CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Canal du Midi - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"df6ab8ee-a77b-4260-8e29-b1d14b0d7b9b","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Canal_du_Midi","wgTitle":"Canal du Midi","wgCurRevisionId":6274233,"wgRevisionId":6274233,"wgArticleId":305571,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Predloga Webarchive z wayback linki","Članki, ki uporabljajo Infopolje Kraj svetovne dediščine z lokalno definiranimi parametri","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","Okcitanija", "Kraji svetovne dediščine v Franciji","Prekopi v Franciji"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Canal_du_Midi","wgRelevantArticleId":305571,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":50000,"wgCoordinates":{"lat":43.611111111111114,"lon":1.4183333333333334},"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false, "wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q202494","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media", "site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Canal_du_Midi_02.jpg/1200px-Canal_du_Midi_02.jpg"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="675"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Canal_du_Midi_02.jpg/800px-Canal_du_Midi_02.jpg"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="450"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Canal_du_Midi_02.jpg/640px-Canal_du_Midi_02.jpg"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="360"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Canal du Midi - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Canal_du_Midi rootpage-Canal_du_Midi skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Canal+du+Midi" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Canal+du+Midi" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Canal+du+Midi" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Canal+du+Midi" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Zgodovina</span> </div> </a> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Lega_in_prerez" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Lega_in_prerez"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Lega in prerez</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Lega_in_prerez-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Lega in prerez</span> </button> <ul id="toc-Lega_in_prerez-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Pravni_status" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pravni_status"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.1</span> <span>Pravni status</span> </div> </a> <ul id="toc-Pravni_status-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Načrtovanje_in_izgradnja_prekopa" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Načrtovanje_in_izgradnja_prekopa"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Načrtovanje in izgradnja prekopa</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Načrtovanje_in_izgradnja_prekopa-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Načrtovanje in izgradnja prekopa</span> </button> <ul id="toc-Načrtovanje_in_izgradnja_prekopa-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Organizacija_dela_in_socialni_pogoji" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Organizacija_dela_in_socialni_pogoji"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1</span> <span>Organizacija dela in socialni pogoji</span> </div> </a> <ul id="toc-Organizacija_dela_in_socialni_pogoji-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Trgovine_in_delavnice" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Trgovine_in_delavnice"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.2</span> <span>Trgovine in delavnice</span> </div> </a> <ul id="toc-Trgovine_in_delavnice-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Otvoritev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Otvoritev"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Otvoritev</span> </div> </a> <ul id="toc-Otvoritev-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Dopolnilna_dela" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Dopolnilna_dela"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Dopolnilna dela</span> </div> </a> <ul id="toc-Dopolnilna_dela-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Obratovanje_prekopa" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Obratovanje_prekopa"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Obratovanje prekopa</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Obratovanje_prekopa-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Obratovanje prekopa</span> </button> <ul id="toc-Obratovanje_prekopa-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Upravljanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Upravljanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1</span> <span>Upravljanje</span> </div> </a> <ul id="toc-Upravljanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vzdrževanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vzdrževanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.2</span> <span>Vzdrževanje</span> </div> </a> <ul id="toc-Vzdrževanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Gospodarstvo_okrog_prekopa" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarstvo_okrog_prekopa"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.3</span> <span>Gospodarstvo okrog prekopa</span> </div> </a> <ul id="toc-Gospodarstvo_okrog_prekopa-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Konkurenca_železnice" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Konkurenca_železnice"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.4</span> <span>Konkurenca železnice</span> </div> </a> <ul id="toc-Konkurenca_železnice-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Konec_trgovskega_prometa" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Konec_trgovskega_prometa"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.5</span> <span>Konec trgovskega prometa</span> </div> </a> <ul id="toc-Konec_trgovskega_prometa-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Turizem_in_rekreacija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Turizem_in_rekreacija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.6</span> <span>Turizem in rekreacija</span> </div> </a> <ul id="toc-Turizem_in_rekreacija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Prekop_za_namakanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prekop_za_namakanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.7</span> <span>Prekop za namakanje</span> </div> </a> <ul id="toc-Prekop_za_namakanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Zgradba" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgradba"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Zgradba</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgradba-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Zgradba</span> </button> <ul id="toc-Zgradba-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Oskrba_prekopa_z_vodo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Oskrba_prekopa_z_vodo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.1</span> <span>Oskrba prekopa z vodo</span> </div> </a> <ul id="toc-Oskrba_prekopa_z_vodo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zapornice" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zapornice"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.2</span> <span>Zapornice</span> </div> </a> <ul id="toc-Zapornice-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pristanišča" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pristanišča"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.3</span> <span>Pristanišča</span> </div> </a> <ul id="toc-Pristanišča-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Akvadukti" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Akvadukti"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.4</span> <span>Akvadukti</span> </div> </a> <ul id="toc-Akvadukti-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Drugi_objekti" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Drugi_objekti"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.5</span> <span>Drugi objekti</span> </div> </a> <ul id="toc-Drugi_objekti-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Rastlinstvo_in_živalstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Rastlinstvo_in_živalstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Rastlinstvo in živalstvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Rastlinstvo_in_živalstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Canal_du_Midi_kot_vzor" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Canal_du_Midi_kot_vzor"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Canal du Midi kot vzor</span> </div> </a> <ul id="toc-Canal_du_Midi_kot_vzor-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1 vector-toc-list-item-expanded"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">11</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Canal du Midi</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 52 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-52" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">52 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D9%82%D9%86%D8%A7%D8%A9_%D8%AF%D9%88_%D9%85%D9%8A%D8%AF%D9%8A" title="قناة دو ميدي – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="قناة دو ميدي" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%9F%D0%B0%D1%9E%D0%B4%D0%BD%D1%91%D0%B2%D1%8B_%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D0%B0%D0%BB" title="Паўднёвы канал – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Паўднёвы канал" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Canal_del_Migdia" title="Canal del Migdia – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Canal del Migdia" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cebuano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%9A%CE%B1%CE%BD%CE%AC%CE%BB%CE%B9_%CF%84%CE%BF%CF%85_%CE%9C%CE%B9%CE%BD%CF%84%CE%AF" title="Κανάλι του Μιντί – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Κανάλι του Μιντί" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Sudfranca_Kanalo" title="Sudfranca Kanalo – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Sudfranca Kanalo" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Canal_del_Mediod%C3%ADa" title="Canal del Mediodía – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Canal del Mediodía" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%A2%D8%A8%D8%B1%D8%A7%D9%87%D9%87_%D8%AF%D9%88_%D9%85%DB%8C%D8%AF%DB%8C" title="آبراهه دو میدی – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="آبراهه دو میدی" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Canle_do_Midi" title="Canle do Midi – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Canle do Midi" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%AA%D7%A2%D7%9C%D7%AA_%D7%9E%D7%99%D7%93%D7%99" title="תעלת מידי – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="תעלת מידי" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%80%D5%A1%D6%80%D5%A1%D5%BE%D5%A1%D5%B5%D5%AB%D5%B6_%D5%BB%D6%80%D5%A1%D5%B6%D6%81%D6%84" title="Հարավային ջրանցք – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Հարավային ջրանցք" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%83%9F%E3%83%87%E3%82%A3%E9%81%8B%E6%B2%B3" title="ミディ運河 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="ミディ運河" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Jawa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%A1%E1%83%90%E1%83%9B%E1%83%AE%E1%83%A0%E1%83%94%E1%83%97%E1%83%98%E1%83%A1_%E1%83%90%E1%83%A0%E1%83%AE%E1%83%98" title="სამხრეთის არხი – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="სამხრეთის არხი" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EB%AF%B8%EB%94%94_%EC%9A%B4%ED%95%98" title="미디 운하 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="미디 운하" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lb mw-list-item"><a href="https://lb.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – luksemburščina" lang="lb" hreflang="lb" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Lëtzebuergesch" data-language-local-name="luksemburščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lëtzebuergesch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Mid%C3%AC" title="Canal du Midì – Lombard" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Canal du Midì" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="Lombard" class="interlanguage-link-target"><span>Lombard</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Midi_kanalas" title="Midi kanalas – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Midi kanalas" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Dienvidu_kan%C4%81ls" title="Dienvidu kanāls – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Dienvidu kanāls" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mt mw-list-item"><a href="https://mt.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – malteščina" lang="mt" hreflang="mt" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Malti" data-language-local-name="malteščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk nynorsk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Canal_del_Mi%C3%A8gjorn" title="Canal del Miègjorn – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Canal del Miègjorn" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Kana%C5%82_Po%C5%82udniowy" title="Kanał Południowy – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Kanał Południowy" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Canal_do_Midi" title="Canal do Midi – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Canal do Midi" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%AE%D0%B6%D0%BD%D1%8B%D0%B9_%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D0%B0%D0%BB" title="Южный канал – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Южный канал" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%9A%D0%B0%D0%BD%D0%B0%D0%BB_%D0%B4%D0%B8_%D0%9C%D0%B8%D0%B4%D0%B8" title="Канал ди Миди – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Канал ди Миди" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%81%E0%B8%B2%E0%B8%99%E0%B8%B2%E0%B8%A5%E0%B8%94%E0%B8%B9%E0%B8%A7%E0%B9%8C%E0%B8%A1%E0%B8%B5%E0%B8%94%E0%B8%B5" title="กานาลดูว์มีดี – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="กานาลดูว์มีดี" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%9F%D1%96%D0%B2%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D0%B8%D0%B9_%D0%BA%D0%B0%D0%BD%D0%B0%D0%BB" title="Південний канал – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Південний канал" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Canal_du_Midi" title="Canal du Midi – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Canal du Midi" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E7%B1%B3%E8%BF%AA%E8%BF%90%E6%B2%B3" title="米迪运河 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="米迪运河" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q202494#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Canal_du_Midi" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Canal_du_Midi" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Canal_du_Midi"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Canal_du_Midi"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Canal_du_Midi" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Canal_du_Midi" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&oldid=6274233" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Canal_du_Midi&id=6274233&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FCanal_du_Midi"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FCanal_du_Midi"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Canal+du+Midi"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Canal_du_Midi&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Canal_du_Midi" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q202494" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-coordinates" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><span id="coordinates"><a href="/wiki/Geografski_koordinatni_sistem" title="Geografski koordinatni sistem">Koordinati</a>: <span class="plainlinks nourlexpansion"><a class="external text" href="//tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Canal_du_Midi&params=43_36_40_N_1_25_6_E_"><span class="geo-default"><span class="geo-dms" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji"><span class="latitude">43°36′40″N</span> <span class="longitude">1°25′6″E</span></span></span><span class="geo-multi-punct"> / </span><span class="geo-nondefault"><span class="geo-dec" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">43.61111°N 1.41833°E</span><span style="display:none"> / <span class="geo">43.61111; 1.41833</span></span></span></a></span></span></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><table class="infobox vcard"><caption class="infobox-title category"><b>Canal du Midi</b></caption><tbody><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Canal_du_Midi_02.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Canal_du_Midi_02.jpg/250px-Canal_du_Midi_02.jpg" decoding="async" width="250" height="141" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Canal_du_Midi_02.jpg/375px-Canal_du_Midi_02.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Canal_du_Midi_02.jpg/500px-Canal_du_Midi_02.jpg 2x" data-file-width="1440" data-file-height="810" /></a></span></td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header" style="background:#ddd;"><a href="/wiki/Unescova_svetovna_dedi%C5%A1%C4%8Dina" title="Unescova svetovna dediščina">Unescova svetovna dediščina</a></th></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Uradno ime</th><td class="infobox-data">Canal du Midi</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Del</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Canal_des_Deux_Mers" title="Canal des Deux Mers">Canal des Deux Mers</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Lega</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Toulouse" title="Toulouse">Toulouse</a>, Ramonville-Saint-Agne, Auzeville-Tolosane, <a href="/wiki/Castanet-Tolosan" title="Castanet-Tolosan">Castanet-Tolosan</a>, Péchabou, Pompertuzat, Deyme, Donneville, <a href="/wiki/Montgiscard" title="Montgiscard">Montgiscard</a>, Ayguesvives, Montesquieu-Lauragais, Vieillevigne, Saint-Rome, Gardouch, Renneville, Avignonet - Lauragais, Montferrand, Labastide-d'Anjou, Mas-Saintes-Puelles, <a href="/wiki/Castelnaudary" title="Castelnaudary">Castelnaudary</a>, Saint-Martin-Lalande, Lasbordes, Pexiora, Villepinte, Bram, <a href="/wiki/Alzonne" title="Alzonne">Alzonne</a>, <a href="/wiki/Montr%C3%A9al,_Aude" title="Montréal, Aude">Montréal</a>, Sainte-Eulalie, Villesèquelande, Caux-et-Sauzens, Pezens, <a href="/wiki/Carcassonne" title="Carcassonne">Carcassonne</a>, Villemoustaussou, Villalier, Villedubert, <a href="/wiki/Tr%C3%A8bes" title="Trèbes">Trèbes</a>, Marseillette, Blomac, Puichéric, La Redorte, Azille, Homps, <a href="/wiki/Olonzac" title="Olonzac">Olonzac</a>, Argens-Minervois, Roubia, Paraza, Ventenac-en-Minervois, Saint-Nazaire-d'Aude, <a href="/wiki/Ginestas" title="Ginestas">Ginestas</a>, Mirepeisset, Sallèles-d'Aude, Ouveillan, Argeliers, Cruzy, Quarante, <a href="/wiki/Capestang" title="Capestang">Capestang</a>, Poilhes, Nissan-lez-Enserune, Colombiers, <a href="/wiki/B%C3%A9ziers" title="Béziers">Béziers</a>, Villeneuve-lès-Béziers, Cers, Portiragnes, Vias, <a href="/wiki/Agde" title="Agde">Agde</a>, Marseillan, Francija</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Geografski_koordinatni_sistem" title="Geografski koordinatni sistem">Koordinati</a></th><td class="infobox-data"><span class="plainlinks nourlexpansion"><a class="external text" href="//tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Canal_du_Midi&params=43_36_40_N_1_25_6_E_"><span class="geo-default"><span class="geo-dms" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji"><span class="latitude">43°36′40″N</span> <span class="longitude">1°25′6″E</span></span></span><span class="geo-multi-punct"> / </span><span class="geo-nondefault"><span class="geo-dec" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki o tej lokaciji">43.61111°N 1.41833°E</span><span style="display:none"> / <span class="geo">43.61111; 1.41833</span></span></span></a></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Površina</th><td class="infobox-data">1.172,00 ha</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Unescova_svetovna_dedi%C5%A1%C4%8Dina#Merila" title="Unescova svetovna dediščina">Kriterij</a></th><td class="infobox-data">Kulturni: (i), (ii), (iv), (vi)<sup id="cite_ref-wikidata-0ca3957f44cad9877a4801fd77360ba548611376-v3_1-0" class="reference"><a href="#cite_note-wikidata-0ca3957f44cad9877a4801fd77360ba548611376-v3-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Referenca</th><td class="infobox-data"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://whc.unesco.org/en/list/770">770</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Vpis</th><td class="infobox-data">1996 <small>(20. <a href="/wiki/Odbor_za_svetovno_dedi%C5%A1%C4%8Dino" title="Odbor za svetovno dediščino">zasedanje</a>)</small></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><div class="center"><div style="width:240px;float:none;clear:both;margin-left:auto;margin-right:auto"><div style="width:240px;padding:0"><div style="position:relative;width:240px"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:France_relief_location_map.jpg" class="mw-file-description" title="Canal du Midi se nahaja v Francija"><img alt="Canal du Midi se nahaja v Francija" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/France_relief_location_map.jpg/240px-France_relief_location_map.jpg" decoding="async" width="240" height="231" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/France_relief_location_map.jpg/360px-France_relief_location_map.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/France_relief_location_map.jpg/480px-France_relief_location_map.jpg 2x" data-file-width="2000" data-file-height="1922" /></a></span><div style="position:absolute;top:75.132%;left:45.686%"><div style="position:absolute;left:-4px;top:-4px;line-height:0"><span typeof="mw:File"><span title="Canal du Midi"><img alt="Canal du Midi" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/Red_pog.svg/8px-Red_pog.svg.png" decoding="async" width="8" height="8" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/Red_pog.svg/12px-Red_pog.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0c/Red_pog.svg/16px-Red_pog.svg.png 2x" data-file-width="64" data-file-height="64" /></span></span></div></div></div><div><div style="line-height:1.2em;">Lega: Canal du Midi</div></div></div></div></div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-below"><div class="metadata" style="text-align: right;">[<a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q202494" class="extiw" title="d:Q202494">uredi v Wikipodatkih</a>]</div></td></tr></tbody></table> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Canal_du_Midi_map-fr.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Canal_du_Midi_map-fr.svg/300px-Canal_du_Midi_map-fr.svg.png" decoding="async" width="300" height="167" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Canal_du_Midi_map-fr.svg/450px-Canal_du_Midi_map-fr.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Canal_du_Midi_map-fr.svg/600px-Canal_du_Midi_map-fr.svg.png 2x" data-file-width="1048" data-file-height="582" /></a><figcaption>Zemljevid Canal du Midi.</figcaption></figure> <p><b>Canal du Midi</b> (<a href="/wiki/Okcitan%C5%A1%C4%8Dina" title="Okcitanščina">okcitansko</a> <i>Canal de las Doas Mars</i>) je 240 kilometrov dolg vodni <a href="/wiki/Prekop" title="Prekop">prekop</a> v <a href="/wiki/Francija" title="Francija">južni Franciji</a>, ki povezuje mesto <a href="/wiki/Toulouse" title="Toulouse">Toulouse</a>, gospodarsko in kulturno središče nekdanje <a href="/wiki/Francoske_regije" title="Francoske regije">francoske regije</a> <a href="/wiki/Languedoc-Roussillon" title="Languedoc-Roussillon">Languedoc-Roussillon</a>, danes v <a href="/wiki/Oksitanija" class="mw-redirect" title="Oksitanija">Oksitaniji</a>, s <a href="/wiki/Sredozemsko_morje" title="Sredozemsko morje">Sredozemskim morjem</a>. </p><p>Kanal poteka skozi doline med <a href="/wiki/Pireneji" title="Pireneji">Pireneji</a> in <a href="/wiki/Centralni_masiv" title="Centralni masiv">Centralnim masivom</a>. Od Toulousa sprva vodi v smeri proti jugovzhodu in preko svoje najvišje točke, prevala Seuil de Naurouze (189 m nmv), doseže mesto <a href="/wiki/Carcassonne" title="Carcassonne">Carcassonne</a>. Odtod se usmeri proti vzhodu, teče mimo <a href="/wiki/B%C3%A9ziers" title="Béziers">Béziersa</a>, rojstnega kraja vodje izgradnje kanala <a href="/wiki/Pierre-Paul_Riquet" title="Pierre-Paul Riquet">Pierra-Paula Riqueta</a>, in <a href="/wiki/Agde" title="Agde">Agdeja</a>. Na koncu se izlije v slano jezero <a href="/wiki/%C3%89tang_de_Thau" title="Étang de Thau">Étang de Thau</a> ter preko njega pri kraju <a href="/wiki/S%C3%A8te" title="Sète">Sète</a> doseže Sredozemsko morje. </p><p>Glavnina izgradnje kanala je potekala med letoma 1667 in 1681. Nadaljevanje vodne poti od Toulousa proti <a href="/wiki/Bordeaux" title="Bordeaux">Bordeauxu</a>, kjer je dosegla <a href="/wiki/Atlantski_ocean" title="Atlantski ocean">Atlantik</a>, je šlo prvotno po reki <a href="/wiki/Garona" title="Garona">Garoni</a>. Kasneje je bil zgrajen še prekop vzporedno z Garono <a href="/wiki/Canal_lat%C3%A9ral_%C3%A0_la_Garonne" title="Canal latéral à la Garonne">Canal latéral à la Garonne</a>. Prav tako sta bila kasneje med Carcassonnom in Béziersom zgrajena še prekopa Canal de Jonction in Canal de la Robine (preko <a href="/wiki/Narbonne" title="Narbonne">Narbonna</a>), ki sta skrajšala pot do Sredozemlja. </p><p>Leta 1996 je bil <i>Canal du Midi</i> uvrščen na <a href="/wiki/Unesco" class="mw-redirect" title="Unesco">Unescov</a> <a href="/wiki/Unescova_svetovna_dedi%C5%A1%C4%8Dina" title="Unescova svetovna dediščina">seznam svetovne kulturne dediščine</a><sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovina">Zgodovina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Canal du Midi je bil zgrajen kot bližnjica med Atlantikom in Sredozemljem, s čimer so se do tedaj morska potovanja izognila sovražno nastrojenemu španskemu ozemlju. Njegova očitna strateška vrednost je bila obravnavana že stoletja pred tem. Ob prihodu <a href="/wiki/Leonardo_da_Vinci" title="Leonardo da Vinci">Leonarda da Vincija</a> v Francijo na povabilo francoskega kralja <a href="/wiki/Franc_I._Francoski" title="Franc I. Francoski">Franca I.</a> v letu 1516 mu je slednji naročil raziskavo poti od reke Garone pri Toulousu do <a href="/wiki/Aude_(reka)" title="Aude (reka)">reke Aude</a> pri Carcassonnu, pri čemer je bil glavni problem z dotokom zadostne količine vode pri prečenju višje ležečega ozemlja.<sup id="cite_ref-Rolt_3-0" class="reference"><a href="#cite_note-Rolt-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-IE_4-0" class="reference"><a href="#cite_note-IE-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-JDB_5-0" class="reference"><a href="#cite_note-JDB-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 1662 je Pierre-Paul Riquet, sicer glavni pobiralec kraljevih davkov v provinci Languedoc, verjel, da lahko reši problem, vendar je moral najprej v to prepričati <a href="/wiki/Jean-Baptiste_Colbert" title="Jean-Baptiste Colbert">Colberta</a>, tedanjega finančnega ministra <a href="/wiki/Ludvik_XIV._Francoski" title="Ludvik XIV. Francoski">Ludvika XIV.</a>, preko prijateljstva s toulouškim nadškofom. Imenovana kraljeva komisija je leta 1665 priporočila projekt, ki ga je kralj odobril z možnimi odhodki 3.360.000 tedanjih francoskih liber. Specifikacije za delo je izdelal vodja komisije in vodilni francoski vojaški inženir v tem obdobju <a href="/w/index.php?title=Chevalier_de_Clerville&action=edit&redlink=1" class="new" title="Chevalier de Clerville (stran ne obstaja)">Chevalier de Clerville</a>, ki je ostal zvest zaveznik Riqueta vse do svoje smrti (1677)<sup id="cite_ref-Rolt_3-1" class="reference"><a href="#cite_note-Rolt-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-IE_4-1" class="reference"><a href="#cite_note-IE-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-JDB_5-1" class="reference"><a href="#cite_note-JDB-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kot pomočnik je Riquet na svojem zemljišču postavil miniaturni kanal vključno z zapornicami, jezovi, napajalnimi kanali in predori.<sup id="cite_ref-Rolt_3-2" class="reference"><a href="#cite_note-Rolt-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Pri 63-ih je Riquet ob začetku velikega podviga poslal svojega osebnega inženirja Andreossyja in lokalnega strokovnjaka za vode v hribovje Montagne Noire, da bi delala na oskrbi z vodo. Prišli so tudi Clervillovi možje s potrebnimi izkušnjami, ki so na reki Laudot, pritoku <a href="/wiki/Tarn_(reka)" title="Tarn (reka)">Tarna</a>, zgradili velik jez Bassin de St. Ferréol, približno 20 km stran od najvišje predvidene točke prekopa, Seuil de Naurouze. Jez, dolg 700 metrov, 30 metrov nad rečno strugo ter 120 metrov debel pri osnovi, je bil ob izgradnji drugi od velikih jezov tedanje Evrope, za podobnim pri <a href="/wiki/Alicante" title="Alicante">Alicanteju</a> v Španiji. S Canalom du Midi je bil združen preko 25 km dolgega in 3,7 metra širokega prekopa in je uspešno nadomestil pomanjkanje voda pri napajanju glavnega prekopa na tem ozemlju. To je bil obenem tudi glavni del tega velikega podviga, ob svojem vrhuncu je na projektu delalo preko 12.000 delavcev, od tega 1000 žensk, ki so sem prišle specifično zaradi dela na vodnem sistemu.<sup id="cite_ref-Rolt_3-3" class="reference"><a href="#cite_note-Rolt-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-IE_4-2" class="reference"><a href="#cite_note-IE-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-JDB_5-2" class="reference"><a href="#cite_note-JDB-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Delavke so bile presenetljivo pomembne za izgradnjo prekopa. Mnoge so prišle z ozemlja Pirenejev, kjer se je ohranilo poznavanje in vzdrževanje klasične hidravlike še iz časov rimskega obdobja. Sprva so jih najeli za odstranjevanje umazanije pri jezu St. Ferreol, vendar so jim njihovi nadzorniki boreč se z načrtovanjem poti od jezu do prekopa priznali strokovnost. Inženirstvo v tem času je bilo v glavnem vpeto v gradnjo vojaških utrdb, s hidravliko so se srečevali le pri miniranju ali drenaži. Gradnja plovnega prekopa preko celine je bila zunaj formalnega znanja vojaških inženirjev, da bi pričakovano nadzorovali druge, kmečke žene so po drugi strani kot nosilke poznavanja klasičnih hidravličnih metod z razpoložljivo tehniko izpopolnile napajalni sistem in z uporabo več vodnih zapornic premostile težave skozi hribovje pri Béziersu.<sup id="cite_ref-IE_4-3" class="reference"><a href="#cite_note-IE-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Prekop je bil zgrajen v velikem obsegu z ovalnimi zapornicami, 30,5 metra dolgimi, širokimi 6 metrov pri vratih ter 11 metrov v sredini, z namenom, da se uprejo rušenju sten, ki se je zgodilo pri zgodnji fazi gradnje, ter so zdržale zemeljski pritisk za razliko od prvotno ravnih sten, pri katerih se je porušilo ravnovesje.<sup id="cite_ref-Rolt_3-4" class="reference"><a href="#cite_note-Rolt-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>Loke so uporabljali že stari Rimljani pri gradnji podpornih zidov v Galiji, tako da sama tehnika ni bila nova, je bila pa njena uporaba pri zapornicah revolucionarna, v začetku posnemana tudi pri gradnji zgodnjih severnoameriških prekopov.<sup id="cite_ref-IE_4-4" class="reference"><a href="#cite_note-IE-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-JDB_5-3" class="reference"><a href="#cite_note-JDB-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Mnogo infrastrukture je bilo zgrajene z neoklasicističnimi elementi, da bi poudarili kraljeve ambicije narediti Francijo za novi Rim. Canal du Midi kot velik inženirski podvig vreden Rima, politične sanje v ozadju, razjasnjene s ploščami in latinskimi napisi ter stenami z rimsko simboliko.<sup id="cite_ref-IE_4-5" class="reference"><a href="#cite_note-IE-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Canal du Midi je bil uradno odprt kot <i>Canal Royal de Languedoc</i> 15. maja 1681.<sup id="cite_ref-Rolt_3-5" class="reference"><a href="#cite_note-Rolt-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Prav tako je bil naveden kot <i>Canal des Deux Mers</i> (Kanal dveh morij). Na koncu je stal preko 15 miljonov liber, od teh je dva miljona prispeval Riquet, ki je umrl z velikimi dolgovi leta 1680, nekaj mesecev pred odprtjem prekopa. Njegovi sinovi so sicer podedovali prekop, vendar pa si je družinska naložba opomogla, dolgovi pa poravnali šele čez dobrih sto let. Prekop je bil dobro upravljan in voden kot paternalistično podjetje vse do francoske revolucije. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Lega_in_prerez">Lega in prerez</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Lega in prerez" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Lega in prerez"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Profil_canal_du_midi.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Profil_canal_du_midi.png/400px-Profil_canal_du_midi.png" decoding="async" width="400" height="184" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Profil_canal_du_midi.png/600px-Profil_canal_du_midi.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Profil_canal_du_midi.png/800px-Profil_canal_du_midi.png 2x" data-file-width="978" data-file-height="451" /></a><figcaption>Prerez prekopa Canal du Midi (razdalje v metrih, ki se začnejo od 0 v Toulousu in višina v metrih nadmorske višine)</figcaption></figure> <p>Canal du Midi leži na jugu Francije, v departmajih Hérault, Aude in Haute-Garonne. Dolg je 240 kilometrov med Marseillanom, pri mestu imenovanem <i>Les Onglous</i>, kjer se prekop odpre v laguno <a href="/wiki/%C3%89tang_de_Thau" title="Étang de Thau">étang de Thau</a> blizu <a href="/wiki/S%C3%A8te" title="Sète">Sète</a> in Toulousa pri Port de l'Embouchure. </p><p>Canal du Midi je prekop, ki se vzpenja od Toulousa na atlantski strani na razdalji 52 km do Seuil de Naurouze ali vrha, kjer se začne spuščati. Skupni vzpon znaša 57,18 m, višina vrha pa je na nadmorski višini 189,43 m. To razliko v gladini do morja zgubi na preostali razdalji 188 km od Naurouze do Les Onglous do Étang de Thau. </p><p>Konstrukcijska globina prekopa je 2 m z minimumom 1,80 m. Dovoljeni ugrez znaša 1,50 m, čeprav redni uporabniki povedo, da se tudi plovila z 1,40 m ugreza občasno dotikajo dna zaradi usedlin blata. Širina na površini je v povprečju 20 m z nihanji med 16 m in 20 m. Končno je širina korita prekopa 10 m. <sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <dl><dd><i>Vzdolžni profil Canal du Midi na sliki kaže, da se dviga od Toulousea (1) do Seuil de Naurouze (2), nato pa se spusti do Castelnaudaryja (3), Carcassonne (4) in Trèbes (5). Prekop se nadaljuje do Béziersa po prehodu skozi zapornice Fonserannes (6), nato Agde (7), in se konča pri Sète v Étang de Thau (8)</i>.</dd></dl> <p>Najdaljši prekopski bazen je dolg 53,87 kilometra med zapornicama Argens in Fonserannes, najkrajši pa 105 m med obema zapornicama Fresquel.<sup id="cite_ref-chiffre_7-0" class="reference"><a href="#cite_note-chiffre-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pravni_status">Pravni status</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Pravni status" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pravni status"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Zaradi zgodovinskih razlogov ima Canal du Midi edinstven pravni status, ki je bil leta 1956 <sup id="cite_ref-Homont_8-0" class="reference"><a href="#cite_note-Homont-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> kodificiran v Javnem zakoniku o vodnih poteh in celinski plovbi, nato v Splošnem zakoniku lastnine javnih oseb. V skladu s členom L. 2111-11 zakonika je javna domena prekopa določena glede na koeficient, ki je bil nekoč dodeljen Pierre-Paulu Riquetu, omejitve pa so bile določene z uradnim poročilom, pripravljenim leta 1772. Osebje in skladišča, kot tudi rezervoar Lampy, so dodali kasneje. Členi L. 2124-20 do L. 2124-25 določajo pravila glede vzdrževanja prekopa, ki je odgovornost subjekta, ki ga ima v lasti, pri čemer sodelujejo občine in ponekod prebivalci ob prekopu. </p><p>Z zakonom z dne 27. novembra 1897 je država Francija lastnik Canal du Midi, njegovo upravljanje pa je preneseno na javni organ Voies Navigables de France, ki je organ pri Ministrstvu za promet. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Načrtovanje_in_izgradnja_prekopa"><span id="Na.C4.8Drtovanje_in_izgradnja_prekopa"></span>Načrtovanje in izgradnja prekopa</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Načrtovanje in izgradnja prekopa" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Načrtovanje in izgradnja prekopa"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Beziers_Fonseranes.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Beziers_Fonseranes.jpg/220px-Beziers_Fonseranes.jpg" decoding="async" width="220" height="293" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Beziers_Fonseranes.jpg/330px-Beziers_Fonseranes.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Beziers_Fonseranes.jpg/440px-Beziers_Fonseranes.jpg 2x" data-file-width="450" data-file-height="599" /></a><figcaption>Stopničaste zapornice od Fonserannesa go Béziersa</figcaption></figure> <p>Riquet je pri 63 letih začel svoj veliki projekt in v hribovje Montagne Noire poslal svojega osebnega inženirja Françoisa Andreossyja ter lokalnega vodnega strokovnjaka Pierra Rouxa, ki je delal na oskrbi z vodo. Ta sistem oskrbe s prekopom je uspešno napajal z vodo, kjer je prečkal celinski del in nadomestil vodo, ki je odtekala proti obema morjema. Sistem je bil mojstrovina tako <a href="/w/index.php?title=Hidravlika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hidravlika (stran ne obstaja)">hidravličnega</a> kot <a href="/w/index.php?title=In%C5%BEenirski_objekti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Inženirski objekti (stran ne obstaja)">konstrukcijskega inženirstva</a> in je služil kot zgodnja ratifikacija vizije Riqueta. </p><p>Delo se je začelo 1. januarja 1667 z gradnjo korita prekopa <i>Rigole de la Plaine</i> (nižinski prekop), nato pa se je 15. aprila 1667 nadaljevalo s polaganjem temeljnega kamna za Lac de Saint-Ferréol <sup id="cite_ref-René_Gast_2000,_p._18_9-0" class="reference"><a href="#cite_note-René_Gast_2000,_p._18-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Prvotno je hotel Riquet zgraditi ducat rezervoarjev, vendar ga je generalni komisar za utrdbe Louis Nicolas de Clerville prosil, naj jih zamenja z enim rezervoarjem. To je bila takrat velika novost - še nikoli ni bilo zgrajeno akumulacijsko jezero takih razsežnosti. </p><p>Prišli so nekateri Clervilleovi možje z izkušnjami v vojaškem inženirstvu, da bi na reki Laudot zgradili ogromen jez za en sam rezervoar, Bassin de St. Ferréol. Laudot je pritok <a href="/wiki/Tarn_(reka)" title="Tarn (reka)">Tarna</a> v Montagne Noire, približno 20 km od vrha predlaganega prekopa pri Seuil de Naurouze. Ta masivni jez, dolg 700 metrov, 30 m nad strugo in 120 metrov debel pri dnu, je bil največje gradbeno inženirsko delo v Evropi in šele drugi večji jez, ki je bil zgrajen v Evropi, po tistem v Alicanteju v Španiji. S Canal du Midi je bil povezan s prekopom, dolgim 25 km, širokim 3,7 m z osnovno širino 1,5 m. Na koncu je bil opremljen s 14 zapornicami, da bi gradben material za prekop spustili iz gora in ustvaril novo pristanišče za hribovsko mesto Revel. </p> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:TunnelduMalpas.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/TunnelduMalpas.jpg/220px-TunnelduMalpas.jpg" decoding="async" width="220" height="329" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/TunnelduMalpas.jpg/330px-TunnelduMalpas.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/TunnelduMalpas.jpg/440px-TunnelduMalpas.jpg 2x" data-file-width="2400" data-file-height="3589" /></a><figcaption>Prvi predor na prekopu na svetu, Malpas</figcaption></figure> <p>Novembra 1667 je bila uradna slovesnost postavitve temeljnega kamna Garonske zapornice v Toulousu v navzočnosti predstavnikov parlamenta, <i>Capitouls</i> (šerifov) in nadškofa Toulousa Charles-François d'Anglure de Bourlemonta. Prvo polnjenje vode je bilo poleti 1671–1672 med seuil de Naurouze in Toulousom in stekel je prvi promet s čolni. Leta 1673 je bil zaključen odsek od Naurouze do Trèbesa, ki je označil konec prvega dela projekta. </p><p>Od leta 1671 je drugi del projekta začel povezovati Trèbes s Sredozemskim morjem in graditi pristanišče Sète (takrat se je imenovalo Cette). Ta del prekopa je predstavljal težave na stičišču med Étang de Thau in Trèbesom, ker mora prekop prečkati reko <a href="/wiki/H%C3%A9rault_(reka)" title="Hérault (reka)">Hérault</a> in Ouvrages du Libron. Da bi odpravil težavo, je Riquet postavil sistem zaklopk in komor za Libron ter okroglo zapornico s tremi vrati za ètang de Thau in Hérault <sup id="cite_ref-10" class="reference"><a href="#cite_note-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Okrogla zapornica pri kraju <a href="/wiki/Agde" title="Agde">Agde</a> bi lahko preklapljala med Canal du Midi in Héraultom. Ta del prekopa je bil težava tudi na nivoju praga Ensérune in padca do <a href="/wiki/B%C3%A9ziers" title="Béziers">Beziersa</a> v dolini reke <a href="/wiki/Orb" title="Orb">Orb</a>. Riquet je te težave rešil na eni strani s <a href="/wiki/Predor" title="Predor">predorom</a> <a href="/wiki/Predor_Molpas" title="Predor Molpas">Malpas</a> in drugič, tako da je na Fonserannesu zgradil vrsto osmih zapornic na reki Orb. Predor Malpas je bil prvi predor na prekopu, ki je bil kdaj zgrajen. Canal du Midi gre skozi 173-metrski predor skozi hrib pri Oppidum d'Ensérune, starodavnem gradišču (<i>oppidum</i>) v bližini vasi Nissan-lez-Ensérune. </p><p>Leta 1681 se je delo na prekopu končalo pri Béziersu. Konca projekta ni dočakal, ker je oktobra 1680 Riquet umrl. Delo je prevzel kraljevi inženir La Feuille. Riquetovi sinovi so prekop podedovali, vendar družinske naložbe niso bile povrnjene in dolgovi niso bili poplačani v celoti še več kot 100 let. Prekop je bil do revolucije dobro voden in je bil upravljan kot paternalistično podjetje. </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pompertuzat_-_Pont_Deyme_(2).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/Pompertuzat_-_Pont_Deyme_%282%29.jpg/220px-Pompertuzat_-_Pont_Deyme_%282%29.jpg" decoding="async" width="220" height="141" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/Pompertuzat_-_Pont_Deyme_%282%29.jpg/330px-Pompertuzat_-_Pont_Deyme_%282%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/Pompertuzat_-_Pont_Deyme_%282%29.jpg/440px-Pompertuzat_-_Pont_Deyme_%282%29.jpg 2x" data-file-width="4349" data-file-height="2783" /></a><figcaption>Canal du Midi in Pont de Deyme v Pompertuzatu</figcaption></figure> <p>Prekop je bil zgrajen v velikem merilu z ovalnimi zapornicami dolžine 30,5 m, širine 6 m na vratih in 11 m v sredini. Ta zasnova je bila namenjena temu, da bi se uprla porušenju sten, ki se je zgodil v začetni fazi projekta. Ovalne zapornice so uporabile trdnost loka proti notranjemu tlaku okoliške zemljine, kar je bil problem s prvimi zapornicami z ravnimi stenami. Takšne oboke so že Rimljani uporabljali za zadrževanje sten v Galiji, zato tehnika ni bila nova, vendar je bila uporaba zapornic revolucionarna in so jo posnemali pri prvih ameriških prekopih. </p><p>Mnoge strukture so bile zasnovane z neoklasicističnimi elementi, da bi še bolj poudarili kraljeve ambicije, da bi Francija postala Novi Rim. Canal du Midi kot velik del infrastrukturnega inženiringa je bil sam po sebi promoviran kot Rima vreden, politične sanje pa so bile pojasnjene s ploščami v latinščini in obzidjem, zgrajenimi z rimskimi značilnostmi. </p><p>Prekop je bil maja 1681 po kraljevem ukazu temeljito pregledan, da bi preverili izvedbo in vodotesnost prekopa. Nato so ga uradno odprli za plovbo 15. maja 1681. Ob odprtju prekopa v Toulousu 15. maja sta kraljevi upravnik in predsednik države Languedoc prva zaplula po prekopu, nato pa še številni drugi čolni, ki so prevažali zlasti pšenico. Po preizkusni plovbi je bil prekop izsušen, saj delo ni bilo končano; ponovno je bil odprt šele decembra 1682. <sup id="cite_ref-11" class="reference"><a href="#cite_note-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Prekop je bil za promet odprt maja 1683, marca 1685 pa so prenehala tudi javna dela <sup id="cite_ref-12" class="reference"><a href="#cite_note-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Organizacija_dela_in_socialni_pogoji">Organizacija dela in socialni pogoji</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Organizacija dela in socialni pogoji" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Organizacija dela in socialni pogoji"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:France_Canal_du_Midi_%C3%A9panchoir_de_Naurouze.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/78/France_Canal_du_Midi_%C3%A9panchoir_de_Naurouze.jpg/170px-France_Canal_du_Midi_%C3%A9panchoir_de_Naurouze.jpg" decoding="async" width="170" height="227" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/78/France_Canal_du_Midi_%C3%A9panchoir_de_Naurouze.jpg/255px-France_Canal_du_Midi_%C3%A9panchoir_de_Naurouze.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/78/France_Canal_du_Midi_%C3%A9panchoir_de_Naurouze.jpg/340px-France_Canal_du_Midi_%C3%A9panchoir_de_Naurouze.jpg 2x" data-file-width="1536" data-file-height="2048" /></a><figcaption>Preliv Naurouze, ki so ga zgradili kamnoseki</figcaption></figure> <p>Petnajst let je na gradnji prekopa delalo skoraj 12.000 delavcev. Riquet je najel moške in ženske starosti med 20 in 50 let, ki jih je organiziral v delavnice, ki jih je vodil generalni kontrolor. Ta racionalizacija dela je omogočila optimizacijo nalog in omogočila izvedbo več projektov hkrati. Vsa dela so bila ročna, kopanje prekopa z lopatami in krampi. Delovno silo so sestavljali kmetje in lokalni delavci, katerih število se je med letom spreminjalo. Pierre-Paul Riquet je pozval vojsko, naj nadoknadi to nihanje. Vzpostavil je tudi mesečna plačila delavcev za njihovo zvestobo. Ponudil je tudi nastanitev za dva <i>denierja</i> (francoski kovanec) na dan <sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p><p>Delavke so bile presenetljivo pomembne za inženiring prekopa. Številne so prišle iz nekdanjih rimskih kopaliških kolonij v Pirenejih, kjer so se elementi klasične hidravlike ohranjali kot živa tradicija. Sprva so bile zaposleni za prenašanje zemlje na jez v Saint Ferréolu, vendar so njihovi nadzorniki priznali njihovo strokovno znanje. Inženiring je bil v tem obdobju osredotočen predvsem na gradnjo trdnjav, hidravlika pa se je ukvarjala večinoma z rudarjenjem in težavami odvodnjavanja. Gradnja plovnega prekopa po celini je precej presegla formalno znanje vojaških inženirjev, ki naj bi jo nadzirali, vendar so kmečke ženske, ki so bile nosilke klasičnih hidravličnih metod, to dodale v nabor razpoložljivih tehnik. Niso samo izpopolnili vodovodnega kanala v prekop, temveč so z nekaj zapornicami napeljali vodno pot skozi gore v bližini Béziersa in zgradili stopnišče z osem zapornicami v Fonserannesu. </p><p>Finančni in socialni pogoji zaposlovanja delavcev so bili zelo ugodni in nenavadni. Za ohranitev delovne sile je Riquet svoje delavce plačal dovolj dobro. Še pomembneje je, da je dajal ugodnosti, ki jih še nikoli niso videli, kot so delovni dnevi, nedelje in državni prazniki, ter na koncu plačal bolniško odsotnost. Pogodba o zaposlitvi je bila individualna in sklenjena preko naborništva. Plača je bila na začetku 20 solov (1 livre) na dan, kar je bilo podvojeno plačilo v kmetijstvu. Nezadovoljstvo lastnikov kmetij pa je Riqueta prisililo, da je znižal plačilo na 15 in kasneje na 12 solov na dan. Leta 1668 je določil mesečno plačilo 10 liver <sup id="cite_ref-14" class="reference"><a href="#cite_note-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Trgovine_in_delavnice">Trgovine in delavnice</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Trgovine in delavnice" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Trgovine in delavnice"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Poleg sezonskih delavcev, ki so bili najpogosteje kmetje, so bile na delovišču prekopa številne trgovine in delavnice. Zidarji in kamnoseki so bili odgovorni za gradnjo objektov, kot so mostovi, zapornice in prelivi. Za vzdrževanje orodja in opreme so skrbeli kovači in ravnalci. Za dela so bili potrebni tudi prevozniki in kovači lastniki žag <sup id="cite_ref-15" class="reference"><a href="#cite_note-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p><p>Orodja delavcev so bila zelo omejena: krampi, motike in lopate za kopanje, košare in nosila za prenos materiala. Zagotovili so jih delavcem, ki so jih morali sami tudi vzdrževati. <a href="/wiki/Smodnik" title="Smodnik">Smodnik</a> so uporabljali za razstreljevanje kamnin. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Otvoritev">Otvoritev</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Otvoritev" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Otvoritev"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Leta 1681 je bil izveden prvi 'suh' pregled. [50] Kralj je imenoval komisijo, ki so jo sestavljali Henri d'Aguessau, upravitelj Languedoca, gospod de la Feuille, oče Mourgues, jezuitski profesor retorike in matematike na Univerzi v Toulousu, dva sinova in dva zeta Pierre-Paul Riqueta, kot Andréossy, Gilade in Contigny. Ta komisija se je 2. maja 1681 odpravila v Beziers in se čez šest dni vrnila po prekopu nazaj v Toulouse. Polnjenje z vodo je bilo izvedeno v skladu z napredkom pregledov (odsek Toulouse-Castelnaudary je imel vodo od leta 1672). </p><p>Sama otvoritev je potekala takoj po prvem pregledu. Isti ljudje so se 15. maja 1681 v Toulousu vkrcali na vodilni čoln, ki mu je sledilo na desetine drugih čolnov. Povorki, ki je prispela v Castelnaudary 17. maja, se je pridružil kardinal de Bonzi, nadškof <a href="/wiki/Narbonne" title="Narbonne">Narbonna</a> in predsednik province Languedoc. V cerkvi Saint-Roch je bila 18. maja velika maša, ki ji je sledila procesija do prekopa za blagoslov dela. </p><p>Konvoj je nadaljeval svoj pohod 20. maja s postanki zvečer v Villepinte, 21. v Penautierju, 22. v Puichericu in 23. v Roubiju. 24. maja so prečkali <a href="/wiki/Predor_Molpas" title="Predor Molpas">predor Molpas</a> in nato zapornice Fonsérannes. Kardinal in škofje so se še isti dan spustili v Beziers. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Dopolnilna_dela">Dopolnilna dela</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Dopolnilna dela" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Dopolnilna dela"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Leta 1686 je bil Vauban odgovoren za pregled prekopa, za katerega je hitro ugotovil, da je v razpadajočem stanju. [51] Nato je naročil Antoineu Niquetu, inženirju utrdb v Languedocu, naj v Montagne Noire izvede nova dela, izvrta predor Cammazes, podaljša <i>Rigole de la montagne</i> (gorski prekop) in okrepi Bassin de Saint-Ferréol. Riquet je v naglici podcenjeval število rek, ki bi v primeru poplav zamuljile in dvignile dno prekopa. Jez v Saint-Ferréolu je bil premajhen, njegov sistem oskrbe pa je bil neučinkovit <sup id="cite_ref-16" class="reference"><a href="#cite_note-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p><p>Prav tako so zgradili veliko zidanih struktur, da so izolirali številne reke, ki se izlivajo v prekop in prelive za uravnavanje nivoja vode. Zgradili so 49 odvodnih kanalov in akvadukt, vključno z akvaduktom Cesse, Orbiel in odvodnikom Pechlaurier. Končno so okrepili veliko brežin in jezov, ki jih je zgradil Riquet. Ta serija del, ki je trajala do leta 1694, je močno izboljšala oskrbo z vodo in njeno upravljanje. Antoine Niquet je bil odgovoren za nadzor prekopa do leta 1726. </p><p>Canal du Midi pa je imel še vedno pomanjkljivost, ker ni šel skozi <a href="/wiki/Carcassonne" title="Carcassonne">Carcassonne</a> niti <a href="/wiki/Narbonne" title="Narbonne">Narbonne</a> in se ni pridružil <a href="/wiki/Rona" title="Rona">Roni</a>. Poleg tega je bilo do Bordeauxa treba po Garoni, ki ima spremenljive pretoke in silovite poplave. <i>Canal de Jonction</i>, zgrajen leta 1776, je omogočil dostop do Narbonne prek Canal de la Robine de Narbonne. Istega leta je Canal de Brienne omogočil obvoz Bazacle - plitvino na Garoni v Toulousu, ki je blokirala reko. Leta 1808 je bila končana tudi povezava med étang de Thau in Rono <sup id="cite_ref-17" class="reference"><a href="#cite_note-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Leta 1810 je preusmeritveni prekop omogočil povezavo Carcassonna. Končno je bil leta 1857 med Toulousom in Castets-en-Dorthe odprt <a href="/wiki/Canal_lat%C3%A9ral_%C3%A0_la_Garonne" title="Canal latéral à la Garonne">Canal latéral à la Garonne</a>, ki je končal povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem, o kateri je sanjal Riquet. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Obratovanje_prekopa">Obratovanje prekopa</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Obratovanje prekopa" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Obratovanje prekopa"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Nekoč se je uporabljal za prevoz blaga in ljudi, zdaj Canal du Midi uporabljajo predvsem čolnarji in drugi turisti. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Upravljanje">Upravljanje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Upravljanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Upravljanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Xvolks_canal_du_midi_01.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/45/Xvolks_canal_du_midi_01.jpg/220px-Xvolks_canal_du_midi_01.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/45/Xvolks_canal_du_midi_01.jpg/330px-Xvolks_canal_du_midi_01.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/45/Xvolks_canal_du_midi_01.jpg/440px-Xvolks_canal_du_midi_01.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1200" /></a><figcaption>Canal du Midi: na levi „chemin de la flegme“, na sredini okrogla zapornica pri Agde, na desni strani Bois de Boulogne</figcaption></figure> <p>Upravljanje s prekopom so zagotovili predvsem Riquetovi potomci. To je bilo prek starejšega sina Jean-Mathiasa, ki je prevzel nadzor nad fevdom do leta 1714, nato Victor-Pierre-François do leta 1760, nato Victor-Maurice in na koncu Jean-Gabriel. Družina Riquet je hitro vzpostavila piramidalno organizacijsko strukturo z generalnim direktorjem prekopa, ki je vodil upravni odbor, odgovoren za določena geografska območja prekopa. Na zahodu in vzhodu je bilo opredeljenih sedem con: Toulouse, Naurouze, Castelnaudary, Trèbes Le Somail, Beziers in Agde. Vsak direktor je bil odgovoren za vzdrževanje svoje cone. Na stotine upravljavcev zapornic je bilo odgovornih za zapornice. Ta organizacija je omogočala nadzor in najemanje zaposlenih.<sup id="cite_ref-18" class="reference"><a href="#cite_note-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>V Toulousu je skupina treh ljudi odgovornih za delovanje, pristojbine in računovodstvo oblikovala upravni odbor. Upravljanje je zagotavljalo oskrbo z denarjem za plačilo različnih del in osebje, najeto za prekop. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vzdrževanje"><span id="Vzdr.C5.BEevanje"></span>Vzdrževanje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Vzdrževanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vzdrževanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:France_Canal_du_Midi_p%C3%A9niche_VNF.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/69/France_Canal_du_Midi_p%C3%A9niche_VNF.jpg/220px-France_Canal_du_Midi_p%C3%A9niche_VNF.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/69/France_Canal_du_Midi_p%C3%A9niche_VNF.jpg/330px-France_Canal_du_Midi_p%C3%A9niche_VNF.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/69/France_Canal_du_Midi_p%C3%A9niche_VNF.jpg/440px-France_Canal_du_Midi_p%C3%A9niche_VNF.jpg 2x" data-file-width="2048" data-file-height="1536" /></a><figcaption>Danes vzdrževanje prekopov opravljajo barže Voies navigables de France (VNF).</figcaption></figure> <p>Vzdrževanje prekopa je bilo največja težava za Riquetove potomce. Kljub mnogim previdnostnim ukrepom v prekop prodira mulj iz vodnega omrežja. Poleg tega se polni z vejami in listjem dreves. Vsako zimo je zato nekaj časa zaprt, da se omogoči čiščenje. Vsako leto je treba najmanj dva meseca poglabljati dno prekopa. Ta dela so draga. Druga težava je vdor plevela v ravninah in prelivih. Ni mogoče izkoreniniti te nadloga. </p><p>Ne nazadnje <a href="/wiki/De%C5%BE" title="Dež">dež</a>, <a href="/wiki/Led" title="Led">zmrzal</a> in <a href="/wiki/Su%C5%A1a" title="Suša">suša</a> prisilijo upravljavca, da ves čas skrbi za nadzor nad popravili lukenj in razpok, ki bi se lahko odprle. Ministrstvu za ekologijo, trajnostni razvoj in energetiko je za vzdrževanje prekopa na voljo približno 350 zaposlenih. <sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Gospodarstvo_okrog_prekopa">Gospodarstvo okrog prekopa</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Gospodarstvo okrog prekopa" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarstvo okrog prekopa"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Canal_du_Midi,_Vias,_H%C3%A9rault_(06).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b8/Canal_du_Midi%2C_Vias%2C_H%C3%A9rault_%2806%29.jpg/220px-Canal_du_Midi%2C_Vias%2C_H%C3%A9rault_%2806%29.jpg" decoding="async" width="220" height="146" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b8/Canal_du_Midi%2C_Vias%2C_H%C3%A9rault_%2806%29.jpg/330px-Canal_du_Midi%2C_Vias%2C_H%C3%A9rault_%2806%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b8/Canal_du_Midi%2C_Vias%2C_H%C3%A9rault_%2806%29.jpg/440px-Canal_du_Midi%2C_Vias%2C_H%C3%A9rault_%2806%29.jpg 2x" data-file-width="4493" data-file-height="2976" /></a><figcaption>Čoln na Canal du Midi, Vias, Hérault</figcaption></figure> <p>Prekop se je od začetka njegovega obratovanja uporabljal za prevoz potnikov in blaga. </p><p>Sprva se zdi, da so prekop uporabljale predvsem majhne jadrnice z jambori, ki so se enostavno spustili in so jih lahko vlekle skupine moških. Do sredine 18. stoletja so vleko v veliki meri prevzeli konji, leta 1834 pa so prišli parni vlačilci, ki so lahko prečkali <i>Étang</i>. Do leta 1838 je redno vozilo preko prekopa 273 plovil; potnike in pošto pa so vozili do prihoda železnice leta 1857. Posebej zanesljiva in hitra je bila poštna storitev. Štiri dni je trajala pot od Toulousa do Sète. Ta čas se je leta 1855 zmanjšal na 32 ur, kar ustreza hitrosti 11 km / h, zahvaljujoč pogosti (na vsakih 10 km) zamenjavi konj vlečnih čolnov. Da bi prihranili čas in vodo, so potnike večkrat premeščali iz enega plovila na drugega, namesto čakanja in prečkanja zapornic. Končno so potovanja potekala tudi ponoči, da bi prihranili še več časa. </p><p>Prekop se je zanašal na promet pšenice in vina v Languedocu, kar je bil njegov glavni namen. Ta komercialni promet je zelo hitro obogatil Riquetove potomce. Pšenico, vino in alkohol so vozili iz Lauragaisa v Toulouse, Bordeaux in Marseille. Prekop je vplival na širitev prodajnega območja proizvajalcev Languedoca. Prekop je omogočil tudi uvoz izdelkov iz drugih regij, kot so milo, riž, škrob, suhe ribe ter začimb in barvila iz Marseilla. Vendar to ni postala velika mednarodna pot, kot so jo predvidevali francoski kralji, saj je bil njen promet omejen na lokalno in državno trgovino. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Konkurenca_železnice"><span id="Konkurenca_.C5.BEeleznice"></span>Konkurenca železnice</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Konkurenca železnice" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Konkurenca železnice"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Toulouse_gare_matabiau_canal_du_midi_postcard.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Toulouse_gare_matabiau_canal_du_midi_postcard.jpg/220px-Toulouse_gare_matabiau_canal_du_midi_postcard.jpg" decoding="async" width="220" height="139" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Toulouse_gare_matabiau_canal_du_midi_postcard.jpg/330px-Toulouse_gare_matabiau_canal_du_midi_postcard.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Toulouse_gare_matabiau_canal_du_midi_postcard.jpg/440px-Toulouse_gare_matabiau_canal_du_midi_postcard.jpg 2x" data-file-width="800" data-file-height="504" /></a><figcaption>Canal du Midi pred železniško postajo Matabiau (odprta leta 1866) v Toulouseu</figcaption></figure> <p>Zanimivo je, da prekop ni zares služil svojemu namenu. Gospodarski in politični okvir je oviral pričakovani gospodarski razvoj. Po 200 letih delovanja je prekop začela onemogočati konkurenca železnic in cest. Svoj vrhunec je dosegel sredi 19. stoletja. Leta 1858 je <a href="/wiki/Napoleon_III." title="Napoleon III.">Napoleon III.</a> podpisal odredbo, s katero je prekop za obdobje 40 let zaupal železniškemu podjetju Chemins de fer du Midi, lastniku železniške proge Bordeaux-Narbonne. Ta ukrep je vplival na zmanjšanje ladijskega prometa v prekopu. Podjetje je predvsem promoviralo železnico in postavilo višje tarife za tovorni promet v prekopu. Canal du Midi je bil najdražji od vseh vodnih poti v Franciji. Poleg tega je železnica postala hitrejša od vodne poti, zlasti ker je Canal du Midi trpel zaradi omejene tonaže. Do leta 1879 se je tovorni promet prepolovil, nato pa vidno upadal. </p><p>Upravljanje s prekopom je leta 1898 prevzela država, ki je vlagala sredstva, da bi ohranila njegovo konkurenčnost. Država je ukinila davke in cestnine, kar je povzročilo kratkotrajno oživitev prometa na prekopu. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Konec_trgovskega_prometa">Konec trgovskega prometa</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Konec trgovskega prometa" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Konec trgovskega prometa"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Toulouse_minimes_canal_du_midi_postcard.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Toulouse_minimes_canal_du_midi_postcard.jpg/220px-Toulouse_minimes_canal_du_midi_postcard.jpg" decoding="async" width="220" height="139" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Toulouse_minimes_canal_du_midi_postcard.jpg/330px-Toulouse_minimes_canal_du_midi_postcard.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/54/Toulouse_minimes_canal_du_midi_postcard.jpg/440px-Toulouse_minimes_canal_du_midi_postcard.jpg 2x" data-file-width="1086" data-file-height="684" /></a><figcaption>Prevoz blaga v Toulouseu</figcaption></figure> <p>Ob koncu <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prve svetovne vojne</a> je bil promet popolnoma neurejen. Leta 1920 si je tovorni promet s prihodom motoriziranih <a href="/wiki/Bar%C5%BEa" title="Barža">barž</a> hitro opomogel. <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">Druga svetovna vojna</a> je povzročila upočasnitev prometa zaradi pomanjkanja nafte, vendar je po koncu vojne hitro okreval, a ni mogel konkurirati vse bolj razviti železnici in cestnemu prometu. Leta 1980 sta med Toulouseom in Sèteom redno vozili samo še dve barki (Bacchus za prevoz vina in Espérance za žito): leta 1989 sta dokončno prenehali z delom po prenehanju plovbe, ki jo je prefekt regije ukinil zaradi suše. Leta 1991 je bilo delovanje prekopa prepuščeno administraciji Voies navigables de France, ki ga upravlja še danes. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Turizem_in_rekreacija">Turizem in rekreacija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Turizem in rekreacija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Turizem in rekreacija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Bridge_over_Canal_du_Midi.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1c/Bridge_over_Canal_du_Midi.jpg/220px-Bridge_over_Canal_du_Midi.jpg" decoding="async" width="220" height="124" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1c/Bridge_over_Canal_du_Midi.jpg/330px-Bridge_over_Canal_du_Midi.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1c/Bridge_over_Canal_du_Midi.jpg/440px-Bridge_over_Canal_du_Midi.jpg 2x" data-file-width="1440" data-file-height="810" /></a><figcaption>Čolnarjenje je zamenjalo trgovino na Canal du Midi (zaselek Somail).</figcaption></figure> <p>Canal du Midi zdaj uporabljajo predvsem turisti, rekreativci in za nastanitev. </p><p>Prekop privablja vedno več rečnega turizma, vključno z <a href="/wiki/Jadranje" class="mw-redirect" title="Jadranje">jadranjem</a>, restavracijami na čolnih ali hotelskih barkah. <a href="/wiki/Turizem" title="Turizem">Turizem</a> je rasel od 1960-ih, nato pa eksplodiral v 1980-ih. Prekop je bil vidno prikazan v <a href="/wiki/BBC" title="BBC">BBC</a>-jevi televizijski seriji Ricka Steina <i>French Odyssey</i> (2005), ki je prekop oglaševala britanskemu občinstvu. Sedaj predstavlja petino francoskega rečnega turizma, 80 % potnikov pa so tujci, predvsem <a href="/wiki/Nemci" title="Nemci">Nemci</a>, <a href="/wiki/%C5%A0vicarji" title="Švicarji">Švicarji</a> in <a href="/wiki/Britanci" title="Britanci">Britanci</a>. Skozi zapornice Fonséranes na leto potuje približno 10.000 plovil, največ prometa pa je na zapornici Argens z 11.000 plovili. Na prekopu je neposredno zaposlenih približno 1900 ljudi, letni gospodarski učinek zaradi dejavnosti prekopa pa je približno 122 milijonov evrov. </p><p>Plovba po prekopu je odprta od tretje sobote v marcu do prvega tedna v novembru. Izven tega obdobja je dovoljenje za navigacijo izjemoma dovoljeno posameznikom, če so za to zaprosili. Zimsko obdobje je namenjeno predvsem vzdrževalnim delom <sup id="cite_ref-20" class="reference"><a href="#cite_note-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p><p>Canal du Midi omogoča tudi druge športe, predvsem v mestnih območjih, kot so <a href="/wiki/Veslanje" title="Veslanje">veslanje</a>, <a href="/wiki/Ribolov" title="Ribolov">ribolov</a>, <a href="/wiki/Kolesarjenje" class="mw-redirect" title="Kolesarjenje">kolesarjenje</a>, <a href="/w/index.php?title=Rolanje&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rolanje (stran ne obstaja)">rolanje</a> in <a href="/wiki/Pohodni%C5%A1tvo" title="Pohodništvo">pohodništvo</a> po bregovih. Tlakovani odsek 50 km od Toulousea do Avignonet-Lauragais in še 12 km med Béziersom in Portiragnesom je še posebej primeren za kolesarjenje in rolanje. Poleg tega so bile številne barže preurejene v družinska stanovanja, gledališča, razstavne prostore in restavracije. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prekop_za_namakanje">Prekop za namakanje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Prekop za namakanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prekop za namakanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:France_Canal_du_Midi_rigole_de_la_plaine.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/France_Canal_du_Midi_rigole_de_la_plaine.jpg/220px-France_Canal_du_Midi_rigole_de_la_plaine.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/France_Canal_du_Midi_rigole_de_la_plaine.jpg/330px-France_Canal_du_Midi_rigole_de_la_plaine.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/France_Canal_du_Midi_rigole_de_la_plaine.jpg/440px-France_Canal_du_Midi_rigole_de_la_plaine.jpg 2x" data-file-width="2048" data-file-height="1536" /></a><figcaption>Prihod prekopa <i>Rigole de la Plains</i> v porečje Naurouze, glavnega vira vode za Canal du Midi</figcaption></figure> <p>V sušnem obdobju prekop služi kot rezervoar za kmetijstvo. Ob prekopu je nameščenih skoraj 700 namakalnih črpalk. To je ena temeljnih vlog prekopa in eden od razlogov za njegovo vzdrževanje s strani države od konca komercialnega prometa. Prekop lahko namaka do 40.000 hektarjev kmetijskih zemljišč.<sup id="cite_ref-21" class="reference"><a href="#cite_note-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <i>Rigole de la Plain</i> prenaša vodo iz reke Sor, ki jo iztoči pri Pont Crouzetu za namakanje, preden se izprazni v Canal du Midi. Poleg tega se posamezni deli odvzamejo iz voda na območju med Revelom in <i>seuil</i> de Naurouze. Leta 1980 je bil v bližini Castelnaudaryja zgrajeno jezero Lac de la Ganguise, ki zagotavlja 22 milijonov kubičnih vodnih rezerv. Leta 2005 je bil jez dvignjen na 44 milijonov kubičnih metrov. V bližini starega bazena Naurouze črpalna postaja Naurouze pomaga uravnavati vodo v Canal du Midi in jezeru. Podzemna cev, galerija Mandore, zagotavlja Naurouze dodatno vodo od <i>Rigole de la Plaine</i> do jezera Ganguise. Nasprotno pa lahko v sušnem obdobju jezero Ganguise oskrbuje Canal du Midi. </p><p>Prekop od leta 1973 zagotavlja tudi oskrbo s pitno vodo prek čistilnih naprav v Picotalenu (Picotalen I in Picotalen II). So del naprav, ki jih je od začetka leta 1948 ustanovil Inštitut za medresorsko hidravlično načrtovanje Montagne Noire (IIAHMN) za potrebe vode Lauragais. Obrat oskrbuje z vodo iz prekopa Cammazes v skoraj 185 občin. <sup id="cite_ref-22" class="reference"><a href="#cite_note-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgradba">Zgradba</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Zgradba" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgradba"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Canal du Midi je dolg 240 km s skupno 328 zgradb [82], vključno s 63 zapornicami, 126 mostovi, 55 <a href="/wiki/Akvadukt_(most)" title="Akvadukt (most)">akvaduktov-mostov</a>, 7 <a href="/wiki/Akvadukt_(vodovod)" title="Akvadukt (vodovod)">akvaduktov-vodovodov</a>, 6 <a href="/wiki/Jez" title="Jez">jezov</a>, [5] 1 prelivom in 1 <a href="/wiki/Predor" title="Predor">predorom</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Oskrba_prekopa_z_vodo">Oskrba prekopa z vodo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Oskrba prekopa z vodo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Oskrba prekopa z vodo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Canal_Midi_Onglous2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Canal_Midi_Onglous2.jpg/220px-Canal_Midi_Onglous2.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Canal_Midi_Onglous2.jpg/330px-Canal_Midi_Onglous2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Canal_Midi_Onglous2.jpg/440px-Canal_Midi_Onglous2.jpg 2x" data-file-width="2560" data-file-height="1920" /></a><figcaption>Canal du Midi Thau se pridruži Étang de Thau pri Onglousu. V ozadju je hrib Sète (Mont Saint-Clair).</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:France_Revel_Saint-Ferreol.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/France_Revel_Saint-Ferreol.png/220px-France_Revel_Saint-Ferreol.png" decoding="async" width="220" height="166" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4a/France_Revel_Saint-Ferreol.png 1.5x" data-file-width="312" data-file-height="236" /></a><figcaption>Zemljevid Cassini prikazuje Bassin de Saint-Ferréol, ključ dovoda vode v prekop</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:France_Canal_du_Midi_%C3%A9cluse_de_N%C3%A9gra.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/00/France_Canal_du_Midi_%C3%A9cluse_de_N%C3%A9gra.jpg/220px-France_Canal_du_Midi_%C3%A9cluse_de_N%C3%A9gra.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/00/France_Canal_du_Midi_%C3%A9cluse_de_N%C3%A9gra.jpg/330px-France_Canal_du_Midi_%C3%A9cluse_de_N%C3%A9gra.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/00/France_Canal_du_Midi_%C3%A9cluse_de_N%C3%A9gra.jpg/440px-France_Canal_du_Midi_%C3%A9cluse_de_N%C3%A9gra.jpg 2x" data-file-width="2048" data-file-height="1536" /></a><figcaption>Zapornica Négra z zaobljenimi stranskimi stenami, ki so značilnosti Canal du Midi.</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:EclusesdeFons%C3%A9ranesCanalduMidi2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/EclusesdeFons%C3%A9ranesCanalduMidi2.jpg/220px-EclusesdeFons%C3%A9ranesCanalduMidi2.jpg" decoding="async" width="220" height="149" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/EclusesdeFons%C3%A9ranesCanalduMidi2.jpg/330px-EclusesdeFons%C3%A9ranesCanalduMidi2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/EclusesdeFons%C3%A9ranesCanalduMidi2.jpg/440px-EclusesdeFons%C3%A9ranesCanalduMidi2.jpg 2x" data-file-width="747" data-file-height="507" /></a><figcaption>Sedem povezanih zapornic pri Fonséranesu, Béziers</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Port_St_Sauveur_2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Port_St_Sauveur_2.jpg/220px-Port_St_Sauveur_2.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Port_St_Sauveur_2.jpg/330px-Port_St_Sauveur_2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5b/Port_St_Sauveur_2.jpg/440px-Port_St_Sauveur_2.jpg 2x" data-file-width="1792" data-file-height="1200" /></a><figcaption>Pristanišče Saint-Sauveur pri Toulousu</figcaption></figure> <p>Za napajanje prekopa v enem letu je potrebnih 90 milijonov kubičnih metrov vode <sup id="cite_ref-23" class="reference"><a href="#cite_note-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Da bi to dosegel, je Riquet postavil kompleksen sistem oskrbe z vodo. Ideja je bila zajeti vode iz hribovja Montagne Noire, ki je nekaj deset kilometrov stran in jih preko prekopov pripeljati do Seuil de Naurouze, najvišje točke prihodnjega prekopa. </p><p>Ti prekopi, imenovani "Rigole de la montagne" (gorski prekop) in "Rigole de la plaine" (nižinski prekop), so povezali zgornje tri rezervoarje (Lampy, Cammazes in Saint-Ferréol) pri prelivu <i>seuil</i> de Naurouze. Rigole de la Montagne je bil dolga 24,269 km in ima 22 struktur med izlivom v Alzeau in slapovi Cammazesa. Rigole de la Plaine je na višini 21,45 m meril 38,121 km in imel 68 struktur med mostom v Crouzetu in <i>seuil</i> de Naurouze. <sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Na začetku sta dva rezervoarja napajala najvišjo točko prekopa pri <i>seuil</i> de Naurouze: Bassin de Saint-Ferréol je imel kapaciteto 6,3 milijona kubičnih metrov in je bil zgrajen med letoma 1667 in 1672. Drugi rezervoar je bil precej manjši - Bassin de Lampy. Imenovan <i>Lampy-Vieux</i>, ki ga je hitro nadomestil <i>Lampy-Neuf</i> z zmogljivostjo 1.672.000 kubičnih metrov, zgrajen 100 let pozneje med letoma 1777 in 1782. <sup id="cite_ref-25" class="reference"><a href="#cite_note-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Bassin de Saint-Ferréol je bil in ostaja glavni rezervoar vode za prekop s površino 67 hektarjev. Vode Montagne Noire sprejema preko Gorskega prekopa, ki ga napaja porečje Lampy. Jezerske vode zadržuje jez, dolg 786 m in širok 149 m, sestavljen iz treh vzporednih sten. Prekop obdaja bazen in lahko evakuira odvečno vodo. V bližini je muzej, v katerem so razstavljeni podatki o zgodovini gradnje jezera<sup id="cite_ref-26" class="reference"><a href="#cite_note-26"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p><p>Prvotno je inženir načrtoval in zgradil tretji rezervoar, Naurouze, vendar je bil leta 1680 opuščen zaradi pretiranega zamuljevanja. Pierre-Paul Riquet je sanjal o gradnji novega mesta okoli tega porečja, a se sanje nikoli niso uresničile. Hitro je bila izkopan prekop za odtok bazena Naurouze z juga. </p><p>Pri Carcassonnu so zgradili tudi druge rezervoarje za oskrbo spodnjega dela prekopa proti Sredozemlju. Tako so vode Fresquela, Cesse in Orbiela povečale vode prekopa. Po drugi strani pa so vode Orba pri Beziersu zagotovile dodaten pretok v del prekopa. Leta 1957 je bil jez Cammazes s kapaciteto 20 milijonov kubičnih metrov vode, napolnjen s Sorom, ki je zaokrožil in dokončal oskrbovalno omrežje. To jezero zagotavlja pitno vodo za več kot 200 občin v regiji. Od 20 milijonov kubičnih metrov je štiri milijone rezerviranih za polnjenje Canala du Midi. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zapornice">Zapornice</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Zapornice" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zapornice"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Prve zapornice, ki jih je Pierre-Paul Riquet zgradil planoti pri Toulousa, so bile eksperimentalne in niso bile zadovoljive. Sestavljene so bile iz pravokotnih zapornic z lesenimi hodniki kot temelji za stranske stene. Ta tip ni pravilno zadrževal stranskega materiala, ko je bila zapornica prazna, zato so se podrle. Obliko zapornic je na novo določil z zaobljenimi stranskimi stenami, debelejšimi in bolj odpornimi na stranski pritisk zemlje. Dimenzije zapornic so bile takrat ustrezne. Zaradi teh zaokroženih oblik se arhitektura zapornic v Canal du Midi imenuje baročni slog. </p><p>Zapornice so bile vgrajene v kamen in tesnjene z apnom. Zapirajo jih dvokrilna vrata. <sup id="cite_ref-27" class="reference"><a href="#cite_note-27"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Vrata, prvotno iz lesa z najmanj možnimi kovinskimi deli, so pod močnim stresom in vlago. </p><p>Nominalna velikost zapornic, ki jih je zgradil Pierre-Paul Riquet, je bila dolžina 29,2 m, širina 5,8 m pri vratih, 11m v sredini zapornice in povprečna višina 2,5 m. V 20. stoletju je bilo veliko zapornic spremenjenih in zato nimajo več prvotnih lastnosti. </p><p>V mestu Béziers je pri <a href="/wiki/Zapornice_Fonserannes" title="Zapornice Fonserannes">Fonsérannesu</a> stopnišče z osmimi zapornicami, da se pripelje do reke <a href="/wiki/Orb" title="Orb">Orb</a>. Zapornice so morale biti vklesane v trdno skalo in na pobočju, katerega naklon se je spreminjal. Vse zapornice so morale vsebovati enako količino vode, vendar niso mogle imeti popolnoma enake oblike. Kljub temu so bile zgrajene uspešno brez potrebe po popravilu. Ta neverjetni inženirski objekt sta izdelala dva nepismena brata Medhaile z delovno silo, sestavljeno predvsem iz žensk. </p><p>Nekatere zapornice na prekopu so arhitekturni dragulji. Na primer, <a href="/w/index.php?title=Okrogla_zapornica_Agde&action=edit&redlink=1" class="new" title="Okrogla zapornica Agde (stran ne obstaja)">okrogla zapornica Agde</a> s tremi vrati: dvoje vrat omogočata dostop na vsako stran prekopa, tretja pa dostop do reke <a href="/wiki/H%C3%A9rault_(reka)" title="Hérault (reka)">Hérault</a>, ki teče v Sredozemlje. Ta sistem omogoča trojni dostop, hkrati pa ščiti prekop pred poplavami. Podobno ima prekop nekaj večkratnih zapornic - to je z več povezanimi zaporednimi. Ta sistem prihrani vrata in temelje na območjih, kjer je naklon največji. Najbolj znana med temi zapornicami je zapornica Fonserannes, ki ima osem komor. </p><p>Danes je večina zapornic elektrificiranih, kar je nadomestilo ročno premikanje zapornic. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pristanišča"><span id="Pristani.C5.A1.C4.8Da"></span>Pristanišča</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Pristanišča" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pristanišča"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Castelnaudary_canal_midi.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Castelnaudary_canal_midi.jpg/170px-Castelnaudary_canal_midi.jpg" decoding="async" width="170" height="245" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Castelnaudary_canal_midi.jpg/255px-Castelnaudary_canal_midi.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8e/Castelnaudary_canal_midi.jpg/340px-Castelnaudary_canal_midi.jpg 2x" data-file-width="362" data-file-height="522" /></a><figcaption>Porečje prekopa Canal du Midi v Castelnaudaryju, eno od pristanišč na prekopu</figcaption></figure> <p>V rednih časovnih presledkih so vzdolž poti prekopa zgradili več pristanišč, da bi natovorili in raztovorili blago ter zagotovili počivališča za potnike. Toulouse ima dve pristanišči: pristanišče de l'Embouchure je na stičišču Canal du Midi, Canal de Brienne in Lateralnega prekopa Garonne, medtem ko je Port Saint-Sauveur v središču mesta blizu dvorane Zrnja. V Toulousu sta bili še dve pristanišči, ki pa sta bili z urbanim razvojem uničeni. Tako sta bila Port des Minimes in Port Saint-Etienne zamenjana z vlečnimi potmi. </p><p>Castelnaudary ima 7 hektarjev veliko pristanišče, imenovano <i>Grand Basin</i>, zgrajeno med letoma 1666 in 1671. Služilo je kot postanek na polovici poti med Toulouseom in Sètom. Otok Cybelle sredi kotline je bil uporabljen za zaščito barž pred vetrom. Carcassonne je danes pomemben turistični postanek na prekopu in ima pristanišče, zgrajeno leta 1810 v času, ko je bilo mesto povezano s prekopom. Pristanišče Trèbes je glavno pristanišče, ki ima številne priveze za čolne. Tu sta tudi pristanišči Homps, ki je bilo eno najpomembnejših na prekopu in Le Somail, ki je bilo priljubljen kraj za počitek in rekreacijo. Končno, tik pred prihodom v Sredozemsko morje, ima prekop dve pristanišči: pristanišče Agde, v katerem je stari sedež "uprave prekopa" in pristanišče Onglous pri Marseillanu, ki je zadnje pristanišče pred Sètom in kraljevemu prekopu omogoča dostop do morja. </p><p>Zgrajena so novejša pristanišča, na primer Ramonville-Saint-Agne, imenovana Port-Sud, ki ima veliko bivalnih barž in Port-Lauragais, ki je v bližini Avignonet-Lauragais, na območju počivališča ob avtocesti A61. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Akvadukti">Akvadukti</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Akvadukti" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Akvadukti"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Ob Canalu du Midi je bilo zgrajenih več <a href="/wiki/Akvadukt_(most)" title="Akvadukt (most)">akvaduktov</a>. Omogočajo, da reke prečkajo prekop, ker bi lahko motile pretok vode v prekopu. V resnici reke, ki se iztekajo v prekop, med poplavljanjem povzročijo prelivanje vode in napolnijo prekop z muljem. Nekateri akvadukti izvirajo iz časa Pierre-Paul Riqueta, večina pa je bila zgrajena po dokončanju prekopa, zlasti zaradi izboljšav, ki jih je priporočil Vauban. Prekop ima naslednje akvadukte (iz Agde do Toulousa): </p> <ul><li><a href="/wiki/Kanalski_most,_B%C3%A9ziers" title="Kanalski most, Béziers">Kanalski most</a> (PK 208), ki je bil odprt leta 1857, kar je odpravilo težaven prehod reke <a href="/wiki/Orb" title="Orb">Orb</a></li> <li>Cesse akvadukt (PK 168)</li> <li>Akvadukt Répudre (PK 159) je bil zgrajen med letoma 1667 in 1676, premošča reko Répudre blizu vasi Paraza. Répudre je majhen pritok Aude, v katerem je pretok preveč spremenljiv zlasti pozimi (dolžina mostu: 135m). To je bil tudi prvi akvadukt, ki ga je zasnoval Pierre-Paul Riquet</li> <li>Akvadukt Orbiel v Trèbesu (PK 117)</li> <li>Akvadukt Fresquel (PK 109) je bil zgrajen za reko Fresquel v začetku leta 1800 in odprt se je 31. maja 1810, zaradi preusmeritve poti skozi središče mesta Carcassonne, mesta, ki ni plačalo deleža stroškov ko je bil prekop prvič zgrajen</li> <li>Akvadukt Herbettes (PK 8), nov akvadukt v Toulouseu, dokončan leta 1983, dolg 74 m, za prečkanje štiripasovne avtoceste.</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Drugi_objekti">Drugi objekti</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Drugi objekti" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Drugi objekti"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Pierre-Paul Riquet in inženirji, ki so mu sledili skozi tri stoletja, so na Canalu du Midi zgradili številne druge strukture, od katerih so naslenje najpomembnejše: </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Tunnel_du_Malpas_barque.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Tunnel_du_Malpas_barque.jpg/220px-Tunnel_du_Malpas_barque.jpg" decoding="async" width="220" height="124" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Tunnel_du_Malpas_barque.jpg/330px-Tunnel_du_Malpas_barque.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c4/Tunnel_du_Malpas_barque.jpg/440px-Tunnel_du_Malpas_barque.jpg 2x" data-file-width="1440" data-file-height="810" /></a><figcaption>Predor Malpas</figcaption></figure> <ul><li><a href="/wiki/Predor_Molpas" title="Predor Molpas">Predor Molpas</a>, dolg 165 metrov jugovzhodno od Oppidum d'Ensérune <sup id="cite_ref-28" class="reference"><a href="#cite_note-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, ki se vije skozi hrib na višini 50 m nmv in je bil takrat tehnični izziv;</li></ul> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Aqueduct_Agent-Double_from_the_towpath_(Nancy).JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3d/Aqueduct_Agent-Double_from_the_towpath_%28Nancy%29.JPG/220px-Aqueduct_Agent-Double_from_the_towpath_%28Nancy%29.JPG" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3d/Aqueduct_Agent-Double_from_the_towpath_%28Nancy%29.JPG/330px-Aqueduct_Agent-Double_from_the_towpath_%28Nancy%29.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3d/Aqueduct_Agent-Double_from_the_towpath_%28Nancy%29.JPG/440px-Aqueduct_Agent-Double_from_the_towpath_%28Nancy%29.JPG 2x" data-file-width="3456" data-file-height="2592" /></a><figcaption>Preliv Argent-Double in njegovih 11 obokov.</figcaption></figure> <ul><li>preliv Argent-Double v kraju La Redorte v bližini akvadukta Argent-Double: ta objekt ima enajst zaporednih kamnitih obokov, ki jih je oblikoval <a href="/wiki/S%C3%A9bastien_Le_Prestre_de_Vauban" title="Sébastien Le Prestre de Vauban">Vauban</a>, zgradil Antoine de Niquet in omogoča, da se prelivna voda iz prekopa izliva v potok;</li></ul> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pente_Eau_Fons%C3%A9ranes.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/Pente_Eau_Fons%C3%A9ranes.jpg/220px-Pente_Eau_Fons%C3%A9ranes.jpg" decoding="async" width="220" height="143" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/Pente_Eau_Fons%C3%A9ranes.jpg/330px-Pente_Eau_Fons%C3%A9ranes.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/56/Pente_Eau_Fons%C3%A9ranes.jpg/440px-Pente_Eau_Fons%C3%A9ranes.jpg 2x" data-file-width="744" data-file-height="483" /></a><figcaption>Vodna rampa pri Fonséranes, ni Riquetovo delo.</figcaption></figure> <ul><li>Vodna drsina Fonserannes, ki obide 6-zapornico na stopnišču Fonserannesu, je bila zgrajena v času, ko je bilo treba prekop nadgraditi na širino Freycinet, da bi prihranili čas in omogočili večjim plovilom plovbo. Ima edinstveno mehaniko, katere vzdrževanje je drago, vendar jo VNF že nekaj let poskuša obnoviti, da bi skrajšala čakalne dobe pri zapornicah Fonséranes. Širino Freycinet je standard, ki ureja dimenzije zapornic nekaterih kanalov, sprejetih na podlagi zakona, sprejetega med mandatom Charlesa de Freycineta kot ministra za javna dela v Franciji, od 5. avgusta 1879;</li></ul> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:L%27Ouvrage_du_Libron_-_4_-_MJSepp.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/L%27Ouvrage_du_Libron_-_4_-_MJSepp.jpg/220px-L%27Ouvrage_du_Libron_-_4_-_MJSepp.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/L%27Ouvrage_du_Libron_-_4_-_MJSepp.jpg/330px-L%27Ouvrage_du_Libron_-_4_-_MJSepp.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/L%27Ouvrage_du_Libron_-_4_-_MJSepp.jpg/440px-L%27Ouvrage_du_Libron_-_4_-_MJSepp.jpg 2x" data-file-width="2816" data-file-height="2112" /></a><figcaption>Ouvrages du Libron</figcaption></figure> <ul><li>Ouvrages du Libron (Libronova dela), edinstven tovrstni dosežek, ki omogoča prehod prekopa preko reke Libron v bližini reke Agde;</li> <li>vodni mlini Canal du Midi so pri izpeljavi številnih zapornic (npr. Naurouze, Gay, Trèbes, Matabiau, Minimes, Castelnaudary, Castanet, Beziers, itd.) in uporabljajo razliko v višini vode za poganjanje mlinskih kamnov za mletje zrnja. V 18. stoletju so postali pravi žitni mlini.<sup id="cite_ref-29" class="reference"><a href="#cite_note-29"><span class="cite-bracket">[</span>29<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Rastlinstvo_in_živalstvo"><span id="Rastlinstvo_in_.C5.BEivalstvo"></span>Rastlinstvo in živalstvo</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Rastlinstvo in živalstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Rastlinstvo in živalstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Canal_du_Midi_01.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Canal_du_Midi_01.jpg/220px-Canal_du_Midi_01.jpg" decoding="async" width="220" height="124" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Canal_du_Midi_01.jpg/330px-Canal_du_Midi_01.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Canal_du_Midi_01.jpg/440px-Canal_du_Midi_01.jpg 2x" data-file-width="1440" data-file-height="810" /></a><figcaption>Drevored ob Canalu du Midi</figcaption></figure> <p>Prekop je dolg trak vode, ki se razteza skozi pokrajino in privablja številne živalske vrste. V prekopu je več vrst rib, kot je <a href="/wiki/Plo%C5%A1%C4%8Di%C4%8D" title="Ploščič">ploščič</a>, razmnožujejo v rekah in del svojega življenja preživijo v prekopu. V prekopu se pojavljajo <a href="/wiki/Mehku%C5%BEci" title="Mehkužci">mehkužci</a>, kot so školjke <i>anadonta</i> - vrsta sladkovodne školjke in <i>corbikula</i>. Invazivni <a href="/wiki/Nutrija" title="Nutrija">nutrija</a> in <a href="/wiki/Pi%C5%BEmovka" title="Pižmovka">pižmovka</a>, vneseni iz Amerike, se zakopljeta v bregove in jih poškodujeta. Končno številne živali in ptice prihajajo piti vodo iz prekopa. </p><p>Prekop je tudi zelo vegetativno mesto. Na začetku je Pierre-Paul Riquet posadil drevesa za stabilizacijo bregov prekopa, zlasti tam, kjer je pregledal okoliško pokrajino. <a href="/wiki/Vrba_(drevo)" title="Vrba (drevo)">Vrba</a> se je široko uporabljala zaradi njene hitre rasti. Inženir je tudi zasadil irise na strani prekopa, da bi zmanjšal umiranje svojih bregov. V 18. stoletju so drevesa, zasajena ob prekopu, postala vir dohodka. Tako so bile posajene <a href="/wiki/Bela_murva" title="Bela murva">murve</a> za rejo <a href="/wiki/Sviloprejka" title="Sviloprejka">sviloprejk</a>. Potem so s koncem kulture svile leta 1772 drevesa zamenjali <a href="/wiki/Topoli" title="Topoli">topoli</a> iz Italije, ki so bili najbolj produktiven les. Konstrukcije in hiše upraviteljev zapornic so bile okrašene s sadnim drevjem. V času <a href="/wiki/Francoska_revolucija" title="Francoska revolucija">revolucije</a> je bilo v nasadih okoli prekopa približno 60.000 dreves, ko jih je bilo na začetku le 45.000. Že pod <a href="/wiki/Prvo_Francosko_cesarstvo" title="Prvo Francosko cesarstvo">prvim cesarstvom</a> so začeli saditi drevesa platane, da bi nadomestili posekana drevesa, in so danes prevladujoča sorta vzdolž prekopa. </p><p>Vendar pa se že nekaj let platane okužene z rakom <i>Ceratocystis platani</i>, ki ga povzroča mikroskopska gliva. Prve izbruhe so odkrili leta 2006, ko je število okuženih dreves doseglo 83 v letu 2008 in 153 v letu 2009. Izveden je bil selektiven posek dreves, vendar brez učinka. Poleg tega ni učinkovitega zdravljenja proti bolezni. V letu 2011 je bilo ugotovljenih 211 krajev in 1338 obolelih dreves. V 15 do 20 letih bo treba po prvih poskusih z različnimi snovmi, ki se upirajo zajedavcem, podreti vseh 42.000 dreves ob Canal du Midi in jih nadomestiti predvsem z drugimi vrstami (<a href="/wiki/Jesen_(drevo)" title="Jesen (drevo)">jesen</a>, <a href="/wiki/Lipa" title="Lipa">lipa</a>).<sup id="cite_ref-30" class="reference"><a href="#cite_note-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-31" class="reference"><a href="#cite_note-31"><span class="cite-bracket">[</span>31<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Canal_du_Midi_kot_vzor">Canal du Midi kot vzor</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Canal du Midi kot vzor" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Canal du Midi kot vzor"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Canal_du_midi_toulouse.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/Canal_du_midi_toulouse.jpg/220px-Canal_du_midi_toulouse.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/Canal_du_midi_toulouse.jpg/330px-Canal_du_midi_toulouse.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/97/Canal_du_midi_toulouse.jpg 2x" data-file-width="400" data-file-height="300" /></a><figcaption>Canal du Midi blizu Toulousa</figcaption></figure> <p>Canal du Midi je bil eden izmed velikih dosežkov poznega 17. stoletja. Riquet je razumel hidravlični sistem Montagne Noire in ga nadziral, da je služil Canal du Midi. Kralj <a href="/wiki/Ludvik_XIV._Francoski" title="Ludvik XIV. Francoski">Ludvik XIV.</a>, ki je bil sponzor, je to razumel tudi kot znak svoje zavezanosti veličini. </p><p>Prekop je postal zgled v Evropi, saj je bil v celotni dobi razsvetljenstva edini prekop takšne velikosti v Evropi. </p><p>Končno je Američan <a href="/wiki/Thomas_Jefferson" title="Thomas Jefferson">Thomas Jefferson</a>, politik, arhitekt in bodoči predsednik ZDA, prišel proučevati Canal du Midi leta 1787. [106] Kot veleposlanik Združenih držav v Franciji je načrtoval gradnjo podobnega dela, s katerim bi povezali reko <a href="/wiki/Potomac_(reka)" title="Potomac (reka)">Potomac</a> z <a href="/wiki/Eriejsko_jezero" title="Eriejsko jezero"> Eriejskim jezerom</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-wikidata-0ca3957f44cad9877a4801fd77360ba548611376-v3-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-wikidata-0ca3957f44cad9877a4801fd77360ba548611376-v3_1-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external free" href="http://whc.unesco.org/en/list/770">http://whc.unesco.org/en/list/770</a>.</span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://whc.unesco.org/en/list/770/">The canal on the UNESCO world heritage site</a></span> </li> <li id="cite_note-Rolt-3"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-Rolt_3-0">3,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Rolt_3-1">3,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Rolt_3-2">3,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Rolt_3-3">3,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Rolt_3-4">3,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Rolt_3-5">3,5</a></sup></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite id="CITEREFRolt1973" class="citation book cs1">Rolt, L. T. C. (1973). <i>From Sea to Sea: An Illustrated History of the Canal du Midi</i>. Allen Lane. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0821401521" title="Posebno:ViriKnjig/978-0821401521"><bdi>978-0821401521</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=From+Sea+to+Sea%3A+An+Illustrated+History+of+the+Canal+du+Midi&rft.pub=Allen+Lane&rft.date=1973&rft.isbn=978-0821401521&rft.aulast=Rolt&rft.aufirst=L.+T.+C.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ACanal+du+Midi" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-IE-4"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-IE_4-0">4,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-IE_4-1">4,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-IE_4-2">4,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-IE_4-3">4,3</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-IE_4-4">4,4</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-IE_4-5">4,5</a></sup></span> <span class="reference-text">Chandra Mukerji, <i>Impossible Engineering</i> Princeton: Princeton University Press</span> </li> <li id="cite_note-JDB-5"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-JDB_5-0">5,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-JDB_5-1">5,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-JDB_5-2">5,2</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-JDB_5-3">5,3</a></sup></span> <span class="reference-text">Jean-Denis Bergasse <i>Le Canal du Midi</i> Cessenon: J-D Bergasse 1982-1984.</span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text">Michel Cotte, <i>Canal du Midi, marvel of Europe</i>, édition Belin Herscher, 2003, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8" title="Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8">2-7011-2933-8</a>, p. 57</span> </li> <li id="cite_note-chiffre-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-chiffre_7-0">↑</a></span> <span class="reference-text">René Gast, <i>The Canal du Midi and the Canals from the Atlantic to the Mediterranean</i>, éditions Ouest-France, 2000, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0" title="Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0">2-7373-2475-0</a>, p. 22</span> </li> <li id="cite_note-Homont-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Homont_8-0">↑</a></span> <span class="reference-text">A. Homont, noted by the Conseil d'État, <i>Ministry of Public Works and Transport c. Dame Boudet</i>, 3 May 1963, <i>Judicial Topics: administrative right</i>, 1963, p. 489-490.</span> </li> <li id="cite_note-René_Gast_2000,_p._18-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-René_Gast_2000,_p._18_9-0">↑</a></span> <span class="reference-text">René Gast, <i>The Canal du Midi and the Navigable waterways from the Atlantic to the Mediterranean</i>, Rennes: Ed. Ouest-France, 2000, 125 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0" title="Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0">2-7373-2475-0</a>, p. 18.</span> </li> <li id="cite_note-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-10">↑</a></span> <span class="reference-text">Michel Cotte, <i>Canal du Midi, marvel of Europe</i>, Paris: Belin, 2003, 191 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8" title="Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8">2-7011-2933-8</a>, p. 64.</span> </li> <li id="cite_note-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-11">↑</a></span> <span class="reference-text">Michel Cotte, <i>Canal du Midi, marvel of Europe</i>, Paris: Belin, 2003, 191 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8" title="Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8">2-7011-2933-8</a>, p. 53.</span> </li> <li id="cite_note-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-12">↑</a></span> <span class="reference-text">Michel Cotte, <i>Canal du Midi, marvel of Europe</i>, Paris:Belin, 2003, 191 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8" title="Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8">2-7011-2933-8</a>, p. 69.</span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text">Corinne Labat, Robert Fuggetta, Guy Jungblut, Marvin Holdt, and Gilles Bernard, <i>The Canal du Midi, from the 17th to the 21st centuries</i>, Portet-sur-Garonne: Empreinte, DL 2006, 168 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-913319-43-2" title="Posebno:ViriKnjig/2-913319-43-2">2-913319-43-2</a>, p. 35.</span> </li> <li id="cite_note-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-14">↑</a></span> <span class="reference-text">Michel Cotte, <i>Canal du Midi, marvel of Europe</i>, Paris: Belin, 2003, 191 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8" title="Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8">2-7011-2933-8</a>, p. 55.</span> </li> <li id="cite_note-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-15">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.canal-du-midi.org/fr/canal/histoire/construction.aspx#travail">Construction of the Canal</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200614094207/https://www.canal-du-midi.org/fr/canal/histoire/construction.aspx#travail">Arhivirano</a> 2020-06-14 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>., Canal-du-Midi.org, consulted on 4 September 2007.</span> </li> <li id="cite_note-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-16">↑</a></span> <span class="reference-text">René Gast, <i>The Canal du Midi and the Navigable waterways from the Atlantic to the Mediterranean</i>, Rennes : Ed. Ouest-France, 2000, 125 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0" title="Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0">2-7373-2475-0</a>, p. 21.</span> </li> <li id="cite_note-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-17">↑</a></span> <span class="reference-text">René Gast, <i>The Canal du Midi and the Navigable waterways from the Atlantic to the Mediterranean</i>, Rennes : Ed. Ouest-France, 2000, 125 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0" title="Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0">2-7373-2475-0</a>, pp. 22–23.</span> </li> <li id="cite_note-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-18">↑</a></span> <span class="reference-text">Corinne Labat, Robert Fuggetta, Guy Jungblut, Marvin Holdt, and Gilles Bernard, <i>The Canal du Midi, from the 17th to the 21st centuries</i>, Portet-sur-Garonne: Empreinte, DL 2006, 168 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-913319-43-2" title="Posebno:ViriKnjig/2-913319-43-2">2-913319-43-2</a>, p. 125. </span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sunfrance.net/canal/index.php3?id_gmenu=487&code_menu=can-his-hom">The Men of the Canal</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20071009033622/http://www.sunfrance.net/canal/index.php3?id_gmenu=487&code_menu=can-his-hom">Arhivirano</a> 2007-10-09 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>., Comité régional du tourisme en Languedoc-Roussillon, consulted on 3 September 2007. </span> </li> <li id="cite_note-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-20">↑</a></span> <span class="reference-text">René Gast, <i>The Canal du Midi and the Navigable waterways from the Atlantic to the Mediterranean</i>, Rennes: Ed. Ouest-France, 2000, 125 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0" title="Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0">2-7373-2475-0</a>, p. 49.</span> </li> <li id="cite_note-21"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-21">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.canal-du-midi.org/fr/canal/histoire/economie.aspx%7Céditeur=canal-du-midi.org">Economy of the Canal</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160304171222/http://canal-du-midi.org/fr/canal/histoire/economie.aspx%7C%C3%A9diteur%3Dcanal-du-midi.org">Arhivirano</a> 2016-03-04 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>., consulted on 29 August 2007.</span> </li> <li id="cite_note-22"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-22">↑</a></span> <span class="reference-text">Corinne Labat, Robert Fuggetta, Guy Jungblut, Marvin Holdt, and Gilles Bernard, <i>The Canal du Midi, from the 17th to the 21st centuries</i>, Portet-sur-Garonne: Empreinte, DL 2006, 168 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-913319-43-2" title="Posebno:ViriKnjig/2-913319-43-2">2-913319-43-2</a> pp. 4–5.</span> </li> <li id="cite_note-23"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-23">↑</a></span> <span class="reference-text">Michel Cotte, <i>Canal du Midi, marvel of Europe</i>, Paris:Belin, 2003, 191 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8" title="Posebno:ViriKnjig/2-7011-2933-8">2-7011-2933-8</a>, p. 29</span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text"><i>Travelers Guide to the Canal du midi</i>, Réédition 1853, p. 160-163</span> </li> <li id="cite_note-25"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-25">↑</a></span> <span class="reference-text">Bernard Blancotte, <i>The Canal du Midi, the work of a titan</i>, p. 137-138.</span> </li> <li id="cite_note-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-26">↑</a></span> <span class="reference-text">René Gast, <i>The Canal du Midi and the Navigable waterways from the Atlantic to the Mediterranean</i>, Rennes : Ed. Ouest-France, 2000, 125 pages, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0" title="Posebno:ViriKnjig/2-7373-2475-0">2-7373-2475-0</a>, p. 39.</span> </li> <li id="cite_note-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-27">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.canal-du-midi.org/fr/canal/le_parcours.aspx%7Céditeur=Canal-du-Midi.org">The Locks</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160304171122/http://canal-du-midi.org/fr/canal/le_parcours.aspx%7C%C3%A9diteur%3Dcanal-du-midi.org">Arhivirano</a> 2016-03-04 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>., consulted on 4 September 2007.</span> </li> <li id="cite_note-28"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-28">↑</a></span> <span class="reference-text"><i>Béziers</i>, Topographic Map at 1/25000 scale, IGN series, "TOP 25" No. 2545ET, 3rd edition, 2007.</span> </li> <li id="cite_note-29"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-29">↑</a></span> <span class="reference-text">Thomas Julien, <i>The Watermills of the Canal du Midi. of flour and flourmills</i>, mémoire de Maîtrise, Université Toulouse II-Le Mirail, 2004.</span> </li> <li id="cite_note-30"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-30">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.lefigaro.fr/actualite-france/2011/07/26/01016-20110726ARTFIG00584-le-sacrifice-des-platanes-du-canal-du-midi.php">The sacrifice of Plane Trees on the Canal du Midi</a> in <i>LeFigaro.fr</i>, 27 July 2011.</span> </li> <li id="cite_note-31"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-31">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.theguardian.com/world/2011/aug/13/canal-du-midi-under-threat"><i>Epic beauty of tree-lined Canal du Midi under threat as fungus strikes</i></a>, Kim Willsher, <i>The Guardian</i>, 13 August 2011.</span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Canal_du_Midi&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <i><b><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Canal_du_Midi" class="extiw" title="commons:Category:Canal du Midi">Canal du Midi</a></b></i></div></div> </div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.french-waterways.com/waterways/south/canal-midi/">Canal du Midi</a> and <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.french-waterways.com/waterways/south/midi-nouvelle/">La Nouvelle branch</a>, with maps and details of places, ports and moorings, by the author of <i>Inland Waterways of France</i>, Imray</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.french-waterways.com/waterways/canals-rivers-france/">Navigation details for 80 French rivers and canals</a> (French waterways website section)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.audetourisme.com/en/discover-aude/history-and-heritage/the-canal-du-midi-et-de-la-robine.php">Aude Pays Cathare History and Heritage website</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130317164719/http://audetourisme.com/en/discover-aude/history-and-heritage/the-canal-du-midi-et-de-la-robine.php">Arhivirano</a> 2013-03-17 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.francesouth.com/southfrance/top_attractions/canaldumidi.htm">Canal du Midi Map, Photos & Info</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.canal-du-midi.org/">Canal-du-Midi.org</a></li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Kraji_svetovne_dediščine_v_Franciji" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="3"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911192">.mw-parser-output .navbar{display:inline;font-size:88%;font-weight:normal}.mw-parser-output .navbar-collapse{float:left;text-align:left}.mw-parser-output .navbar-boxtext{word-spacing:0}.mw-parser-output .navbar ul{display:inline-block;white-space:nowrap;line-height:inherit}.mw-parser-output .navbar-brackets::before{margin-right:-0.125em;content:"[ "}.mw-parser-output .navbar-brackets::after{margin-left:-0.125em;content:" ]"}.mw-parser-output .navbar li{word-spacing:-0.125em}.mw-parser-output .navbar a>span,.mw-parser-output .navbar a>abbr{text-decoration:inherit}.mw-parser-output .navbar-mini abbr{font-variant:small-caps;border-bottom:none;text-decoration:none;cursor:inherit}.mw-parser-output .navbar-ct-full{font-size:114%;margin:0 7em}.mw-parser-output .navbar-ct-mini{font-size:114%;margin:0 4em}</style><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Kraji_svetovne_dedi%C5%A1%C4%8Dine_v_Franciji" title="Predloga:Kraji svetovne dediščine v Franciji"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:Kraji_svetovne_dedi%C5%A1%C4%8Dine_v_Franciji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Kraji svetovne dediščine v Franciji (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Kraji_svetovne_dedi%C5%A1%C4%8Dine_v_Franciji&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Kraji_svetovne_dediščine_v_Franciji" style="font-size:114%;margin:0 4em">Kraji svetovne dediščine v <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Franciji</a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/%C3%8Ele-de-France" title="Île-de-France">Île-de-France</a></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Versajska_pala%C4%8Da" title="Versajska palača">Versajska palača</a> in <a href="/w/index.php?title=Versajski_park&action=edit&redlink=1" class="new" title="Versajski park (stran ne obstaja)">park</a></li> <li><a href="/wiki/Pala%C4%8Da_Fontainebleau" title="Palača Fontainebleau">palača Fontainebleau</a> in <a href="/wiki/Fontainebleau%C5%A1ki_gozd" class="mw-redirect" title="Fontainebleauški gozd">park</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Nabre%C5%BEja_Sene_v_Parizu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nabrežja Sene v Parizu (stran ne obstaja)">nabrežja Sene v Parizu</a></li> <li>srednjeveško trgovsko mesto <a href="/wiki/Provins" title="Provins">Provins</a></li></ul> </div></td><td class="navbox-image" rowspan="10" style="width:1px;padding:0px 0px 0px 2px"><div><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_France.svg" class="mw-file-description" title="Flag of France"><img alt="Flag of France" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c3/Flag_of_France.svg/50px-Flag_of_France.svg.png" decoding="async" width="50" height="33" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c3/Flag_of_France.svg/75px-Flag_of_France.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c3/Flag_of_France.svg/100px-Flag_of_France.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></a></span></div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/NUTS_1" title="NUTS 1">Pariška kotlina</a></th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Stolnica_Notre-Dame_d%27Amiens" title="Stolnica Notre-Dame d'Amiens">stolnica v Amiensu</a></li> <li><a href="/wiki/Zvoniki_Belgije_in_Francije" title="Zvoniki Belgije in Francije">zvoniki Belgije in Francije</a><sup><small>1</small></sup></li> <li><a href="/wiki/Stolnica_svetega_%C5%A0tefana,_Bourges" title="Stolnica svetega Štefana, Bourges">stolnica svetega Štefana, Bourges</a></li> <li><a href="/wiki/Vinogradi,_vinarne_in_vinske_kleti_v_%C5%A0ampanji" title="Vinogradi, vinarne in vinske kleti v Šampanji">vinogradi, vinarne in vinske kleti v Šampanji</a></li> <li><a href="/wiki/Stolnica_bla%C5%BEene_Device_Marije,_Chartres" title="Stolnica blažene Device Marije, Chartres">stolnica v Chartresu</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Podnebje_in_vinogradna_obmo%C4%8Dja_v_Burgundiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Podnebje in vinogradna območja v Burgundiji (stran ne obstaja)">podnebje in vinogradna območja v Burgundiji</a></li> <li>mesto <a href="/wiki/Reims" title="Reims">Reims</a>: <a href="/wiki/Reimska_stolnica" title="Reimska stolnica">reimska stolnica</a>, <a href="/w/index.php?title=Mus%C3%A9e_Saint-Remi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Musée Saint-Remi (stran ne obstaja)">Musée Saint-Remi</a>, <a href="/wiki/Pala%C4%8Da_Tau,_Reims" title="Palača Tau, Reims">palača Tau</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Cistercijanska_opatija_v_Fontenayju&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cistercijanska opatija v Fontenayju (stran ne obstaja)">cistercijanska opatija v Fontenayju</a></li> <li><a href="/wiki/Le_Havre" title="Le Havre">Le Havre</a> – mestna četrt Centre-Ville</li> <li><a href="/wiki/Mont_Saint_Michel" class="mw-redirect" title="Mont Saint Michel">Mont Saint Michel</a> z zalivom</li> <li>opatijska cerkev in mestni hrib v Vézelayju</li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Nord_-_Pas-de-Calais" title="Nord - Pas-de-Calais">Nord - Pas-de-Calais</a></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Zvoniki_Belgije_in_Francije" title="Zvoniki Belgije in Francije">zvoniki Belgije in Francije</a><sup><small>1</small></sup></li> <li><a href="/w/index.php?title=Rudarsko_obmo%C4%8Dje_Nord_-_Pas_de_Calais&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rudarsko območje Nord - Pas de Calais (stran ne obstaja)">rudarsko območje Nord - Pas de Calais</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/NUTS_1" title="NUTS 1">Vzhod</a></th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Velike_soline_Salins-les-Bains&action=edit&redlink=1" class="new" title="Velike soline Salins-les-Bains (stran ne obstaja)">velike soline Salins-les-Bains</a> in <a href="/w/index.php?title=Kraljeve_soline_pri_Arc-et-Senans&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kraljeve soline pri Arc-et-Senans (stran ne obstaja)">Kraljeve soline pri Arc-et-Senans</a></li> <li>staro mestno jedro <a href="/wiki/Nancy" title="Nancy">Nancyja</a></li> <li><a href="/wiki/Strasbourg" title="Strasbourg">Strasbourg</a> – evropsko mesto od <a href="/wiki/Grande_%C3%8Ele,_Strasbourg" title="Grande Île, Strasbourg">Grande Île</a> do <a href="/w/index.php?title=Neustadt,_Strasbourg&action=edit&redlink=1" class="new" title="Neustadt, Strasbourg (stran ne obstaja)">Neustadta</a></li> <li><a href="/wiki/Prazgodovinska_koli%C5%A1%C4%8Da_okoli_Alp" title="Prazgodovinska kolišča okoli Alp">prazgodovinska kolišča okoli Alp</a><sup><small>3</small></sup></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/NUTS_1" title="NUTS 1">Zahod</a></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Opatijska_cerkev_Saint-Savin-sur-Gartempe&action=edit&redlink=1" class="new" title="Opatijska cerkev Saint-Savin-sur-Gartempe (stran ne obstaja)">opatijska cerkev Saint-Savin-sur-Gartempe</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/w/index.php?title=Nuts_1&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nuts 1 (stran ne obstaja)">Jugozahod</a></th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Albi,_Tarn" title="Albi, Tarn">škofovsko mesto Albi</a></li> <li>staro mestno jedro <a href="/wiki/Bordeaux" title="Bordeaux">Bordeauxa</a></li> <li>arheološka najdišča in jamske poslikave v reke dolini Vézère (<a href="/wiki/Lascaux" title="Lascaux">Lascaux</a>)</li> <li><a href="/w/index.php?title=Mont_Perdu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mont Perdu (stran ne obstaja)">Mont Perdu</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Vinorodno_obmo%C4%8Dje_Saint-%C3%89milion&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vinorodno območje Saint-Émilion (stran ne obstaja)">vinorodno območje Saint-Émilion</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/w/index.php?title=Nuts_1&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nuts 1 (stran ne obstaja)">Center Vzhod</a></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Cha%C3%AEne_des_Puys&action=edit&redlink=1" class="new" title="Chaîne des Puys (stran ne obstaja)">Chaîne des Puys</a> – tektonska arena v Limagnu</li> <li><a href="/wiki/Chauvetova_jama" title="Chauvetova jama">Chauvetova jama</a> pri Vallon-pont-d'Arcu</li> <li><a href="/w/index.php?title=Zgodovinsko_mesto_Lyon&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgodovinsko mesto Lyon (stran ne obstaja)">zgodovinsko mesto Lyon</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/w/index.php?title=Nuts_1&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nuts 1 (stran ne obstaja)">Mediteran</a></th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Arles" title="Arles">Arles</a>: (rimski in romanski spomeniki)</li> <li><a href="/wiki/Carcassonne" title="Carcassonne">Carcassonne</a></li> <li><a href="/wiki/Portski_zaliv" title="Portski zaliv">Portski zaliv</a>: Calanches de Piana, zaliv Girolata, rezervat Scandola</li> <li>mesto <a href="/wiki/Avignon" title="Avignon">Avignon</a></li> <li>rimski akvadukt <a href="/wiki/Pont_du_Gard" title="Pont du Gard">Pont du Gard</a></li> <li><a href="/wiki/Rimsko_gledali%C5%A1%C4%8De,_Orange" title="Rimsko gledališče, Orange">rimsko gledališče</a> in <a href="/wiki/Slavolok_Orange" title="Slavolok Orange">slavolok</a> v mestu <a href="/wiki/Orange,_Vaucluse" title="Orange, Vaucluse">Orange</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Portski_zaliv_(Korzika)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Portski zaliv (Korzika) (stran ne obstaja)">Portski zaliv (Korzika)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Več regij</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Dela_arhitekta_Le_Corbusiera&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dela arhitekta Le Corbusiera (stran ne obstaja)">dela arhitekta Le Corbusiera</a></li> <li><a class="mw-selflink selflink">Canal du Midi</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Vaubanove_trdnjave&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vaubanove trdnjave (stran ne obstaja)">Vaubanove trdnjave</a></li> <li><a href="/wiki/Dolina_Loare" title="Dolina Loare">dolina Loare</a> med krajema <a href="/wiki/Sully-sur-Loire" title="Sully-sur-Loire">Sully-sur-Loire</a> in <a href="/w/index.php?title=Chalonnes-sur-Loire&action=edit&redlink=1" class="new" title="Chalonnes-sur-Loire (stran ne obstaja)">Chalonnes-sur-Loire</a></li> <li><a href="/wiki/Jakobove_poti_v_Santiago_de_Compostela_v_Franciji" title="Jakobove poti v Santiago de Compostela v Franciji">romarske poti v Santiago de Compostela</a></li> <li>planote Causses in hribovje <a href="/wiki/Seveni" title="Seveni">Seveni</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Čezmorski departmaji in teritoriji</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Lagune_Nove_Kaledonije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lagune Nove Kaledonije (stran ne obstaja)">lagune Nove Kaledonije</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Vulkanska_krajina_na_otoku_Reunion&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vulkanska krajina na otoku Reunion (stran ne obstaja)">vulkanska krajina na otoku Reunion</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Taputapuatea&action=edit&redlink=1" class="new" title="Taputapuatea (stran ne obstaja)">Taputapuātea</a></li></ul> </div></td></tr><tr><td class="navbox-abovebelow" colspan="3"><div> <ul><li><sup>1</sup>Deljeno z drugimi <a href="/wiki/NUTS_1#Francija" title="NUTS 1">regijami</a> in <a href="/wiki/Belgija" title="Belgija">Belgijo</a></li> <li><sup>2</sup>Deljeno s <a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španijo</a></li> <li><sup>3</sup>Deljeno z Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Slovenijo in Švico</li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q202494#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q202494#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q202494#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/240424543">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/240424543">WorldCat (via VIAF)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4241449-0">Nemčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007283372305171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/subjects/sh85019429">ZDA</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ge770181&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></span></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Canal_du_Midi&oldid=6274233">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Canal_du_Midi&oldid=6274233</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Okcitanija" title="Kategorija:Okcitanija">Okcitanija</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Kraji_svetovne_dedi%C5%A1%C4%8Dine_v_Franciji" title="Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji">Kraji svetovne dediščine v Franciji</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Prekopi_v_Franciji" title="Kategorija:Prekopi v Franciji">Prekopi v Franciji</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_uporabljajo_Infopolje_Kraj_svetovne_dedi%C5%A1%C4%8Dine_z_lokalno_definiranimi_parametri" title="Kategorija:Članki, ki uporabljajo Infopolje Kraj svetovne dediščine z lokalno definiranimi parametri">Članki, ki uporabljajo Infopolje Kraj svetovne dediščine z lokalno definiranimi parametri</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 17:02, 7. avgust 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Canal_du_Midi&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-f69cdc8f6-txx8l","wgBackendResponseTime":140,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.726","walltime":"1.834","ppvisitednodes":{"value":5243,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":78799,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":4127,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":21,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":10,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":50694,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":2,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 1635.244 1 -total"," 80.23% 1311.939 1 Predloga:Infobox_World_Heritage_Site"," 79.39% 1298.257 1 Predloga:Infopolje"," 56.55% 924.770 1 Predloga:Wikidata_location"," 56.28% 920.392 1 Predloga:Comma_separated_values"," 12.45% 203.548 1 Predloga:Sklici"," 6.09% 99.529 15 Predloga:ISBN"," 4.55% 74.381 1 Predloga:Navedi_knjigo"," 3.26% 53.348 1 Predloga:DisplayWikidataNumWithUnit"," 2.89% 47.200 6 Predloga:Wd"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.398","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":8190680,"limit":52428800}},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-5dc8bcfc84-lbwnl","timestamp":"20241112042932","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Canal du Midi","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Canal_du_Midi","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q202494","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q202494","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2011-11-27T13:30:34Z","dateModified":"2024-08-07T16:02:44Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/3\/3f\/Canal_du_Midi_02.jpg"}</script> </body> </html>