CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-enabled skin-theme-clientpref-day vector-sticky-header-enabled vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Klavdij Galen - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-enabled skin-theme-clientpref-day vector-sticky-header-enabled vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""],"wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"fc0d6a39-0097-4703-8c09-4baef2a862c1","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Klavdij_Galen","wgTitle":"Klavdij Galen","wgCurRevisionId":6288562,"wgRevisionId":6288562,"wgArticleId":27855,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Viri CS1 v latinščini (la)","Harv in Sfn no-target napake","Predloga Webarchive z wayback linki","Strani s čarobnimi povezavami ISBN","Brez lokalne slike, slika je v Wikipodatkih","Članki z viri iz Wikipodatkov","Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo","Strani, ki uporabljajo predlogo Lang-xx","Članki, ki vsebujejo starogrško (do 1453) besedilo","Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih","Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI","Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SR","Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS","Wikipedijini članki z identifikatorji BNC","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji LNB","Wikipedijini članki z identifikatorji NDL","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji NLA","Wikipedijini članki z identifikatorji NLG","Wikipedijini članki z identifikatorji NSK","Wikipedijini članki z identifikatorji NTA","Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN","Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR","Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA","Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO","Wikipedijini članki z identifikatorji CINII","Wikipedijini članki z identifikatorji ZBMATH","Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji RERO","Wikipedijini članki z identifikatorji SNAC-ID","Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA","Wikipedijini članki z identifikatorji Trove","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","33 elementov normativne kontrole","Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni","Vsi izbrani članki","Rojeni leta 129","Umrli v 3. stoletju","Rimljani v 2. stoletju","Starogrški zdravniki","Rimski zdravniki","Zgodovina medicine"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Klavdij_Galen","wgRelevantArticleId":27855,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgRedirectedFrom":"Galen","wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":70000,"wgInternalRedirectTargetUrl":"/wiki/Klavdij_Galen","wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q8778","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false,"wgSiteNoticeId":"2.0"}; RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.dismissableSiteNotice.styles":"ready"};RLPAGEMODULES=["mediawiki.action.view.redirect","ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","ext.scribunto.logs","site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","ext.dismissableSiteNotice"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.dismissableSiteNotice.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.21"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/80/Galenus.jpg"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="1986"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/80/Galenus.jpg"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="1324"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="1059"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Klavdij Galen - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Klavdij_Galen"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Klavdij_Galen"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Klavdij_Galen rootpage-Klavdij_Galen skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" title="Glavni meni" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li><li id="n-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani"><span>Posebne strani</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Klavdij+Galen" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Klavdij+Galen" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Klavdij+Galen" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Klavdij+Galen" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"><div id="mw-dismissablenotice-anonplace"></div><script>(function(){var node=document.getElementById("mw-dismissablenotice-anonplace");if(node){node.outerHTML="\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice\"\u003E\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice-close\"\u003E[\u003Ca tabindex=\"0\" role=\"button\"\u003Eopusti\u003C/a\u003E]\u003C/div\u003E\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice-body\"\u003E\u003C!-- CentralNotice --\u003E\u003Cdiv id=\"localNotice\" data-nosnippet=\"\"\u003E\u003Cdiv class=\"anonnotice\" lang=\"sl\" dir=\"ltr\"\u003E\u003Cdiv style=\"border: solid 1px #333; border-radius: 0.2em; box-shadow: 0 4px 4px #999; margin-bottom: 1.5em; display: table; width: 100%; height: 130px; line-height: 1.2; text-align: center\"\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle; padding-left:20px;\"\u003E\u003Cspan typeof=\"mw:File\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025\"\u003E\u003Cimg src=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/200px-Logo_banner-600-t.png\" decoding=\"async\" width=\"200\" height=\"53\" class=\"mw-file-element\" srcset=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/300px-Logo_banner-600-t.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/400px-Logo_banner-600-t.png 2x\" data-file-width=\"600\" data-file-height=\"160\" /\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E\u003C/div\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle;\"\u003E\n\u003Cp style=\"font-size: 120%;\"\u003E \u003Cbr clear=\"all\" /\u003E\nV teku je natečaj pisanja člankov\u003Cbr /\u003E\u003Cb\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025\"\u003EWikimedia CEE Pomlad 2025\u003C/a\u003E\u003C/b\u003E\u003Cbr /\u003E\u003Csmall\u003E(Srednja in Vzhodna Evropa)\u003C/small\u003E\n\u003Cbr clear=\"all\" /\u003E\u003C/p\u003E\n\u003Cp\u003E\u003Cspan class=\"mw-ui-button mw-ui-progressive\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025/Pravila_in_udele%C5%BEenci#Udeleženci\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci\"\u003E\u003Cspan style=\"color:white\"\u003E\u003Cb\u003EVabljeni k sodelovanju\u003C/b\u003E\u003C/span\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E\n\u003C/p\u003E\n\u003C/div\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle; padding-right:20px; color:green; font-family:verdana; font-size:85%\"\u003E\u003Cspan typeof=\"mw:File\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Slika:201807_book_A.svg\" class=\"mw-file-description\"\u003E\u003Cimg src=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/201807_book_A.svg/20px-201807_book_A.svg.png\" decoding=\"async\" width=\"18\" height=\"18\" class=\"mw-file-element\" srcset=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/201807_book_A.svg/40px-201807_book_A.svg.png 1.5x\" data-file-width=\"512\" data-file-height=\"512\" /\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E Knjižne nagrade za najbolj produktivne!\u003Cbr /\u003E\n\u003Cp\u003E\u003Cbr /\u003E\n\u003C/p\u003E\nNagrada za najboljšega novinca!\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E";}}());</script></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Zgodnja_leta_(129–161)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodnja_leta_(129–161)"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Zgodnja leta (129–161)</span> </div> </a> <ul id="toc-Zgodnja_leta_(129–161)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kasnejša_leta_(162–217)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Kasnejša_leta_(162–217)"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Kasnejša leta (162–217)</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Kasnejša_leta_(162–217)-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Kasnejša leta (162–217)</span> </button> <ul id="toc-Kasnejša_leta_(162–217)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Antoninska_kuga" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Antoninska_kuga"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.1</span> <span>Antoninska kuga</span> </div> </a> <ul id="toc-Antoninska_kuga-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Evdem" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Evdem"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.2</span> <span>Evdem</span> </div> </a> <ul id="toc-Evdem-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Smrt" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Smrt"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.3</span> <span>Smrt</span> </div> </a> <ul id="toc-Smrt-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Prispevki_k_medicini" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Prispevki_k_medicini"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Prispevki k medicini</span> </div> </a> <ul id="toc-Prispevki_k_medicini-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Prispevki_k_filozofiji" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Prispevki_k_filozofiji"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Prispevki k filozofiji</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Prispevki_k_filozofiji-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Prispevki k filozofiji</span> </button> <ul id="toc-Prispevki_k_filozofiji-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Galenovo_nasprotovanje_stoikom" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Galenovo_nasprotovanje_stoikom"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1</span> <span>Galenovo nasprotovanje stoikom</span> </div> </a> <ul id="toc-Galenovo_nasprotovanje_stoikom-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Lokalizacija_funkcije" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Lokalizacija_funkcije"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.2</span> <span>Lokalizacija funkcije</span> </div> </a> <ul id="toc-Lokalizacija_funkcije-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Galen_in_problem_razum_–_telo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Galen_in_problem_razum_–_telo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Galen in problem <i>razum – telo</i></span> </div> </a> <ul id="toc-Galen_in_problem_razum_–_telo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Galen_in_psihoterapija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Galen_in_psihoterapija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Galen in psihoterapija</span> </div> </a> <ul id="toc-Galen_in_psihoterapija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Objavljena_dela" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Objavljena_dela"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Objavljena dela</span> </div> </a> <ul id="toc-Objavljena_dela-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zapuščina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zapuščina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Zapuščina</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Zapuščina-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Zapuščina</span> </button> <ul id="toc-Zapuščina-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Pozna_antika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pozna_antika"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.1</span> <span>Pozna antika</span> </div> </a> <ul id="toc-Pozna_antika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vpliv_na_islamsko_medicino" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vpliv_na_islamsko_medicino"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.2</span> <span>Vpliv na islamsko medicino</span> </div> </a> <ul id="toc-Vpliv_na_islamsko_medicino-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Ponoven_razcvet_na_latinskem_Zahodu" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Ponoven_razcvet_na_latinskem_Zahodu"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.3</span> <span>Ponoven razcvet na latinskem Zahodu</span> </div> </a> <ul id="toc-Ponoven_razcvet_na_latinskem_Zahodu-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Renesansa" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Renesansa"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.4</span> <span>Renesansa</span> </div> </a> <ul id="toc-Renesansa-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sodobne_raziskave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Sodobne_raziskave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.5</span> <span>Sodobne raziskave</span> </div> </a> <ul id="toc-Sodobne_raziskave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Glej_tudi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Glej_tudi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Glej tudi</span> </div> </a> <ul id="toc-Glej_tudi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Viri"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">11</span> <span>Viri</span> </div> </a> <ul id="toc-Viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Nadaljnje_branje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Nadaljnje_branje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">12</span> <span>Nadaljnje branje</span> </div> </a> <ul id="toc-Nadaljnje_branje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">13</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" title="Kazalo vsebine" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Klavdij Galen</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 111 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-111" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">111 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Claudius_Galenus" title="Claudius Galenus – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Claudius Galenus" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Afrikaans</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/Galenos" title="Galenos – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Galenos" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target"><span>Alemannisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Gal%C3%A9n" title="Galén – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Galén" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aragonés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%AC%D8%A7%D9%84%D9%8A%D9%86%D9%88%D8%B3" title="جالينوس – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="جالينوس" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%AC%D8%A7%D9%84%D9%8A%D9%86%D9%88%D8%B3" title="جالينوس – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="جالينوس" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>مصرى</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Galenu" title="Galenu – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Galenu" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Asturianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Qalen" title="Qalen – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Qalen" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Azərbaycanca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D0%B4%D0%B8%D0%B9_%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Клавдий Гален – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Клавдий Гален" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target"><span>Башҡортса</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/Galens" title="Galens – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="Galens" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target"><span>Žemaitėška</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Гален" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Гален" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская (тарашкевіца)</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Гален" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%97%E0%A7%8D%E0%A6%AF%E0%A6%BE%E0%A6%B2%E0%A7%87%E0%A6%A8" title="গ্যালেন – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="গ্যালেন" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Galenos" title="Galenos – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Galenos" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Galen" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bosanski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-btm mw-list-item"><a href="https://btm.wikipedia.org/wiki/Galenus" title="Galenus – Batak Mandailing" lang="btm" hreflang="btm" data-title="Galenus" data-language-autonym="Batak Mandailing" data-language-local-name="Batak Mandailing" class="interlanguage-link-target"><span>Batak Mandailing</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Gal%C3%A8" title="Galè – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Galè" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ce mw-list-item"><a href="https://ce.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – čečenščina" lang="ce" hreflang="ce" data-title="Гален" data-language-autonym="Нохчийн" data-language-local-name="čečenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Нохчийн</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%DA%AF%D8%A7%D9%84%DB%8E%D9%86" title="گالێن – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="گالێن" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>کوردی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Gal%C3%A9n" title="Galén – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Galén" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Гален" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Чӑвашла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Galen" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Galen" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Galenos" title="Galenos – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Galenos" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%93%CE%B1%CE%BB%CE%B7%CE%BD%CF%8C%CF%82" title="Γαληνός – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Γαληνός" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Galen" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Galeno_el_Pergamo" title="Galeno el Pergamo – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Galeno el Pergamo" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Galeno" title="Galeno – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Galeno" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Galenos" title="Galenos – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Galenos" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Galeno" title="Galeno – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Galeno" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%AC%D8%A7%D9%84%DB%8C%D9%86%D9%88%D8%B3" title="جالینوس – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="جالینوس" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Galenos" title="Galenos – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Galenos" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Claude_Galien" title="Claude Galien – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Claude Galien" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Galen" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Galeno" title="Galeno – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Galeno" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/Gal%C3%A9no" title="Galéno – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Galéno" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Avañe'ẽ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%A7%D7%9C%D7%90%D7%95%D7%93%D7%99%D7%95%D7%A1_%D7%92%D7%9C%D7%A0%D7%95%D7%A1" title="קלאודיוס גלנוס – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="קלאודיוס גלנוס" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%97%E0%A5%88%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8" title="गैलेन – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="गैलेन" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target"><span>हिन्दी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hif mw-list-item"><a href="https://hif.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – Fiji Hindi" lang="hif" hreflang="hif" data-title="Galen" data-language-autonym="Fiji Hindi" data-language-local-name="Fiji Hindi" class="interlanguage-link-target"><span>Fiji Hindi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Galen" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Gal%C3%A9nosz" title="Galénosz – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Galénosz" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D4%B3%D5%A1%D5%AC%D5%A5%D5%B6_%D4%BF%D5%AC%D5%A1%D5%BE%D5%A4%D5%AB%D5%B8%D5%BD" title="Գալեն Կլավդիոս – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Գալեն Կլավդիոս" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hyw mw-list-item"><a href="https://hyw.wikipedia.org/wiki/%D5%93%D5%A5%D6%80%D5%AF%D5%A1%D5%B4%D5%B8%D5%B6%D5%A1%D6%81%D5%AB_%D4%BF%D5%A1%D5%AC%D5%A7%D5%B6" title="Փերկամոնացի Կալէն – Western Armenian" lang="hyw" hreflang="hyw" data-title="Փերկամոնացի Կալէն" data-language-autonym="Արեւմտահայերէն" data-language-local-name="Western Armenian" class="interlanguage-link-target"><span>Արեւմտահայերէն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Galeno" title="Galeno – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Galeno" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingua</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Galenus" title="Galenus – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Galenus" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ilo mw-list-item"><a href="https://ilo.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – ilokanščina" lang="ilo" hreflang="ilo" data-title="Galen" data-language-autonym="Ilokano" data-language-local-name="ilokanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ilokano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/Galenos" title="Galenos – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Galenos" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target"><span>Íslenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Galeno" title="Galeno – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Galeno" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%AC%E3%83%AC%E3%83%8E%E3%82%B9" title="ガレノス – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="ガレノス" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%92%E1%83%90%E1%83%9A%E1%83%94%E1%83%9C%E1%83%9D%E1%83%A1%E1%83%98" title="გალენოსი – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="გალენოსი" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Гален" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Қазақша</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kn mw-list-item"><a href="https://kn.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%97%E0%B3%87%E0%B2%B2%E0%B3%86%E0%B2%A8%E0%B3%8D" title="ಗೇಲೆನ್ – kanareščina" lang="kn" hreflang="kn" data-title="ಗೇಲೆನ್" data-language-autonym="ಕನ್ನಡ" data-language-local-name="kanareščina" class="interlanguage-link-target"><span>ಕನ್ನಡ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-knc mw-list-item"><a href="https://knc.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – Central Kanuri" lang="knc" hreflang="knc" data-title="Galen" data-language-autonym="Yerwa Kanuri" data-language-local-name="Central Kanuri" class="interlanguage-link-target"><span>Yerwa Kanuri</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EA%B0%88%EB%A0%88%EB%85%B8%EC%8A%A4" title="갈레노스 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="갈레노스" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Galen" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kurdî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kw mw-list-item"><a href="https://kw.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – kornijščina" lang="kw" hreflang="kw" data-title="Galen" data-language-autonym="Kernowek" data-language-local-name="kornijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kernowek</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Гален" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Кыргызча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Claudius_Galenus" title="Claudius Galenus – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Claudius Galenus" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Galeno" title="Galeno – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Galeno" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target"><span>Lingua Franca Nova</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – lombardščina" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Galen" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="lombardščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lombard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Klaudijus_Galenas" title="Klaudijus Galenas – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Klaudijus Galenas" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Gal%C4%93ns" title="Galēns – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Galēns" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Claude_Galien" title="Claude Galien – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Claude Galien" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malagasy</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Гален" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%97%E0%B4%B2%E0%B5%87%E0%B5%BB" title="ഗലേൻ – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="ഗലേൻ" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%97%E0%A4%BE%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8" title="गालेन – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="गालेन" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target"><span>मराठी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Galen" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%82%E1%80%B1%E1%80%9C%E1%80%94%E1%80%BA" title="ဂေလန် – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="ဂေလန်" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target"><span>မြန်မာဘာသာ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Galen" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Plattdüütsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Claudius_Galenus" title="Claudius Galenus – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Claudius Galenus" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Galenos" title="Galenos – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Galenos" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk nynorsk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Galen" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Galen" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%97%E0%A8%BE%E0%A8%B2%E0%A9%88%E0%A8%A8" title="ਗਾਲੈਨ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਗਾਲੈਨ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target"><span>ਪੰਜਾਬੀ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Galen" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pms mw-list-item"><a href="https://pms.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – Piedmontese" lang="pms" hreflang="pms" data-title="Galen" data-language-autonym="Piemontèis" data-language-local-name="Piedmontese" class="interlanguage-link-target"><span>Piemontèis</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%DA%AF%D8%A7%D9%84%D9%86" title="گالن – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="گالن" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target"><span>پنجابی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D8%AC%D8%A7%D9%84%DB%8C%D9%86%D9%88%D8%B3" title="جالینوس – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="جالینوس" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target"><span>پښتو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Cl%C3%A1udio_Galeno" title="Cláudio Galeno – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Cláudio Galeno" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Galenus" title="Galenus – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Galenus" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Гален" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D2%90%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Ґален – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Ґален" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target"><span>Русиньскый</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sa mw-list-item"><a href="https://sa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%97%E0%A5%87%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A5%8D" title="गेलेन् – sanskrt" lang="sa" hreflang="sa" data-title="गेलेन्" data-language-autonym="संस्कृतम्" data-language-local-name="sanskrt" class="interlanguage-link-target"><span>संस्कृतम्</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sah mw-list-item"><a href="https://sah.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – jakutščina" lang="sah" hreflang="sah" data-title="Гален" data-language-autonym="Саха тыла" data-language-local-name="jakutščina" class="interlanguage-link-target"><span>Саха тыла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sat mw-list-item"><a href="https://sat.wikipedia.org/wiki/%E1%B1%9C%E1%B1%9F%E1%B1%9E%E1%B1%AE%E1%B1%B1" title="ᱜᱟᱞᱮᱱ – santalščina" lang="sat" hreflang="sat" data-title="ᱜᱟᱞᱮᱱ" data-language-autonym="ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ" data-language-local-name="santalščina" class="interlanguage-link-target"><span>ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Galenu" title="Galenu – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Galenu" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sicilianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Galen" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Galen" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Claudius_Gal%C3%A9nos" title="Claudius Galénos – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Claudius Galénos" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-skr mw-list-item"><a href="https://skr.wikipedia.org/wiki/%D8%AC%D8%A7%D9%84%DB%8C%D9%86%D9%88%D8%B3" title="جالینوس – Saraiki" lang="skr" hreflang="skr" data-title="جالینوس" data-language-autonym="سرائیکی" data-language-local-name="Saraiki" class="interlanguage-link-target"><span>سرائیکی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Galen" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Гален" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Galenos" title="Galenos – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Galenos" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Galenos" title="Galenos – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Galenos" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target"><span>Kiswahili</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%95%E0%AE%B2%E0%AF%86%E0%AE%A9%E0%AF%8D" title="கலென் – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="கலென்" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target"><span>தமிழ்</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D2%B6%D0%BE%D0%BB%D0%B8%D0%BD%D1%83%D1%81" title="Ҷолинус – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Ҷолинус" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Тоҷикӣ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B9%80%E0%B8%81%E0%B9%80%E0%B8%A5%E0%B8%99" title="เกเลน – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="เกเลน" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Galen" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tagalog</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Galen" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Гален – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Гален" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Татарча / tatarça</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D0%B4%D1%96%D0%B9_%D0%93%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BD" title="Клавдій Гален – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Клавдій Гален" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D8%AC%D8%A7%D9%84%DB%8C%D9%86%D9%88%D8%B3" title="جالینوس – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="جالینوس" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Galen_Klavdiy" title="Galen Klavdiy – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Galen Klavdiy" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Oʻzbekcha / ўзбекча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Galenus" title="Galenus – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Galenus" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Galeno" title="Galeno – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Galeno" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Winaray</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E7%9B%96%E4%BC%A6" title="盖伦 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="盖伦" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%92%E1%83%90%E1%83%9A%E1%83%94%E1%83%9C%E1%83%9D%E1%83%A1%E1%83%98" title="გალენოსი – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="გალენოსი" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target"><span>მარგალური</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%92%D7%90%D7%9C%D7%A2%D7%9F" title="גאלען – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="גאלען" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target"><span>ייִדיש</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E7%9B%96%E4%BC%A6" title="盖伦 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="盖伦" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/Galen" title="Galen – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Galen" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>閩南語 / Bân-lâm-gú</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E8%93%8B%E5%80%AB" title="蓋倫 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="蓋倫" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target"><span>粵語</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q8778#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Klavdij_Galen" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Klavdij_Galen" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Klavdij_Galen"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Klavdij_Galen"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Klavdij_Galen" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Klavdij_Galen" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&oldid=6288562" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Klavdij_Galen&id=6288562&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FKlavdij_Galen"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FKlavdij_Galen"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Klavdij+Galen"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Klavdij_Galen&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Galenus_of_Pergamum" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q8778" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-featured-star" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki" title="To je izbrani članek. Za več podatkov klikni zvezdo."><img alt="Izbrani članek" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/20px-Cscr-featured.svg.png" decoding="async" width="20" height="19" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/30px-Cscr-featured.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/40px-Cscr-featured.svg.png 2x" data-file-width="466" data-file-height="443" /></a></span></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"><span class="mw-redirectedfrom">(Preusmerjeno s strani <a href="/w/index.php?title=Galen&redirect=no" class="mw-redirect" title="Galen">Galen</a>)</span></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5590687">.mw-parser-output .hatnote{font-style:italic}.mw-parser-output div.hatnote{padding-left:1.6em;margin-bottom:0.5em}.mw-parser-output .hatnote i{font-style:normal}.mw-parser-output .hatnote+link+.hatnote{margin-top:-0.5em}</style><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">Za druge pomene glej <a href="/wiki/Clemens_August_von_Galen" title="Clemens August von Galen">Clemens August von Galen</a>.</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><table class="infobox vcard"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above fn" style="background:transparent;text-align:center;">Klavdij Galen</th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P18" data-wikidata-claim-id="Q8778$A64880BD-3BDA-4914-952E-7DED624CBDA7"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Galenus.jpg" class="mw-file-description" title="Portret"><img alt="Portret" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/Galenus.jpg/220px-Galenus.jpg" decoding="async" width="220" height="364" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/Galenus.jpg/330px-Galenus.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/Galenus.jpg/440px-Galenus.jpg 2x" data-file-width="469" data-file-height="776" /></a></span></span></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="background:transparent; padding-top:0.225em;line-height:1.1em; padding-right:0.5em;">Rojstvo</th><td class="infobox-data" style="vertical-align:middle;line-height:1.3em;"><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P569" data-wikidata-claim-id="Q8778$96825129-4ad8-8ece-a75a-c1c3daabf536"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><span style="white-space:nowrap;"><a href="/wiki/September" title="September">september</a> <a href="/wiki/129" title="129">129</a></span></span><sup id="cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q113525350&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:de:Johannes_Mewaldt|Mewaldt&amp;nbsp;J.]]&lt;/i&gt;_[[:de:s:RE:Galenos_2|Galenos_2]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q26415267|Kategorie:RE:Band_VII,1]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1910.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1388527]][[d:Track:Q26415267]][[d:Track:Q113525350]]&lt;/div&gt;_1-0" class="reference"><a href="#cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q113525350&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:de:Johannes_Mewaldt|Mewaldt&amp;nbsp;J.]]&lt;/i&gt;_[[:de:s:RE:Galenos_2|Galenos_2]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q26415267|Kategorie:RE:Band_VII,1]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1910.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1388527]][[d:Track:Q26415267]][[d:Track:Q113525350]]&lt;/div&gt;-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></span><br /><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P19" data-wikidata-claim-id="q8778$EDE18C8E-6899-40DD-94EC-669C8A113FAA"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><a href="/wiki/Pergamon" title="Pergamon">Pergamon</a></span>, <span class="wikidata-snak" data-wikidata-hash="1926cfb37c7ba1c7409262dd3a8eee7af6e4497f"><a href="/wiki/Starorimska_civilizacija" title="Starorimska civilizacija">antični Rim</a></span><sup id="cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q1580166&quot;_data-entity-id=&quot;Q45272209&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:ru:Любкер,_Фридрих|Любкер&amp;nbsp;Ф.]]&lt;/i&gt;_[http://dlib.rsl.ru/01003599381_Galenus]_//_&#039;&#039;[[:d:Q30059240|Реальный_словарь_классических_древностей_по_Любкеру]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Sankt_Peterburg&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Sankt_Peterburg.&lt;/span&gt;:_[[:ru:Филологическое_общество|Общество_классической_филологии_и_педагогики]],_1885._—_С.&amp;nbsp;547-548.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q101490]][[d:Track:Q30059240]][[d:Track:Q45272209]][[d:Track:Q24933120]]&lt;/div&gt;_2-0" class="reference"><a href="#cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q1580166&quot;_data-entity-id=&quot;Q45272209&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:ru:Любкер,_Фридрих|Любкер&amp;nbsp;Ф.]]&lt;/i&gt;_[http://dlib.rsl.ru/01003599381_Galenus]_//_&#039;&#039;[[:d:Q30059240|Реальный_словарь_классических_древностей_по_Любкеру]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Sankt_Peterburg&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Sankt_Peterburg.&lt;/span&gt;:_[[:ru:Филологическое_общество|Общество_классической_филологии_и_педагогики]],_1885._—_С.&amp;nbsp;547-548.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q101490]][[d:Track:Q30059240]][[d:Track:Q45272209]][[d:Track:Q24933120]]&lt;/div&gt;-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="background:transparent; padding-top:0.225em;line-height:1.1em; padding-right:0.5em;">Smrt</th><td class="infobox-data" style="vertical-align:middle;line-height:1.3em;"><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P570" data-wikidata-claim-id="Q8778$b5ec2dc7-44bd-6b6a-c7cb-fd37b48d487d"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><a href="/wiki/3._stoletje" title="3. stoletje">3. stoletje</a></span><sup id="cite_ref-[https://thesaurus.cerl.org/cgi-bin/record.pl?rid=cnp01235003_https://thesaurus.cerl.org/cgi-bin/record.pl?rid=cnp01235003]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;_3-0" class="reference"><a href="#cite_note-[https://thesaurus.cerl.org/cgi-bin/record.pl?rid=cnp01235003_https://thesaurus.cerl.org/cgi-bin/record.pl?rid=cnp01235003]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></span><br /><span class="wikidata-claim" data-wikidata-property-id="P20" data-wikidata-claim-id="q8778$5775D17F-374F-42E1-A343-8C426A728246"><span class="wikidata-snak wikidata-main-snak"><a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rim</a></span></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="background:transparent; padding-top:0.225em;line-height:1.1em; padding-right:0.5em;">Narodnost</th><td class="infobox-data" style="vertical-align:middle;line-height:1.3em;"><a href="/wiki/Grki" title="Grki">Grk</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="background:transparent; padding-top:0.225em;line-height:1.1em; padding-right:0.5em;">Področja</th><td class="infobox-data category" style="vertical-align:middle;line-height:1.3em;"><a href="/wiki/Medicina" title="Medicina">medicina</a>, <a href="/wiki/Filozofija" title="Filozofija">filozofija</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="background:transparent; padding-top:0.225em;line-height:1.1em; padding-right:0.5em;">Poznan po</th><td class="infobox-data" style="vertical-align:middle;line-height:1.3em;">zdravnik gladiatorjev in rimskih cesarjev, filozof</td></tr></tbody></table> <p><b>Klávdij Galén </b>(<b>Aelius Galénus</b> ali <b>Claudius Galénus), </b>bolj poznan kot <b>Galén iz Pergamóna</b>, <a href="/wiki/Stara_gr%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Stara grščina">grško</a> govoreč rimski <a href="/wiki/Zdravnik" title="Zdravnik">zdravnik</a> in <a href="/wiki/Filozofija" title="Filozofija">filozof</a>.<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-nutton73_6-0" class="reference"><a href="#cite_note-nutton73-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> * <a href="/wiki/129" title="129">129</a>, <a href="/wiki/Pergamon" title="Pergamon">Pergamon</a>, <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">Rimsko cesarstvo</a>; † okoli <a href="/wiki/200" title="200">200</a> do <a href="/wiki/216" title="216">216</a>, <a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rim</a>. </p><p>Galen je verjetno kot najbolj izobražen <a href="/wiki/Antika" title="Antika">antični</a> znanstvenik na področju medicine vplival na razvoj številnih <a href="/wiki/Znanost" title="Znanost">znanstvenih</a> disciplin, kot so <a href="/wiki/Anatomija" title="Anatomija">anatomija</a>,<sup id="cite_ref-7" class="reference"><a href="#cite_note-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/wiki/Fiziologija" title="Fiziologija">fiziologija</a>, <a href="/wiki/Patologija" title="Patologija">patologija</a>,<sup id="cite_ref-brock_8-0" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/wiki/Farmakologija" title="Farmakologija">farmakologija</a><sup id="cite_ref-9" class="reference"><a href="#cite_note-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in <a href="/wiki/Nevrologija" title="Nevrologija">nevrologija</a>, pa tudi filozofija<sup id="cite_ref-Galen_on_the_brain_10-0" class="reference"><a href="#cite_note-Galen_on_the_brain-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in <a href="/wiki/Logika" title="Logika">logika</a>. </p><p>Kot sin Elija Nikona, premožnega <a href="/wiki/Arhitekt" title="Arhitekt">arhitekta</a> z znanstvenimi interesi, je bil Galen deležen celovitega izobraževanja, ki ga je pripravilo na uspešno kariero zdravnika in filozofa. Veliko je potoval in se ob tem srečeval z različnimi teorijami in odkritji na področju medicine, kasneje pa se je ustalil v <a href="/wiki/Anti%C4%8Dni_Rim" title="Antični Rim">Rimu</a>, kjer je služboval pri uglednih članih rimske družbe in na koncu dosegel mesto osebnega zdravnika več <a href="/wiki/Rimski_cesar" class="mw-redirect" title="Rimski cesar">cesarjev</a>. </p><p>V razumevanju anatomije in <a href="/wiki/Medicina" title="Medicina">medicine</a> je bil Galen predvsem pod vplivom takrat veljavnega koncepta <a href="/wiki/Humoralna_medicina" title="Humoralna medicina">humoralne medicine</a>, ki so jo zagovarjali številni zdravniki <a href="/wiki/Anti%C4%8Dna_Gr%C4%8Dija" title="Antična Grčija">antične Grčije</a>, med drugimi <a href="/wiki/Hipokrat" title="Hipokrat">Hipokrat</a>. Njegove teorije so prevladovale in vplivale na medicinsko znanost <a href="/wiki/Zahodna_kultura" class="mw-redirect" title="Zahodna kultura">Zahoda</a> več kot 1300 let. Njegova anatomska poročila, ki temeljijo predvsem na <a href="/wiki/Seciranje" title="Seciranje">seciranju</a> <a href="/wiki/Opica" class="mw-redirect" title="Opica">opic</a>, zlasti barbarskega makaka in <a href="/wiki/Svinje" class="mw-redirect" title="Svinje">svinj</a>, so bila nesporna vse do leta 1543, ko je <a href="/wiki/Andreas_Vesalius" title="Andreas Vesalius">Andreas Vesalius</a> natisnil ključno delo »O zgradbi človeškega telesa« (<a href="/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina" title="Latinščina">latinsko</a> <i lang="la">De humani corporis fabrica</i>), z opisi in ilustracijami seciranih človeških teles,<sup id="cite_ref-Vesalius1543_11-0" class="reference"><a href="#cite_note-Vesalius1543-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-12" class="reference"><a href="#cite_note-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> ki je Galenovo fiziološko teorijo prilagodila tem novim dognanjem.<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galenova teorija fiziologije <a href="/wiki/Obto%C4%8Dila" title="Obtočila">obtočil</a> je veljala vse do 1628, ko je <a href="/wiki/William_Harvey" title="William Harvey">William Harvey</a> izdal razpravo »Anatomska razprava o gibanju srca in krvi pri živalih« (<i>Exercitatio anatomica de motu cordis et sanguinis in animalibus</i>), v kateri je pojasnil, da kri kroži, <a href="/wiki/Srce" title="Srce">srce</a> pa pri tem deluje kot črpalka.<sup id="cite_ref-Harvey1628_14-0" class="reference"><a href="#cite_note-Harvey1628-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-Furley1984_15-0" class="reference"><a href="#cite_note-Furley1984-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galenovi spisi so bili še v 19. stoletju čtivo za študente medicine. Galen je izvedel tudi številne poskuse povezovanja živcev, v podporo teoriji, ki velja še danes − <a href="/wiki/Mo%C5%BEgani" title="Možgani">možgani</a> s pomočjo <a href="/wiki/Mo%C5%BEganski_%C5%BEivec" title="Možganski živec">možganskih živcev</a> in <a href="/wiki/Periferni_%C5%BEiv%C4%8Dni_sistem" class="mw-redirect" title="Periferni živčni sistem">perifernega živčevja</a> nadzorujejo vse gibe <a href="/wiki/Mi%C5%A1ice" class="mw-redirect" title="Mišice">mišic</a>.<sup id="cite_ref-16" class="reference"><a href="#cite_note-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Galen se je doživljal kot zdravnika in filozofa, kot je tudi zapisal v svoji razpravi z naslovom »Najboljši zdravnik je tudi filozof«.<sup id="cite_ref-17" class="reference"><a href="#cite_note-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-18" class="reference"><a href="#cite_note-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Zelo ga je zanimala razprava med medicinskima vejama dogmatikov in empirikov.<sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njegova uporaba neposrednega opazovanja, seciranja in <a href="/w/index.php?title=Vivisekcija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vivisekcija (stran ne obstaja)">vivisekcije</a> predstavlja zapleten kompromis obeh ekstremnih vidikov.<sup id="cite_ref-21" class="reference"><a href="#cite_note-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Veliko njegovih del se je ohranilo v grškem izvirniku ali pa so se ohranili prevodi iz grščine. Mnoga dela pa so uničili in nekatera napačno pripisali njemu. Datumu njegove smrti je še predmet razprave; umrl je star najmanj sedemdeset let. </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodnja_leta_(129–161)"><span id="Zgodnja_leta_.28129.E2.80.93161.29"></span>Zgodnja leta (129–161)</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Zgodnja leta (129–161)" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodnja leta (129–161)"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pergamon_Acropolis.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/Pergamon_Acropolis.jpg/250px-Pergamon_Acropolis.jpg" decoding="async" width="250" height="167" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/Pergamon_Acropolis.jpg/375px-Pergamon_Acropolis.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/Pergamon_Acropolis.jpg/500px-Pergamon_Acropolis.jpg 2x" data-file-width="3456" data-file-height="2304" /></a><figcaption>Pogled na pergamonsko akropolo iz asklepija</figcaption></figure> <p>Galenovo ime <span title="starogrško (do 1453) besedilo"><span lang="grc">Γαληνός</span></span>, »Galēnos«, koren imena je v pridevniku »<span title="starogrško (do 1453) besedilo"><span lang="grc">γαληνός</span></span>«, pomeni »miren«.<sup id="cite_ref-22" class="reference"><a href="#cite_note-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Galen opisuje svoje zgodnje življenje v delu »O naklonjenostih razuma«. Rodil se je septembra leta 129.<sup id="cite_ref-nutton73_6-1" class="reference"><a href="#cite_note-nutton73-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njegov oče Elij Nikon je bil bogat <a href="/wiki/Patriciji_(plemstvo)" title="Patriciji (plemstvo)">patricij</a>, arhitekt in stavbenik, z izbranim okusom in zanimanjem za filozofijo, matematiko, logiko, astronomijo, kmetijstvo in literaturo. Galen piše o očetu, da je bil »zelo ljubezniv, pravičen, dober in dobrovoljen človek«. V tistem času je bil <a href="/wiki/Pergamon" title="Pergamon">Pergamon</a> (danes <a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">turška</a> Bergama) velik kulturni in intelektualni center, znan po svoji knjižnici (<a href="/w/index.php?title=Evmen_II.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Evmen II. (stran ne obstaja)">Evmen II</a>.), s katero se je lahko merila le <a href="/wiki/Aleksandrijska_knji%C5%BEnica" title="Aleksandrijska knjižnica">knjižnica v Aleksandriji.</a><sup id="cite_ref-brock_8-1" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-metzger_23-0" class="reference"><a href="#cite_note-metzger-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Pergamon je pritegoval tako <a href="/wiki/Stoicizem" title="Stoicizem">stoike</a> kot tudi <a href="/wiki/Platonizem" title="Platonizem">platoniste</a>. Zato je Galen že pri štirinajstih letih prišel v stik s filozofijo. Šolali so ga v vseh glavnih filozofskih smereh tistega časa, med drugim v <a href="/wiki/Aristotel" title="Aristotel">Aristotelovem</a> in <a href="/wiki/Epikur" title="Epikur">Epikurjevem</a> sistemu. Galenov oče je za sina načrtoval tradicionalno kariero v filozofiji in politiki. Priskrbel mu je izobrazbo na področju literature in filozofije. Vendar Galen omenja, da je imel oče okrog leta 145 sanje, v katerih se mu je pojavil bog <a href="/wiki/Asklepij" title="Asklepij">Asklepij</a>, ki mu je ukazal, naj pošlje sina študirat medicino. Tudi tokrat denar ni bil problem. Prejšnjemu svobodnemu izobraževanju je v starosti 16 let sledil študij v prestižnem lokalnem svetišču, posvečenem bogu medicine – <i>asklepiju</i>. Naslednja štiri leta je študiral kot <i>θεραπευτής</i> (therapeutes, ali spremljevalec). Tukaj so nanj vplivali tudi <a href="/w/index.php?title=Eshrion_Pergamonski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Eshrion Pergamonski (stran ne obstaja)">Ešrion Pergamonski</a>, Stratonik in Satir. Asklepiji so delovali kot zdravilišča in okrevališča, kamor so bolni prihajali po pomoč duhovništva. Tempelj v Pergamonu je bil med bolnimi Rimljani zelo v časteh. Bil je zatočišče za znane ljudi, kot je bil zgodovinar Klavdij Haraks, govornik Elij Aristides, sofist <a href="/w/index.php?title=Polemon&action=edit&redlink=1" class="new" title="Polemon (stran ne obstaja)">Polemon</a> in konzul <a href="/w/index.php?title=Rufin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rufin (stran ne obstaja)">Kuspij Rufin</a>.<sup id="cite_ref-nutton73_6-2" class="reference"><a href="#cite_note-nutton73-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 148, ko je bil star 19, mu je umrl oče in mu zapustil premoženje, ki mu je omogočilo finančno samostojnost. Sledil je nasvetu, ki ga je našel med študijem Hipokrata,<sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> potoval in široko raziskoval različne šole mišljenja v medicini v krajih, ki jih je obiskal. Bil je v <a href="/wiki/Smirna" title="Smirna">Smirni</a> (danes <a href="/wiki/Izmir" class="mw-redirect" title="Izmir">Izmir</a>), <a href="/wiki/Korint" title="Korint"> Korintu</a>, na <a href="/wiki/Kreta" title="Kreta">Kreti</a>, v <a href="/wiki/Kilikija" title="Kilikija">Kilikiji</a> (danes <a href="/w/index.php?title=%C3%87ukurova&action=edit&redlink=1" class="new" title="Çukurova (stran ne obstaja)">Çukurova</a>), na <a href="/wiki/Ciper" title="Ciper">Cipru</a> in tudi v veliki zdravniški šoli v <a href="/wiki/Aleksandrija" title="Aleksandrija">Aleksandriji</a>. Leta 157 se je, star 28 let, vrnil v Pergamon kot zdravnik <a href="/w/index.php?title=Gladiator&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gladiator (stran ne obstaja)">gladiatorjev</a> velikega duhovnika <a href="/wiki/Azija" title="Azija">Azije</a>, enega najvplivnejših in najbogatejših ljudi v Aziji. Galen trdi, da se je veliki duhovnik odločil zanj, ko je opici odstranil drobovje in izzval druge kandidate, naj nastalo škodo popravijo. Ker so predlog odklonili, je Galen izvedel operacijo sam in s tem pridobil naklonjenost velikega duhovnika Azije. V štirih letih na tem mestu je spoznal, kako pomembni so prehrana, telesna pripravljenost, <a href="/wiki/Higiena" title="Higiena">higiena</a> in zaščitni ukrepi. Seznanil se je z anatomijo živega telesa ter zdravljenjem <a href="/w/index.php?title=Zlom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zlom (stran ne obstaja)">zlomov</a> in hudih poškodb, saj je <a href="/wiki/Rana" title="Rana">rano</a> razumel kot »okno v telo«. V času, ko je bil na tem položaju, je umrlo samo pet gladiatorjev, v primerjavi s šestdesetimi, ki so umrli pod njegovim predhodnikom. Ta rezultat gre pripisati njegovi pozornosti glede oskrbe ran. Hkrati je nadaljeval študij teoretične medicine in filozofije.<sup id="cite_ref-nutton73_6-3" class="reference"><a href="#cite_note-nutton73-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-ustun_25-0" class="reference"><a href="#cite_note-ustun-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-grant_26-0" class="reference"><a href="#cite_note-grant-26"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-27" class="reference"><a href="#cite_note-27"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kasnejša_leta_(162–217)"><span id="Kasnej.C5.A1a_leta_.28162.E2.80.93217.29"></span>Kasnejša leta (162–217)</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Kasnejša leta (162–217)" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kasnejša leta (162–217)"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Marcus_Aurelius_Glyptothek_Munich.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Marcus_Aurelius_Glyptothek_Munich.jpg/180px-Marcus_Aurelius_Glyptothek_Munich.jpg" decoding="async" width="180" height="282" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Marcus_Aurelius_Glyptothek_Munich.jpg/270px-Marcus_Aurelius_Glyptothek_Munich.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Marcus_Aurelius_Glyptothek_Munich.jpg/360px-Marcus_Aurelius_Glyptothek_Munich.jpg 2x" data-file-width="1909" data-file-height="2987" /></a><figcaption>Doprsni kip <a href="/wiki/Mark_Avrelij" title="Mark Avrelij">Marka Avrelija</a></figcaption></figure> <p>Galen je 162 odšel v <a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rim</a>, kjer je kmalu postal znan zdravnik. Njegova nestrpnost ga je pripeljala v spor z drugimi zdravniki, imel je občutek, da ga ogrožajo. Njegove demonstracije so pomenile izzive za manj sposobne in že ustaljene med njimi. Proti njemu so kovali spletke. Bal se je, da ga bodo ugrabili ali zastrupili, zato je mesto zapustil.<sup id="cite_ref-D.E._Eichholz_1951,_p._60–71_28-0" class="reference"><a href="#cite_note-D.E._Eichholz_1951,_p._60–71-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Rim je bil tedaj, leta 161, sredi vojn na tujem. <a href="/wiki/Mark_Avrelij" title="Mark Avrelij">Mark Avrelij</a> in <a href="/wiki/Lucij_Ver" title="Lucij Ver">Lucij Ver</a> sta se na severu borila z <a href="/wiki/Markomani" title="Markomani">Markomani</a>.<sup id="cite_ref-:0_29-0" class="reference"><a href="#cite_note-:0-29"><span class="cite-bracket">[</span>29<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Jeseni leta 169, ko so se rimski vojaki vračali v <a href="/wiki/Oglej" title="Oglej">Oglej</a>, je izbruhnila velika <a href="/wiki/Kuga" title="Kuga">kuga</a> in cesar je Galena poklical nazaj v Rim. Ukazano mu je bilo, da kot dvorni zdravnik Marka in Lucija spremlja na poti v Nemčijo. Ko je naslednjo pomlad Mark prejel sporočilo, da je Asklepij proti projektu, si je premislil in Galenu dovolil oditi v Rim.<sup id="cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-0" class="reference"><a href="#cite_note-M.L._Littman_p._243–255-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ostal je v mestu kot zdravnik prestolonaslednika <a href="/wiki/Komod" title="Komod">Komoda</a>. Na dvoru je Galen obširno pisal o zdravstvenih temah. Lucij Ver (leta 169) in Mark Avrelij (leta 180) sta umrla zaradi kuge. </p><p>Galen je bil Komodov zdravnik večino cesarjevega življenja. Zdravil je njegove pogoste bolezni. Dio Cassius 72.14.3-4 poroča, da je okrog leta 189, v času Komodove vladavine, prišlo do <i>dotlej največjega</i> izbruha kuge, zaradi katere je v Rimu dnevno umrlo 2000 ljudi. Najbolj verjetno je šlo za isto kugo, ki je zadela Rim med vladavino Marka Avrelija.<sup id="cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-1" class="reference"><a href="#cite_note-M.L._Littman_p._243–255-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Galen je postal zdravnik <a href="/wiki/Septimij_Sever" title="Septimij Sever">Septimija Severa</a> v času njegove vladavine v Rimu. Galen hvali Septimija in <a href="/wiki/Karakala" title="Karakala">Karakalo</a>, ker sta imela zaloge zdravil za svoje prijatelje. Navaja tri primere, v katerih so leta 198 ta zdravila koristila.<sup id="cite_ref-D.E._Eichholz_1951,_p._60–71_28-1" class="reference"><a href="#cite_note-D.E._Eichholz_1951,_p._60–71-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Antoninska_kuga">Antoninska kuga</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Antoninska kuga" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Antoninska kuga"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><i>Antoninska kuga</i> se imenuje po nervansko-antoninski dinastiji, iz katere je izhajal tudi Mark Avrelij. Poznana je bila tudi kot <i>Galenova kuga</i> in je v zgodovini medicine pomembna zaradi povezave z Galenom. Informacije o bolezni je dobil iz prve roke. Ko je leta 166 izbruhnila, je bil v Rimu. Ko je pozimi 168–69 izbruhnila med vojaki v Ogleju, je bil prisoten tam. Izbruh je imel razsežnosti <a href="/wiki/Epidemija" title="Epidemija">epidemije</a> – trajala je zelo dolgo. Galen je opisal simptome bolezni in njihovo zdravljenje. Njegovi zapisi o kugi so redki in kratki. Galen ni poskušal predstaviti opisa bolezni, da bi jo lahko prepoznale tudi prihodnje generacije. Bolj ga je zanimalo zdravljenje in učinki bolezni. V svojem pisanju o mladem moškem, ki je zbolel za kugo, se osredotoča na zdravljenje notranjih in zunanjih razjed.<sup id="cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-2" class="reference"><a href="#cite_note-M.L._Littman_p._243–255-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Niebhur trdi, da je <i>ta kužna bolezen silovito besnela; umorila je nešteto ljudi. Starodavni svet si ni nikoli opomogel od udarca, ki mu ga je zadala kuga v času vladanja Marka Avrelija.</i> <a href="/wiki/Smrtnost" title="Smrtnost">Smrtnost</a> med epidemijo je bila 7–10 %, izbruh v letih 165–6–168 je povzročil smrt 3,5 do 5 milijonov ljudi. Otto Seek trdi, da je umrla polovica <a href="/wiki/Populacija" class="mw-redirect" title="Populacija">prebivalstva</a> <a href="/wiki/Rimski_imperij" class="mw-redirect" title="Rimski imperij">Rimskega imperija</a>. J. F. Gilliam trdi, da je v obdobju imperija Antoninska kuga verjetno povzročila več smrti kot katerakoli druga epidemija pred polovico 3. stoletja.<sup id="cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-3" class="reference"><a href="#cite_note-M.L._Littman_p._243–255-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Antoninska kuga je verjetno bila epidemija <a href="/wiki/%C4%8Crne_koze" title="Črne koze">črnih koz</a>. Čeprav je opis nepopoln, je dal Galen dovolj informacij, s katerimi je mogoče trdno identificirati bolezen. </p><p>Galen navaja, da <a href="/wiki/Izpu%C5%A1%C4%8Daj" title="Izpuščaj">izpuščaj</a> pokriva celotno telo žrtve, in je navadno črne barve. Izpuščaj na mestih, kjer ni prišlo do razjed, postane hrapav in luskast. Pravi, da imajo bolniki, ki bodo preživeli, črn izpuščaj. Po Galenu je bil črn zaradi zaostale krvi, ki se je v vročičnem mehurju sesirila. Navaja, da so se v Antoninski kugi pojavljali nabuhnjeni mehurji, kot mehurjasti izpuščaji. Galen omenja, da je kožni izpuščaj podoben izpuščaju, ki ga opisuje <a href="/wiki/Tukidid" title="Tukidid">Tukidid</a>.<sup id="cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-4" class="reference"><a href="#cite_note-M.L._Littman_p._243–255-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galen opisuje simptome obolenja prebavil glede na lastnosti blata, ki ga je odvajal bolnik. Če je bilo blato zelo črno, je bolnik umrl. Pravi, da se je količina črne stolice spreminjala. Odvisna je bila od resnosti črevesnih poškodb. Opazil je, da se je v primerih, ko blato ni bilo črno, pojavil črni izpuščaj.<sup id="cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-5" class="reference"><a href="#cite_note-M.L._Littman_p._243–255-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galen opisuje simptome, kot so vročina, bruhanje, zadah iz ust, <a href="/wiki/Katar" title="Katar">katar</a>, kašelj in razjede grla ter sapnika.<sup id="cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-6" class="reference"><a href="#cite_note-M.L._Littman_p._243–255-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Evdem">Evdem</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Evdem" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Evdem"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Ko je <a href="/w/index.php?title=Evdem_(zdravnik)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Evdem (zdravnik) (stran ne obstaja)">Evdem</a> zbolel za <a href="/wiki/Malarija" title="Malarija">malarijo</a>, je Galen čutil dolžnost, da ga zdravi, »saj je bil moj učitelj, poleg tega sem bil v bližini«.<sup id="cite_ref-31" class="reference"><a href="#cite_note-31"><span class="cite-bracket">[</span>31<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galen je zapisal: »Da se vrnem k Evdemovem primeru. Trikrat ga je temeljito napadla mrzlica, in zdravniki so že dvignili roke, saj je bilo sredi zime.«<sup id="cite_ref-32" class="reference"><a href="#cite_note-32"><span class="cite-bracket">[</span>32<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Nekateri rimski zdravniki so kritizirali Galena, ker je pri zdravljenju Evdema uporabil <a href="/wiki/Prognoza" title="Prognoza">napoved</a>. Ta pristop je bil v nasprotju s takrat veljavnimi postopki, ki so sloneli na vračarstvu in <a href="/wiki/Mistika" title="Mistika">mistiki</a>. Galen se je svojim nasprotnikom maščeval s tem, da je svoje metode branil. Garcia-Ballester citira Galena: »Da je mogoče postaviti diagnozo, je treba opazovati in argumentirati. To je bila podlaga za njegove kritike zdravnikov, ki so se dela lotevali brez logike in skepse.«<sup id="cite_ref-33" class="reference"><a href="#cite_note-33"><span class="cite-bracket">[</span>33<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Evdem pa je Galena opozoril, da ga lahko spor s temi zdravniki stane življenja. »Evdem je tako govoril, in še kaj več v tem smislu; dodal je še, da bi me bili pripravljeni zastrupiti, če mi s svojo brezobzirnostjo ne bi mogli škoditi. Med drugim mi je povedal, da je pred kakimi desetimi leti v mesto prišel mlad mož, ki je, podobno kot jaz, razkazoval praktične metode naše umetnosti; zastrupili so ga, da je umrl, in z njim še obe slugi, ki sta ga spremljali.«<sup id="cite_ref-34" class="reference"><a href="#cite_note-34"><span class="cite-bracket">[</span>34<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Garcia-Ballester pravi o Galenovem pristopu k napovedi: »V moderni medicini smo navajeni razlikovati med diagnostično presojo (znanstveno znanje o tem, kaj je pacientu) in prognostično sodbo (napoved o tem, kaj se bo z njim zgodilo.) Galen kot hipokratik te razlike ni poznal. Tehnično razumeti kliničen primer, ga »diagnosticirati«, pomeni med drugim, z večjo ali manjšo gotovostjo »prognosticirati« izid za bolnika. Napoved je tako eden od bistvenih problemov in med najpomembnejšimi cilji galenske diagnoze. Galen je bil zavzet za to, da se napovedi ne enači z vražami in prerokovanjem, z namenom, da tehnično izboljša diagnozo in poveča ugled zdravnika.«<sup id="cite_ref-35" class="reference"><a href="#cite_note-35"><span class="cite-bracket">[</span>35<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Smrt">Smrt</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Smrt" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Smrt"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Leksikon <i><a href="/wiki/Suda" title="Suda">Suda</a></i> iz 11. stoletja navaja, da je Galen je umrl star 70 let, kar bi datum njegove smrti postavilo v leto 199. V Galenovi razpravi »O Teriaku za Piza« (njena pristnost je vprašljiva) je najti sklic na dogodke iz leta 204. V arabskih virih so trditve, da je umrl v starosti 87 let, po 17 letih študija medicine in po 70 letih izvajanja poklica, kar bi pomenilo, da je umrl zaradi okoli leta 217. Nutton<sup id="cite_ref-36" class="reference"><a href="#cite_note-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> meni, da je »O Teriaku za Piza« pristen dokument, arabske navedbe pa pravilne, in da je <i>Suda</i> 70 let Galenove kariere v arabskem izročilu razumela napačno, namreč, da se nanaša na njegovo celotno življenjsko dobo. Boudon-Millot<sup id="cite_ref-37" class="reference"><a href="#cite_note-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>se bolj ali manj strinja in daje prednost letu 216. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Prispevki_k_medicini">Prispevki k medicini</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Prispevki k medicini" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prispevki k medicini"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Galen-Pig-Vivisection.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/Galen-Pig-Vivisection.jpg/250px-Galen-Pig-Vivisection.jpg" decoding="async" width="250" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/Galen-Pig-Vivisection.jpg/375px-Galen-Pig-Vivisection.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/Galen-Pig-Vivisection.jpg/500px-Galen-Pig-Vivisection.jpg 2x" data-file-width="1676" data-file-height="805" /></a><figcaption>Vivisekcija prašiča (Izdaja <i>Junta</i>, 1541). Galen je dokazal, da žival ostane brez glasu zaradi poškodbe povratnega živca.</figcaption></figure> <p>Galen je znatno prispeval k Hipokratovemu razumevanju <a href="/wiki/Patologija" title="Patologija">patologije</a>. Pod Hipokratovi teoriji o telesnih tekočinah prihaja do razlik v človeških razpoloženjih zaradi neravnovesja pri eni od štirih telesnih tekočin: krvi, rumenem žolču, črnem žolču in sluzi. Galen je bil podpornik te teorije in tipologije <a href="/w/index.php?title=Temperament&action=edit&redlink=1" class="new" title="Temperament (stran ne obstaja)">štirih temperamentov</a> pri človeku. Neravnovesje vsake od tekočin (<i>humorjev</i>) se sklada z določenim človeškim temperamentom (kri – sangvinik, črn žolč – melanholik, rumeni žolč – kolerik in sluz – flegmatik). Ljudje s sangviničnim značajem so ekstrovertirani in družabni. Koleriki so energični, strastni in karizmatični. Melanholiki so ustvarjalni, prijazni in obzirni. Za flegmatike so značilne zanesljivost, prijaznost in naklonjenost.<sup id="cite_ref-Mark_Grant_2000_38-0" class="reference"><a href="#cite_note-Mark_Grant_2000-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Glavni Galenov interes je veljal človeški anatomiji, vendar je bilo po rimskem pravu seciranje človeških trupel prepovedano vse do leta 150.<sup id="cite_ref-39" class="reference"><a href="#cite_note-39"><span class="cite-bracket">[</span>39<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Zaradi te omejitve se je omejil na anatomsko seciranje živih (vivisekcija) in mrtvih živali, s poudarkom predvsem na prašičih in <a href="/wiki/Primat" class="mw-redirect" title="Primat">primatih</a>.<sup id="cite_ref-brock_8-2" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> To delo je bilo koristno, saj anatomske strukture teh živali po navadi zrcalijo strukture pri ljudeh. Galen je pojasnil anatomijo sapnika in kot prvi dokazal, da grlo ustvarja glasove.<sup id="cite_ref-40" class="reference"><a href="#cite_note-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-41" class="reference"><a href="#cite_note-41"><span class="cite-bracket">[</span>41<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V enem od poskusov je Galen z mehom napihnil pljuča mrtve živali.<sup id="cite_ref-42" class="reference"><a href="#cite_note-42"><span class="cite-bracket">[</span>42<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-Baker1971_43-0" class="reference"><a href="#cite_note-Baker1971-43"><span class="cite-bracket">[</span>43<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Galenus_-_De_pulsibus._Greek_manuscript_with_latin_translation._Venice,_ca._1550..jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/58/Galenus_-_De_pulsibus._Greek_manuscript_with_latin_translation._Venice%2C_ca._1550..jpg/200px-Galenus_-_De_pulsibus._Greek_manuscript_with_latin_translation._Venice%2C_ca._1550..jpg" decoding="async" width="200" height="222" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/58/Galenus_-_De_pulsibus._Greek_manuscript_with_latin_translation._Venice%2C_ca._1550..jpg/300px-Galenus_-_De_pulsibus._Greek_manuscript_with_latin_translation._Venice%2C_ca._1550..jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/58/Galenus_-_De_pulsibus._Greek_manuscript_with_latin_translation._Venice%2C_ca._1550..jpg/400px-Galenus_-_De_pulsibus._Greek_manuscript_with_latin_translation._Venice%2C_ca._1550..jpg 2x" data-file-width="1000" data-file-height="1111" /></a><figcaption>Galen: <i>De pulsibus</i> (rokopis; Benetke, ok. 1550). Ta grški rokopis Galenove razprave o srčnem utripu je prepleten z latinskim prevodom.</figcaption></figure> <p>Med večje Galenove prispevke k medicinski znanosti spada njegovo delo na <a href="/wiki/Krvni_obtok" title="Krvni obtok">obtočilih</a>. Kot prvi je ugotovil jasne razlike med <a href="/wiki/Vena" title="Vena">vensko</a> (temnejšo) in <a href="/wiki/Arterija" title="Arterija">arterijsko</a> (svetlejšo) krvjo. Čeprav so mu anatomski poskusi na živalskih modelih omogočili popolnejše razumevanje obtočil, <a href="/wiki/%C5%BDiv%C4%8Dni_sistem" title="Živčni sistem">živčevja</a>, <a href="/wiki/Dihala" title="Dihala">dihal</a> in drugih struktur, pa njegova dela vsebujejo znanstvene napake.<sup id="cite_ref-Galen_on_the_brain_10-1" class="reference"><a href="#cite_note-Galen_on_the_brain-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galen je verjel, da obtočila sestavljata dva ločena, enosmerna sistema distribucije, ne pa en sam skupen obtočni sistem. Verjel je, da venska kri nastaja v jetrih, od koder se razteka po telesnih organih. Njegova teza je bila, da arterijska kri izvira v srcu, ki jo črpa v organe telesa. Kri se ob koncu krogotoka regenerira ali v jetrih ali v srcu.<sup id="cite_ref-Mark_Grant_2000_38-1" class="reference"><a href="#cite_note-Mark_Grant_2000-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galen je tudi verjel v obstoj skupine krvnih žil, imenovanih <i>rete mirabile</i> v <a href="/w/index.php?title=Karotidni_sinus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Karotidni sinus (stran ne obstaja)">karotidnem sinusu</a>.<sup id="cite_ref-Mark_Grant_2000_38-2" class="reference"><a href="#cite_note-Mark_Grant_2000-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Za obe teoriji krvnega obtoka je kasneje <a href="/w/index.php?title=Ibn_An_Nafis&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ibn An Nafis (stran ne obstaja)">Ibn An Nafis</a> pokazal, da sta napačni.<sup id="cite_ref-Furley1984_15-1" class="reference"><a href="#cite_note-Furley1984-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>V svojem delu »De motu musculorum« je Galen pojasnil razliko med <a href="/w/index.php?title=Motorika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Motorika (stran ne obstaja)">motoričnimi</a> in <a href="/w/index.php?title=Senzorika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Senzorika (stran ne obstaja)">senzoričnimi</a> živci, pojasnil zasnovo <a href="/w/index.php?title=Mi%C5%A1i%C4%8Dni_tonus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mišični tonus (stran ne obstaja)">mišičnega tonusa</a> in pojasnil razliko med <a href="/w/index.php?title=Agonist_(anatomija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Agonist (anatomija) (stran ne obstaja)">agonisti</a> in <a href="/w/index.php?title=Antagonist_(anatomija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Antagonist (anatomija) (stran ne obstaja)">antagonisti</a>. </p><p>Galen je bil sposoben kirurg in je opravljal operacije na ljudeh. Veliko njegovih postopkov in tehnik se stoletja dolgo ni več uporabljalo, na primer operacije na <a href="/wiki/Mo%C5%BEgani" title="Možgani">možganih</a> in očeh.<sup id="cite_ref-Galen_on_the_brain_10-2" class="reference"><a href="#cite_note-Galen_on_the_brain-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/wiki/Katarakta" class="mw-redirect" title="Katarakta">Sivo mreno</a> je Galen operiral podobno kot današnji kirurgi. S pomočjo instrumenta v obliki igle je poskušal odstraniti zaradi katarakte prizadeto lečo.<sup id="cite_ref-44" class="reference"><a href="#cite_note-44"><span class="cite-bracket">[</span>44<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Med njegove kirurške poskuse spada tudi povezovanje arterij pri živih živalih.<sup id="cite_ref-45" class="reference"><a href="#cite_note-45"><span class="cite-bracket">[</span>45<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Sprva nerad, potem pa z vse večjo vnemo se je Galen zavzemal za Hipokratove nauke, tako za <a href="/w/index.php?title=Venepunkcija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Venepunkcija (stran ne obstaja)">punktiranje vene</a> in <a href="/w/index.php?title=Pu%C5%A1%C4%8Danje_krvi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Puščanje krvi (stran ne obstaja)">puščanje krvi</a>, ki do takrat v Rimu še ni bilo znano. Pristop so ostro kritizirali <a href="/w/index.php?title=Erasistrat&action=edit&redlink=1" class="new" title="Erasistrat (stran ne obstaja)">Erasistratovi</a> pristaši, napovedovali so hude posledice, saj so verjeli da po žilah ne teče kri, temveč »<a href="/w/index.php?title=Pnevma_(stoiki)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pnevma (stoiki) (stran ne obstaja)">pnevma</a>«. Galen pa je vneto zagovarjal sekcijo ven, tako v svojih treh knjigah na to temo,<sup id="cite_ref-46" class="reference"><a href="#cite_note-46"><span class="cite-bracket">[</span>46<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> kot tudi pri svojih demonstracijah in javnih diskusijah. </p> <div style="clear:both;"></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Prispevki_k_filozofiji">Prispevki k filozofiji</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Prispevki k filozofiji" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prispevki k filozofiji"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:AntiqueQuartet.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c5/AntiqueQuartet.jpg/190px-AntiqueQuartet.jpg" decoding="async" width="190" height="326" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c5/AntiqueQuartet.jpg/285px-AntiqueQuartet.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c5/AntiqueQuartet.jpg/380px-AntiqueQuartet.jpg 2x" data-file-width="1267" data-file-height="2172" /></a><figcaption><i>Platonova simfonija</i>: Platon, Aristotel, Hipokrat in Galen igrajo v godalnem kvartetu. (Lesorez, 1516)</figcaption></figure> <p>Čeprav je bilo žarišče njegovega delovanja v medicini, anatomiji in fiziologiji, je Galen pisal tudi o logiki in filozofiji. Njegovi spisi so bili pod vplivom prejšnjih grških in rimskih mislecev, med drugimi <a href="/wiki/Platon" title="Platon">Platona</a>, <a href="/wiki/Aristotel" title="Aristotel">Aristotela</a> in <a href="/wiki/Stoicizem" title="Stoicizem">stoikov</a>. Galen je skušal filozofsko misel navezati na svoje zdravniške izkušnje, na primer v svojem kratkem delu »Najboljši zdravnik je tudi filozof«. Iz obeh skupin je povzemal vidike in jih združeval v izvirno misel. Po njegovem mnenju je medicina interdisciplinarna veda, za katero je najboljši pristop s pomočjo teorije, povezane z opazovanjem in eksperimentiranjem. </p><p>Na področju medicine je v Galenovem času obstajalo več šol. To so bile skupine, ki so jih povezovali skupni filozofski in medicinski koncepti. Hipokratu je sledila šola dogmatikov. Obstajale so tudi šole empirikov, metodikov in pnevmatikov.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200821_47-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200821-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul><li>Šoli dogmatikov so pripadale tiste generacije zdravnikov, ki so ostale zveste Hipokratovim dogmam. Zagovarjale so nezmotljivost njegove medicine.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200821_47-1" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200821-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li></ul> <ul><li>Šola empirikov je izvirala iz 3. stoletja pr. n. št. Njeni pripadniki so nasprotovali teorijam, zanje so bile pomembne le izkušnje (empirija). Zanje je bila zdravnikova temeljna naloga zdravljenje. Razvijali so kirurgijo in nauk o zdravilih. Šola empirikov je imela svoje središče v Aleksandriji.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200822_48-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200822-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li></ul> <ul><li>Šola metodikov (gr. <i>methodos</i> – preprosta pot) je odklanjala hipokratsko teorijo o telesnih sokovih. Zavzemali so se za preproste terapevtske postopke (masaža, gimnastika, hladne kopeli), kot zdravilno snov so predpisovali vino in odklanjali puščanje krvi v velikih količinah. Začetek šole sega v 1. stoletje pr. n. št.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200821_47-2" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200821-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li></ul> <ul><li>Šola pnevmatikov (gr. <i>pneuma</i> – <a href="/wiki/Zrak" title="Zrak">zrak</a>) je največji pomen pripisovala zraku. Zrak je bil pomemben za gibanje, razporeditev krvi, uravnavanje <a href="/wiki/Telesna_temperatura" title="Telesna temperatura">telesne temperature</a>. Šola je nastala v začetku 1. stoletja pr. n. št.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200822_48-1" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200822-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li></ul> <p>Galena je njegova izobrazba izpostavila štirim glavnim miselnim šolam (to so bili <a href="/wiki/Platoniki" class="mw-redirect" title="Platoniki">platoniki</a>, <a href="/wiki/Peripatetiki" title="Peripatetiki">peripatetiki</a>, <a href="/wiki/Stoicizem" title="Stoicizem">stoiki</a> in <a href="/wiki/Epikurejstvo" title="Epikurejstvo">epikurejci</a>), njegovi učitelji pa so pripadali tako veji dogmatikov kot tudi veji empirikov. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Galenovo_nasprotovanje_stoikom">Galenovo nasprotovanje stoikom</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Galenovo nasprotovanje stoikom" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Galenovo nasprotovanje stoikom"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Galen je bil dobro znan zaradi svojih odkritij na medicinskem področju in pri raziskavah obtočil. Poglobljeno se je ukvarjal tudi s filozofijo. Po Platonovem zgledu je razvil sistem tridelne duše; nekateri akademiki ga uvrščajo med platoniste.<sup id="cite_ref-gill2007_49-0" class="reference"><a href="#cite_note-gill2007-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galen sam se s tem ne bi strinjal, saj je bil v prvi vrsti znanstvenik in je lahko vse svoje hipoteze podprl z znanstvenimi dokazi; Platon je bil zgolj filozof.<sup id="cite_ref-king2009_50-0" class="reference"><a href="#cite_note-king2009-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Prav tako je razvil svojo teorijo osebnosti, ki je bila povezana s telesnimi tekočinami. Verjel je tudi, da imajo duševne motnje fiziološko osnovo.<sup id="cite_ref-king2009_50-1" class="reference"><a href="#cite_note-king2009-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Veliko njegovih teorij se navezuje na <i>pnevmo</i>. Bil je močan nasprotnik stoične definicije in uporabe pojma pnevme.<sup id="cite_ref-gill2007_49-1" class="reference"><a href="#cite_note-gill2007-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>»Stoiki«, pravi Galen, »nimajo verodostojnega odgovora na vprašanje, kje so locirane funkcije psihe ali uma«. Izkušnje z uporabo svojih zdravil so ga privedle do prepričanja, da je boljši odgovor na to vprašanje možgani.<sup id="cite_ref-gill2007_49-2" class="reference"><a href="#cite_note-gill2007-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Stoiki so priznavali dušo iz enega samega dela – iz razumske duše – in jo umeščali v srce. Galen je sledil Platonovi misli in pri duši našel še dva dela več.<sup id="cite_ref-gill2007_49-3" class="reference"><a href="#cite_note-gill2007-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Lokalizacija_funkcije">Lokalizacija funkcije</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Lokalizacija funkcije" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Lokalizacija funkcije"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>»O doktrinah Hipokrata in Platona« je eno od Galenovih večjih del. V njem skuša njune doktrine združiti in dokazati enotnost njunih mnenj. Na osnovi njunih teorij, ki jima je pridružil še Aristotelovo teorijo, je Galen razvil tridelno dušo, ki jo sestavljajo podobni vidiki.<sup id="cite_ref-gill2007_49-4" class="reference"><a href="#cite_note-gill2007-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Uporablja iste izraze kot Platon in te tri dele imenuje <i>razumni</i>, <i>duhovni</i> in <i>želeči</i>. Vsak del se sklada z določenim področjem telesa. Razumna duša je v možganih, duhovna v srcu ter želeča, hrepeneča v jetrih. Galen je bil prvi znanstvenik in filozof, ki je določene dele duše porazdelil na različna mesta v telesu, to pa zaradi svojih obsežnih medicinskih izkušenj.<sup id="cite_ref-lloyd2007_51-0" class="reference"><a href="#cite_note-lloyd2007-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ta ideja se sedaj imenuje »lokalizacija funkcije«.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-0" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galenova porazdelitev je bila napačna, za tisti čas pa revolucionarna; prihodnjim teorijam lokalizacije je pokazala pravo smer. </p><p>Galen je verjel, da vsak del te tristranske duše nadzoruje določene funkcije v telesu in da duša kot celota prispeva k zdravju telesa in krepi »naravno zmogljivost in delovanje organa oziroma organov«.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-1" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Razumna duša nadzoruje kognitivno delovanje organizma na višji ravni. Njena naloga je na primer odločati se, dojemati svet okoli sebe in te signale pošiljati v možgane.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-2" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Stvari, ki jih je najti v razumni duši, so zanj »domišljija, <a href="/wiki/Spomin" title="Spomin">spomin</a>, znanje, mišljenje, <a href="/w/index.php?title=Pozornost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pozornost (stran ne obstaja)">pozornost</a>, prostovoljno gibanje in občutki«.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-3" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Funkcije »rasti ali biti živ« prebivajo v duhovni duši.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-4" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Duhovna duša vsebuje tudi naše strasti, kot je <a href="/wiki/Jeza" title="Jeza">jeza</a>. Te strasti je imel celo za močnejše od običajnih čustev, in zato za nevarnejše.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-5" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tretji del duše, del želja, nadzoruje žive sile v našem telesu in, kar je najpomembnejše, našo kri.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-6" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Željna duša tudi ureja telesne užitke in se nanje odziva. Ta tretji del duše je animalna ali bolj naravna stran duše, ukvarja se z naravnimi <a href="/w/index.php?title=Nagon&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nagon (stran ne obstaja)">nagoni</a> telesa in s preživetjem. Galen je prišel do naslednjega zaključka: preveč užitka ima za človeka slabe posledice, saj lahko pri tem duša preide v stanje »nevzdržnosti« in »razuzdanosti«, ko je nezmožna užitek namerno prekiniti.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-7" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Da bi združil svoje teorije o duši in o tem, kako deluje v telesu, je prilagodil teorijo pnevme,<sup id="cite_ref-lloyd2007_51-1" class="reference"><a href="#cite_note-lloyd2007-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> s katero je razložil, kako duša deluje v okviru njej dodeljenih organov in kako ti organi sodelujejo med seboj. Galen je nato ločil pnevmo v vitalno pnevmo arterijskega sistema in psihično pnevmo, katere mesto je v možganih ter živčnem sistemu.<sup id="cite_ref-lloyd2007_51-2" class="reference"><a href="#cite_note-lloyd2007-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po Galenu se vitalna pnevma nahaja v srcu, psihična pa v možganih. Na živalih je opravil številne anatomske raziskave (najslavnejša na <a href="/w/index.php?title=Vol&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vol (stran ne obstaja)">volu</a>), da bi razumel prehod iz vitalne v psihično pnevmo.<sup id="cite_ref-lloyd2007_51-3" class="reference"><a href="#cite_note-lloyd2007-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Čeprav so ga zaradi primerjav med živalsko in človeško anatomijo zelo kritizirali, je Galen bil prepričan, da je njegovo znanje obeh anatomij dovolj bogato, da si primerjave lahko privošči.<sup id="cite_ref-lloyd2007_51-4" class="reference"><a href="#cite_note-lloyd2007-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Galen_in_problem_razum_–_telo"><span id="Galen_in_problem_razum_.E2.80.93_telo"></span>Galen in problem <i>razum – telo</i></h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Galen in problem razum – telo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Galen in problem razum – telo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Galen je bil prepričan, da ni razlik med razumom in telesom.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-8" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Grkom se je pridružil v prepričanju, da razum in telo nista dva različna vidika.<sup id="cite_ref-lloyd2007_51-5" class="reference"><a href="#cite_note-lloyd2007-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Prav tako je menil, da bi se to dalo znanstveno dokazati.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-9" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njegovo nasprotovanje stoikom je bilo tu najbolj očitno.<sup id="cite_ref-gill2007_49-5" class="reference"><a href="#cite_note-gill2007-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galen je trdil, da so organi odgovorni za določene naloge v telesu in da te njihove funkcije prispevajo k delovanju celotnega organizma, ne le posameznih njegovih delov. Zavračal je trditev stoikov, da sta razum in telo dve različni stvari in ji ostro nasprotoval zaradi pomanjkanja kakršnekoli <a href="/wiki/Znanost" title="Znanost">znanstvene</a> utemeljitve.<sup id="cite_ref-hankinson1991_52-10" class="reference"><a href="#cite_note-hankinson1991-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Galen_in_psihoterapija">Galen in psihoterapija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Galen in psihoterapija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Galen in psihoterapija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Eno večjih Galenovih del, <i>O diagnozi in zdravljenju trpeče duše,</i> piše o tem, kako se lotiti duševnih težav in kako jih <a href="/wiki/Psihiatrija" title="Psihiatrija">zdraviti</a>.<sup id="cite_ref-king2009_50-2" class="reference"><a href="#cite_note-king2009-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Gre za zgoden Galenov izlet v <a href="/wiki/Psihoterapija" title="Psihoterapija">psihoterapijo</a>. Njegovo delo vsebuje navodila za »pogovorno terapijo« ali psihoterapijo, ki naj bolnika spodbudi, da razkrije svoje najgloblje strasti in skrivnosti, s tem pa pozdravi pomanjkljivost svoje duše. Vodeča oseba ali terapevt je moral biti moški, po možnosti starejši in modrejši ter ne pod vplivom strasti.<sup id="cite_ref-king2009_50-3" class="reference"><a href="#cite_note-king2009-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Te strasti po Galenu povzročajo duševne težave, ki jih ljudje doživljajo. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Objavljena_dela">Objavljena dela</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Objavljena dela" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Objavljena dela"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Medicine_aryballos_Louvre_CA1989-2183_n2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6c/Medicine_aryballos_Louvre_CA1989-2183_n2.jpg/220px-Medicine_aryballos_Louvre_CA1989-2183_n2.jpg" decoding="async" width="220" height="198" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6c/Medicine_aryballos_Louvre_CA1989-2183_n2.jpg/330px-Medicine_aryballos_Louvre_CA1989-2183_n2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6c/Medicine_aryballos_Louvre_CA1989-2183_n2.jpg/440px-Medicine_aryballos_Louvre_CA1989-2183_n2.jpg 2x" data-file-width="2048" data-file-height="1843" /></a><figcaption>Zdravnik zdravi bolnika (atiški aribal, 480–470 pr. n. št.)</figcaption></figure> <p>Galen je eden najbolj plodovitih antičnih avtorjev in po obsegu objavljenih del se lahko meri z <a href="/wiki/Avgu%C5%A1tin_iz_Hipona" title="Avguštin iz Hipona">Avguštinom</a>.<sup id="cite_ref-kotrc_53-0" class="reference"><a href="#cite_note-kotrc-53"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galenova besedila, ki so preživela do danes, predstavljajo skoraj polovico vse obstoječe literature antične Grčije.<sup id="cite_ref-ustun_25-1" class="reference"><a href="#cite_note-ustun-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-kotrc_53-1" class="reference"><a href="#cite_note-kotrc-53"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Skupno je avtor okrog 500 del.<sup id="cite_ref-IIIDorn2006_54-0" class="reference"><a href="#cite_note-IIIDorn2006-54"><span class="cite-bracket">[</span>54<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Do danes je ohranjena manj kot tretjina njegovega korpusa. Leta 191 je požar uničil številna njegova dela, ki jih je nato napisal ponovno.<sup id="cite_ref-55" class="reference"><a href="#cite_note-55"><span class="cite-bracket">[</span>55<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Ker Galenovih del v antiki niso prevedli v latinščino in ker je zelo malo latinskih učenjakov poznalo grščino, je v <a href="/wiki/Srednji_vek" title="Srednji vek">zgodnjem srednjem veku</a>, po propadu <a href="/wiki/Rimski_imperij" class="mw-redirect" title="Rimski imperij">Zahodnega Rimskega cesarstva</a>, Galen v Zahodni Evropi utonil v pozabo, z njim pa celotna grška tradicija na področju medicine. Galena in <a href="/w/index.php?title=Starogr%C5%A1ka_medicina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Starogrška medicina (stran ne obstaja)">starogrško medicinsko tradicijo</a> pa so na splošno še naprej poznali in spremljali v Vzhodnem Rimskem cesarstvu, splošno znanem kot <a href="/wiki/Bizantinsko_cesarstvo" title="Bizantinsko cesarstvo">Bizantinsko cesarstvo</a>. Vsi ohranjeni Galenovi grški rokopisi so izpod rok bizantinskih učenjakov. V obdobju <a href="/wiki/Abasidi" title="Abasidi">Abasidov</a> (po letu 750) so se <a href="/wiki/Arabci" title="Arabci">arabski muslimani</a> začeli zanimati za grška znanstvena in medicinska besedila. Zato je nekaj Galenovih besedil prevedenih v arabščino, pogosto izpod rok <a href="/wiki/Sirija" title="Sirija">sirskih</a> <a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo" title="Krščanstvo">krščanskih</a> učenjakov. Tako so nekatera Galenova besedila na razpolago samo v arabskem prevodu,<sup id="cite_ref-iep_56-0" class="reference"><a href="#cite_note-iep-56"><span class="cite-bracket">[</span>56<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> nekatera pa samo kot srednjeveški latinski prevodi iz arabščine. V nekaterih primerih, ko je bil original izgubljen, so poskušali celo prevajati iz latinščine ali arabščine nazaj v grščino.<sup id="cite_ref-kotrc_53-2" class="reference"><a href="#cite_note-kotrc-53"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-57" class="reference"><a href="#cite_note-57"><span class="cite-bracket">[</span>57<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-nuttonchoice_58-0" class="reference"><a href="#cite_note-nuttonchoice-58"><span class="cite-bracket">[</span>58<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Od nekaterih antičnih piscev, na primer <a href="/w/index.php?title=Herofil&action=edit&redlink=1" class="new" title="Herofil (stran ne obstaja)">Herofila</a> (ok. 330–260 pr. n. št.), je ostal le Galenov opis njihovih del. </p><p>Že v času življenja so bile ponaredbe in brezobzirne izdaje njegovih del problem, ki se ga je lotil s spisom »O mojih lastnih knjigah«. Ponaredki v latinščini, arabščini ali grščini so se pojavljali vse do <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesanse</a>. Nekatere od Galenovih razprav so se z leti pojavile pod različnimi naslovi. Viri so pogosto zakotne in težko dostopne revije in zbirke. Čeprav so dela v grščini, se po tihem dogovoru navajajo z latinskim, pogosto okrajšanim naslovom. Avtoritativna zbirka njegovih del ne obstaja, in za številna dela, ki se jih pripisuje Galenu, je vprašljivo, ali so avtentična. Galenova zapuščina je tako za znanstvenika precej trnova pot.<sup id="cite_ref-metzger_23-1" class="reference"><a href="#cite_note-metzger-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-kotrc_53-3" class="reference"><a href="#cite_note-kotrc-53"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <ul><li>V delu »Veščina zdravilstva« (<i>Ars Medica</i>) v 15 knjigah je Galen zbral dotedanje znanje in izkušnje. To je bil več stoletij najpomembnejši učbenik medicine.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200826-59"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li></ul> <ul><li>»Anatomsko seciranje« (<i>De anatomicis administrationibus</i>) prikazuje dotedanje znanje anatomije. Galen ga je največ pridobil s seciranjem živali. Delo vsebuje tudi navodila, kako secirati žive in mrtve živali.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-1" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200826-59"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li></ul> <ul><li>V delu »Priročnik o pulzu« (<i>Synopsis de pulsibus</i>), ki ga je napisal po letu 170 in obsega 16 knjig, so razprave o diagnostiki, interpretaciji in prognostični vrednosti pulza.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-2" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200826-59"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li></ul> <ul><li>»Priročnik o terapiji« (<i>Methodus medendi</i>) govori o zdravilih in njihovi pripravi. Mnogo let je bil pomemben zdravniški priročnik.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-3" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200826-59"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li></ul> <ul><li>Razprava »O tumorjih« (<i>De tumoribus praeter naturam</i>); po Galenovem mnenju <a href="/wiki/Rak_(bolezen)" title="Rak (bolezen)">rak</a> nastane zaradi presežka črnega žolča, ki ne zavre in zato povzroča tumorsko rast.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-4" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200826-59"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li></ul> <p>V srednjeveških grških, latinskih in arabskih rokopisih je ohranjenih 180 njegovih del. Prvič so njegova dela <a href="/wiki/Tisk" title="Tisk">natisnili</a> v Benetkah leta 1490 (<i>Galeni Omnia Quae Extant Opera</i>).<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-5" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBrumec200826-59"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Obstajajo različni poskusi, kako razvrstiti obsežno Galenovo zapuščino. Coxe (1846) navaja <i>Prolegomena</i> (uvodne knjige), ki jim sledi 7 razredov razprav, med drugim o fiziologiji (28 knjig), higieni (12), etiologiji (19), semiotiki (14), farmaciji (10), puščanju krvi (4) in terapevtiki (17), poleg tega še 4 knjige aforizmov in lažnih del.<sup id="cite_ref-Coxe_60-0" class="reference"><a href="#cite_note-Coxe-60"><span class="cite-bracket">[</span>60<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>Najpopolnejšo zbirko Galenovih spisov, ki presega celo sodobne projekte, kot je »<a href="/w/index.php?title=Corpus_medicorum_Graecorum&action=edit&redlink=1" class="new" title="Corpus medicorum Graecorum (stran ne obstaja)">Corpus medicorum Graecorum</a>«, je zbral in prevedel <a href="/w/index.php?title=Karl_Gottlob_K%C3%BChn&action=edit&redlink=1" class="new" title="Karl Gottlob Kühn (stran ne obstaja)">Karl Gottlob Kühn</a> v <a href="/wiki/Leipzig" title="Leipzig">Leipzigu</a> med 1821 in 1833.<sup id="cite_ref-kotrc_53-4" class="reference"><a href="#cite_note-kotrc-53"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Zbirko sestavlja 122 Galenovih razprav, prevedenih iz grškega izvirnika v latinščino (besedilo je predstavljeno v obeh jezikih). Zbirka, dolga več kot 20.000 strani, je razdeljena na 22 zvezkov. </p><p>Veliko Galenovih delih je vključenih v »<a href="/w/index.php?title=Thesaurus_Linguae_Graecae&action=edit&redlink=1" class="new" title="Thesaurus Linguae Graecae (stran ne obstaja)">Thesaurus Linguae Graecae</a>«, digitalno knjižnico grške književnosti z začetkom v letu 1972. Še en sodoben, koristen vir je »<a href="/w/index.php?title=Biblioth%C3%A8que_interuniversitaire_de_Medicine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bibliothèque interuniversitaire de Medicine (stran ne obstaja)">Bibliothèque interuniversitaire de Medicine</a>«, in sicer v <a href="/wiki/Franco%C5%A1%C4%8Dina" title="Francoščina">francoščini</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zapuščina"><span id="Zapu.C5.A1.C4.8Dina"></span>Zapuščina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Zapuščina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zapuščina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pozna_antika">Pozna antika</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Pozna antika" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pozna antika"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Za časa življenja je bil Galen kot zdravnik in filozof zelo ugleden.<sup id="cite_ref-nutton84a_61-0" class="reference"><a href="#cite_note-nutton84a-61"><span class="cite-bracket">[</span>61<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Cesar Mark Avrelij je o njem zapisal, da je »Primum sane medicorum esse, philosophorum autem SOLUM« (prvi med zdravniki in ENKRATEN med filozofi). Drugi grški avtorji njegovega časa so istega mnenja, med njimi <a href="/wiki/Teodot_Bizantinski" title="Teodot Bizantinski">Teodot Bizantinski</a>, <a href="/wiki/Atenej" class="mw-redirect" title="Atenej">Atenej</a> in <a href="/w/index.php?title=Aleksander_iz_Afrodizija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Aleksander iz Afrodizija (stran ne obstaja)">Aleksander iz Afrodizija</a>. V 7. stoletju je pesnik <a href="/w/index.php?title=Jurij_iz_Pizidije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jurij iz Pizidije (stran ne obstaja)">Jurij iz Pizidije</a> šel tako daleč, da je <a href="/wiki/Jezus_Kristus" title="Jezus Kristus">Kristusa</a> videl kot drugega, zanemarjenega Galena.<sup id="cite_ref-62" class="reference"><a href="#cite_note-62"><span class="cite-bracket">[</span>62<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galen je imel še vse do sredine 17. stoletja pomemben vpliv na teorijo in prakso medicine v bizantinskem in arabskem svetu ter v Evropi. <a href="/wiki/Hipokrat" title="Hipokrat">Hipokrat</a> in Galen sta tako pomembna mejnika za 600 let grške medicine. AJ Brock ju opisuje kot temelj in zenit.<sup id="cite_ref-brock_8-3" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Nekaj stoletij po Galenu je <a href="/w/index.php?title=Paladij_(zdravnik)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Paladij (zdravnik) (stran ne obstaja)">Paladij</a> v svojem komentarju o Hipokratu zapisal, da je Hipokrat sejal, Galen pa žel. </p><p>Galen je tako povzel in sintetiziral delo svojih predhodnikov in grška medicina se je z njegovimi besedami prenašala iz roda v rod. Grška medicina je kot <i>galenizem</i> postala znana celemu svetu. Pogosto je bilo to v prevrednoteni in na novo tolmačeni obliki, kot na primer v delu o seču <a href="/w/index.php?title=Magnus_iz_Nisibisa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Magnus iz Nisibisa (stran ne obstaja)">Magnusa iz Nisibisa </a>iz 4. stoletja, ki so ga kasneje prevedli v arabščino.<sup id="cite_ref-nutton84_63-0" class="reference"><a href="#cite_note-nutton84-63"><span class="cite-bracket">[</span>63<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Poln pomen njegovih prispevkov pa se je začelo ceniti šele dolgo po njegovi smrti.<sup id="cite_ref-brock_8-4" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galen je bil retorično in po plodovitosti na tako visoki ravni, da dobi bralec med branjem občutek, da je že skoraj vse povedano. Izraz <i>galenizem</i> je kasneje privzel tako pozitiven kot tudi slabšalen pomen, saj je po eni strani v pozni antiki preoblikoval celotno področje zdravljenja, po drugi strani pa kasneje prevladoval do take mere, da je dušil nadaljnji napredek.<sup id="cite_ref-nutton84_63-1" class="reference"><a href="#cite_note-nutton84-63"><span class="cite-bracket">[</span>63<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Po propadu zahodnorimskega cesarstva je poznavanje Galena in drugih grških del na latinskem Zahodu skorajda v celoti zamrlo. V nasprotju s tem pa so v pretežno grško govoreči vzhodni polovici rimskega imperija (Bizancu) naslednjih nekaj stoletij mnogi komentatorji, na primer <a href="/w/index.php?title=Oribazij&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oribazij (stran ne obstaja)">Oribazij</a>, zdravnik cesarja <a href="/wiki/Julijan_Odpadnik" class="mw-redirect" title="Julijan Odpadnik">Julijana Odpadnika</a>, ki je v 4. stoletju zbral »Sinopsis«, ohranjali in širili Galenova dela, tako da so bila dostopnejša. Nutton te avtorje imenuje »medicinske hladilnike antike«.<sup id="cite_ref-brock_8-5" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-nutton84_63-2" class="reference"><a href="#cite_note-nutton84-63"><span class="cite-bracket">[</span>63<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V pozni antiki so se pisci medicinskih besedil vedno bolj obračali v teoretično smer, proč od prakse, tako da je veliko avtorjev o galenizmu samo razpravljalo. Magnus is Nisibisa je bil čisti teoretik, tako kot <a href="/w/index.php?title=Janez_Aleksandrijski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janez Aleksandrijski (stran ne obstaja)">Janez Aleksandrijski</a> in Agnelus iz Ravene s svojimi predavanji o Galenovem delu »De Sectis«.<sup id="cite_ref-64" class="reference"><a href="#cite_note-64"><span class="cite-bracket">[</span>64<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galenizem je postal tako močan, da so na druge avtorje, kot recimo na Hipokrata, začeli gledati skozi galenska očala; njegovi nasprotniki so bili odrinjeni na rob, druge zdravstvene veje, kot je eskulapizem, pa so počasi izginile.<sup id="cite_ref-nutton84_63-3" class="reference"><a href="#cite_note-nutton84-63"><span class="cite-bracket">[</span>63<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Grška medicina je bila del grške kulture. Sirski vzhodni kristjani so prišli v stik z njo med vladavino <a href="/wiki/Vzhodno_rimsko_cesarstvo" class="mw-redirect" title="Vzhodno rimsko cesarstvo">vzhodnega rimskega cesarstva</a> nad Sirijo in zahodno Mezopotamijo, to je nad pokrajinami, ki so jih v 7. stoletju arabski muslimani odvzeli Bizancu. Po letu 750 so ti sirski kristjani za muslimane naredili prve prevode Galena v arabščino. Od takrat naprej sta se Galen in grška medicinska tradicija nasploh asimilirala v <a href="/wiki/Srednji_vek" title="Srednji vek">srednjeveško</a> in zgodnje moderno okolje in postala del islamskega <a href="/wiki/Bli%C5%BEnji_vzhod" title="Bližnji vzhod">Bližnjega vzhoda</a>.<sup id="cite_ref-brock_8-6" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vpliv_na_islamsko_medicino">Vpliv na islamsko medicino</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Vpliv na islamsko medicino" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vpliv na islamsko medicino"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Prvi večji prevajalec Galena v arabščino je sirski kristjan <a href="/w/index.php?title=Hunajn_Ibn_Izak&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hunajn Ibn Izak (stran ne obstaja)">Hunajn Ibn Izak</a>. Hunajn (ok. 830–870) je prevedel 129 del »Jalinos«<sup id="cite_ref-65" class="reference"><a href="#cite_note-65"><span class="cite-bracket">[</span>65<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> v <a href="/wiki/Arab%C5%A1%C4%8Dina" title="Arabščina">arabščino</a>. Enega arabskih prevodov, <i>Kitab ila Aglooqan fi Shifa al Amraz</i> štejejo za mojstrovino med Galenovimi literarnimi deli. Kot del aleksandrijske zbirke Galenovih spisov je ta rokopis iz 10. stoletja sestavljen iz dveh delov, ki vsebujejo podrobnosti o različnih vrstah vročice in različnih <a href="/wiki/Vnetje" title="Vnetje">vnetjih</a> v telesu. Kar je še pomembnejše, knjiga vsebuje podatke o več kot 150 enostavnih in kombiniranih recepturah tako zeliščnega kot živalskega izvora. Knjiga nudi pogled v tradicije in metode zdravljenja v grških in rimskih časih. Poleg tega je ta knjiga neposreden vir za študij več kot 150 posameznih in kombiniranih zdravil, ki so se uporabljala v grško-rimskem obdobju. </p><p>Galenov nauk je zelo vplival na razvoj medicine v islamskem svetu, kar lahko sklepamo na osnovi dejstva, da je Hunajn prevel najmanj 95 Galenovih del.<sup id="cite_ref-66" class="reference"><a href="#cite_note-66"><span class="cite-bracket">[</span>66<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Arabski viri, na primer <a href="/w/index.php?title=Abu_Bakr_Mohamed_Ibn_Zaharija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Abu Bakr Mohamed Ibn Zaharija (stran ne obstaja)">Razi</a> (850–923) so še naprej vir novih ali relativno nedostopnih galenskih spisov.<sup id="cite_ref-nuttonchoice_58-1" class="reference"><a href="#cite_note-nuttonchoice-58"><span class="cite-bracket">[</span>58<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kot pravi naslov Razijeve knjige »Dvomi o Galenu«, kot tudi spisi zdravnikov, kot sta <a href="/w/index.php?title=Ibn_Zuhr&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ibn Zuhr (stran ne obstaja)">Avenzoar</a> in Ibn An Nafis,<sup id="cite_ref-67" class="reference"><a href="#cite_note-67"><span class="cite-bracket">[</span>67<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Galenovih del niso sprejemali na slepo, temveč kot predlogo za nadaljnje <a href="/wiki/Znanstvena_metoda" title="Znanstvena metoda">raziskave</a> in izzive. </p><p>Močan poudarek na <a href="/wiki/Eksperiment" class="mw-redirect" title="Eksperiment">eksperimentiranju</a> in <a href="/w/index.php?title=Empirizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Empirizem (stran ne obstaja)">empirizem</a> sta vodila do novih rezultatov in novih pripomb, ki so jih avtorji, kot recimo Razi, <a href="/w/index.php?title=Ali_Ben_El_Abas&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ali Ben El Abas (stran ne obstaja)">Hali Abbas</a>, <a href="/w/index.php?title=Abul_Kazim_Kalaf_Ben_Abas_El_Ca%27Ravi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Abul Kazim Kalaf Ben Abas El Ca'Ravi (stran ne obstaja)">Abulkasis</a>, <a href="/wiki/Avicenna" title="Avicenna">Avicenna</a>, Avenzoar in Ibn An Nafis, soočali in združevali z Galenovo vsebino. Opis <a href="/wiki/Plju%C4%8Dni_obtok" class="mw-redirect" title="Pljučni obtok">pljučnega obtoka</a>, ki ga je podal Ibn An Nafis, je bil v nasprotju z galensko teorijo srca.<sup id="cite_ref-Dabbagh_68-0" class="reference"><a href="#cite_note-Dabbagh-68"><span class="cite-bracket">[</span>68<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Ponoven_razcvet_na_latinskem_Zahodu">Ponoven razcvet na latinskem Zahodu</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Ponoven razcvet na latinskem Zahodu" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Ponoven razcvet na latinskem Zahodu"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Canons_of_medicine.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Canons_of_medicine.JPG/250px-Canons_of_medicine.JPG" decoding="async" width="240" height="168" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/Canons_of_medicine.JPG/500px-Canons_of_medicine.JPG 1.5x" data-file-width="1272" data-file-height="890" /></a><figcaption>Latinska izdaja Avicennovega <i>Kanona medicine</i></figcaption></figure> <p>Od 11. stoletja dalje so se na zahodu pod vplivom <a href="/w/index.php?title=Medicinska_%C5%A1ola_v_Salernu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Medicinska šola v Salernu (stran ne obstaja)">salernske medicinske šole</a> začeli pojavljati prevodi islamskih medicinskih besedil, ki so jih kmalu vključili v učne programe univerz v <a href="/wiki/Neapelj" title="Neapelj">Neaplju</a> in <a href="/wiki/Montpellier" title="Montpellier">Montpellieru</a>. Od tega trenutka dalje je Galen postal nova, nesporna avtoriteta, tako da ga imenujejo »papeža medicine srednjega veka«.<sup id="cite_ref-brock_8-7" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Eden od prevajalcev Hipokrata in Galena iz arabščine je <a href="/w/index.php?title=Konstantin_Afri%C4%8Dan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Konstantin Afričan (stran ne obstaja)">Konstantin Afričan</a>. Poleg številčnejših prevodov arabskih besedil v tem obdobju, je bilo v tem času nekaj Galenovih del prevedenih neposredno iz grščine, tako na primer »De complexionibus«, ki ga je prevedel <a href="/w/index.php?title=Burgundij_Pisanski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Burgundij Pisanski (stran ne obstaja)">Burgundij Pisanski</a>. Galenova dela o anatomiji in medicini so postala temelj srednjeveških univerzitetnih programov, poleg Avicennovega »<a href="/w/index.php?title=Kanon_medicine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kanon medicine (stran ne obstaja)">Kanona medicine</a>«, ki je komentiral Galenove spise. Za razliko od poganskega Rima krščanska Evropa na splošno ni prepovedala seciranja in obdukcije človeškega telesa, tako da so te postopke redno opravljali vsaj od 13. stoletja dalje.<sup id="cite_ref-69" class="reference"><a href="#cite_note-69"><span class="cite-bracket">[</span>69<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Vendar je bil tako kot v arabskem svetu Galenov vpliv tako velik, da so zdravniki med seciranjem odkrita odstopanja od Galenove anatomije pogosto skušali prilagoditi galenskemu sistemu. Primer za to je <a href="/w/index.php?title=Mondino_de_Liuzzi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mondino de Liuzzi (stran ne obstaja)">Mondino de Liuzzi</a>, ki v svojih spisih opisuje osnovno prekrvavitev, pri tem pa še vedno trdi, da naj bi levi prekat vseboval zrak. Za nekatere od njih so bile te razlike dokaz za to, da se je od Galenovih časov človeška anatomija spremenila.<sup id="cite_ref-70" class="reference"><a href="#cite_note-70"><span class="cite-bracket">[</span>70<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Najpomembnejši prevajalec Galena v latinščino je bil <a href="/w/index.php?title=Niccol%C3%B2_da_Reggio&action=edit&redlink=1" class="new" title="Niccolò da Reggio (stran ne obstaja)">Niccolò da Reggio</a>. Delal je na <a href="/wiki/An%C5%BEujci" title="Anžujci">anžujskem dvoru</a> med vladavino kralja <a href="/w/index.php?title=Robert_I._Neapeljski_Modri&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robert I. Neapeljski Modri (stran ne obstaja)">Roberta Neapeljskega</a>. Med njegovimi prevodi je del Galenove medicinske razprave, katere izvirno besedilo se je izgubilo.<sup id="cite_ref-71" class="reference"><a href="#cite_note-71"><span class="cite-bracket">[</span>71<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Renesansa">Renesansa</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Renesansa" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Renesansa"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Operum_Galeni.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f1/Operum_Galeni.jpg/250px-Operum_Galeni.jpg" decoding="async" width="180" height="252" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f1/Operum_Galeni.jpg/330px-Operum_Galeni.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f1/Operum_Galeni.jpg/500px-Operum_Galeni.jpg 2x" data-file-width="953" data-file-height="1335" /></a><figcaption>Naslovnica knjige <i>Galeni Omnia Quae Extant Opera</i> (Benetke, 1597)</figcaption></figure> <p>V <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesansi</a> in po padcu Bizantinskega cesarstva (1453) je prišlo do selitve grških učenjakov in rokopisov na Zahod, tako da je bilo mogoče neposredno primerjati arabske komentarje in Galenova besedila v grškem izvirniku. <a href="/wiki/Humanizem" title="Humanizem">Humanizem</a>, še posebej dejavnost Thomasa Linacrea, je podprl »<a href="/w/index.php?title=Literae_humaniores&action=edit&redlink=1" class="new" title="Literae humaniores (stran ne obstaja)">literae humaniores</a>« s tem, da je Galena vključil v latinski znanstveni kanon. »De Naturalibus Facultatibus« je izšel v Londonu leta 1523. Razprave o medicini so tako slonele na dveh tradicijah, na bolj konzervativni arabski in na liberalni grški.<sup id="cite_ref-brock_8-8" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ekstremnejša liberalna gibanja so začela izpodbijati vlogo avtoritete v medicini. <a href="/wiki/Paracelsus" title="Paracelsus">Paracelsus</a> je v svoji medicinski šoli v <a href="/w/index.php?title=Univerza_v_Baslu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Univerza v Baslu (stran ne obstaja)">Baslu</a> simbolično zažgal Avicennova in Galenova dela.<sup id="cite_ref-brock_8-9" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kljub temu je Galenovo premoč med velikimi misleci tisočletja videti na freski iz 16. stoletja, ki se nahaja v refektoriju samostana Velika Lavra na <a href="/wiki/Atos" class="mw-redirect" title="Atos">gori Atos</a>. Freska kaže poganske modrece ob vznožju Jesejevega drevesa, Galen je na njen naslikan med <a href="/wiki/Sibila" title="Sibila">Sibilo</a> in <a href="/wiki/Aristotel" title="Aristotel">Aristotelom</a>.<sup id="cite_ref-nutton84_63-4" class="reference"><a href="#cite_note-nutton84-63"><span class="cite-bracket">[</span>63<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Končni poraz galenizma je delno posledica Paracelsusovega negativizma, deloma pa posledica konstruktivizma italijanskih renesančnih anatomov, kot je bil na primer Andreas Vesalius v 16. stoletju.<sup id="cite_ref-brock_8-10" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V tridesetih letih 16. stoletja se je flamski anatom in zdravnik Andreas Vesalius odločil prevesti številna Galenova besedila iz grščine v latinščino. Na njegovo najbolj znano delo »De humani corporis fabrica« sta v veliki meri vplivala Galenov stil in oblikovanje. V prizadevanjih kritično preučiti in preveriti Galenove metode in sklepe, se je Vesalius lotil seciranja človeških trupel. Pokazal je, da Galenovi spisi opisujejo podrobnosti, ki so značilne za opice, ne pa za ljudi; kljub ostrem nasprotovanju pravovernih galenikov, kot je bil <a href="/w/index.php?title=Jacques_Dubois&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jacques Dubois (stran ne obstaja)">Jacques Dubois</a>, je o pomanjkljivostih pri Galenu pisal in poročal. Ker je Galen navajal, da zaradi prepovedi seciranja uporablja opice za opis telesa in njegovih organov ter delovanja, je lahko Vesalius trdil, da pri opisovanju in neposrednem opazovanju človeškega telesa uporablja Galenov pristop. Morda zato, ker je bilo seciranje ljudi dovoljeno. Galen je trdil, da je anatomija opic dovolj blizu človeški, zato zdravnik, ki se je naučil anatomije s seciranjem opic, lahko postavlja diagnozo na osnovi podobnih struktur v rani pacienta; namesto da bi se učil anatomije samo na osnovi ran, kot je to delala veja empirikov.<sup id="cite_ref-72" class="reference"><a href="#cite_note-72"><span class="cite-bracket">[</span>72<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Vesaliusova odkritja so tudi ovrgla medicinske teorije Aristotela in Mondina de Liuzzija. Eden izmed najbolj znanih primerov za Vesaliusov dokaz napake v galenizmu je ugotovitev, da srčni pretin ni prepusten, kot je učil Galen (»Nat Fac III xv«). Isto je, dve leti prej, dokazal <a href="/w/index.php?title=Miguel_Serveto&action=edit&redlink=1" class="new" title="Miguel Serveto (stran ne obstaja)">Miguel Serveto</a> v svojem delu »Christianismi restitutio« (1553). </p><p>Serveto je med svojim bivanjem v Franciji je uporabljal ime »Michel de Villeneuve«. Bil je Vesaliusov študentski kolega in najboljši galenist na Univerzi v Parizu. Tako je trdil <a href="/w/index.php?title=Johann_von_Winter_Andernach&action=edit&redlink=1" class="new" title="Johann von Winter Andernach (stran ne obstaja)">Johann von Winter Andernach</a>,<sup id="cite_ref-73" class="reference"><a href="#cite_note-73"><span class="cite-bracket">[</span>73<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> ki je učil oba. Za renesančni galenizem je bilo zelo pomembno delo »Galeni Omnia Quae Extant Opera«. Z njim je začel Guinta v Benetkah v letih 1541–1542. Od omenjenega datuma do 1625 je izšlo štirinajst izdaj te knjige. Samo ena izdaja je iz <a href="/wiki/Lyon" title="Lyon">Lyona</a> med letoma 1548 in 1551. Ta vsebuje komentarje o dihanju in pretoku krvi, ki popravljajo dela prejšnjih uveljavljenih avtorjev, kot so Vesalius, <a href="/w/index.php?title=John_Caius&action=edit&redlink=1" class="new" title="John Caius (stran ne obstaja)">Caius</a> in <a href="/w/index.php?title=Janus_Cornarius&action=edit&redlink=1" class="new" title="Janus Cornarius (stran ne obstaja)">Janus Cornarius</a>. »Michel De Villeneuve« je za to delo imel pogodbo z Jeanom Frellonom. Francisco Javier González Echeverría (*1956), raziskovalec dela Miguela Serveta in njegovih znanstvenih sodelavcev, <sup id="cite_ref-74" class="reference"><a href="#cite_note-74"><span class="cite-bracket">[</span>74<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-75" class="reference"><a href="#cite_note-75"><span class="cite-bracket">[</span>75<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> je predstavil raziskave,<sup id="cite_ref-76" class="reference"><a href="#cite_note-76"><span class="cite-bracket">[</span>76<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> po katerih je »Michel De Villeneuve« avtor komentarjev v lyonski Frellonovi izdaji.<sup id="cite_ref-77" class="reference"><a href="#cite_note-77"><span class="cite-bracket">[</span>77<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-78" class="reference"><a href="#cite_note-78"><span class="cite-bracket">[</span>78<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Še en prepričljiv primer razširitve umevanja telesa prek točke, do katere je prišel Galen, so dela o naravi obtočil pri človeku avtorjev, kot so <a href="/w/index.php?title=Andrea_Cesalpino&action=edit&redlink=1" class="new" title="Andrea Cesalpino (stran ne obstaja)">Andrea Cesalpino</a>, <a href="/w/index.php?title=Fabricus_ab_Aquapendente&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fabricus ab Aquapendente (stran ne obstaja)">Fabricus ab Aquapendente</a> in William Harvey.<sup id="cite_ref-brock_8-11" class="reference"><a href="#cite_note-brock-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Nekateri Galenovi nauki, kot je puščanje krvi kot zdravilo za mnoge bolezni, so ostali vplivni do 19. stoletja.<sup id="cite_ref-79" class="reference"><a href="#cite_note-79"><span class="cite-bracket">[</span>79<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Sodobne_raziskave">Sodobne raziskave</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Sodobne raziskave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sodobne raziskave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Študij Galenovih del je še vedno intenzivno in zanimivo področje zaradi ponovnega zanimanja za njegovo delo. Nastaja <a href="/w/index.php?title=Realencyclop%C3%A4die_der_Classischen_Altertumswissenschaft&action=edit&redlink=1" class="new" title="Realencyclopädie der Classischen Altertumswissenschaft (stran ne obstaja)">Realencyclopädie der Classischen Altertumswissenschaft</a>.<sup id="cite_ref-kotrc_53-5" class="reference"><a href="#cite_note-kotrc-53"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Izvodi njegovih del, ki jih je v angleščino prevedel Robert M. Green, se nahajajo v Nacionalni medicinski knjižnici v Bethesdi v <a href="/wiki/Maryland" title="Maryland">Marylandu</a>.<sup id="cite_ref-80" class="reference"><a href="#cite_note-80"><span class="cite-bracket">[</span>80<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Glej_tudi">Glej tudi</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Glej tudi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glej tudi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Galenski_pripravek" class="mw-redirect" title="Galenski pripravek">Galenski pripravek</a> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q113525350&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:de:Johannes_Mewaldt|Mewaldt&amp;nbsp;J.]]&lt;/i&gt;_[[:de:s:RE:Galenos_2|Galenos_2]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q26415267|Kategorie:RE:Band_VII,1]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1910.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1388527]][[d:Track:Q26415267]][[d:Track:Q113525350]]&lt;/div&gt;-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13433827&quot;_data-entity-id=&quot;Q113525350&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:de:Johannes_Mewaldt|Mewaldt&amp;nbsp;J.]]&lt;/i&gt;_[[:de:s:RE:Galenos_2|Galenos_2]]_//_&#039;&#039;[[:d:Q26415267|Kategorie:RE:Band_VII,1]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_1910.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q1388527]][[d:Track:Q26415267]][[d:Track:Q113525350]]&lt;/div&gt;_1-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><span class="wikidata_cite citetype_Q13433827" data-entity-id="Q113525350"><i class="wef_low_priority_links"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Johannes_Mewaldt" class="extiw" title="de:Johannes Mewaldt">Mewaldt J.</a></i> <a href="https://de.wikipedia.org/wiki/s:RE:Galenos_2" class="extiw" title="de:s:RE:Galenos 2">Galenos 2</a> // <i><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q26415267" class="extiw" title="d:Q26415267">Kategorie:RE:Band VII,1</a></i><span class="wef_low_priority_links"> — 1910.</span></span><div style="display:none"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q1388527" class="extiw" title="d:Track:Q1388527">d:Track:Q1388527</a><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q26415267" class="extiw" title="d:Track:Q26415267">d:Track:Q26415267</a><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q113525350" class="extiw" title="d:Track:Q113525350">d:Track:Q113525350</a></div></span> </li> <li id="cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q1580166&quot;_data-entity-id=&quot;Q45272209&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:ru:Любкер,_Фридрих|Любкер&amp;nbsp;Ф.]]&lt;/i&gt;_[http://dlib.rsl.ru/01003599381_Galenus]_//_&#039;&#039;[[:d:Q30059240|Реальный_словарь_классических_древностей_по_Любкеру]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Sankt_Peterburg&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Sankt_Peterburg.&lt;/span&gt;:_[[:ru:Филологическое_общество|Общество_классической_филологии_и_педагогики]],_1885._—_С.&amp;nbsp;547-548.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q101490]][[d:Track:Q30059240]][[d:Track:Q45272209]][[d:Track:Q24933120]]&lt;/div&gt;-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q1580166&quot;_data-entity-id=&quot;Q45272209&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:ru:Любкер,_Фридрих|Любкер&amp;nbsp;Ф.]]&lt;/i&gt;_[http://dlib.rsl.ru/01003599381_Galenus]_//_&#039;&#039;[[:d:Q30059240|Реальный_словарь_классических_древностей_по_Любкеру]]&#039;&#039;&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_&lt;span_title=&quot;Sankt_Peterburg&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Sankt_Peterburg.&lt;/span&gt;:_[[:ru:Филологическое_общество|Общество_классической_филологии_и_педагогики]],_1885._—_С.&amp;nbsp;547-548.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q101490]][[d:Track:Q30059240]][[d:Track:Q45272209]][[d:Track:Q24933120]]&lt;/div&gt;_2-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><span class="wikidata_cite citetype_Q1580166" data-entity-id="Q45272209"><i class="wef_low_priority_links"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D1%8E%D0%B1%D0%BA%D0%B5%D1%80,_%D0%A4%D1%80%D0%B8%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%85" class="extiw" title="ru:Любкер, Фридрих">Любкер Ф.</a></i> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://dlib.rsl.ru/01003599381">Galenus</a> // <i><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q30059240" class="extiw" title="d:Q30059240">Реальный словарь классических древностей по Любкеру</a></i><span class="wef_low_priority_links"> — <span title="Sankt Peterburg" style="border-bottom: 1px dotted; cursor: help; white-space: nowrap">Sankt Peterburg.</span>: <a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A4%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B5_%D0%BE%D0%B1%D1%89%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE" class="extiw" title="ru:Филологическое общество">Общество классической филологии и педагогики</a>, 1885. — С. 547-548.</span></span><div style="display:none"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q101490" class="extiw" title="d:Track:Q101490">d:Track:Q101490</a><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q30059240" class="extiw" title="d:Track:Q30059240">d:Track:Q30059240</a><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q45272209" class="extiw" title="d:Track:Q45272209">d:Track:Q45272209</a><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q24933120" class="extiw" title="d:Track:Q24933120">d:Track:Q24933120</a></div></span> </li> <li id="cite_note-[https://thesaurus.cerl.org/cgi-bin/record.pl?rid=cnp01235003_https://thesaurus.cerl.org/cgi-bin/record.pl?rid=cnp01235003]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-[https://thesaurus.cerl.org/cgi-bin/record.pl?rid=cnp01235003_https://thesaurus.cerl.org/cgi-bin/record.pl?rid=cnp01235003]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;_3-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://thesaurus.cerl.org/cgi-bin/record.pl?rid=cnp01235003">https://thesaurus.cerl.org/cgi-bin/record.pl?rid=cnp01235003</a><span class="wef_low_priority_links"></span><div style="display:none"></div></span> </li> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text">"<i><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/books?id=HPjqJWakX7IC&pg=PA63&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false">Life, death, and entertainment in the Roman Empire</a></i>". David Stone Potter, D. J. Mattingly (1999). <a href="/w/index.php?title=University_of_Michigan_Press&action=edit&redlink=1" class="new" title="University of Michigan Press (stran ne obstaja)">University of Michigan Press</a>. p. 63. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0472085689" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-472-08568-9</a></span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text">"<i><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/books?id=DQY9AAAAIAAJ&pg=PA1&dq&hl=en#v=onepage&q=&f=false">Galen on bloodletting: a study of the origins, development, and validity of his opinions, with a translation of the three works</a></i>". Peter Brain, Galen (1986). <a href="/w/index.php?title=Cambridge_University_Press&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cambridge University Press (stran ne obstaja)">Cambridge University Press</a>. p.1. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521320852" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-521-32085-2</a></span> </li> <li id="cite_note-nutton73-6"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-nutton73_6-0">6,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-nutton73_6-1">6,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-nutton73_6-2">6,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-nutton73_6-3">6,3</a></sup></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite id="CITEREFNutton_Vivian1973" class="citation journal cs1">Nutton Vivian (1973). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/sim_classical-quarterly_1973-05_23_1/page/158">»The Chronology of Galen's Early Career«</a>. <i>Classical Quarterly</i>. <b>23</b> (1): 158–171. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1017%2FS0009838800036600">10.1017/S0009838800036600</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0009-8388">0009-8388</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11624046">11624046</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Classical+Quarterly&rft.atitle=The+Chronology+of+Galen%27s+Early+Career&rft.volume=23&rft.issue=1&rft.pages=158-171&rft.date=1973&rft.issn=0009-8388&rft_id=info%3Apmid%2F11624046&rft_id=info%3Adoi%2F10.1017%2FS0009838800036600&rft.au=Nutton+Vivian&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fsim_classical-quarterly_1973-05_23_1%2Fpage%2F158&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-7">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1081972/">Galen on the affected parts</a></span> </li> <li id="cite_note-brock-8"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-brock_8-0">8,00</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-1">8,01</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-2">8,02</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-3">8,03</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-4">8,04</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-5">8,05</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-6">8,06</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-7">8,07</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-8">8,08</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-9">8,09</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-10">8,10</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-brock_8-11">8,11</a></sup></span> <span class="reference-text">Arthur John Brock (translator), <i>Introduction. Galen. On the Natural Faculties</i>. Edinburgh 1916</span> </li> <li id="cite_note-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-9">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/books?id=al9FH5tynlAC&printsec=frontcover&dq=galen+on+pharmacology&source=bl&ots=q9JZ5JRP2D&sig=bBRFNdLCu4aeyJVj0EKpStKbcRU&hl=en&ei=ytfVS9b6A4LO8wSSoO20Dw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&ved=0CB8Q6AEwAQ#v=onepage&q&f=false">Galen on pharmacology</a></span> </li> <li id="cite_note-Galen_on_the_brain-10"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-Galen_on_the_brain_10-0">10,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Galen_on_the_brain_10-1">10,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Galen_on_the_brain_10-2">10,2</a></sup></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.amazon.com/Galen-Brain-Physiological-Speculation-Multilingual/dp/9004125124">Galen on the brain</a></span> </li> <li id="cite_note-Vesalius1543-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Vesalius1543_11-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAndreas_Vesalius1543" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a href="/wiki/Andreas_Vesalius" title="Andreas Vesalius">Andreas Vesalius</a> (1543). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wayback.archive-it.org/6321/20160901184031/http://vesalius.northwestern.edu/"><i>De humani corporis fabrica, Libri VII</i></a> (v latinščini). <a href="/wiki/Basel" title="Basel">Basel</a>, <a href="/wiki/%C5%A0vica" title="Švica">Švica</a>: <a href="/w/index.php?title=Johannes_Oporinus&action=edit&redlink=1" class="new" title="Johannes Oporinus (stran ne obstaja)">Johannes Oporinus</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://vesalius.northwestern.edu/">prvotnega spletišča</a> dne 1. septembra 2016<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 7. avgusta 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=De+humani+corporis+fabrica%2C+Libri+VII&rft.place=Basel%2C+%C5%A0vica&rft.pub=Johannes+Oporinus&rft.date=1543&rft.au=Andreas+Vesalius&rft_id=http%3A%2F%2Fvesalius.northwestern.edu%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-12">↑</a></span> <span class="reference-text">O'Malley, C., <i>Andreas Vesalius of Brussels, 1514–1564</i>, Berkeley: University of California Press</span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text">Siraisi, Nancy G., (1991) Girolamo Cardano and the Art of Medical Narrative, Journal of the History of Ideas. pp. 587–88.</span> </li> <li id="cite_note-Harvey1628-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Harvey1628_14-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFWilliam_Harvey1628" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a href="/wiki/William_Harvey" title="William Harvey">William Harvey</a> (1628). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.rarebookroom.org/Control/hvyexc/index.html"><i>Exercitatio Anatomica de Motu Cordis et Sanguinis in Animalibus</i></a> (v latinščini). <a href="/wiki/Frankfurt_am_Main" class="mw-redirect" title="Frankfurt am Main">Frankfurt am Main</a>, <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a>: Sumptibus Guilielmi Fitzeri. str. 72. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-398-00793-4" title="Posebno:ViriKnjig/0-398-00793-4"><bdi>0-398-00793-4</bdi></a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 7. avgusta 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Exercitatio+Anatomica+de+Motu+Cordis+et+Sanguinis+in+Animalibus&rft.place=Frankfurt+am+Main%2C+Nem%C4%8Dija&rft.pages=72&rft.pub=Sumptibus+Guilielmi+Fitzeri&rft.date=1628&rft.isbn=0-398-00793-4&rft.au=William+Harvey&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.rarebookroom.org%2FControl%2Fhvyexc%2Findex.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Furley1984-15"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-Furley1984_15-0">15,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Furley1984_15-1">15,1</a></sup></span> <span class="reference-text">Furley, D, and J. Wilkie, 1984, <i>Galen On Respiration and the Arteries</i>, Princeton University Press, and Bylebyl, J (ed), 1979, <i>William Harvey and His Age</i>, Baltimore: Johns Hopkins University Press</span> </li> <li id="cite_note-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-16">↑</a></span> <span class="reference-text">Frampton, M., 2008, <i>Embodiments of Will: Anatomical and Physiological Theories of Voluntary Animal Motion from Greek Antiquity to the Latin Middle Ages, 400 B.C.–A.D. 1300</i>, Saarbrücken: <a href="/w/index.php?title=VDM_Verlag&action=edit&redlink=1" class="new" title="VDM Verlag (stran ne obstaja)">VDM Verlag</a>. pp. 180 - 323</span> </li> <li id="cite_note-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-17">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFClaudii_Galeni_Pergameni1992" class="citation book cs1">Claudii Galeni Pergameni (1992). Odysseas Hatzopoulos (ur.). <i>"Da je najboljši zdravnik tudi filozof" s prevodom v moderno grščino</i>. <a href="/wiki/Atene" title="Atene">Atene</a>: Odysseas Hatzopoulos & Company: Kaktos Editions.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=%22Da+je+najbolj%C5%A1i+zdravnik+tudi+filozof%22+s+prevodom+v+moderno+gr%C5%A1%C4%8Dino&rft.place=Atene&rft.pub=Odysseas+Hatzopoulos+%26+Company%3A+Kaktos+Editions&rft.date=1992&rft.au=Claudii+Galeni+Pergameni&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-18">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFTheodore_J._Drizis2008" class="citation journal cs1">Theodore J. Drizis (Fall 2008). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hrcak.srce.hr/file/64672">»Medical ethics in a writing of Galen«</a>. <i>Acta Med Hist Adriat</i>. <b>6</b> (2): 333–336. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/20102254">20102254</a><span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 7. avgusta 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Acta+Med+Hist+Adriat&rft.atitle=Medical+ethics+in+a+writing+of+Galen&rft.ssn=jesen&rft.volume=6&rft.issue=2&rft.pages=333-336&rft.date=2008&rft_id=info%3Apmid%2F20102254&rft.au=Theodore+J.+Drizis&rft_id=http%3A%2F%2Fhrcak.srce.hr%2Ffile%2F64672&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text">Brian, P., 1979, "Galen on the ideal of the physician", <i>South Africa Medical Journal, 52: 936–938</i></span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text">Frede, M. and R. Walzer, 1985, <i>Three Treatises on the Nature of Science,</i> Indianapolis: Hacket.</span> </li> <li id="cite_note-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-21">↑</a></span> <span class="reference-text">De Lacy, P., 1972, "Galen's Platonism", <i>American Journal of Philosophy,</i> pp. 27–39, Cosans, C., 1997, "Galen’s Critique of Rationalist and Empiricist Anatomy", <i>Journal of the History of Biology,</i> 30: 35–54, and Cosans, C., 1998, "The Experimental Foundations of Galen’s Teleology", <i>Studies in History and Philosophy of Science,</i> 29: 63–80.</span> </li> <li id="cite_note-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-22">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3Dgalhno%2Fs">γαληνός</a>, Henry George Liddell, Robert Scott, <i>A Greek-English Lexicon</i>, on Perseus Digital Library</span> </li> <li id="cite_note-metzger-23"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-metzger_23-0">23,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-metzger_23-1">23,1</a></sup></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=NrEeAAAAIAAJ">Metzger BM. New Testament Studies: Philological, Versional, and Patristic. BRILL 1980 ISBN 90-04-06163-0, ISBN 978-90-04-06163-7</a></span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110930083013/http://daedalus.umkc.edu/hippocrates/HippocratesLoeb1/page.66.php?size=240x320">»Hippocrates. Airs, Waters, and Places. Jones (ed.) 70-2«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://daedalus.umkc.edu/hippocrates/HippocratesLoeb1/page.66.php?size=240x320">prvotnega spletišča</a> dne 30. septembra 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 12. februarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hippocrates.+Airs%2C+Waters%2C+and+Places.+Jones+%28ed.%29+70-2&rft_id=http%3A%2F%2Fdaedalus.umkc.edu%2Fhippocrates%2FHippocratesLoeb1%2Fpage.66.php%3Fsize%3D240x320&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-ustun-25"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-ustun_25-0">25,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-ustun_25-1">25,1</a></sup></span> <span class="reference-text">Ustun C. Galen and his anatomic eponym: Vein of Galen. Clinical Anatomy Volume 17 Issue 6 454–457, 2004;</span> </li> <li id="cite_note-grant-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-grant_26-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=tyip3Kf68TYC&pg=PP9">Galen On Food and Diet. Grant M (trans.) Routledge 2000</a></span> </li> <li id="cite_note-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-27">↑</a></span> <span class="reference-text">Gleason, M. Making Men: Sophists and Self-Presentation in Ancient Rome. Princeton 1995</span> </li> <li id="cite_note-D.E._Eichholz_1951,_p._60–71-28"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-D.E._Eichholz_1951,_p._60–71_28-0">28,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-D.E._Eichholz_1951,_p._60–71_28-1">28,1</a></sup></span> <span class="reference-text">[D.E. Eichholz, 1951, Galen and His Environment, Greece & Rome 20 no. 59, Cambridge University Press, p. 60–71]</span> </li> <li id="cite_note-:0-29"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-:0_29-0">↑</a></span> <span class="reference-text">[Elizabeth C. Evans, 1956, Galen the Physician as Physiognomist, American Philological Association]</span> </li> <li id="cite_note-M.L._Littman_p._243–255-30"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-0">30,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-1">30,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-2">30,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-3">30,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-4">30,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-5">30,5</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-M.L._Littman_p._243–255_30-6">30,6</a></sup></span> <span class="reference-text">[R.J. Littman and M.L. Littman, 1973 Galen and the Antonine Plague, The American Journal of Philology 94 no. 3, p. 243–255]</span> </li> <li id="cite_note-31"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-31">↑</a></span> <span class="reference-text">[Luis Garcia-Ballester, 2002, Galen and Galenism, Burlington: Ashgate-Variorum, page 1641]</span> </li> <li id="cite_note-32"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-32">↑</a></span> <span class="reference-text">Arthur John Brock, 1929, <i>Greek Medicine</i>, London: J.M. Dent and Songs, Ltd., page 207.]</span> </li> <li id="cite_note-33"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-33">↑</a></span> <span class="reference-text">[Luis Garcia-Ballester, 2002, Galen and Galenism, Burlington: Ashgate-Variorum, page 1663]</span> </li> <li id="cite_note-34"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-34">↑</a></span> <span class="reference-text">Arthur John Brock, 1929, <i>Greek Medicine</i>, London: J.M. Dent and Songs, Ltd., page 212.]</span> </li> <li id="cite_note-35"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-35">↑</a></span> <span class="reference-text">[Luis Garcia-Ballester, 2002, Galen and Galenism, Burlington: Ashgate-Variorum, page 1640]</span> </li> <li id="cite_note-36"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-36">↑</a></span> <span class="reference-text">Nutton V. Ancient Medicine. Routledge, 2004 226–7</span> </li> <li id="cite_note-37"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-37">↑</a></span> <span class="reference-text">Boudon-Millot V (ed. and trans.) Galien: Introduction générale; Sur l'ordre de ses propres livres; Sur ses propres livres; Que l'excellent médecin est aussi philosophe Paris: Les Belles Lettres. 2007, LXXVII-LXXX</span> </li> <li id="cite_note-Mark_Grant_2000-38"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-Mark_Grant_2000_38-0">38,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Mark_Grant_2000_38-1">38,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Mark_Grant_2000_38-2">38,2</a></sup></span> <span class="reference-text">[Mark Grant, 2000, Galen on Food and Diet, Routledge]</span> </li> <li id="cite_note-39"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-39">↑</a></span> <span class="reference-text">'Tragically, the prohibition of human dissection by Rome in 150 BC arrested this progress and few of their findings survived', Arthur Aufderheide, 'The Scientific Study of Mummies' (2003), page 5</span> </li> <li id="cite_note-40"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-40">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFClaudii_Galeni_Pergameni1956" class="citation book cs1">Claudii Galeni Pergameni (1956). translated by <a href="/w/index.php?title=Charles_Singer&action=edit&redlink=1" class="new" title="Charles Singer (stran ne obstaja)">Charles Joseph Singer</a> (ur.). <i>Galen on anatomical procedures: De anatomicis administrationibus</i>. London: Geoffrey Cumberlege, Oxford Univ Press/Wellcome Historical Medical Museum. str. 195–207.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Galen+on+anatomical+procedures%3A+De+anatomicis+administrationibus&rft.place=London&rft.pages=195-207&rft.pub=Geoffrey+Cumberlege%2C+Oxford+Univ+Press%2FWellcome+Historical+Medical+Museum&rft.date=1956&rft.au=Claudii+Galeni+Pergameni&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-41"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-41">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFClaudii_Galeni_Pergameni1956" class="citation journal cs1">Claudii Galeni Pergameni (Oktober 1956). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1889206">»Galen on Anatomical Procedures«</a>. <i>Proceedings of the Royal Society of Medicine</i>. <b>49</b> (10): 833. <a href="/wiki/PMC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMC (identifikator)">PMC</a> <span class="cs1-lock-free" title="Prosto dostopno"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1889206">1889206</a></span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Proceedings+of+the+Royal+Society+of+Medicine&rft.atitle=Galen+on+Anatomical+Procedures&rft.volume=49&rft.issue=10&rft.pages=833&rft.date=1956-10&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC1889206%23id-name%3DPMC&rft.au=Claudii+Galeni+Pergameni&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC1889206&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-42"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-42">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFClaudii_Galeni_Pergameni1528" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Claudii Galeni Pergameni (1528). »De usu partium corporis humani, libri VII, cap. IV«. V Nicolao Regio Calabro (Nicolaus Rheginus) (ur.). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k542146.image.f8"><i>De usu partium corporis humani, libri VII</i></a> (v latinščini). <a href="/wiki/Paris" title="Paris">Paris</a>: ex officina Simonis Colinaei. str. 339<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 7. avgusta 2010</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=De+usu+partium+corporis+humani%2C+libri+VII%2C+cap.+IV&rft.btitle=De+usu+partium+corporis+humani%2C+libri+VII&rft.place=Paris&rft.pages=339&rft.pub=ex+officina+Simonis+Colinaei&rft.date=1528&rft.au=Claudii+Galeni+Pergameni&rft_id=http%3A%2F%2Fgallica.bnf.fr%2Fark%3A%2F12148%2Fbpt6k542146.image.f8&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Baker1971-43"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Baker1971_43-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFA._Barrington_Baker1971" class="citation journal cs1">A. Barrington Baker (Oktober 1971). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1034194">»Artificial respiration, the history of an idea«</a>. <i>Medical History</i>. <b>15</b> (4): 336–351. <a href="/wiki/PMC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMC (identifikator)">PMC</a> <span class="cs1-lock-free" title="Prosto dostopno"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1034194">1034194</a></span>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/4944603">4944603</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Medical+History&rft.atitle=Artificial+respiration%2C+the+history+of+an+idea&rft.volume=15&rft.issue=4&rft.pages=336-351&rft.date=1971-10&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC1034194%23id-name%3DPMC&rft_id=info%3Apmid%2F4944603&rft.au=A.+Barrington+Baker&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC1034194&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-44"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-44">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1034789/">Galen on anatomical procedures</a></span> </li> <li id="cite_note-45"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-45">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFLois_N._Magner1992" class="citation book cs1">Lois N. Magner (1992). <i>A History of Medicine</i>. CRC Press. str. 91.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+History+of+Medicine&rft.pages=91&rft.pub=CRC+Press&rft.date=1992&rft.au=Lois+N.+Magner&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-46"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-46">↑</a></span> <span class="reference-text">Brain P (trans.) Galen on Bloodletting: A study of the origins, development and validity of his opinions, with a translation of the three works. Cambridge 1986</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrumec200821-47"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200821_47-0">47,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200821_47-1">47,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200821_47-2">47,2</a></sup></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBrumec2008">Brumec 2008</a>, str. 21.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFBrumec2008 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrumec200822-48"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200822_48-0">48,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200822_48-1">48,1</a></sup></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBrumec2008">Brumec 2008</a>, str. 22.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFBrumec2008 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-gill2007-49"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-gill2007_49-0">49,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-gill2007_49-1">49,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-gill2007_49-2">49,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-gill2007_49-3">49,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-gill2007_49-4">49,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-gill2007_49-5">49,5</a></sup></span> <span class="reference-text">Gill, C. (2007). Galen and the Stoics: Mortal Enemies or Blood Brothers?. Phronesis, 52(1), 88-120. <a href="/wiki/Identifikator_digitalnega_objekta" title="Identifikator digitalnega objekta">DOI</a>: <a rel="nofollow" class="external text" href="https://dx.doi.org/10.1163/156852807X177977">10.1163/156852807X177977</a></span> </li> <li id="cite_note-king2009-50"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-king2009_50-0">50,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-king2009_50-1">50,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-king2009_50-2">50,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-king2009_50-3">50,3</a></sup></span> <span class="reference-text">King, D. Brett (2009). The Roman Period and the Middle Ages. In King, D. B., Viney, W., Woody, W. D. (Eds.) A History of Psychology: Ideas and Context (4th ed., pp. 70-71) Boston, Massachusetts: Pearson Education, Inc.</span> </li> <li id="cite_note-lloyd2007-51"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-lloyd2007_51-0">51,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-lloyd2007_51-1">51,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-lloyd2007_51-2">51,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-lloyd2007_51-3">51,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-lloyd2007_51-4">51,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-lloyd2007_51-5">51,5</a></sup></span> <span class="reference-text">Lloyd, G. (2007). Pneuma between body and soul. Journal Of The Royal Anthropological Institute, 13S135-S146. <a href="/wiki/Identifikator_digitalnega_objekta" title="Identifikator digitalnega objekta">DOI</a>: <a rel="nofollow" class="external text" href="https://dx.doi.org/10.1111/j.1467-9655.2007.00409.x">10.1111/j.1467-9655.2007.00409.x</a></span> </li> <li id="cite_note-hankinson1991-52"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-0">52,00</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-1">52,01</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-2">52,02</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-3">52,03</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-4">52,04</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-5">52,05</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-6">52,06</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-7">52,07</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-8">52,08</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-9">52,09</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-hankinson1991_52-10">52,10</a></sup></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFHankinson,_R._J.1991" class="citation magazine cs1">Hankinson, R. J. (1991). »Galen's anatomy of the soul«. <i>Phronesis</i>. Zv. 36, št. 2. str. 197–233. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1163%2F156852891321052787">10.1163/156852891321052787</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Phronesis&rft.atitle=Galen%E2%80%99s+anatomy+of+the+soul&rft.volume=36&rft.issue=2&rft.pages=197-233&rft.date=1991&rft_id=info%3Adoi%2F10.1163%2F156852891321052787&rft.au=Hankinson%2C+R.+J.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-kotrc-53"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-kotrc_53-0">53,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-kotrc_53-1">53,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-kotrc_53-2">53,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-kotrc_53-3">53,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-kotrc_53-4">53,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-kotrc_53-5">53,5</a></sup></span> <span class="reference-text">Kotrc RF, Walters KR. A bibliography of the Galenic Corpus. A newly researched list and arrangement of the titles of the treatises extant in Greek, Latin, and Arabic. Trans Stud Coll Physicians Phila. 1979 December;1(4):256–304</span> </li> <li id="cite_note-IIIDorn2006-54"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-IIIDorn2006_54-0">↑</a></span> <span class="reference-text">James E. McClellan III; Harold Dorn. <i><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/books?id=aJgp94zNwNQC">Science and Technology in World History: An Introduction</a></i>. JHU Press; 14 April 2006. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780801883606" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-8018-8360-6</a>. p. 92.</span> </li> <li id="cite_note-55"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-55">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140204155551/http://www.livius.org/ga-gh/galen/galen.html">»Galen«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/ga-gh/galen/galen.html">prvotnega spletišča</a> dne 4. februarja 2014<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 15. marca 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Galen&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.livius.org%2Fga-gh%2Fgalen%2Fgalen.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-iep-56"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-iep_56-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.iep.utm.edu/g/galen.htm">Boylen M. Galen. Internet Encyclopedia of Philosophy</a></span> </li> <li id="cite_note-57"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-57">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://repository.upenn.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1018&context=classics_papers">Rosen RM. Review of Vivian Nutton (ed.) Galen. On My Own Opinions. Corpus Medicorum Graecorum 5.3.2 Galeni De Proprius Placentis. Bryn Mawr Classical Review August 24 2000</a></span> </li> <li id="cite_note-nuttonchoice-58"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-nuttonchoice_58-0">58,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-nuttonchoice_58-1">58,1</a></sup></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.jstor.org/pss/639325">Nutton V. The Patient's Choice: A New Treatise by Galen. The Classical Quarterly, New Series, Vol. 40, No. 1 (1990), pp. 236–257</a></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrumec200826-59"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-0">59,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-1">59,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-2">59,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-3">59,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-4">59,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrumec200826_59-5">59,5</a></sup></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBrumec2008">Brumec 2008</a>, str. 26.<span class="error harv-error" style="display: none; font-size:100%"> sfn error: no target: CITEREFBrumec2008 (<a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_napake_predlog" title="Kategorija:Harv in Sfn napake predlog">pomoč</a>)</span></span> </li> <li id="cite_note-Coxe-60"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Coxe_60-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="/w/index.php?title=John_Redman_Coxe&action=edit&redlink=1" class="new" title="John Redman Coxe (stran ne obstaja)">Coxe, John Redman</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://oll.libertyfund.org/?option=com_staticxt&staticfile=show.php%3Ftitle=1988&chapter=128229&layout=html&Itemid=27"><i>The Writings of Hippocrates and Galen. Epitomised from the Original Latin translations</i>. Philadelphia: Lindsay and Blakiston, 1846</a></span> </li> <li id="cite_note-nutton84a-61"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-nutton84a_61-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Nutton V. Galen in the eyes of his contemporaries. BHM 58(3) fall 1984 315–24</span> </li> <li id="cite_note-62"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-62">↑</a></span> <span class="reference-text">George of Pisida. Hexameron 1.1588f</span> </li> <li id="cite_note-nutton84-63"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-nutton84_63-0">63,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-nutton84_63-1">63,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-nutton84_63-2">63,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-nutton84_63-3">63,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-nutton84_63-4">63,4</a></sup></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20081216212006/http://www.dahsm.medschool.ucsf.edu/history/IntroCourseIPDF/Nutton_Galen_to_Alex.pdf">»Nutton V. From Galen to Alexander, aspects of medicine and medical practice in late antiquity. Dunbarton Oaks Papers. 38, 1984«</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.dahsm.medschool.ucsf.edu/history/IntroCourseIPDF/Nutton_Galen_to_Alex.pdf">prvotnega spletišča</a> <span class="cs1-format">(PDF)</span> dne 16. decembra 2008<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 20. februarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Nutton+V.+From+Galen+to+Alexander%2C+aspects+of+medicine+and+medical+practice+in+late+antiquity.+Dunbarton+Oaks+Papers.+38%2C+1984&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.dahsm.medschool.ucsf.edu%2Fhistory%2FIntroCourseIPDF%2FNutton_Galen_to_Alex.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-64"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-64">↑</a></span> <span class="reference-text">Temkin O. Studies on late Alexandrian medicine. Bull Hist Med 3: 405–30, 1935</span> </li> <li id="cite_note-65"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-65">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://press.princeton.edu/titles/7100.html">Dear P. Revolutionizing the Sciences: European Knowledge and Its Ambitions, 1500–1700. Princeton, NJ: Princeton University Press (2001), 37–39</a></span> </li> <li id="cite_note-66"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-66">↑</a></span> <span class="reference-text">[Lindberg, D. C. (2007). The beginnings of western science: The European scientific tradition in philosophical, religious, and institutional context, prehistory to A.D. 1450. Chicago: University of Chicago Press.]</span> </li> <li id="cite_note-67"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-67">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFReflections_Chairman's2004" class="citation journal cs1">Reflections Chairman's (2004). »Traditional Medicine Among Gulf Arabs, Part II: Blood-letting«. <i>Heart Views</i>. <b>5</b> (2): 74–85 [80].</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Heart+Views&rft.atitle=Traditional+Medicine+Among+Gulf+Arabs%2C+Part+II%3A+Blood-letting&rft.volume=5&rft.issue=2&rft.pages=74-85+80&rft.date=2004&rft.au=Reflections+Chairman%27s&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-Dabbagh-68"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Dabbagh_68-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAl-Dabbagh_S._A.1978" class="citation journal cs1">Al-Dabbagh S. A. (1978). »Ibn Al-Nafis and the pulmonary circulation«. <i>The Lancet</i>. <b>311</b> (8074): 1148.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Lancet&rft.atitle=Ibn+Al-Nafis+and+the+pulmonary+circulation&rft.volume=311&rft.issue=8074&rft.pages=1148&rft.date=1978&rft.au=Al-Dabbagh+S.+A.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-69"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-69">↑</a></span> <span class="reference-text">P Prioreschi, Determinants of the revival of dissection of the human body in the Middle Ages', Medical Hypotheses (2001) 56(2), 229–234</span> </li> <li id="cite_note-70"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-70">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFJones1963" class="citation book cs1">Jones, Raymond F. (1963). »The Anatomist«. <i>Stories of Great Physicians</i>. Whitman. str. 46–47.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=The+Anatomist&rft.btitle=Stories+of+Great+Physicians&rft.pages=46-47&rft.pub=Whitman&rft.date=1963&rft.aulast=Jones&rft.aufirst=Raymond+F.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-71"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-71">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFWeiss1947" class="citation book cs1">Weiss, Roberto (1947). <i>The Dawn of Humanism in Italy</i>. London: H. K. Lewis & Co. Ltd. str. 19.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Dawn+of+Humanism+in+Italy&rft.place=London&rft.pages=19&rft.pub=H.+K.+Lewis+%26+Co.+Ltd.&rft.date=1947&rft.aulast=Weiss&rft.aufirst=Roberto&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-72"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-72">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFCosans_C1997" class="citation journal cs1">Cosans C (1997). »Galen's Critique of Rationalist and Empiricist Anatomy«. <i>Journal of the History of Biology</i>. <b>30</b> (1): 35–54. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1023%2FA%3A1004266427468">10.1023/A:1004266427468</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11618979">11618979</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Journal+of+the+History+of+Biology&rft.atitle=Galen%27s+Critique+of+Rationalist+and+Empiricist+Anatomy&rft.volume=30&rft.issue=1&rft.pages=35-54&rft.date=1997&rft_id=info%3Adoi%2F10.1023%2FA%3A1004266427468&rft_id=info%3Apmid%2F11618979&rft.au=Cosans+C&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-73"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-73">↑</a></span> <span class="reference-text">2011 “The love for truth. Life and work of Michael Servetus”, (El amor a la verdad. Vida y obra de Miguel Servet.), González Echeverría, Francisco Javier, printed by Navarro y Navarro, Zaragoza, collaboration with the Government of Navarra, Department of Institutional Relations and Education of the Government of Navarra, 607 pp, 64 of them illustrations. Note 481(.."<i>primum Andrea Vesalem..Post hunc,Michael Villanovanus familiariter milhi in consectionibus adhibitus est, vir in omni genere litterarum ornatissimus in Galenic doctrina, vix illi secundus..</i>" Audrey, Jean</span> </li> <li id="cite_note-74"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-74">↑</a></span> <span class="reference-text">2002 “ Michael Servetus in the 'Opera Omnia' of Galenus of 1548–1551 printed by Jean Frellon”, González Echeverría, Francisco Javier. Book of communications, XII National Congress on History of Medicine., Albacete, 7–9 of febrabry, pp 42–43</span> </li> <li id="cite_note-75"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-75">↑</a></span> <span class="reference-text">2004 “The edition of Lyon of the ‘Opera omnia’ by Galenus of the printer Jean Frellon (1548–1551) commented by Michael Servetus”, Francisco Javier González Echeverría and Ancín Chandía, Teresa. In: Medicine in the pressence of the new millennium: a historical perspective. Coordinators: José Martínez Pérez,Isabel Porras Gallo, Pedro Samblás Tilve, Mercedes Del Cura González, Minutes from the XII Congress in History of Medicine, 7–9 February 2002, Albacete. Ed. Of the University of Castilla-La Mancha. Cuenca, pp. 645–657.</span> </li> <li id="cite_note-76"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-76">↑</a></span> <span class="reference-text">2011 September 9th, Francisco González Echeverría VI International Meeting for the History of Medicine,(S-11: Biographies in History of Medicine (I)), Barcelona.<i>New Discoveries on the biography of Michael De Villeneuve (Michael Servetus)</i> & <i>New discoverys on the work of Michael De Villeneuve (Michael Servetus)</i></span> </li> <li id="cite_note-77"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-77">↑</a></span> <span class="reference-text">2011 “The love for truth. Life and work of Michael Servetus”, (El amor a la verdad. Vida y obra de Miguel Servet.),Francisco Javier González Echeverría, Francisco Javier, printed by Navarro y Navarro, Zaragoza, collaboration with the Government of Navarra, Department of Institutional Relations and Education of the Government of Navarra, 607 pp, 64 of them illustrations.pag 194–204</span> </li> <li id="cite_note-78"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-78">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.michaelservetusresearch.com/ENGLISH/works.html">Michael Servetus Research</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20121113223851/http://www.michaelservetusresearch.com/ENGLISH/works.html">Arhivirano</a> 2012-11-13 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. Website with a study on the Opera Omnia of Galen, by Michael de Villanueva</span> </li> <li id="cite_note-79"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-79">↑</a></span> <span class="reference-text">Brian, P., 1986, <i>Galen on Bloodletting,</i> Cambridge University Press</span> </li> <li id="cite_note-80"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-80">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://oculus.nlm.nih.gov/green082">»Selected works of Galen / translated by Robert Montraville Green for Sidney Licht [ca.1953] 1951-1979«</a>. National Library of Medicine.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Selected+works+of+Galen+%2F+translated+by+Robert+Montraville+Green+for+Sidney+Licht+%5Bca.1953%5D+1951-1979&rft.pub=National+Library+of+Medicine&rft_id=http%3A%2F%2Foculus.nlm.nih.gov%2Fgreen082&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Viri">Viri</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Viri" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Viri"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li>Algra K (ed.) The Cambridge History of Hellenistic Philosophy. Cambridge University Press, 2005. <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521250285" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-521-25028-5</a>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780521250283" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-521-25028-3</a></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFBorisov,_Peter2009" class="citation book cs1"><a href="/wiki/Peter_Borisov" title="Peter Borisov">Borisov, Peter</a> (2009). <i>Zgodovina medicine: poskus sinteze medicinske misli</i> (2 izd.). Maribor: Založba Pivec. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/63316737">63316737</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-961-6494-93-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-961-6494-93-9"><bdi>978-961-6494-93-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Zgodovina+medicine%3A+poskus+sinteze+medicinske+misli&rft.edition=2&rft.pub=Maribor%3A+Zalo%C5%BEba+Pivec&rft.date=2009&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F63316737%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.isbn=978-961-6494-93-9&rft.au=Borisov%2C+Peter&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFViljem_Brumec2008" class="citation book cs1">Viljem Brumec (2008). <i>Kratka zgodovina medicine</i>. Maribor: Založba Pivec. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-961-6494-73-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-961-6494-73-1"><bdi>978-961-6494-73-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Kratka+zgodovina+medicine&rft.place=Maribor&rft.pub=Zalo%C5%BEba+Pivec&rft.date=2008&rft.isbn=978-961-6494-73-1&rft.au=Viljem+Brumec&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?artid=2175042">Boudon-Millot V (ed. and trans.) Galien: Introduction générale; Sur l'ordre de ses propres livres; Sur ses propres livres; Que l'excellent médecin est aussi philosophe</a> Paris: Les Belles Lettres. 2007, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9782251005362" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-2-251-00536-2</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.iep.utm.edu/g/galen.htm">Boylen M. Galen. Internet Encyclopedia of Philosophy</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=al9FH5tynlAC">Debru A. Galen on Pharmacology: Philosophy, History, and Medicine : Proceedings of the Vth International Galen Colloquium, Lille, 16–18 March 1995 BRILL 1997</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9004104038" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 90-04-10403-8</a>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9789004104037" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-90-04-10403-7</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.pubmedcentral.nih.gov/articlerender.fcgi?tool=pubmed&pubmedid=12937057">Dunn PM. Galen (AD 129–200) of Pergamun: anatomist and experimental physiologist. Arch Dis Child Fetal Neonatal Ed. 2003 Sep;88(5):F441-3.</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=X8eyqsqFgQ8C">Everson S. (ed.) Language. Cambridge University Press, 1994</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521357950" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-521-35795-0</a>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780521357951" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-521-35795-1</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=Hf1htsj-usAC">French RK. Medicine Before Science: The Rational and Learned Doctor from the Middle Ages to the Enlightenment. Cambridge University Press, 2003.</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521007615" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-521-00761-5</a>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780521007610" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-521-00761-0</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.princeton.edu/~pswpc/pdfs/gleason/010702.pdf">Gleason MW. Shock and Awe: The Performance Dimension of Galen’s Anatomy Demonstrations. Princeton/Stanford Working Papers in Classics January 2007</a></li> <li>Gleason MW. Making Men: Sophists and Self-Presentation in Ancient Rome. Princeton 1995</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.cambridge.org/catalogue/catalogue.asp?isbn=9780521819541">Hankinson RJ (ed.) The Cambridge Companion to Galen. CUP 2008</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780521819541" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-521-81954-1</a></li> <li>Hankinson R.J. Cause and explanation in ancient Greek thought. Oxford University Press, 1998 <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0199246564" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-19-924656-4</a>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780199246564" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-19-924656-4</a></li> <li>Ilberg J. Aus Galens Praxis. Neue Jahrbücher für das Klassische Altertum, Geschichte und Deutsche Literatur 15: 276–312, 1905</li> <li>Hakim Syed Zillur Rahman (ed.). Jawami Kitab Al-Nabd Al-Saghir by Galen (2007), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ibnsinaacademy.org">Ibn Sina Academy of Medieval Medicine & Sciences</a>, Aligarh, India; <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9788190136273" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-81-901362-7-3</a></li> <li>Hakim Syed Zillur Rahman]] (ed.). Kitab fi Firaq al Tibb by Galen (2008), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ibnsinaacademy.org">Ibn Sina Academy of Medieval Medicine & Sciences</a>, Aligarh, India; <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9788190607018" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-81-906070-1-8</a></li> <li>Hakim Syed Zillur Rahman (ed.). Kitab al Anasir by Galen (2008), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ibnsinaacademy.org">Ibn Sina Academy of Medieval Medicine & Sciences</a>, Aligarh, India; <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9788190607025" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-81-906070-2-5</a></li> <li>Hakim Syed Zillur Rahman (ed.). Kitab al Mizaj of Galen (2008), <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ibnsinaacademy.org">Ibn Sina Academy of Medieval Medicine & Sciences</a>, Aligarh, India; <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9788190607032" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-81-906070-3-2</a></li> <li>Kotrc RF, Walters KR. A bibliography of the Galenic Corpus. A newly researched list and arrangement of the titles of the treatises extant in Greek, Latin, and Arabic. Trans Stud Coll Physicians Phila. 1979 December;1(4):256–304</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://muse.jhu.edu/login?uri=/journals/bulletin_of_the_history_of_medicine/v073/73.1mattern.html">Mattern SP. Zdravniki in aristokracija rimskega imperija: pokrovitelj Therapeutics. Bulletin of the History of Medicine. Volume 73, Number 1, Spring 1999, pp. 1–18</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=NrEeAAAAIAAJ">Metzger BM. New Testament Studies: Philological, Versional, and Patristic. BRILL 1980</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9004061630" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 90-04-06163-0</a>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9789004061637" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-90-04-06163-7</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.al-islam.org/al-tawhid/medical_sects/title.htm">Muhaqqiq M. Medical Sects in Islam. al-Tawhid Islamic Journal, vol. VIII, No.2</a></li> <li>Nutton V. Roman Medicine, 250 BC to AD 200, and Medicine in Late Antiquity and the Early Middle Ages, in Lawrence C.(ed.) The Western Medical Tradition: 800–1800 A.D. 1995</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=oShfkIhduowC">Nutton V. Ancient Medicine. Routledge, 2004</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0415086116" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-415-08611-6</a>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780415086110" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-415-08611-0</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=lzO3zQ3dK0cC">Osler W. The Evolution of Modern Medicine 1913. Plain Label Books 1987. Poglavje II: grška gedicina</a></li> <li>Peterson DW. Opažanja o kronologiji Galenovega korpusa. Bull Hist Med 51(3): 484, 1977</li> <li>Siegel RE. Galen's System of Physiology and Medicine, Basel 1968 (this text is not regarded highly by most Galen scholars)</li> <li>Siegel RE. Galen on Sense Perception, His Doctrines, Observations and Experiments on Vision, Hearing, Smell, Taste, Touch and Pain, and Their Historical Sources. Karger, Basel 1970 (this text is not regarded highly by most Galen scholars)</li> <li>Siegel RE. Galen on Psychology, Psychopathology, and Function and Diseases of the Nervous System 1973 (this text is not regarded highly by most Galen scholars)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=wJ4YAAAAIAAJ">Smith WG. Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology. J Walton 1849</a></li> <li>Stakelum JW, Galen and the Logic of Proposition, Rome, Angelicum, 1940</li> <li>Taylor HO. Greek Biology And Medicine. Marshall Jones 1922. Chapter 5: The Final System - Galen</li> <li><a href="/w/index.php?title=Oswei_Temkin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oswei Temkin (stran ne obstaja)">Temkin O.</a> Galenism: Rise and Decline of a Medical Philosophy. Cornell University Press, Ithaca 1973</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=mhNUGgG2eacC">The Cambridge Ancient History: Second Edition. XI The High Empire A.D. 70–192 Cambridge University Press, 2000</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521263352" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-521-26335-2</a>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780521263351" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-521-26335-1</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.tlg.uci.edu/">Thesaurus Linguae Graecae: TLG</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=Aesg-6eBWCYC">van der Eijk P. Medicine and Philosophy in Classical Antiquity: Doctors and Philosophers on Nature, Soul, Health and Disease. Cambridge University Press, 2005</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0521818001" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 0-521-81800-1</a>, <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780521818001" class="internal mw-magiclink-isbn">ISBN 978-0-521-81800-1</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.ca/books?id=jGk8AAAAIAAJ">Watson PB. Marcus Aurelius Antoninus. Harper & brothers, 1884</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Nadaljnje_branje">Nadaljnje branje</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Nadaljnje branje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nadaljnje branje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFBrock1929" class="citation book cs1">Brock, Arthur John (1929). <i>Greek Medicine, Being Extracts Illustrative of Medical Writers from Hippocrates to Galen</i>. London: Dent.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Greek+Medicine%2C+Being+Extracts+Illustrative+of+Medical+Writers+from+Hippocrates+to+Galen&rft.place=London&rft.pub=Dent&rft.date=1929&rft.aulast=Brock&rft.aufirst=Arthur+John&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFGalen1991" class="citation book cs1">Galen (1991). <i>On the therapeutic method</i>. R.J. Hankinson, trans. Oxford: Clarendon Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-19-824494-0" title="Posebno:ViriKnjig/0-19-824494-0"><bdi>0-19-824494-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=On+the+therapeutic+method&rft.place=Oxford&rft.pub=Clarendon+Press&rft.date=1991&rft.isbn=0-19-824494-0&rft.au=Galen&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFGilbert1960" class="citation book cs1">Gilbert, N W. (1960). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/renaissanceconce0000gilb_q2k7"><i>Renaissance Concepts of Method</i></a>. New York: Columbia University Press.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Renaissance+Concepts+of+Method&rft.place=New+York&rft.pub=Columbia+University+Press&rft.date=1960&rft.aulast=Gilbert&rft.aufirst=N+W.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Frenaissanceconce0000gilb_q2k7&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></li> <li>C. Gill, T. Whitmarsh, and J. Wilkins (eds), <i>Galen and the World of Knowledge</i> (New York and Cambridge, 2009) (Greek Cultures in the Roman World).</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFKudlienDurling1991" class="citation book cs1">Kudlien, Fridolf; Durling, Richard J., ur. (1991). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/galensmethodofhe0001gale"><i>Galen's method of healing : proceedings of the 1982 Galen Symposium</i></a>. Leiden: Brill. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/90-04-09272-2" title="Posebno:ViriKnjig/90-04-09272-2"><bdi>90-04-09272-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Galen%27s+method+of+healing+%3A+proceedings+of+the+1982+Galen+Symposium&rft.place=Leiden&rft.pub=Brill&rft.date=1991&rft.isbn=90-04-09272-2&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fgalensmethodofhe0001gale&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFLloyd1991" class="citation book cs1">Lloyd, G.E.R. (1991). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/methodsproblemsi0000lloy"><i>Methods and problems in Greek science</i></a>. Cambridge: Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-521-37419-7" title="Posebno:ViriKnjig/0-521-37419-7"><bdi>0-521-37419-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Methods+and+problems+in+Greek+science&rft.place=Cambridge&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=1991&rft.isbn=0-521-37419-7&rft.aulast=Lloyd&rft.aufirst=G.E.R.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fmethodsproblemsi0000lloy&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFSarton1954" class="citation book cs1">Sarton, George (1954). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/galenofpergamon0000sart"><i>Galen of Pergamon</i></a>. Lawrence, KS: University of Kansas Press.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Galen+of+Pergamon&rft.place=Lawrence%2C+KS&rft.pub=University+of+Kansas+Press&rft.date=1954&rft.aulast=Sarton&rft.aufirst=George&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fgalenofpergamon0000sart&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFWalzer1949" class="citation book cs1">Walzer, Richard (1949). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/galenonjewschris0000rich"><i>Galen on Jews and Christians</i></a>. London: Oxford University Press.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Galen+on+Jews+and+Christians&rft.place=London&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1949&rft.aulast=Walzer&rft.aufirst=Richard&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fgalenonjewschris0000rich&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AKlavdij+Galen" class="Z3988"></span></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Klavdij_Galen&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/40px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/60px-Commons-logo.svg.png 1.5x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <span style="font-weight: bold; font-style: italic;"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Galenus_of_Pergamum" class="extiw" title="commons:Category:Galenus of Pergamum">Klavdij Galen</a></span>.</div></div> </div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.iep.utm.edu/galen/">Galen</a> v <a href="/w/index.php?title=Internet_Encyclopedia_of_Philosophy&action=edit&redlink=1" class="new" title="Internet Encyclopedia of Philosophy (stran ne obstaja)">Internet Encyclopedia of Philosophy</a></li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Zgodovina_medicine" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="3"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911192">.mw-parser-output .navbar{display:inline;font-size:88%;font-weight:normal}.mw-parser-output .navbar-collapse{float:left;text-align:left}.mw-parser-output .navbar-boxtext{word-spacing:0}.mw-parser-output .navbar ul{display:inline-block;white-space:nowrap;line-height:inherit}.mw-parser-output .navbar-brackets::before{margin-right:-0.125em;content:"[ "}.mw-parser-output .navbar-brackets::after{margin-left:-0.125em;content:" ]"}.mw-parser-output .navbar li{word-spacing:-0.125em}.mw-parser-output .navbar a>span,.mw-parser-output .navbar a>abbr{text-decoration:inherit}.mw-parser-output .navbar-mini abbr{font-variant:small-caps;border-bottom:none;text-decoration:none;cursor:inherit}.mw-parser-output .navbar-ct-full{font-size:114%;margin:0 7em}.mw-parser-output .navbar-ct-mini{font-size:114%;margin:0 4em}</style><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Zgodovina_medicine" title="Predloga:Zgodovina medicine"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:Zgodovina_medicine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Zgodovina medicine (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Zgodovina_medicine&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Zgodovina_medicine" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_medicine&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina medicine (stran ne obstaja)">Zgodovina medicine</a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Zgodovine osnovnih veja</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_anatomije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina anatomije (stran ne obstaja)">Anatomija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_biokemije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina biokemije (stran ne obstaja)">Biokemija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_biologija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina biologija (stran ne obstaja)">Biologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_biotehnologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina biotehnologije (stran ne obstaja)">Biotehnologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_kemije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina kemije (stran ne obstaja)">Kemija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_embriologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina embriologije (stran ne obstaja)">Embriologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_genetike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina genetike (stran ne obstaja)">Genetika</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_imunologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina imunologije (stran ne obstaja)">Imunologija</a> <ul><li><i><a href="/w/index.php?title=%C4%8Casovnica_-_imunologija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Časovnica - imunologija (stran ne obstaja)">Časovnica</a></i></li></ul></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_medicinske_diagnoze&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina medicinske diagnoze (stran ne obstaja)">Medicinska diagnoza</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_mikrobiologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina mikrobiologije (stran ne obstaja)">Mikrobiologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_molekularne_biologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina molekularne biologije (stran ne obstaja)">Molekularna biologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_prehrane&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina prehrane (stran ne obstaja)">prehrana</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_patologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina patologije (stran ne obstaja)">Patologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_farmakologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina farmakologije (stran ne obstaja)">Farmakologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_fiziologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina fiziologije (stran ne obstaja)">fiziologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_virologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina virologije (stran ne obstaja)">Virologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Social_Zgodovina_virusov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Social Zgodovina virusov (stran ne obstaja)">Virusi</a></li></ul> </div></td><td class="navbox-image" rowspan="5" style="width:1px;padding:0px 0px 0px 2px"><div><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Gersdorff_-_Sch%C3%A4delwunde.jpg" class="mw-file-description" title="Zdravljenje poškodbe lobanje"><img alt="Zdravljenje poškodbe lobanje" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Gersdorff_-_Sch%C3%A4delwunde.jpg/60px-Gersdorff_-_Sch%C3%A4delwunde.jpg" decoding="async" width="60" height="71" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Gersdorff_-_Sch%C3%A4delwunde.jpg/90px-Gersdorff_-_Sch%C3%A4delwunde.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/Gersdorff_-_Sch%C3%A4delwunde.jpg/120px-Gersdorff_-_Sch%C3%A4delwunde.jpg 2x" data-file-width="546" data-file-height="646" /></a></span></div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Zgodovine veja medicine</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_alternativne_medicina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina alternativne medicina (stran ne obstaja)">Alternativna medicina</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_anestezije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina anestezije (stran ne obstaja)">Anestezija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_raka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina raka (stran ne obstaja)">Rak</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_invazivne_in_interventne_kardiologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina invazivne in interventne kardiologije (stran ne obstaja)">Kardiologija (invazivna in interventna)</a> (<a href="/w/index.php?title=Zgodovina_CPR&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina CPR (stran ne obstaja)">CPR</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_dermatologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina dermatologije (stran ne obstaja)">Dermatologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_endokrinologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina endokrinologije (stran ne obstaja)">Endokrinologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_nevrologije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina nevrologije (stran ne obstaja)">Nevrologija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_psihiatrije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina psihiatrije (stran ne obstaja)">Psihiatrija</a> <ul><li><i><a href="/w/index.php?title=%C4%8Casovnica_-_psihiatrija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Časovnica - psihiatrija (stran ne obstaja)">Časovnica</a></i></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_psihiatri%C4%8Dnih_zavodov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina psihiatričnih zavodov (stran ne obstaja)">Psihiatrični zavodi</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_psihokirurgije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina psihokirurgije (stran ne obstaja)">Psihokirurgija</a></li></ul></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_kirurgije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina kirurgije (stran ne obstaja)">Kirurgija</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Medicina in zgodovinske skupnosti</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Prazgodovinska_medicina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prazgodovinska medicina (stran ne obstaja)">Prazgodovina</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Babilonska_medicina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Babilonska medicina (stran ne obstaja)">Babilon</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Bizantisnka_medicina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bizantisnka medicina (stran ne obstaja)">Bizanc</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Staroegi%C4%8Danska_medicina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Staroegičanska medicina (stran ne obstaja)">Stari Egipt</a> (<a href="/w/index.php?title=Egip%C4%8Danski_zdravni%C5%A1ki_papirusi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Egipčanski zdravniški papirusi (stran ne obstaja)">Egipčanski zdravniški papirusi</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Starogr%C5%A1ka_medicina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Starogrška medicina (stran ne obstaja)">Stara Grčija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Staroiranska_medicina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Staroiranska medicina (stran ne obstaja)">Stari Iran</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Medicina_v_starem_Rimu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Medicina v starem Rimu (stran ne obstaja)">stari Rim</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Medicina_v_srednjeve%C5%A1kem_islamskem_svetu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Medicina v srednjeveškem islamskem svetu (stran ne obstaja)">Srednjeveški Islam</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Srednjeve%C5%A1ka_medicina_v_Zahodni_Evropi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Srednjeveška medicina v Zahodni Evropi (stran ne obstaja)">Srednjeveška Zahodna Evropa</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Zgodovina metod v medicini</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_antibiotikov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina antibiotikov (stran ne obstaja)">Antibiotiki</a> <ul><li><i><a href="/w/index.php?title=%C4%8Casovnica_antibiotikov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Časovnica antibiotikov (stran ne obstaja)">Časovnica</a></i></li></ul></li> <li><a href="/w/index.php?title=Humorizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Humorizem (stran ne obstaja)">Humorizem</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_radioterapije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina radioterapije (stran ne obstaja)">Radioterapija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_cepiv&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina cepiv (stran ne obstaja)">Cepiva</a> <ul><li><i><a href="/w/index.php?title=%C4%8Casovnica_-_cepiva&action=edit&redlink=1" class="new" title="Časovnica - cepiva (stran ne obstaja)">Časovnica</a></i></li></ul></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Katastrofe in kuge</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/%C4%8Crna_smrt" title="Črna smrt">Črna smrt</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Seznam_epidemij&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznam epidemij (stran ne obstaja)">Seznam epidemij</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_malarije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina malarije (stran ne obstaja)">Malarija</a></li> <li><a href="/wiki/Pandemija" title="Pandemija">Pandemije</a></li> <li><a href="/wiki/Kuga" title="Kuga">Kuga</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_otro%C5%A1ke_ohromelosti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina otroške ohromelosti (stran ne obstaja)">Otroška ohromelost</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_koz&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina koz (stran ne obstaja)">Koze</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_sifilisa&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina sifilisa (stran ne obstaja)">Sifilis</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovina_tuberkuloze&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovina tuberkuloze (stran ne obstaja)">Tuberkuloza</a></li></ul> </div></td></tr><tr><td class="navbox-abovebelow" colspan="3"><div> <ul><li><b><a href="/wiki/Kategorija:Zgodovina_medicine" title="Kategorija:Zgodovina medicine">Kategorija</a></b></li> <li><b><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:History_of_Medicine" class="extiw" title="commons:Category:History of Medicine">Zbirka</a></b></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q8778#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q8778#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q8778#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/ISNI_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISNI (identifikator)">ISNI</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://isni.org/isni/0000000121302401">1</a></span></li></ul></li> <li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/44299175">1</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/9003149544629000490005">2</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/27144648189554830750">3</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/28080859">4</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/316962918">5</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/2678158792842539040001">6</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/8499151595791805470009">7</a></span></li></ul></li> <li><a href="/wiki/CONOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="CONOR (identifikator)">CONOR (Slovenija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/70567779">1</a></span></li></ul></li> <li><a href="/wiki/CONOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="CONOR (identifikator)">CONOR (Srbija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/conor/2766183">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/44299175">WorldCat (via VIAF)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://authority.bibsys.no/authority/rest/authorities/html/90070192">Norveška</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.bncatalogo.cl/F?func=direct&local_base=red10&doc_number=000182355">Čile</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://datos.bne.es/resource/XX895402">Španija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb119039184">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb119039184">(data)</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://cantic.bnc.cat/registre/981058518246706706">Katalonija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/118537202">Nemčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://opac.sbn.it/nome/CFIV036469">Italija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nli.org.il/en/authorities/987007261393305171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n79059644">ZDA</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://kopkatalogs.lv/F?func=direct&local_base=lnc10&doc_number=000032645&P_CON_LNG=ENG">Latvija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.ndl.go.jp/auth/ndlna/00620704">Japonska</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=jn19990002533&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://nla.gov.au/anbd.aut-an36554152">Avstralija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.nlg.gr/resource/authority/record153553">Grčija</a></span> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.nlg.gr/resource/authority/record16360">2</a></span></li></ul></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://katalog.nsk.hr/F/?func=direct&doc_number=000043198&local_base=nsk10">Hrvaška</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.bibliotheken.nl/id/thes/p068607407">Nizozemska</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mak.bn.org.pl/cgi-bin/KHW/makwww.exe?BM=1&NU=1&IM=4&WI=9810553551205606">Poljska</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://libris.kb.se/auth/187872">Švedska</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://opac.vatlib.it/auth/detail/495_44656">Vatikan</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Biografski slovarji</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.deutsche-biographie.de/pnd118537202.html?language=en">Nemčija</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Znanstvene podatkovne baze</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ci.nii.ac.jp/author/DA01637648?l=en">CiNii (Japonska)</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://zbmath.org/authors/?q=ai:galen-of-pergamon.">zbMATH</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/36414/">Faceted Application of Subject Terminology</a></span></li> <li><a href="/wiki/RERO_(identifikator)" class="mw-redirect" title="RERO (identifikator)">RERO (Švica)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.rero.ch/02-A000068868">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://snaccooperative.org/ark:/99166/w6h23n6v">Social Networks and Archival Context</a></span></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/02776897X">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://islamansiklopedisi.org.tr/galen">İslâm Ansiklopedisi</a></span></li> <li><a href="/wiki/Trove_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Trove (identifikator)">Trove (Avstralija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://trove.nla.gov.au/people/1289223">1</a></span></li></ul></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <p class="mw-empty-elt"> </p>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?useformat=desktop&type=1x1&usesul3=0" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Klavdij_Galen&oldid=6288562">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Klavdij_Galen&oldid=6288562</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Rojeni_leta_129" title="Kategorija:Rojeni leta 129">Rojeni leta 129</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Umrli_v_3._stoletju" title="Kategorija:Umrli v 3. stoletju">Umrli v 3. stoletju</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Rimljani_v_2._stoletju" title="Kategorija:Rimljani v 2. stoletju">Rimljani v 2. stoletju</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Starogr%C5%A1ki_zdravniki" title="Kategorija:Starogrški zdravniki">Starogrški zdravniki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Rimski_zdravniki" title="Kategorija:Rimski zdravniki">Rimski zdravniki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Zgodovina_medicine" title="Kategorija:Zgodovina medicine">Zgodovina medicine</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_latin%C5%A1%C4%8Dini_(la)" title="Kategorija:Viri CS1 v latinščini (la)">Viri CS1 v latinščini (la)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Harv_in_Sfn_no-target_napake" title="Kategorija:Harv in Sfn no-target napake">Harv in Sfn no-target napake</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_%C4%8Darobnimi_povezavami_ISBN" title="Kategorija:Strani s čarobnimi povezavami ISBN">Strani s čarobnimi povezavami ISBN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Brez_lokalne_slike,_slika_je_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Brez lokalne slike, slika je v Wikipodatkih">Brez lokalne slike, slika je v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_z_viri_iz_Wikipodatkov" title="Kategorija:Članki z viri iz Wikipodatkov">Članki z viri iz Wikipodatkov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_latinsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo">Članki, ki vsebujejo latinsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_predlogo_Lang-xx" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo predlogo Lang-xx">Strani, ki uporabljajo predlogo Lang-xx</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_starogr%C5%A1ko_(do_1453)_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo starogrško (do 1453) besedilo">Članki, ki vsebujejo starogrško (do 1453) besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_je_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih">Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ISNI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI">Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CONOR.SI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI">Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CONOR.SR" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SR">Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SR</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BIBSYS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS">Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNC">Wikipedijini članki z identifikatorji BNC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CANTICN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN">Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ICCU" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU">Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LNB" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LNB">Wikipedijini članki z identifikatorji LNB</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NDL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NDL">Wikipedijini članki z identifikatorji NDL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLA">Wikipedijini članki z identifikatorji NLA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLG" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLG">Wikipedijini članki z identifikatorji NLG</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NSK" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NSK">Wikipedijini članki z identifikatorji NSK</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NTA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NTA">Wikipedijini članki z identifikatorji NTA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_PLWABN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN">Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SELIBR" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR">Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VcBA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA">Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_DTBIO" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO">Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CINII" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CINII">Wikipedijini članki z identifikatorji CINII</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ZBMATH" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ZBMATH">Wikipedijini članki z identifikatorji ZBMATH</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_RERO" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji RERO">Wikipedijini članki z identifikatorji RERO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SNAC-ID" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SNAC-ID">Wikipedijini članki z identifikatorji SNAC-ID</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_TDV%C4%B0A" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA">Wikipedijini članki z identifikatorji TDVİA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_Trove" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji Trove">Wikipedijini članki z identifikatorji Trove</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:33_elementov_normativne_kontrole" title="Kategorija:33 elementov normativne kontrole">33 elementov normativne kontrole</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_-_ve%C4%8Dkratni" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni">Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_izbrani_%C4%8Dlanki" title="Kategorija:Vsi izbrani članki">Vsi izbrani članki</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 00:12, 23. avgust 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Klavdij_Galen&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><picture><source media="(min-width: 500px)" srcset="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29"><img src="/static/images/footer/wikimedia.svg" width="25" height="25" alt="Wikimedia Foundation" lang="en" loading="lazy"></picture></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><picture><source media="(min-width: 500px)" srcset="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" width="88" height="31"><img src="/w/resources/assets/mediawiki_compact.svg" alt="Powered by MediaWiki" lang="en" width="25" height="25" loading="lazy"></picture></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-header-container vector-sticky-header-container"> <div id="vector-sticky-header" class="vector-sticky-header"> <div class="vector-sticky-header-start"> <div class="vector-sticky-header-icon-start vector-button-flush-left vector-button-flush-right" aria-hidden="true"> <button class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-sticky-header-search-toggle" tabindex="-1" data-event-name="ui.vector-sticky-search-form.icon"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </button> </div> <div role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box"> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail"> <form action="/w/index.php" id="vector-sticky-search-form" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji"> <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <div class="vector-sticky-header-context-bar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-sticky-header-toc" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-sticky-header-toc vector-sticky-header-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-sticky-header-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-sticky-header-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-sticky-header-toc-label" for="vector-sticky-header-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-sticky-header-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div class="vector-sticky-header-context-bar-primary" aria-hidden="true" ><span class="mw-page-title-main">Klavdij Galen</span></div> </div> </div> <div class="vector-sticky-header-end" aria-hidden="true"> <div class="vector-sticky-header-icons"> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-talk-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="talk-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-speechBubbles mw-ui-icon-wikimedia-speechBubbles"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-subject-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="subject-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-article mw-ui-icon-wikimedia-article"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-history-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="history-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-history mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-history"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only mw-watchlink" id="ca-watchstar-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="watch-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-star mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-star"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-ve-edit-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ve-edit-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-edit mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-edit"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-edit-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="wikitext-edit-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-wikiText mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-wikiText"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-viewsource-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ve-edit-protected-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-editLock mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-editLock"></span> <span></span> </a> </div> <div class="vector-sticky-header-buttons"> <button class="cdx-button cdx-button--weight-quiet mw-interlanguage-selector" id="p-lang-btn-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-language mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-language"></span> <span>111 jezikov</span> </button> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive" id="ca-addsection-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="addsection-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-speechBubbleAdd-progressive mw-ui-icon-wikimedia-speechBubbleAdd-progressive"></span> <span>Dodaj temo</span> </a> </div> <div class="vector-sticky-header-icon-end"> <div class="vector-user-links"> </div> </div> </div> </div> </div> <div class="mw-portlet mw-portlet-dock-bottom emptyPortlet" id="p-dock-bottom"> <ul> </ul> </div> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.eqiad.main-75687f9f4b-jdtph","wgBackendResponseTime":239,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"1.142","walltime":"1.445","ppvisitednodes":{"value":4097,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":101002,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":4001,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":20,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":42,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":132301,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":8,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 1240.514 1 -total"," 25.08% 311.180 1 Predloga:Infopolje_Znanstvenik"," 24.69% 306.241 1 Predloga:Infopolje"," 23.53% 291.947 1 Predloga:Reflist"," 16.04% 198.990 1 Predloga:Jezik-la"," 14.13% 175.262 3 Predloga:Br_separated_entries"," 9.77% 121.226 7 Predloga:Cite_journal"," 7.22% 89.590 17 Predloga:Navedi_knjigo"," 6.41% 79.564 1 Predloga:Wikidata/p18"," 6.23% 77.240 1 Predloga:Wikidata/p19"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.726","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":29051060,"limit":52428800},"limitreport-logs":"Got person name of Q1388527 from label: «Johannes Mewaldt»\npersonNameToAuthorName: «Johannes Mewaldt»: have «Im Fa» match\nNaslov pridobljen Q26415267 iz oznake: «Kategorie:RE:Band VII,1»\nGot person name of Q101490 from label: «Фридрих Любкер»\npersonNameToAuthorName: «Фридрих Любкер»: have «Im Fa» match\nNaslov pridobljen Q24933120 iz oznake: «Общество классической филологии и педагогики»\nanchor_id_list = table#1 {\n [\"CITEREFA._Barrington_Baker1971\"] = 1,\n [\"CITEREFAl-Dabbagh_S._A.1978\"] = 1,\n [\"CITEREFAndreas_Vesalius1543\"] = 1,\n [\"CITEREFBorisov,_Peter2009\"] = 1,\n [\"CITEREFBrock1929\"] = 1,\n [\"CITEREFClaudii_Galeni_Pergameni1528\"] = 1,\n [\"CITEREFClaudii_Galeni_Pergameni1956\"] = 2,\n [\"CITEREFClaudii_Galeni_Pergameni1992\"] = 1,\n [\"CITEREFCosans_C1997\"] = 1,\n [\"CITEREFGalen1991\"] = 1,\n [\"CITEREFGilbert1960\"] = 1,\n [\"CITEREFHankinson,_R._J.1991\"] = 1,\n [\"CITEREFJones1963\"] = 1,\n [\"CITEREFKudlienDurling1991\"] = 1,\n [\"CITEREFLloyd1991\"] = 1,\n [\"CITEREFLois_N._Magner1992\"] = 1,\n [\"CITEREFNutton_Vivian1973\"] = 1,\n [\"CITEREFReflections_Chairman\u0026#039;s2004\"] = 1,\n [\"CITEREFSarton1954\"] = 1,\n [\"CITEREFTheodore_J._Drizis2008\"] = 1,\n [\"CITEREFViljem_Brumec2008\"] = 1,\n [\"CITEREFWalzer1949\"] = 1,\n [\"CITEREFWeiss1947\"] = 1,\n [\"CITEREFWilliam_Harvey1628\"] = 1,\n}\ntemplate_list = table#1 {\n [\"Cite journal\"] = 7,\n [\"Clear\"] = 1,\n [\"Doi\"] = 2,\n [\"Drugipomeni3\"] = 1,\n [\"Infopolje Znanstvenik\"] = 1,\n [\"Jezik-la\"] = 1,\n [\"Kategorija v Zbirki\"] = 1,\n [\"Lang\"] = 2,\n [\"Navedi knjigo\"] = 17,\n [\"Navedi revijo\"] = 1,\n [\"Navedi splet\"] = 4,\n [\"Normativna kontrola\"] = 1,\n [\"Reflist\"] = 1,\n [\"Sfn\"] = 11,\n [\"Webarchive\"] = 1,\n [\"Zgodovina medicine\"] = 1,\n [\"Zvezdica\"] = 1,\n}\narticle_whitelist = table#1 {\n}\n"},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-667f57665-6scgc","timestamp":"20250320160317","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Klavdij Galen","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Klavdij_Galen","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q8778","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q8778","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2005-04-20T18:05:05Z","dateModified":"2024-08-22T23:12:08Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/8\/80\/Galenus.jpg","headline":"gr\u0161ki zdravnik, kirurg in filozof (129 \u2013 ok. 216)"}</script> </body> </html>