%2C+Richard&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovonline.com%2Foldsite%2FEssays%2Ff_and_sf_essays.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSeilerHatcher2014a" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Seiler, Edward J.; Hatcher, Richard (2014a), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovonline.com/asimov_FAQ.html#series12">»Is Data from Star Trek: The Next Generation an Asimovian robot?«</a>, www.asimovonline.com (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121016074817/http://www.asimovonline.com/asimov_FAQ.html#series12">arhivirano</a> iz spletišča dne 16. oktobra 2012, pridobljeno 3. avgusta 2016</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovonline.com&rft.atitle=Is+Data+from+Star+Trek%3A+The+Next+Generation+an+Asimovian+robot%3F&rft.date=2014&rft.aulast=Seiler&rft.aufirst=Edward+J.&rft.au=Hatcher%2C+Richard&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovonline.com%2Fasimov_FAQ.html%23series12&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSeilerHatcher2014b" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Seiler, Edward J.; Hatcher, Richard (2014b), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovonline.com/asimov_FAQ.html#others11">»Did you know that Asimov is the only author to have published books in all ten categories of the Dewey Decimal System?«</a>, www.asimovonline.com (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121016074817/http://www.asimovonline.com/asimov_FAQ.html#others11">arhivirano</a> iz spletišča dne 16. oktobra 2012, pridobljeno 4. avgusta 2016</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovonline.com&rft.atitle=Did+you+know+that+Asimov+is+the+only+author+to+have+published+books+in+all+ten+categories+of+the+Dewey+Decimal+System%3F&rft.date=2014&rft.aulast=Seiler&rft.aufirst=Edward+J.&rft.au=Hatcher%2C+Richard&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovonline.com%2Fasimov_FAQ.html%23others11&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSeilerHatcher2014c" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Seiler, Edward J.; Hatcher, Richard (2014c), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovonline.com/asimov_FAQ.html#literary3">»What awards did he win for his writing?«</a>, www.asimovonline.com (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121016074817/http://www.asimovonline.com/asimov_FAQ.html#literary3">arhivirano</a> iz spletišča dne 16. oktobra 2012, pridobljeno 4. avgusta 2016</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovonline.com&rft.atitle=What+awards+did+he+win+for+his+writing%3F&rft.date=2014&rft.aulast=Seiler&rft.aufirst=Edward+J.&rft.au=Hatcher%2C+Richard&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovonline.com%2Fasimov_FAQ.html%23literary3&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSeilerHatcher2014d" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Seiler, Edward J.; Hatcher, Richard (2014d), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovonline.com/asimov_FAQ.html#starters1">»Just how many books did Asimov write?«</a>, www.asimovonline.com (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121016074817/http://www.asimovonline.com/asimov_FAQ.html#starters1">arhivirano</a> iz spletišča dne 16. oktobra 2012, pridobljeno 4. avgusta 2016</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.asimovonline.com&rft.atitle=Just+how+many+books+did+Asimov+write%3F&rft.date=2014&rft.aulast=Seiler&rft.aufirst=Edward+J.&rft.au=Hatcher%2C+Richard&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovonline.com%2Fasimov_FAQ.html%23starters1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSkelding2013" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Skelding, Conor (7. november 2013), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.muckrock.com/news/archives/2013/nov/07/isaac-asimov-fbi-file-ROBPROF/">»"Inimical to the best interests of the United States." Isaac Asimov's FBI File«</a>, www.muckrock.com (v angleščini), <a href="/w/index.php?title=MuckRock&action=edit&redlink=1" class="new" title="MuckRock (stran ne obstaja)">MuckRock</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170102171808/https://www.muckrock.com/news/archives/2013/nov/07/isaac-asimov-fbi-file-ROBPROF/">arhivirano</a> iz spletišča dne 2. januarja 2017, pridobljeno 1. januarja 2017</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=www.muckrock.com&rft.atitle=%22Inimical+to+the+best+interests+of+the+United+States.%22+Isaac+Asimov%27s+FBI+File&rft.date=2013-11-07&rft.aulast=Skelding&rft.aufirst=Conor&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.muckrock.com%2Fnews%2Farchives%2F2013%2Fnov%2F07%2Fisaac-asimov-fbi-file-ROBPROF%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSwaim1987" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Swaim, Don (1987), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080926040513/http://wiredforbooks.org/isaacasimov/">»Audio Interview with Isaac Asimov«</a>, <a href="/w/index.php?title=Wired_for_Books&action=edit&redlink=1" class="new" title="Wired for Books (stran ne obstaja)">wiredforbooks.org</a> (v angleščini), arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://wiredforbooks.org/isaacasimov/">prvotnega spletišča</a> dne 26. septembra 2008</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=wiredforbooks.org&rft.atitle=Audio+Interview+with+Isaac+Asimov&rft.date=1987&rft.aulast=Swaim&rft.aufirst=Don&rft_id=http%3A%2F%2Fwiredforbooks.org%2Fisaacasimov%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFThomson2020" class="citation cs2 cs1-prop-foreign-lang-source">Thomson, Iain (6. januar 2020), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.theregister.co.uk/2020/01/06/isaac_asimov_100_years_on/">»From Soviet to science fiction icon, the weird life of Isaac Asimov 100 years on«</a>, <a href="/w/index.php?title=The_Register&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Register (stran ne obstaja)">The Register</a> (v angleščini), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200106191331/https://www.theregister.co.uk/2020/01/06/isaac_asimov_100_years_on/">arhivirano</a> iz spletišča dne 6. januarja 2020, pridobljeno 6. januarja 2020</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Register&rft.atitle=From+Soviet+to+science+fiction+icon%2C+the+weird+life+of+Isaac+Asimov+100+years+on&rft.date=2020-01-06&rft.aulast=Thomson&rft.aufirst=Iain&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.theregister.co.uk%2F2020%2F01%2F06%2Fisaac_asimov_100_years_on%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTouponce1991" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=William_Ferdinand_Touponce&action=edit&redlink=1" class="new" title="William Ferdinand Touponce (stran ne obstaja)">Touponce, William Ferdinand</a> (1991), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/isaacasimov00will">Isaac Asimov</a>, Boston: Twayne Publishers, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-8057-7623-0" title="Posebno:ViriKnjig/0-8057-7623-0"><bdi>0-8057-7623-0</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Isaac+Asimov&rft.place=Boston&rft.pub=Twayne+Publishers&rft.date=1991&rft.isbn=0-8057-7623-0&rft.aulast=Touponce&rft.aufirst=William+Ferdinand&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fisaacasimov00will&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWhite1994" class="citation cs2">White, Michael (1994), Asimov: The Unauthorized Life, Harmondsworth: Penguin, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-14-004130-3" title="Posebno:ViriKnjig/0-14-004130-3"><bdi>0-14-004130-3</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Asimov%3A+The+Unauthorized+Life&rft.place=Harmondsworth&rft.pub=Penguin&rft.date=1994&rft.isbn=0-14-004130-3&rft.aulast=White&rft.aufirst=Michael&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWhite2005" class="citation cs2">White, Michael (2005), Isaac Asimov: A Life of the Grand Master of Science Fiction, Carroll & Graf Publishers, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-7867-1518-9" title="Posebno:ViriKnjig/0-7867-1518-9"><bdi>0-7867-1518-9</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Isaac+Asimov%3A+A+Life+of+the+Grand+Master+of+Science+Fiction&rft.pub=Carroll+%26+Graf+Publishers&rft.date=2005&rft.isbn=0-7867-1518-9&rft.aulast=White&rft.aufirst=Michael&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li></ul> </div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Nadaljnje_branje">Nadaljnje branje</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=57" title="Uredi razdelek: Nadaljnje branje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=57" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nadaljnje branje">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBooker2017" class="citation cs2">Booker, M. Keith, ur. (2017), Critical Insights: Isaac Asimov, Ipswich, MA: Salem Press, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-682-17254-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-682-17254-4"><bdi>978-1-682-17254-4</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Critical+Insights%3A+Isaac+Asimov&rft.place=Ipswich%2C+MA&rft.pub=Salem+Press&rft.date=2017&rft.isbn=978-1-682-17254-4&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988">. <a href="/w/index.php?title=EBSCO_Information_Services&action=edit&redlink=1" class="new" title="EBSCO Information Services (stran ne obstaja)">EBSCOhost</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&scope=site&db=lkh&AN=127554158">127554158</a>.</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFClute2005" class="citation cs2"><a href="/w/index.php?title=John_Clute&action=edit&redlink=1" class="new" title="John Clute (stran ne obstaja)">Clute, John</a> (2005), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/companiontoscien0000unse/page/364/mode/2up">»Isaac Asimov«</a>, v Seed, David (ur.), A Companion to Science Fiction, Wiley-Blackwell, <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-4051-1218-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-4051-1218-5"><bdi>978-1-4051-1218-5</bdi></a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Isaac+Asimov&rft.btitle=A+Companion+to+Science+Fiction&rft.pub=Wiley-Blackwell&rft.date=2005&rft.isbn=978-1-4051-1218-5&rft.aulast=Clute&rft.aufirst=John&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fcompaniontoscien0000unse%2Fpage%2F364%2Fmode%2F2up&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKäkelä2016" class="citation thesis cs1">Käkelä, Jari (2016). The Cowboy Politics of an Enlightened Future: History, Expansionism, and Guardianship in Isaac Asimov's Science Fiction (<a href="/wiki/Doktorat" title="Doktorat">doktorska</a> disertacija). Helsinki: <a href="/w/index.php?title=Univerza_v_Helsinkih&action=edit&redlink=1" class="new" title="Univerza v Helsinkih (stran ne obstaja)">Univerza v Helsinkih</a>. <a href="/w/index.php?title=Hdl_(identifikator)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hdl (identifikator) (stran ne obstaja)">hdl</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://hdl.handle.net/10138%2F166004">10138/166004</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-951-51-2404-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-951-51-2404-3"><bdi>978-951-51-2404-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Adissertation&rft.title=The+Cowboy+Politics+of+an+Enlightened+Future%3A+History%2C+Expansionism%2C+and+Guardianship+in+Isaac+Asimov%27s+Science+Fiction&rft.inst=Univerza+v+Helsinkih&rft.date=2016&rft_id=info%3Ahdl%2F10138%2F166004&rft.isbn=978-951-51-2404-3&rft.aulast=K%C3%A4kel%C3%A4&rft.aufirst=Jari&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2>[<a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&veaction=edit&section=58" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Isaac_Asimov&action=edit&section=58" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Isaac_Asimov" class="extiw" title="commons:Category:Isaac Asimov">Isaac Asimov</a>.</div></div> </div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5916282"><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Wikiquote-logo-sl.svg/34px-Wikiquote-logo-sl.svg.png" decoding="async" width="34" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Wikiquote-logo-sl.svg/51px-Wikiquote-logo-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/25/Wikiquote-logo-sl.svg/67px-Wikiquote-logo-sl.svg.png 2x" data-file-width="135" data-file-height="160" /></div> <div class="side-box-text plainlist"><a href="/wiki/Wikinavedek" title="Wikinavedek">Wikinavedek</a> vsebuje navedke o temi: <a href="https://sl.wikiquote.org/wiki/Special:Search/Isaac_Asimov" class="extiw" title="q:Special:Search/Isaac Asimov">Isaac Asimov</a></div></div> </div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5916282"><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185"> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Wikisource-logo.svg/38px-Wikisource-logo.svg.png" decoding="async" width="38" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Wikisource-logo.svg/57px-Wikisource-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Wikisource-logo.svg/76px-Wikisource-logo.svg.png 2x" data-file-width="410" data-file-height="430" /></div> <div class="side-box-text plainlist"><a href="/wiki/Wikivir" title="Wikivir">Wikivir</a> vsebuje izvorna besedila avtorja: <a href="https://en.wikisource.org/wiki/sl::en:Author:Isaac_Asimov" class="extiw" title="wikisource:sl::en:Author:Isaac Asimov">Isaac Asimov</a></div></div> </div> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovonline.com/">»Asimov Online«</a>. www.asimovonline.com (v angleščini).</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.asimovonline.com&rft.atitle=Asimov+Online&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovonline.com%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> Obsežni repozitorij informacij o Asimovu, ki ga vzdržuje navdušenec nad Asimovom Edward Seiler</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://sf-encyclopedia.com/entry/asimov_isaac">»Asimov, Isaac«</a>. sf-encyclopedia.com (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=The_Encyclopedia_of_Science_Fiction&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Encyclopedia of Science Fiction (stran ne obstaja)">SFE: SF Encyclopedia</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=sf-encyclopedia.com&rft.atitle=Asimov%2C+Isaac&rft_id=https%3A%2F%2Fsf-encyclopedia.com%2Fentry%2Fasimov_isaac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.isfdb.org/cgi-bin/ea.cgi?5">»Isaac Asimov«</a>. www.isfdb (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Internet_Speculative_Fiction_Database&action=edit&redlink=1" class="new" title="Internet Speculative Fiction Database (stran ne obstaja)">Internet Speculative Fiction Database</a> (ISFDB).</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.isfdb&rft.atitle=Isaac+Asimov&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.isfdb.org%2Fcgi-bin%2Fea.cgi%3F5&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/http://www.iblist.com/author80.htm">»Isaac Asimov«</a> (v angleščini). Internet Book List.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Isaac+Asimov&rft.pub=Internet+Book+List&rft_id=https%3A%2F%2Fweb.archive.org%2Fweb%2Fhttp%3A%2F%2Fwww.iblist.com%2Fauthor80.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://openlibrary.org/authors/OL34221A">»Dela Isaaca Asimova«</a>. openlibrary.org (v angleščini). <a href="/w/index.php?title=Open_Library&action=edit&redlink=1" class="new" title="Open Library (stran ne obstaja)">Open Library</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=openlibrary.org&rft.atitle=Dela+Isaaca+Asimova&rft_id=https%3A%2F%2Fopenlibrary.org%2Fauthors%2FOL34221A&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.gutenberg.org/author/35316">Isaac Asimov – digitalizirana dela</a> v <a href="/wiki/Projekt_Gutenberg" title="Projekt Gutenberg">projektu Gutenberg</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="//archive.org/search.php?query=%28subject%3A%22Asimov%2C%20Isaac%22%20OR%20subject%3A%22Isaac%20Asimov%22%20OR%20creator%3A%22Asimov%2C%20Isaac%22%20OR%20creator%3A%22Isaac%20Asimov%22%20OR%20creator%3A%22Asimov%2C%20I%2E%22%20OR%20title%3A%22Isaac%20Asimov%22%20OR%20description%3A%22Asimov%2C%20Isaac%22%20OR%20description%3A%22Isaac%20Asimov%22%29%20OR%20%28%221920-1992%22%20AND%20Asimov%29">Dela avtorja ali dela o avtorju: Isaac Asimov</a> v <a href="/wiki/Internet_Archive" title="Internet Archive">Internet Archive</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://librivox.org/author/656">Dela Isaaca Asimova</a> v <a href="/w/index.php?title=LibriVox&action=edit&redlink=1" class="new" title="LibriVox (stran ne obstaja)">LibriVox</a> (audio knjige v javni domeni) <a href="/wiki/Slika:Speaker_Icon.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Speaker_Icon.svg/20px-Speaker_Icon.svg.png" decoding="async" width="20" height="20" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Speaker_Icon.svg/30px-Speaker_Icon.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/Speaker_Icon.svg/40px-Speaker_Icon.svg.png 2x" data-file-width="500" data-file-height="500" /></a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.imdb.com/name/nm0001920/">Isaac Asimov</a> na spletni filmski podatkovni zbirki <a href="/wiki/Internet_Movie_Database" title="Internet Movie Database">IMDb</a></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asimovreviews.net/">»Jenkins' Spoiler-Laden Guide to Isaac Asimov«</a>. www.asimovreviews.net (v angleščini).</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.asimovreviews.net&rft.atitle=Jenkins%27+Spoiler-Laden+Guide+to+Isaac+Asimov&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asimovreviews.net%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AIsaac+Asimov" class="Z3988"> Ocene vseh knjig Asimova.</li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q34981#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q34981#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q34981#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/ISNI_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISNI (identifikator)">ISNI</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://isni.org/isni/0000000122590564">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/24597135">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/CONOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="CONOR (identifikator)">CONOR (Slovenija)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/6602083">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/CONOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="CONOR (identifikator)">CONOR (Srbija)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/conor/765031">1</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/24597135">WorldCat (via VIAF)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://authority.bibsys.no/authority/rest/authorities/html/90104376">Norveška</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://catalogo.bne.es/uhtbin/authoritybrowse.cgi?action=display&authority_id=XX930549">Španija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb118892827">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb118892827">(data)</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogo.bn.gov.ar/F/?func=direct&local_base=BNA10&doc_number=000021707">Argentina</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogo.bn.gov.ar/F/?func=direct&local_base=BNA10&doc_number=000021723">2</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://cantic.bnc.cat/registre/981058521702606706">Katalonija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/118646109">Nemčija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://opac.sbn.it/nome/CFIV007327">Italija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nli.org.il/en/authorities/987007257926605171">Izrael</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n80126289">ZDA</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/nb90003414">2</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://kopkatalogs.lv/F?func=direct&local_base=lnc10&doc_number=000040026&P_CON_LNG=ENG">Latvija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.ndl.go.jp/auth/ndlna/00431834">Japonska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=jn19990000289&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://nla.gov.au/anbd.aut-an35009090">Avstralija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.nlg.gr/resource/authority/record216618">Grčija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://librarian.nl.go.kr/LI/contents/L20101000000.do?id=KAC199601062">Koreja</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://katalog.nsk.hr/F/?func=direct&doc_number=000052287&local_base=nsk10">Hrvaška</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.bibliotheken.nl/id/thes/p068561504">Nizozemska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mak.bn.org.pl/cgi-bin/KHW/makwww.exe?BM=1&NU=1&IM=4&WI=9810704723105606">Poljska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://aleph.rsl.ru/F?func=find-b&find_code=SYS&adjacent=Y&local_base=RSL11&request=000079358&CON_LNG=ENG">Rusija</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://aleph.rsl.ru/F?func=find-b&find_code=SYS&adjacent=Y&local_base=RSL11&request=000082337&CON_LNG=ENG">2</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://libris.kb.se/auth/176050">Švedska</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Biografski slovarji</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.deutsche-biographie.de/pnd118646109.html?language=en">Nemčija</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Znanstvene podatkovne baze</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ci.nii.ac.jp/author/DA00493655?l=en">CiNii (Japonska)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/61553/">Faceted Application of Subject Terminology</a></li> <li><a href="/wiki/MBA_(identifikator)" class="mw-redirect" title="MBA (identifikator)">MusicBrainz</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://musicbrainz.org/artist/921108ff-319f-443e-83eb-3a21a767f7ef">artist</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalog.archives.gov/id/10568720">National Archives (ZDA)</a></li> <li><a href="/wiki/RERO_(identifikator)" class="mw-redirect" title="RERO (identifikator)">RERO (Švica)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.rero.ch/02-A002942759">1</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://snaccooperative.org/ark:/99166/w66r2mdv">Social Networks and Archival Context</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://snaccooperative.org/ark:/99166/w68k77n7">2</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/026693054">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/Trove_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Trove (identifikator)">Trove (Avstralija)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://trove.nla.gov.au/people/788288">1</a></li></ul></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?useformat=desktop&type=1x1&usesul3=0" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Isaac_Asimov&oldid=6182650">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Isaac_Asimov&oldid=6182650</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Ameri%C5%A1ki_pisatelji" title="Kategorija:Ameriški pisatelji">Ameriški pisatelji</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ameri%C5%A1ki_biokemiki" title="Kategorija:Ameriški biokemiki">Ameriški biokemiki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ameri%C5%A1ki_Judje" title="Kategorija:Ameriški Judje">Ameriški Judje</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Judovski_pisatelji" title="Kategorija:Judovski pisatelji">Judovski pisatelji</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Judovski_znanstveniki" title="Kategorija:Judovski znanstveniki">Judovski znanstveniki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Pisatelji_znanstvene_fantastike" title="Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike">Pisatelji znanstvene fantastike</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Diplomiranci_Univerze_Columbia" title="Kategorija:Diplomiranci Univerze Columbia">Diplomiranci Univerze Columbia</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Doktorirali_na_Univerzi_Columbia" title="Kategorija:Doktorirali na Univerzi Columbia">Doktorirali na Univerzi Columbia</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predavatelji_na_Univerzi_v_Bostonu" title="Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Bostonu">Predavatelji na Univerzi v Bostonu</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Isaac_Asimov" title="Kategorija:Isaac Asimov">Isaac Asimov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clani_Demokratske_stranke_(ZDA)" title="Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)">Člani Demokratske stranke (ZDA)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clani_Ameri%C5%A1ke_akademije_umetnosti_in_znanosti" title="Kategorija:Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti">Člani Ameriške akademije umetnosti in znanosti</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Naturalizirani_dr%C5%BEavljani_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Kategorija:Naturalizirani državljani Združenih držav Amerike">Naturalizirani državljani Združenih držav Amerike</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ruski_Ameri%C4%8Dani" title="Kategorija:Ruski Američani">Ruski Američani</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en)" title="Kategorija:Viri CS1 v angleščini (en)">Viri CS1 v angleščini (en)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_angle%C5%A1ko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo angleško besedilo">Članki, ki vsebujejo angleško besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_ru%C5%A1%C4%8Dini_(ru)" title="Kategorija:Viri CS1 v ruščini (ru)">Viri CS1 v ruščini (ru)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:CS1:_julijansko-gregorijanska_negotovost" title="Kategorija:CS1: julijansko-gregorijanska negotovost">CS1: julijansko-gregorijanska negotovost</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_ameri%C5%A1ki_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en-us)" title="Kategorija:Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)">Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_hebrej%C5%A1%C4%8Dini_(he)" title="Kategorija:Viri CS1 v hebrejščini (he)">Viri CS1 v hebrejščini (he)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_z_redefiniranimi_elementi_iz_Wikipodatkov" title="Kategorija:Članki z redefiniranimi elementi iz Wikipodatkov">Članki z redefiniranimi elementi iz Wikipodatkov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Lokalna_slika_ustreza_sliki_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih">Lokalna slika ustreza sliki v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_rusko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo rusko besedilo">Članki, ki vsebujejo rusko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_z_ro%C4%8Dno_vnesenimi_datumi_v_infopolju" title="Kategorija:Članki z ročno vnesenimi datumi v infopolju">Članki z ročno vnesenimi datumi v infopolju</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Lokalni_datum_rojstva_vpisan_tudi_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Lokalni datum rojstva vpisan tudi v Wikipodatkih">Lokalni datum rojstva vpisan tudi v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Lokalni_datum_smrti_vpisan_tudi_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Lokalni datum smrti vpisan tudi v Wikipodatkih">Lokalni datum smrti vpisan tudi v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_z_navadnim_IPA" title="Kategorija:Strani z navadnim IPA">Strani z navadnim IPA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_s_hatnote_predlogami,_ki_vodijo_do_neobstoje%C4%8De_strani" title="Kategorija:Članki s hatnote predlogami, ki vodijo do neobstoječe strani">Članki s hatnote predlogami, ki vodijo do neobstoječe strani</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Manjkajo%C4%8De_preusmeritve" title="Kategorija:Manjkajoče preusmeritve">Manjkajoče preusmeritve</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_povezavami_na_vsebino_dostopno_izklju%C4%8Dno_z_naro%C4%8Dnino" title="Kategorija:Strani s povezavami na vsebino dostopno izključno z naročnino">Strani s povezavami na vsebino dostopno izključno z naročnino</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Napake_CS1:_navzkri%C5%BEje_URL-ja_in_wikipovezave" title="Kategorija:Napake CS1: navzkrižje URL-ja in wikipovezave">Napake CS1: navzkrižje URL-ja in wikipovezave</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_iz_Wikipodatkov" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov">Povezava na kategorijo Zbirke iz Wikipodatkov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ISNI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI">Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CONOR.SI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI">Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CONOR.SR" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SR">Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SR</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BIBSYS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS">Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNMM" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNMM">Wikipedijini članki z identifikatorji BNMM</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CANTICN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN">Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ICCU" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU">Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LNB" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LNB">Wikipedijini članki z identifikatorji LNB</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NDL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NDL">Wikipedijini članki z identifikatorji NDL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLA">Wikipedijini članki z identifikatorji NLA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLG" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLG">Wikipedijini članki z identifikatorji NLG</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLK" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLK">Wikipedijini članki z identifikatorji NLK</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NSK" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NSK">Wikipedijini članki z identifikatorji NSK</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NTA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NTA">Wikipedijini članki z identifikatorji NTA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_PLWABN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN">Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_RSL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji RSL">Wikipedijini članki z identifikatorji RSL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SELIBR" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR">Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_DTBIO" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO">Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CINII" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CINII">Wikipedijini članki z identifikatorji CINII</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_MusicBrainz" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz">Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NARA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NARA">Wikipedijini članki z identifikatorji NARA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_RERO" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji RERO">Wikipedijini članki z identifikatorji RERO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SNAC-ID" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SNAC-ID">Wikipedijini članki z identifikatorji SNAC-ID</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_Trove" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji Trove">Wikipedijini članki z identifikatorji Trove</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:34_elementov_normativne_kontrole" title="Kategorija:34 elementov normativne kontrole">34 elementov normativne kontrole</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_-_ve%C4%8Dkratni" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni">Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 05:05, 6. marec 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>. Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Isaac_Asimov&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-55db797859-q6wp8","wgBackendResponseTime":223,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"3.698","walltime":"4.123","ppvisitednodes":{"value":49059,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":654634,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":65424,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":30,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":44,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":724429,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 3532.802 1 -total"," 24.57% 868.046 1 Predloga:Infopolje_Pisec"," 24.24% 856.374 1 Predloga:Infopolje"," 18.14% 640.972 125 Predloga:Citat"," 17.29% 610.745 1 Predloga:Sklici"," 14.32% 506.033 7 Predloga:Ubl"," 9.47% 334.401 78 Predloga:Navedi_splet"," 9.22% 325.758 11 Predloga:Jezik"," 8.65% 305.743 377 Predloga:R"," 8.50% 300.219 65 Predloga:ISBN"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"1.852","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":26329688,"limit":52428800},"limitreport-logs":"table#1 {\n}\n\"\"\ntable#1 {\n}\n\"\"\n","limitreport-profile":[["?","380","17.0"],["dataWrapper \u003Cmw.lua:672\u003E","320","14.3"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::getExpandedArgument","320","14.3"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::callParserFunction","200","8.9"],["recursiveClone \u003CmwInit.lua:45\u003E","140","6.2"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::getAllExpandedArguments","100","4.5"],["\u003Cmw.lua:694\u003E","100","4.5"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::match","80","3.6"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::getEntityStatements","60","2.7"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::find","40","1.8"],["[others]","500","22.3"]]},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-6d9d5bfd99-96k4r","timestamp":"20241217204439","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Isaac Asimov","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Isaac_Asimov","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q34981","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q34981","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2006-01-21T09:22:34Z","dateModified":"2024-03-06T04:05:18Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/3\/34\/Isaac.Asimov01.jpg","headline":"ameri\u0161ki pisatelj znanstvene fantastike in biokemik (1920\u20131992)"}</script> </body> </html>