CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-enabled skin-theme-clientpref-day vector-sticky-header-enabled vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Madžarska - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-enabled skin-theme-clientpref-day vector-sticky-header-enabled vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""],"wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"f71d5cbc-239b-4452-ba49-881386748a93","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Madžarska","wgTitle":"Madžarska","wgCurRevisionId":6400089,"wgRevisionId":6400089,"wgArticleId":4746,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Strani s Phonos","Viri CS1 v madžarščini (hu)","Viri CS1 v angleščini (en)","Predloga Webarchive z wayback linki","Viri CS1 v hrvaščini (hr)","Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami","Članki z mrtvimi zunanjimi povezavami","Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma","Viri CS1 v britanski angleščini (en-gb)","Napake CS1: generičen naslov","Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov","Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)","Viri CS1 v španščini (es)","Članki, ki vsebujejo madžarsko besedilo","Strani, ki uporabljajo predlogo Lang-xx","Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji NDL","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji NLG","Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV","Wikipedijini članki z identifikatorji CINII","Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji HDS","Wikipedijini članki z identifikatorji IEU","Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area","Wikipedijini članki z identifikatorji NARA","Wikipedijini članki z identifikatorji RERO","Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji UKPARL","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni","Vsi izbrani članki","Madžarska","Liberalne demokracije","Celinske države","Evropske države","Frankofonske države","Zahodnoevropska unija"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Madžarska","wgRelevantArticleId":4746,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":200000,"wgCoordinates":{"lat":47,"lon":20},"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q28","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false,"wgSiteNoticeId":"2.0"}; RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","ext.phonos.styles":"ready","ext.phonos.icons":"ready","ext.tmh.player.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.tablesorter.styles":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready","ext.dismissableSiteNotice.styles":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","ext.phonos.init","ext.tmh.player","mediawiki.page.media","ext.scribunto.logs","site","mediawiki.page.ready","jquery.tablesorter","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","ext.dismissableSiteNotice"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.dismissableSiteNotice.styles%7Cext.phonos.icons%2Cstyles%7Cext.tmh.player.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cjquery.tablesorter.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.22"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/Flag_of_Hungary.svg/1200px-Flag_of_Hungary.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="600"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/Flag_of_Hungary.svg/960px-Flag_of_Hungary.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="400"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="320"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Madžarska - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Mad%C5%BEarska"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Mad%C5%BEarska"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="auth.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Madžarska rootpage-Madžarska skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" title="Glavni meni" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Glavni meni </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z">Glavna stran</a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod">Naučite se urejati</a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki">Izbrani članki</a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x">Naključna stran</a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r">Zadnje spremembe</a></li><li id="n-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani">Posebne strani</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč">Pomoč</a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo">Pod lipo</a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete">Portal skupnosti</a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami">Stik z nami</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"> Iskanje </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Videz </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl" class="">Denarni prispevki</a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Mad%C5%BEarska" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class="">Ustvari račun</a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Mad%C5%BEarska" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class="">Prijava</a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Osebna orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl">Denarni prispevki</a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Mad%C5%BEarska" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."> Ustvari račun</a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Mad%C5%BEarska" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"> Prijava</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju">več o tem</a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y">Prispevki</a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n">Pogovorna stran</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"><div id="mw-dismissablenotice-anonplace"></div><script>(function(){var node=document.getElementById("mw-dismissablenotice-anonplace");if(node){node.outerHTML="\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice\"\u003E\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice-close\"\u003E[\u003Ca tabindex=\"0\" role=\"button\"\u003Eopusti\u003C/a\u003E]\u003C/div\u003E\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice-body\"\u003E\u003C!-- CentralNotice --\u003E\u003Cdiv id=\"localNotice\" data-nosnippet=\"\"\u003E\u003Cdiv class=\"anonnotice\" lang=\"sl\" dir=\"ltr\"\u003E\u003Cdiv style=\"border: solid 1px #333; border-radius: 0.2em; box-shadow: 0 4px 4px #999; margin-bottom: 1.5em; display: table; width: 100%; height: 130px; line-height: 1.2; text-align: center\"\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle; padding-left:20px;\"\u003E\u003Cspan typeof=\"mw:File\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025\"\u003E\u003Cimg src=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/250px-Logo_banner-600-t.png\" decoding=\"async\" width=\"200\" height=\"53\" class=\"mw-file-element\" srcset=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/330px-Logo_banner-600-t.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/500px-Logo_banner-600-t.png 2x\" data-file-width=\"600\" data-file-height=\"160\" /\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E\u003C/div\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle;\"\u003E\n\u003Cp style=\"font-size: 120%;\"\u003E \u003Cbr clear=\"all\" /\u003E\nV teku je natečaj pisanja člankov\u003Cbr /\u003E\u003Cb\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025\"\u003EWikimedia CEE Pomlad 2025\u003C/a\u003E\u003C/b\u003E\u003Cbr /\u003E\u003Csmall\u003E(Srednja in Vzhodna Evropa)\u003C/small\u003E\n\u003Cbr clear=\"all\" /\u003E\u003C/p\u003E\n\u003Cp\u003E\u003Cspan class=\"mw-ui-button mw-ui-progressive\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025/Pravila_in_udele%C5%BEenci#Udeleženci\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci\"\u003E\u003Cspan style=\"color:white\"\u003E\u003Cb\u003EVabljeni k sodelovanju\u003C/b\u003E\u003C/span\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E\n\u003C/p\u003E\n\u003C/div\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle; padding-right:20px; color:green; font-family:verdana; font-size:85%\"\u003E\u003Cspan typeof=\"mw:File\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Slika:201807_book_A.svg\" class=\"mw-file-description\"\u003E\u003Cimg src=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/201807_book_A.svg/20px-201807_book_A.svg.png\" decoding=\"async\" width=\"18\" height=\"18\" class=\"mw-file-element\" srcset=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/201807_book_A.svg/40px-201807_book_A.svg.png 1.5x\" data-file-width=\"512\" data-file-height=\"512\" /\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E Knjižne nagrade za najbolj produktivne!\u003Cbr /\u003E\n\u003Cp\u003E\u003Cbr /\u003E\n\u003C/p\u003E\nNagrada za najboljšega novinca!\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E";}}());</script></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Izvor_imena" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Izvor_imena"> <div class="vector-toc-text"> 1 Izvor imena </div> </a> <ul id="toc-Izvor_imena-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> 2 Zgodovina </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgodovina-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Zgodovina </button> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Pred_letom_895" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pred_letom_895"> <div class="vector-toc-text"> 2.1 Pred letom 895 </div> </a> <ul id="toc-Pred_letom_895-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Srednjeveška_Ogrska_(895–1526)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Srednjeveška_Ogrska_(895–1526)"> <div class="vector-toc-text"> 2.2 Srednjeveška Ogrska (895–1526) </div> </a> <ul id="toc-Srednjeveška_Ogrska_(895–1526)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Doba_arpadskih_kraljev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Doba_arpadskih_kraljev"> <div class="vector-toc-text"> 2.2.1 Doba arpadskih kraljev </div> </a> <ul id="toc-Doba_arpadskih_kraljev-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Obdobje_izvoljenih_kraljev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Obdobje_izvoljenih_kraljev"> <div class="vector-toc-text"> 2.2.2 Obdobje izvoljenih kraljev </div> </a> <ul id="toc-Obdobje_izvoljenih_kraljev-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Propad_Ogrske_(1490–1526)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Propad_Ogrske_(1490–1526)"> <div class="vector-toc-text"> 2.2.3 Propad Ogrske (1490–1526) </div> </a> <ul id="toc-Propad_Ogrske_(1490–1526)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Osmanske_vojne_(1526–1699)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Osmanske_vojne_(1526–1699)"> <div class="vector-toc-text"> 2.3 Osmanske vojne (1526–1699) </div> </a> <ul id="toc-Osmanske_vojne_(1526–1699)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Od_18._stoletja_do_1._svetovne_vojne_(1699–1918)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Od_18._stoletja_do_1._svetovne_vojne_(1699–1918)"> <div class="vector-toc-text"> 2.4 Od 18. stoletja do 1. svetovne vojne (1699–1918) </div> </a> <ul id="toc-Od_18._stoletja_do_1._svetovne_vojne_(1699–1918)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Med_svetovnima_vojnama_(1918–1941)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Med_svetovnima_vojnama_(1918–1941)"> <div class="vector-toc-text"> 2.5 Med svetovnima vojnama (1918–1941) </div> </a> <ul id="toc-Med_svetovnima_vojnama_(1918–1941)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Druga_svetovna_vojna_(1941–1945)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Druga_svetovna_vojna_(1941–1945)"> <div class="vector-toc-text"> 2.6 Druga svetovna vojna (1941–1945) </div> </a> <ul id="toc-Druga_svetovna_vojna_(1941–1945)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Komunizem_(1945–1989)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Komunizem_(1945–1989)"> <div class="vector-toc-text"> 2.7 Komunizem (1945–1989) </div> </a> <ul id="toc-Komunizem_(1945–1989)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Kádárjeva_doba_(1956–1988)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Kádárjeva_doba_(1956–1988)"> <div class="vector-toc-text"> 2.7.1 Kádárjeva doba (1956–1988) </div> </a> <ul id="toc-Kádárjeva_doba_(1956–1988)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Tretja_republika_(1989–danes)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Tretja_republika_(1989–danes)"> <div class="vector-toc-text"> 2.8 Tretja republika (1989–danes) </div> </a> <ul id="toc-Tretja_republika_(1989–danes)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Geografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Geografija"> <div class="vector-toc-text"> 3 Geografija </div> </a> <button aria-controls="toc-Geografija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Geografija </button> <ul id="toc-Geografija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Podnebje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Podnebje"> <div class="vector-toc-text"> 3.1 Podnebje </div> </a> <ul id="toc-Podnebje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Politična_ureditev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Politična_ureditev"> <div class="vector-toc-text"> 4 Politična ureditev </div> </a> <button aria-controls="toc-Politična_ureditev-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Politična ureditev </button> <ul id="toc-Politična_ureditev-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Politične_stranke" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Politične_stranke"> <div class="vector-toc-text"> 4.1 Politične stranke </div> </a> <ul id="toc-Politične_stranke-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pravo_in_pravosodni_sistem" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pravo_in_pravosodni_sistem"> <div class="vector-toc-text"> 4.2 Pravo in pravosodni sistem </div> </a> <ul id="toc-Pravo_in_pravosodni_sistem-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Upravna_delitev" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Upravna_delitev"> <div class="vector-toc-text"> 4.3 Upravna delitev </div> </a> <ul id="toc-Upravna_delitev-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Mednarodni_odnosi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Mednarodni_odnosi"> <div class="vector-toc-text"> 4.4 Mednarodni odnosi </div> </a> <ul id="toc-Mednarodni_odnosi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vojska" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vojska"> <div class="vector-toc-text"> 4.5 Vojska </div> </a> <ul id="toc-Vojska-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Gospodarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarstvo"> <div class="vector-toc-text"> 5 Gospodarstvo </div> </a> <button aria-controls="toc-Gospodarstvo-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Gospodarstvo </button> <ul id="toc-Gospodarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Znanost_in_tehnologija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Znanost_in_tehnologija"> <div class="vector-toc-text"> 5.1 Znanost in tehnologija </div> </a> <ul id="toc-Znanost_in_tehnologija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Prevoz" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prevoz"> <div class="vector-toc-text"> 5.2 Prevoz </div> </a> <ul id="toc-Prevoz-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Demografija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Demografija"> <div class="vector-toc-text"> 6 Demografija </div> </a> <button aria-controls="toc-Demografija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Demografija </button> <ul id="toc-Demografija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Urbanizacija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Urbanizacija"> <div class="vector-toc-text"> 6.1 Urbanizacija </div> </a> <ul id="toc-Urbanizacija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Jeziki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Jeziki"> <div class="vector-toc-text"> 6.2 Jeziki </div> </a> <ul id="toc-Jeziki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vera" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vera"> <div class="vector-toc-text"> 6.3 Vera </div> </a> <ul id="toc-Vera-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Izobraževanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Izobraževanje"> <div class="vector-toc-text"> 6.4 Izobraževanje </div> </a> <ul id="toc-Izobraževanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zdravje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zdravje"> <div class="vector-toc-text"> 6.5 Zdravje </div> </a> <ul id="toc-Zdravje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Kultura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Kultura"> <div class="vector-toc-text"> 7 Kultura </div> </a> <button aria-controls="toc-Kultura-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Kultura </button> <ul id="toc-Kultura-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Arhitektura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Arhitektura"> <div class="vector-toc-text"> 7.1 Arhitektura </div> </a> <ul id="toc-Arhitektura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Glasba" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Glasba"> <div class="vector-toc-text"> 7.2 Glasba </div> </a> <ul id="toc-Glasba-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Literatura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Literatura"> <div class="vector-toc-text"> 7.3 Literatura </div> </a> <ul id="toc-Literatura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kulinarika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kulinarika"> <div class="vector-toc-text"> 7.4 Kulinarika </div> </a> <ul id="toc-Kulinarika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Rekreacija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Rekreacija"> <div class="vector-toc-text"> 7.5 Rekreacija </div> </a> <ul id="toc-Rekreacija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Ljudska_umetnost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Ljudska_umetnost"> <div class="vector-toc-text"> 7.6 Ljudska umetnost </div> </a> <ul id="toc-Ljudska_umetnost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Porcelan" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Porcelan"> <div class="vector-toc-text"> 7.7 Porcelan </div> </a> <ul id="toc-Porcelan-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Šport" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Šport"> <div class="vector-toc-text"> 7.8 Šport </div> </a> <ul id="toc-Šport-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Nogomet" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Nogomet"> <div class="vector-toc-text"> 7.8.1 Nogomet </div> </a> <ul id="toc-Nogomet-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> 8 Sklici </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Opombe" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Opombe"> <div class="vector-toc-text"> 9 Opombe </div> </a> <ul id="toc-Opombe-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> 10 Zunanje povezave </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" title="Kazalo vsebine" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Vklopi kazalo vsebine </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading">Madžarska</h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 280 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-280" aria-hidden="true" > 280 jezikov </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-ab mw-list-item"><a href="https://ab.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B5%D0%BD%D0%B3%D1%80%D0%B8%D0%B0" title="Венгриа – abhaščina" lang="ab" hreflang="ab" data-title="Венгриа" data-language-autonym="Аԥсшәа" data-language-local-name="abhaščina" class="interlanguage-link-target">Аԥсшәа</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ace mw-list-item"><a href="https://ace.wikipedia.org/wiki/Hongaria" title="Hongaria – ačejščina" lang="ace" hreflang="ace" data-title="Hongaria" data-language-autonym="Acèh" data-language-local-name="ačejščina" class="interlanguage-link-target">Acèh</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ady mw-list-item"><a href="https://ady.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D1%83%D0%BD%D0%B3%D0%B0%D1%80%D0%B8%D0%B5" title="Хунгарие – adigejščina" lang="ady" hreflang="ady" data-title="Хунгарие" data-language-autonym="Адыгабзэ" data-language-local-name="adigejščina" class="interlanguage-link-target">Адыгабзэ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Hongarye" title="Hongarye – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Hongarye" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target">Afrikaans</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target">Alemannisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-am mw-list-item"><a href="https://am.wikipedia.org/wiki/%E1%88%80%E1%8A%95%E1%8C%8B%E1%88%AA" title="ሀንጋሪ – amharščina" lang="am" hreflang="am" data-title="ሀንጋሪ" data-language-autonym="አማርኛ" data-language-local-name="amharščina" class="interlanguage-link-target">አማርኛ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ami mw-list-item"><a href="https://ami.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – Amis" lang="ami" hreflang="ami" data-title="Hungary" data-language-autonym="Pangcah" data-language-local-name="Amis" class="interlanguage-link-target">Pangcah</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Hongr%C3%ADa" title="Hongría – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Hongría" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target">Aragonés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ang mw-list-item"><a href="https://ang.wikipedia.org/wiki/Ungerland" title="Ungerland – stara angleščina" lang="ang" hreflang="ang" data-title="Ungerland" data-language-autonym="Ænglisc" data-language-local-name="stara angleščina" class="interlanguage-link-target">Ænglisc</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ann mw-list-item"><a href="https://ann.wikipedia.org/wiki/%E1%BB%8Cngari" title="Ọngari – obolo" lang="ann" hreflang="ann" data-title="Ọngari" data-language-autonym="Obolo" data-language-local-name="obolo" class="interlanguage-link-target">Obolo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-anp mw-list-item"><a href="https://anp.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हंगरी – angikaščina" lang="anp" hreflang="anp" data-title="हंगरी" data-language-autonym="अंगिका" data-language-local-name="angikaščina" class="interlanguage-link-target">अंगिका</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AC%D8%B1" title="المجر – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="المجر" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target">العربية</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arc mw-list-item"><a href="https://arc.wikipedia.org/wiki/%DC%A1%DC%93%DC%AA" title="ܡܓܪ – aramejščina" lang="arc" hreflang="arc" data-title="ܡܓܪ" data-language-autonym="ܐܪܡܝܐ" data-language-local-name="aramejščina" class="interlanguage-link-target">ܐܪܡܝܐ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ary mw-list-item"><a href="https://ary.wikipedia.org/wiki/%D9%87%D9%86%DD%A3%D8%A7%D8%B1%D9%8A%D8%A7" title="هنݣاريا – Moroccan Arabic" lang="ary" hreflang="ary" data-title="هنݣاريا" data-language-autonym="الدارجة" data-language-local-name="Moroccan Arabic" class="interlanguage-link-target">الدارجة</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D9%85%D8%AC%D8%B1" title="المجر – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="المجر" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target">مصرى</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Hungr%C3%ADa" title="Hungría – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Hungría" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target">Asturianu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-av mw-list-item"><a href="https://av.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B6%D0%B0%D1%80" title="Мажар – avarščina" lang="av" hreflang="av" data-title="Мажар" data-language-autonym="Авар" data-language-local-name="avarščina" class="interlanguage-link-target">Авар</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-avk mw-list-item"><a href="https://avk.wikipedia.org/wiki/Magyara" title="Magyara – Kotava" lang="avk" hreflang="avk" data-title="Magyara" data-language-autonym="Kotava" data-language-local-name="Kotava" class="interlanguage-link-target">Kotava</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-awa mw-list-item"><a href="https://awa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हंगरी – avadščina" lang="awa" hreflang="awa" data-title="हंगरी" data-language-autonym="अवधी" data-language-local-name="avadščina" class="interlanguage-link-target">अवधी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ay mw-list-item"><a href="https://ay.wikipedia.org/wiki/Hunkariya" title="Hunkariya – ajmarščina" lang="ay" hreflang="ay" data-title="Hunkariya" data-language-autonym="Aymar aru" data-language-local-name="ajmarščina" class="interlanguage-link-target">Aymar aru</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Macar%C4%B1stan" title="Macarıstan – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Macarıstan" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target">Azərbaycanca</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D9%85%D8%A7%D8%AC%D8%A7%D8%B1%DB%8C%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="ماجاریستان – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="ماجاریستان" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target">تۆرکجه</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B6%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD" title="Мажарстан – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Мажарстан" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target">Башҡортса</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bar mw-list-item"><a href="https://bar.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – Bavarian" lang="bar" hreflang="bar" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Boarisch" data-language-local-name="Bavarian" class="interlanguage-link-target">Boarisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/Vingr%C4%97j%C4%97" title="Vingrėjė – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="Vingrėjė" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target">Žemaitėška</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bbc mw-list-item"><a href="https://bbc.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – Batak Toba" lang="bbc" hreflang="bbc" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Batak Toba" data-language-local-name="Batak Toba" class="interlanguage-link-target">Batak Toba</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bcl mw-list-item"><a href="https://bcl.wikipedia.org/wiki/Hungriya" title="Hungriya – Central Bikol" lang="bcl" hreflang="bcl" data-title="Hungriya" data-language-autonym="Bikol Central" data-language-local-name="Central Bikol" class="interlanguage-link-target">Bikol Central</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B5%D0%BD%D0%B3%D1%80%D1%8B%D1%8F" title="Венгрыя – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Венгрыя" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target">Беларуская</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D1%83%D0%B3%D0%BE%D1%80%D1%88%D1%87%D1%8B%D0%BD%D0%B0" title="Вугоршчына – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Вугоршчына" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target">Беларуская (тарашкевіца)</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bew mw-list-item"><a href="https://bew.wikipedia.org/wiki/Honggari" title="Honggari – Betawi" lang="bew" hreflang="bew" data-title="Honggari" data-language-autonym="Betawi" data-language-local-name="Betawi" class="interlanguage-link-target">Betawi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%BD%D0%B3%D0%B0%D1%80%D0%B8%D1%8F" title="Унгария – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Унгария" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target">Български</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bh mw-list-item"><a href="https://bh.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हंगरी – Bhojpuri" lang="bh" hreflang="bh" data-title="हंगरी" data-language-autonym="भोजपुरी" data-language-local-name="Bhojpuri" class="interlanguage-link-target">भोजपुरी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bi mw-list-item"><a href="https://bi.wikipedia.org/wiki/Hangari" title="Hangari – bislamščina" lang="bi" hreflang="bi" data-title="Hangari" data-language-autonym="Bislama" data-language-local-name="bislamščina" class="interlanguage-link-target">Bislama</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-blk mw-list-item"><a href="https://blk.wikipedia.org/wiki/%E1%80%9F%E1%80%94%E1%80%BA%E1%80%82%E1%80%B1%E1%80%9B%E1%80%AE%E1%80%81%E1%80%99%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%80%91%E1%80%AE" title="ဟန်ဂေရီခမ်းထီ – Pa'O" lang="blk" hreflang="blk" data-title="ဟန်ဂေရီခမ်းထီ" data-language-autonym="ပအိုဝ်ႏဘာႏသာႏ" data-language-local-name="Pa'O" class="interlanguage-link-target">ပအိုဝ်ႏဘာႏသာႏ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%B9%E0%A6%BE%E0%A6%99%E0%A7%8D%E0%A6%97%E0%A7%87%E0%A6%B0%E0%A6%BF" title="হাঙ্গেরি – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="হাঙ্গেরি" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target">বাংলা</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bo mw-list-item"><a href="https://bo.wikipedia.org/wiki/%E0%BD%A7%E0%BD%B4%E0%BD%84%E0%BC%8B%E0%BD%82%E0%BE%B7%E0%BC%8B%E0%BD%A2%E0%BD%B2%E0%BC%8D" title="ཧུང་གྷ་རི། – tibetanščina" lang="bo" hreflang="bo" data-title="ཧུང་གྷ་རི།" data-language-autonym="བོད་ཡིག" data-language-local-name="tibetanščina" class="interlanguage-link-target">བོད་ཡིག</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bpy mw-list-item"><a href="https://bpy.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%B9%E0%A6%BE%E0%A6%99%E0%A7%8D%E0%A6%97%E0%A7%87%E0%A6%B0%E0%A7%80" title="হাঙ্গেরী – Bishnupriya" lang="bpy" hreflang="bpy" data-title="হাঙ্গেরী" data-language-autonym="বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী" data-language-local-name="Bishnupriya" class="interlanguage-link-target">বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target">Brezhoneg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Ma%C4%91arska" title="Mađarska – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Mađarska" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target">Bosanski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bxr mw-list-item"><a href="https://bxr.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%BD%D0%B3%D0%B0%D1%80" title="Унгар – Russia Buriat" lang="bxr" hreflang="bxr" data-title="Унгар" data-language-autonym="Буряад" data-language-local-name="Russia Buriat" class="interlanguage-link-target">Буряад</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Hongria" title="Hongria – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Hongria" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target">Català</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cbk-zam mw-list-item"><a href="https://cbk-zam.wikipedia.org/wiki/Hungr%C3%ADa" title="Hungría – Chavacano" lang="cbk" hreflang="cbk" data-title="Hungría" data-language-autonym="Chavacano de Zamboanga" data-language-local-name="Chavacano" class="interlanguage-link-target">Chavacano de Zamboanga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cdo mw-list-item"><a href="https://cdo.wikipedia.org/wiki/H%E1%B9%B3%CC%86ng-ng%C3%A0-l%C3%A9" title="Hṳ̆ng-ngà-lé – Mindong" lang="cdo" hreflang="cdo" data-title="Hṳ̆ng-ngà-lé" data-language-autonym="閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄" data-language-local-name="Mindong" class="interlanguage-link-target">閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ce mw-list-item"><a href="https://ce.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B6%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%B9%D1%87%D0%BE%D1%8C" title="Мажаройчоь – čečenščina" lang="ce" hreflang="ce" data-title="Мажаройчоь" data-language-autonym="Нохчийн" data-language-local-name="čečenščina" class="interlanguage-link-target">Нохчийн</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Unggriya" title="Unggriya – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Unggriya" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target">Cebuano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ch mw-list-item"><a href="https://ch.wikipedia.org/wiki/Hunggria" title="Hunggria – čamorščina" lang="ch" hreflang="ch" data-title="Hunggria" data-language-autonym="Chamoru" data-language-local-name="čamorščina" class="interlanguage-link-target">Chamoru</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-chr mw-list-item"><a href="https://chr.wikipedia.org/wiki/%E1%8E%B2%E1%8F%82%E1%8E%A6%E1%8E%B5" title="ᎲᏂᎦᎵ – čerokeščina" lang="chr" hreflang="chr" data-title="ᎲᏂᎦᎵ" data-language-autonym="ᏣᎳᎩ" data-language-local-name="čerokeščina" class="interlanguage-link-target">ᏣᎳᎩ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%D9%85%DB%95%D8%AC%D8%A7%D8%B1%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="مەجارستان – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="مەجارستان" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target">کوردی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-co mw-list-item"><a href="https://co.wikipedia.org/wiki/Ungheria" title="Ungheria – korziščina" lang="co" hreflang="co" data-title="Ungheria" data-language-autonym="Corsu" data-language-local-name="korziščina" class="interlanguage-link-target">Corsu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-crh mw-list-item"><a href="https://crh.wikipedia.org/wiki/Macaristan" title="Macaristan – krimska tatarščina" lang="crh" hreflang="crh" data-title="Macaristan" data-language-autonym="Qırımtatarca" data-language-local-name="krimska tatarščina" class="interlanguage-link-target">Qırımtatarca</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Ma%C4%8Farsko" title="Maďarsko – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Maďarsko" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target">Čeština</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-csb mw-list-item"><a href="https://csb.wikipedia.org/wiki/Mad%C5%BCarsk%C3%B4" title="Madżarskô – kašubščina" lang="csb" hreflang="csb" data-title="Madżarskô" data-language-autonym="Kaszëbsczi" data-language-local-name="kašubščina" class="interlanguage-link-target">Kaszëbsczi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cu mw-list-item"><a href="https://cu.wikipedia.org/wiki/%D1%AA%D0%B3%D1%80%D0%B8" title="Ѫгри – stara cerkvena slovanščina" lang="cu" hreflang="cu" data-title="Ѫгри" data-language-autonym="Словѣньскъ / ⰔⰎⰑⰂⰡⰐⰠⰔⰍⰟ" data-language-local-name="stara cerkvena slovanščina" class="interlanguage-link-target">Словѣньскъ / ⰔⰎⰑⰂⰡⰐⰠⰔⰍⰟ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D1%83%D0%BD%D0%BA%C4%83%D1%80%D0%B8" title="Хункăри – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Хункăри" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target">Чӑвашла</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Hwngari" title="Hwngari – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Hwngari" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target">Cymraeg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target">Dansk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dag mw-list-item"><a href="https://dag.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – Dagbani" lang="dag" hreflang="dag" data-title="Hungary" data-language-autonym="Dagbanli" data-language-local-name="Dagbani" class="interlanguage-link-target">Dagbanli</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target">Deutsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-diq mw-list-item"><a href="https://diq.wikipedia.org/wiki/Macar%C4%B1stan" title="Macarıstan – Dimli" lang="diq" hreflang="diq" data-title="Macarıstan" data-language-autonym="Zazaki" data-language-local-name="Dimli" class="interlanguage-link-target">Zazaki</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dsb mw-list-item"><a href="https://dsb.wikipedia.org/wiki/Hungorska" title="Hungorska – dolnja lužiška srbščina" lang="dsb" hreflang="dsb" data-title="Hungorska" data-language-autonym="Dolnoserbski" data-language-local-name="dolnja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target">Dolnoserbski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dty mw-list-item"><a href="https://dty.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हंगेरी – Doteli" lang="dty" hreflang="dty" data-title="हंगेरी" data-language-autonym="डोटेली" data-language-local-name="Doteli" class="interlanguage-link-target">डोटेली</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dv mw-list-item"><a href="https://dv.wikipedia.org/wiki/%DE%80%DE%A6%DE%82%DE%B0%DE%8E%DE%AD%DE%83%DE%A9" title="ހަންގޭރީ – diveščina" lang="dv" hreflang="dv" data-title="ހަންގޭރީ" data-language-autonym="ދިވެހިބަސް" data-language-local-name="diveščina" class="interlanguage-link-target">ދިވެހިބަސް</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ee mw-list-item"><a href="https://ee.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – evenščina" lang="ee" hreflang="ee" data-title="Hungary" data-language-autonym="Eʋegbe" data-language-local-name="evenščina" class="interlanguage-link-target">Eʋegbe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%9F%CF%85%CE%B3%CE%B3%CE%B1%CF%81%CE%AF%CE%B1" title="Ουγγαρία – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Ουγγαρία" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target">Ελληνικά</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eml mw-list-item"><a href="https://eml.wikipedia.org/wiki/Ungher%C3%AE" title="Ungherî – Emiliano-Romagnolo" lang="egl" hreflang="egl" data-title="Ungherî" data-language-autonym="Emiliàn e rumagnòl" data-language-local-name="Emiliano-Romagnolo" class="interlanguage-link-target">Emiliàn e rumagnòl</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Hungary" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target">English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Hungario" title="Hungario – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Hungario" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target">Esperanto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Hungr%C3%ADa" title="Hungría – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Hungría" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target">Español</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Ungari" title="Ungari – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Ungari" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target">Eesti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target">Euskara</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ext mw-list-item"><a href="https://ext.wikipedia.org/wiki/Ungria" title="Ungria – Extremaduran" lang="ext" hreflang="ext" data-title="Ungria" data-language-autonym="Estremeñu" data-language-local-name="Extremaduran" class="interlanguage-link-target">Estremeñu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D9%85%D8%AC%D8%A7%D8%B1%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="مجارستان – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="مجارستان" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target">فارسی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ff mw-list-item"><a href="https://ff.wikipedia.org/wiki/Hunngariya" title="Hunngariya – fulščina" lang="ff" hreflang="ff" data-title="Hunngariya" data-language-autonym="Fulfulde" data-language-local-name="fulščina" class="interlanguage-link-target">Fulfulde</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Unkari" title="Unkari – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Unkari" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target">Suomi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fiu-vro mw-list-item"><a href="https://fiu-vro.wikipedia.org/wiki/Ungari" title="Ungari – Võro" lang="vro" hreflang="vro" data-title="Ungari" data-language-autonym="Võro" data-language-local-name="Võro" class="interlanguage-link-target">Võro</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fo mw-list-item"><a href="https://fo.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – ferščina" lang="fo" hreflang="fo" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Føroyskt" data-language-local-name="ferščina" class="interlanguage-link-target">Føroyskt</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Hongrie" title="Hongrie – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Hongrie" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target">Français</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frp mw-list-item"><a href="https://frp.wikipedia.org/wiki/Hongries" title="Hongries – Arpitan" lang="frp" hreflang="frp" data-title="Hongries" data-language-autonym="Arpetan" data-language-local-name="Arpitan" class="interlanguage-link-target">Arpetan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frr mw-list-item"><a href="https://frr.wikipedia.org/wiki/Ungarn/fe" title="Ungarn/fe – severna frizijščina" lang="frr" hreflang="frr" data-title="Ungarn/fe" data-language-autonym="Nordfriisk" data-language-local-name="severna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Nordfriisk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fur mw-list-item"><a href="https://fur.wikipedia.org/wiki/Ongjarie" title="Ongjarie – furlanščina" lang="fur" hreflang="fur" data-title="Ongjarie" data-language-autonym="Furlan" data-language-local-name="furlanščina" class="interlanguage-link-target">Furlan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Hongarije" title="Hongarije – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Hongarije" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Frysk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/An_Ung%C3%A1ir" title="An Ungáir – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="An Ungáir" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target">Gaeilge</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gag mw-list-item"><a href="https://gag.wikipedia.org/wiki/Ungariya" title="Ungariya – gagavščina" lang="gag" hreflang="gag" data-title="Ungariya" data-language-autonym="Gagauz" data-language-local-name="gagavščina" class="interlanguage-link-target">Gagauz</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gcr mw-list-item"><a href="https://gcr.wikipedia.org/wiki/Ongri" title="Ongri – Guianan Creole" lang="gcr" hreflang="gcr" data-title="Ongri" data-language-autonym="Kriyòl gwiyannen" data-language-local-name="Guianan Creole" class="interlanguage-link-target">Kriyòl gwiyannen</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gd mw-list-item"><a href="https://gd.wikipedia.org/wiki/An_Ungair" title="An Ungair – škotska gelščina" lang="gd" hreflang="gd" data-title="An Ungair" data-language-autonym="Gàidhlig" data-language-local-name="škotska gelščina" class="interlanguage-link-target">Gàidhlig</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Hungr%C3%ADa" title="Hungría – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Hungría" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target">Galego</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/Hungyria" title="Hungyria – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Hungyria" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target">Avañe'ẽ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gom mw-list-item"><a href="https://gom.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हंगेरी – Goan Konkani" lang="gom" hreflang="gom" data-title="हंगेरी" data-language-autonym="गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni" data-language-local-name="Goan Konkani" class="interlanguage-link-target">गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-got mw-list-item"><a href="https://got.wikipedia.org/wiki/%F0%90%8C%BF%F0%90%8C%B2%F0%90%8C%B2%F0%90%8C%B0%F0%90%8D%82%F0%90%8C%BB%F0%90%8C%B0%F0%90%8C%BD%F0%90%8C%B3" title="𐌿𐌲𐌲𐌰𐍂𐌻𐌰𐌽𐌳 – gotščina" lang="got" hreflang="got" data-title="𐌿𐌲𐌲𐌰𐍂𐌻𐌰𐌽𐌳" data-language-autonym="𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺" data-language-local-name="gotščina" class="interlanguage-link-target">𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gu mw-list-item"><a href="https://gu.wikipedia.org/wiki/%E0%AA%B9%E0%AA%82%E0%AA%97%E0%AB%87%E0%AA%B0%E0%AB%80" title="હંગેરી – gudžaratščina" lang="gu" hreflang="gu" data-title="હંગેરી" data-language-autonym="ગુજરાતી" data-language-local-name="gudžaratščina" class="interlanguage-link-target">ગુજરાતી</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gv mw-list-item"><a href="https://gv.wikipedia.org/wiki/Yn_Ungaar" title="Yn Ungaar – manščina" lang="gv" hreflang="gv" data-title="Yn Ungaar" data-language-autonym="Gaelg" data-language-local-name="manščina" class="interlanguage-link-target">Gaelg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Hungariya" title="Hungariya – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Hungariya" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target">Hausa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hak mw-list-item"><a href="https://hak.wikipedia.org/wiki/Hi%C3%BBng-ng%C3%A0-li" title="Hiûng-ngà-li – Hakka Chinese" lang="hak" hreflang="hak" data-title="Hiûng-ngà-li" data-language-autonym="客家語 / Hak-kâ-ngî" data-language-local-name="Hakka Chinese" class="interlanguage-link-target">客家語 / Hak-kâ-ngî</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-haw mw-list-item"><a href="https://haw.wikipedia.org/wiki/Hunakalia" title="Hunakalia – havajščina" lang="haw" hreflang="haw" data-title="Hunakalia" data-language-autonym="Hawaiʻi" data-language-local-name="havajščina" class="interlanguage-link-target">Hawaiʻi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%94%D7%95%D7%A0%D7%92%D7%A8%D7%99%D7%94" title="הונגריה – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="הונגריה" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target">עברית</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हंगरी – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="हंगरी" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target">हिन्दी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hif mw-list-item"><a href="https://hif.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – Fiji Hindi" lang="hif" hreflang="hif" data-title="Hungary" data-language-autonym="Fiji Hindi" data-language-local-name="Fiji Hindi" class="interlanguage-link-target">Fiji Hindi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Ma%C4%91arska" title="Mađarska – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Mađarska" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target">Hrvatski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hsb mw-list-item"><a href="https://hsb.wikipedia.org/wiki/Mad%C5%BAarska" title="Madźarska – gornja lužiška srbščina" lang="hsb" hreflang="hsb" data-title="Madźarska" data-language-autonym="Hornjoserbsce" data-language-local-name="gornja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target">Hornjoserbsce</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Ongri" title="Ongri – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Ongri" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target">Kreyòl ayisyen</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Magyarorsz%C3%A1g" title="Magyarország – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Magyarország" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target">Magyar</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%80%D5%B8%D6%82%D5%B6%D5%A3%D5%A1%D6%80%D5%AB%D5%A1" title="Հունգարիա – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Հունգարիա" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target">Հայերեն</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hyw mw-list-item"><a href="https://hyw.wikipedia.org/wiki/%D5%80%D5%B8%D6%82%D5%B6%D5%A3%D5%A1%D6%80%D5%AB%D5%A1" title="Հունգարիա – Western Armenian" lang="hyw" hreflang="hyw" data-title="Հունգարիա" data-language-autonym="Արեւմտահայերէն" data-language-local-name="Western Armenian" class="interlanguage-link-target">Արեւմտահայերէն</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target">Interlingua</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-iba mw-list-item"><a href="https://iba.wikipedia.org/wiki/Hungari" title="Hungari – ibanščina" lang="iba" hreflang="iba" data-title="Hungari" data-language-autonym="Jaku Iban" data-language-local-name="ibanščina" class="interlanguage-link-target">Jaku Iban</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Indonesia</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ie mw-list-item"><a href="https://ie.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – interlingve" lang="ie" hreflang="ie" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Interlingue" data-language-local-name="interlingve" class="interlanguage-link-target">Interlingue</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ig mw-list-item"><a href="https://ig.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – igboščina" lang="ig" hreflang="ig" data-title="Hungary" data-language-autonym="Igbo" data-language-local-name="igboščina" class="interlanguage-link-target">Igbo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ik mw-list-item"><a href="https://ik.wikipedia.org/wiki/Makiaruusaaq" title="Makiaruusaaq – inupiaščina" lang="ik" hreflang="ik" data-title="Makiaruusaaq" data-language-autonym="Iñupiatun" data-language-local-name="inupiaščina" class="interlanguage-link-target">Iñupiatun</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ilo mw-list-item"><a href="https://ilo.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – ilokanščina" lang="ilo" hreflang="ilo" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Ilokano" data-language-local-name="ilokanščina" class="interlanguage-link-target">Ilokano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-inh mw-list-item"><a href="https://inh.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B4%D0%B6%D0%B0%D1%80%D1%87%D0%B5" title="Маджарче – inguščina" lang="inh" hreflang="inh" data-title="Маджарче" data-language-autonym="ГӀалгӀай" data-language-local-name="inguščina" class="interlanguage-link-target">ГӀалгӀай</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target">Ido</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/Ungverjaland" title="Ungverjaland – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Ungverjaland" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target">Íslenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Ungheria" title="Ungheria – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Ungheria" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target">Italiano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%83%8F%E3%83%B3%E3%82%AC%E3%83%AA%E3%83%BC" title="ハンガリー – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="ハンガリー" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target">日本語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jam mw-list-item"><a href="https://jam.wikipedia.org/wiki/Onggari" title="Onggari – Jamaican Creole English" lang="jam" hreflang="jam" data-title="Onggari" data-language-autonym="Patois" data-language-local-name="Jamaican Creole English" class="interlanguage-link-target">Patois</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jbo mw-list-item"><a href="https://jbo.wikipedia.org/wiki/madjiar" title="madjiar – lojban" lang="jbo" hreflang="jbo" data-title="madjiar" data-language-autonym="La .lojban." data-language-local-name="lojban" class="interlanguage-link-target">La .lojban.</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Honggari" title="Honggari – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Honggari" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target">Jawa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%A3%E1%83%9C%E1%83%92%E1%83%A0%E1%83%94%E1%83%97%E1%83%98" title="უნგრეთი – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="უნგრეთი" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target">ქართული</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kaa mw-list-item"><a href="https://kaa.wikipedia.org/wiki/Vengriya" title="Vengriya – karakalpaščina" lang="kaa" hreflang="kaa" data-title="Vengriya" data-language-autonym="Qaraqalpaqsha" data-language-local-name="karakalpaščina" class="interlanguage-link-target">Qaraqalpaqsha</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kab mw-list-item"><a href="https://kab.wikipedia.org/wiki/Ma%C7%A7ar" title="Maǧar – kabilščina" lang="kab" hreflang="kab" data-title="Maǧar" data-language-autonym="Taqbaylit" data-language-local-name="kabilščina" class="interlanguage-link-target">Taqbaylit</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbd mw-list-item"><a href="https://kbd.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D1%8D%D0%B6%D0%B0%D1%80%D0%B5%D0%B9" title="Мэжарей – kabardinščina" lang="kbd" hreflang="kbd" data-title="Мэжарей" data-language-autonym="Адыгэбзэ" data-language-local-name="kabardinščina" class="interlanguage-link-target">Адыгэбзэ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbp mw-list-item"><a href="https://kbp.wikipedia.org/wiki/H%C9%94%C5%8Birii" title="Hɔŋirii – Kabiye" lang="kbp" hreflang="kbp" data-title="Hɔŋirii" data-language-autonym="Kabɩyɛ" data-language-local-name="Kabiye" class="interlanguage-link-target">Kabɩyɛ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kcg mw-list-item"><a href="https://kcg.wikipedia.org/wiki/Honggi%CC%B1ri" title="Honggi̱ri – tjapska nigerijščina" lang="kcg" hreflang="kcg" data-title="Honggi̱ri" data-language-autonym="Tyap" data-language-local-name="tjapska nigerijščina" class="interlanguage-link-target">Tyap</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kg mw-list-item"><a href="https://kg.wikipedia.org/wiki/Hongrie" title="Hongrie – kongovščina" lang="kg" hreflang="kg" data-title="Hongrie" data-language-autonym="Kongo" data-language-local-name="kongovščina" class="interlanguage-link-target">Kongo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ki mw-list-item"><a href="https://ki.wikipedia.org/wiki/Hangar%C4%A9" title="Hangarĩ – kikujščina" lang="ki" hreflang="ki" data-title="Hangarĩ" data-language-autonym="Gĩkũyũ" data-language-local-name="kikujščina" class="interlanguage-link-target">Gĩkũyũ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B6%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD" title="Мажарстан – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Мажарстан" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target">Қазақша</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-km mw-list-item"><a href="https://km.wikipedia.org/wiki/%E1%9E%A0%E1%9E%BB%E1%9E%84%E1%9E%82%E1%9F%92%E1%9E%9A%E1%9E%B8" title="ហុងគ្រី – kmerščina" lang="km" hreflang="km" data-title="ហុងគ្រី" data-language-autonym="ភាសាខ្មែរ" data-language-local-name="kmerščina" class="interlanguage-link-target">ភាសាខ្មែរ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kn mw-list-item"><a href="https://kn.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%B9%E0%B2%82%E0%B2%97%E0%B2%B0%E0%B2%BF" title="ಹಂಗರಿ – kanareščina" lang="kn" hreflang="kn" data-title="ಹಂಗರಿ" data-language-autonym="ಕನ್ನಡ" data-language-local-name="kanareščina" class="interlanguage-link-target">ಕನ್ನಡ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-knc mw-list-item"><a href="https://knc.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – Central Kanuri" lang="knc" hreflang="knc" data-title="Hungary" data-language-autonym="Yerwa Kanuri" data-language-local-name="Central Kanuri" class="interlanguage-link-target">Yerwa Kanuri</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%ED%97%9D%EA%B0%80%EB%A6%AC" title="헝가리 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="헝가리" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target">한국어</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-koi mw-list-item"><a href="https://koi.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B4%D1%8C%D1%8F%D1%80%D0%BC%D1%83" title="Мадьярму – komi-permjaščina" lang="koi" hreflang="koi" data-title="Мадьярму" data-language-autonym="Перем коми" data-language-local-name="komi-permjaščina" class="interlanguage-link-target">Перем коми</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-krc mw-list-item"><a href="https://krc.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B4%D0%B6%D0%B0%D1%80" title="Маджар – karačaj-balkarščina" lang="krc" hreflang="krc" data-title="Маджар" data-language-autonym="Къарачай-малкъар" data-language-local-name="karačaj-balkarščina" class="interlanguage-link-target">Къарачай-малкъар</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/Mecaristan" title="Mecaristan – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Mecaristan" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target">Kurdî</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kv mw-list-item"><a href="https://kv.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B4%D0%B4%D1%8F%D1%80_%D0%9C%D1%83" title="Маддяр Му – komijščina" lang="kv" hreflang="kv" data-title="Маддяр Му" data-language-autonym="Коми" data-language-local-name="komijščina" class="interlanguage-link-target">Коми</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kw mw-list-item"><a href="https://kw.wikipedia.org/wiki/Hungari" title="Hungari – kornijščina" lang="kw" hreflang="kw" data-title="Hungari" data-language-autonym="Kernowek" data-language-local-name="kornijščina" class="interlanguage-link-target">Kernowek</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B6%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD" title="Мажарстан – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Мажарстан" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target">Кыргызча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target">Latina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lad mw-list-item"><a href="https://lad.wikipedia.org/wiki/Madjaristan" title="Madjaristan – ladinščina" lang="lad" hreflang="lad" data-title="Madjaristan" data-language-autonym="Ladino" data-language-local-name="ladinščina" class="interlanguage-link-target">Ladino</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lb mw-list-item"><a href="https://lb.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – luksemburščina" lang="lb" hreflang="lb" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Lëtzebuergesch" data-language-local-name="luksemburščina" class="interlanguage-link-target">Lëtzebuergesch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lez mw-list-item"><a href="https://lez.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B5%D0%BD%D0%B3%D1%80%D0%B8%D1%8F" title="Венгрия – lezginščina" lang="lez" hreflang="lez" data-title="Венгрия" data-language-autonym="Лезги" data-language-local-name="lezginščina" class="interlanguage-link-target">Лезги</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Magiar" title="Magiar – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Magiar" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target">Lingua Franca Nova</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lg mw-list-item"><a href="https://lg.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – ganda" lang="lg" hreflang="lg" data-title="Hungary" data-language-autonym="Luganda" data-language-local-name="ganda" class="interlanguage-link-target">Luganda</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-li mw-list-item"><a href="https://li.wikipedia.org/wiki/Hongarie%C3%AB" title="Hongarieë – limburščina" lang="li" hreflang="li" data-title="Hongarieë" data-language-autonym="Limburgs" data-language-local-name="limburščina" class="interlanguage-link-target">Limburgs</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lij mw-list-item"><a href="https://lij.wikipedia.org/wiki/Ungher%C3%AEa" title="Ungherîa – ligurščina" lang="lij" hreflang="lij" data-title="Ungherîa" data-language-autonym="Ligure" data-language-local-name="ligurščina" class="interlanguage-link-target">Ligure</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lld mw-list-item"><a href="https://lld.wikipedia.org/wiki/Ungaria" title="Ungaria – Ladin" lang="lld" hreflang="lld" data-title="Ungaria" data-language-autonym="Ladin" data-language-local-name="Ladin" class="interlanguage-link-target">Ladin</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/%C3%9Cngheria" title="Üngheria – lombardščina" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Üngheria" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="lombardščina" class="interlanguage-link-target">Lombard</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ln mw-list-item"><a href="https://ln.wikipedia.org/wiki/Ungri" title="Ungri – lingala" lang="ln" hreflang="ln" data-title="Ungri" data-language-autonym="Lingála" data-language-local-name="lingala" class="interlanguage-link-target">Lingála</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lo mw-list-item"><a href="https://lo.wikipedia.org/wiki/%E0%BA%9B%E0%BA%B0%E0%BB%80%E0%BA%97%E0%BA%94%E0%BA%AE%E0%BA%BB%E0%BA%87%E0%BA%81%E0%BA%B2%E0%BA%A5%E0%BA%B5" title="ປະເທດຮົງກາລີ – laoščina" lang="lo" hreflang="lo" data-title="ປະເທດຮົງກາລີ" data-language-autonym="ລາວ" data-language-local-name="laoščina" class="interlanguage-link-target">ລາວ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Vengrija" title="Vengrija – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Vengrija" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target">Lietuvių</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ltg mw-list-item"><a href="https://ltg.wikipedia.org/wiki/Vengreja" title="Vengreja – Latgalian" lang="ltg" hreflang="ltg" data-title="Vengreja" data-language-autonym="Latgaļu" data-language-local-name="Latgalian" class="interlanguage-link-target">Latgaļu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Ung%C4%81rija" title="Ungārija – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Ungārija" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target">Latviešu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mad mw-list-item"><a href="https://mad.wikipedia.org/wiki/Hongaria" title="Hongaria – madurščina" lang="mad" hreflang="mad" data-title="Hongaria" data-language-autonym="Madhurâ" data-language-local-name="madurščina" class="interlanguage-link-target">Madhurâ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-map-bms mw-list-item"><a href="https://map-bms.wikipedia.org/wiki/Hongaria" title="Hongaria – Banyumasan" lang="jv-x-bms" hreflang="jv-x-bms" data-title="Hongaria" data-language-autonym="Basa Banyumasan" data-language-local-name="Banyumasan" class="interlanguage-link-target">Basa Banyumasan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mdf mw-list-item"><a href="https://mdf.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B4%D1%8F%D1%80%D0%BC%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80" title="Мадярмастор – mokšavščina" lang="mdf" hreflang="mdf" data-title="Мадярмастор" data-language-autonym="Мокшень" data-language-local-name="mokšavščina" class="interlanguage-link-target">Мокшень</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/H%C3%B4ngria" title="Hôngria – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Hôngria" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target">Malagasy</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mhr mw-list-item"><a href="https://mhr.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B5%D0%BD%D0%B3%D1%80%D0%B8%D0%B9" title="Венгрий – Eastern Mari" lang="mhr" hreflang="mhr" data-title="Венгрий" data-language-autonym="Олык марий" data-language-local-name="Eastern Mari" class="interlanguage-link-target">Олык марий</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mi mw-list-item"><a href="https://mi.wikipedia.org/wiki/Hanekeria" title="Hanekeria – maorščina" lang="mi" hreflang="mi" data-title="Hanekeria" data-language-autonym="Māori" data-language-local-name="maorščina" class="interlanguage-link-target">Māori</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-min mw-list-item"><a href="https://min.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – minangkabau" lang="min" hreflang="min" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Minangkabau" data-language-local-name="minangkabau" class="interlanguage-link-target">Minangkabau</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%BD%D0%B3%D0%B0%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0" title="Унгарија – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Унгарија" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target">Македонски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%B9%E0%B4%82%E0%B4%97%E0%B4%B1%E0%B4%BF" title="ഹംഗറി – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="ഹംഗറി" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target">മലയാളം</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%BD%D0%B3%D0%B0%D1%80" title="Унгар – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Унгар" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target">Монгол</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mni mw-list-item"><a href="https://mni.wikipedia.org/wiki/%EA%AF%8D%EA%AF%AA%EA%AF%92%EA%AF%A6%EA%AF%94%EA%AF%A4" title="ꯍꯪꯒꯦꯔꯤ – manipurščina" lang="mni" hreflang="mni" data-title="ꯍꯪꯒꯦꯔꯤ" data-language-autonym="ꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟ" data-language-local-name="manipurščina" class="interlanguage-link-target">ꯃꯤꯇꯩ ꯂꯣꯟ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हंगेरी – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="हंगेरी" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target">मराठी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mrj mw-list-item"><a href="https://mrj.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B5%D0%BD%D0%B3%D1%80%D0%B8" title="Венгри – Western Mari" lang="mrj" hreflang="mrj" data-title="Венгри" data-language-autonym="Кырык мары" data-language-local-name="Western Mari" class="interlanguage-link-target">Кырык мары</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Hungary" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Melayu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mt mw-list-item"><a href="https://mt.wikipedia.org/wiki/Ungerija" title="Ungerija – malteščina" lang="mt" hreflang="mt" data-title="Ungerija" data-language-autonym="Malti" data-language-local-name="malteščina" class="interlanguage-link-target">Malti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mwl mw-list-item"><a href="https://mwl.wikipedia.org/wiki/Hungrie" title="Hungrie – mirandeščina" lang="mwl" hreflang="mwl" data-title="Hungrie" data-language-autonym="Mirandés" data-language-local-name="mirandeščina" class="interlanguage-link-target">Mirandés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%9F%E1%80%94%E1%80%BA%E1%80%82%E1%80%B1%E1%80%9B%E1%80%AE%E1%80%94%E1%80%AD%E1%80%AF%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%84%E1%80%B6" title="ဟန်ဂေရီနိုင်ငံ – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="ဟန်ဂေရီနိုင်ငံ" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target">မြန်မာဘာသာ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-myv mw-list-item"><a href="https://myv.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B4%D1%8C%D1%8F%D1%80%D0%BE%D0%BD%D1%8C_%D0%9C%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80" title="Мадьяронь Мастор – erzjanščina" lang="myv" hreflang="myv" data-title="Мадьяронь Мастор" data-language-autonym="Эрзянь" data-language-local-name="erzjanščina" class="interlanguage-link-target">Эрзянь</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mzn mw-list-item"><a href="https://mzn.wikipedia.org/wiki/%D9%85%D8%AC%D8%A7%D8%B1%D8%B3%D8%AA%D9%88%D9%86" title="مجارستون – mazanderanščina" lang="mzn" hreflang="mzn" data-title="مجارستون" data-language-autonym="مازِرونی" data-language-local-name="mazanderanščina" class="interlanguage-link-target">مازِرونی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nap mw-list-item"><a href="https://nap.wikipedia.org/wiki/Ungaria" title="Ungaria – napolitanščina" lang="nap" hreflang="nap" data-title="Ungaria" data-language-autonym="Napulitano" data-language-local-name="napolitanščina" class="interlanguage-link-target">Napulitano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target">Plattdüütsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds-nl mw-list-item"><a href="https://nds-nl.wikipedia.org/wiki/Hongaarnlaand" title="Hongaarnlaand – nizka saščina" lang="nds-NL" hreflang="nds-NL" data-title="Hongaarnlaand" data-language-autonym="Nedersaksies" data-language-local-name="nizka saščina" class="interlanguage-link-target">Nedersaksies</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ne mw-list-item"><a href="https://ne.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%99%E0%A5%8D%E0%A4%97%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हङ्गेरी – nepalščina" lang="ne" hreflang="ne" data-title="हङ्गेरी" data-language-autonym="नेपाली" data-language-local-name="nepalščina" class="interlanguage-link-target">नेपाली</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-new mw-list-item"><a href="https://new.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%99%E0%A5%8D%E0%A4%97%E0%A5%87%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हङ्गेरी – nevarščina" lang="new" hreflang="new" data-title="हङ्गेरी" data-language-autonym="नेपाल भाषा" data-language-local-name="nevarščina" class="interlanguage-link-target">नेपाल भाषा</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Hongarije" title="Hongarije – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Hongarije" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target">Nederlands</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk nynorsk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk bokmål</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nov mw-list-item"><a href="https://nov.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – Novial" lang="nov" hreflang="nov" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Novial" data-language-local-name="Novial" class="interlanguage-link-target">Novial</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nrm mw-list-item"><a href="https://nrm.wikipedia.org/wiki/Hongrie" title="Hongrie – Norman" lang="nrf" hreflang="nrf" data-title="Hongrie" data-language-autonym="Nouormand" data-language-local-name="Norman" class="interlanguage-link-target">Nouormand</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nv mw-list-item"><a href="https://nv.wikipedia.org/wiki/Azeed%C3%ADch%CA%BC%C3%AD%C3%AD%CA%BC_Dine%CA%BC%C3%A9_Bik%C3%A9yah" title="Azeedíchʼííʼ Dineʼé Bikéyah – navajščina" lang="nv" hreflang="nv" data-title="Azeedíchʼííʼ Dineʼé Bikéyah" data-language-autonym="Diné bizaad" data-language-local-name="navajščina" class="interlanguage-link-target">Diné bizaad</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Ongria" title="Ongria – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Ongria" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target">Occitan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-olo mw-list-item"><a href="https://olo.wikipedia.org/wiki/Vengrii" title="Vengrii – Livvi-Karelian" lang="olo" hreflang="olo" data-title="Vengrii" data-language-autonym="Livvinkarjala" data-language-local-name="Livvi-Karelian" class="interlanguage-link-target">Livvinkarjala</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-om mw-list-item"><a href="https://om.wikipedia.org/wiki/Hangaarii" title="Hangaarii – oromo" lang="om" hreflang="om" data-title="Hangaarii" data-language-autonym="Oromoo" data-language-local-name="oromo" class="interlanguage-link-target">Oromoo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-os mw-list-item"><a href="https://os.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B5%D0%BD%D0%B3%D1%80%D0%B8" title="Венгри – osetinščina" lang="os" hreflang="os" data-title="Венгри" data-language-autonym="Ирон" data-language-local-name="osetinščina" class="interlanguage-link-target">Ирон</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%B9%E0%A9%B0%E0%A8%97%E0%A8%B0%E0%A9%80" title="ਹੰਗਰੀ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਹੰਗਰੀ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target">ਪੰਜਾਬੀ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pag mw-list-item"><a href="https://pag.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – pangasinanščina" lang="pag" hreflang="pag" data-title="Hungary" data-language-autonym="Pangasinan" data-language-local-name="pangasinanščina" class="interlanguage-link-target">Pangasinan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pam mw-list-item"><a href="https://pam.wikipedia.org/wiki/Unggr%C3%ADa" title="Unggría – pampanščina" lang="pam" hreflang="pam" data-title="Unggría" data-language-autonym="Kapampangan" data-language-local-name="pampanščina" class="interlanguage-link-target">Kapampangan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pap mw-list-item"><a href="https://pap.wikipedia.org/wiki/Hungria" title="Hungria – papiamentu" lang="pap" hreflang="pap" data-title="Hungria" data-language-autonym="Papiamentu" data-language-local-name="papiamentu" class="interlanguage-link-target">Papiamentu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pcd mw-list-item"><a href="https://pcd.wikipedia.org/wiki/Hongrie" title="Hongrie – Picard" lang="pcd" hreflang="pcd" data-title="Hongrie" data-language-autonym="Picard" data-language-local-name="Picard" class="interlanguage-link-target">Picard</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pdc mw-list-item"><a href="https://pdc.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – Pennsylvania German" lang="pdc" hreflang="pdc" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Deitsch" data-language-local-name="Pennsylvania German" class="interlanguage-link-target">Deitsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pi mw-list-item"><a href="https://pi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%82%E0%A4%97%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हंगरी – palijščina" lang="pi" hreflang="pi" data-title="हंगरी" data-language-autonym="पालि" data-language-local-name="palijščina" class="interlanguage-link-target">पालि</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/W%C4%99gry" title="Węgry – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Węgry" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target">Polski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pms mw-list-item"><a href="https://pms.wikipedia.org/wiki/Ungher%C3%ACa" title="Ungherìa – Piedmontese" lang="pms" hreflang="pms" data-title="Ungherìa" data-language-autonym="Piemontèis" data-language-local-name="Piedmontese" class="interlanguage-link-target">Piemontèis</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%DB%81%D9%86%DA%AF%D8%B1%DB%8C" title="ہنگری – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="ہنگری" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target">پنجابی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnt mw-list-item"><a href="https://pnt.wikipedia.org/wiki/%CE%9F%CF%85%CE%B3%CE%B3%CE%B1%CF%81%CE%AF%CE%B1" title="Ουγγαρία – Pontic" lang="pnt" hreflang="pnt" data-title="Ουγγαρία" data-language-autonym="Ποντιακά" data-language-local-name="Pontic" class="interlanguage-link-target">Ποντιακά</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D9%87%D9%86%DA%AB%D8%B1%D9%8A" title="هنګري – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="هنګري" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target">پښتو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Hungria" title="Hungria – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Hungria" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target">Português</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-qu mw-list-item"><a href="https://qu.wikipedia.org/wiki/Unqarya" title="Unqarya – kečuanščina" lang="qu" hreflang="qu" data-title="Unqarya" data-language-autonym="Runa Simi" data-language-local-name="kečuanščina" class="interlanguage-link-target">Runa Simi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rm mw-list-item"><a href="https://rm.wikipedia.org/wiki/Ungaria" title="Ungaria – retoromanščina" lang="rm" hreflang="rm" data-title="Ungaria" data-language-autonym="Rumantsch" data-language-local-name="retoromanščina" class="interlanguage-link-target">Rumantsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rmy mw-list-item"><a href="https://rmy.wikipedia.org/wiki/Ungariya" title="Ungariya – Vlax Romani" lang="rmy" hreflang="rmy" data-title="Ungariya" data-language-autonym="Romani čhib" data-language-local-name="Vlax Romani" class="interlanguage-link-target">Romani čhib</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Ungaria" title="Ungaria – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Ungaria" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target">Română</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-roa-rup mw-list-item"><a href="https://roa-rup.wikipedia.org/wiki/Ung%C3%A3rii" title="Ungãrii – aromunščina" lang="rup" hreflang="rup" data-title="Ungãrii" data-language-autonym="Armãneashti" data-language-local-name="aromunščina" class="interlanguage-link-target">Armãneashti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-roa-tara mw-list-item"><a href="https://roa-tara.wikipedia.org/wiki/Ungherie" title="Ungherie – Tarantino" lang="nap-x-tara" hreflang="nap-x-tara" data-title="Ungherie" data-language-autonym="Tarandíne" data-language-local-name="Tarantino" class="interlanguage-link-target">Tarandíne</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B5%D0%BD%D0%B3%D1%80%D0%B8%D1%8F" title="Венгрия – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Венгрия" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target">Русский</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D0%B4%D1%8F%D1%80%D1%8C%D1%81%D0%BA%D0%BE" title="Мадярьско – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Мадярьско" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target">Русиньскый</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rw mw-list-item"><a href="https://rw.wikipedia.org/wiki/Hongiriya" title="Hongiriya – ruandščina" lang="rw" hreflang="rw" data-title="Hongiriya" data-language-autonym="Ikinyarwanda" data-language-local-name="ruandščina" class="interlanguage-link-target">Ikinyarwanda</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sa mw-list-item"><a href="https://sa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%99%E0%A5%8D%E0%A4%97%E0%A4%B0%E0%A5%80" title="हङ्गरी – sanskrt" lang="sa" hreflang="sa" data-title="हङ्गरी" data-language-autonym="संस्कृतम्" data-language-local-name="sanskrt" class="interlanguage-link-target">संस्कृतम्</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sah mw-list-item"><a href="https://sah.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%B8%D1%8D%D0%BD%D0%B3%D0%B8%D1%80%D0%B8%D0%B9%D1%8D" title="Биэнгирийэ – jakutščina" lang="sah" hreflang="sah" data-title="Биэнгирийэ" data-language-autonym="Саха тыла" data-language-local-name="jakutščina" class="interlanguage-link-target">Саха тыла</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sat mw-list-item"><a href="https://sat.wikipedia.org/wiki/%E1%B1%A6%E1%B1%9F%E1%B1%9D%E1%B1%9C%E1%B1%AE%E1%B1%A8%E1%B1%A4" title="ᱦᱟᱝᱜᱮᱨᱤ – santalščina" lang="sat" hreflang="sat" data-title="ᱦᱟᱝᱜᱮᱨᱤ" data-language-autonym="ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ" data-language-local-name="santalščina" class="interlanguage-link-target">ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sc mw-list-item"><a href="https://sc.wikipedia.org/wiki/Ungheria" title="Ungheria – sardinščina" lang="sc" hreflang="sc" data-title="Ungheria" data-language-autonym="Sardu" data-language-local-name="sardinščina" class="interlanguage-link-target">Sardu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Unghir%C3%ACa" title="Unghirìa – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Unghirìa" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target">Sicilianu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco mw-list-item"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Hungary" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target">Scots</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%D9%87%D9%86%DA%AF%D8%B1%D9%8A" title="هنگري – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="هنگري" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target">سنڌي</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-se mw-list-item"><a href="https://se.wikipedia.org/wiki/Ung%C3%A1ra" title="Ungára – severna samijščina" lang="se" hreflang="se" data-title="Ungára" data-language-autonym="Davvisámegiella" data-language-local-name="severna samijščina" class="interlanguage-link-target">Davvisámegiella</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Ma%C4%91arska" title="Mađarska – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Mađarska" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target">Srpskohrvatski / српскохрватски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-shi mw-list-item"><a href="https://shi.wikipedia.org/wiki/Hungarya" title="Hungarya – tahelitska berberščina" lang="shi" hreflang="shi" data-title="Hungarya" data-language-autonym="Taclḥit" data-language-local-name="tahelitska berberščina" class="interlanguage-link-target">Taclḥit</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-shn mw-list-item"><a href="https://shn.wikipedia.org/wiki/%E1%80%99%E1%80%AD%E1%80%B0%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%B8%E1%82%81%E1%81%A2%E1%80%84%E1%80%BA%E1%82%87%E1%81%B5%E1%80%B1%E1%82%87%E1%80%9B%E1%80%AE%E1%82%87" title="မိူင်းႁၢင်ႇၵေႇရီႇ – šanščina" lang="shn" hreflang="shn" data-title="မိူင်းႁၢင်ႇၵေႇရီႇ" data-language-autonym="တႆး" data-language-local-name="šanščina" class="interlanguage-link-target">တႆး</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si mw-list-item"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B7%84%E0%B6%B1%E0%B7%8A%E0%B6%9C%E0%B7%9A%E0%B6%BB%E0%B7%92%E0%B6%BA%E0%B7%8F%E0%B6%B1%E0%B7%94_%E0%B7%83%E0%B6%B8%E0%B7%94%E0%B7%84%E0%B7%8F%E0%B6%AB%E0%B7%8A%E0%B6%A9%E0%B7%94%E0%B7%80" title="හන්ගේරියානු සමුහාණ්ඩුව – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="හන්ගේරියානු සමුහාණ්ඩුව" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target">සිංහල</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Hungary" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target">Simple English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Ma%C4%8Farsko" title="Maďarsko – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Maďarsko" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target">Slovenčina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-skr mw-list-item"><a href="https://skr.wikipedia.org/wiki/%DB%81%D9%86%DA%AF%D8%B1%DB%8C" title="ہنگری – Saraiki" lang="skr" hreflang="skr" data-title="ہنگری" data-language-autonym="سرائیکی" data-language-local-name="Saraiki" class="interlanguage-link-target">سرائیکی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sm mw-list-item"><a href="https://sm.wikipedia.org/wiki/Hanikeri" title="Hanikeri – samoanščina" lang="sm" hreflang="sm" data-title="Hanikeri" data-language-autonym="Gagana Samoa" data-language-local-name="samoanščina" class="interlanguage-link-target">Gagana Samoa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-smn mw-list-item"><a href="https://smn.wikipedia.org/wiki/U%C5%8Bgar" title="Uŋgar – inarska samijščina" lang="smn" hreflang="smn" data-title="Uŋgar" data-language-autonym="Anarâškielâ" data-language-local-name="inarska samijščina" class="interlanguage-link-target">Anarâškielâ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sn mw-list-item"><a href="https://sn.wikipedia.org/wiki/Hungariya" title="Hungariya – šonščina" lang="sn" hreflang="sn" data-title="Hungariya" data-language-autonym="ChiShona" data-language-local-name="šonščina" class="interlanguage-link-target">ChiShona</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-so mw-list-item"><a href="https://so.wikipedia.org/wiki/Hungariya" title="Hungariya – somalščina" lang="so" hreflang="so" data-title="Hungariya" data-language-autonym="Soomaaliga" data-language-local-name="somalščina" class="interlanguage-link-target">Soomaaliga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target">Shqip</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D1%92%D0%B0%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%B0" title="Мађарска – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Мађарска" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target">Српски / srpski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-srn mw-list-item"><a href="https://srn.wikipedia.org/wiki/Ogarnikondre" title="Ogarnikondre – surinamska kreolščina" lang="srn" hreflang="srn" data-title="Ogarnikondre" data-language-autonym="Sranantongo" data-language-local-name="surinamska kreolščina" class="interlanguage-link-target">Sranantongo</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ss mw-list-item"><a href="https://ss.wikipedia.org/wiki/IHangareyi" title="IHangareyi – svazijščina" lang="ss" hreflang="ss" data-title="IHangareyi" data-language-autonym="SiSwati" data-language-local-name="svazijščina" class="interlanguage-link-target">SiSwati</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-st mw-list-item"><a href="https://st.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – sesoto" lang="st" hreflang="st" data-title="Hungary" data-language-autonym="Sesotho" data-language-local-name="sesoto" class="interlanguage-link-target">Sesotho</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-stq mw-list-item"><a href="https://stq.wikipedia.org/wiki/Ungarn" title="Ungarn – Saterland Frisian" lang="stq" hreflang="stq" data-title="Ungarn" data-language-autonym="Seeltersk" data-language-local-name="Saterland Frisian" class="interlanguage-link-target">Seeltersk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-su mw-list-item"><a href="https://su.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – sundanščina" lang="su" hreflang="su" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Sunda" data-language-local-name="sundanščina" class="interlanguage-link-target">Sunda</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Ungern" title="Ungern – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Ungern" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target">Svenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Hungaria" title="Hungaria – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Hungaria" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target">Kiswahili</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/Mad%C5%BAary" title="Madźary – šlezijščina" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Madźary" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="šlezijščina" class="interlanguage-link-target">Ślůnski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szy mw-list-item"><a href="https://szy.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – Sakizaya" lang="szy" hreflang="szy" data-title="Hungary" data-language-autonym="Sakizaya" data-language-local-name="Sakizaya" class="interlanguage-link-target">Sakizaya</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%85%E0%AE%99%E0%AF%8D%E0%AE%95%E0%AF%87%E0%AE%B0%E0%AE%BF" title="அங்கேரி – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="அங்கேரி" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target">தமிழ்</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tay mw-list-item"><a href="https://tay.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – Atayal" lang="tay" hreflang="tay" data-title="Hungary" data-language-autonym="Tayal" data-language-local-name="Atayal" class="interlanguage-link-target">Tayal</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-te mw-list-item"><a href="https://te.wikipedia.org/wiki/%E0%B0%B9%E0%B0%82%E0%B0%97%E0%B0%B0%E0%B0%BF" title="హంగరి – telugijščina" lang="te" hreflang="te" data-title="హంగరి" data-language-autonym="తెలుగు" data-language-local-name="telugijščina" class="interlanguage-link-target">తెలుగు</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tet mw-list-item"><a href="https://tet.wikipedia.org/wiki/Ungria" title="Ungria – tetumščina" lang="tet" hreflang="tet" data-title="Ungria" data-language-autonym="Tetun" data-language-local-name="tetumščina" class="interlanguage-link-target">Tetun</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D2%B7%D0%BE%D1%80%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%BD" title="Маҷористон – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Маҷористон" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target">Тоҷикӣ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%9B%E0%B8%A3%E0%B8%B0%E0%B9%80%E0%B8%97%E0%B8%A8%E0%B8%AE%E0%B8%B1%E0%B8%87%E0%B8%81%E0%B8%B2%E0%B8%A3%E0%B8%B5" title="ประเทศฮังการี – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="ประเทศฮังการี" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target">ไทย</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tk mw-list-item"><a href="https://tk.wikipedia.org/wiki/Wengri%C3%BDa" title="Wengriýa – turkmenščina" lang="tk" hreflang="tk" data-title="Wengriýa" data-language-autonym="Türkmençe" data-language-local-name="turkmenščina" class="interlanguage-link-target">Türkmençe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Unggriya" title="Unggriya – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Unggriya" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target">Tagalog</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tly mw-list-item"><a href="https://tly.wikipedia.org/wiki/Ma%C4%8Daryston" title="Mačaryston – Talysh" lang="tly" hreflang="tly" data-title="Mačaryston" data-language-autonym="Tolışi" data-language-local-name="Talysh" class="interlanguage-link-target">Tolışi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-to mw-list-item"><a href="https://to.wikipedia.org/wiki/Hungakalia" title="Hungakalia – tongščina" lang="to" hreflang="to" data-title="Hungakalia" data-language-autonym="Lea faka-Tonga" data-language-local-name="tongščina" class="interlanguage-link-target">Lea faka-Tonga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tpi mw-list-item"><a href="https://tpi.wikipedia.org/wiki/Hangari" title="Hangari – tok pisin" lang="tpi" hreflang="tpi" data-title="Hangari" data-language-autonym="Tok Pisin" data-language-local-name="tok pisin" class="interlanguage-link-target">Tok Pisin</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Macaristan" title="Macaristan – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Macaristan" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target">Türkçe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-trv mw-list-item"><a href="https://trv.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – taroko" lang="trv" hreflang="trv" data-title="Hungary" data-language-autonym="Seediq" data-language-local-name="taroko" class="interlanguage-link-target">Seediq</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ts mw-list-item"><a href="https://ts.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – congščina" lang="ts" hreflang="ts" data-title="Hungary" data-language-autonym="Xitsonga" data-language-local-name="congščina" class="interlanguage-link-target">Xitsonga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%9C%D0%B0%D2%97%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD" title="Маҗарстан – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Маҗарстан" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target">Татарча / tatarça</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tum mw-list-item"><a href="https://tum.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – tumbukščina" lang="tum" hreflang="tum" data-title="Hungary" data-language-autonym="ChiTumbuka" data-language-local-name="tumbukščina" class="interlanguage-link-target">ChiTumbuka</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tw mw-list-item"><a href="https://tw.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – tvi" lang="tw" hreflang="tw" data-title="Hungary" data-language-autonym="Twi" data-language-local-name="tvi" class="interlanguage-link-target">Twi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-udm mw-list-item"><a href="https://udm.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%B5%D0%BD%D0%B3%D1%80%D0%B8%D1%8F" title="Венгрия – udmurtščina" lang="udm" hreflang="udm" data-title="Венгрия" data-language-autonym="Удмурт" data-language-local-name="udmurtščina" class="interlanguage-link-target">Удмурт</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ug mw-list-item"><a href="https://ug.wikipedia.org/wiki/%DB%8B%DB%90%D9%86%DA%AF%D8%B1%D9%89%D9%8A%DB%95" title="ۋېنگرىيە – ujgurščina" lang="ug" hreflang="ug" data-title="ۋېنگرىيە" data-language-autonym="ئۇيغۇرچە / Uyghurche" data-language-local-name="ujgurščina" class="interlanguage-link-target">ئۇيغۇرچە / Uyghurche</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%B3%D0%BE%D1%80%D1%89%D0%B8%D0%BD%D0%B0" title="Угорщина – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Угорщина" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target">Українська</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D9%85%D8%AC%D8%A7%D8%B1%D8%B3%D8%AA%D8%A7%D9%86" title="مجارستان – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="مجارستان" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target">اردو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Vengriya" title="Vengriya – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Vengriya" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target">Oʻzbekcha / ўзбекча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec mw-list-item"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/Ongar%C3%ACa" title="Ongarìa – beneščina" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Ongarìa" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="beneščina" class="interlanguage-link-target">Vèneto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vep mw-list-item"><a href="https://vep.wikipedia.org/wiki/Mad%27jaranma" title="Mad'jaranma – Veps" lang="vep" hreflang="vep" data-title="Mad'jaranma" data-language-autonym="Vepsän kel’" data-language-local-name="Veps" class="interlanguage-link-target">Vepsän kel’</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Hungary" title="Hungary – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Hungary" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target">Tiếng Việt</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vls mw-list-item"><a href="https://vls.wikipedia.org/wiki/Hongareye" title="Hongareye – West Flemish" lang="vls" hreflang="vls" data-title="Hongareye" data-language-autonym="West-Vlams" data-language-local-name="West Flemish" class="interlanguage-link-target">West-Vlams</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vo mw-list-item"><a href="https://vo.wikipedia.org/wiki/Macar%C3%A4n" title="Macarän – volapik" lang="vo" hreflang="vo" data-title="Macarän" data-language-autonym="Volapük" data-language-local-name="volapik" class="interlanguage-link-target">Volapük</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wa mw-list-item"><a href="https://wa.wikipedia.org/wiki/Hongreye" title="Hongreye – valonščina" lang="wa" hreflang="wa" data-title="Hongreye" data-language-autonym="Walon" data-language-local-name="valonščina" class="interlanguage-link-target">Walon</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Hungarya" title="Hungarya – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Hungarya" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target">Winaray</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wo mw-list-item"><a href="https://wo.wikipedia.org/wiki/Ongiri" title="Ongiri – volofščina" lang="wo" hreflang="wo" data-title="Ongiri" data-language-autonym="Wolof" data-language-local-name="volofščina" class="interlanguage-link-target">Wolof</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E5%8C%88%E7%89%99%E5%88%A9" title="匈牙利 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="匈牙利" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target">吴语</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%A3%E1%83%9C%E1%83%92%E1%83%A0%E1%83%94%E1%83%97%E1%83%98" title="უნგრეთი – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="უნგრეთი" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target">მარგალური</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%90%D7%95%D7%A0%D7%92%D7%90%D7%A8%D7%9F" title="אונגארן – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="אונגארן" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target">ייִדיש</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yo mw-list-item"><a href="https://yo.wikipedia.org/wiki/H%C3%BAng%C3%A1r%C3%AC" title="Húngárì – jorubščina" lang="yo" hreflang="yo" data-title="Húngárì" data-language-autonym="Yorùbá" data-language-local-name="jorubščina" class="interlanguage-link-target">Yorùbá</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-za mw-list-item"><a href="https://za.wikipedia.org/wiki/Yunghyazleih" title="Yunghyazleih – džuangščina" lang="za" hreflang="za" data-title="Yunghyazleih" data-language-autonym="Vahcuengh" data-language-local-name="džuangščina" class="interlanguage-link-target">Vahcuengh</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zea mw-list-item"><a href="https://zea.wikipedia.org/wiki/Honharije" title="Honharije – Zeelandic" lang="zea" hreflang="zea" data-title="Honharije" data-language-autonym="Zeêuws" data-language-local-name="Zeelandic" class="interlanguage-link-target">Zeêuws</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zgh mw-list-item"><a href="https://zgh.wikipedia.org/wiki/%E2%B5%80%E2%B5%93%E2%B5%8F%E2%B4%B3%E2%B4%B0%E2%B5%94%E2%B5%A2%E2%B4%B0" title="ⵀⵓⵏⴳⴰⵔⵢⴰ – standardni maroški tamazig" lang="zgh" hreflang="zgh" data-title="ⵀⵓⵏⴳⴰⵔⵢⴰ" data-language-autonym="ⵜⴰⵎⴰⵣⵉⵖⵜ ⵜⴰⵏⴰⵡⴰⵢⵜ" data-language-local-name="standardni maroški tamazig" class="interlanguage-link-target">ⵜⴰⵎⴰⵣⵉⵖⵜ ⵜⴰⵏⴰⵡⴰⵢⵜ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E5%8C%88%E7%89%99%E5%88%A9" title="匈牙利 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="匈牙利" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target">中文</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-classical mw-list-item"><a href="https://zh-classical.wikipedia.org/wiki/%E5%8C%88%E7%89%99%E5%88%A9" title="匈牙利 – Literary Chinese" lang="lzh" hreflang="lzh" data-title="匈牙利" data-language-autonym="文言" data-language-local-name="Literary Chinese" class="interlanguage-link-target">文言</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/H%C3%B4ng-g%C3%A2-l%C4%AB" title="Hông-gâ-lī – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Hông-gâ-lī" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target">閩南語 / Bân-lâm-gú</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E5%8C%88%E7%89%99%E5%88%A9" title="匈牙利 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="匈牙利" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target">粵語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zu mw-list-item"><a href="https://zu.wikipedia.org/wiki/IHungariya" title="IHungariya – zulujščina" lang="zu" hreflang="zu" data-title="IHungariya" data-language-autonym="IsiZulu" data-language-local-name="zulujščina" class="interlanguage-link-target">IsiZulu</a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q28#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Mad%C5%BEarska" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c">Stran</a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Mad%C5%BEarska" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t">Pogovor</a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >slovenščina </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Mad%C5%BEarska">Preberi</a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >Orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Mad%C5%BEarska">Preberi</a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=history">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Mad%C5%BEarska" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j">Kaj se povezuje sem</a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Mad%C5%BEarska" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k">Povezane spremembe</a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&oldid=6400089" title="Trajna povezava na to redakcijo strani">Trajna povezava</a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=info" title="Več informacij o tej strani">Podatki o strani</a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Mad%C5%BEarska&id=6400089&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran">Navedba članka</a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FMad%25C5%25BEarska">Pridobi skrajšani URL</a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FMad%25C5%25BEarska">Prenesi kodo QR</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Mad%C5%BEarska">Ustvari e-knjigo</a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Mad%C5%BEarska&action=show-download-screen">Prenesi kot PDF</a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p">Različica za tisk</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Magyarorsz%C3%A1g" hreflang="en">Wikimedijina zbirka</a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q28" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g">Predmet v Wikipodatkih</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-coordinates" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><a href="/wiki/Geografski_koordinatni_sistem" title="Geografski koordinatni sistem">Koordinati</a>: <a class="external text" href="//tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?pagename=Mad%C5%BEarska&params=47_N_20_E_">47°N 20°E / 47°N 20°E / 47; 20</a></div></div> <div id="mw-indicator-featured-star" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki" title="To je izbrani članek. Za več podatkov klikni zvezdo."><img alt="Izbrani članek" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/20px-Cscr-featured.svg.png" decoding="async" width="20" height="19" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/30px-Cscr-featured.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/40px-Cscr-featured.svg.png 2x" data-file-width="466" data-file-height="443" /></a></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6022633">.mw-parser-output .ib-country{border-collapse:collapse;line-height:1.2em}.mw-parser-output .ib-country td,.mw-parser-output .ib-country th{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-header,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-full-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-below{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-full-data{border:0;padding:0 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-full-data{border-top:0;border-bottom:1px solid #a2a9b1;padding:0 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .infobox-header{text-align:left}.mw-parser-output .ib-country .infobox-above{font-size:125%;line-height:1.2}.mw-parser-output .ib-country-names{padding-top:0.25em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-name-style{display:inline}.mw-parser-output .ib-country .infobox-image{padding:0.5em 0}.mw-parser-output .ib-country-anthem{border-top:1px solid #a2a9b1;padding-top:0.5em;margin-top:0.5em}.mw-parser-output .ib-country-map-caption{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-largest,.mw-parser-output .ib-country-lang{font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-ethnic,.mw-parser-output .ib-country-religion,.mw-parser-output .ib-country-sovereignty{font-weight:normal;display:inline}.mw-parser-output .ib-country-fake-li{text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-fake-li2{text-indent:0.5em;margin-left:1em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-website{line-height:11pt}.mw-parser-output .ib-country-map-caption3{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-fn{text-align:left;margin:0 auto}.mw-parser-output .ib-country-fn-alpha{list-style-type:lower-alpha;margin-left:1em}.mw-parser-output .ib-country-fn-num{margin-left:1em}</style><table class="infobox ib-country vcard"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above adr"><div class="fn org country-name">Madžarska</div><div class="ib-country-names">Magyarország </div></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><div class="noresize" style="display:table; width:100%;"> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding-left:5px;"> <div style="padding-bottom:3px;"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_Hungary.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Madžarske"><img alt="Zastava Madžarske" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/Flag_of_Hungary.svg/250px-Flag_of_Hungary.svg.png" decoding="async" width="125" height="63" class="mw-file-element" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></a></div> <div><a href="/wiki/Zastava_Mad%C5%BEarske" title="Zastava Madžarske">Zastava</a></div> </div> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding: 0px 5px;"> <div style="padding-bottom:3px;"><a href="/wiki/Slika:Coat_of_arms_of_Hungary.svg" class="mw-file-description" title="Grb Madžarske"><img alt="Grb Madžarske" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Coat_of_arms_of_Hungary.svg/60px-Coat_of_arms_of_Hungary.svg.png" decoding="async" width="50" height="107" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/34/Coat_of_arms_of_Hungary.svg/120px-Coat_of_arms_of_Hungary.svg.png 1.5x" data-file-width="1000" data-file-height="2130" /></a></div> <div><a href="/wiki/Grb_Mad%C5%BEarske" title="Grb Madžarske"> Grb</a></div> </div> </div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data anthem">Himna: <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style><div class="plainlist"><ul><li><a href="/wiki/Himnusz" title="Himnusz">Himnusz</a><a href="#cite_note-1">[1]</a></li><li>(<a href="/wiki/Mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dina" title="Madžarščina">madžarsko</a>): Himna</li><li><figure class="mw-default-size mw-halign-center" typeof="mw:File"><audio id="mwe_player_0" controls="" preload="none" data-mw-tmh="" class="mw-file-element" width="220" style="width:220px;" data-durationhint="103" data-mwtitle="Hungarian_national_anthem,_performed_by_the_United_States_Navy_Band_(1997_arrangement).mp3" data-mwprovider="wikimediacommons"><source src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/transcoded/7/79/Hungarian_national_anthem%2C_performed_by_the_United_States_Navy_Band_%281997_arrangement%29.mp3/Hungarian_national_anthem%2C_performed_by_the_United_States_Navy_Band_%281997_arrangement%29.mp3.ogg" type="audio/ogg; codecs="vorbis"" data-transcodekey="ogg" data-width="0" data-height="0" /><source src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/79/Hungarian_national_anthem%2C_performed_by_the_United_States_Navy_Band_%281997_arrangement%29.mp3" type="audio/mpeg" data-width="0" data-height="0" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3AHungarian_national_anthem%2C_performed_by_the_United_States_Navy_Band_%281997_arrangement%29.mp3&lang=en&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="en" label="English ‪( en )‬" data-dir="ltr" /><track src="https://commons.wikimedia.org/w/api.php?action=timedtext&title=File%3AHungarian_national_anthem%2C_performed_by_the_United_States_Navy_Band_%281997_arrangement%29.mp3&lang=hu&trackformat=vtt&origin=%2A" kind="subtitles" type="text/vtt" srclang="hu" label="magyar ‪( hu )‬" data-dir="ltr" /></audio><figcaption></figcaption></figure></li></ul></div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><a href="/wiki/Slika:EU-Hungary.svg" class="mw-file-description" title="Lega Madžarske (temno zelena) - na Evropski celini (siva) - v Evropski uniji (svetlo zelena)"><img alt="Lega Madžarske (temno zelena) - na Evropski celini (siva) - v Evropski uniji (svetlo zelena)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/EU-Hungary.svg/250px-EU-Hungary.svg.png" decoding="async" width="250" height="210" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/EU-Hungary.svg/500px-EU-Hungary.svg.png 1.5x" data-file-width="2045" data-file-height="1720" /></a><div class="ib-country-map-caption">Lega Madžarske (temno zelena) - na <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evropski celini</a> (siva) - v <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropski uniji</a> (svetlo zelena)</div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Glavno mesto</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a></td></tr><tr class="mergedtoprow"><th scope="row" class="infobox-label">Uradni jeziki</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dina" title="Madžarščina">madžarščina</a><a href="#cite_note-Flaw-2">[2]</a> <a href="/wiki/Sloven%C5%A1%C4%8Dina" title="Slovenščina">slovenščina</a><a href="#cite_note-Flaw-2">[2]</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Etni%C4%8Dna_skupina" title="Etnična skupina">Etnične skupine</a> <div class="ib-country-ethnic"> (mikropopis 2016)</div></th><td class="infobox-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185" /><div class="plainlist"><ul><li>98,3 % <a href="/wiki/Mad%C5%BEari" title="Madžari">Madžari</a></li><li>3,2 % <a href="/wiki/Romi" title="Romi">Romi</a></li><li>1,8 % <a href="/wiki/Nemci" title="Nemci">Nemci</a></li><li>1 % neopred.<a href="#cite_note-3">[note 1]</a><a href="#cite_note-census_2016-4">[3]</a></li></ul></div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Demonim" title="Demonim">Demonim(i)</a></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Mad%C5%BEari" title="Madžari">Madžar</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Vlada</th><td class="infobox-data"><a href="/w/index.php?title=Unitarna_dr%C5%BEava&action=edit&redlink=1" class="new" title="Unitarna država (stran ne obstaja)">unitarna</a> <a href="/wiki/Parlamentarna_demokracija" title="Parlamentarna demokracija">parlamentarna demokracija</a></td></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888" /></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Predsednik_Mad%C5%BEarske" title="Predsednik Madžarske">predsednik države</a>: </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Tam%C3%A1s_Sulyok" title="Tamás Sulyok">Tamás Sulyok</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Predsednik_mad%C5%BEarske_vlade" class="mw-redirect" title="Predsednik madžarske vlade">predsednik vlade</a>: </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Viktor_Orb%C3%A1n" title="Viktor Orbán">Viktor Orbán</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/w/index.php?title=Vodja_mad%C5%BEarskega_dr%C5%BEavnega_zbora&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vodja madžarskega državnega zbora (stran ne obstaja)">vodja državnega zbora</a>: </div></th><td class="infobox-data"><a href="/w/index.php?title=L%C3%A1szl%C3%B3_K%C3%B6v%C3%A9r&action=edit&redlink=1" class="new" title="László Kövér (stran ne obstaja)">László Kövér</a></td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Ključni dogodki</th></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888" /></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• Nastanek Madžarske </div></th><td class="infobox-data">895<a href="#cite_note-5">[4]</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• Pokristjanjenje kraljestva </div></th><td class="infobox-data">25. 12. 1000<a href="#cite_note-6">[5]</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Zlata_bula_(1222)" title="Zlata bula (1222)">Zlata bula (1222)</a> </div></th><td class="infobox-data">24. 4. 1222</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Bitka_pri_Moha%C4%8Du" title="Bitka pri Mohaču">Bitka pri Mohaču</a> </div></th><td class="infobox-data">29. 8. 1526</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/w/index.php?title=Bitka_pri_Budi_(1686)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bitka pri Budi (1686) (stran ne obstaja)">Bitka pri Budi (1686)</a> </div></th><td class="infobox-data">2. 9. 1686</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Revolucije_leta_1848" title="Revolucije leta 1848">Madžarska revolucija 1848</a> </div></th><td class="infobox-data">15. 3. 1848</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">Avstro-Ogrsko cesarstvo</a> </div></th><td class="infobox-data">30. 3. 1867</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Trianonska_pogodba" class="mw-redirect" title="Trianonska pogodba">Trianonska pogodba</a> </div></th><td class="infobox-data">4. 6. 1920</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• Tretja madžarska republika (1989–2012) </div></th><td class="infobox-data">23. 10. 1989</td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header"><a href="/wiki/Geografija_Mad%C5%BEarske" title="Geografija Madžarske">Površina </a></th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj</div></th><td class="infobox-data">93.030<a href="#cite_note-area-7">[6]</a> km2 (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_in_odvisnih_ozemelj_po_povr%C5%A1ini" class="mw-redirect" title="Seznam držav in odvisnih ozemelj po površini">108.</a>)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• voda (%)</div></th><td class="infobox-data">3,7<a href="#cite_note-8">[7]</a></td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Prebivalstvo</th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• ocena 2021</div></th><td class="infobox-data">9.730.000<a href="#cite_note-9">[8]</a> (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_in_odvisnih_ozemelj_po_prebivalstvu" class="mw-redirect" title="Seznam držav in odvisnih ozemelj po prebivalstvu">91.</a>)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• gostota</div></th><td class="infobox-data">105/km2 (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_in_odvisnih_ozemelj_po_gostoti_prebivalstva" class="mw-redirect" title="Seznam držav in odvisnih ozemelj po gostoti prebivalstva">78.</a>)</td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header"><a href="/wiki/Bruto_doma%C4%8Di_proizvod" title="Bruto domači proizvod">BDP</a> (ocena 2021)</th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj (nominal.)</div></th><td class="infobox-data"><img alt="Rast" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/20px-Increase2.svg.png" decoding="async" width="11" height="11" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/40px-Increase2.svg.png 2x" data-file-width="300" data-file-height="300" /> 180,96 mrd. USD<a href="#cite_note-IMFWEOHU-10">[9]</a> (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">53.</a>)</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• skupaj (<a href="/w/index.php?title=Pariteta_kupne_mo%C4%8Di&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pariteta kupne moči (stran ne obstaja)">PKM</a>)</div></th><td class="infobox-data"><img alt="Rast" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/20px-Increase2.svg.png" decoding="async" width="11" height="11" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/40px-Increase2.svg.png 2x" data-file-width="300" data-file-height="300" /> 359,9 mrd. USD<a href="#cite_note-IMFWEOHU-10">[9]</a> (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">53.</a>)</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• na preb. (nominal.)</div></th><td class="infobox-data"><img alt="Rast" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/20px-Increase2.svg.png" decoding="async" width="11" height="11" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/40px-Increase2.svg.png 2x" data-file-width="300" data-file-height="300" /> 18.527 USD<a href="#cite_note-IMFWEOHU-10">[9]</a> (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">45.</a>)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• na preb. (PKM)</div></th><td class="infobox-data"><img alt="Rast" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/20px-Increase2.svg.png" decoding="async" width="11" height="11" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b0/Increase2.svg/40px-Increase2.svg.png 2x" data-file-width="300" data-file-height="300" /> 36.848 USD<a href="#cite_note-IMFWEOHU-10">[9]</a> (<a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_bruto_doma%C4%8Dem_proizvodu" title="Seznam držav po bruto domačem proizvodu">41.</a>)</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Ginijev_koeficient" title="Ginijev koeficient">Gini</a> (2020)</th><td class="infobox-data">28,3 nizek</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Indeks_%C4%8Dlovekovega_razvoja" title="Indeks človekovega razvoja">HDI</a> (2019)</th><td class="infobox-data">0,854 zelo visok · <a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_indeksu_%C4%8Dlovekovega_razvoja" title="Seznam držav po indeksu človekovega razvoja">40.</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Valuta</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Mad%C5%BEarski_forint" title="Madžarski forint">forint</a> (<a href="/wiki/ISO_4217" title="ISO 4217">HUF</a>)</td></tr><tr class="mergedtoprow"><th scope="row" class="infobox-label">Časovni pas</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Univerzalni_koordinirani_%C4%8Das" title="Univerzalni koordinirani čas">UTC</a> +1 (<a href="/wiki/Srednjeevropski_%C4%8Das" title="Srednjeevropski čas">CET</a>)</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• <a href="/wiki/Poletni_%C4%8Das" title="Poletni čas">poletni</a></div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Univerzalni_koordinirani_%C4%8Das" title="Univerzalni koordinirani čas">UTC</a> +2 (<a href="/wiki/Central_European_Summer_Time" class="mw-redirect" title="Central European Summer Time">CEST</a>)</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Klicna koda</th><td class="infobox-data">36</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/w/index.php?title=Vrhnja_domena_dr%C5%BEave&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vrhnja domena države (stran ne obstaja)">Internetna domena</a></th><td class="infobox-data">.hu<a href="#note_aaa">[a]</a></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><div class="ib-country-fn"><ol class="ib-country-fn-alpha"> <li value="1"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980220">.mw-parser-output .citation{word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}</style><a href="#ref_aaa">^</a> Skupaj z ostalimi članicami EU je v uporabi tudi domena <a href="/w/index.php?title=.eu&action=edit&redlink=1" class="new" title=".eu (stran ne obstaja)">.eu</a>.</li> </ol></div></td></tr></tbody></table> Madžarska (<a href="/wiki/Mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dina" title="Madžarščina">madžarsko</a> Magyarország, madžarska izgovorjava: <span data-nosnippet="" id="ooui-php-1" class="noexcerpt ext-phonos-PhonosButton oo-ui-widget oo-ui-widget-enabled oo-ui-buttonElement oo-ui-buttonElement-frameless oo-ui-iconElement oo-ui-labelElement oo-ui-buttonWidget" data-ooui="{"_":"mw.Phonos.PhonosButton","href":"\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/transcoded\/2\/20\/Hu-Magyarorsz%C3%A1g.ogg\/Hu-Magyarorsz%C3%A1g.ogg.mp3","rel":["nofollow"],"framed":false,"icon":"volumeUp","label":{"html":"\u02c8m\u0252\u025f\u0252rorsa\u02d0\u0261"},"data":{"ipa":"","text":"","lang":"sl","wikibase":"","file":"Hu-Magyarorsz\u00e1g.ogg"},"classes":["noexcerpt","ext-phonos-PhonosButton"]}"><a role="button" tabindex="0" href="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/transcoded/2/20/Hu-Magyarorsz%C3%A1g.ogg/Hu-Magyarorsz%C3%A1g.ogg.mp3" rel="nofollow" aria-label="Predvajaj avdio" title="Predvajaj avdio" class="oo-ui-buttonElement-button">ˈmɒɟɒrorsaːɡ</a><a href="/wiki/Slika:Hu-Magyarorsz%C3%A1g.ogg" title="Slika:Hu-Magyarország.ogg">ⓘ</a>, nemško: Ungarn) je <a href="/wiki/Srednja_Evropa" title="Srednja Evropa">srednjeevropska</a> <a href="/wiki/Celinska_dr%C5%BEava" title="Celinska država">celinska država</a> brez izhoda na morje.<a href="#cite_note-Flaw-2">[2]</a> Madžarska obsega 93.030 km² <a href="/wiki/Panonska_ni%C5%BEina" title="Panonska nižina">Panonske nižine</a> in meji na <a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">Slovaško</a> na severu, <a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajino</a> na severovzhodu, <a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunijo</a> na vzhodu in jugovzhodu, <a href="/wiki/Srbija" title="Srbija">Srbijo</a> na jugu, <a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaško</a> in <a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenijo</a> na jugozahodu ter <a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrijo</a> na zahodu. Država ima skoraj 10 milijonov prebivalcev, večinoma <a href="/wiki/Mad%C5%BEari" title="Madžari">etničnih Madžarov</a> in številno <a href="/wiki/Romi" title="Romi">romsko</a> manjšino. <a href="/wiki/Mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dina" title="Madžarščina">Madžarščina</a>, uradni jezik, je najbolj razširjen <a href="/wiki/Uralski_jeziki" title="Uralski jeziki">uralski jezik</a> na svetu in med redkimi <a href="/wiki/Indoevropski_jeziki" title="Indoevropski jeziki">neindoevropskimi jeziki</a>, ki se v Evropi obsežneje govorijo.<a href="#cite_note-11">[10]</a> <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a> je glavno in <a href="/wiki/Seznam_mest_na_Mad%C5%BEarskem" title="Seznam mest na Madžarskem">največje mesto</a> države; druga večja urbana območja so <a href="/wiki/Debrecen" title="Debrecen">Debrecen</a>, <a href="/wiki/Szeged" class="mw-redirect" title="Szeged">Szeged</a>, <a href="/wiki/Miskolc" class="mw-redirect" title="Miskolc">Miskolc</a>, <a href="/wiki/P%C3%A9cs" title="Pécs">Pécs</a> in <a href="/wiki/Gjur" title="Gjur">Győr</a>. Ozemlje današnje Madžarske je bilo stoletja stičišče različnih ljudstev, vključno s <a href="/wiki/Kelti" title="Kelti">Kelti</a>, <a href="/wiki/Starorimska_civilizacija" title="Starorimska civilizacija">Rimljani</a>, <a href="/wiki/Germani" title="Germani">germanskimi plemeni</a>, <a href="/wiki/Huni" title="Huni">Huni</a>, zahodnimi Slovani in <a href="/wiki/Avari" title="Avari">Avari</a>. Temelji madžarske države so bili vzpostavljeni v poznem devetem stoletju našega štetja, ko je <a href="/wiki/Mad%C5%BEari" title="Madžari">madžarski</a> veliki knez <a href="/wiki/%C3%81rp%C3%A1d_Mad%C5%BEarski" class="mw-redirect" title="Árpád Madžarski">Árpád</a> osvojil Panonsko nižino.<a href="#cite_note-12">[11]</a><a href="#cite_note-Acta_orientalia_Academiae_Scientiarum_Hungaricae-13">[12]</a> Leta 1000 se je na prestol povzpel njegov pravnuk <a href="/wiki/%C5%A0tefan_I._Ogrski" title="Štefan I. Ogrski">Štefan I.</a>, ki je svojo posest spreobrnil v <a href="/wiki/Ogrska" title="Ogrska">krščansko kraljestvo</a>. Do 12. stoletja je Madžarska postala regionalna sila, kulturni in politični vrhunec pa je dosegla v 15. stoletju.<a href="#cite_note-14">[13]</a> Po <a href="/wiki/Bitka_pri_Moha%C4%8Du" title="Bitka pri Mohaču">bitki pri Mohaču</a> leta 1526 je del madžarskega ozemlja <a href="/wiki/Osmanska_Ogrska" title="Osmanska Ogrska">zasedlo Osmansko cesarstvo</a> (1541–1699). Madžarska je na prelomu 18. stoletja prišla pod <a href="/wiki/Habsbur%C5%A1ka_monarhija" title="Habsburška monarhija">habsburško nadoblast</a>, pozneje pa se je <a href="/wiki/Avstro-Ogrski_kompromis" title="Avstro-Ogrski kompromis">pridružila</a> <a href="/wiki/Avstrijsko_cesarstvo" title="Avstrijsko cesarstvo">Avstrijskemu cesarstvu</a> in tvorila <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">Avstro-Ogrsko</a>, ki je bila v začetku 20. stoletja ena najpomembnejših evropskih držav.<a href="#cite_note-15">[14]</a> Po <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prvi svetovni vojni je</a> Avstro-Ogrska razpadla. Z uveljavitvijo določil <a href="/wiki/Trianonska_mirovna_pogodba" title="Trianonska mirovna pogodba">Trianonske pogodbe</a> so se vzpostavile sedanje meje Madžarske, kar je povzročilo izgubo 71 % njenega ozemlja, 58 % njenega prebivalstva in 32 % etničnih Madžarov.<a href="#cite_note-16">[15]</a><a href="#cite_note-17">[16]</a><a href="#cite_note-18">[17]</a> Po burnem medvojnem obdobju se je Madžarska v <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">drugi svetovni vojni</a> pridružila <a href="/wiki/Sile_osi" title="Sile osi">silam osi</a> in pri tem zasedla tudi del slovenskega ozemlja (<a href="/wiki/Prekmurje" title="Prekmurje">Prekmurje</a>)<a href="#cite_note-Sobota-19">[18]</a>, pozneje pa ob porazu sil osi utrpela znatno uničenje in številne človeške žrtve.<a href="#cite_note-Montgomery-20">[19]</a><a href="#cite_note-Thomas,_pg._11-21">[20]</a> Povojna Madžarska je postala satelitska država <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjetske zveze</a>, kar je vodilo do ustanovitve Madžarske ljudske republike. Po neuspešni <a href="/wiki/Mad%C5%BEarska_revolucija_1956" class="mw-redirect" title="Madžarska revolucija 1956">revoluciji leta 1956</a> je Madžarska postala razmeroma svobodnejša, čeprav še vedno represivna članica vzhodnega bloka. Odstranitev madžarske mejne ograje z Avstrijo je pospešila razpad vzhodnega bloka in nato <a href="/wiki/Razpad_Sovjetske_zveze" title="Razpad Sovjetske zveze">Sovjetske zveze</a>.<a href="#cite_note-22">[21]</a> 23. oktobra 1989 je Madžarska postala <a href="/wiki/Demokracija" title="Demokracija">demokratična</a> parlamentarna republika.<a href="#cite_note-23">[22]</a> Madžarska se je <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropski uniji</a> pridružila leta 2004, od leta 2007 pa je vključena tudi v <a href="/wiki/Schengensko_obmo%C4%8Dje" title="Schengensko območje">Schengensko območje.</a><a href="#cite_note-24">[23]</a> Madžarska ima v mednarodnih odnosih srednje vpliven položaj, predvsem zaradi svojega kulturnega in gospodarskega vpliva.<a href="#cite_note-25">[24]</a> Velja za razvito državo z gospodarstvom z visokimi dohodki in se uvršča na 40. mesto lestvice držav po <a href="/wiki/Indeks_%C4%8Dlovekovega_razvoja" title="Indeks človekovega razvoja">indeksu človekovega razvoja</a> (HDI 2013), državljani pa uživajo univerzalno zdravstveno oskrbo in brezplačno srednješolsko izobraževanje.<a href="#cite_note-auto-26">[25]</a><a href="#cite_note-europa-27">[26]</a> Madžarska ima dolgo zgodovino pomembnih prispevkov k umetnosti, glasbi, literaturi, športu, znanosti in tehniki.<a href="#cite_note-28">[27]</a><a href="#cite_note-29">[28]</a><a href="#cite_note-Britannic_.=-30">[29]</a><a href="#cite_note-31">[30]</a> Je trinajsta najbolj priljubljena turistična destinacija v Evropi in je leta 2017 privabila 15,8 milijona tujih turistov.<a href="#cite_note-WTO_Tourism_Highlights_2016_Edition-32">[31]</a> Je članica številnih mednarodnih organizacij, vključno z <a href="/wiki/Organizacija_zdru%C5%BEenih_narodov" title="Organizacija združenih narodov">Združenimi narodi</a>, <a href="/wiki/NATO" title="NATO">Natom</a>, <a href="/wiki/Svetovna_trgovinska_organizacija" title="Svetovna trgovinska organizacija">Svetovno trgovinsko organizacijo</a>, <a href="/wiki/Svetovna_banka" title="Svetovna banka">Svetovno banko</a>, <a href="/w/index.php?title=Mednarodna_investicijska_banka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mednarodna investicijska banka (stran ne obstaja)">IIB</a>, <a href="/w/index.php?title=Azijska_infrastrukturna_investicijska_banka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Azijska infrastrukturna investicijska banka (stran ne obstaja)">AIIB</a>, <a href="/wiki/Svet_Evrope" title="Svet Evrope">Svetom Evrope</a> in <a href="/wiki/Vi%C5%A1egrajska_skupina" title="Višegrajska skupina">Višegrajsko skupino</a>.<a href="#cite_note-33">[32]</a> Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost; avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od <a href="/wiki/Mono%C5%A1ter" title="Monošter">Monoštra</a> in reke <a href="/wiki/Raba" title="Raba">Rabe</a>, to je tako imenovano Porabje ali <a href="/wiki/Slovensko_Porabje" title="Slovensko Porabje">Slovensko Porabje</a>. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem šteje okoli 5000 pripadnikov.<a href="#cite_note-gov.si2-34">[33]</a> Na ozemlju Slovenije živi madžarska manjšina, ki je uradno priznana; pripadniki madžarske narodne skupnosti (okoli 5000)<a href="#cite_note-pmsns-35">[34]</a> živijo na območjih občin <a href="/wiki/Ob%C4%8Dina_Lendava" title="Občina Lendava">Lendava</a>, <a href="/wiki/Ob%C4%8Dina_Dobrovnik" title="Občina Dobrovnik">Dobrovnik</a>, <a href="/wiki/Ob%C4%8Dina_%C5%A0alovci" title="Občina Šalovci">Šalovci</a>, <a href="/wiki/Ob%C4%8Dina_Moravske_Toplice" title="Občina Moravske Toplice">Moravske Toplice</a> in <a href="/wiki/Ob%C4%8Dina_Hodo%C5%A1" title="Občina Hodoš">Hodoš</a>. Te občine so tudi dvojezične, pripadniki pa imajo enega predstavnika v državnem zboru.<a href="#cite_note-gov.si-36">[35]</a> Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu.<a href="#cite_note-Izvozno_okno-37">[36]</a> Madžarska podjetja so v preteklih letih aktivno investirala v slovensko gospodarstvo, mediji pa so poročali tudi o političnem sodelovanju.<a href="#cite_note-zurnal-38">[37]</a> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Izvor_imena">Izvor imena</h2>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Izvor imena" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Izvor imena">uredi kodo</a>]</div> »H« v latinskem imenu Hungaria je najverjetneje posledica zgodovinskih povezav s <a href="/wiki/Huni" title="Huni">Huni</a>, ki so naselili Madžarsko pred <a href="/wiki/Avari" title="Avari">Avari</a>. Preostali del besede izvira iz latinizirane oblike bizantinsko grškega Oungroi (Οὔγγροι). Grško ime je bilo izposojeno iz <a href="/wiki/Stara_cerkvena_slovan%C5%A1%C4%8Dina" title="Stara cerkvena slovanščina">starobolgarskega</a> ągrinŭ, nato pa iz ogursko-turškega Onogurja (»deset [plemen] Ogurov«). Onogur je bilo skupno ime za plemena, ki so se kasneje pridružila Bolgarski plemenski konfederaciji, ki je po <a href="/wiki/Avari" title="Avari">Avarih</a> zavladala vzhodnim delom Madžarske.<a href="#cite_note-Király-39">[38]</a><a href="#cite_note-40">[39]</a> Madžarski <a href="/wiki/Eksonim_in_endonim" title="Eksonim in endonim">endonim</a> je Magyarország, sestavljen iz magyar (»madžarski«) in ország (»država«). Ime »Magyar«, ki se nanaša na prebivalce države, natančneje odraža ime države v nekaterih drugih jezikih, kot so <a href="/wiki/Tur%C5%A1%C4%8Dina" title="Turščina">turški</a>, <a href="/wiki/Perzij%C5%A1%C4%8Dina" title="Perzijščina">perzijski</a> in drugih jezikih, kot so Madžaristan ali dežela Madžarov ali podobno. Beseda magyar je vzeta iz imena enega od sedmih večjih polnomadskih madžarskih plemen magyeri.<a href="#cite_note-41">[40]</a><a href="#cite_note-42">[41]</a><a href="#cite_note-43">[42]</a> Prvi element magy je verjetno iz protoogrskega * mäńć- 'človek, oseba', ki ga najdemo tudi v imenu ljudstva Mansi (mäńćī, mańśi, måńś). Drugi element eri, 'moški, moški, rodovina', je preživel v madžarskem férj 'mož' in je soroden z <a href="/wiki/Marij%C5%A1%C4%8Dina" title="Marijščina">Mari</a> erge 'sin', <a href="/wiki/Fin%C5%A1%C4%8Dina" title="Finščina">finsko</a> arhaično yrkä 'mladi mož'.<a href="#cite_note-44">[43]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovina">Zgodovina</h2>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pred_letom_895">Pred letom 895</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Pred letom 895" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pred letom 895">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Roman_provinces_of_Illyricum,_Macedonia,_Dacia,_Moesia,_Pannonia_and_Thracia.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/Roman_provinces_of_Illyricum%2C_Macedonia%2C_Dacia%2C_Moesia%2C_Pannonia_and_Thracia.jpg/250px-Roman_provinces_of_Illyricum%2C_Macedonia%2C_Dacia%2C_Moesia%2C_Pannonia_and_Thracia.jpg" decoding="async" width="220" height="178" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/Roman_provinces_of_Illyricum%2C_Macedonia%2C_Dacia%2C_Moesia%2C_Pannonia_and_Thracia.jpg/330px-Roman_provinces_of_Illyricum%2C_Macedonia%2C_Dacia%2C_Moesia%2C_Pannonia_and_Thracia.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/Roman_provinces_of_Illyricum%2C_Macedonia%2C_Dacia%2C_Moesia%2C_Pannonia_and_Thracia.jpg/500px-Roman_provinces_of_Illyricum%2C_Macedonia%2C_Dacia%2C_Moesia%2C_Pannonia_and_Thracia.jpg 2x" data-file-width="2817" data-file-height="2284" /></a><figcaption>Rimske province: Ilirik, Makedonija, Dakija, Mezija, Panonija, Trakija</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:MorThanFeastofAttila.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/MorThanFeastofAttila.jpg/250px-MorThanFeastofAttila.jpg" decoding="async" width="220" height="150" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/MorThanFeastofAttila.jpg/330px-MorThanFeastofAttila.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/MorThanFeastofAttila.jpg/500px-MorThanFeastofAttila.jpg 2x" data-file-width="999" data-file-height="680" /></a><figcaption> Atila, kralj Hunov (434/444–453), avtor Mór Than, 1870</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Hungarian_warrior.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Hungarian_warrior.jpg/250px-Hungarian_warrior.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Hungarian_warrior.jpg/330px-Hungarian_warrior.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cf/Hungarian_warrior.jpg/500px-Hungarian_warrior.jpg 2x" data-file-width="734" data-file-height="552" /></a><figcaption> Italijanska freska - madžarski bojevnik, ki strelja nazaj</figcaption></figure> <a href="/wiki/Rimsko_cesarstvo" title="Rimsko cesarstvo">Rimsko cesarstvo</a> je od 16 do 15 pr. n. št. osvojilo ozemlje med <a href="/wiki/Alpe" title="Alpe">Alpami</a> in območje zahodno od <a href="/wiki/Donava" title="Donava">reke Donave</a>; reka Donava je s tem postala nova meja cesarstva.<a href="#cite_note-Kershaw-45">[44]</a> Leta 14 pred našim štetjem je cesar <a href="/wiki/Gaj_Avgust_Oktavijan" title="Gaj Avgust Oktavijan">Avgust</a> v <a href="/wiki/Res_gestae_divi_Augusti" title="Res gestae divi Augusti">Res Gestae Divi Augusti</a> priznal <a href="/wiki/Panonija_(rimska_provinca)" title="Panonija (rimska provinca)">Panonijo</a>, zahodni del Panonske nižine, ki vključuje današnji zahod Madžarske, kot del rimskega cesarstva.<a href="#cite_note-Kershaw-45">[44]</a> Območje jugovzhodno od Panonije in južno od <a href="/wiki/Rimska_Dakija" title="Rimska Dakija">Dakije</a> je bilo leta 6 pr. n. št. organizirano kot <a href="/wiki/Mezija" title="Mezija">rimska provinca Mezija</a>.<a href="#cite_note-Kershaw-45">[44]</a> Območje vzhodno od reke <a href="/wiki/Tisa" title="Tisa">Tise</a> je leta 106 pred našim štetjem postalo rimska provinca Dakija, ki je vključevala današnjo vzhodno Madžarsko. Pod rimsko oblastjo je območje ostalo do leta 271 n. št.<a href="#cite_note-Scarre-46">[45]</a> Od leta 235 se je rimsko cesarstvo znašlo v nemirnih časih, ki so jih povzročali upori, rivalstvo in hitro menjajoči se cesarji. Zahodno rimsko cesarstvo je propadlo v 5. stoletju zaradi preseljevalnega pritiska <a href="/wiki/Germani" title="Germani">germanskih plemen</a> in <a href="/wiki/Karpi" title="Karpi">Karpijcev</a>.<a href="#cite_note-Scarre-46">[45]</a> To obdobje je v Srednjo Evropo prineslo številne in obsežne vpade tudi trajnejše narave, začenši s Hunskim <a href="/wiki/Huni" title="Huni">cesarstvom</a> (ok. 370–469). Najmočnejši vladar Hunskega cesarstva je bil <a href="/wiki/Atila" title="Atila">Hun Atila</a> (434–453), ki je pozneje postal osrednja osebnost madžarske mitologije.<a href="#cite_note-Kelly-47">[46]</a> Po razpadu Hunskega cesarstva so <a href="/wiki/Gepidi" title="Gepidi">Gepidi</a>, vzhodnogermansko pleme, ki so ga vazalizirali Huni, na območju Panonske nižine ustanovili svoje lastno kraljestvo.<a href="#cite_note-Bona_The_Gepids_during_and_after_the_Hun_Period-48">[47]</a> Druge skupine, ki so v obdobju preseljevanja dosegle Panonsko nižino, so bili <a href="/wiki/Goti" title="Goti">Goti</a>, <a href="/wiki/Vandali" title="Vandali">Vandali</a>, <a href="/wiki/Langobardi" title="Langobardi">Langobardi</a> in <a href="/wiki/Stari_Slovani" title="Stari Slovani">Slovani</a>.<a href="#cite_note-Scarre-46">[45]</a> V 560-ih letih so <a href="/wiki/Avari" title="Avari">Avari</a> ustanovili Avarski kaganat, državo, ki je ohranila prevlado v regiji več kot dve stoletji, dokler Avarov v seriji pohodov v 790-ih letih niso premagali <a href="/wiki/Franki" title="Franki">Franki</a> pod vodstvom <a href="/wiki/Karel_Veliki" title="Karel Veliki">Karla Velikega</a>.<a href="#cite_note-Gubcsi-49">[48]</a> Med letoma 804 in 829 je <a href="/wiki/Prvo_bolgarsko_cesarstvo" title="Prvo bolgarsko cesarstvo">Prvo bolgarsko cesarstvo</a> osvojilo ozemlje vzhodno od reke Donave in prevzelo oblast od lokalnih slovanskih plemen in ostankov Avarov.<a href="#cite_note-Skutsch-50">[49]</a> Do sredine 9. stoletja je zahodno od reke Donave, kot del frankovskega ozemlja, nastala Balatonska kneževina, znana tudi kot Spodnja Panonija.<a href="#cite_note-Luthar-51">[50]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Srednjeveška_Ogrska_(895–1526)">Srednjeveška Ogrska (895–1526)</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Srednjeveška Ogrska (895–1526)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Srednjeveška Ogrska (895–1526)">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_(colored).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_%28colored%29.jpg/340px-Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_%28colored%29.jpg" decoding="async" width="340" height="111" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_%28colored%29.jpg/510px-Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_%28colored%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_%28colored%29.jpg/680px-Munkacsy_Mihaly_Honfoglalas_%28colored%29.jpg 2x" data-file-width="3152" data-file-height="1028" /></a><figcaption> Madžarsko osvajanje (Panonske nižine) - slika Mihályja Munkácsyja, 1893</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Kalandozasok.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/Kalandozasok.jpg/220px-Kalandozasok.jpg" decoding="async" width="220" height="151" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/Kalandozasok.jpg/330px-Kalandozasok.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/99/Kalandozasok.jpg/440px-Kalandozasok.jpg 2x" data-file-width="724" data-file-height="496" /></a><figcaption> Madžarski vpadi v 10. stoletju</figcaption></figure> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5590687">.mw-parser-output .hatnote{font-style:italic}.mw-parser-output div.hatnote{padding-left:1.6em;margin-bottom:0.5em}.mw-parser-output .hatnote i{font-style:normal}.mw-parser-output .hatnote+link+.hatnote{margin-top:-0.5em}</style><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">Glavni članek: <a href="/wiki/Ogrska" title="Ogrska">Ogrska</a></div> Na novo združeni Madžari<a href="#cite_note-52">[51]</a> so se pod vodstvom <a href="/wiki/%C3%81rp%C3%A1d_Mad%C5%BEarski" class="mw-redirect" title="Árpád Madžarski">Árpáda</a> (po izročilu Atilinega potomca) naseljevali v Panonski nižini od leta 895.<a href="#cite_note-A_Country_Study:_Hungary-53">[52]</a><a href="#cite_note-Eliznik.org.uk-54">[53]</a> Po <a href="/wiki/Ugrofinski_jeziki" title="Ugrofinski jeziki">ugrofinski teoriji</a> izvirajo iz starodavnega <a href="/wiki/Uralski_jeziki" title="Uralski jeziki">uralsko</a> govorečega prebivalstva, ki je prej naseljevalo gozdnato območje med <a href="/wiki/Volga" title="Volga">reko Volgo</a> in <a href="/wiki/Uralsko_gorovje" title="Uralsko gorovje">Uralskim gorovjem</a>.<a href="#cite_note-55">[54]</a> Kot federacija združenih plemen je bila Ogrska ustanovljena leta 895, približno 50 let po razdelitvi <a href="/wiki/Karolin%C5%A1ko_cesarstvo" title="Karolinško cesarstvo">Karolinškega cesarstva</a> po <a href="/wiki/Verdunska_pogodba" title="Verdunska pogodba">Verdunski pogodbi</a> leta 843, in pred združitvijo <a href="/wiki/Kraljevina_Anglija" title="Kraljevina Anglija">anglosaksonskih kraljestev</a>. Sprva je bila nastajajoča kneževina Ogrska (»Zahodna Turkija« v srednjeveških grških virih)<a href="#cite_note-56">[55]</a> država, ki jo je ustvarilo napol nomadsko ljudstvo, ki pa se je v 10. stoletju znatno preobrazila v krščansko kraljestvo.<a href="#cite_note-Stephen_Wyley-57">[56]</a> Ta država je dobro delovala, vojaška moč pa je Madžarom omogočila uspešne krvave pohode in napade po vsej Evropi, od <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Carigrada</a> do današnje Španije.<a href="#cite_note-Stephen_Wyley-57">[56]</a> Madžari so med letoma 907 in 910 premagali najmanj tri glavne vzhodnofrankovske cesarske vojske.<a href="#cite_note-58">[57]</a> Poznejši poraz v <a href="/wiki/Bitka_pri_Lechfeldu" title="Bitka pri Lechfeldu">bitki pri Lechfeldu</a> leta 955 je pomenil začasni konec večine pohodov na tuja ozemlja, vsaj proti Zahodu. <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Doba_arpadskih_kraljev">Doba arpadskih kraljev</h4>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Doba arpadskih kraljev" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Doba arpadskih kraljev">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Istvan-ChroniconPictum.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/Istvan-ChroniconPictum.jpg/220px-Istvan-ChroniconPictum.jpg" decoding="async" width="220" height="215" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/Istvan-ChroniconPictum.jpg/330px-Istvan-ChroniconPictum.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d9/Istvan-ChroniconPictum.jpg/440px-Istvan-ChroniconPictum.jpg 2x" data-file-width="511" data-file-height="500" /></a><figcaption>Kralj <a href="/wiki/%C5%A0tefan_I._Ogrski" title="Štefan I. Ogrski">Sveti Štefan</a>, prvi ogrski kralj, je Madžare spreobrnil v krščanstvo.</figcaption></figure> Leta 972 je vladajoči knez (<a href="/wiki/Mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dina" title="Madžarščina">madžarsko</a> fejedelem) <a href="/wiki/G%C3%A9za_Ogrski" title="Géza Ogrski">Géza</a> iz <a href="/wiki/%C3%81rp%C3%A1dovci" title="Árpádovci">dinastije Árpád</a> uradno začel integracijo Ogrske v krščansko zahodno Evropo.<a href="#cite_note-59">[58]</a> Njegov prvorojenec, <a href="/wiki/%C5%A0tefan_I._Ogrski" title="Štefan I. Ogrski">sveti Štefan I.</a>, je postal prvi ogrski kralj, potem ko je v bitki za prestol premagal svojega <a href="/wiki/Poganstvo" title="Poganstvo">poganskega</a> strica <a href="/wiki/Kopp%C3%A1ny_(%C3%81rp%C3%A1dovec)" title="Koppány (Árpádovec)">Koppányja</a>. V času Štefanove vladavine je bila Ogrska priznana kot katoliško apostolsko kraljestvo;<a href="#cite_note-60">[59]</a> Štefan je na prošnjo od <a href="/wiki/Pape%C5%BE_Silvester_II." title="Papež Silvester II.">papeža Silvestra II</a>. prejel <a href="/wiki/Insignije" class="mw-redirect" title="Insignije">kraljevske insignije</a> (vključno verjetno z delom Svete krone Madžarske, ki se trenutno hrani v <a href="/wiki/Stavba_mad%C5%BEarskega_parlamenta" title="Stavba madžarskega parlamenta">madžarskem parlamentu</a>). Do leta 1006 je Štefan utrdil svojo oblast in začel temeljite reforme za preoblikovanje Ogrske v <a href="/wiki/Fevdalizem" title="Fevdalizem">fevdalno državo</a> po zahodnem vzoru. Država je prešla na <a href="/wiki/Latin%C5%A1%C4%8Dina" title="Latinščina">latinski jezik</a> in vse do leta 1844 je nato latinščina ostala madžarski uradni jezik. Približno v tem času je Ogrska začela postajati močno kraljestvo. <a href="/wiki/Ladislav_I._Ogrski" title="Ladislav I. Ogrski">Ladislav I.</a> je razširil mejo Ogrske v Transilvaniji in leta 1091 napadel <a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaško</a>.<a href="#cite_note-61">[60]</a><a href="#cite_note-62">[61]</a><a href="#cite_note-63">[62]</a><a href="#cite_note-64">[63]</a> Hrvaški pohod je dosegel vrhunec z bitko na Gvozdu leta 1097 in s personalno unijo Hrvaške in Ogrske leta 1102, ki ji je vladal <a href="/wiki/Koloman_Ogrski" title="Koloman Ogrski">Koloman</a> tj. Könyves Kálmán.<a href="#cite_note-HR-HU-Heka-65">[64]</a> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:A_Szent_Korona_el%C3%B6lr%C5%91l_2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/A_Szent_Korona_el%C3%B6lr%C5%91l_2.jpg/250px-A_Szent_Korona_el%C3%B6lr%C5%91l_2.jpg" decoding="async" width="220" height="257" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/A_Szent_Korona_el%C3%B6lr%C5%91l_2.jpg/330px-A_Szent_Korona_el%C3%B6lr%C5%91l_2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/21/A_Szent_Korona_el%C3%B6lr%C5%91l_2.jpg/500px-A_Szent_Korona_el%C3%B6lr%C5%91l_2.jpg 2x" data-file-width="1500" data-file-height="1750" /></a><figcaption> <a href="/wiki/Krona_svetega_%C5%A0tefana" title="Krona svetega Štefana">Sveta krona</a> (Szent Korona), eden ključnih simbolov Madžarske</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg/220px-The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg" decoding="async" width="220" height="200" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg/330px-The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/57/The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg/440px-The_Greek_Pantokrator_on_the_Hungarian_Holy_Crown.jpg 2x" data-file-width="1119" data-file-height="1019" /></a><figcaption> Jezus Kristus, Pantokrator na sveti kroni Madžarske. Madžarska je tradicionalno krščanska država.</figcaption></figure> Najmočnejši in najbogatejši kralj dinastije Árpád je bil <a href="/wiki/B%C3%A9la_III." title="Béla III.">Béla III</a>., ki je na leto pridobil 23 ton čistega srebra. To je preseglo dohodek francoskega kralja (ocenjeno na 17 ton) in predstavljalo dvakratnik prejemkov angleške krone.<a href="#cite_note-66">[65]</a> <a href="/wiki/Andrej_II._Ogrski" title="Andrej II. Ogrski">Andrej II</a> je izdal diplomo Andreanum, ki je zagotovila posebne privilegije <a href="/wiki/Transilvanski_Sasi" title="Transilvanski Sasi">transilvanskim Sasom</a> in velja za prvi zakon o <a href="/wiki/Avtonomija" title="Avtonomija">avtonomiji</a> na svetu.<a href="#cite_note-67">[66]</a> Leta 1217 je vodil <a href="/wiki/Peta_kri%C5%BEarska_vojna" title="Peta križarska vojna">peti križarski pohod</a> v <a href="/wiki/Sveta_de%C5%BEela" title="Sveta dežela">Sveto deželo</a> in ustanovil največjo kraljevo vojsko v zgodovini križarskih vojn. Njegova <a href="/wiki/Zlata_bula_(1222)" title="Zlata bula (1222)">zlata bula iz leta 1222</a> je bila prva ustava v celinski Evropi. Tudi manjši plemiči so Andreju začeli predstavljati zamere, praksa, ki se je razvila v ustanovitev parlamenta (parlamentum publicum). V letih 1241–1242 je kraljestvo zamajala <a href="/wiki/Mongolski_vpadi_v_Evropo" title="Mongolski vpadi v Evropo">invazija Mongolov (Tatarov)</a>, ki je terjala življenja do polovice takratnih 2.000.000 prebivalcev Ogrske.<a href="#cite_note-68">[67]</a> Kralj <a href="/wiki/B%C3%A9la_IV._Ogrski" title="Béla IV. Ogrski">Béla IV.</a> je v državi dovolil naselitev <a href="/wiki/Kumani" title="Kumani">Kumanov</a> in <a href="/wiki/Alani" title="Alani">Jasov</a>, ki so bežali pred Mongoli.<a href="#cite_note-69">[68]</a> Skozi stoletja so se popolnoma asimilirali v madžarsko prebivalstvo.<a href="#cite_note-70">[69]</a> Po umiku Mongolov je kralj Béla ukazal gradnjo na stotine kamnitih gradov in utrdb za obrambo pred morebitno drugo mongolsko invazijo. Mongoli so se vrnili na Ogrsko leta 1285, vendar so jih zaustavili novozgrajeni sistemi kamnitih gradov in nova taktika (z uporabo večjega deleža težko oboroženih vitezov). Kraljeva vojska Ladislava IV je blizu Pešte uspešno zaustavila in premagala napadajoče mongolske sile.<a href="#cite_note-71">[70]</a> Tako kot pri poznejših invazijah so napad z lahkoto odbili, Mongoli pa so izgubili velik del svojih mož. <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Obdobje_izvoljenih_kraljev">Obdobje izvoljenih kraljev</h4>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Obdobje izvoljenih kraljev" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Obdobje izvoljenih kraljev">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Louis%27s_kingdoms_and_his_vassal_territories.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f9/Louis%27s_kingdoms_and_his_vassal_territories.png/250px-Louis%27s_kingdoms_and_his_vassal_territories.png" decoding="async" width="220" height="136" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f9/Louis%27s_kingdoms_and_his_vassal_territories.png/330px-Louis%27s_kingdoms_and_his_vassal_territories.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f9/Louis%27s_kingdoms_and_his_vassal_territories.png/500px-Louis%27s_kingdoms_and_his_vassal_territories.png 2x" data-file-width="1817" data-file-height="1120" /></a><figcaption>Zemljevid dežel, ki jim je vladal <a href="/wiki/Ludvik_I._Ogrski" title="Ludvik I. Ogrski">Ludvik Veliki</a></figcaption></figure> <a href="/wiki/Ogrska" title="Ogrska">Ogrsko kraljestvo je</a> doseglo enega svojih največjih obsegov v času arpadskih kraljev, vendar je bila kraljeva moč ob koncu njihove vladavine leta 1301 že precej oslabljena. Po uničujočem obdobju medkraljevanja (1301–1308) je prvi <a href="/wiki/An%C5%BEujci" title="Anžujci">anžujski</a> kralj, <a href="/wiki/Karel_I._Ogrski" title="Karel I. Ogrski">Karel I. Ogrski</a> – bilinealni potomec dinastije Árpád – uspešno obnovil kraljevo oblast in premagal tekmece oligarha, tako imenovane »male kralje«. Drugi anžujski madžarski kralj <a href="/wiki/Ludvik_I._Ogrski" title="Ludvik I. Ogrski">Ludvik Veliki</a> (1342–1382) je vodil številne uspešne vojaške pohode iz Litve v južno Italijo (<a href="/wiki/Neapeljsko_kraljestvo" title="Neapeljsko kraljestvo">Neapeljsko kraljestvo</a>), od leta 1370 pa je bil tudi poljski kralj. Potem ko je kralj Ludvik umrl brez moškega dediča, se je država ponovno ustalila šele, ko je prestol nasledil <a href="/wiki/Sigismund_Luksembur%C5%A1ki" title="Sigismund Luksemburški">Sigismund Luksemburški</a> (1387–1437), ki je leta 1433 postal tudi sveti rimski cesar. Tudi Sigismund je bil (na več načinov) bilinealni potomec dinastije Árpád. <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_(1458-1490).png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_%281458-1490%29.png/250px-The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_%281458-1490%29.png" decoding="async" width="220" height="221" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_%281458-1490%29.png/330px-The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_%281458-1490%29.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_%281458-1490%29.png/500px-The_wars_of_Matthias_Corvinus_of_Hungary_%281458-1490%29.png 2x" data-file-width="1700" data-file-height="1707" /></a><figcaption> Zahodna osvajanja <a href="/wiki/Matija_Korvin" title="Matija Korvin">Matije Korvina</a></figcaption></figure> Prvi madžarski prevod Svetega pisma je bil dokončan leta 1439. Pol leta v letu 1437 je v <a href="/wiki/Transilvanija" title="Transilvanija">Transilvaniji</a> potekal protifevdalni in antiklerikalni upor kmetov, upor Budai Nagy Antala, na katerega so močno vplivale husitske ideje. <a href="/wiki/J%C3%A1nos_Hunyadi" title="János Hunyadi">Janos Hunyadi</a>, po poreklu iz majhne plemiške družine v Transilvaniji, je zaradi svojih izjemnih sposobnosti kot poveljnik plačancev postal eden najmočnejših velikašev v državi. Najprej je bil izvoljen za guvernerja, nato regenta. Vodil je uspešen križarski pohod proti osmanskim Turkom, ena njegovih največjih zmag je bila obleganje Beograda leta 1456. Zadnji vplivni kralj srednjeveške Ogrske je bil <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesančni</a> kralj <a href="/wiki/Matija_Korvin" title="Matija Korvin">Matija Korvin</a> (1458–1490), sin <a href="/wiki/J%C3%A1nos_Hunyadi" title="János Hunyadi">Jánosa Hunyadija</a>. Bil je prvi, ki je sedel na ogrski kraljevi prestol kot pripadnik plemstva brez dinastičnega porekla. Bil je uspešen vojskovodja in razsvetljeni pokrovitelj umetnosti in učenja.<a href="#cite_note-britannica1-72">[71]</a> Njegova knjižnica, <a href="/wiki/Bibliotheca_Corviniana" title="Bibliotheca Corviniana">Bibliotheca Corviniana</a>, je bila v 15. stoletju največja evropska zbirka zgodovinskih kronik, filozofskih in znanstvenih del in druga po velikosti za <a href="/wiki/Vatikanska_knji%C5%BEnica" title="Vatikanska knjižnica">Vatikansko knjižnico</a>. Predmeti iz Bibliotheca Corviniana so od leta 2005 vpisani v <a href="/wiki/Organizacija_Zdru%C5%BEenih_narodov_za_izobra%C5%BEevanje,_znanost_in_kulturo" title="Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo">Unescov</a> <a href="/wiki/Register_svetovnega_spomina" title="Register svetovnega spomina">seznam Spomin sveta</a> <a href="#cite_note-73">[72]</a> Podložniki in navadni ljudje so ga imeli za pravičnega vladarja, ker jih je varoval pred pretiranimi zahtevami in drugimi zlorabami gospode.<a href="#cite_note-74">[73]</a> Pod njegovo vladavino je leta 1479 ogrska vojska uničila osmanske in vlaške čete v <a href="/wiki/Bitka_na_Kruhovem_polju" title="Bitka na Kruhovem polju">bitki na Kruhovem polju</a>. V tujini je premagal poljsko in nemško cesarsko vojsko kralja Friderika pri Breslavu (<a href="/wiki/Vroclav" title="Vroclav">Wrocław</a>). Matijaševa najemniška stalna vojska, Črna vojska Ogrske, je bila za svoj čas nenavadno velika vojska in je osvojila dele Avstrije, Dunaj (1485) in dele <a href="/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka_(zgodovinska_de%C5%BEela)" title="Češka (zgodovinska dežela)">Češke</a>. <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Propad_Ogrske_(1490–1526)">Propad Ogrske (1490–1526)</h4>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Propad Ogrske (1490–1526)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Propad Ogrske (1490–1526)">uredi kodo</a>]</div> Kralj Matija je umrl brez zakonitih sinov, ogrski veljaki pa so si prizadevali za okronanje Poljaka <a href="/wiki/Vladislav_II._Ogrski" title="Vladislav II. Ogrski">Vladislava II</a>. (1490–1516), domnevno zaradi njegovega šibkega vpliva na ogrsko aristokracijo.<a href="#cite_note-britannica1-72">[71]</a> Mednarodna vloga Madžarske je upadla, njena politična stabilnost se je zamajala, družbeni napredek pa je zastal.<a href="#cite_note-75">[74]</a> Leta 1514 se je oslabljen stari kralj Vladislav II soočil z velikim <a href="/wiki/Kme%C4%8Dki_upori_v_literaturi" title="Kmečki upori v literaturi">kmečkim uporom</a> pod vodstvom Györgyja Dózse, ki so ga neusmiljeno zatrli plemiči, ki jih je vodil <a href="/wiki/Ivan_Zapolja" title="Ivan Zapolja">Janez Zápolya</a>. Posledično slabenje države je utrlo pot osmanski premoči. Leta 1521 je Turkom pripadla najmočnejša ogrska trdnjava na jugu, Nándorfehérvár (današnji <a href="/wiki/Beograd" title="Beograd">Beograd</a>, Srbija). Zgodnji pojav <a href="/wiki/Protestantizem" title="Protestantizem">protestantizma</a> je dodatno poslabšal notranje odnose v državi. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Osmanske_vojne_(1526–1699)">Osmanske vojne (1526–1699)</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Osmanske vojne (1526–1699)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Osmanske vojne (1526–1699)">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Sz%C3%A9kely,_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Sz%C3%A9kely%2C_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg/220px-Sz%C3%A9kely%2C_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg" decoding="async" width="220" height="285" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Sz%C3%A9kely%2C_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg/330px-Sz%C3%A9kely%2C_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Sz%C3%A9kely%2C_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg/440px-Sz%C3%A9kely%2C_Bertalan_-_The_Women_of_Eger_-_Google_Art_Project.jpg 2x" data-file-width="1884" data-file-height="2437" /></a><figcaption>Ženske iz Egerja, Bertalan Székely, 1867, slika v spomin na obleganje Egerja, velike zmage nad Osmanom</figcaption></figure> Po približno 150 letih vojn z Madžari in drugimi državami so Osmani madžarsko vojsko odločilno premagali v <a href="/wiki/Bitka_pri_Moha%C4%8Du" title="Bitka pri Mohaču">bitki pri Mohaču</a> leta 1526, kjer je med begom umrl <a href="/wiki/Ludvik_II._Jagelo" title="Ludvik II. Jagelo">kralj Ludvik II</a>. Sredi političnega kaosa je razdeljeno ogrsko plemstvo nato hkrati izvolilo dva kralja, <a href="/wiki/Ivan_Zapolja" title="Ivan Zapolja">Janeza Zápolya</a> in <a href="/wiki/Ferdinand_I._Habsbur%C5%A1ki" title="Ferdinand I. Habsburški">Ferdinanda I.</a> iz dinastije Habsburžanov. Z osvojitvijo Budima s strani Turkov leta 1541 se je Ogrska razdelila na tri dele in tako razdeljena ostala do konca 17. stoletja. Severozahodni del, imenovan <a href="/wiki/Kraljevina_Ogrska_(1526%E2%80%931867)" title="Kraljevina Ogrska (1526–1867)">Kraljeva Madžarska</a>, so priključili Habsburžani, ki so vladali kot kralji Ogrske. Vzhodni del kraljestva je postal neodvisen kot <a href="/wiki/Kne%C5%BEevina_Transilvanija" title="Kneževina Transilvanija">kneževina Transilvanija</a> pod osmansko (in kasneje habsburško) <a href="/wiki/Suzerenstvo" title="Suzerenstvo">vrhovno oblastjo</a>. Preostalo osrednje območje, vključno s prestolnico Budim, je bilo znano kot <a href="/wiki/Osmanska_Ogrska" title="Osmanska Ogrska">Budimski pašalik</a>. Velika večina od sedemnajst do devetnajst tisoč osmanskih vojakov, ki so bili v službi v osmanskih trdnjavah na madžarskem ozemlju, so bili pravoslavni in muslimanski balkanski Slovani in ne etnični Turki.<a href="#cite_note-76">[75]</a> Pravoslavni južni Slovani so delovali tudi kot <a href="/wiki/Akind%C5%BEije" title="Akindžije">akindžije</a> in druge lahke čete, namenjene ropanju na ozemlju današnje Madžarske.<a href="#cite_note-77">[76]</a> Leta 1686 je vojska Svete lige, ki je vsebovala več kot 74.000 mož različnih narodov, Turkom ponovno iztrgala Budim. Po še nekaj hudih <a href="/wiki/Avstrijsko-tur%C5%A1ka_vojna_(1716-1718)" class="mw-redirect" title="Avstrijsko-turška vojna (1716-1718)">porazih Osmanov</a> v naslednjih nekaj letih je bilo do leta 1718 celotno Ogrsko kraljestvo počasi osvobojeno turške oblasti. Zadnji napad na Ogrsko s strani osmanskih vazalov <a href="/wiki/Krimski_kanat" title="Krimski kanat">Tatarov</a> s <a href="/wiki/Krim_(polotok)" title="Krim (polotok)">Krima</a> se je zgodil leta 1717.<a href="#cite_note-78">[77]</a> Omejena prizadevanja habsburške <a href="/wiki/Protireformacija" title="Protireformacija">protireformacije</a> v 17. stoletju so večino kraljestva ponovno spreobrnila v katoliško vero. Etnična sestava Ogrske se je zaradi dolgotrajnega vojskovanja s Turki bistveno spremenila. Velik del države je bil opustošen, rast števila prebivalstva se je upočasnila, številna manjša naselja so propadla.<a href="#cite_note-79">[78]</a> Avstrijsko-habsburška vlada je na izseljeni jug naselila velike skupine Srbov in drugih Slovanov, na različna območja pa je naselila Nemce (imenovane Donavske Švabe), vendar se Madžari niso smeli naseliti ali ponovno naseliti na jugu <a href="/wiki/Panonska_ni%C5%BEina" title="Panonska nižina">Panonske nižine</a>.<a href="#cite_note-80">[79]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Od_18._stoletja_do_1._svetovne_vojne_(1699–1918)">Od 18. stoletja do 1. svetovne vojne (1699–1918)</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Od 18. stoletja do 1. svetovne vojne (1699–1918)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Od 18. stoletja do 1. svetovne vojne (1699–1918)">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:M%C3%A1nyoki,_%C3%81dam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_R%C3%A1k%C3%B3czi_II_-_Google_Art_Project.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/M%C3%A1nyoki%2C_%C3%81dam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_R%C3%A1k%C3%B3czi_II_-_Google_Art_Project.jpg/220px-M%C3%A1nyoki%2C_%C3%81dam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_R%C3%A1k%C3%B3czi_II_-_Google_Art_Project.jpg" decoding="async" width="220" height="268" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/M%C3%A1nyoki%2C_%C3%81dam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_R%C3%A1k%C3%B3czi_II_-_Google_Art_Project.jpg/330px-M%C3%A1nyoki%2C_%C3%81dam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_R%C3%A1k%C3%B3czi_II_-_Google_Art_Project.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/M%C3%A1nyoki%2C_%C3%81dam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_R%C3%A1k%C3%B3czi_II_-_Google_Art_Project.jpg/440px-M%C3%A1nyoki%2C_%C3%81dam_-_Portrait_of_Prince_Ferenc_R%C3%A1k%C3%B3czi_II_-_Google_Art_Project.jpg 2x" data-file-width="2568" data-file-height="3124" /></a><figcaption>Portret <a href="/wiki/Franc_II._R%C3%A1k%C3%B3czi" title="Franc II. Rákóczi">Franc II. Rákóczi</a>, Ádam Mányoki, 1712; vodja upora proti habsburški vladavini v letih 1703–11.</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Gr%C3%B3f_Sz%C3%A9chenyi_Istv%C3%A1n.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Gr%C3%B3f_Sz%C3%A9chenyi_Istv%C3%A1n.jpg/250px-Gr%C3%B3f_Sz%C3%A9chenyi_Istv%C3%A1n.jpg" decoding="async" width="220" height="281" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Gr%C3%B3f_Sz%C3%A9chenyi_Istv%C3%A1n.jpg/330px-Gr%C3%B3f_Sz%C3%A9chenyi_Istv%C3%A1n.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Gr%C3%B3f_Sz%C3%A9chenyi_Istv%C3%A1n.jpg/500px-Gr%C3%B3f_Sz%C3%A9chenyi_Istv%C3%A1n.jpg 2x" data-file-width="700" data-file-height="893" /></a><figcaption>Grof <a href="/w/index.php?title=Istv%C3%A1n_Sz%C3%A9chenyi&action=edit&redlink=1" class="new" title="István Széchenyi (stran ne obstaja)">István Széchenyi</a> je ponudil enoletni dohodek za ustanovitev Madžarske akademije znanosti; portret Miklós Barabás, 1848</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5a/E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg/180px-E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg" decoding="async" width="180" height="233" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5a/E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg/270px-E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5a/E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg/359px-E._Poulton_Portrait_of_Lajos_Kossuth_1860s.jpg 2x" data-file-width="445" data-file-height="577" /></a><figcaption>Lajos Kossuth, regent-predsednik med madžarsko revolucijo leta 1848</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Austria-Hungary_map-sl.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Austria-Hungary_map-sl.svg/220px-Austria-Hungary_map-sl.svg.png" decoding="async" width="220" height="170" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Austria-Hungary_map-sl.svg/330px-Austria-Hungary_map-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2a/Austria-Hungary_map-sl.svg/440px-Austria-Hungary_map-sl.svg.png 2x" data-file-width="783" data-file-height="605" /></a><figcaption>Dežela krone svetega Štefana so sestavljala ozemlja <a href="/wiki/Ogrska" title="Ogrska">Kraljevine Madžarske</a> (16) in Kraljevine Hrvaške-Slavonije (17).</figcaption></figure> Med letoma 1703 in 1711 je prišlo do obsežne vstaje pod vodstvom <a href="/wiki/Franc_II._R%C3%A1k%C3%B3czi" title="Franc II. Rákóczi">Frančiška II. Rákóczija</a>, ki je po umiku Habsburžanov leta 1707 na <a href="/wiki/%C3%93nod" title="Ónod">Ónodskem</a> zboru začasno v vojnem obdobju prevzel oblast kot vladajoči knez Ogrske, vendar je zavrnil madžarsko krono in naslov »kralj«. Vstaje so trajale leta. Ogrska vojska <a href="/wiki/Kruci" title="Kruci">Kuruc</a>, čeprav je zavzela večino države, je izgubila v najpomembnejši bitki pri Trencsénu (1708). Tri leta pozneje so se Kuručeve sile zaradi naraščajočega dezerterstva, defetizma in nizke morale končno predale.<a href="#cite_note-81">[80]</a> Med <a href="/wiki/Napoleonske_vojne" title="Napoleonske vojne">napoleonskimi vojnami</a> in pozneje se ogrski zbor ni sestal več desetletij.<a href="#cite_note-82">[81]</a> V dvajsetih letih 18. stoletja je bil cesar prisiljen sklicati zbor, ki je pomenil začetek obdobja reform (1825–1848, <a href="/wiki/Mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dina" title="Madžarščina">madžarsko</a> reformkor). Grof <a href="/w/index.php?title=Istv%C3%A1n_Sz%C3%A9chenyi&action=edit&redlink=1" class="new" title="István Széchenyi (stran ne obstaja)">István Széchenyi</a>, eden najvidnejših državnikov v deželi, je prepoznal nujno potrebo po modernizaciji in pričel z obsežnimi reformami. Ogrski parlament se je leta 1825 ponovno sestal in obravnaval finančne potrebe. Pojavila se je liberalna stranka, ki se je osredotočila na preskrbo kmetov. Lajos Kossuth – takrat znani novinar – se je pojavil kot vodja nižjega plemstva v parlamentu. Izjemen vzpon države se je začel, ko je narod osredotočil svoje sile na modernizacijo, čeprav so habsburški monarhi ovirali vse pomembne liberalne zakone, ki so se nanašali na državljanske in politične pravice ter gospodarske reforme. Številne reformatorje (Lajos Kossuth, Mihály Táncsics) so oblasti zaprle. <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Orsz%C3%A1ggy%C5%B1l%C3%A9s_megnyit%C3%A1sa_1848.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Orsz%C3%A1ggy%C5%B1l%C3%A9s_megnyit%C3%A1sa_1848.jpg/220px-Orsz%C3%A1ggy%C5%B1l%C3%A9s_megnyit%C3%A1sa_1848.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Orsz%C3%A1ggy%C5%B1l%C3%A9s_megnyit%C3%A1sa_1848.jpg/330px-Orsz%C3%A1ggy%C5%B1l%C3%A9s_megnyit%C3%A1sa_1848.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Orsz%C3%A1ggy%C5%B1l%C3%A9s_megnyit%C3%A1sa_1848.jpg/440px-Orsz%C3%A1ggy%C5%B1l%C3%A9s_megnyit%C3%A1sa_1848.jpg 2x" data-file-width="1540" data-file-height="1030" /></a><figcaption> 5. julij 1848: slovesnost ob odprtju prvega parlamenta, ki je temeljil na zastopnikih iz vrst ljudstva. Na balkonu so člani prve odgovorne vlade.</figcaption></figure> 15. marca 1848 so množične demonstracije v Pešti in Budimu omogočile ogrskim reformistom, da so uveljavili seznam 12 zahtev. Pod guvernerjem in predsednikom Lajosom Kossuthom ter prvim predsednikom vlade <a href="/wiki/Ludvik_Batthy%C3%A1ny" title="Ludvik Batthyány">Lajosom Batthyányjem</a> so se otresli nadvlade <a href="/wiki/Habsbur%C5%BEani" title="Habsburžani">Habsburžanov</a>. Habsburški vladar in njegovi svetovalci so spretno manipulirali s hrvaškimi, srbskimi in romunskimi kmeti, ki so jih vodili duhovniki in častniki, ki so bili trdno zvesti Habsburžanom, in jih spodbudili k uporu proti ogrski vladi, čeprav je Madžare podpirala velika večina Slovakov, nemških in <a href="/wiki/Rusini" title="Rusini">rusinskih</a> narodnosti ter vseh Judov kraljestva, pa tudi veliko števila poljskih, avstrijskih in italijanskih prostovoljcev.<a href="#cite_note-83">[82]</a> Julija 1849 je ogrski parlament razglasil in sprejel prve zakone o pravicah narodnosti in manjšin na svetu.<a href="#cite_note-84">[83]</a> Številni pripadniki narodnosti so pridobili zaželene najvišje položaje v ogrski vojski, na primer general János Damjanich, etnični Srb, ki je postal madžarski narodni heroj s poveljevanjem 3. ogrski armadi ali Józef Bem, ki je bil Poljak, a je na Ogrskem vseeno postal tudi narodni junak. Ogrske sile (<a href="/wiki/Kraljevo_mad%C5%BEarsko_domobranstvo" title="Kraljevo madžarsko domobranstvo">Honvédség</a>) so premagale avstrijsko vojsko. Da bi preprečil uspehe madžarske revolucionarne vojske, je habsburški cesar <a href="/wiki/Franc_Jo%C5%BEef_I._Habsbur%C5%A1ko-Lotarin%C5%A1ki" title="Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški">Franc Jožef I.</a> zaprosil za pomoč »evropskega žandarja«, carja <a href="/wiki/Nikolaj_I._Ruski" title="Nikolaj I. Ruski">Nikolaja I.</a>, čigar ruske vojske so napadle Madžarsko. Zaradi tega se je Artúr Görgey avgusta 1849 predal. Vodja avstrijske vojske <a href="/wiki/Julius_Jacob_von_Haynau" title="Julius Jacob von Haynau">Julius Jacob von Haynau</a> je za nekaj mesecev postal guverner Madžarske in je oktobra 1849 ukazal usmrtitev 13 aradskih mučencev, voditeljev madžarske vojske in premierja Batthyánya. Lajos Kossuth je pobegnil v izgnanstvo. Po vojni 1848–1849 je bila celotna država v »pasivnem odporu«. <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Ferenc_J%C3%B3zsef_koron%C3%A1z%C3%A1sa_Bud%C3%A1n.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/18/Ferenc_J%C3%B3zsef_koron%C3%A1z%C3%A1sa_Bud%C3%A1n.jpg/220px-Ferenc_J%C3%B3zsef_koron%C3%A1z%C3%A1sa_Bud%C3%A1n.jpg" decoding="async" width="220" height="142" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/18/Ferenc_J%C3%B3zsef_koron%C3%A1z%C3%A1sa_Bud%C3%A1n.jpg/330px-Ferenc_J%C3%B3zsef_koron%C3%A1z%C3%A1sa_Bud%C3%A1n.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/18/Ferenc_J%C3%B3zsef_koron%C3%A1z%C3%A1sa_Bud%C3%A1n.jpg/440px-Ferenc_J%C3%B3zsef_koron%C3%A1z%C3%A1sa_Bud%C3%A1n.jpg 2x" data-file-width="894" data-file-height="577" /></a><figcaption>Kronanje <a href="/wiki/Franc_Jo%C5%BEef_I._Habsbur%C5%A1ko-Lotarin%C5%A1ki" title="Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški">Franca Jožefa I.</a> in <a href="/wiki/Elizabeta_Bavarska" title="Elizabeta Bavarska">Elisabete Amalie</a> v cerkvi Matija v <a href="/wiki/Budim" title="Budim">Budimu</a>, 8. junija 1867, Edmund Tull, po Eduardu von Engerthu, 19. st.</figcaption></figure> Zaradi zunanjih in notranjih težav so se reforme zdele neizogibne, veliki vojaški porazi Avstrije pa so prisilili Habsburžane v pogajanja o <a href="/wiki/Avstro-Ogrski_kompromis" title="Avstro-Ogrski kompromis">avstro-ogrskem kompromisu iz leta 1867</a>, s katerim je nastala dvojna monarhija <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">Avstro-Ogrska</a>. To cesarstvo je obsegalo drugo največje ozemlje v Evropi (za <a href="/wiki/Ruski_imperij" title="Ruski imperij">Ruskim cesarstvom</a>) in je bilo tretje najbolj naseljeno (za Rusijo in <a href="/wiki/Nem%C5%A1ko_cesarstvo" title="Nemško cesarstvo">Nemškim cesarstvom</a>). Obe kraljestvi sta ločeno upravljala dva parlamenta iz dveh glavnih mest s skupnim monarhom ter skupno zunanjo in vojaško politiko. Gospodarsko je bilo cesarstvo carinska unija. Stara ogrska ustava je bila obnovljena in <a href="/wiki/Franc_Jo%C5%BEef_I._Habsbur%C5%A1ko-Lotarin%C5%A1ki" title="Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški">Franc Jožef I.</a> je bil okronan za madžarskega kralja. V tem obdobju je prišlo tudi do izrednega gospodarskega razvoja države. Prej zaostalo madžarsko gospodarstvo je na prelomu 20. stoletja postalo relativno moderno in industrializirano, čeprav je kmetijstvo ostalo prevladujoča panoga do leta 1890. Leta 1873 sta bila stara prestolnica <a href="/wiki/Budim" title="Budim">Budim</a> in <a href="/wiki/%C3%93buda" title="Óbuda">Óbuda</a> uradno združena s <a href="/wiki/Pe%C5%A1ta" title="Pešta">Pešto</a>,<a href="#cite_note-85">[84]</a> s čimer je nastala nova metropola <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a>. V tem obdobju so pričele delovati številne državne ustanove in sodoben upravni sistem Madžarske. Po <a href="/wiki/Atentat_na_nadvojvodo_Franca_Ferdinanda" title="Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda">atentatu na nadvojvodo Franca Ferdinanda</a> v Sarajevu sta se madžarski premier István Tisza in njegov kabinet skušala izogniti izbruhu in stopnjevanju vojne v Evropi, a diplomatska prizadevanja niso bila uspešna. <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">Avstro-Ogrska</a> je v prvi svetovni vojni vpoklicala 9 milijonov (bojne sile: 7,8 milijonov) vojakov (več kot 4 milijone iz Kraljevine Ogrske) na strani Nemčije, Bolgarije in Turčije. Čete, ki so se zbrale v Kraljevini Ogrski, so le malo časa porabile za obrambo dejanskega ozemlja Ogrske, z izjemo Brusilovske ofenzive junija 1916 in nekaj mesecev pozneje, ko je romunska vojska napadla Transilvanijo;<a href="#cite_note-86">[85]</a> oba napada so uspešno odbili. Delež ogrskih žrtev v avstroogrski vojski je bil najvišji od vseh narodnosti. <a href="/wiki/Centralne_sile" title="Centralne sile">Centralne sile</a> so osvojile Srbijo. Romunija je napovedala vojno. Centralne sile so osvojile južno Romunijo in romunsko prestolnico <a href="/wiki/Bukare%C5%A1ta" title="Bukarešta">Bukarešto</a>. Leta 1916 je umrl cesar Franc Jožef in novi monarh <a href="/wiki/Karel_I._Habsbur%C5%A1ko-Lotarin%C5%A1ki" title="Karel I. Habsburško-Lotarinški">Karel IV</a>. je simpatiziral s pacifisti. Centralne sile so z velikimi težavami ustavile in odbile napade Ruskega cesarstva. <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Szent_Istvan.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Szent_Istvan.jpg/220px-Szent_Istvan.jpg" decoding="async" width="220" height="118" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Szent_Istvan.jpg/330px-Szent_Istvan.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/28/Szent_Istvan.jpg/440px-Szent_Istvan.jpg 2x" data-file-width="861" data-file-height="460" /></a><figcaption> Madžarska bojna ladja <a href="/wiki/Dreadnought_(ladja)" title="Dreadnought (ladja)">dreadnought</a> SMS Szent István v prvi svetovni vojni</figcaption></figure> Vzhodna fronta zavezniških (<a href="/wiki/Antantne_sile_med_prvo_svetovno_vojno" title="Antantne sile med prvo svetovno vojno">antantnih</a>) sil je popolnoma razpadla, Avstro-Ogrska se je nato umaknila iz vseh poraženih držav. Na italijanski fronti avstro-ogrska vojska po januarju 1918 ni napredovala proti Italiji. Kljub uspehom na vzhodni fronti je Nemčija na pomembnejši zahodni fronti doživela popoln poraz. Do leta 1918 so se gospodarske razmere poslabšale (levičarska in pacifistična gibanja so organizirala stavke v tovarnah), upori v vojski pa so postali običajni. V glavnih mestih sta avstrijsko in ogrsko levičarsko liberalno gibanje (revolucionarne oz. uporniške stranke) in njihovi voditelji podpirali separatizem etničnih manjšin. Avstro-Ogrska je 3. novembra 1918 v <a href="/wiki/Padova" title="Padova">Padovi</a> podpisala splošno premirje.<a href="#cite_note-87">[86]</a> Oktobra 1918 je zveza Madžarske z Avstrijo razpadla. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Med_svetovnima_vojnama_(1918–1941)">Med svetovnima vojnama (1918–1941)</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Med svetovnima vojnama (1918–1941)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Med svetovnima vojnama (1918–1941)">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Trianon_consequences.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Trianon_consequences.png/250px-Trianon_consequences.png" decoding="async" width="220" height="149" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Trianon_consequences.png/330px-Trianon_consequences.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Trianon_consequences.png/500px-Trianon_consequences.png 2x" data-file-width="1140" data-file-height="774" /></a><figcaption>S <a href="/wiki/Trianonska_mirovna_pogodba" title="Trianonska mirovna pogodba">Trianonsko pogodbo</a> je Madžarska izgubila 72 % svojega ozemlja, morska pristanišča in 3.425.000 etničnih Madžarov<a href="#cite_note-88">[87]</a><a href="#cite_note-89">[88]</a></figcaption></figure> Po prvi svetovni vojni je Madžarska doživela obdobje globokih političnih preobratov, ki se je začelo z revolucijo krizantem leta 1918, po kateri je na oblast kot predsednik vlade prišel socialdemokrat Mihály Károlyi. Ko je bil Károlyi razglašen za predsednika vlade Madžarske, je <a href="/wiki/Kraljevo_mad%C5%BEarsko_domobranstvo" title="Kraljevo madžarsko domobranstvo">Madžarska kraljeva vojska Honvéda</a> še vedno imela več kot 1.400.000 vojakov.<a href="#cite_note-90">[89]</a><a href="#cite_note-91">[90]</a> Károlyi je popustil zahtevi ameriškega predsednika <a href="/wiki/Woodrow_Wilson" title="Woodrow Wilson">Woodrowa Wilsona</a> po <a href="/wiki/Pacifizem" title="Pacifizem">pacifizmu</a> in ukazal razorožitev madžarske vojske. To se je zgodilo pod vodstvom Béle Linderja, vojnega ministra v Károlyijevi vladi.<a href="#cite_note-Dixon_1986-92">[91]</a><a href="#cite_note-Sharp_2008-93">[92]</a> S popolno razorožitvijo svoje vojske bi Madžarska v času posebne ranljivosti ostala brez nacionalne obrambe. V času Károlyijeve pacifistične vlade je Madžarska izgubila nadzor nad pribižno 75 % svojih nekdanjih ozemelj izpred prve svetovne vojne (325.411 km2), ki so pod tujo okupacijo prešla brez boja. <a href="/wiki/Mala_antanta" title="Mala antanta">Mala antanta</a> je, začutivši priložnost, vdrla v državo s treh strani – Romunija je vdrla v <a href="/wiki/Transilvanija" title="Transilvanija">Transilvanijo</a>, Češkoslovaška je priključila Zgornjo Ogrsko (današnjo Slovaško), skupna <a href="/wiki/Kraljevina_Srbija_(1882%E2%80%931918)" title="Kraljevina Srbija (1882–1918)">srbsko</a>-francoska koalicija pa je priključila <a href="/wiki/Vojvodina,_Srbija" title="Vojvodina, Srbija">Vojvodino</a> in druge južne regije. Marca 1919 so komunisti pod vodstvom Bele Kuna odstavili vlado Károlyija in razglasili <a href="/wiki/Mad%C5%BEarska_sovjetska_republika" title="Madžarska sovjetska republika">Madžarsko sovjetsko republiko</a> (Tanácsköztársaság), čemur je sledilo obdobje rdečega terorja. Kljub nekaterim uspehom na češkoslovaški fronti se Kunove sile na koncu niso zmogle upreti romunski invaziji; avgusta 1919 so romunske čete zasedle Budimpešto in izrinile Kuna. <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Portraits_de_Mikl%C3%B3s_Horthy.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ec/Portraits_de_Mikl%C3%B3s_Horthy.jpg/220px-Portraits_de_Mikl%C3%B3s_Horthy.jpg" decoding="async" width="220" height="296" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ec/Portraits_de_Mikl%C3%B3s_Horthy.jpg/330px-Portraits_de_Mikl%C3%B3s_Horthy.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ec/Portraits_de_Mikl%C3%B3s_Horthy.jpg/440px-Portraits_de_Mikl%C3%B3s_Horthy.jpg 2x" data-file-width="1416" data-file-height="1904" /></a><figcaption> <a href="/wiki/Mikl%C3%B3s_Horthy" title="Miklós Horthy">Miklós Horthy</a>, regent Kraljevine Madžarske (1920–1944)</figcaption></figure> Novembra 1919 so v Budimpešto vstopile desničarske sile pod vodstvom nekdanjega avstro-ogrskega admirala <a href="/wiki/Mikl%C3%B3s_Horthy" title="Miklós Horthy">Miklósa Horthyja</a>; izčrpano zaradi vojne in njenih posledic je prebivalstvo sprejelo Horthyjevo vodstvo. Januarja 1920 so bile izvedene parlamentarne volitve in Horthy je bil razglašen za regenta ponovno ustanovljene Kraljevine Madžarske, s čimer se je začela tako imenovana »Horthyjeva doba« (Horthy-kor). Nova vlada si je prizadevala za hitro normalizacijo zunanjih odnosov, medtem ko si je zatiskala oči pred belim terorjem, ki je zajel podeželje; izvensodni poboji osumljenih komunistov in Judov so trajali večji del leta 1920. 4. junija istega leta je <a href="/wiki/Trianonska_mirovna_pogodba" title="Trianonska mirovna pogodba">Trianonska pogodba</a> vzpostavila nove meje Madžarske. Država je izgubila 71 % svojega ozemlja in 66 % svojega predvojnega prebivalstva, pa tudi številne vire surovin in edino <a href="/wiki/Pristani%C5%A1%C4%8De" title="Pristanišče">pristanišče</a>, <a href="/wiki/Reka,_Hrva%C5%A1ka" title="Reka, Hrvaška">Reko</a>.<a href="#cite_note-Macartney37-94">[93]</a><a href="#cite_note-95">[94]</a> Čeprav je revizija Trianonske pogodbe hitro postala glavna tema narodnega političnega boja, se Horthyjeva vlada za to ni bila pripravljena zateči k vojaškemu posredovanju. Začetna leta Horthyjevega režima so bila osredotočena na preprečevanje poskusov prevrata s strani avstro-ogrskega pretendenta <a href="/wiki/Karel_I._Habsbur%C5%A1ko-Lotarin%C5%A1ki" title="Karel I. Habsburško-Lotarinški">Karla IV</a>., nadaljnje zatiranje komunistov in upravljanje z migracijsko krizo, ki so jo sprožile ozemeljske spremembe po Trianonski pogodbi. Čeprav so se svobodne volitve nadaljevale, je na političnem prizorišču prevladovala osebnost Horthyja in njegovih osebno izbranih premierjev. Dejanja vlade so se s sprejemom antisemitskih zakonov in zaradi nadaljnje izolacije Male antante še naprej razvijala v desno, gospodarsko in nato politično se je poglabljalo usmerjanje proti <a href="/wiki/Kraljevina_Italija" title="Kraljevina Italija">Italiji</a> in <a href="/wiki/Tretji_rajh" title="Tretji rajh">Nemčiji</a>. <a href="/wiki/Velika_gospodarska_kriza" title="Velika gospodarska kriza">Velika gospodarska kriza</a> je položaj še zaostrila; povečala se je priljubljenost fašističnih politikov, kot sta Gyula Gömbös in Ferenc Szálasi, ki so obljubljali gospodarsko in družbeno okrevanje. Horthyjeva nacionalistična politika je dosegla vrhunec med letoma 1938 in 1940, ko so nacisti nagradili odločno Nemčiji naklonjeno zunanjo politiko Madžarske s prvo in drugo dunajsko nagrado, s katerima so Madžarski mirno vrnili območja z etnično večino Madžarov, izgubljena po Trianonu. Leta 1939 je Madžarska s silo ponovno pridobila ozemlje dela Češkoslovaške. Država se je <a href="/wiki/Trojni_pakt" title="Trojni pakt">formalno pridružila</a> <a href="/wiki/Sile_osi" title="Sile osi">silam osi</a> 20. novembra 1940, leta 1941 pa je sodelovala pri <a href="/wiki/Aprilska_vojna" title="Aprilska vojna">invaziji na Jugoslavijo</a> in pridobila nekaj svojih nekdanjih ozemelj na jugu. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Druga_svetovna_vojna_(1941–1945)">Druga svetovna vojna (1941–1945)</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Druga svetovna vojna (1941–1945)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Druga svetovna vojna (1941–1945)">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Hungary_1941-44_Administrative_Map.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Hungary_1941-44_Administrative_Map.png/250px-Hungary_1941-44_Administrative_Map.png" decoding="async" width="220" height="119" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Hungary_1941-44_Administrative_Map.png/330px-Hungary_1941-44_Administrative_Map.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Hungary_1941-44_Administrative_Map.png/500px-Hungary_1941-44_Administrative_Map.png 2x" data-file-width="4000" data-file-height="2157" /></a><figcaption> Kraljevina Madžarska, 1941–44</figcaption></figure> Madžarska je 26. junija 1941 uradno vstopila v drugo svetovno vojno kot sila osi in napovedala vojno <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjetski zvezi</a>, potem ko so neznana letala bombardirala <a href="/wiki/Ko%C5%A1ice" title="Košice">Kasso</a> (Košice), Munkács (Mukačevo) in Rahó (Rahiv). Madžarske čete so se dve leti borile na <a href="/wiki/Vzhodna_fronta_(druga_svetovna_vojna)" title="Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)">vzhodni fronti</a>. Kljub nekaterim začetnim uspehom<a href="#cite_note-J._Lee_Ready_1995_page_130-96">[95]</a> je madžarska vlada, potem ko je <a href="/wiki/2._armada_(Kraljevina_Mad%C5%BEarska)" title="2. armada (Kraljevina Madžarska)">druga armada</a> januarja 1943 pri reki Don utrpela katastrofalne izgube, začela iskati tajni mirovni pakt z <a href="/wiki/Zavezniki_druge_svetovne_vojne" title="Zavezniki druge svetovne vojne">zavezniki</a>. Ko so izvedeli za načrtovani prestop na stran zaveznikov, so nemške čete 19. marca 1944 zasedle Madžarsko in s tem zagotovile Horthyjevo lojalnost. Oktobra, ko se je sovjetska fronta približevala in si je madžarska vlada še naprej prizadevala izstopiti iz vojne, so nemške čete odstavile Horthyja in vzpostavile marionetno vlado pod vodstvom Szálasijeve fašistične stranke Puščičasti križ.<a href="#cite_note-J._Lee_Ready_1995_page_130-96">[95]</a> Szálasi je v službo nemškemu vojnemu stroju obljubil vse zmogljivosti države. Do oktobra 1944 so Sovjeti dosegli reko <a href="/wiki/Tisa" title="Tisa">Tiso</a> in kljub nekaterim porazom decembra uspeli obkoliti in pričeli oblegati Budimpešto. <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08,_Budapest,_Festnahme_von_Juden.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08%2C_Budapest%2C_Festnahme_von_Juden.jpg/250px-Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08%2C_Budapest%2C_Festnahme_von_Juden.jpg" decoding="async" width="220" height="142" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08%2C_Budapest%2C_Festnahme_von_Juden.jpg/330px-Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08%2C_Budapest%2C_Festnahme_von_Juden.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08%2C_Budapest%2C_Festnahme_von_Juden.jpg/500px-Bundesarchiv_Bild_101I-680-8285A-08%2C_Budapest%2C_Festnahme_von_Juden.jpg 2x" data-file-width="796" data-file-height="512" /></a><figcaption> <a href="/wiki/Judje" title="Judje">Judovske</a> ženske, aretirane na ulici Wesselényi v <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešti</a> med <a href="/wiki/Holokavst" title="Holokavst">holokavstom</a>, ok. 20.–22. oktobra 1944</figcaption></figure> Po nemški okupaciji je Madžarska sodelovala v <a href="/wiki/Holokavst" title="Holokavst">holokavstu</a>.<a href="#cite_note-bbc-no-warning-to-hungary-jews-97">[96]</a><a href="#cite_note-98">[97]</a> Med nemško okupacijo od maja do junija 1944 sta fašistična stranka puščičastega križa in madžarska policija deportirali skoraj 440.000 Judov, predvsem v <a href="/wiki/Koncentracijsko_tabori%C5%A1%C4%8De_Auschwitz" title="Koncentracijsko taborišče Auschwitz">Auschwitz</a>. Skoraj vsi so bili umorjeni.<a href="#cite_note-99">[98]</a><a href="#cite_note-100">[99]</a> 29. aprila 1944 so madžarske okupacijske enote pričele tudi z deportacijami prekmurskih Judov, kar je pomenilo konec obstoja njihove skupnosti v <a href="/wiki/Prekmurje" title="Prekmurje">Prekmurju</a>.<a href="#cite_note-101">[100]</a> Švedski diplomat <a href="/wiki/Raoul_Wallenberg" title="Raoul Wallenberg">Raoul Wallenberg</a> je s podelitvijo švedskih potnih listov uspel rešiti precejšnje število madžarskih Judov.<a href="#cite_note-102">[101]</a> Rezső Kasztner, eden od voditeljev madžarskega odbora za pomoč in reševanje, je podkupil višje častnike SS, kot je <a href="/wiki/Adolf_Eichmann" title="Adolf Eichmann">Adolf Eichmann</a>, da so nekaterim Judom omogočili pobeg.<a href="#cite_note-103">[102]</a><a href="#cite_note-104">[103]</a><a href="#cite_note-105">[104]</a> Sodelovanje Horthyjeve vlade v holokavstu je še vedno predmet polemik in sporov. <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg/250px-Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg" decoding="async" width="220" height="157" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg/330px-Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg/500px-Lanc_hid_-_Budapest_3_Febr_1946_Foto_Takkk_Hungary.jpg 2x" data-file-width="3840" data-file-height="2748" /></a><figcaption> <a href="/wiki/Veri%C5%BEni_most_Sz%C3%A9chenyi" class="mw-redirect" title="Verižni most Széchenyi">Verižni most Széchenyi</a> in Budimski grad v ruševinah po drugi svetovni vojni (1946)</figcaption></figure> Vojna je opustošila Madžarsko – uničenega je bilo več kot 60 % gospodarstva – in med prebivalstvom terjala številne žrtve. Poleg več kot 600.000 pobitih madžarskih Judov je bilo s strani Češkoslovaške, čet sovjetske <a href="/wiki/Rde%C4%8Da_armada" title="Rdeča armada">Rdeče armade</a> in Jugoslovanov posiljenih, umorjenih, usmrčenih ali deportiranih na suženjsko delo približno 280.000 Madžarov.<a href="#cite_note-ind09/96-106">[105]</a><a href="#cite_note-EU38-107">[106]</a><a href="#cite_note-108">[107]</a><a href="#cite_note-109">[108]</a><a href="#cite_note-110">[109]</a><a href="#cite_note-111">[110]</a><a href="#cite_note-112">[111]</a><a href="#cite_note-113">[112]</a><a href="#cite_note-114">[113]</a><a href="#cite_note-115">[114]</a><a href="#cite_note-116">[115]</a><a href="#cite_note-117">[116]</a><a href="#cite_note-118">[117]</a> 13. februarja 1945 se je Budimpešta predala; do aprila 1945 so nemške čete zapustile državo pod sovjetsko vojaško okupacijo. S Češkoslovaškega je bilo izgnanih 200.000 Madžarov v zameno za 70.000 Slovakov, ki so živeli na Madžarskem. 202.000 etničnih Nemcev so izgnali v Nemčijo,<a href="#cite_note-119">[118]</a> s <a href="/wiki/Pari%C5%A1ki_mirovni_sporazumi_(1947)" title="Pariški mirovni sporazumi (1947)">pariškimi mirovnimi pogodbami</a> iz leta 1947 pa je bila Madžarska ponovno omejena na svoje trianonske meje. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Komunizem_(1945–1989)">Komunizem (1945–1989)</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Komunizem (1945–1989)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Komunizem (1945–1989)">uredi kodo</a>]</div> Po porazu Tretjega rajha je Madžarska postala satelitska država Sovjetske zveze (Ljudska republika Madžarska). Sovjetsko vodstvo je izbralo Mátyása Rákosija za izvedbo <a href="/wiki/Stalinizem" title="Stalinizem">stalinizacije</a> države, Rákosi pa je de facto vladal Madžarski od 1949 do 1956. Politika militarizacije, industrializacije, kolektivizacije in vojne odškodnine, ki jo je izvajala njegova vlada, je povzročila hud upad življenjskega standarda. Po vzoru Stalinovega <a href="/wiki/KGB" title="KGB">KGB</a>-ja je Rákosijeva vlada kot pomoč pri uveljavitvi režima ustanovila tajno politično policijo, ÁVH. V nadaljnjih čistkah je bilo od leta 1948 do 1956 zaprtih ali usmrčenih približno 350.000 uradnikov in intelektualcev.<a href="#cite_note-120">[119]</a> Številne svobodomislece, demokrate in ugledne osebnosti iz Horthyjevega obdobja so na skrivaj aretirali in zunajsodno internirali v domače in tuje <a href="/wiki/Gulag" title="Gulag">gulage</a>. V sovjetska delovna taborišča je bilo deportiranih približno 600.000 Madžarov, kjer jih je umrlo najmanj 200.000.<a href="#cite_note-121">[120]</a> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Sz%C3%A9tl%C5%91tt_harckocsi_a_M%C3%B3ricz_Zsigmond_k%C3%B6rt%C3%A9ren.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Sz%C3%A9tl%C5%91tt_harckocsi_a_M%C3%B3ricz_Zsigmond_k%C3%B6rt%C3%A9ren.jpg/220px-Sz%C3%A9tl%C5%91tt_harckocsi_a_M%C3%B3ricz_Zsigmond_k%C3%B6rt%C3%A9ren.jpg" decoding="async" width="220" height="152" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Sz%C3%A9tl%C5%91tt_harckocsi_a_M%C3%B3ricz_Zsigmond_k%C3%B6rt%C3%A9ren.jpg/330px-Sz%C3%A9tl%C5%91tt_harckocsi_a_M%C3%B3ricz_Zsigmond_k%C3%B6rt%C3%A9ren.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Sz%C3%A9tl%C5%91tt_harckocsi_a_M%C3%B3ricz_Zsigmond_k%C3%B6rt%C3%A9ren.jpg/440px-Sz%C3%A9tl%C5%91tt_harckocsi_a_M%C3%B3ricz_Zsigmond_k%C3%B6rt%C3%A9ren.jpg 2x" data-file-width="2243" data-file-height="1552" /></a><figcaption>Uničen sovjetski tank v Budimpešti med <a href="/wiki/Mad%C5%BEarska_revolucija_1956" class="mw-redirect" title="Madžarska revolucija 1956">revolucijo leta 1956</a>; <a href="/wiki/Osebnost_leta_revije_Time" title="Osebnost leta revije Time">Osebnost leta revije Time za leto 1956</a> je bil Madžarski borec za svobodo <a href="#cite_note-122">[121]</a></figcaption></figure> Po Stalinovi smrti leta 1953 je Sovjetska zveza sledila programu destalinizacije, ki je bil po vsebini nasproten Rákosijevemu, kar je pripeljalo do njegove odstavitve. V sledečem političnem ohlajanju odnosov med državama je prišlo do vzpona <a href="/w/index.php?title=Imre_Nagy&action=edit&redlink=1" class="new" title="Imre Nagy (stran ne obstaja)">Imreja Nagyja</a> na mesto predsednika vlade in vse večjega zanimanja študentov in intelektualcev za politično življenje. Nagy je obljubljal liberalizacijo trga in politično odprtost, Rákosi pa je obojemu odločno nasprotoval. Rákosiju je sčasoma uspelo diskreditirati Nagyja in ga zamenjati z bolj trdim Ernő Gerőjem. Maja 1955 se je Madžarska pridružila <a href="/wiki/Var%C5%A1avski_pakt" title="Varšavski pakt">Varšavskemu paktu</a>, kar je še povečalo družbeno nezadovoljstvo z režimom. Po streljanju sovjetskih vojakov in tajne policije na mirne demonstracije ter shode po vsej državi 23. oktobra 1956 so protestniki prišli na ulice v Budimpešti in sprožili <a href="/wiki/Mad%C5%BEarska_revolucija_1956" class="mw-redirect" title="Madžarska revolucija 1956">revolucijo leta 1956</a>. V prizadevanju, da bi zadušil kaos, se je Nagy vrnil na mesto premierja, obljubil svobodne volitve in umik Madžarske iz Varšavskega pakta. Nasilje se je kljub temu nadaljevalo, ko so se proti sovjetski vojski in ÁVH postavile revolucionarne milice; približno 3000-članski odpor se je boril proti sovjetskim tankom z <a href="/wiki/Molotovka" title="Molotovka">molotovkami</a> in avtomatskimi pištolami. Čeprav je bila premoč Sovjetov ogromna, so utrpeli precejšnje izgube in do 30. oktobra 1956 se je večina sovjetskih čet umaknila iz Budimpešte v garnizijo na podeželju. Sovjetsko vodstvo nekaj časa ni vedelo, kako se odzvati na razvoj dogodkov na Madžarskem, vendar se je na koncu odločilo posredovati, da bi preprečilo destabilizacijo sovjetskega bloka. 4. novembra so iz Sovjetske zveze v državo vstopile okrepitve z več kot 150.000 vojaki in 2.500 tanki.<a href="#cite_note-123">[122]</a> Med uporom intervenciji je bilo ubitih skoraj 20.000 Madžarov, dodatnih 21.600 pa so pozneje zaprli iz političnih razlogov. Približno 13.000 je bilo interniranih, 230 pa so privedli pred sodnike in usmrtili. Nagyu so skrivoma sodili, spoznan je bil za krivega, obsojen na smrt in z obešanjem usmrčen junija 1958. Ker so bile meje za kratek čas odprte, je v času do zadušitve revolucije iz države pobegnilo skoraj četrt milijona ljudi.<a href="#cite_note-124">[123]</a> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Kádárjeva_doba_(1956–1988)">Kádárjeva doba (1956–1988)</h4>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Kádárjeva doba (1956–1988)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kádárjeva doba (1956–1988)">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:J%C3%A1nos_K%C3%A1d%C3%A1r_1962.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/39/J%C3%A1nos_K%C3%A1d%C3%A1r_1962.jpg/250px-J%C3%A1nos_K%C3%A1d%C3%A1r_1962.jpg" decoding="async" width="220" height="304" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/39/J%C3%A1nos_K%C3%A1d%C3%A1r_1962.jpg/330px-J%C3%A1nos_K%C3%A1d%C3%A1r_1962.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/39/J%C3%A1nos_K%C3%A1d%C3%A1r_1962.jpg/500px-J%C3%A1nos_K%C3%A1d%C3%A1r_1962.jpg 2x" data-file-width="1380" data-file-height="1908" /></a><figcaption><a href="/wiki/J%C3%A1nos_K%C3%A1d%C3%A1r" title="János Kádár">János Kádár</a>, generalni sekretar MSZMP, Madžarske socialistične delavske stranke (1956–1988)</figcaption></figure> Po drugem, krajšem obdobju sovjetske vojaške okupacije je sovjetsko vodstvo za vodenje nove vlade in predsedovanje novi vladajoči Socialistični delavski stranki (MSzMP) izbralo <a href="/wiki/J%C3%A1nos_K%C3%A1d%C3%A1r" title="János Kádár">Jánosa Kádárja</a>, nekdanjega Nagyjevega državnega ministra. Kádár je razmere hitro normaliziral. Leta 1963 je vlada razglasila splošno amnestijo in izpustila večino tistih, ki so bili zaprti zaradi aktivnega sodelovanja v vstaji. Kádár je razglasil novo politično usmeritev, po kateri ljudje niso bili več prisiljeni izpovedovati zvestobe stranki, če so le tiho sprejeli socialistični režim kot življenjsko dejstvo. V mnogih govorih je to opisal kot: »Tisti, ki niso proti nam, so z nami.« Kádár je uvedel nove prednostne naloge načrtovanja v gospodarstvu, kot je omogočanje kmetom posedovanje obsežnejših zasebnih zemljišč v sistemu kolektivnih kmetij (háztáji gazdálkodás). Življenjski standard se je dvignil, saj sta imela proizvodnja potrošniških dobrin in hrane prednost pred vojaško proizvodnjo, ki se je zmanjšala na eno desetino predrevolucionarne ravni. Leta 1968 je Novi ekonomski mehanizem (NEM) v socialistično plansko gospodarstvo uvedel elemente prostega trga. Od šestdesetih do poznih osemdesetih let dvajsetega stoletja so Madžarsko pogosto omenjali kot »najsrečnejšo barako« v vzhodnem bloku. V zadnjem delu hladne vojne je bila Madžarska po BDP na prebivalca v vzhodnem bloku četrta, zaostajala je le za <a href="/wiki/Nem%C5%A1ka_demokrati%C4%8Dna_republika" title="Nemška demokratična republika">Vzhodno Nemčijo</a>, Češkoslovaško in samo Sovjetsko zvezo.<a href="#cite_note-madison185-125">[124]</a> Zaradi tega razmeroma visokega življenjskega standarda, bolj liberaliziranega gospodarstva, manj cenzuriranega tiska in manj omejenih potovalnih pravic je Madžarska v času komunizma na splošno veljala za eno bolj liberalnih držav v srednji Evropi. V osemdesetih letih dvajsetega stoletja pa je življenjski standard ponovno strmo upadel zaradi svetovne recesije, na katero se komunizem ni zmogel odzvati.<a href="#cite_note-126">[125]</a> Ko je Kádár leta 1989 umrl, je bila Sovjetska zveza v strmem nazadovanju in mlajša generacija reformistov je videla liberalizacijo kot rešitev za gospodarska in socialna vprašanja. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Tretja_republika_(1989–danes)">Tretja republika (1989–danes)</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Tretja republika (1989–danes)" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Tretja republika (1989–danes)">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Foundation_of_the_Visegr%C3%A1d_Group.tiff" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Foundation_of_the_Visegr%C3%A1d_Group.tiff/lossy-page1-220px-Foundation_of_the_Visegr%C3%A1d_Group.tiff.jpg" decoding="async" width="220" height="116" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Foundation_of_the_Visegr%C3%A1d_Group.tiff/lossy-page1-330px-Foundation_of_the_Visegr%C3%A1d_Group.tiff.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Foundation_of_the_Visegr%C3%A1d_Group.tiff/lossy-page1-440px-Foundation_of_the_Visegr%C3%A1d_Group.tiff.jpg 2x" data-file-width="1020" data-file-height="540" /></a><figcaption> Slovesnost podpisa <a href="/wiki/Vi%C5%A1egrajska_skupina" title="Višegrajska skupina">Višegradske skupine</a> februarja 1991</figcaption></figure> Prehod Madžarske iz komunizma v demokracijo in kapitalizem (rendszerváltás, »sprememba režima«) je bil miren in so ga spodbudili gospodarska stagnacija, notranji politični pritisk in spreminjajoči se odnosi z drugimi državami <a href="/wiki/Var%C5%A1avski_pakt" title="Varšavski pakt">Varšavskega pakta</a>. Čeprav je MSzMP marca 1989 začela okroglo mizo z različnimi opozicijskimi skupinami, se ponovni pokop Imreja Nagyja kot revolucionarnega mučenca junija tega leta na splošno šteje za simbolni konec komunizma na Madžarskem. Več kot 100.000 ljudi se je udeležilo slovesnosti v Budimpešti brez večjega vmešavanja vlade, mnogi govorniki pa so odkrito pozvali, naj sovjetske čete zapustijo državo. Maja 1990 so potekale prve svobodne volitve; na njih je bil Madžarski demokratski forum, glavna konservativna opozicijska skupina, izvoljen za vodjo koalicijske vlade. József Antall je postal prvi demokratično izvoljeni premier po drugi svetovni vojni. Z odpravo državnih subvencij in hitro privatizacijo leta 1991 je Madžarsko prizadela huda recesija. Varčevalni ukrepi Antallove vlade so se izkazali za nepriljubljene in na naslednjih volitvah leta 1994 je zmagala pravna in politična naslednica komunistične partije, Socialistična stranka. Ta nenaden premik v politični razdelitvi moči se je ponovil v letih 1998 in 2002; na vsakih voltvah je bila vladna stranka odstavljena in izvoljena dotedanja opozicija. Kot večina drugih postkomunističnih evropskih držav pa je Madžarska na splošno sledila integracijski smeri, saj se je leta 1999 pridružila zvezi NATO in leta 2004 Evropski uniji. Kot članica Nata je bila Madžarska vpletena v <a href="/wiki/Vojne_v_nekdanji_Jugoslaviji" title="Vojne v nekdanji Jugoslaviji">jugoslovanske vojne</a>. Leta 2006 so po vsej državi izbruhnili veliki protesti po razkritju, da je premier Ferenc Gyurcsány v govoru za zaprtimi vrati trdil, da je njegova stranka »lagala«, da bi zmagala na nedavnih volitvah. Priljubljenost levih strank je padla in v političnem preobratu, ki je sledil, je leta 2010 nacionalistično-konzervativni <a href="/wiki/Fidesz" title="Fidesz">Fidesz</a> <a href="/wiki/Viktor_Orb%C3%A1n" title="Viktor Orbán">Viktorja Orbána</a> dosegel parlamentarno večino. Zakonodajni zbor je nato potrdil novo ustavo, ki je med drugim vsebovala obsežne vladne in pravne spremembe. Čeprav je ta razvoj dogodkov naletel na in še vedno zbuja polemiko, je Fidesz leta 2014 osvojil drugo parlamentarno večino, leta 2018 tretjo in leta 2022 četrto.<a href="#cite_note-127">[126]</a> V poznih 2010-ih je Orbánova vlada prišla pod vse večji mednarodni drobnogled zaradi domnevnih kršitev načel pravne države. <a href="/wiki/Evropski_parlament" title="Evropski parlament">Evropski parlament</a> je leta 2018 glasoval za ukrepanje proti Madžarski v skladu s 7. členom Pogodbe o Evropski uniji. Madžarska je in še vedno izpodbija te obtožbe.<a href="#cite_note-128">[127]</a> Madžarsko je hkrati z večino Evrope leta 2020 prizadela <a href="/wiki/Pandemija_koronavirusne_bolezni_2019" class="mw-redirect" title="Pandemija koronavirusne bolezni 2019">pandemija covida-19</a>. Marca 2020 je madžarski parlament sprejel zakon, ki je vladi dal pooblastila za vladanje z odloki, odpovedal nadomestne volitve in prepovedal nekatere oblike medicinskih <a href="/wiki/Dezinformacija" title="Dezinformacija">dezinformacij</a>.<a href="#cite_note-129">[128]</a><a href="#cite_note-130">[129]</a><a href="#cite_note-131">[130]</a><a href="#cite_note-132">[131]</a><a href="#cite_note-133">[132]</a><a href="#cite_note-134">[133]</a><a href="#cite_note-135">[134]</a><a href="#cite_note-136">[135]</a> Parlament je ta zakon razveljavil 16. junija 2020 zaradi izboljšanja epidemiološke situacije na Madžarskem.<a href="#cite_note-137">[136]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Geografija">Geografija</h2>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Geografija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Geografija">uredi kodo</a>]</div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5590687" /><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">Glej tudi: <a href="/wiki/Seznam_mad%C5%BEarskih_narodnih_parkov" class="mw-redirect" title="Seznam madžarskih narodnih parkov">Seznam madžarskih narodnih parkov</a> in <a href="/wiki/Geologija_Mad%C5%BEarske" title="Geologija Madžarske">Geologija Madžarske</a></div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Hungary-geographic_map-slo.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a6/Hungary-geographic_map-slo.svg/500px-Hungary-geographic_map-slo.svg.png" decoding="async" width="400" height="259" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a6/Hungary-geographic_map-slo.svg/960px-Hungary-geographic_map-slo.svg.png 1.5x" data-file-width="1855" data-file-height="1200" /></a><figcaption>Geografska karta Madžarske</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Kis_Balaton_-_Little_Balaton1.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f1/Kis_Balaton_-_Little_Balaton1.jpg/250px-Kis_Balaton_-_Little_Balaton1.jpg" decoding="async" width="250" height="141" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f1/Kis_Balaton_-_Little_Balaton1.jpg/500px-Kis_Balaton_-_Little_Balaton1.jpg 1.5x" data-file-width="3840" data-file-height="2160" /></a><figcaption>Kis-Balaton – Malo Blatno jezero in tipična pokrajina</figcaption></figure> Madžarska je <a href="/wiki/Celinska_dr%C5%BEava" title="Celinska država">celinska država</a> brez izhoda na morje. Geografijo Madžarske tradicionalno opredeljujeta njeni dve glavni vodni poti, reki <a href="/wiki/Donava" title="Donava">Donava</a> in <a href="/wiki/Tisa" title="Tisa">Tisa</a>. Odraz tega je običajna tridelna razdelitev države na tri območja – Dunántúl (Prekdonavje, Transdanubija), Tiszántúl (»onstran Tise«) in Duna-Tisza kőze (»med Donavo in Tiso«). Donava teče v smeri sever–jug prav skozi središče sodobne Madžarske in celotna država leži v njenem <a href="/wiki/Pore%C4%8Dje" title="Porečje">porečju</a>. Prekdonavje, ki se razteza zahodno od središča države proti Avstriji, je pretežno hribovita regija. Sem spadajo skrajno vzhodni del <a href="/wiki/Alpe" title="Alpe">Alp</a>, Alpokalja, na zahodu države, čezdonavsko hribovje v osrednjem delu Prekdonavja ter hribovji Mecsek in Villány na jugu. Najvišja točka območja je Írott-kő na meji z Avstrijo, na 882 m. Mala madžarska nižina (Kisalfőld) je v severnem Prekdonavju. V Prekdonavju sta tudi <a href="/wiki/Blatno_jezero" title="Blatno jezero">Blatno jezero</a>, največje jezero v srednji Evropi, in <a href="/wiki/H%C3%A9v%C3%ADz" title="Hévíz">jezero Hévíz</a>, največje termalno jezero na svetu. Za Duna-Tisza kőze in Tiszántúl je značilna predvsem <a href="/wiki/Velika_mad%C5%BEarska_ni%C5%BEina" title="Velika madžarska nižina">Velika madžarska nižina</a> (Alfőld), ki se razteza čez večji del vzhoda in jugovzhoda države. Severno od nižine je vznožje <a href="/wiki/Karpati" title="Karpati">Karpatov</a> v širokem pasu blizu <a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">slovaške</a> meje. Vrh <a href="/w/index.php?title=K%C3%A9kes&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kékes (stran ne obstaja)">Kékes</a>, ki leži tu, je s svojimi 1014 m najvišji vrh Madžarske. Fitogeografsko Madžarska spada v srednjeevropsko pokrajino cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. Po podatkih <a href="/wiki/Svetovni_sklad_za_naravo" title="Svetovni sklad za naravo">WWF</a> ozemlje Madžarske spada v kopensko <a href="/wiki/Ekoregija" title="Ekoregija">ekoregijo</a> panonskih mešanih gozdov.<a href="#cite_note-DinersteinOlson2017-138">[137]</a> Za leto 2019 je imel indeks celovitosti gozdne krajine povprečno oceno 2,25/10, kar ga uvršča na 156. mesto na svetu od 172 držav.<a href="#cite_note-FLII-Supplementary-139">[138]</a> V skrbi za ohranjanje okolja je Madžarska razglasila 10 narodnih parkov, 145 manjših naravnih rezervatov in 35 krajinsko varstvenih območij. Madžarska je po razvrstitvi indeksa varstva okolja po GW/CAN na šestem mestu.<a href="#cite_note-140">[139]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Podnebje">Podnebje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Podnebje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Podnebje">uredi kodo</a>]</div> Madžarska ima prevladujoče zmerno sezonsko podnebje<a href="#cite_note-141">[140]</a><a href="#cite_note-142">[141]</a> s splošno toplimi <a href="/wiki/Poletje" title="Poletje">poletji</a> z nizko splošno ravnjo vlažnosti, vendar pogostimi nalivi in z mrzlimi snežnimi <a href="/wiki/Zima" title="Zima">zimami</a>. Povprečna letna temperatura je 9,7 °C. Temperaturni rekordi so 41,9 °C 20. julija 2007 v Kiskunhalasu poleti in −35 °C 16. februarja 1940 v kraju Miskolc-Gőrőmbőlytapolca pozimi. Povprečna najvišja temperatura poleti je 23 do 28 °C in povprečna nizka temperatura pozimi je −3 do −7 °C. Povprečna letna količina padavin je približno 600 mm. <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Politična_ureditev">Politična ureditev</h2>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Politična ureditev" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politična ureditev">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6026938/mw-parser-output/.tmulti">.mw-parser-output .tmulti .multiimageinner{display:flex;flex-direction:column}.mw-parser-output .tmulti .trow{display:flex;flex-direction:row;clear:left;flex-wrap:wrap;width:100%;box-sizing:border-box}.mw-parser-output .tmulti .tsingle{margin:1px;float:left}.mw-parser-output .tmulti .theader{clear:both;font-weight:bold;text-align:center;align-self:center;background-color:transparent;width:100%}.mw-parser-output .tmulti .thumbcaption{background-color:transparent}.mw-parser-output .tmulti .text-align-left{text-align:left}.mw-parser-output .tmulti .text-align-right{text-align:right}.mw-parser-output .tmulti .text-align-center{text-align:center}@media all and (max-width:720px){.mw-parser-output .tmulti .thumbinner{width:100%!important;box-sizing:border-box;max-width:none!important;align-items:center}.mw-parser-output .tmulti .trow{justify-content:center}.mw-parser-output .tmulti .tsingle{float:none!important;max-width:100%!important;box-sizing:border-box;text-align:center}.mw-parser-output .tmulti .tsingle .thumbcaption{text-align:left}.mw-parser-output .tmulti .trow>.thumbcaption{text-align:center}}</style><div class="thumb tmulti tright"><div class="thumbinner multiimageinner" style="width:281px;max-width:281px"><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:132px;max-width:132px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Sulyok_Tam%C3%A1s_hivatalos_portr%C3%A9ja.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Sulyok_Tam%C3%A1s_hivatalos_portr%C3%A9ja.jpg/250px-Sulyok_Tam%C3%A1s_hivatalos_portr%C3%A9ja.jpg" decoding="async" width="130" height="131" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/53/Sulyok_Tam%C3%A1s_hivatalos_portr%C3%A9ja.jpg/330px-Sulyok_Tam%C3%A1s_hivatalos_portr%C3%A9ja.jpg 2x" data-file-width="1710" data-file-height="1718" /></a></div><div class="thumbcaption text-align-center"><a href="/wiki/Tam%C3%A1s_Sulyok" title="Tamás Sulyok">Tamás Sulyok</a>, Predsednik države od leta 2024</div></div><div class="tsingle" style="width:145px;max-width:145px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Viktor_Orb%C3%A1n_Tallinn_Digital_Summit.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Viktor_Orb%C3%A1n_Tallinn_Digital_Summit.jpg/143px-Viktor_Orb%C3%A1n_Tallinn_Digital_Summit.jpg" decoding="async" width="143" height="198" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Viktor_Orb%C3%A1n_Tallinn_Digital_Summit.jpg/215px-Viktor_Orb%C3%A1n_Tallinn_Digital_Summit.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Viktor_Orb%C3%A1n_Tallinn_Digital_Summit.jpg/286px-Viktor_Orb%C3%A1n_Tallinn_Digital_Summit.jpg 2x" data-file-width="1092" data-file-height="1511" /></a></div><div class="thumbcaption text-align-center"><a href="/wiki/Viktor_Orb%C3%A1n" title="Viktor Orbán">Viktor Orbán</a>, Predsednik vlade od leta 2010</div></div></div></div></div> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r6026938/mw-parser-output/.tmulti" /><div class="thumb tmulti tright"><div class="thumbinner multiimageinner" style="width:281px;max-width:281px"><div class="trow"><div class="tsingle" style="width:132px;max-width:132px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:S%C3%A1ndor-palota_naps%C3%BCt%C3%A9sben.jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/S%C3%A1ndor-palota_naps%C3%BCt%C3%A9sben.jpg/250px-S%C3%A1ndor-palota_naps%C3%BCt%C3%A9sben.jpg" decoding="async" width="130" height="86" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/S%C3%A1ndor-palota_naps%C3%BCt%C3%A9sben.jpg/330px-S%C3%A1ndor-palota_naps%C3%BCt%C3%A9sben.jpg 2x" data-file-width="4448" data-file-height="2945" /></a></div><div class="thumbcaption text-align-center"><a href="/wiki/S%C3%A1ndorjeva_pala%C4%8Da,_Budimpe%C5%A1ta" title="Sándorjeva palača, Budimpešta">Sándorjeva palača</a> uradna rezidenca madžarskega predsednika</div></div><div class="tsingle" style="width:145px;max-width:145px"><div class="thumbimage"><a href="/wiki/Slika:Budapest_Hungarian_Parliament_(31363963556).jpg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Budapest_Hungarian_Parliament_%2831363963556%29.jpg/250px-Budapest_Hungarian_Parliament_%2831363963556%29.jpg" decoding="async" width="143" height="86" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Budapest_Hungarian_Parliament_%2831363963556%29.jpg/330px-Budapest_Hungarian_Parliament_%2831363963556%29.jpg 2x" data-file-width="3825" data-file-height="2295" /></a></div><div class="thumbcaption text-align-center"><a href="/wiki/Stavba_mad%C5%BEarskega_parlamenta" title="Stavba madžarskega parlamenta">Stavba madžarskega parlamenta</a></div></div></div></div></div> Madžarska je unitarna parlamentarna republika. Madžarski politični sistem temelji na ustavi, sprejeti leta 2012. Amandmaji običajno zahtevajo dvotretjinsko večino v parlamentu; temeljna načela ustave (kot so izražena v členih, ki zagotavljajo človekovo dostojanstvo, delitev oblasti, državno strukturo in <a href="/wiki/Pravno_varstvo" title="Pravno varstvo">pravno državo</a>) veljajo za vedno. 199 poslancev (országgyűlési képviselő) je izvoljenih v najvišji organ državne oblasti, enodomni Országgyűlés (Državni zbor), vsaka štiri leta na enokrožnih večinskih volitvah s 5-odstotnim volilnim pragom. <a href="/wiki/Predsednik_Mad%C5%BEarske" title="Predsednik Madžarske">Predsednik republike</a> (köztársasági elnök) je <a href="/wiki/Dr%C5%BEavni_poglavar" title="Državni poglavar">državni poglavar</a> in ga vsakih pet let izvoli državni zbor. Predsednik ima predvsem predstavniške odgovornosti in pooblastila: sprejema voditelje tujih držav, formalno imenuje predsednika vlade na priporočilo Državnega zbora in opravlja funkcijo <a href="/wiki/Vrhovni_poveljnik" title="Vrhovni poveljnik">vrhovnega poveljnika</a> oboroženih sil. Pomembno je, da ima predsednik tudi pravico veta in lahko zakonodajo pošlje v presojo 15-članskemu ustavnemu sodišču. Tretja najpomembnejša vladna funkcija na Madžarskem je predsednik državnega zbora, ki ga izvoli državni zbor in je odgovoren za nadzor nad dnevnimi sejami organa. Predsednika vlade (miniszterelnök) izvoli državni zbor; je vodja vlade in izvaja <a href="/wiki/Izvr%C5%A1ilna_oblast" title="Izvršilna oblast">izvršilno oblast</a>. Predsednik vlade je običajno vodja največje stranke v parlamentu. Predsednik vlade izbira ministre v vladi in ima izključno pravico, da jih razreši, čeprav se morajo kandidati v kabinetu predstaviti na posvetovalnih odprtih zaslišanjih pred enim ali več parlamentarnimi <a href="/wiki/Delovno_telo" title="Delovno telo">odbori</a>, preživeti glasovanje v Državnem zboru in jih mora uradno potrditi predsednik. Vlada poroča parlamentu. Leta 2009 je morala Madžarska zaradi znatnih gospodarskih težav zaprositi za pomoč MDS v višini 9 milijard evrov.<a href="#cite_note-143">[142]</a> Delež dolga v <a href="/wiki/Bruto_doma%C4%8Di_proizvod" title="Bruto domači proizvod">BDP</a> Madžarske je dosegel najvišjo raven leta 2011, ko je znašal 83 %, od takrat pa se je zmanjševal. Po podatkih Eurostata je v letu 2016 bruto državni dolg Madžarske znašal 25.119 milijarde HUF ali 74,1 % njenega BDP.<a href="#cite_note-144">[143]</a> Vlada je leta 2015 dosegla proračunski primanjkljaj v višini 1,9 % BDP.<a href="#cite_note-145">[144]</a> Bonitetna ocena Madžarske bonitetnih agencij Standard & Poor's, Moody's in Fitch Ratings je bila v letu 2016 na investicijskem razredu BBB s stabilnimi obeti. Glede na indeks zaznave korupcije Transparency International za leto 2019 se je madžarski <a href="/wiki/Javni_sektor" title="Javni sektor">javni sektor</a> poslabšal z ocene 51 v letu 2015 na 44 v letu 2019, s čimer je Madžarska zasedla predzadnje mesto med državami članicami EU, skupaj z Romunijo in pred Bolgarijo.<a href="#cite_note-146">[145]</a> Po desetletju vladavine koalicije <a href="/wiki/Fidesz" title="Fidesz">Fidesz</a>-KDNP, ki jo je vodil <a href="/wiki/Viktor_Orb%C3%A1n" title="Viktor Orbán">Viktor Orbán</a>, je poročilo Freedom House Nations in Transit 2020 prerazvrstilo Madžarsko iz <a href="/wiki/Demokracija" title="Demokracija">demokracije</a> v prehodni ali hibridni režim. Po poročilu je »desničarsko zavezništvo /.../ postopoma spodkopalo pravno državo na Madžarskem in vzpostavilo strog nadzor nad neodvisnimi institucijami države /.../ vztrajno spreminjalo madžarsko ustavo in odpravilo branike demokracije, utelešene v Ustavnem sodišču, tožilstvu, Upravi za medije in Državnem revizijskem uradu ...«. Prav tako je Fidesz omejil parlamentarni nadzor, neodvisne medije, <a href="/wiki/Nevladna_organizacija" title="Nevladna organizacija">nevladne organizacije</a> in <a href="/wiki/Akademska_svoboda" title="Akademska svoboda">akademike</a>, hkrati pa je utrdil oblast okoli osrednje vlade.<a href="#cite_note-147">[146]</a> Tudi drugi demokratični barometri so Madžarsko ocenili kot nedemokracijo, v študijah pa je zaznati precejšnje število različnih oznak za madžarski politični sistem.<a href="#cite_note-148">[147]</a><a href="#cite_note-149">[148]</a> Po podatkih inštituta V-Dem je bila Madžarska leta 2021 ena najhitreje avtokratizirajočih držav na svetu.<a href="#cite_note-150">[149]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Politične_stranke">Politične stranke</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Politične stranke" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politične stranke">uredi kodo</a>]</div> Po padcu komunizma se je na Madžarskem uveljavila demokracija na podlagi večstrankarskega sistema. Zadnje madžarske parlamentarne volitve so potekale 3. aprila 2022. Te parlamentarne volitve so bile 8. po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990. Rezultat je bila zmaga zavezništva <a href="/wiki/Fidesz" title="Fidesz">Fidesz</a> – KDNP, ki je ohranila dvotretjinsko večino, <a href="/wiki/Viktor_Orb%C3%A1n" title="Viktor Orbán">Viktor Orbán</a> pa je ostal premier. To so bile tretje volitve po novi madžarski ustavi, ki je začela veljati 1. januarja 2012. Ta dan je začel veljati tudi novi volilni zakon, po katerem so volivci namesto dosedanjih 386 poslancev izvolili 199 poslancev.<a href="#cite_note-151">[150]</a><a href="#cite_note-152">[151]</a> V trenutni politični pokrajini na Madžarskem prevladujejo konservativni <a href="/wiki/Fidesz" title="Fidesz">Fidesz</a>, ki ima skoraj večino, in dve srednje veliki stranki, leva demokratska koalicija (DK) in liberalni Momentum. Demokratični značaj madžarskega parlamenta je bil ponovno vzpostavljen s padcem železne zavese in koncem komunističnega režima leta 1989. Današnji parlament se še vedno imenuje Országgyűlés, tako kot v časih kraljevine, vendar se zaradi razlikovanja med zgodovinsko kraljevo verzijo zdaj imenuje »Narodna skupščina«. Madžarski zbor je bil zakonodajna institucija v <a href="/wiki/Ogrska" title="Ogrska">srednjeveškem kraljestvu Madžarske</a> od 1290-ih<a href="#cite_note-153">[152]</a><a href="#cite_note-154">[153]</a> in v državah naslednicah, <a href="/wiki/Kraljevina_Ogrska_(1526%E2%80%931867)" title="Kraljevina Ogrska (1526–1867)">Kraljevi Madžarski</a> in Habsburškem kraljestvu Madžarske v zgodnjem novem obdobju. V členih ustave iz leta 1790 je bilo zapisano, da se mora zbor sestajati vsaj enkrat na 3 leta, a ker je zbor imenovala <a href="/wiki/Habsbur%C5%A1ka_monarhija" title="Habsburška monarhija">Habsburška monarhija</a>, te obljube pozneje večkrat niso izpolnili. Kot rezultat <a href="/wiki/Avstro-Ogrski_kompromis" title="Avstro-Ogrski kompromis">avstro-ogrskega kompromisa</a> je bil leta 1867 ponovno vzpostavljen. Latinski izraz Natio Hungarica (»madžarski narod«) je bil uporabljen za označevanje politične elite, ki je sodelovala v zboru. Zbor so sestavljali plemstvo, katoliška duhovščina in nekaj svobodnih meščanov,<a href="#cite_note-155">[154]</a><a href="#cite_note-156">[155]</a> ne glede na njihov materni jezik oz. etnično pripadnost.<a href="#cite_note-157">[156]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pravo_in_pravosodni_sistem">Pravo in pravosodni sistem</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Pravo in pravosodni sistem" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pravo in pravosodni sistem">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/eb/NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG/220px-NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG" decoding="async" width="220" height="121" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/eb/NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG/330px-NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/eb/NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG/440px-NeprajziMuzeumFotoThalerTamas1.JPG 2x" data-file-width="2976" data-file-height="1636" /></a><figcaption> Prvotni in bodoči sedež najvišjega sodišča na Madžarskem</figcaption></figure> Pravosodni sistem Madžarske je sistem civilnega prava, razdeljen na <a href="/wiki/Sodi%C5%A1%C4%8De" title="Sodišče">sodišča</a> z redno civilno in kazensko pristojnostjo ter upravna sodišča, ki so pristojna za spore med posamezniki in javno upravo. Madžarsko pravo je kodificirano in temelji na nemškem pravu in v širšem smislu civilnem ali <a href="/wiki/Rimsko_pravo" title="Rimsko pravo">rimskem pravu</a>. Sodni sistem za civilno in kazensko jurisdikcijo sestavljajo krajevna sodišča (járásbíróság), regionalna pritožbena sodišča (ítélőtábla) in vrhovno sodišče (Kúria). Najvišja madžarska <a href="/wiki/Sodi%C5%A1%C4%8De" title="Sodišče">sodišča</a> se nahajajo v <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešti</a>.<a href="#cite_note-158">[157]</a> Madžarski organi za varovanje reda in miru so razdeljeni med policijo in državno davčno in carinsko upravo. Madžarska policija je glavni in največji državni <a href="/wiki/Organ_pregona" title="Organ pregona">organ kazenskega pregona</a> na Madžarskem. Opravlja skoraj vse splošne policijske naloge, kot so kriminalistična preiskava, patruljna dejavnost, prometna policija, mejna kontrola. Vodi ga nacionalni policijski komisar pod nadzorom ministra za notranje zadeve. Organ je razdeljen na okrajne policijske uprave, ki so razdeljene tudi na območne in mestne policijske uprave. Nacionalna policija ima tudi podrejene agencije z nacionalno pristojnostjo, kot je "Nemzeti Nyomozó Iroda" (Nacionalni preiskovalni urad), civilna policija, specializirana za preiskovanje hudih zločinov, in žandarmerijski podobna, militarizirana "Készenléti Rendőrség" (Standőrség). s strani policije), ki se večinoma ukvarja z nemiri in pogosto krepi lokalne policijske sile. Zaradi pristopa Madžarske k <a href="/wiki/Schengenski_sporazum" title="Schengenski sporazum">Schengenski pogodbi</a> sta se policija in mejna straža združili v en sam nacionalni organ, pri čemer so pripadniki obmejne straže postali policisti. Ta združitev se je zgodila januarja 2008. Carinska in trošarinska uprava je ostala podrejena Ministrstvu za finance v okviru Državne davčne in carinske uprave.<a href="#cite_note-159">[158]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Upravna_delitev">Upravna delitev</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Upravna delitev" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Upravna delitev">uredi kodo</a>]</div> Madžarska je unitarna država, razdeljena na 19 <a href="/wiki/%C5%BDupanije_Mad%C5%BEarske" class="mw-redirect" title="Županije Madžarske">županij</a> (megye). Glavno mesto (főváros) <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a> ni del nobene županije, temveč je samostojna enota. Županije so nadalje razdeljene na 174 <a href="/wiki/Okro%C5%BEja_Mad%C5%BEarske" title="Okrožja Madžarske">okrožij</a> (járás),<a href="#cite_note-160">[159]</a> ta pa na <a href="/wiki/Seznam_mest_na_Mad%C5%BEarskem" title="Seznam mest na Madžarskem">mesta in vasi</a>, med katerimi je 25 mest z okrožnimi pravicami (megyei jogú város). Lokalne oblasti teh mest imajo razširjena pooblastila, vendar ta mesta pripadajo ozemlju posameznega okraja in niso samostojne teritorialne enote. Županijski in okrožni sveti ter občine imajo različne vloge in ločene odgovornosti v zvezi z lokalno upravo. Vloga županij je v osnovi upravnih in se osredotočajo na strateški razvoj, medtem ko so predšolske ustanove, javna vodovodna podjetja, odvoz smeti, oskrba starejših in reševalne službe v upravljanju občin. Od leta 1996 so županije in mesto Budimpešta za statistične in razvojne namene združeni v sedem <a href="/wiki/Regije_Mad%C5%BEarske" title="Regije Madžarske">regij</a>: to so <a href="/wiki/Osrednja_Mad%C5%BEarska" title="Osrednja Madžarska">Osrednja Madžarska</a>, <a href="/wiki/Osrednja_prekodonavska" title="Osrednja prekodonavska">Osrednja zadonavska</a>, <a href="/wiki/Severna_velika_ni%C5%BEina" title="Severna velika nižina">Severna Velika nižina</a>, <a href="/wiki/Severna_Mad%C5%BEarska" title="Severna Madžarska">Severna Madžarska</a>, <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_prekodonavska" title="Južna prekodonavska">Južna zadonavska</a>, <a href="/wiki/Ju%C5%BEna_velika_ni%C5%BEina" title="Južna velika nižina">Južna Velika nižina</a> in <a href="/wiki/Zahodna_prekodonavska" title="Zahodna prekodonavska">Zahodna zadonavska</a>. <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Counties_of_Hungary_2020.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/Counties_of_Hungary_2020.png/500px-Counties_of_Hungary_2020.png" decoding="async" width="500" height="328" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/Counties_of_Hungary_2020.png/960px-Counties_of_Hungary_2020.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/Counties_of_Hungary_2020.png/1000px-Counties_of_Hungary_2020.png 2x" data-file-width="2440" data-file-height="1600" /></a><figcaption></figcaption></figure> <table class="sortable wikitable" style="font-size:85%;"> <tbody><tr> <th scope="col"><a href="/wiki/%C5%BDupanije_Mad%C5%BEarske" class="mw-redirect" title="Županije Madžarske">Županije Madžarske</a> (megye) </th> <th scope="col">Administrativno središče </th> <th scope="col">Prebivalstvo </th> <th scope="col"><a href="/wiki/Regije_Mad%C5%BEarske" title="Regije Madžarske">Regija</a> </th></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Bacs-kiskun-megye.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Bacs-kiskun-megye.svg/40px-Bacs-kiskun-megye.svg.png" decoding="async" width="25" height="37" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Bacs-kiskun-megye.svg/60px-Bacs-kiskun-megye.svg.png 2x" data-file-width="493" data-file-height="726" /></a> <a href="/wiki/B%C3%A1cs-Kiskun_(%C5%BEupanija)" title="Bács-Kiskun (županija)">Bács-Kiskun</a> </td> <td><a href="/wiki/Kecskem%C3%A9t" title="Kecskemét">Kecskemét</a> </td> <td>524.841 </td> <td><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_velika_ni%C5%BEina" title="Južna velika nižina">Južna velika nižina</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_Baranya_megye_COA.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/HUN_Baranya_megye_COA.png/25px-HUN_Baranya_megye_COA.png" decoding="async" width="25" height="26" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/HUN_Baranya_megye_COA.png/38px-HUN_Baranya_megye_COA.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/HUN_Baranya_megye_COA.png/51px-HUN_Baranya_megye_COA.png 2x" data-file-width="2000" data-file-height="2053" /></a> <a href="/wiki/Baranja_(%C5%BEupanija)" title="Baranja (županija)">Baranja</a> </td> <td><a href="/wiki/P%C3%A9cs" title="Pécs">Pécs</a> </td> <td>391.455 </td> <td><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_prekodonavska" title="Južna prekodonavska">Južna Zadonava</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:B%C3%A9k%C3%A9s_departemento_blazono.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/B%C3%A9k%C3%A9s_departemento_blazono.svg/40px-B%C3%A9k%C3%A9s_departemento_blazono.svg.png" decoding="async" width="25" height="25" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/B%C3%A9k%C3%A9s_departemento_blazono.svg/60px-B%C3%A9k%C3%A9s_departemento_blazono.svg.png 2x" data-file-width="2499" data-file-height="2458" /></a> <a href="/wiki/B%C3%A9k%C3%A9s_(%C5%BEupanija)" title="Békés (županija)">Békés</a> </td> <td><a href="/wiki/B%C3%A9k%C3%A9scsaba" title="Békéscsaba">Békéscsaba</a> </td> <td>361.802 </td> <td><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_velika_ni%C5%BEina" title="Južna velika nižina">Južna velika nižina</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Borsod-Aba%C3%BAj-Zempl%C3%A9n_departemento_blazono.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Borsod-Aba%C3%BAj-Zempl%C3%A9n_departemento_blazono.svg/40px-Borsod-Aba%C3%BAj-Zempl%C3%A9n_departemento_blazono.svg.png" decoding="async" width="25" height="35" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/Borsod-Aba%C3%BAj-Zempl%C3%A9n_departemento_blazono.svg/60px-Borsod-Aba%C3%BAj-Zempl%C3%A9n_departemento_blazono.svg.png 2x" data-file-width="2498" data-file-height="3478" /></a> <a href="/wiki/Borsod-Aba%C3%BAj-Zempl%C3%A9n_(%C5%BEupanija)" title="Borsod-Abaúj-Zemplén (županija)">Borsod-Abaúj-Zemplén</a> </td> <td><a href="/wiki/Miskolc" class="mw-redirect" title="Miskolc">Miškolc</a> </td> <td>684.793 </td> <td><a href="/wiki/Severna_Mad%C5%BEarska" title="Severna Madžarska">Severna Madžarska</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg/25px-Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg.png" decoding="async" width="25" height="20" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg/38px-Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg/50px-Coa_Hungary_Town_Budapest_big.svg.png 2x" data-file-width="658" data-file-height="529" /></a> <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Glavno mesto Budimpešta</a> </td> <td><a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a> </td> <td>1.744.665 </td> <td><a href="/wiki/Osrednja_Mad%C5%BEarska" title="Osrednja Madžarska">Osrednja Madžarska</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HU_Csongr%C3%A1d_megye_COA.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/HU_Csongr%C3%A1d_megye_COA.svg/25px-HU_Csongr%C3%A1d_megye_COA.svg.png" decoding="async" width="25" height="18" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/HU_Csongr%C3%A1d_megye_COA.svg/38px-HU_Csongr%C3%A1d_megye_COA.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/HU_Csongr%C3%A1d_megye_COA.svg/50px-HU_Csongr%C3%A1d_megye_COA.svg.png 2x" data-file-width="1351" data-file-height="965" /></a> <a href="/wiki/Csongr%C3%A1d-Csan%C3%A1d_(%C5%BEupanija)" title="Csongrád-Csanád (županija)">Csongrád-Csanád</a> </td> <td><a href="/wiki/Szeged" class="mw-redirect" title="Szeged">Szeged</a> </td> <td>421.827 </td> <td><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_velika_ni%C5%BEina" title="Južna velika nižina">Južna velika nižina</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_Fej%C3%A9r_megye_COA.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c8/HUN_Fej%C3%A9r_megye_COA.png/40px-HUN_Fej%C3%A9r_megye_COA.png" decoding="async" width="25" height="25" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c8/HUN_Fej%C3%A9r_megye_COA.png/60px-HUN_Fej%C3%A9r_megye_COA.png 2x" data-file-width="2000" data-file-height="1999" /></a> <a href="/wiki/Fej%C3%A9r_(%C5%BEupanija)" title="Fejér (županija)">Fejér</a> </td> <td><a href="/wiki/Sz%C3%A9kesfeh%C3%A9rv%C3%A1r" title="Székesfehérvár">Székesfehérvár</a> </td> <td>426.120 </td> <td><a href="/wiki/Osrednja_prekodonavska" title="Osrednja prekodonavska">Osrednja Zadonava</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_Gy%C5%91r-Moson-Sopron_megye_COA.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/HUN_Gy%C5%91r-Moson-Sopron_megye_COA.png/25px-HUN_Gy%C5%91r-Moson-Sopron_megye_COA.png" decoding="async" width="25" height="39" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/HUN_Gy%C5%91r-Moson-Sopron_megye_COA.png/37px-HUN_Gy%C5%91r-Moson-Sopron_megye_COA.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/HUN_Gy%C5%91r-Moson-Sopron_megye_COA.png/49px-HUN_Gy%C5%91r-Moson-Sopron_megye_COA.png 2x" data-file-width="2000" data-file-height="3143" /></a> <a href="/wiki/Gy%C5%91r-Moson-Sopron_(%C5%BEupanija)" title="Győr-Moson-Sopron (županija)">Győr-Moson-Sopron</a> </td> <td><a href="/wiki/Gjur" title="Gjur">Gjur</a> </td> <td>449.967 </td> <td><a href="/wiki/Zahodna_prekodonavska" title="Zahodna prekodonavska">Zahodna Zadonava</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_Hajd%C3%BA-Bihar_COA.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/HUN_Hajd%C3%BA-Bihar_COA.svg/25px-HUN_Hajd%C3%BA-Bihar_COA.svg.png" decoding="async" width="25" height="18" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/HUN_Hajd%C3%BA-Bihar_COA.svg/38px-HUN_Hajd%C3%BA-Bihar_COA.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c9/HUN_Hajd%C3%BA-Bihar_COA.svg/50px-HUN_Hajd%C3%BA-Bihar_COA.svg.png 2x" data-file-width="2501" data-file-height="1833" /></a> <a href="/wiki/Hajd%C3%BA-Bihar_(%C5%BEupanija)" title="Hajdú-Bihar (županija)">Hajdú-Bihar</a> </td> <td><a href="/wiki/Debrecen" title="Debrecen">Debrecen</a> </td> <td>565.674 </td> <td><a href="/wiki/Severna_velika_ni%C5%BEina" title="Severna velika nižina">Severna velika nižina</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Coa_Hungary_County_Heves.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/82/Coa_Hungary_County_Heves.svg/40px-Coa_Hungary_County_Heves.svg.png" decoding="async" width="25" height="28" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/82/Coa_Hungary_County_Heves.svg/60px-Coa_Hungary_County_Heves.svg.png 2x" data-file-width="264" data-file-height="300" /></a> <a href="/wiki/Heves_(%C5%BEupanija)" title="Heves (županija)">Heves</a> </td> <td><a href="/wiki/Eger" title="Eger">Eger</a> </td> <td>307.985 </td> <td><a href="/wiki/Severna_Mad%C5%BEarska" title="Severna Madžarska">Severna Madžarska</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_J%C3%A1sz-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/HUN_J%C3%A1sz-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png/25px-HUN_J%C3%A1sz-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png" decoding="async" width="25" height="28" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/HUN_J%C3%A1sz-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png/38px-HUN_J%C3%A1sz-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/HUN_J%C3%A1sz-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png/51px-HUN_J%C3%A1sz-Nagykun-Szolnok_megye_COA.png 2x" data-file-width="2000" data-file-height="2215" /></a> <a href="/wiki/J%C3%A1sz-Nagykun-Szolnok_(%C5%BEupanija)" title="Jász-Nagykun-Szolnok (županija)">Jász-Nagykun-Szolnok</a> </td> <td><a href="/wiki/Szolnok" title="Szolnok">Szolnok</a> </td> <td>386.752 </td> <td><a href="/wiki/Severna_velika_ni%C5%BEina" title="Severna velika nižina">Severna velika nižina</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_Kom%C3%A1rom-Esztergom_megye_COA.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ef/HUN_Kom%C3%A1rom-Esztergom_megye_COA.png/25px-HUN_Kom%C3%A1rom-Esztergom_megye_COA.png" decoding="async" width="25" height="16" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ef/HUN_Kom%C3%A1rom-Esztergom_megye_COA.png/38px-HUN_Kom%C3%A1rom-Esztergom_megye_COA.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/ef/HUN_Kom%C3%A1rom-Esztergom_megye_COA.png/50px-HUN_Kom%C3%A1rom-Esztergom_megye_COA.png 2x" data-file-width="2000" data-file-height="1256" /></a> <a href="/wiki/Kom%C3%A1rom-Esztergom_(%C5%BEupanija)" title="Komárom-Esztergom (županija)">Komárom-Esztergom</a> </td> <td><a href="/wiki/Tatab%C3%A1nya" title="Tatabánya">Tatabánya</a> </td> <td>311.411 </td> <td><a href="/wiki/Osrednja_prekodonavska" title="Osrednja prekodonavska">Osrednja Zadonava</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Coa_Hungary_County_N%C3%B3gr%C3%A1d.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/Coa_Hungary_County_N%C3%B3gr%C3%A1d.svg/25px-Coa_Hungary_County_N%C3%B3gr%C3%A1d.svg.png" decoding="async" width="25" height="29" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/Coa_Hungary_County_N%C3%B3gr%C3%A1d.svg/38px-Coa_Hungary_County_N%C3%B3gr%C3%A1d.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/Coa_Hungary_County_N%C3%B3gr%C3%A1d.svg/50px-Coa_Hungary_County_N%C3%B3gr%C3%A1d.svg.png 2x" data-file-width="420" data-file-height="490" /></a> <a href="/wiki/N%C3%B3gr%C3%A1d_(%C5%BEupanija)" title="Nógrád (županija)">Nógrád</a> </td> <td><a href="/wiki/Salg%C3%B3tarj%C3%A1n" title="Salgótarján">Salgótarján</a> </td> <td>201.919 </td> <td><a href="/wiki/Severna_Mad%C5%BEarska" title="Severna Madžarska">Severna Madžarska</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_Pest_megye_COA.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/18/HUN_Pest_megye_COA.svg/40px-HUN_Pest_megye_COA.svg.png" decoding="async" width="25" height="30" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/18/HUN_Pest_megye_COA.svg/60px-HUN_Pest_megye_COA.svg.png 2x" data-file-width="512" data-file-height="610" /></a> <a href="/wiki/Pe%C5%A1ta_(%C5%BEupanija)" title="Pešta (županija)">Pešta</a> </td> <td><a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a> </td> <td>1.237.561 </td> <td><a href="/wiki/Osrednja_Mad%C5%BEarska" title="Osrednja Madžarska">Osrednja Madžarska</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_Somogy_megye_COA.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cc/HUN_Somogy_megye_COA.svg/25px-HUN_Somogy_megye_COA.svg.png" decoding="async" width="25" height="25" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cc/HUN_Somogy_megye_COA.svg/38px-HUN_Somogy_megye_COA.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cc/HUN_Somogy_megye_COA.svg/50px-HUN_Somogy_megye_COA.svg.png 2x" data-file-width="2501" data-file-height="2507" /></a> <a href="/wiki/%C5%A0omodska_%C5%BEupanija" title="Šomodska županija">Šomodska županija</a> </td> <td><a href="/wiki/Kaposv%C3%A1r" class="mw-redirect" title="Kaposvár">Kaposvár</a> </td> <td>317.947 </td> <td><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_prekodonavska" title="Južna prekodonavska">Južna Zadonava</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_Szabolcs-Szatm%C3%A1r-Bereg_megye_COA.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/HUN_Szabolcs-Szatm%C3%A1r-Bereg_megye_COA.svg/40px-HUN_Szabolcs-Szatm%C3%A1r-Bereg_megye_COA.svg.png" decoding="async" width="25" height="16" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/HUN_Szabolcs-Szatm%C3%A1r-Bereg_megye_COA.svg/60px-HUN_Szabolcs-Szatm%C3%A1r-Bereg_megye_COA.svg.png 2x" data-file-width="1611" data-file-height="1057" /></a> <a href="/wiki/Szabolcs-Szatm%C3%A1r-Bereg_(%C5%BEupanija)" title="Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)">Szabolcs-Szatmár-Bereg</a> </td> <td><a href="/wiki/Ny%C3%ADregyh%C3%A1za" title="Nyíregyháza">Nyíregyháza</a> </td> <td>552.000 </td> <td><a href="/wiki/Severna_velika_ni%C5%BEina" title="Severna velika nižina">Severna velika nižina</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_Tolna_megye_COA.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1c/HUN_Tolna_megye_COA.png/40px-HUN_Tolna_megye_COA.png" decoding="async" width="25" height="26" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1c/HUN_Tolna_megye_COA.png/60px-HUN_Tolna_megye_COA.png 2x" data-file-width="2000" data-file-height="2087" /></a> <a href="/wiki/Tolna_(%C5%BEupanija)" title="Tolna (županija)">Tolna</a> </td> <td><a href="/wiki/Szeksz%C3%A1rd" title="Szekszárd">Szekszárd</a> </td> <td>231.183 </td> <td><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_prekodonavska" title="Južna prekodonavska">Južna Zadonava</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:HUN_Vas_megye_COA.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/HUN_Vas_megye_COA.png/40px-HUN_Vas_megye_COA.png" decoding="async" width="25" height="21" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/87/HUN_Vas_megye_COA.png/60px-HUN_Vas_megye_COA.png 2x" data-file-width="2000" data-file-height="1679" /></a> <a href="/wiki/%C5%BDelezna_%C5%BEupanija" title="Železna županija">Železna županija</a> </td> <td><a href="/wiki/Sombotel" title="Sombotel">Sombotel</a> </td> <td>257.688 </td> <td><a href="/wiki/Zahodna_prekodonavska" title="Zahodna prekodonavska">Zahodna Zadonava</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Coa_Hungary_County_Veszpr%C3%A9m.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Coa_Hungary_County_Veszpr%C3%A9m.svg/25px-Coa_Hungary_County_Veszpr%C3%A9m.svg.png" decoding="async" width="25" height="29" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Coa_Hungary_County_Veszpr%C3%A9m.svg/38px-Coa_Hungary_County_Veszpr%C3%A9m.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Coa_Hungary_County_Veszpr%C3%A9m.svg/50px-Coa_Hungary_County_Veszpr%C3%A9m.svg.png 2x" data-file-width="260" data-file-height="300" /></a> <a href="/wiki/Veszpr%C3%A9m_(%C5%BEupanija)" title="Veszprém (županija)">Veszprém</a> </td> <td><a href="/wiki/Veszpr%C3%A9m" title="Veszprém">Veszprém</a> </td> <td>353.068 </td> <td><a href="/wiki/Osrednja_prekodonavska" title="Osrednja prekodonavska">Osrednja Zadonava</a> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Slika:Coa_Hungary_County_Zala_(2010-).svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Coa_Hungary_County_Zala_%282010-%29.svg/40px-Coa_Hungary_County_Zala_%282010-%29.svg.png" decoding="async" width="25" height="29" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Coa_Hungary_County_Zala_%282010-%29.svg/60px-Coa_Hungary_County_Zala_%282010-%29.svg.png 2x" data-file-width="257" data-file-height="300" /></a> <a href="/wiki/Zala_(%C5%BEupanija)" title="Zala (županija)">Zala</a> </td> <td><a href="/wiki/Zalaegerszeg" class="mw-redirect" title="Zalaegerszeg">Zalaegerszeg</a> </td> <td>287.043 </td> <td><a href="/wiki/Zahodna_prekodonavska" title="Zahodna prekodonavska">Zahodna Zadonava</a> </td></tr></tbody></table> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Mednarodni_odnosi">Mednarodni odnosi</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Mednarodni odnosi" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Mednarodni odnosi">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Necasmeeting.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Necasmeeting.jpg/220px-Necasmeeting.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Necasmeeting.jpg/330px-Necasmeeting.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/Necasmeeting.jpg/440px-Necasmeeting.jpg 2x" data-file-width="1417" data-file-height="945" /></a><figcaption> Srečanje voditeljev <a href="/wiki/Vi%C5%A1egrajska_skupina" title="Višegrajska skupina">Višegrajske skupine</a> ter Nemčije in Francije leta 2013</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:BIMUN_2012_opening_1.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/BIMUN_2012_opening_1.jpg/220px-BIMUN_2012_opening_1.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/BIMUN_2012_opening_1.jpg/330px-BIMUN_2012_opening_1.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f7/BIMUN_2012_opening_1.jpg/440px-BIMUN_2012_opening_1.jpg 2x" data-file-width="1024" data-file-height="682" /></a><figcaption> Konferenca <a href="/wiki/Organizacija_zdru%C5%BEenih_narodov" title="Organizacija združenih narodov">Združenih narodov</a> v skupščini Magnatske hiše v madžarskem parlamentu</figcaption></figure> <a href="/wiki/Zunanja_politika" title="Zunanja politika">Zunanja politika</a> Madžarske temelji na štirih temeljnih zavezah: atlantskemu sodelovanju, evropski integraciji, mednarodnemu razvoju in mednarodnemu pravu. Madžarsko gospodarstvo je dokaj odprto in se močno opira na mednarodno trgovino. Madžarska je članica <a href="/wiki/Organizacija_zdru%C5%BEenih_narodov" title="Organizacija združenih narodov">Združenih narodov</a> od decembra 1955 in članica <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropske unije</a>, <a href="/wiki/NATO" title="NATO">Nata</a>, <a href="/wiki/Organizacija_za_gospodarsko_sodelovanje_in_razvoj" title="Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj">OECD</a>, <a href="/wiki/Vi%C5%A1egrajska_skupina" title="Višegrajska skupina">Višegradske skupine</a>, <a href="/wiki/Svetovna_trgovinska_organizacija" title="Svetovna trgovinska organizacija">STO</a>, <a href="/wiki/Svetovna_banka" title="Svetovna banka">Svetovne banke</a>, AIIB in <a href="/wiki/Mednarodni_denarni_sklad" title="Mednarodni denarni sklad">IMF</a>. Madžarska je leta 2011 pol leta predsedovala <a href="/wiki/Svet_Evropske_unije" title="Svet Evropske unije">Svetu Evropske unije</a>, naslednje pa bo leta 2024. Leta 2015 je bila Madžarska peta največja donatorka razvojne pomoči <a href="/wiki/Organizacija_za_gospodarsko_sodelovanje_in_razvoj" title="Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj">OECD</a>, ki ni članica DAC, na svetu, kar predstavlja 0,13 % njenega bruto nacionalnega dohodka. Glavno mesto Madžarske, Budimpešta, gosti več kot 100 veleposlaništev in predstavništev mednarodnih politični organizacij.<a href="#cite_note-161">[160]</a> Madžarska gosti tudi glavne in regionalne sedeže številnih mednarodnih organizacij, vključno z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, Evropsko policijsko šolo, <a href="/wiki/Visoki_komisariat_Zdru%C5%BEenih_narodov_za_begunce" title="Visoki komisariat Združenih narodov za begunce">Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce</a>, <a href="/wiki/Organizacija_Zdru%C5%BEenih_narodov_za_prehrano_in_kmetijstvo" title="Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo">Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo</a>, Mednarodnim centrom za demokratično tranzicijo, Inštitutom za Mednarodno izobraževanje, <a href="/wiki/Mednarodna_organizacija_dela" title="Mednarodna organizacija dela">Mednarodna organizacija dela</a>, Mednarodna organizacija za migracije, Mednarodni Rdeči križ, Regionalni okoljski center za Srednjo in Vzhodno Evropo, Donavska komisija in drugimi.<a href="#cite_note-162">[161]</a> Od leta 1989 je glavni zunanjepolitični cilj Madžarske vključitev v zahodne gospodarske in varnostne organizacije. Madžarska se je programu <a href="/wiki/Partnerstvo_za_mir" title="Partnerstvo za mir">Partnerstvo za mir</a> pridružila leta 1994 in je aktivno podpirala misije IFOR in <a href="/wiki/SFOR" title="SFOR">SFOR</a> v Bosni. Madžarska je od leta 1989 tudi izboljšala svoje pogosto hladne sosedske odnose s podpisom temeljnih pogodb z <a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunijo</a>, <a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">Slovaško</a> in <a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajino</a>. Ti se odpovedujejo vsem nerešenim ozemeljskim zahtevam in postavljajo temelje za konstruktivne odnose. Kljub vsemu pa vprašanje pravic etnične madžarske manjšine v Romuniji, na Slovaškem in v Srbiji občasno povzroča dvigovanje dvostranskih napetosti; od leta 2017 pa so se hitro poslabšali tudi odnosi z Ukrajino zaradi položaja madžarske manjšine v Ukrajini.<a href="#cite_note-163">[162]</a> Od leta 1989 je Madžarska podpisala vse dokumente <a href="/wiki/Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" title="Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi">OVSE</a>, leta 1997 pa je bila predsedujoča OVSE. V preteklosti je imela Madžarska še posebej prijateljske odnose s <a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljsko</a>; ta poseben odnos sta parlamenta obeh držav priznala leta 2007 s skupno izjavo 23. marca, na "Dan poljsko-madžarskega prijateljstva".<a href="#cite_note-164">[163]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vojska">Vojska</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Vojska" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vojska">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Hunspec.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4f/Hunspec.jpg/220px-Hunspec.jpg" decoding="async" width="220" height="141" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4f/Hunspec.jpg/330px-Hunspec.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4f/Hunspec.jpg/440px-Hunspec.jpg 2x" data-file-width="1500" data-file-height="961" /></a><figcaption>HDF 34. bataljon posebnih sil</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:JAS_39_pair_HuAF_Kecskem%C3%A9t_2007.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/JAS_39_pair_HuAF_Kecskem%C3%A9t_2007.JPG/220px-JAS_39_pair_HuAF_Kecskem%C3%A9t_2007.JPG" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/JAS_39_pair_HuAF_Kecskem%C3%A9t_2007.JPG/330px-JAS_39_pair_HuAF_Kecskem%C3%A9t_2007.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/JAS_39_pair_HuAF_Kecskem%C3%A9t_2007.JPG/440px-JAS_39_pair_HuAF_Kecskem%C3%A9t_2007.JPG 2x" data-file-width="1548" data-file-height="1031" /></a><figcaption>Večnamensko bojno letalo <a href="/wiki/Saab_JAS_39_Gripen" title="Saab JAS 39 Gripen">JAS 39 Gripen</a></figcaption></figure> Predsednik države ima naziv <a href="/wiki/Vrhovni_poveljnik" title="Vrhovni poveljnik">vrhovnega poveljnika</a> narodnih oboroženih sil. Ministrstvo za obrambo skupaj z načelnikom generalštaba poveljuje oboroženim silam, kar vključuje madžarske kopenske sile in madžarsko vojno letalstvo. Od leta 2007 so madžarske oborožene sile del enotne poveljniško strukture. Ministrstvo za obrambo ohranja politični in civilni nadzor nad vojsko. Podrejeno poveljstvo združenih sil usklajuje in poveljuje madžarskim obrambnim silam. Leta 2016 so le-te imele 31.080 aktivnih pripadnikov, operativna rezerva je skupno število vojakov lahko dvigne na 50 tisoč. Leta 2016 je bilo načrtovano, da bodo vojaški izdatki naslednje leto znašali 1,21 milijard USD , približno 0,94 % BDP države, kar je precej pod 2-odstotnim ciljem Nata. Leta 2012 je vlada sprejela resolucijo, v kateri se je zavezala, da bo do leta 2022 povečala izdatke za obrambo na 1,4 % BDP.<a href="#cite_note-165">[164]</a> <a href="/wiki/Voja%C5%A1ka_slu%C5%BEba" title="Vojaška služba">Služenje vojaškega roka</a> je prostovoljno, čeprav se lahko v vojnem stanju zopet uvede <a href="/wiki/Nabor" title="Nabor">nabor</a>. Madžarska se je leta 2001 kot pomembno posodobitev odločila kupiti 14 lovskih letal <a href="/wiki/Saab_JAS_39_Gripen" title="Saab JAS 39 Gripen">JAS 39 Gripen</a> za ceno približno 800 milijonov EUR. Madžarski nacionalni center za kibernetsko varnost so leta 2016 reorganizirali z namenom učinkovitejšega zagotavljanja <a href="/wiki/Informati%C4%8Dna_varnost" title="Informatična varnost">kibernetske varnosti</a>.<a href="#cite_note-166">[165]</a> Leta 2016 je imela madžarska vojska na misijah v tujih državah približno 700 vojakov, kot del mednarodnih mirovnih sil, vključno s 100 vojaki Madžarskih obrambnih sil v <a href="/wiki/ISAF" title="ISAF">enotah ISAF</a> pod vodstvom <a href="/wiki/NATO" title="NATO">Nata</a> v <a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistanu</a>, 210 madžarskih vojakov na <a href="/wiki/Kosovo" title="Kosovo">Kosovu</a> pod poveljstvom <a href="/wiki/KFOR" title="KFOR">KFOR</a> in 160 vojakov v <a href="/wiki/Bosna_in_Hercegovina" title="Bosna in Hercegovina">Bosni in Hercegovini</a>. Madžarska je, da bi pomagala ameriški okupaciji z oboroženimi transportnimi konvoji, v Irak poslala 300-člansko logistično enoto, čeprav je javno mnenje nasprotovalo sodelovanju države v vojni. <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Gospodarstvo">Gospodarstvo</h2>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Gospodarstvo" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarstvo">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:EU_Single_Market.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/EU_Single_Market.svg/250px-EU_Single_Market.svg.png" decoding="async" width="220" height="220" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/EU_Single_Market.svg/330px-EU_Single_Market.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/EU_Single_Market.svg/500px-EU_Single_Market.svg.png 2x" data-file-width="1300" data-file-height="1300" /></a><figcaption> Madžarska je del notranjega trga <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropske unije</a> s 508 milijonov potrošnikov in del <a href="/wiki/Schengensko_obmo%C4%8Dje" title="Schengensko območje">schengenskega območja</a></figcaption></figure> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Hungary_Product_Exports_(2019).svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Hungary_Product_Exports_%282019%29.svg/220px-Hungary_Product_Exports_%282019%29.svg.png" decoding="async" width="220" height="143" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Hungary_Product_Exports_%282019%29.svg/330px-Hungary_Product_Exports_%282019%29.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4b/Hungary_Product_Exports_%282019%29.svg/440px-Hungary_Product_Exports_%282019%29.svg.png 2x" data-file-width="1100" data-file-height="715" /></a><figcaption> Proporcionalna zastopanost madžarskega izvoza, 2019</figcaption></figure> Madžarska je mešano gospodarstvo <a href="/wiki/Organizacija_za_gospodarsko_sodelovanje_in_razvoj" title="Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj">OECD</a> z visokimi dohodki, z <a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_indeksu_%C4%8Dlovekovega_razvoja" title="Seznam držav po indeksu človekovega razvoja">zelo visokim indeksom človekovega razvoja</a> in kvalificirano delovno silo s 16. najnižjo dohodkovno neenakostjo na svetu.<a href="#cite_note-167">[166]</a> Poleg tega je po indeksu ekonomske kompleksnosti 9. najbolj zapleteno gospodarstvo.<a href="#cite_note-168">[167]</a> Madžarsko je 57. največje gospodarstvo na svetu (od 188 držav, ki jih meri <a href="/wiki/Mednarodni_denarni_sklad" title="Mednarodni denarni sklad">IMF</a>) z 265,04 milijard USD proizvodnje<a href="#cite_note-imf2-169">[168]</a> in se uvršča na 49. mesto na svetu po BDP na prebivalca, merjenem s pariteto kupne moči. Madžarska je izvozno usmerjeno tržno gospodarstvo z velikim poudarkom na zunanji trgovini, zato je država 36. največje izvozno gospodarstvo na svetu. Država je imela v letu 2015 več kot 100 milijard USD izvoza z visokim, 9,003 milijarde USD vrednim trgovinskim presežkom, od tega 79 % pri izmenjavi z EU, 21 % pa pri trgovini zunaj EU.<a href="#cite_note-170">[169]</a> Madžarska ima več kot 80-odstotno zasebno gospodarstvo z 39,1-odstotno obdavčitvijo, kar predstavlja osnovo za <a href="/wiki/Socialna_dr%C5%BEava" title="Socialna država">socialno gospodarstvo</a> države. Na strani izdatkov je potrošnja gospodinjstev glavna sestavina <a href="/wiki/Bruto_doma%C4%8Di_proizvod" title="Bruto domači proizvod">BDP</a> in predstavlja 50 odstotkov njegove celotne porabe, sledijo bruto investicije v osnovna sredstva z 22 odstotki in izdatki države z 20 odstotki BDP.<a href="#cite_note-171">[170]</a> Madžarska je še naprej ena izmed vodilnih držav za privabljanje neposrednih tujih naložb v Srednjo in Vzhodno Evropo, vhodne NTI v državo so znašale 119,8 milijard USD v letu 2015, medtem ko je v tujini Madžarska vložila več kot 50 milijard USD.<a href="#cite_note-172">[171]</a> Od 2015<a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit">[update]</a> so bile ključne trgovinske partnerice Madžarske: Nemčija, Avstrija, Romunija, Slovaška, Francija, Italija, Poljska in Češka.<a href="#cite_note-173">[172]</a> Glavne panoge vključujejo predelavo hrane, farmacijo, motorna vozila, informacijsko tehnologijo, kemikalije, metalurgijo, stroje, električne izdelke in turizem (leta 2014 je Madžarska gostila 12,1 milijonov mednarodnih turistov).<a href="#cite_note-174">[173]</a> Madžarska je največji proizvajalec elektronike v srednji in vzhodni Evropi. Proizvodnja in raziskave <a href="/wiki/Elektronika" title="Elektronika">elektronike</a> so med glavnimi gonili <a href="/wiki/Inovacija" title="Inovacija">inovacij</a> in gospodarske rasti v državi. V zadnjih 20 letih je Madžarska prerasla tudi v velik center za mobilno tehnologijo, <a href="/wiki/Informacijska_varnost" title="Informacijska varnost">informacijsko varnost</a> in s tem povezane raziskave strojne opreme.<a href="#cite_note-175">[174]</a> Stopnja zaposlenosti v gospodarstvu je leta 2017 znašala 68,3 %,<a href="#cite_note-176">[175]</a> struktura zaposlenosti kaže značilnosti postindustrijskih gospodarstev, 63,2 % zaposlene delovne sile dela v storitvenem sektorju, industrija je prispevala 29,7 %, kmetijstvo pa 7,1 %. Stopnja brezposelnosti je bila septembra 2017 4,1 %,<a href="#cite_note-177">[176]</a> ki je padlo z 11 % med finančno krizo 2007–2008. Madžarska je del evropskega enotnega trga, ki predstavlja več kot 508 milijonov potrošnikov. Več domačih trgovinskih politik določajo sporazumi med članicami Evropske unije in zakonodaja EU. <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Sz%C3%A9chenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/Sz%C3%A9chenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg/220px-Sz%C3%A9chenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg" decoding="async" width="220" height="123" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/Sz%C3%A9chenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg/330px-Sz%C3%A9chenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fd/Sz%C3%A9chenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg/440px-Sz%C3%A9chenyi_Chain_Bridge_in_Budapest_at_night.jpg 2x" data-file-width="3580" data-file-height="2000" /></a><figcaption> <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a> je vodilno raziskovalno-razvojno in finančno središče v srednji in vzhodni Evropi</figcaption></figure> Velika madžarska podjetja so vključena v BUX, madžarski borzni indeks, ki kotira na borzi v Budimpešti. Znana podjetja vključujejo podjetje Fortune Global 500 <a href="/wiki/MOL_(podjetje)" title="MOL (podjetje)">MOL Group</a>, OTP Bank, Gedeon Richter Plc., Magyar Telekom, CIG Pannonia, FHB Bank, Zwack Unicum in še več.<a href="#cite_note-178">[177]</a> Poleg tega ima Madžarska velik del specializiranih malih in srednjih podjetij, na primer veliko število dobaviteljev avtomobilov in tehnoloških <a href="/wiki/Zagonsko_podjetje" title="Zagonsko podjetje">zagonskih podjetij</a> in drugo.<a href="#cite_note-179">[178]</a> <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a> je finančna in poslovna prestolnica Madžarske. Prestolnica je pomembno gospodarsko središče, ki je v študiji Globalization and World Cities Research Network uvrščeno med alfa – svetovno mesto in je drugo najhitreje razvijajoče se mestno gospodarstvo v <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evropi</a>, saj se je BDP na prebivalca v mestu povečal za 2,4 odstotka. in zaposlenost za 4,7 odstotka glede na predhodno leto v letu 2014.<a href="#cite_note-180">[179]</a><a href="#cite_note-181">[180]</a> Na nacionalni ravni je Budimpešta glavno mesto Madžarske glede poslovanja in gospodarstva, ki predstavlja 39 % nacionalnega dohodka, mesto je v letu 2015 imelo bruto proizvod več kot 100 milijard, zaradi česar je eno največjih regionalnih gospodarstev v <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Evropski uniji</a>.<a href="#cite_note-182">[181]</a><a href="#cite_note-183">[182]</a> Budimpešta je tudi med 100 najbolj uspešnimi mesti na svetu, kot jih meri PricewaterhouseCoopers; na svetovni lestvici konkurenčnosti mest po lestvici EIU je Budimpešta med drugimi uvrščena pred <a href="/wiki/Tel_Aviv" title="Tel Aviv">Tel Avivom</a>, <a href="/wiki/Lizbona" title="Lizbona">Lizbono</a>, <a href="/wiki/Moskva" title="Moskva">Moskvo</a> in <a href="/wiki/Johannesburg" title="Johannesburg">Johannesburgom</a>.<a href="#cite_note-184">[183]</a><a href="#cite_note-185">[184]</a> Poleg tega je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb na Madžarskem le 9 %, kar je za države EU relativno nizko.<a href="#cite_note-186">[185]</a> Za Madžarsko je Slovenija po uvozu na 17. mestu, po izvozu pa na 22. mestu.<a href="#cite_note-Izvozno_okno-37">[36]</a> Madžarska podjetja so v preteklih letih aktivno investirala v slovensko gospodarstvo, mediji pa so poročali tudi o političnem sodelovanju.<a href="#cite_note-zurnal-38">[37]</a> Madžarska ohranja svojo valuto, <a href="/wiki/Mad%C5%BEarski_forint" title="Madžarski forint">madžarski forint</a> (HUF), čeprav gospodarstvo izpolnjuje maastrichtske kriterije z izjemo javnega dolga, ki pa je v letu 2015 tudi bistveno pod povprečjem EU s 75,3 %. Madžarska narodna banka — ustanovljena leta 1924, po razpadu <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">Avstro-Ogrske</a> — se trenutno osredotoča na stabilnost cen s ciljno inflacijo 3%.<a href="#cite_note-187">[186]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Znanost_in_tehnologija">Znanost in tehnologija</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Znanost in tehnologija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Znanost in tehnologija">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/19/Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg/220px-Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg" decoding="async" width="220" height="161" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/19/Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg/330px-Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/19/Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg/440px-Szentgyorgyi_Albert_es_a_c_vitamin_keplete_1937_okt_31_Pesti_Naplo.jpg 2x" data-file-width="1118" data-file-height="817" /></a><figcaption> <a href="/wiki/Albert_Szent-Gy%C3%B6rgyi" title="Albert Szent-Györgyi">Albert Szent-Györgyi</a> je <a href="/wiki/Nobelova_nagrada" title="Nobelova nagrada">Nobelov nagrajenec za medicino</a> za odkritje <a href="/wiki/Vitamin_C" title="Vitamin C">vitamina C.</a> Nobelovo nagrado je prejelo 13 madžarskih nagrajencev.</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Budapesti_M%C5%B1szaki_Egyetem_K_%C3%A9p%C3%BClet.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Budapesti_M%C5%B1szaki_Egyetem_K_%C3%A9p%C3%BClet.jpg/250px-Budapesti_M%C5%B1szaki_Egyetem_K_%C3%A9p%C3%BClet.jpg" decoding="async" width="220" height="121" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Budapesti_M%C5%B1szaki_Egyetem_K_%C3%A9p%C3%BClet.jpg/330px-Budapesti_M%C5%B1szaki_Egyetem_K_%C3%A9p%C3%BClet.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Budapesti_M%C5%B1szaki_Egyetem_K_%C3%A9p%C3%BClet.jpg/500px-Budapesti_M%C5%B1szaki_Egyetem_K_%C3%A9p%C3%BClet.jpg 2x" data-file-width="3493" data-file-height="1917" /></a><figcaption> Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti je najstarejši delujoči tehnološki inštitut na svetu, ustanovljen leta 1782.</figcaption></figure> Dosežki Madžarske na <a href="/wiki/Znanost" title="Znanost">področju znanosti</a> in <a href="/wiki/Tehnologija" title="Tehnologija">tehnologije</a> znatni, raziskovalna in razvojna prizadevanja pa so sestavni del gospodarstva države. Madžarska je v letu 2015 za civilne raziskave in razvoj porabila 1,4 % svojega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 25. najvišji delež na svetu.<a href="#cite_note-oecd-188">[187]</a> Madžarska se med najbolj inovativnimi državami v Bloombergovem indeksu inovacij uvršča na 32. mesto, pred <a href="/wiki/Hongkong" title="Hongkong">Hongkongom</a>, <a href="/wiki/Islandija" title="Islandija">Islandijo</a> ali <a href="/wiki/Malta" title="Malta">Malto</a>.<a href="#cite_note-189">[188]</a> Madžarska je bila leta 2020 uvrščena na 35. mesto na svetovnem indeksu inovativnosti, s 33. leta 2019.<a href="#cite_note-190">[189]</a><a href="#cite_note-191">[190]</a><a href="#cite_note-192">[191]</a><a href="#cite_note-193">[192]</a><a href="#cite_note-194">[193]</a> Leta 2014 je Madžarska štela 2.651 raziskovalcev s polnim delovnim časom na milijon prebivalcev, kar se vztrajno povečuje z 2.131 leta 2010 in v primerjavi s 3.984 v ZDA ali 4.380 v Nemčiji.<a href="#cite_note-195">[194]</a> Visokotehnološka industrija Madžarske je imela koristi tako od kvalificirane delovne sile v državi kot od močne prisotnosti tujih visokotehnoloških podjetij in raziskovalnih centrov. Madžarska ima tudi eno najvišjih stopenj prijavljenih <a href="/wiki/Patent" title="Patent">patentov</a>, šesto najvišje razmerje visokotehnološke in srednje visokotehnološke proizvodnje v skupni industrijski proizvodnji, 12. najvišji priliv neposrednih tujih naložb v raziskave, 14. mesto med raziskovalnimi talenti v podjetjih in ima 17. najboljše skupno razmerje učinkovitosti inovacij na svetu.<a href="#cite_note-196">[195]</a> Ključni akter raziskav in razvoja na Madžarskem je Nacionalni urad za raziskave, razvoj in inovacije (Urad NRDI; slovensko RRI), ki je nacionalna strateška in finančna agencija za znanstvene raziskave, razvoj in inovacije, glavno vladno posvetovalno telo za pripravo madžarske politike RRI in primarna agencija za financiranje RRI. Njegova vloga je razvijati politiko RRI in zagotoviti, da Madžarska ustrezno vlaga v RRI s financiranjem vrhunskih raziskav in podpiranjem inovacij za povečanje konkurenčnosti in pripravo strategije RRI madžarske vlade, za upravljanje nacionalnega sklada za raziskave, razvoj in inovacije ter predstavlja Madžarska vlada in madžarska skupnost RDI v mednarodnih organizacijah.<a href="#cite_note-197">[196]</a> <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg/250px-Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg" decoding="async" width="220" height="156" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg/330px-Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7c/Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg/500px-Richter-Gedeon-Nyrt-P5010610.jpg 2x" data-file-width="1000" data-file-height="711" /></a><figcaption> Raziskovalno-razvojni center Gedeon Richter Plc. v <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešti</a>, eno največjih <a href="/wiki/Biotehnologija" title="Biotehnologija">biotehnoloških</a> podjetij v srednji in vzhodni Evropi</figcaption></figure> Znanstveno raziskovanje v državi podpira deloma industrija in delno država, prek mreže madžarskih univerz in znanstvenih državnih institucij, kot je Madžarska akademija znanosti.<a href="#cite_note-198">[197]</a><a href="#cite_note-199">[198]</a> Madžarska je bila dom nekaterih najvidnejših raziskovalcev v različnih znanstvenih disciplinah, zlasti v <a href="/wiki/Fizika" title="Fizika">fiziki</a>, <a href="/wiki/Matematika" title="Matematika">matematiki</a>, <a href="/wiki/Kemija" title="Kemija">kemiji</a> in <a href="/wiki/In%C5%BEenirstvo" title="Inženirstvo">inženirstvu</a>. Od leta 2018 je bilo dvanajst madžarskih znanstvenikov prejemnikov <a href="/wiki/Nobelova_nagrada" title="Nobelova nagrada">Nobelove nagrade</a>.<a href="#cite_note-200">[199]</a> Do leta 2012 so bili trije posamezniki: Csoma, <a href="/wiki/J%C3%A1nos_Bolyai" title="János Bolyai">János Bolyai</a> in Tihanyi vključeni v Unescov register spomina sveta ter kolektivni prispevki: Tabula Hungariae in <a href="/wiki/Bibliotheca_Corviniana" title="Bibliotheca Corviniana">Bibliotheca Corviniana</a>. Med sodobnimi, mednarodno znanimi madžarskimi znanstveniki so matematik László Lovász, fizik Albert-László Barabási, fizik Ferenc Krausz in biokemik Árpád Pusztai. Madžarska slovi po odličnem matematičnem izobraževanju, ki je usposobilo številne izjemne znanstvenike. Med znanimi madžarskimi matematiki so oče <a href="/wiki/Farkas_Bolyai" title="Farkas Bolyai">Farkas Bolyai</a> in sin <a href="/wiki/J%C3%A1nos_Bolyai" title="János Bolyai">János Bolyai</a>, ki je bil eden od utemeljiteljev <a href="/wiki/Neevklidska_geometrija" title="Neevklidska geometrija">neevklidske geometrije</a>; <a href="/wiki/Paul_Erd%C5%91s" title="Paul Erdős">Paul Erdős</a>, znan po prevodih v več kot štirideset jezikov in katerega Erdős številke še vedno uporabljajo, in <a href="/wiki/John_von_Neumann" title="John von Neumann">John von Neumann</a>, ključni sodelavec na področju <a href="/wiki/Kvantna_mehanika" title="Kvantna mehanika">kvantne mehanike</a> in <a href="/wiki/Teorija_iger" title="Teorija iger">teorije iger</a>, pionir <a href="/wiki/Ra%C4%8Dunalnik" title="Računalnik">digitalnega računalništva</a> in glavni matematik v <a href="/wiki/Projekt_Manhattan" title="Projekt Manhattan">projektu Manhattan</a>. Pomembni madžarski izumi vključujejo <a href="/wiki/V%C5%BEigalica" title="Vžigalica">vžigalico s</a> <a href="/wiki/Svin%C4%8Dev(IV)_oksid" title="Svinčev(IV) oksid">svinčevim dioksida</a> (János Irinyi), vrsto <a href="/wiki/Uplinja%C4%8D" title="Uplinjač">uplinjača</a> (Donát Bánki, János Csonka), električni (AC) vlakovni motor in generator (Kálmán Kandó), <a href="/wiki/Holografija" title="Holografija">holografijo</a> (<a href="/wiki/Dennis_Gabor" title="Dennis Gabor">Dennis Gabor</a>), Kalmanov filter (Rudolf). E. Kálmán), in <a href="/wiki/Rubikova_kocka" title="Rubikova kocka">Rubikova kocka</a> (<a href="/wiki/Ern%C5%91_Rubik" title="Ernő Rubik">Ernő Rubik</a>). <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prevoz">Prevoz</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Prevoz" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prevoz">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Esztergom.desiro.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/Esztergom.desiro.JPG/250px-Esztergom.desiro.JPG" decoding="async" width="220" height="105" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/Esztergom.desiro.JPG/330px-Esztergom.desiro.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/Esztergom.desiro.JPG/500px-Esztergom.desiro.JPG 2x" data-file-width="2271" data-file-height="1088" /></a><figcaption> <a href="/wiki/Siemens_Desiro" title="Siemens Desiro">Siemens Desiro</a> na omrežju madžarskih državnih železnic, ki je eno najgostejših na svetu</figcaption></figure> Madžarska ima zelo razvit cestni, železniški, zračni in vodni promet. Budimpešta, glavno mesto, je pomembno vozlišče za madžarski železniški sistem (MÁV). Glavno mesto oskrbujejo tri velike železniške postaje, imenovane Keleti (vzhodna), Nyugati (zahodna) in Déli (južna) pályaudvar s (<a href="/wiki/%C5%BDelezni%C5%A1ka_postaja" title="Železniška postaja">končne postaje</a>). <a href="/wiki/Szolnok" title="Szolnok">Szolnok</a> je najpomembnejše železniško vozlišče zunaj Budimpešte, medtem ko so železniška postaja Tiszai v <a href="/wiki/Miskolc" class="mw-redirect" title="Miskolc">Miskolcu</a> in glavne postaje <a href="/wiki/Sombotel" title="Sombotel">Szombathely</a>, <a href="/wiki/Gjur" title="Gjur">Győr</a>, <a href="/wiki/Szeged" class="mw-redirect" title="Szeged">Szeged</a> in <a href="/wiki/Sz%C3%A9kesfeh%C3%A9rv%C3%A1r" title="Székesfehérvár">Székesfehérvár</a> prav tako ključne za omrežje. Tramvajska omrežja imajo Budimpešta, <a href="/wiki/Debrecen" title="Debrecen">Debrecen</a>, <a href="/wiki/Miskolc" class="mw-redirect" title="Miskolc">Miškolc</a> in <a href="/wiki/Szeged" class="mw-redirect" title="Szeged">Szeged</a>.. Budimpeštanski metro je drugi najstarejši podzemni <a href="/wiki/Podzemna_%C5%BEeleznica" title="Podzemna železnica">podzemni</a> sistem na svetu; njena linija 1 je v obratovanju od leta 1896. Sistem je sestavljen iz štirih linij. V metropolitanskem območju Budimpešte deluje sistem <a href="/wiki/Regionalna_%C5%BEeleznica" title="Regionalna železnica">mestnih železnic</a> HÉV. Madžarska omrežje avtocest (<a href="/wiki/Mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dina" title="Madžarščina">madžarsko</a> autópálya) se razteza v skupni dolžini približno 1314 km. Obstoječemu omrežju, ki s prestolnico že povezuje številna večja gospodarsko pomembna mesta, se še vedno dodajajo novi avtocestni odseki. Najpomembnejše rečno pristanišče je Budimpešta, pomembna sta tudi <a href="/wiki/Duna%C3%BAjv%C3%A1ros" title="Dunaújváros">Dunaújváros</a> in <a href="/wiki/Baja,_Mad%C5%BEarska" title="Baja, Madžarska">Baja</a>. Na Madžarskem je pet mednarodnih letališč: Budimpešta Liszt Ferenc (neuradno imenovana "Ferihegy"), Debrecen, Hévíz–Balaton (imenovano tudi letališče Sármellék), Győr-Pér in Pécs-Pogány, vendar le dve od teh (Budimpešta in Debrecen) opravljata redne polete. Nacionalni prevoznik MALÉV je opravljal lete v več kot 60, večinoma evropskih mest, vendar je leta 2012 prenehal delovati. Tako enako kot npr. Slovenija, tudi Madžarska sedaj nima več nacionalne letalske družbe. Na Madžarskem, v Ferihegyju, ima sedež nizkoproračunski letalski prevoznik <a href="/wiki/Wizz_Air" title="Wizz Air">WizzAir</a>. <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Demografija">Demografija</h2>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Demografija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Demografija">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Population_density_in_Hungary.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/Population_density_in_Hungary.png/220px-Population_density_in_Hungary.png" decoding="async" width="220" height="137" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/Population_density_in_Hungary.png/330px-Population_density_in_Hungary.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/Population_density_in_Hungary.png/440px-Population_density_in_Hungary.png 2x" data-file-width="870" data-file-height="540" /></a><figcaption> Gostota prebivalstva na Madžarskem po okrožjih.</figcaption></figure> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5590687" /><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">Glej tudi: <a href="/wiki/%C5%BDenske_na_Mad%C5%BEarskem" title="Ženske na Madžarskem">Ženske na Madžarskem</a></div> Po popisu iz leta 2011 je Madžarska imela 9.937.628 <a href="/wiki/Popis_prebivalstva" title="Popis prebivalstva">prebivalcev</a>, s čimer je bila peta najbolj naseljena država v srednji in vzhodni Evropi ter srednje velika država članica Evropske unije. <a href="/wiki/Gostota_prebivalstva" title="Gostota prebivalstva">Gostota prebivalstva</a> znaša 107 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar je približno dvakrat več od <a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_po_gostoti_prebivalstva" title="Seznam držav po gostoti prebivalstva">svetovnega povprečja</a>. Več kot četrtina prebivalstva je živela v metropolitanskem območju Budimpešte, 6.903.858 ljudi (69,5 %) pa v <a href="/wiki/Seznam_mest_na_Mad%C5%BEarskem" title="Seznam mest na Madžarskem">mestih in mestih</a>.<a href="#cite_note-Census2011-201">[200]</a> Tako kot večina drugih evropskih držav se tudi Madžarska srečuje z pod-nadomestno rodnostjo; njena ocenjena skupna stopnja rodnosti 1,43 otroka na žensko je precej pod stopnjo nadomestitve 2,1,<a href="#cite_note-202">[201]</a> čeprav je višja od najnižje vrednosti 1,28 leta 1999<a href="#cite_note-203">[202]</a> in ostaja precej pod najvišjo vrednostjo 5,59 otrok, rojenih na žensko leta 1884.<a href="#cite_note-204">[203]</a> Posledično se madžarsko prebivalstvo postopoma zmanjšuje in hitro stara. Leta 2011 je konzervativna vlada začela s programom za povečanje rodnosti s poudarkom na etničnih Madžarih, s tem da je ponovno uveljavila 3-letni porodniški dopust in spodbudila zaposlitev s krajšim delovnim časom. Stopnja rodnosti se je postopoma povečevala z 1,27 rojenih otrok na žensko v letu 2011<a href="#cite_note-205">[204]</a> Naravni primanjkljaj v prvih 10 mesecih leta 2016 je znašal le 25.828, kar je 8.162 manj kot v enakem obdobju leta 2015.<a href="#cite_note-206">[205]</a> V letu 2015 so bile matere novorojenih otrok v 47,9 % neporočene.<a href="#cite_note-207">[206]</a> Madžarska ima eno najstarejših prebivalstev na svetu, s povprečno starostjo 42,7 let.<a href="#cite_note-208">[207]</a> <a href="/wiki/Pri%C4%8Dakovana_%C5%BEivljenjska_doba" title="Pričakovana življenjska doba">Pričakovana življenjska doba</a> je bila leta 2015 71,96 leta za moške in 79,62 leta za ženske,<a href="#cite_note-209">[208]</a> kar je od padca komunizma nenehno naraščalo.<a href="#cite_note-210">[209]</a> Madžarska priznava dve veliki manjšinski skupini, ki sta označeni kot "nacionalne manjšine", ker so njihovi predniki stoletja živeli v svojih regijah na Madžarskem: nemško skupnost s približno 130.000 prebivalci, ki živi po vsej državi, in romsko manjšino, ki šteje okoli 300.000, ki večinoma prebiva v <a href="/wiki/Severna_Mad%C5%BEarska" title="Severna Madžarska">severnem delu države</a>. Nekatere študije kažejo na bistveno večje število Romov na Madžarskem (876.000 ljudi – približno 9 % prebivalstva).<a href="#cite_note-211">[210]</a><a href="#cite_note-212">[211]</a> Po popisu iz leta 2011 je živelo na Madžarskem 8.314.029 (83,7 %) etničnih <a href="/wiki/Mad%C5%BEari" title="Madžari">Madžarov</a>, 308.957 (3,1 %) <a href="/wiki/Romi" title="Romi">Romov</a>, 131.951 (1,3 %) <a href="/wiki/Nemci" title="Nemci">Nemcev</a>, 29.647 (0,3 %) <a href="/wiki/Slovaki" title="Slovaki">Slovakov</a>, 26.345 (0,3 %) <a href="/wiki/Romuni" title="Romuni">Romunov</a> in 23.561 (0,2 %) <a href="/wiki/Hrvati" title="Hrvati">Hrvatov</a>; 1.455.883 ljudi (14,7 % celotnega prebivalstva) se ni izjasnilo svoje narodnosti. Tako so Madžari predstavljali več kot 90 % prebivalcev, ki so se opredelili o svoji narodnosti.<a href="#cite_note-Census2011det-213">[212]</a> Na Madžarskem lahko prebivalci sicer navedejo več kot eno narodnost, zato je vsota etničnih skupin višja od celotnega prebivalstva.<a href="#cite_note-214">[213]</a> Danes zunaj trenutnih meja Madžarske živi približno 5 milijonov Madžarov. Na ozemlju Slovenije živi madžarska manjšina, ki je uradno priznana; pripadniki madžarske narodne skupnosti (okoli 5000)<a href="#cite_note-pmsns-35">[34]</a> živijo na območjih občin <a href="/wiki/Ob%C4%8Dina_Lendava" title="Občina Lendava">Lendava</a>, <a href="/wiki/Ob%C4%8Dina_Dobrovnik" title="Občina Dobrovnik">Dobrovnik</a>, <a href="/wiki/Ob%C4%8Dina_%C5%A0alovci" title="Občina Šalovci">Šalovci</a>, <a href="/wiki/Ob%C4%8Dina_Moravske_Toplice" title="Občina Moravske Toplice">Moravske Toplice</a> in <a href="/wiki/Ob%C4%8Dina_Hodo%C5%A1" title="Občina Hodoš">Hodoš</a>. Te občine so tudi dvojezične, pripadniki pa imajo enega predstavnika v državnem zboru.<a href="#cite_note-gov.si-36">[35]</a> Slovenci na Madžarskem so priznana narodna skupnost; avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od <a href="/wiki/Mono%C5%A1ter" title="Monošter">Monoštra</a> in reke <a href="/wiki/Raba" title="Raba">Rabe</a>, to je tako imenovano Porabje ali <a href="/wiki/Slovensko_Porabje" title="Slovensko Porabje">Slovensko Porabje</a>. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem šteje okoli 5000 pripadnikov.<a href="#cite_note-gov.si2-34">[33]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Urbanizacija">Urbanizacija</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Urbanizacija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Urbanizacija">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Budapest,_Hungary_(explored)_(14995308504).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9d/Budapest%2C_Hungary_%28explored%29_%2814995308504%29.jpg/220px-Budapest%2C_Hungary_%28explored%29_%2814995308504%29.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9d/Budapest%2C_Hungary_%28explored%29_%2814995308504%29.jpg/330px-Budapest%2C_Hungary_%28explored%29_%2814995308504%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9d/Budapest%2C_Hungary_%28explored%29_%2814995308504%29.jpg/440px-Budapest%2C_Hungary_%28explored%29_%2814995308504%29.jpg 2x" data-file-width="5223" data-file-height="3481" /></a><figcaption> <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a></figcaption></figure> <table class="wikitable"> <tbody><tr> <th>čin </th> <th>ime </th> <th>okrožje </th> <th>pop. </th> <th>ref. </th></tr> <tr> <td>1 </td> <td>Budimpešta </td> <td>Budimpešta </td> <td>1,772 milijona </td> <td><a href="#cite_note-215">[214]</a> </td></tr></tbody></table> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Hungary_local_administration.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/Hungary_local_administration.png/250px-Hungary_local_administration.png" decoding="async" width="220" height="141" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/Hungary_local_administration.png/330px-Hungary_local_administration.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/Hungary_local_administration.png/500px-Hungary_local_administration.png 2x" data-file-width="1601" data-file-height="1025" /></a><figcaption> Mesta in vasi na Madžarskem</figcaption></figure> Na Madžarskem je bilo na dan 15. julija 2013 3.152 krajev. 346 mest (madžarski izraz: város, množina: városok; izrazoslovje ne razlikujejo med <a href="/wiki/Mesto" title="Mesto">mesti</a> in kraji – izraz mesto se uporablja v uradnih prevodih) in 2.806 vasi (madžarski: közsé množina: községek). Število mest se lahko spreminja, saj se lahko z predsedniškim aktom vasi povzdignejo v status mesta. Glavno mesto Budimpešta ima poseben status in ni vključeno v nobeno okrožje, medtem ko je 23 mest tako imenovanih mestnih okrožij (megyei jogú város – mesto z okrajnimi pravicami). Vsi okrožni sedeži razen Budimpešte so mestne županije. Štiri mesta (<a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a>, <a href="/wiki/Miskolc" class="mw-redirect" title="Miskolc">Miškolc</a>, <a href="/wiki/Gjur" title="Gjur">Győr</a> in <a href="/wiki/P%C3%A9cs" title="Pécs">Pécs</a>) imajo aglomeracije, madžarski statistični urad pa razlikuje še sedemnajst drugih območij v zgodnejših fazah razvoja aglomeracije.<a href="#cite_note-portal-216">[215]</a> Največje mesto je glavno mesto Budimpešta, najmanjše mesto pa je <a href="/wiki/P%C3%A1lh%C3%A1za" title="Pálháza">Pálháza</a> s 1038 prebivalci leta 2010. Največja vas je <a href="/wiki/Solym%C3%A1r" title="Solymár">Solymár</a> z 10.123 prebivalci leta 2010. Več kot 100 vasi ima manj kot 100 prebivalcev, medtem ko imajo najmanjše vasi manj kot 20 prebivalcev. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Jeziki">Jeziki</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Jeziki" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Jeziki">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Dist_of_hu_lang_europe.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Dist_of_hu_lang_europe.svg/250px-Dist_of_hu_lang_europe.svg.png" decoding="async" width="220" height="140" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Dist_of_hu_lang_europe.svg/330px-Dist_of_hu_lang_europe.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a3/Dist_of_hu_lang_europe.svg/500px-Dist_of_hu_lang_europe.svg.png 2x" data-file-width="688" data-file-height="438" /></a><figcaption> Današnje regije v srednji in vzhodni Evropi, ki jih naseljujejo govorci madžarskega jezika</figcaption></figure> <a href="/wiki/Mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dina" title="Madžarščina">Madžarščina</a> je <a href="/wiki/Uradni_jezik" title="Uradni jezik">uradni</a> in tudi sicer prevladujoči govorjeni jezik na Madžarskem. Madžarščina je 13. najbolj razširjen prvi jezik v Evropi s približno 13 milijonov domačih govorcev in je eden od 24 uradnih in delovnih jezikov Evropske unije.<a href="#cite_note-217">[216]</a> Zunaj Madžarske ga govorijo tudi skupnosti Madžarov v sosednjih državah in v skupnosti madžarske diaspore po vsem svetu. Po popisu iz leta 2011 na Madžarskem govori 9.896.333 ljudi (99,6 %) madžarščino, od tega 9.827.875 oseb(99 %) kot <a href="/wiki/Materni_jezik" title="Materni jezik">prvi jezik</a>, medtem ko je za 68.458 oseb (0,7 %) madžarščina drugi jezik.<a href="#cite_note-Census2011det-213">[212]</a> Najbolj razširjena tuja jezika sta angleščina (1.589.180 govorcev, 16,0 %) in nemščina (1.111.997 govorcev, 11,2 %), medtem ko je na Madžarskem priznanih tudi več manjšinskih jezikov (<a href="/wiki/Armen%C5%A1%C4%8Dina" title="Armenščina">armenski</a>, <a href="/wiki/Bolgar%C5%A1%C4%8Dina" title="Bolgarščina">bolgarski</a>, <a href="/wiki/Hrva%C5%A1%C4%8Dina" title="Hrvaščina">hrvaški</a>, <a href="/wiki/Nem%C5%A1%C4%8Dina" title="Nemščina">nemški</a>, <a href="/wiki/Gr%C5%A1%C4%8Dina" title="Grščina">grški</a>, <a href="/wiki/Romun%C5%A1%C4%8Dina" title="Romunščina">romunski</a>, romski, <a href="/wiki/Rusin%C5%A1%C4%8Dina" title="Rusinščina">Rusin</a>, <a href="/wiki/Srb%C5%A1%C4%8Dina" title="Srbščina">srbski</a>, <a href="/wiki/Slova%C5%A1%C4%8Dina" title="Slovaščina">slovaški</a>, <a href="/wiki/Sloven%C5%A1%C4%8Dina" title="Slovenščina">slovenski</a> in <a href="/wiki/Ukrajin%C5%A1%C4%8Dina" title="Ukrajinščina">ukrajinski</a>).<a href="#cite_note-Census2011-201">[200]</a> Madžarščina (madžarščina) je član <a href="/wiki/Uralski_jeziki" title="Uralski jeziki">uralske jezikovne družine</a>, in ni povezana z nobenim izmed sosednjih jezikov ter je oddaljena od <a href="/wiki/Fin%C5%A1%C4%8Dina" title="Finščina">finščine</a> in <a href="/wiki/Eston%C5%A1%C4%8Dina" title="Estonščina">estonščine</a>. Po številu govorcev je največji med uralskimi jeziki in edini v <a href="/wiki/Srednja_Evropa" title="Srednja Evropa">Srednji Evropi</a>. V Romuniji, na Češkem, Slovaškem, v nekdanji Jugoslaviji, Ukrajini, Izraelu in ZDA je precejšnja populacija govorcev madžarskega jezika. Manjše skupine govorcev madžarskega jezika živijo v Kanadi, Sloveniji in Avstriji, pa tudi v Avstraliji, Braziliji, Argentini, Mehika, Venezuela in Čile. Standardna madžarščina temelji na raznolikosti, ki se govori v glavnem mestu <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešte</a>, čeprav je uporaba standardnega narečja uveljavljena, ima madžarščina številna mestna in podeželska <a href="/wiki/Nare%C4%8Dje" title="Narečje">narečja</a>. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vera">Vera</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=29" title="Uredi razdelek: Vera" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=29" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vera">uredi kodo</a>]</div> Madžarska je zgodovinsko <a href="/wiki/Kr%C5%A1%C4%8Danstvo" title="Krščanstvo">krščanska</a> država. Madžarsko zgodovinopisje povezuje ustanovitev madžarske države s <a href="/wiki/Krst" title="Krst">krstom</a> <a href="/wiki/%C5%A0tefan_I._Ogrski" title="Štefan I. Ogrski">Štefana I.</a> in kronanjem s sveto krono leta 1000 našega štetja. Štefan je razglasil <a href="/wiki/Rimskokatoli%C5%A1ka_cerkev" title="Rimskokatoliška cerkev">katolištvo</a> kot državno vero, njegovi nasledniki pa so bili tradicionalno znani kot apostolski kralji. Katoliška cerkev na Madžarskem je ostala močna skozi stoletja, esztergomski nadškof pa je dobil izredne časovne privilegije kot madžarski princ-primat (hercegprímás). <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Bencz%C3%BAr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Bencz%C3%BAr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg/220px-Bencz%C3%BAr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg" decoding="async" width="220" height="317" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Bencz%C3%BAr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg/330px-Bencz%C3%BAr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/31/Bencz%C3%BAr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg/440px-Bencz%C3%BAr_-_Painting_of_St_Stephen_in_the_Basilica_of_Budapest.jpg 2x" data-file-width="1796" data-file-height="2585" /></a><figcaption> <a href="/wiki/%C5%A0tefan_I._Ogrski" title="Štefan I. Ogrski">Kralj Sveti Štefan</a> daruje madžarsko krono <a href="/wiki/Sveta_Marija" title="Sveta Marija">Devici Mariji</a> – slika Gyule Benczúr, v baziliki sv. Štefana</figcaption></figure> Čeprav sodobna Madžarska nima uradne vere in priznava <a href="/wiki/Verska_svoboda" title="Verska svoboda">svobodo veroizpovedi</a> kot temeljno pravico, madžarska ustava v svoji preambuli <a href="#cite_note-218">[217]</a> »priznava državotvorno vlogo krščanstva« in v VII. členu potrjuje, da »lahko država sodeluje s cerkvami za doseganje skupnih ciljev." <a href="#cite_note-219">[218]</a> Popis iz leta 2011 je pokazal, da se večina Madžarov opredeljuje kot kristjani (54,2 %), pri čemer poleg <a href="/wiki/Luteranstvo" title="Luteranstvo">luteranov</a> (evangélikusok) večino teh predstavljajo rimokatoliki (római katolikusok) (37,1 %) in madžarski reformirani <a href="/wiki/Kalvinizem" title="Kalvinizem">kalvinisti</a> (reformátusok) (11,1 %) (2,2 %), grkokatoličani (1,8 %) in drugi kristjani (1,3 %). <a href="/wiki/Judje" title="Judje">Judovska</a> (0,1 %), <a href="/wiki/Budizem" title="Budizem">budistična</a> (0,1 %) in <a href="/wiki/Muslimani" title="Muslimani">muslimanska</a> (0,06 %) skupnost so v manjšini. 27,2 % prebivalcev se ni opredelilo glede verske pripadnosti, 16,7 % pa se je opredelilo za izrecno <a href="/wiki/Brezverstvo" title="Brezverstvo">nereligiozno</a>, še 1,5 % pa za <a href="/wiki/Ateizem" title="Ateizem">ateiste</a>.<a href="#cite_note-Census2011det-213">[212]</a> V začetnih fazah <a href="/wiki/Reformacija" title="Reformacija">protestantske reformacije</a> je večina Madžarov sprejela najprej <a href="/wiki/Luteranstvo" title="Luteranstvo">luteranizem</a> in nato <a href="/wiki/Kalvinizem" title="Kalvinizem">kalvinizem</a> v obliki madžarske reformirane cerkve. V drugi polovici 16. stoletja so <a href="/wiki/Dru%C5%BEba_Jezusova" title="Družba Jezusova">jezuiti</a> sprožili <a href="/wiki/Protireformacija" title="Protireformacija">protireformacijski</a> pohod in prebivalstvo je zopet postalo pretežno katoliško. Ta kampanja pa je bila le delno uspešna in (večinoma reformirano) madžarsko plemstvo je protestantom uspelo zagotoviti svobodo verovanja. V praksi je to pomenilo cuius regio, eius religio; tako je večina posameznih krajev na Madžarskem še vedno prepoznavnih kot zgodovinsko katoliških, luteranskih ali reformiranih. Vzhodne regije države, zlasti okoli <a href="/wiki/Debrecen" title="Debrecen">Debrecena</a> (»kalvinistični Rim«), ostajajo skoraj popolnoma <a href="/wiki/Kalvinizem" title="Kalvinizem">reformirane (kalvinistične)</a>,<a href="#cite_note-220">[219]</a> lastnost, ki si jo delijo z zgodovinsko sosednjimi etnično madžarskimi regijami preko romunske meje. <a href="/wiki/Vzhodna_pravoslavna_cerkev" title="Vzhodna pravoslavna cerkev">Pravoslavno krščanstvo</a> na Madžarskem je povezano z etničnimi manjšinami v državi: <a href="/wiki/Armenci" title="Armenci">Armenci</a>, <a href="/wiki/Bolgari" title="Bolgari">Bolgari</a>, <a href="/wiki/Grki" title="Grki">Grki</a>, <a href="/wiki/Romuni" title="Romuni">Romuni</a>, <a href="/wiki/Rusini" title="Rusini">Rusini</a>, <a href="/wiki/Ukrajinci" title="Ukrajinci">Ukrajinci</a> in <a href="/wiki/Srbi" title="Srbi">Srbi</a>. Zgodovinsko gledano je bila Madžarska dom številčne judovske skupnosti z več kot 800.000 prebivalci pred <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">drugo svetovno vojno</a>, vendar se ocenjuje, da je bilo med letoma 1941 in 1945 med holokavstom na Madžarskem ubitih nekaj več kot 564.000 madžarskih Judov.<a href="#cite_note-221">[220]</a> Samo med 15. majem in 9. julijem 1944 je bilo več kot 434.000 Judov deportiranih na 147 vlakih,<a href="#cite_note-FOOTNOTEBraham2016771,_774–775-222">[221]</a> večina od njih v <a href="/wiki/Koncentracijsko_tabori%C5%A1%C4%8De_Auschwitz" title="Koncentracijsko taborišče Auschwitz">Auschwitz</a>, kjer so jih okoli 80 odstotkov takoj ob prihodu umorili s plinom. Nekateri Judje so uspeli pobegniti, večina pa je ali končala v koncentracijskih taboriščih, ali pa so jih na Madžarskem pobili ali umorili pripadniki Puščičastega križa. Od več kot 800.000 Judov, ki so živeli znotraj madžarskih meja v letih 1941–1944, naj bi jih preživelo približno 255.500. Na Madžarskem danes živi okoli 120.000 Judov.<a href="#cite_note-223">[222]</a><a href="#cite_note-224">[223]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Izobraževanje">Izobraževanje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=30" title="Uredi razdelek: Izobraževanje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=30" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Izobraževanje">uredi kodo</a>]</div> Izobraževanje na Madžarskem je pretežno javno, upravlja ga Ministrstvo za šolstvo. <a href="/wiki/Mala_%C5%A1ola" title="Mala šola">Predšolsko</a> - <a href="/wiki/Vrtec" title="Vrtec">vrtčevska</a> vzgoja je obvezna in se izvaja za vse otroke, stare od treh do šestih let, nato pa je obvezno tudi obiskovanje osnovne šole do šestnajstega leta starosti.<a href="#cite_note-europa-27">[26]</a> Osnovnošolsko izobraževanje običajno traja osem let. Srednješolsko izobraževanje vključuje tri tradicionalne vrste šol, ki so usmerjene na različne akademske ravni: <a href="/wiki/Gimnazija" title="Gimnazija">gimnazija</a> vpisuje najbolj nadarjene otroke in pripravlja dijake za univerzitetni študij; srednje strokovne šole za srednje dijake trajajo štiri leta, tehniška šola pa pripravlja učence za <a href="/wiki/Profesionalni_razvoj" title="Profesionalni razvoj">poklicno izobraževanje</a> in svet dela. Sistem je delno prilagodljiv in je možno prehajanje, diplomanti poklicne šole lahko dosežejo dvoletni program, da imajo na primer dostop do visokošolskega poklicnega izobraževanja.<a href="#cite_note-225">[224]</a> Študija Trends in International Mathematics and Science Study (TIMSS) je na področju matematikeo in naravoslovja 13–14-letne učence na Madžarskem uvrstila med najboljše na svetu. <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/File:Iskola-Lotz3.JPG"><img resource="/wiki/Slika:Iskola-Lotz3.JPG" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Iskola-Lotz3.JPG/250px-Iskola-Lotz3.JPG" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Iskola-Lotz3.JPG/330px-Iskola-Lotz3.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/48/Iskola-Lotz3.JPG/500px-Iskola-Lotz3.JPG 2x" data-file-width="3648" data-file-height="2432" /></a><figcaption>Dvorana rektorskega sveta Budimpeštanske poslovne šole, prve javne poslovne šole na svetu, ustanovljene leta 1857</figcaption></figure> Večina madžarskih univerz je javnih ustanov, študenti pa tradicionalno študirajo brez plačila šolnine. Splošni pogoj za univerzo je <a href="/wiki/Matura" title="Matura">matura</a>. Madžarski javni visokošolski sistem vključuje univerze in druge visokošolske zavode, ki zagotavljajo tako izobraževalne načrte kot sorodne diplome do doktorske stopnje ter prispevajo tudi k raziskovalni dejavnosti. Zdravstveno zavarovanje za študente je brezplačno do konca študija. Angleščina in nemški jezik sta pomembna v madžarskem visokem šolstvu, obstaja veliko študijskih programov, ki jih poučujejo v teh jezikih, kar vsako leto preko programa ERASMUS in drugih privabi na tisoče študentov na izmenjavi. Visokošolsko izobraževanje in usposabljanje na Madžarskem je bilo v Poročilu o globalni konkurenčnosti 2014 uvrščeno na 44. mesto od 148 držav.<a href="#cite_note-226">[225]</a> Madžarska ima dolgo tradicijo visokošolskega izobraževanja, ki se izkazuje skozi obstoj uveljavljenega gospodarstva, temelječega na znanju. Univerze na Madžarskem vključujejo nekatere najstarejše na svetu, prva je bila univerza v Pécsu, ustanovljena leta 1367, ki še vedno deluje. Lleta 1276 so univerzo v <a href="/wiki/Veszpr%C3%A9m" title="Veszprém">Veszprému</a> uničile čete Petra Csáka, vendar ni bil nikoli obnovljena. Sigismund je leta 1395 ustanovil univerzo Óbuda. Drugo, Universitas Istropolitana, je leta 1465 v <a href="/wiki/Bratislava" title="Bratislava">Pozsonyju</a> ustanovil <a href="/wiki/Matija_Korvin" title="Matija Korvin">Mattias Corvinus</a>. Univerza <a href="/wiki/Trnava" title="Trnava">Nagyszombat</a> je bila ustanovljena leta 1635, se preselila v Budim leta 1777 in se danes imenuje univerza Eötvös Loránd. Prvi tehnološki inštitut na svetu je bil ustanovljen v <a href="/wiki/Bansk%C3%A1_%C5%A0tiavnica" title="Banská Štiavnica">Selmecbányi</a> v Kraljevini Madžarski leta 1735, njegova pravna naslednica je Univerza v Miskolcu. Univerza za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti velja za najstarejši tehnološki inštitut na svetu z univerzitetnim prograo in strukturo, njen pravni predhodnik Institutum Geometrico-Hydrotechnicum je leta 1782 ustanovil <a href="/wiki/Jo%C5%BEef_II._Habsbur%C5%A1ko-Lotarin%C5%A1ki" title="Jožef II. Habsburško-Lotarinški">cesar Jožef II</a>. Madžarska se uvršča na četrto mesto (pred sosedno Romunijo in za Kitajsko, ZDA in Rusijo) po številu medalj vseh časov na <a href="/wiki/Mednarodna_matemati%C4%8Dna_olimpijada" title="Mednarodna matematična olimpijada">mednarodni matematični olimpijadi</a>, s skupno 336 medaljami, ki segajo v leto 1959. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zdravje">Zdravje</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=31" title="Uredi razdelek: Zdravje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=31" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zdravje">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/90/Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg/250px-Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg" decoding="async" width="250" height="181" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/90/Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg/375px-Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/90/Szentistvankorhazcivertanlegi.jpg 2x" data-file-width="450" data-file-height="325" /></a><figcaption> Szent István Kórház (bolnišnica <a href="/wiki/%C5%A0tefan_I._Ogrski" title="Štefan I. Ogrski">Saint Stephen</a>) na aveniji Üllői, <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešta</a>. S Szent László Kórház (bolnišnica <a href="/wiki/Ladislav_I._Ogrski" title="Ladislav I. Ogrski">svetega Ladislava</a>) je največji bolnišnični kompleks na Madžarskem, zgrajen na prelomu iz 19. v 20. stoletje.</figcaption></figure> Madžarska svojim prebivalcem zagotavlja univerzalni sistem zdravstvenega varstva, ki ga v veliki meri financira vladno nacionalno zdravstveno zavarovanje. Po podatkih <a href="/wiki/Organizacija_za_gospodarsko_sodelovanje_in_razvoj" title="Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj">OECD</a> je 100 % prebivalstva pokrito z univerzalnim zdravstvenim zavarovanjem,<a href="#cite_note-auto-26">[25]</a> ki je popolnoma brezplačno za <a href="/wiki/Otrok" title="Otrok">otroke</a>, <a href="/wiki/%C5%A0tudent" title="Študent">študente</a>, upokojence, <a href="/wiki/Rev%C5%A1%C4%8Dina" title="Revščina">ljudi z nizkimi dohodki</a>, <a href="/wiki/Invalidnost" title="Invalidnost">invalide</a> in cerkvene delavce.<a href="#cite_note-227">[226]</a><a href="#cite_note-228">[227]</a> Madžarska za zdravstveno varstvo porabi 7,2 % BDP, pri čemer porabi 2.045 $ na prebivalca, od tega 1.365 $ zagotavlja državni proračun.<a href="#cite_note-229">[228]</a> Madžarska je v <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evrop</a>i ena vodilnih regij na področju zdravstvenega turizma, zlasti v zobozdravstvenem turizmu,<a href="#cite_note-230">[229]</a><a href="#cite_note-BBJ1-231">[230]</a> v katerem je njen delež 42 % v Evropi in 21 % po vsem svetu.<a href="#cite_note-BBJ1-231">[230]</a><a href="#cite_note-BBJ2-232">[231]</a> Vidna panoga je tudi <a href="/wiki/Plasti%C4%8Dna_kirurgija" title="Plastična kirurgija">plastična kirurgija</a>, saj 30 % strank prihaja iz tujine. Madžarska je znana po svoji zdraviliški kulturi in je država številnih zdravilišč,<a href="#cite_note-IMTJ-233">[232]</a> ki privabljajo tako imenovani "zdraviliški turizem".<a href="#cite_note-BBJ3-234">[233]</a> Tako kot v ostalih razvitih državah so <a href="/wiki/Sr%C4%8Dno-%C5%BEilna_bolezen" title="Srčno-žilna bolezen">bolezni srca in ožilja</a> vodilni vzrok smrti, saj so leta 2013 bile vzrok 49,4 % (62.979) vseh smrti.<a href="#cite_note-KSH-235">[234]</a> Vendar pa je ta številka dosegla vrhunec že leta 1985 z 79.355 smrtnimi žrtvami in se od padca komunizma nenehno znižuje.<a href="#cite_note-KSH-235">[234]</a> Drugi najpogostejši vzrok smrti je <a href="/wiki/Rak_(bolezen)" title="Rak (bolezen)">rak</a> s 33.274 (26,2 %), ki stagnira od 90. let dvajsetega stoletja.<a href="#cite_note-KSH-235">[234]</a> Število smrtnih žrtev zaradi <a href="/wiki/Nesre%C4%8Da" title="Nesreča">nesreč</a> se je zmanjšalo z 8.760 v letu 1990 na 3.654 v letu 2013; število <a href="/wiki/Samomor" title="Samomor">samomorov</a> se je strmo zmanjšalo s 4.911 leta 1983 na 2.093 leta 2013 (21,1 na 100.000 ljudi), kar je najnižje od leta 1956.<a href="#cite_note-KSH-235">[234]</a> Med zahodnimi in vzhodnimi deli Madžarske (podobno kot v Sloveniji) obstajajo velike zdravstvene razlike; <a href="/wiki/Sr%C4%8Dno-%C5%BEilna_bolezen" title="Srčno-žilna bolezen">bolezni srca</a>, <a href="/wiki/Visok_krvni_tlak" title="Visok krvni tlak">hipertenzija</a>, <a href="/wiki/Mo%C5%BEganska_kap" title="Možganska kap">možganska kap</a> in <a href="/wiki/Samomor" title="Samomor">samomor</a> so razširjeni v pretežno <a href="/wiki/Kmetijstvo" title="Kmetijstvo">kmetijski</a> regiji <a href="/wiki/Velika_mad%C5%BEarska_ni%C5%BEina" title="Velika madžarska nižina">Velike nižine</a> z nizkimi dohodki na vzhodu, vendar redki v območjih s prebivalstvom srednjega razreda z visokim dohodkom v <a href="/wiki/Zahodna_prekodonavska" title="Zahodna prekodonavska">zahodni Transdonaviji</a> in <a href="/wiki/Osrednja_Mad%C5%BEarska" title="Osrednja Madžarska">osrednji Madžarski</a>.<a href="#cite_note-236">[235]</a> Kajenje je vodilni vzrok smrti v državi, čeprav delež kadilcev strmo upada: zmanjšal se je na 19 % v letu 2013 z 28 % v letu 2012 zaradi strogih predpisov, kot je nacionalna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih, in zaradi omejevanja prodaje tobaka na "nacionalne tobačne trgovine" pod državnim nadzorom.<a href="#cite_note-237">[236]</a> Madžarska je z vidika telesne varnosti 17. najvarnejša država na svetu s stopnjo umorov 1,3 na 100.000 ljudi.<a href="#cite_note-238">[237]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kultura">Kultura</h2>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=32" title="Uredi razdelek: Kultura" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=32" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kultura">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Arhitektura">Arhitektura</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=33" title="Uredi razdelek: Arhitektura" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=33" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Arhitektura">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Esterh%C3%A1zy-kast%C3%A9ly_(4051._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k)_2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9f/Esterh%C3%A1zy-kast%C3%A9ly_%284051._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_2.jpg/220px-Esterh%C3%A1zy-kast%C3%A9ly_%284051._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_2.jpg" decoding="async" width="220" height="87" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9f/Esterh%C3%A1zy-kast%C3%A9ly_%284051._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_2.jpg/330px-Esterh%C3%A1zy-kast%C3%A9ly_%284051._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9f/Esterh%C3%A1zy-kast%C3%A9ly_%284051._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_2.jpg/440px-Esterh%C3%A1zy-kast%C3%A9ly_%284051._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_2.jpg 2x" data-file-width="10303" data-file-height="4077" /></a><figcaption> Palača Eszterháza, "madžarski Versailles" v <a href="/wiki/Fert%C5%91d" title="Fertőd">Fertődu</a>, <a href="/wiki/Gy%C5%91r-Moson-Sopron_(%C5%BEupanija)" title="Győr-Moson-Sopron (županija)">okrožje Győr-Moson-Sopron</a></figcaption></figure> Na Madžarskem stoji največja sinagoga v Evropi (Velika sinagoga), zgrajena leta 1859 v slogu mavrskega preporoda s kapaciteto 3.000 oseb, največja zdravilna kopel v Evropi (Széchenyi Medicinal Bath), dokončana leta 1913 v modernem renesančnem slogu in se nahaja v mestnem parku v Budimpešti, največja zgradba na Madžarskem z dolžino 268 metrov (stavba parlamenta), ena največjih bazilik v Evropi (Esztergom Basilica), druga največja teritorialna opatija na svetu (<a href="/wiki/Benediktinska_opatija_v_Pannonhalmi" title="Benediktinska opatija v Pannonhalmi">Pannonhalma Archabbey</a>), in največja zgodnjekrščanska nekropola zunaj Italije (<a href="/wiki/P%C3%A9cs" title="Pécs">Pécs</a>). <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Ap%C3%A1ts%C3%A1gi_templom_(8941._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k)_7.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Ap%C3%A1ts%C3%A1gi_templom_%288941._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_7.jpg/250px-Ap%C3%A1ts%C3%A1gi_templom_%288941._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_7.jpg" decoding="async" width="220" height="146" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Ap%C3%A1ts%C3%A1gi_templom_%288941._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_7.jpg/330px-Ap%C3%A1ts%C3%A1gi_templom_%288941._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_7.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Ap%C3%A1ts%C3%A1gi_templom_%288941._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_7.jpg/500px-Ap%C3%A1ts%C3%A1gi_templom_%288941._sz%C3%A1m%C3%BA_m%C5%B1eml%C3%A9k%29_7.jpg 2x" data-file-width="1556" data-file-height="1032" /></a><figcaption> Romanska opatija Ják, <a href="/wiki/%C5%BDelezna_%C5%BEupanija" title="Železna županija">okrožje Vas</a>, zgrajena med letoma 1220 in 1256.</figcaption></figure> Pomembni arhitekturni slogi na Madžarskem vključujejo <a href="/wiki/Historicizem" title="Historicizem">historicizem</a> in <a href="/wiki/Art_nouveau" title="Art nouveau">art nouveau/secesijo,</a> ali, bolje rečeno, več različic secesije. V nasprotju s historizmom madžarska secesija temelji na nacionalnih arhitekturnih značilnostih. Ob upoštevanju vzhodnega izvora Madžarov je Ödön Lechner (1845–1914), najpomembnejša osebnost madžarske secesije, sprva navdihnjena z indijsko in sirsko arhitekturo, pozneje pa s tradicionalnimi madžarskimi dekorativnimi zasnovami. Na ta način je ustvaril izvirno sintezo arhitekturnih slogov. Z njihovo uporabo na tridimenzionalnih arhitekturnih elementih je ustvaril različicosecesije, ki je postala značilna za Madžarsko. Ker se je odvrnila od Lechnerjevega sloga, a se je navdihnila iz njegovega pristopa, naj bi skupina "Mladi" (Fiatalok), v kateri sta bila Károly Kós in Dezsö Zrumeczky, uporabila značilne strukture in oblike tradicionalne madžarske arhitekture, da bi dosegla enak zaključek. <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Museum_of_Applied_Arts_(Budapest).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Museum_of_Applied_Arts_%28Budapest%29.jpg/250px-Museum_of_Applied_Arts_%28Budapest%29.jpg" decoding="async" width="220" height="171" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Museum_of_Applied_Arts_%28Budapest%29.jpg/330px-Museum_of_Applied_Arts_%28Budapest%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Museum_of_Applied_Arts_%28Budapest%29.jpg/500px-Museum_of_Applied_Arts_%28Budapest%29.jpg 2x" data-file-width="1000" data-file-height="778" /></a><figcaption> Muzej uporabne umetnosti, <a href="/wiki/Art_nouveau" title="Art nouveau">secesijska</a> zgradba, ki jo je zasnoval Ödön Lechner</figcaption></figure> Poleg dveh glavnih stilov je v Budimpešti možno najti tudi lokalne različice trendov, ki izvirajo iz drugih evropskih držav. Secesija z <a href="/wiki/Dunaj" title="Dunaj">Dunaja</a>, nemški Jugendstil, Art Nouveau iz Belgije in Francije ter vpliv angleške in finske arhitekture se odražajo v stavbah, zgrajenih na prelomu 20. stoletja. Béla Lajta je sprva prevzel Lechnerjev slog, nato pa je črpal navdih iz angleških in finskih trendov; ko pa je razvil zanimanje za <a href="/wiki/Stari_Egipt" title="Stari Egipt">egipčanski</a> slog, je na koncu prišel do moderne arhitekture. Aladár Árkay je šel skoraj po isti poti. István Medgyaszay je razvil svoj slog, ki se je razlikoval od Lechnerjevega, z uporabo stiliziranih tradicionalnih motivov za ustvarjanje dekorativnih motivov v betonu. Na področju uporabne umetnosti je bila zaslužna za spodbujanje širjenja Art Nouveauja leta 1896 odprta Šola in Muzej dekorativnih umetnosti. Tujci so nepričakovano »odkrili« da precejšen del državljanov živi v starih in arhitekturno vrednih stavbah . Tako so v starem središču <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešte</a> skoraj vse zgradbe stare okoli sto let, z debelimi zidovi, visokimi stropi in motivi na sprednji steni.<a href="#cite_note-Eliznik.org.uk-54">[53]</a><a href="#cite_note-239">[238]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Glasba">Glasba</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=34" title="Uredi razdelek: Glasba" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=34" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glasba">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Hungarian_State_Opera_House(PDXdj).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Hungarian_State_Opera_House%28PDXdj%29.jpg/250px-Hungarian_State_Opera_House%28PDXdj%29.jpg" decoding="async" width="220" height="146" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Hungarian_State_Opera_House%28PDXdj%29.jpg/330px-Hungarian_State_Opera_House%28PDXdj%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/Hungarian_State_Opera_House%28PDXdj%29.jpg/500px-Hungarian_State_Opera_House%28PDXdj%29.jpg 2x" data-file-width="1024" data-file-height="681" /></a><figcaption> Madžarska državna operna hiša na Andrássy út (UNESCO svetovna dediščina)</figcaption></figure> Madžarsko glasbo sestavljajo predvsem tradicionalna madžarska ljudska glasba in glasba uglednih skladateljev, kot sta <a href="/wiki/Franz_Liszt" title="Franz Liszt">Liszt</a> in <a href="/wiki/B%C3%A9la_Bart%C3%B3k" title="Béla Bartók">Bartók</a>, ki veljata za največja madžarsae skladatelja. Drugi priznani skladatelji so Dohnányi, <a href="/wiki/Franz_Schmidt" title="Franz Schmidt">Franz Schmidt</a>, <a href="/wiki/Zolt%C3%A1n_Kod%C3%A1ly" title="Zoltán Kodály">Zoltán Kodály</a>, Gabriel von Wayditch, <a href="/wiki/Rudolf_Wagner-R%C3%A9geny" title="Rudolf Wagner-Régeny">Rudolf Wagner-Régeny</a>, László Lajtha, <a href="/wiki/Franz_Leh%C3%A1r" title="Franz Lehár">Franz Lehár</a>, <a href="/wiki/Emmerich_K%C3%A1lm%C3%A1n" title="Emmerich Kálmán">Imre Kálmán</a>, Sándor Veress in Rózsa. Madžarska tradicionalna glasba ima močan <a href="/wiki/Daktil" title="Daktil">daktilni</a> ritem, saj je jezik vedno poudarjen na prvem zlogu vsake besede. Madžarska je rojstna dežela več skladateljev sodobne klasične glasbe, med njimi <a href="/wiki/Gy%C3%B6rgy_Ligeti" title="György Ligeti">Györgyja Ligetija</a>, Györgyja Kurtága, Pétra Eötvösa, <a href="/wiki/Zolt%C3%A1n_Kod%C3%A1ly" title="Zoltán Kodály">Zoltána Kodályja</a> in Zoltána Jeneyja. Eden največjih madžarskih skladateljev, <a href="/wiki/B%C3%A9la_Bart%C3%B3k" title="Béla Bartók">Béla Bartók</a>, se šteje tudi med najpomembnejše glasbenike 20. stoletja. Njegovo glasbo so poživljale teme, načini in ritmični vzorci madžarske in sosednje ljudske glasbene tradicije, ki jo je študiral, ki jo je z vplivi sodobnikov vključil v svoj značilen slog.<a href="#cite_note-240">[239]</a> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Liszt_1858.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Liszt_1858.jpg/220px-Liszt_1858.jpg" decoding="async" width="220" height="446" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Liszt_1858.jpg/330px-Liszt_1858.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Liszt_1858.jpg/440px-Liszt_1858.jpg 2x" data-file-width="667" data-file-height="1351" /></a><figcaption> <a href="/wiki/Franz_Liszt" title="Franz Liszt">Ferenc (Franz) Liszt</a>, eden največjih pianistov vseh časov; znan skladatelj in dirigent</figcaption></figure> Madžarska je veliko prispevala na področju ljudske, <a href="/wiki/Popularna_glasba" title="Popularna glasba">popularne</a> in <a href="/wiki/Klasi%C4%8Dna_glasba" title="Klasična glasba">klasične glasbe</a>. Madžarska ljudska glasba je pomemben del nacionalne identitete in še naprej igra pomembno vlogo v madžarski glasbi. Madžarska ljudska glasba je bila pomembna v nekdanjih podeželskih predelih, ki so – od <a href="/wiki/Trianonska_mirovna_pogodba" title="Trianonska mirovna pogodba">Trianonske pogodbe leta 1920</a> – v sosednjih državah, kot so Romunija, Slovaška, Poljska in zlasti v južni Slovaški in <a href="/wiki/Transilvanija" title="Transilvanija">Transilvaniji</a>; v obeh regijah živi precejšnje število Madžarov. Po ustanovitvi glasbene akademije pod vodstvom <a href="/wiki/Ferenc_Erkel" title="Ferenc Erkel">Ferenca Erkla</a> in <a href="/wiki/Franz_Liszt" title="Franz Liszt">Franza Liszta</a> je Madžarska izšolala veliko število umetniških glasbenikov: <ul><li>Pianisti: Ernő von Dohnányi, Ervin Nyiregyházi, Andor Földes, Tamás Vásáry, György Sándor, Géza Anda, Annie Fischer, György Cziffra, Edward Kilényi, Edward Kilényi, Báynőint, Jezőián, Jázőint, Báynőint, Janzőint, drugi.</li> <li>Violinisti: Joseph Joachim, Leopold Auer, Jenő Hubay, Jelly d'Arányi, Joseph Szigeti, Sándor Végh, Emil Telmanyi, Ede Zathurecky, Zsigmondy, Franz von Vecsey, Zoltán, Timur Szébor Székely, rojen. 79) in drugi.</li> <li>Operni pevci: Astrid Varnay, József Simándy, Júlia Várady, Júlia Hamari, Kolos Kováts (Sinjebrdec v Bartókovem Sinjebradcu)</li> <li>Dirigenti: Eugene Ormandy, George Szell, Antal Doráti, János Ferencsik, Fritz Reiner, sir Georg Solti, István Kertész, Ferenc Fricsay, Zoltán Rozsnyai, Sándor Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpád Végh, Árpás Ferencsik, Árpád Átés Ádös Joáó, Árpád Áterss Ádös Joóá, Gilbert Varga in drugi</li> <li>Godalni kvarteti: Budimpeštanski kvartet, Madžarski kvartet, Végh Quartet, Takács Quartet, Kodály Quartet, Éder Quartet, Festetics Quartet,</li></ul> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Bart%C3%B3k_B%C3%A9la_1927.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/66/Bart%C3%B3k_B%C3%A9la_1927.jpg/220px-Bart%C3%B3k_B%C3%A9la_1927.jpg" decoding="async" width="220" height="203" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/66/Bart%C3%B3k_B%C3%A9la_1927.jpg/330px-Bart%C3%B3k_B%C3%A9la_1927.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/66/Bart%C3%B3k_B%C3%A9la_1927.jpg 2x" data-file-width="411" data-file-height="379" /></a><figcaption> <a href="/wiki/B%C3%A9la_Bart%C3%B3k" title="Béla Bartók">Béla Bartók</a>, vplivni skladatelj z začetka 20. stoletja; eden od <a href="/wiki/Etnomuzikologija" title="Etnomuzikologija">utemeljiteljev etnomuzikologije</a></figcaption></figure> Broughton trdi, da je bil madžarski "nalezljiv zvok presenetljivo vpliven na sosednje države (morda zahvaljujoč skupni avstro-ogrski zgodovini) in da ni nenavadno slišati madžarsko zveneče melodije v Romuniji, na Slovaškem in Poljskem".<a href="#cite_note-241">[240]</a> Vpliv je močan je tudi na območju <a href="/wiki/Szabolcs-Szatm%C3%A1r-Bereg_(%C5%BEupanija)" title="Szabolcs-Szatmár-Bereg (županija)">Szabolcs-Szatmár</a> in v jugozahodnem delu Zadonavske regije, blizu meje s Hrvaško. Pustni karneval Busójárás v <a href="/wiki/Moha%C4%8D" title="Mohač">Mohaču</a> je pomemben dogodek madžarske narodnozabavne glasbe, na katerem je pred leti nastopal dolgo delujoč, uveljavljen in ugleden orkester Bogyiszló.<a href="#cite_note-Broughton-242">[241]</a> Madžarska <a href="/wiki/Klasi%C4%8Dna_glasba" title="Klasična glasba">klasična glasba</a> že dolgo velja za "eksperiment, narejen iz madžarskih predhodnikov in na madžarskih tleh, za ustvarjanje zavestne glasbene kulture [z uporabo] glasbenega sveta ljudske pesmi".<a href="#cite_note-243">[242]</a> Čeprav je madžarski višji sloj že tradicionalno imel kulturne in politične povezave s preostalo Evropo, kar je privedlo do pritoka evropskih glasbenih idej, so kmetje na podeželju ohranili svoje navade, tako da so madžarski skladatelji do konca 19. stoletja črpali iz kmečke glasbe za (po)ustvarjanje madžarskega klasičnega sloga.<a href="#cite_note-Szabolcsi-244">[243]</a> Bartók je na primer zbiral ljudske pesmi iz celotne srednje in vzhodne Evrope, vključno z Romunijo in Slovaško, medtem ko je Kodályja bolj zanimalo ustvarjanje izrazito madžarskega glasbenega sloga. V času komunistične vladavine na Madžarskem (1944–1989) je državni komite za pesem preiskoval in občasno cenzuriral popularno glasbo zaradi sledi subverzije in ideološke nečistosti. Od takrat pa je madžarska glasbena industrija začela okrevati in je vzgojila uspešne izvajalce na področju <a href="/wiki/Jazz" title="Jazz">jazza</a>, kot so trobentač Rudolf Tomsits, pianist-skladatelj Károly Binder in v posodobljeni obliki madžarskega folklora Ferenc Sebő in Márta Sebestyén. Trije velikani madžarskega rocka, Illés, Metró in Omega, ostajajo zelo priljubljeni, zlasti Omega, ki ima privržence v Nemčiji in širše ter na Madžarskem. Priljubljene ostajajo tudi starejše veteranske underground skupine, kot je Beatrice iz 80. let dvajsetega stoletja. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Literatura">Literatura</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=35" title="Uredi razdelek: Literatura" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=35" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Literatura">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg/250px-Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg.png" decoding="async" width="220" height="56" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg/330px-Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg/500px-Szekely_Hungarian_Rovas_alphabet_Szekely_magyar_rovas_ABC.svg.png 2x" data-file-width="1028" data-file-height="260" /></a><figcaption> Abeceda <a href="/wiki/Mad%C5%BEarske_rune" title="Madžarske rune">Székely-madžarske pisave Rovás</a>; država je pod kraljem <a href="/wiki/%C5%A0tefan_I._Ogrski" title="Štefan I. Ogrski">svetim Štefanom</a> (vladavina: 1000–1038) prešla na latinsko abecedo</figcaption></figure> V najzgodnejših časih je bil <a href="/wiki/Mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dina" title="Madžarščina">madžarski jezik</a> napisan v <a href="/wiki/Mad%C5%BEarske_rune" title="Madžarske rune">runski pisavi</a> (čeprav se po zadnjih dognanjih najverjetneje ni uporabljala v literaturne namene). Država je prešla na latinsko abecedo po pokristranjenju v času kralja <a href="/wiki/%C5%A0tefan_I._Ogrski" title="Štefan I. Ogrski">Štefana I. Ogrske</a> (1000–1038).Najstarejši ohranjeni pisni zapis v madžarskem jeziku je odlomek iz Ustanovne listine opatije Tihany (1055), ki vsebuje več madžarskih izrazov, med njimi tudi besede feheruuaru rea meneh hodu utu rea, "navzgor po vojaški cesti v <a href="/wiki/Sz%C3%A9kesfeh%C3%A9rv%C3%A1r" title="Székesfehérvár">Fehérvár</a> ". Ostanek dokumenta je zapisan v latinščini. <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Ohlm_original.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/61/Ohlm_original.jpg/250px-Ohlm_original.jpg" decoding="async" width="220" height="287" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/61/Ohlm_original.jpg/330px-Ohlm_original.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/61/Ohlm_original.jpg/500px-Ohlm_original.jpg 2x" data-file-width="697" data-file-height="908" /></a><figcaption> Najstarejša ohranjena madžarska pesem, Stare madžarske Marijine žalosti (1190.)</figcaption></figure> Najstarejše preostalo celotno besedilo v madžarskem jeziku je Pogrebna pridiga in molitev (Halotti beszéd és könyörgés) (1192–1195), prevod latinske pridige.Najstarejša ohranjena pesem v madžarščini je staromadžarska Marijina žalost (Ómagyar Mária-siralom), prav tako (ne zelo strog) prevod iz latinščine, iz 13. stoletja. Je tudi najstarejša ohranjena <a href="/wiki/Uralski_jeziki" title="Uralski jeziki">uralska</a> pesem.Med prvimi kronikami o madžarski zgodovini sta bili Gesta Hungarorum ("Dejanja Madžarov") neznanega avtorja, ki se običajno imenuje Anonymus, in Gesta Hunnorum et Hungarorum ("Dejanja Hunov in Madžarov") Simona Kézaija. Oba sta v latinščini. Te kronike mešajo zgodovino z legendami, zato zgodovinsko niso vedno pristne. Druga kronika je Képes krónika (Ilustrirana kronika), ki je bila napisana v času <a href="/wiki/Ludvik_I._Ogrski" title="Ludvik I. Ogrski">Ludvika Velikega</a>. <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">Renesančna</a> književnost je doživela razcvet pod vladavino <a href="/wiki/Matija_Korvin" title="Matija Korvin">kralja</a> Matije Korvina (1458–1490). Janus Pannonius, čeprav je pisal v latinščini, velja za eno najpomembnejših oseb v madžarski književnosti, saj je bil edini pomemben madžarski humanistični pesnik tega obdobja. V času kralja Matije je András Hess v Budimu ustanovil prvo tiskarno. Prva knjiga, natisnjena na Madžarskem, je bila <a href="/wiki/Chronica_Hungarorum" title="Chronica Hungarorum">Chronica Hungarorum</a>. Najpomembnejša pesnika tega obdobja sta bila Bálint Balassi (1554–1594) in Miklós Zrínyi (1620–1664). Balassijeva poezija kaže srednjeveške vplive, njegove pesmi lahko razdelimo na tri sklope: ljubezenske, vojne in verske pesmi. Zrínyijevo najpomembnejše delo, ep Szigeti veszedelem ("Szigetska nevarnost", napisan v letih 1648/49), je napisan na način, podoben <a href="/wiki/Iliada" title="Iliada">Iliadi</a>, in pripoveduje o junaški <a href="/wiki/Obleganje_Sigeta" title="Obleganje Sigeta">bitki pri Szigetvárju</a>, kjer je umrl njegov praded pri obrambi gradu. iz Szigetvárja. Med verskimi literarnimi deli je najpomembnejši prevod Svetega pisma <a href="/wiki/G%C3%A1sp%C3%A1r_K%C3%A1rolyi" title="Gáspár Károlyi">Gáspárja Károlija</a> (drugi madžarski prevod Svetega pisma v zgodovini), protestantskega pastorja <a href="/wiki/G%C3%B6nc" title="Gönc">Gönca</a>, leta 1590. Prevod se imenuje Bible of Vizsoly, po mestu, kjer je bil prvič objavljen. <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Petofi.gif" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Petofi.gif/250px-Petofi.gif" decoding="async" width="200" height="263" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Petofi.gif/330px-Petofi.gif 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Petofi.gif/500px-Petofi.gif 2x" data-file-width="675" data-file-height="888" /></a><figcaption> Sándor Petőfi, madžarski pesnik in revolucionar.</figcaption></figure> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Marai2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Marai2.jpg/220px-Marai2.jpg" decoding="async" width="220" height="311" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Marai2.jpg/330px-Marai2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Marai2.jpg/440px-Marai2.jpg 2x" data-file-width="444" data-file-height="627" /></a><figcaption> Sándor Márai, madžarski pisatelj in novinar</figcaption></figure> Obdobje madžarskega <a href="/wiki/Razsvetljenstvo" title="Razsvetljenstvo">razsvetljenstva</a> se je začelo približno petdeset let po francoskem. Prvi razsvetljeni pisci so bili telesni stražarji <a href="/wiki/Marija_Terezija" title="Marija Terezija">Marije Terezije</a> (György Bessenyei, János Batsányi in drugi). Največja pesnika tistega časa sta bila Mihály Csokonai Vitéz in Dániel Berzsenyi. Najvidnejša osebnost jezikovne reforme je bil Ferenc Kazinczy. <a href="/wiki/Mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dina" title="Madžarščina">Madžarski jezik</a> je od tega obdobja dalje postal sprejemljiv za vse vrste znanstvenih razlag, poleg tega pa so skovali številne nove besede za opis novih izumov. Madžarska književnost je v zadnjem času postala znana tudi zunaj meja Madžarske, večinoma s prevodi v nemščino, francoščino in angleščino. Nekateri sodobni madžarski avtorji postajajo vse bolj priljubljeni v Nemčiji in Italiji, zlasti Sándor Márai, Péter Esterházy, Péter Nádas in <a href="/wiki/Imre_Kert%C3%A9sz" title="Imre Kertész">Imre Kertész</a>. Slednji je sodobni judovski pisatelj, ki je preživel holokavst in leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Starejši klasiki madžarske književnosti in madžarske poezije so ostali skoraj popolnoma neznani zunaj Madžarske. János Arany, slavni madžarski pesnik iz 19. stoletja, je na Madžarskem še vedno zelo ljubljen (zlasti njegova zbirka <a href="/wiki/Balada" title="Balada">Balad</a>), med številnimi drugimi "pravimi klasiki", kot so Sándor Petőfi, pesnik revolucije 1848, <a href="/wiki/Endre_Ady" title="Endre Ady">Endre Ady</a>, Mihály Babits, Dezső Kosztolányi, <a href="/wiki/Attila_J%C3%B3zsef" title="Attila József">Attila József</a>, Miklós Radnóti in János Pilinszky. Drugi znani madžarski avtorji so Mór Jókai. Frigyes Karinthy, László Krasznahorkai, Ferenc Móra, <a href="/wiki/G%C3%A9za_G%C3%A1rdonyi" title="Géza Gárdonyi">Géza Gárdonyi</a>, Zsigmond Móricz, Ephraim Kishon, <a href="/wiki/G%C3%A9za_G%C3%A1rdonyi" title="Géza Gárdonyi">Géza Gárdonyi</a>, Arthur Koestler, Ferenc Molnár, <a href="/wiki/Elie_Wiesel" title="Elie Wiesel">Elie Wiesel</a>, <a href="/w/index.php?title=K%C3%A1lm%C3%A1n_Miksz%C3%A1th&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kálmán Mikszáth (stran ne obstaja)">Kálmán Mikszáth</a>, <a href="/w/index.php?title=Gyula_Illy%C3%A9s&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gyula Illyés (stran ne obstaja)">Gyula Illyés</a>, <a href="/w/index.php?title=Mikl%C3%B3s_Szentkuthy&action=edit&redlink=1" class="new" title="Miklós Szentkuthy (stran ne obstaja)">Miklós Szentkuthy</a>, <a href="/w/index.php?title=Magda_Szab%C3%B3&action=edit&redlink=1" class="new" title="Magda Szabó (stran ne obstaja)">Magda Szabó</a> in <a href="/w/index.php?title=Stephen_Vizinczey&action=edit&redlink=1" class="new" title="Stephen Vizinczey (stran ne obstaja)">Stephen Vizinczey</a>. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kulinarika">Kulinarika</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=36" title="Uredi razdelek: Kulinarika" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=36" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kulinarika">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Hortobagy_palacsinta.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/Hortobagy_palacsinta.JPG/220px-Hortobagy_palacsinta.JPG" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/Hortobagy_palacsinta.JPG/330px-Hortobagy_palacsinta.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/97/Hortobagy_palacsinta.JPG/440px-Hortobagy_palacsinta.JPG 2x" data-file-width="2400" data-file-height="1600" /></a><figcaption> Hortobágyi palacsinta v <a href="/wiki/%C5%A0opron,_Mad%C5%BEarska" class="mw-redirect" title="Šopron, Madžarska">Šopronu</a></figcaption></figure> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Dobos_cake_(Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Dobos_cake_%28Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary%29.jpg/250px-Dobos_cake_%28Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary%29.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Dobos_cake_%28Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary%29.jpg/330px-Dobos_cake_%28Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Dobos_cake_%28Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary%29.jpg/500px-Dobos_cake_%28Gerbeaud_Confectionery_Budapest_Hungary%29.jpg 2x" data-file-width="1280" data-file-height="853" /></a><figcaption> Doboš torta</figcaption></figure> Tradicionalne jedi, kot je svetovno znani golaž (gulyás obara ali gulyás juha), so pomembne v madžarski kuhinji. Jedi so pogosto začinjene s <a href="/wiki/Paprika_(za%C4%8Dimba)" title="Paprika (začimba)">papriko</a> (mleta rdeča paprika), kar je madžarska inovacija.<a href="#cite_note-245">[244]</a> Paprika v prahu, pridobljena iz posebne vrste paprike, je ena najpogostejših začimb v tradicionalni madžarski kuhinji. Gosta, kremna madžarska kisla smetana, imenovana <a href="/wiki/Kisla_smetana" title="Kisla smetana">tejföl</a>, se pogosto uporablja za mehčanje okusa jedi. Znana madžarska vroča rečna ribja juha, imenovana ribiška juha ali halászlé, je običajno bogata mešanica več vrst kuhanih rib.<a href="#cite_note-246">[245]</a> Druge znane jedi so še piščančji paprikaš, <a href="/wiki/Foie_gras" title="Foie gras">foie gras</a> iz gosjih jeter, pörkölt enolončnica, vadas (divljač z zelenjavno omako in cmoki), postrv z mandlji ter slani in sladki cmoki, kot je túrós csusza, (cmoki s svežim sirom in gosto kislo smetano) in ne nazadnje <a href="/wiki/Zimska_salama" title="Zimska salama">zimska salama</a>. Sladice vključujejo legendarno torto Dobos, <a href="/wiki/Zavitek" title="Zavitek">štruklje</a> (rétes), polnjene z jabolki, češnjami, makom ali sirom, <a href="/wiki/Pala%C4%8Dinka" title="Palačinka">palačinko Gundel</a>, slivove cmoke (szilvás gombóc), cmoke somlói, desertne juhe, kot so ohlajena višnjeva juha ali juha iz kuhanega kostanja; gesztenyepüré (kostanj, pretlačen s sladkorjem in rumom ter razdrobljen na drobtine, prelit s stepeno smetano). Perec in kifli sta zelo priljubljeni pecivi.<a href="#cite_note-247">[246]</a> Csárda (čarda) je najbolj značilen tip madžarskega gostišča, taverna v starem slogu, ki ponuja tradicionalno kulinariko in pijače. Borozó običajno označuje prijetno staromodno vinsko taverno, pince je pivska ali vinska klet, söröző pa je pivnica, ki ponuja točeno pivo in včasih jedi. Bisztró je poceni restavracija, pogosto samopostrežna. Büfé je najcenejši lokal, vendar je v njem občasno potrebno jesti stoje za pultom. Pecivo, torte in kavo strežejo v slaščičarni - cukrászda, medtem ko je eszpresszó kavarna. <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Tokaji_6p_1989.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Tokaji_6p_1989.jpg/220px-Tokaji_6p_1989.jpg" decoding="async" width="220" height="330" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Tokaji_6p_1989.jpg/330px-Tokaji_6p_1989.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/16/Tokaji_6p_1989.jpg/440px-Tokaji_6p_1989.jpg 2x" data-file-width="880" data-file-height="1320" /></a><figcaption> Znamenito vino Tokaji. <a href="/wiki/Ludvik_XIV._Francoski" title="Ludvik XIV. Francoski">Francoski Ludvik XIV</a> ga je imenoval "Vinum Regum, Rex Vinorum" ("Vino kraljev, kralj vin").</figcaption></figure> Pálinka je sadno žganje, destilirano iz sadja, pridelanega v sadovnjakih na <a href="/wiki/Velika_mad%C5%BEarska_ni%C5%BEina" title="Velika madžarska nižina">Veliki madžarski nižini</a>. Je žganje, ki je značilno izključno za Madžarsko in je na voljo v različnih okusih, vključno z marelico (barack) in češnjo (cseresznye), kljub temu pa je sliva (szilva) najbolj priljubljen okus. Pivo se odlično poda k številnim tradicionalnim madžarskim jedem. Pet glavnih madžarskih znamk piva je: Borsodi, Soproni, Arany Ászok, Kõbányai in Dreher.<a href="#cite_note-248">[247]</a> Na Madžarskem ljudje tradicionalno ne nazdravljajo ("šopkajo") s kozarci ali vrčki, ko pijejo pivo. V madžarski kulturi obstaja urbana legenda o tem, da naj bi avstrijski generali tako nazdravljali z vrčki piva, da bi proslavili usmrtitev 13 aradskih mučencev leta 1849. Mnogi ljudje še vedno sledijo tradiciji, čeprav jo mlajši pogosto zavračajo in navajajo, da naj bi zaobljuba trajala le 150 let.<a href="#cite_note-249">[248]</a> Vino: kot pravi Hugh Johnson v Zgodovini vina, je ozemlje Madžarske idealno za pridelavo vina. Državo lahko razdelimo na šest vinskih regij: severno-Zadonavsko, <a href="/wiki/Blatno_jezero" title="Blatno jezero">Balatonsko jezero</a>, južno Panonijo, regijo Duna ali Alföld, Zgornjo Madžarsko in Tokaj-Hegyalja.<a href="#cite_note-250">[249]</a> V <a href="/wiki/Panonija_(rimska_provinca)" title="Panonija (rimska provinca)">Panonijo</a> so vinsko trto prinesli RImljani, tako da že do 5. stoletja našega štetja obstajajo zapisi o obsežnih vinogradih na območju današnje Madžarske. <a href="/wiki/Mad%C5%BEari" title="Madžari">Madžari</a> so svoje vinarsko znanje prinesli z Vzhoda. Po <a href="/wiki/Ahmed_ibn_Rustah" title="Ahmed ibn Rustah">Ibn Rustahu</a> so madžarska plemena poznala pridelavo vina že dolgo pred madžarskim osvajanjem Karpatskega bazena.<a href="#cite_note-251">[250]</a> Madžarske vinske regije ponujajo veliko različnih stilov: glavni proizvodi države so elegantna in polna suha bela z zmerno kislino, čeprav so na voljo tudi kompleksna sladka bela (Tokaj), elegantna (<a href="/wiki/Eger" title="Eger">Eger</a>) in močna rdeča polnega telesa (<a href="/wiki/Vill%C3%A1ny" title="Villány">Villány</a> in <a href="/wiki/Szeksz%C3%A1rd" title="Szekszárd">Szekszárd</a>). Glavne sorte so: <a href="/wiki/La%C5%A1ki_rizling" title="Laški rizling">olaszrizling</a>, hárslevelű, <a href="/wiki/%C5%A0ipon" title="Šipon">furmint</a>, <a href="/wiki/Sivi_pinot" title="Sivi pinot">sivi pinoti</a> ali Szürkebarát, <a href="/wiki/Chardonnay" title="Chardonnay">chardonnay</a> (beli), <a href="/wiki/Modra_frankinja" title="Modra frankinja">Kékfrankos</a> (ali v slovenščini modra frankinja), Kadarka, <a href="/wiki/Modra_portugalka" title="Modra portugalka">portugieser</a>, <a href="/wiki/Zweigelt" title="Zweigelt">zweigelt</a>, <a href="/wiki/Cabernet_sauvignon" title="Cabernet sauvignon">kabernet sauvignon</a> in <a href="/wiki/Merlot" title="Merlot">kabernet</a> <a href="/wiki/Cabernet_franc" title="Cabernet franc">franc</a>. Najbolj znani vini z Madžarskega sta Tokaji Aszú in Egri Bikavér.<a href="#cite_note-252">[251]</a><a href="#cite_note-253">[252]</a> Označba Tokaji, kar pomeni "od Tokaja" ali "iz Tokaja" v madžarščini, se uporablja za označevanje vin iz vinske regije Tokaj-Hegyalja. Vino tokaj je bilo priljubljeno pri številnih velikih pisateljih in skladateljih, med drugim <a href="/wiki/Ludwig_van_Beethoven" title="Ludwig van Beethoven">Beethovnu</a>, <a href="/wiki/Franz_Liszt" title="Franz Liszt">Lisztau</a>, <a href="/wiki/Franz_Schubert" title="Franz Schubert">Schubertu</a> in <a href="/wiki/Johann_Wolfgang_von_Goethe" title="Johann Wolfgang von Goethe">Goetheju</a>; najljubše vino <a href="/wiki/Joseph_Haydn" title="Joseph Haydn">Josepha Haydna</a> je bilo tokaj.<a href="#cite_note-royal_tokaji-254">[253]</a> <a href="/wiki/Ludvik_XV._Francoski" title="Ludvik XV. Francoski">Ludvik XV</a> in <a href="/wiki/Friderik_II._Veliki" title="Friderik II. Veliki">Friderik Veliki sta</a> skušala prehiteti drug drugega, ko sta gostila goste s tokajijem. Napoleon III., zadnji francoski cesar, je za francoski kraljevi dvor vsako leto naročil 30–40 sodčkov tokaja. Gustav III, švedski kralj, je oboževal tokaji.<a href="#cite_note-royal_tokaji-254">[253]</a> V Rusiji sta bila med kupci Peter Veliki in cesarica Elizabeta, Katarina Velika pa je v mestu Tokaj z namenom zagotavljanja redne dostave vina v Sankt Peterburg celo ustanovila rusko garnizijo.<a href="#cite_note-royal_tokaji-254">[253]</a> Za izdelavo alkoholnega likerja Unicum se že več kot 150 let uporablja mešanica štiridesetih madžarskih zelišč. Unicum je grenak liker (grenčica) temne barve, ki ga lahko pijemo kot aperitiv ali po obroku in ki pomaga pri prebavi.<a href="#cite_note-255">[254]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Rekreacija">Rekreacija</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=37" title="Uredi razdelek: Rekreacija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=37" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Rekreacija">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:H%C3%A9v%C3%ADz.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/H%C3%A9v%C3%ADz.jpg/220px-H%C3%A9v%C3%ADz.jpg" decoding="async" width="220" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/H%C3%A9v%C3%ADz.jpg/330px-H%C3%A9v%C3%ADz.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2b/H%C3%A9v%C3%ADz.jpg/440px-H%C3%A9v%C3%ADz.jpg 2x" data-file-width="800" data-file-height="600" /></a><figcaption> Jezero Hévíz, največje termalno jezero v Evropi</figcaption></figure> Madžarska je dežela termalne vode. Strast do zdraviliške kulture in madžarska zgodovina sta povezani že od samega začetka. Madžarska zdravilišča imajo <a href="/wiki/Starorimska_civilizacija" title="Starorimska civilizacija">rimske</a>, <a href="/wiki/Starogr%C5%A1ka_arhitektura" title="Starogrška arhitektura">grške</a>, turške in severne podeželske arhitekturne elemente.<a href="#cite_note-256">[255]</a> Zaradi ugodne geografske lege je na več kot 80 % ozemlja Madžarske možno najti kakovostno termalno vodo v velikih količinah. Na Madžarskem je približno 1500 termalnih vrelcev (več kot 100 samo na območju glavnega mesta). Na Madžarskem je približno 450 javnih kopališč.<a href="#cite_note-257">[256]</a> <a href="/wiki/Starorimska_civilizacija" title="Starorimska civilizacija">Rimljani</a> so bili prvi graditelji zdravilišč na Madžarskem. V <a href="/wiki/%C3%93buda" title="Óbuda">Óbudi</a> so še vedno vidni ostanki njihovih kopalnih kompleksov. Zdraviliška kultura je bila ponovno oživljena med turško invazijo; tako so npr. termalne vrelce <a href="/wiki/Budim" title="Budim">Budima</a> uporabili za gradnjo številnih kopališč, od katerih nekatera, kot so kopališče Király, kopeli Rudas, še vedno delujejo. V 19. stoletju sta napredek globinskega vrtanja in medicinske znanosti zagotovila odskočno desko za nadaljnji preskok v kulturi kopanja. Velike terme, kot so Gellért Baths, Lukács Baths, Margaret Island in Széchenyi Medicinal Bath so odraz tega ponovnega vzpona priljubljenosti. Termalno kopališče Széchenyi je največji zdraviliški kompleks v Evropi in je bilo prvo termalno kopališče, zgrajeno na Peštanski strani Budimpešte.<a href="#cite_note-258">[257]</a> Stavba je vzorčen primer sodobnega renesančnega sloga. Terme Gellért, ki se nahajajo na budimski strani Budimpešte, so najbolj znan in razkošen termalni kompleks glavnega mesta.<a href="#cite_note-259">[258]</a> <a href="/wiki/Nacionalna_Modra_pot_E4" title="Nacionalna Modra pot E4">Nacionalna Modra pot E4</a> (v madžarščini Országos Kéktúra, Kéktúra ali preprosto OKT) je nacionalna pohodna pot na Madžarskem, vključena v evropsko omrežje pohodnih poti na dolge razdalje <a href="/w/index.php?title=Evropska_pe%C5%A1pot_E4&action=edit&redlink=1" class="new" title="Evropska pešpot E4 (stran ne obstaja)"> E4</a>. Pot se začne na vrhu hriba Irottkő (884 m) na avstrijsko-madžarski meji, nato preseka Madžarsko in se na koncu konča 1168 km kasneje pri vasi Hollóháza ob madžarsko-slovaški meji. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Ljudska_umetnost">Ljudska umetnost</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=38" title="Uredi razdelek: Ljudska umetnost" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=38" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Ljudska umetnost">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg/250px-Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg" decoding="async" width="220" height="226" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg/330px-Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7b/Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg/500px-Voivodina_Hungarians_national_costume_and_dance_6.jpg 2x" data-file-width="1302" data-file-height="1340" /></a><figcaption> Madžari plešejo <a href="/wiki/%C4%8Carda%C5%A1" title="Čardaš">csárdás</a> (čardaš) v tradicionalnih oblačilih / narodnih nošah</figcaption></figure> Ugrós (skakalni plesi) so plesi v starem slogu, katerih korenine segajo v <a href="/wiki/Srednji_vek" title="Srednji vek">srednji vek</a>. V to skupino plesov spadajo solo ali parni plesi ob spremljavi stare glasbe, pastirski in drugi samostojni moški plesi iz <a href="/wiki/Transilvanija" title="Transilvanija">Transilvanije</a> ter pohodni plesi z ostanki srednjeveških orožnih plesov. Karikázó je krožni ples, ki ga izvajajo ženske plesoč v krogu in le ob spremljavi petja ljudskih pesmi. <a href="/wiki/%C4%8Carda%C5%A1" title="Čardaš">Csárdás</a> (čardaš) so plesi novega sloga, ki so se razvili v 18. in 19. stoletju. Csárdás je madžarsko ime za narodne plese z madžarskimi vezenimi kostumi in energično glasbo. Od zapletenih moških plesov topotanja s škornji do starodavnih ženskih krožnih plesov, prikazuje čardaš še vedno atraktivno razkošje madžarskega ljudskega plesa, ki je ob slavjih še vedno prisoten po vaseh. Verbunkos je solo moški ples, ki se je razvil iz naborniških predstav <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">avstro-ogrske</a> vojske. Legényes je moški solo ples, ki ga izvajajo etnični Madžari, živeči v regiji Kalotaszeg v Transilvaniji. Čeprav ga običajno plešejo mladi moški, ga lahko plešejo tudi starejši. Ples običajno pred glasbeno skupino izvaja en sam plesalec v prostem slogu. Ženske sodelujejo pri plesu tako, da stojijo v vrstah ob strani in pojejo ali kričijo verze, medtem ko moški plešejo. Vsak moški izvede več točk (plesnih fraz), običajno štiri do osem brez ponovitev. Vsaka točka je sestavljena iz štirih delov, od katerih vsak traja štiri kroge. Prvi del je običajno enak za vse (različic je le nekaj). V začetku 18. stoletja se je oblikoval še vedno prisotni slog madžarske ljudske umetnosti, ki je vključeval tako <a href="/wiki/Renesansa" title="Renesansa">renesančne</a> kot <a href="/wiki/Barok" title="Barok">baročne</a> elemente, odvisno od območja, ter perzijske <a href="/wiki/Sasanidsko_cesarstvo" title="Sasanidsko cesarstvo">sasanidske</a> vplive. Rože in listi, včasih ptica ali spiralni ornament, so glavne dekorativne teme. Najpogostejši okras je cvet z osrednjim delom, ki spominja na oko pavovega perja. Skoraj vse oblike ljudske umetnosti, ki so se skozi čas razvile drugod po Evropi, so se sčasoma uveljavile tudi med <a href="/wiki/Mad%C5%BEari" title="Madžari">madžarskim</a> kmečkim prebivalstvom, predvsem sta se razvili proizvodnja keramike in tekstila. Najumetelnejši dosežki v madžarski tekstilni umetnosti so vezenine, ki se razlikujejo od regije do regije. Tiste iz Kalotaszega v Transilvaniji so očarljivi izdelki orientalskega videza, šivani predvsem v eni barvi – rdeči, modri ali črni. V mehki liniji se vezenine nanašajo na oltarne krpe, prevleke za blazine in rjuhe. Na Madžarskem najbolj cenjene vezenine izhajajo iz regij Sárköz v Zadonavi in <a href="/wiki/Mez%C5%91k%C3%B6vesd" title="Mezőkövesd">Matyóföld</a> v <a href="/wiki/Velika_mad%C5%BEarska_ni%C5%BEina" title="Velika madžarska nižina">Veliki madžarski nižini</a>. V regiji <a href="/wiki/Tolna_(%C5%BEupanija)" title="Tolna (županija)">Sárköz</a> ženske kape prikazujejo črno-bele vzorce, ki so nežni kot čipka in pričajo o čudovito subtilnem umetniškem občutku tamkajšnjega prebivalstva. Motivi vezenja na ženskih oblačilih so pogosti tudi na prtih in tekačih, ki so kot stenske dekoracije primerni tudi za sodobno uporabo. Posode, izdelane iz črne gline, odražajo več kot tristo let tradicionalnih čezdonavskih ljudskih vzorcev in oblik. Niti dve nista povsem enaki, saj se vse delo opravi ročno, vključno z oblikovanjem in dekoriranjem. Odtise naredi palec ali prst keramičarja, ki izdeluje kos. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Porcelan">Porcelan</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=39" title="Uredi razdelek: Porcelan" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=39" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Porcelan">uredi kodo</a>]</div> Tovarna Herend Porcelain je pričela obratovati leta 1826 in je ena največjih tovarn keramike na svetu, specializirana za proizvodnjo razkošnega ročno poslikanega in pozlačenega <a href="/wiki/Porcelan" title="Porcelan">porcelana</a>. Sredi 19. stoletja je bila tovarna med dobavitelji <a href="/wiki/Habsbur%C5%BEani" title="Habsburžani">Habsburške dinastije</a> in aristokratskih kupcev po vsej Evropi. Veliko njegovih klasičnih vzorcev je še vedno v proizvodnji. Po padcu komunizma na Madžarskem so tovarno privatizirali in je zdaj v 75-odstotni lasti njenega vodstva in delavcev ter izvaža v več kot 60 držav sveta.<a href="#cite_note-260">[259]</a> Tovarna Zsolnay Porcelain Manufacture je madžarski proizvajalec porcelana, lončarskih izdelkov, keramike, ploščic in lončenine. Podjetje je uvedlo postopek glaziranja z eozinom in pirogranitno keramiko. Tovarno Zsolnay je ustanovil Miklós Zsolnay v <a href="/wiki/P%C3%A9cs" title="Pécs">Pécsu</a> na Madžarskem za proizvodnjo kamnine in keramike leta 1853. Leta 1863 se je podjetju pridružil njegov sin Vilmos Zsolnay (1828–1900), ki je po več letih postal njegov vodja in direktor. Tovarno je popeljal do svetovne prepoznavnosti s predstavitvijo njenih inovativnih izdelkov na svetovnih sejmih in mednarodnih razstavah, vključno s svetovnim sejmom leta 1873 na Dunaju, nato na svetovni razstavi leta 1878 v Parizu, kjer je Zsolnay prejel Veliko nagrado. <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Šport">Šport</h3>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=40" title="Uredi razdelek: Šport" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=40" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Šport">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-default-size mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg/250px-Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg" decoding="async" width="220" height="164" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg/330px-Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2e/Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg/500px-Vaterpolo_Hungary_vs_Italy_semifinal_game2.jpg 2x" data-file-width="2592" data-file-height="1936" /></a><figcaption> Madžarska moška vaterpolska reprezentanca velja za eno najboljših na svetu, saj ima svetovni rekord v številu olimpijskih zlatih medalj ter medalj na drugih tekmovanjih.</figcaption></figure> Madžarski športniki so uspešni tekmovalci <a href="/wiki/Olimpijske_igre" title="Olimpijske igre">olimpijskih iger</a>, le deset držav je osvojilo več olimpijskih medalj kot Madžarska.S skupno 498 medaljam se uvršča na osmo mesto dobitnikov medalj z vseh dosedanjih olimpijskih iger sodobne dobe. Madžarska se ponaša s tretjim največjim številom <a href="/wiki/Olimpijska_medalja" title="Olimpijska medalja">olimpijskih medalj</a> na prebivalca in drugim največjim številom zlatih medalj na prebivalca na svetu.<a href="#cite_note-261">[260]</a> Madžarska je v preteklosti blestela zlasti v olimpijskih vodnih športih. V <a href="/wiki/Vaterpolo" title="Vaterpolo">vaterpolu</a> je madžarska reprezentanca s precejšnjo prednostjo vodilni dobitnik kolajn, v plavanju pa so Madžari skupno četrti najuspešnejši, ženske pa osme vskupnem seštevku. Uspehe so madžarski športniki dosegali tudi v kanuju in kajaku in so tretji najuspešnejši na splošno. <figure class="mw-default-size mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Groupama_Arena_Budapest_(17267881892).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/Groupama_Arena_Budapest_%2817267881892%29.jpg/250px-Groupama_Arena_Budapest_%2817267881892%29.jpg" decoding="async" width="220" height="147" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/Groupama_Arena_Budapest_%2817267881892%29.jpg/330px-Groupama_Arena_Budapest_%2817267881892%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/af/Groupama_Arena_Budapest_%2817267881892%29.jpg/500px-Groupama_Arena_Budapest_%2817267881892%29.jpg 2x" data-file-width="5465" data-file-height="3644" /></a><figcaption> Groupama Arena, stadion <a href="/wiki/Ferencv%C3%A1rosi_TC" title="Ferencvárosi TC">Ferencvárosi TC</a> UEFA kategorije štiri</figcaption></figure> Madžarska je svojo prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah leta 2018 osvojila v moškem hitrostnem drsanju na kratkih stezah s štiričlansko ekipo: <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hungarianfreepress.com/tag/csaba-burjan/">Csaba Burján</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hungarianfreepress.com/tag/sandor-liu/">Sándor Liu</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hungarianfreepress.com/tag/shaoang-liu/">Shaoang Liu</a>, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hungarianfreepress.com/tag/viktor-knoch/">Viktor Knoch</a> . <a href="#cite_note-262">[261]</a> Leta 2015 sta se skupščina madžarskega olimpijskega komiteja in skupščina Budimpešte odločili, da se potegujeta za <a href="/wiki/Poletne_olimpijske_igre_2024" title="Poletne olimpijske igre 2024">poletne olimpijske igre 2024</a>, vendar sta jo na koncu podelili <a href="/wiki/Pariz" title="Pariz">Parizu</a> . Budimpešta je tudi izgubila več ponudb za gostiteljico iger, in sicer v <a href="/wiki/Poletne_olimpijske_igre_1916" title="Poletne olimpijske igre 1916">letih 1916</a>, <a href="/wiki/Poletne_olimpijske_igre_1920" title="Poletne olimpijske igre 1920">1920</a>, <a href="/wiki/Poletne_olimpijske_igre_1936" title="Poletne olimpijske igre 1936">1936</a>, <a href="/wiki/Poletne_olimpijske_igre_1944" title="Poletne olimpijske igre 1944">1944</a> in <a href="/wiki/Poletne_olimpijske_igre_1960" title="Poletne olimpijske igre 1960">1960</a> proti <a href="/wiki/Berlin" title="Berlin">Berlinu</a>, <a href="/wiki/Antwerpen" title="Antwerpen">Antwerpnu</a>, <a href="/wiki/London" title="London">Londonu</a> in <a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rimu</a> . <a href="#cite_note-263">[262]</a> <a href="#cite_note-264">[263]</a> Madžarska je v preteklosti gostila številne svetovne <a href="/wiki/%C5%A0port" title="Šport">športne</a> dogodke, med drugim Svetovno amatersko prvenstvo v boksu 1997, Svetovno prvenstvo v sabljanju 2000, Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju 2001, Svetovne meduniverzitetne igre 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, Svetovno prvenstvo v modernem peteroboju 2008, 1020 <a href="/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_hokeju_na_ledu" title="Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu">II</a> . <a href="/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_hokeju_na_ledu" title="Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu">Svetovno prvenstvo</a>, svetovno prvenstvo v sabljanju 2013, svetovno prvenstvo v rokoborbi 2013, svetovno prvenstvo v atletiki za mojstre 2014, svetovno prvenstvo v vodnih športih 2017 in svetovno prvenstvo v judu 2017 le v zadnjih dveh desetletjih. Poleg teh je bila Madžarska domovina številnih turnirjev na evropski ravni, kot so Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2006, Evropsko prvenstvo v vodnih športih 2010, Evropsko prvenstvo v judu 2013, Evropsko prvenstvo v karateju 2013, Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki 2017 bo gostiteljica prvenstva v 4. <a href="/wiki/Evropsko_prvenstvo_v_nogometu_2021" title="Evropsko prvenstvo v nogometu 2021">UEFA Euro 2020</a>, ki bo potekal na novem večnamenskem stadionu Puskás Ferenc s 67.889 sedeži. <a href="/wiki/Velika_nagrada_Mad%C5%BEarske" title="Velika nagrada Madžarske">Velika nagrada Madžarske</a> v <a href="/wiki/Formula_1" title="Formula 1">Formuli 1</a> je potekala na <a href="/wiki/Hungaroring" title="Hungaroring">Hungaroringu</a> tik pred <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešto</a>; dirkališče ima licenco <a href="/wiki/Mednarodna_avtomobilisti%C4%8Dna_zveza" title="Mednarodna avtomobilistična zveza">FIA</a> razreda 1.<a href="#cite_note-265">[264]</a> Od leta 1986 je dirka krog svetovnega prvenstva Formule 1 <a href="/wiki/Mednarodna_avtomobilisti%C4%8Dna_zveza" title="Mednarodna avtomobilistična zveza">FIA</a>. Na <a href="/wiki/Velika_nagrada_Mad%C5%BEarske_2013" title="Velika nagrada Madžarske 2013">VN Madžarske 2013</a> je bilo potrjeno, da bo Madžarska še naprej gostila dirko formule 1 do leta 2021.<a href="#cite_note-266">[265]</a> Proga je bila prvič popolnoma prenovljena v začetku leta 2016, napovedano pa je bilo, da je pogodba za Grand Prix podaljšana za nadaljnjih pet let, do leta 2026.<a href="#cite_note-267">[266]</a> <a href="/wiki/%C5%A0ah" title="Šah">Šah</a> je tudi priljubljen in uspešen šport na Madžarskem, madžarski igralci so skupno 10. najmočnejši na lestvici <a href="/wiki/Svetovna_%C5%A1ahovska_federacija" title="Svetovna šahovska federacija">Svetovne šahovske zveze</a>.<a href="#cite_note-268">[267]</a> Na Madžarskem je približno 54 velemojstrov in 118 <a href="/wiki/%C5%A0ahovske_kategorije_in_naslovi" title="Šahovske kategorije in naslovi">mednarodnih mojstrov</a>, kar je več kot v <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Franciji</a> ali <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združenem kraljestvu</a>. Najboljši mladinec na svetu je Madžar Richárd Rapport, ki je trenutno na svetovni lestvici FIDE, medtem ko <a href="/wiki/Judit_Polgar" title="Judit Polgar">Judit Polgár</a> na splošno velja za <a href="/wiki/%C5%A0ahovsko_izrazoslovje" title="Šahovsko izrazoslovje">najmočnejšo</a> šahistko vseh časov. Z Madžarskega so v preteklosti izhajali tudi nekateri izmed najboljših sabljačev na svetu,<a href="#cite_note-269">[268]</a> <a href="#cite_note-270">[269]</a> in leta 2009 se je madžarska moška reprezentanca v hokeju na ledu uvrstila na svoje prvo <a href="/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_hokeju_na_ledu" title="Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu">svetovno prvenstvo IIHF</a>, leta 2015 pa se je kvalificirala na drugo svetovno prvenstvo v najvišjo divizijo. <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Nogomet">Nogomet</h4>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=41" title="Uredi razdelek: Nogomet" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=41" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nogomet">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Ferenc_Pusk%C3%A1s.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Ferenc_Pusk%C3%A1s.jpg/180px-Ferenc_Pusk%C3%A1s.jpg" decoding="async" width="180" height="274" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Ferenc_Pusk%C3%A1s.jpg/270px-Ferenc_Pusk%C3%A1s.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Ferenc_Pusk%C3%A1s.jpg/360px-Ferenc_Pusk%C3%A1s.jpg 2x" data-file-width="2399" data-file-height="3650" /></a><figcaption><a href="/wiki/Ferenc_Pusk%C3%A1s" title="Ferenc Puskás">Ferenc Puskás</a>, najboljši strelec 20. stoletja, po njem se imenuje nagrada FIFA Puskás</figcaption></figure> Madžarska je osvojila tri olimpijske naslove v nogometu, končala kot finalist <a href="/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_nogometu_1954" title="Svetovno prvenstvo v nogometu 1954">na svetovnih prvenstvih</a> <a href="/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_nogometu_1938" title="Svetovno prvenstvo v nogometu 1938">1938</a> in <a href="/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_nogometu_1954" title="Svetovno prvenstvo v nogometu 1954">1954</a> ter kot tretja na <a href="/wiki/Evropsko_prvenstvo_v_nogometu_1964" title="Evropsko prvenstvo v nogometu 1964">Euru 1964</a>. Madžarska je v petdesetih letih dvajsetega stoletja s svojim vplivom izvedla pravo malo revolucijo v športu, postavila je taktične osnove popolnega nogometa in prevladovala v mednarodnem nogometu z t.i. ("zlato ekipo"), ki je vključevala <a href="/wiki/Ferenc_Pusk%C3%A1s" title="Ferenc Puskás">Ferenca Puskása</a>, najboljšega strelca 20. stoletja,<a href="#cite_note-FIFA_benefit-271">[270]</a><a href="#cite_note-Spanish_obit-272">[271]</a><a href="#cite_note-Puskás_auction-273">[272]</a> ki mu je FIFA namenila <a href="#cite_note-274">[273]</a> svojo najnovejšo nagrado, nagrado Puskás. V tistem obdobju je madžarska nogometna reprezentanca vzdrževala drugo najdaljše obdobje prevlade na nogometni lestvici držav Elo vseh časov na svetu, 2166 dni, in odigrala enega najdaljših nizov brez poraza v zgodovini nogometa, ko je neporažena ostala v 31 tekmah v skupnem trajanju več kot štiri leta.<a href="#cite_note-275">[274]</a> V desetletjih po zlati dobi je Madžarska postopoma oslabela, čeprav je v zadnjem času prišlo do prenove v vseh pogledih. Madžarska otroška nogometna zveza je bila ustanovljena leta 2008, saj razvoj mladih uspeva. Prvič v zgodovini madžarskega nogometa so v <a href="/wiki/Budimpe%C5%A1ta" title="Budimpešta">Budimpešti</a> in <a href="/wiki/Debrecen" title="Debrecen">Debrecenu</a> gostili UEFA futsal prvenstvo 2010, prvič pa je MLSZ priredila tudi finalni turnir <a href="/wiki/Zdru%C5%BEenje_evropskih_nogometnih_zvez" title="Združenje evropskih nogometnih zvez">UEFA</a>. Reprezentanca je dosegla tudi nekaj presenetljivih uspehov, kot npr. premagala zmagovalko <a href="/wiki/Evropsko_prvenstvo_v_nogometu_2004" title="Evropsko prvenstvo v nogometu 2004">Eura 2004</a> <a href="/wiki/Gr%C5%A1ka_nogometna_reprezentanca" title="Grška nogometna reprezentanca">Grčijo</a> s 3:2<a href="#cite_note-276">[275]</a> in zmagovalko <a href="/wiki/Svetovno_prvenstvo_v_nogometu_2006" title="Svetovno prvenstvo v nogometu 2006">svetovnega pokala FIFA 2006</a> <a href="/wiki/Italijanska_nogometna_reprezentanca" title="Italijanska nogometna reprezentanca">Italijo</a> s 3:1.<a href="#cite_note-277">[276]</a> Na <a href="/wiki/Evropsko_prvenstvo_v_nogometu_2016" title="Evropsko prvenstvo v nogometu 2016">evropskem nogometnem prvenstvu Euro 2016</a> je Madžarska zmagala v skupini F in bila na koncu poražena v osmini finala. <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=42" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=42" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici">uredi kodo</a>]</div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 25em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><a href="#cite_ref-1">↑</a> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20171010075407/http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619">»The Story Behind the Hungarian National Anthem«</a>. Jules S. Vállay. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://magyarnews.org/news.php?viewStory=619">prvotnega spletišča</a> dne 10. oktobra 2017. Pridobljeno 8. maja 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Story+Behind+the+Hungarian+National+Anthem&rft.pub=Jules+S.+V%C3%A1llay&rft_id=http%3A%2F%2Fmagyarnews.org%2Fnews.php%3FviewStory%3D619&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Flaw-2">↑ <a href="#cite_ref-Flaw_2-0">2,0</a> <a href="#cite_ref-Flaw_2-1">2,1</a> <a href="#cite_ref-Flaw_2-2">2,2</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140629205136/http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf">»The Fundamental Law of Hungary«</a> (PDF). Hungarian State. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.kormany.hu/download/e/02/00000/The%20New%20Fundamental%20Law%20of%20Hungary.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 29. junija 2014. Pridobljeno 8. maja 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Fundamental+Law+of+Hungary&rft.pub=Hungarian+State&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.kormany.hu%2Fdownload%2Fe%2F02%2F00000%2FThe%2520New%2520Fundamental%2520Law%2520of%2520Hungary.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-census_2016-4"><a href="#cite_ref-census_2016_4-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFVukovich2018" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Vukovich, Gabriella (2018). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf">Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok</a> [2016 microcensus – 12. Ethnic data] (PDF). Hungarian Central Statistical Office (v madžarščini). Budimpešta. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-963-235-542-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-963-235-542-9"><bdi>978-963-235-542-9</bdi></a>. Pridobljeno 10. januarja 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Mikrocenzus+2016+%E2%80%93+12.+Nemzetis%C3%A9gi+adatok&rft.place=Budimpe%C5%A1ta&rft.date=2018&rft.isbn=978-963-235-542-9&rft.aulast=Vukovich&rft.aufirst=Gabriella&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ksh.hu%2Fdocs%2Fhun%2Fxftp%2Fidoszaki%2Fmikrocenzus2016%2Fmikrocenzus_2016_12.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-5"><a href="#cite_ref-5">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation book cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=igzYAAAAMAAJ">Encyclopedia Americana: Heart to India</a>. Zv. 1. Scholastic Library Pub. 2006. str. 581. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7172-0139-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7172-0139-6"><bdi>978-0-7172-0139-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Encyclopedia+Americana%3A+Heart+to+India&rft.pages=581&rft.pub=Scholastic+Library+Pub.&rft.date=2006&rft.isbn=978-0-7172-0139-6&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DigzYAAAAMAAJ&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-6"><a href="#cite_ref-6">↑</a> University of British Columbia. Committee for Medieval Studies, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=xV7xAAAAMAAJ">Studies in medieval and renaissance history</a>, Committee for Medieval Studies, University of British Columbia, 1980, p. 159 </li> <li id="cite_note-area-7"><a href="#cite_ref-area_7-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/">»Hungary«</a>. CIA The World Factbook. Pridobljeno 27. marca 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary&rft.pub=CIA+The+World+Factbook&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Fthe-world-factbook%2Fcountries%2Fhungary%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-8"><a href="#cite_ref-8">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/">»CIA World Factbook weboldal«</a>. Pridobljeno 3. junija 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=CIA+World+Factbook+weboldal&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Fthe-world-factbook%2Fcountries%2Fhungary%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-9"><a href="#cite_ref-9">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ksh.hu/pls/ksh/docs/eng/xstadat/xstadat_annual/i_wdsd003c.html">»STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1941–)«</a>. www.ksh.hu. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20190620140533/http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_eves/i_wnt001c.html">Arhivirano</a> iz spletišča dne 20. junija 2019. Pridobljeno 12. junija 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.ksh.hu&rft.atitle=STADAT+%E2%80%93+1.1.+N%C3%A9pess%C3%A9g%2C+n%C3%A9pmozgalom+%281941%E2%80%93%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ksh.hu%2Fpls%2Fksh%2Fdocs%2Feng%2Fxstadat%2Fxstadat_annual%2Fi_wdsd003c.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-IMFWEOHU-10">↑ <a href="#cite_ref-IMFWEOHU_10-0">9,0</a> <a href="#cite_ref-IMFWEOHU_10-1">9,1</a> <a href="#cite_ref-IMFWEOHU_10-2">9,2</a> <a href="#cite_ref-IMFWEOHU_10-3">9,3</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/October/weo-report?c=944,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2021&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1">»Report for Selected Countries and Subjects«</a>. IMF (v angleščini). Pridobljeno 26. oktobra 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=IMF&rft.atitle=Report+for+Selected+Countries+and+Subjects&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.imf.org%2Fen%2FPublications%2FWEO%2Fweo-database%2F2021%2FOctober%2Fweo-report%3Fc%3D944%2C%26s%3DNGDPD%2CPPPGDP%2CNGDPDPC%2CPPPPC%2C%26sy%3D2021%26ey%3D2021%26ssm%3D0%26scsm%3D1%26scc%3D0%26ssd%3D1%26ssc%3D0%26sic%3D0%26sort%3Dcountry%26ds%3D.%26br%3D1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-11"><a href="#cite_ref-11">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.helsinki.fi/~tasalmin/fu.html">»Uralic (Finno-Ugrian) languages, Classification of the Uralic (Finno-Ugrian) languages, with present numbers of speakers and areas of distribution (last updated 24.9.201)«</a>. helsinki.fi. 6. junij 2017. Pridobljeno 6. junija 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Uralic+%28Finno-Ugrian%29+languages%2C+Classification+of+the+Uralic+%28Finno-Ugrian%29+languages%2C+with+present+numbers+of+speakers+and+areas+of+distribution+%28last+updated+24.9.201%29&rft.pub=helsinki.fi&rft.date=2017-06-06&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.helsinki.fi%2F~tasalmin%2Ffu.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-12"><a href="#cite_ref-12">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf">»Hungary in the Carpathian Basin«</a> (PDF). Lajos Gubcsi, PhD. 6. junij 2017. Pridobljeno 6. junija 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary+in+the+Carpathian+Basin&rft.pub=Lajos+Gubcsi%2C+PhD&rft.date=2017-06-06&rft_id=http%3A%2F%2Fmek.oszk.hu%2F09100%2F09132%2F09132.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Acta_orientalia_Academiae_Scientiarum_Hungaricae-13"><a href="#cite_ref-Acta_orientalia_Academiae_Scientiarum_Hungaricae_13-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation book cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=kNkTAQAAMAAJ">Acta Orientalia Academiae Scientiarum Hungaricae</a>. Zv. 36. Magyar Tudományos Akadémia (Hungarian Academy of Sciences). 1982. str. 419.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Acta+Orientalia+Academiae+Scientiarum+Hungaricae&rft.pages=419&rft.pub=Magyar+Tudom%C3%A1nyos+Akad%C3%A9mia+%28Hungarian+Academy+of+Sciences%29&rft.date=1982&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DkNkTAQAAMAAJ&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-14"><a href="#cite_ref-14">↑</a> Kristó Gyula – Barta János – Gergely Jenő: Magyarország története előidőktől 2000-ig (History of Hungary from the prehistory to 2000), Pannonica Kiadó, Budapest, 2002, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/963-9252-56-5" title="Posebno:ViriKnjig/963-9252-56-5">963-9252-56-5</a>, str. 687, str. 37, str. 113 ("Magyarország a 12. század második felére jelentős európai tényezővé, középhatalommá vált"/"Do 12. stoletja je Madžarska postala pomembna evropska država, postala je srednja sila", "A Nyugat részévé vált Magyarország . </li> <li id="cite_note-15"><a href="#cite_ref-15">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation encyclopaedia cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.britannica.com/place/Austria-Hungary">»Austria-Hungary, HISTORICAL EMPIRE, EUROPE«</a>. <a href="/wiki/Encyclop%C3%A6dia_Britannica" class="mw-redirect" title="Encyclopædia Britannica">Encyclopædia Britannica</a>. 6. junij 2017. Pridobljeno 6. junija 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Austria-Hungary%2C+HISTORICAL+EMPIRE%2C+EUROPE&rft.btitle=Encyclop%C3%A6dia+Britannica&rft.date=2017-06-06&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2Fplace%2FAustria-Hungary&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-16"><a href="#cite_ref-16">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFRichard_C._Frucht2004" class="citation book cs1">Richard C. Frucht (31. december 2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C">Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture</a>. ABC-CLIO. str. 360. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-57607-800-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-57607-800-6"><bdi>978-1-57607-800-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Eastern+Europe%3A+An+Introduction+to+the+People%2C+Lands%2C+and+Culture&rft.pages=360&rft.pub=ABC-CLIO&rft.date=2004-12-31&rft.isbn=978-1-57607-800-6&rft.au=Richard+C.+Frucht&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DlVBB1a0rC70C&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-17"><a href="#cite_ref-17">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation encyclopaedia cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.encyclopedia.com/doc/1E1-TrianonTr.html">»Trianon, Treaty of«</a>. <a href="/w/index.php?title=The_Columbia_Encyclopedia&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Columbia Encyclopedia (stran ne obstaja)">The Columbia Encyclopedia</a>. 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Trianon%2C+Treaty+of&rft.btitle=The+Columbia+Encyclopedia&rft.date=2009&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.encyclopedia.com%2Fdoc%2F1E1-TrianonTr.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-18"><a href="#cite_ref-18">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://wwi.lib.byu.edu/index.php/Treaty_of_Trianon">»Text of the Treaty, Treaty of Peace Between The Allied and Associated Powers and Hungary And Protocol and Declaration, Signed at Trianon.6.4, 1920«</a>. Pridobljeno 10. junija 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Text+of+the+Treaty%2C+Treaty+of+Peace+Between+The+Allied+and+Associated+Powers+and+Hungary+And+Protocol+and+Declaration%2C+Signed+at+Trianon.6.4%2C+1920&rft_id=http%3A%2F%2Fwwi.lib.byu.edu%2Findex.php%2FTreaty_of_Trianon&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Sobota-19"><a href="#cite_ref-Sobota_19-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://sobotainfo.com/novica/lokalno/za-svobodno-prekmurje-je-tekla-krvava-mura/110703">»Za svobodno Prekmurje je tekla krvava Mura«</a>. 27. april 2015. Pridobljeno 2. marca 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Za+svobodno+Prekmurje+je+tekla+krvava+Mura&rft.date=2015-04-27&rft_id=https%3A%2F%2Fsobotainfo.com%2Fnovica%2Flokalno%2Fza-svobodno-prekmurje-je-tekla-krvava-mura%2F110703&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Montgomery-20"><a href="#cite_ref-Montgomery_20-0">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=7&pre=1">Hungary: The Unwilling Satellite</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070216070442/http://historicaltextarchive.com/books.php?op=viewbook&bookid=7&pre=1">Arhivirano</a> 16.2.2007, na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. John F. Montgomery, Hungary: The Unwilling Satellite.<a rel="nofollow" class="external free" href="http://kapos.hu/hirek/kis_szines/2018-06-16/megerkezett_az_idei_balaton_sound_himnusza.html">http://kapos.hu/hirek/kis_szines/2018-06-16/megerkezett_az_idei_balaton_sound_himnusza.html</a> Devin-Adair Company, New York, 1947. </li> <li id="cite_note-Thomas,_pg._11-21"><a href="#cite_ref-Thomas,_pg._11_21-0">↑</a> Thomas, The Royal Hungarian Army in World War II, pg. 11 </li> <li id="cite_note-22"><a href="#cite_ref-22">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFHanrahan2009" class="citation news cs1"><a href="/w/index.php?title=Brian_Hanrahan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Brian Hanrahan (stran ne obstaja)">Hanrahan, Brian</a> (9. maj 2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/2/hi/8036685.stm">»Hungary's Role in the 1989 Revolutions«</a>. <a href="/w/index.php?title=BBC_News&action=edit&redlink=1" class="new" title="BBC News (stran ne obstaja)">BBC News</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=BBC+News&rft.atitle=Hungary%27s+Role+in+the+1989+Revolutions&rft.date=2009-05-09&rft.aulast=Hanrahan&rft.aufirst=Brian&rft_id=http%3A%2F%2Fnews.bbc.co.uk%2F2%2Fhi%2F8036685.stm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-23"><a href="#cite_ref-23">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation journal cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">»1989. évi XXXI. törvény az Alkotmány módosításáról« [Act XXXI of 1989 on the Amendment of the Constitution]. Magyar Közlöny (v madžarščini). Budimpešta: Pallas Lap- és Könyvkiadó Vállalat. 44 (74): 1219. 23. oktober 1989.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Magyar+K%C3%B6zl%C3%B6ny&rft.atitle=1989.+%C3%A9vi+XXXI.+t%C3%B6rv%C3%A9ny+az+Alkotm%C3%A1ny+m%C3%B3dos%C3%ADt%C3%A1s%C3%A1r%C3%B3l&rft.volume=44&rft.issue=74&rft.pages=1219&rft.date=1989-10-23&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-24"><a href="#cite_ref-24">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170608120246/http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630">»Benefits of EU Membership«</a>. Hungarian Chamber of Commerce and Industry. 6. junij 2017. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.mkik.hu/en/magyar-kereskedelmi-es-iparkamara/benefits-of-eu-membership-2630">prvotnega spletišča</a> dne 8. junija 2017. Pridobljeno 6. junija 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Benefits+of+EU+Membership&rft.pub=Hungarian+Chamber+of+Commerce+and+Industry&rft.date=2017-06-06&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.mkik.hu%2Fen%2Fmagyar-kereskedelmi-es-iparkamara%2Fbenefits-of-eu-membership-2630&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-25"><a href="#cite_ref-25">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFHiggottCooper1990" class="citation journal cs1">Higgott, Richard A.; Cooper, Andrew Fenton (1990). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.jstor.org/stable/2706854">»Middle Power Leadership and Coalition Building: Australia, the Cairns Group, and the Uruguay Round of Trade Negotiations«</a>. International Organization. 44 (4): 589–632. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1017%2FS0020818300035414">10.1017/S0020818300035414</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0020-8183">0020-8183</a>. <a href="/wiki/JSTOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="JSTOR (identifikator)">JSTOR</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.jstor.org/stable/2706854">2706854</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=International+Organization&rft.atitle=Middle+Power+Leadership+and+Coalition+Building%3A+Australia%2C+the+Cairns+Group%2C+and+the+Uruguay+Round+of+Trade+Negotiations&rft.volume=44&rft.issue=4&rft.pages=589-632&rft.date=1990&rft.issn=0020-8183&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.jstor.org%2Fstable%2F2706854%23id-name%3DJSTOR&rft_id=info%3Adoi%2F10.1017%2FS0020818300035414&rft.aulast=Higgott&rft.aufirst=Richard+A.&rft.au=Cooper%2C+Andrew+Fenton&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.jstor.org%2Fstable%2F2706854&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-auto-26">↑ <a href="#cite_ref-auto_26-0">25,0</a> <a href="#cite_ref-auto_26-1">25,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFOECD2013" class="citation journal cs1">OECD (27. junij 2013). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/data/oecd-health-statistics/oecd-health-data-social-protection_data-00544-en">»OECD Health Data: Social protection«</a>. OECD Health Statistics (Database). <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1787%2Fdata-00544-en">10.1787/data-00544-en</a>. Pridobljeno 14. julija 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=OECD+Health+Statistics+%28Database%29&rft.atitle=OECD+Health+Data%3A+Social+protection&rft.date=2013-06-27&rft_id=info%3Adoi%2F10.1787%2Fdata-00544-en&rft.au=OECD&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.oecd-ilibrary.org%2Fsocial-issues-migration-health%2Fdata%2Foecd-health-statistics%2Foecd-health-data-social-protection_data-00544-en&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-europa-27">↑ <a href="#cite_ref-europa_27-0">26,0</a> <a href="#cite_ref-europa_27-1">26,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFEurydice" class="citation web cs1">Eurydice. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://arquivo.pt/wayback/20131106181321/http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf">»Compulsory Education in Europe 2013/2014«</a> (PDF). European commission. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/compulsory_education_EN.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 6. novembra 2013. Pridobljeno 19. maja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Compulsory+Education+in+Europe+2013%2F2014&rft.pub=European+commission&rft.au=Eurydice&rft_id=http%3A%2F%2Feacea.ec.europa.eu%2Feducation%2Feurydice%2Fdocuments%2Ffacts_and_figures%2Fcompulsory_education_EN.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-28"><a href="#cite_ref-28">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018">»Hungary's Nobel Prize Winners, 13 Hungarian win Nobel Prize yet«</a>. <a href="/w/index.php?title=Hungarian_Academy_of_Sciences&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hungarian Academy of Sciences (stran ne obstaja)">Hungarian Academy of Sciences</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Hungarian+Academy+of+Sciences&rft.atitle=Hungary%27s+Nobel+Prize+Winners%2C+13+Hungarian+win+Nobel+Prize+yet&rft_id=http%3A%2F%2Fmta.hu%2Fenglish%2Fhungarys-nobel-prize-winners-106018&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-29"><a href="#cite_ref-29">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170730144712/http://www.medalspercapita.com/#golds-per-capita:all-time">»Population per Gold Medal. Hungary has the second highest gold medal per capita in the world. All together it has 175 gold medal until 2016«</a>. medalspercapita.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.medalspercapita.com/#golds-per-capita:all-time">prvotnega spletišča</a> dne 30. julija 2017. Pridobljeno 26. februarja 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=medalspercapita.com&rft.atitle=Population+per+Gold+Medal.+Hungary+has+the+second+highest+gold+medal+per+capita+in+the+world.+All+together+it+has+175+gold+medal+until+2016.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.medalspercapita.com%2F%23golds-per-capita%3Aall-time&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Britannic_.=-30"><a href="#cite_ref-Britannic_.=_30-0">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276684/Hungarian-literature">Hungarian literature – ”Popular poetry is the only real poetry was the opinion of Sándor Petőfi, one of the greatest Hungarian poets, whose best poems rank among the masterpieces of world literature” [Sándor Petőfi, eden največjih madžarskih pesnikov, čigar najbolje pesmi spadajo med mojstrovine svetovne literature, je menil, da je ljudsko pesništvo edino resnično pesništvo.]</a>, Encyclopædia Britannica, 2012 edition </li> <li id="cite_note-31"><a href="#cite_ref-31">↑</a> Szalipszki, str.12 Državo opisuje kot »dom glasbe« po »splošnem prepričanju«. </li> <li id="cite_note-WTO_Tourism_Highlights_2016_Edition-32"><a href="#cite_ref-WTO_Tourism_Highlights_2016_Edition_32-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation book cs1">UNWTO Tourism Highlights: 2018 Edition. 2018. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.18111%2F9789284419876">10.18111/9789284419876</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9789284419876" title="Posebno:ViriKnjig/9789284419876"><bdi>9789284419876</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=UNWTO+Tourism+Highlights%3A+2018+Edition&rft.date=2018&rft_id=info%3Adoi%2F10.18111%2F9789284419876&rft.isbn=9789284419876&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-33"><a href="#cite_ref-33">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160313115736/http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true">»International organizations in Hungary«</a>. Ministry of Foreign Affairs. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true">prvotnega spletišča</a> dne 13. marca 2016. Pridobljeno 20. novembra 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=International+organizations+in+Hungary&rft.pub=Ministry+of+Foreign+Affairs&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.mfa.gov.hu%2Fkum2005%2FTemplates%2Falapsablon.aspx%3FNRMODE%3DPublished%26NRORIGINALURL%3D%252Fkum%252Fen%252Fbal%252Fforeign_policy%252Fun_sc%252Finternational_organisations.htm%26NRNODEGUID%3D%257B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%257D%26NRCACHEHINT%3DNoModifyGuest%26printable%3Dtrue&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-gov.si2-34">↑ <a href="#cite_ref-gov.si2_34-0">33,0</a> <a href="#cite_ref-gov.si2_34-1">33,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/">»Slovenci na Madžarskem«</a>. gov.si. Pridobljeno 2. marca 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=gov.si&rft.atitle=Slovenci+na+Mad%C5%BEarskem&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fteme%2Fslovenci-na-madzarskem%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-pmsns-35">↑ <a href="#cite_ref-pmsns_35-0">34,0</a> <a href="#cite_ref-pmsns_35-1">34,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.muravidek.si/?page_id=11&lang=sl">»Predstavitev skupnosti«</a>. PMSNS. Pridobljeno 2. marca 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=PMSNS&rft.atitle=Predstavitev+skupnosti&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.muravidek.si%2F%3Fpage_id%3D11%26lang%3Dsl&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-gov.si-36">↑ <a href="#cite_ref-gov.si_36-0">35,0</a> <a href="#cite_ref-gov.si_36-1">35,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.gov.si/teme/italijanska-in-madzarska-narodna-skupnost/">»Italijanska in madžarska narodna skupnost«</a>. gov.si. Pridobljeno 2. marca 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=gov.si&rft.atitle=Italijanska+in+mad%C5%BEarska+narodna+skupnost&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.gov.si%2Fteme%2Fitalijanska-in-madzarska-narodna-skupnost%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Izvozno_okno-37">↑ <a href="#cite_ref-Izvozno_okno_37-0">36,0</a> <a href="#cite_ref-Izvozno_okno_37-1">36,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/">»Predstavitev gospodarstva Madžarske«</a>. <a href="/w/index.php?title=SPIRIT_(agencija)&action=edit&redlink=1" class="new" title="SPIRIT (agencija) (stran ne obstaja)">SPIRIT</a>. Pridobljeno 2. marca 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=SPIRIT&rft.atitle=Predstavitev+gospodarstva+Mad%C5%BEarske&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.izvoznookno.si%2Fdrzave%2Fmadzarska%2Fpredstavitev-drzave%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-zurnal-38">↑ <a href="#cite_ref-zurnal_38-0">37,0</a> <a href="#cite_ref-zurnal_38-1">37,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.zurnal24.si/slovenija/vse-to-so-ze-pri-nas-kupili-madzari-368203">»Vse to so že pri nas kupili Madžari«</a>. Žurnal24. 8. junij 2021. Pridobljeno 2. marca 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=%C5%BDurnal24&rft.atitle=Vse+to+so+%C5%BEe+pri+nas+kupili+Mad%C5%BEari&rft.date=2021-06-08&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.zurnal24.si%2Fslovenija%2Fvse-to-so-ze-pri-nas-kupili-madzari-368203&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Király-39"><a href="#cite_ref-Király_39-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFKirály1997" class="citation book cs1">Király, Péter (1997). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140413130130/http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html">A magyarok elnevezése a korai európai forrásokban (The Names of the Magyars in Early European Sources) /In: Honfoglalás és nyelvészet ("The Occupation of Our county" and Linguistics)/</a>. Budimpešta: Balassi Kiadó. str. 266. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-963-506-108-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-963-506-108-2"><bdi>978-963-506-108-2</bdi></a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://webshop.animare.hu/honfoglalas+es+nyelveszet+83813.html">prvotnega spletišča</a> dne 13. aprila 2014. Pridobljeno 7. oktobra 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+magyarok+elnevez%C3%A9se+a+korai+eur%C3%B3pai+forr%C3%A1sokban+%28The+Names+of+the+Magyars+in+Early+European+Sources%29+%2FIn%3A+Honfoglal%C3%A1s+%C3%A9s+nyelv%C3%A9szet+%28%22The+Occupation+of+Our+county%22+and+Linguistics%29%2F&rft.place=Budimpe%C5%A1ta&rft.pages=266&rft.pub=Balassi+Kiad%C3%B3&rft.date=1997&rft.isbn=978-963-506-108-2&rft.aulast=Kir%C3%A1ly&rft.aufirst=P%C3%A9ter&rft_id=http%3A%2F%2Fwebshop.animare.hu%2Fhonfoglalas%2Bes%2Bnyelveszet%2B83813.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-40"><a href="#cite_ref-40">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFPeter_F._Sugar1990" class="citation book cs1">Peter F. Sugar, ur. (22. november 1990). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=SKwmGQCT0MAC&pg=PA9">A History of Hungary</a>. Indiana University Press. str. 9. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-253-20867-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-253-20867-5"><bdi>978-0-253-20867-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+History+of+Hungary&rft.pages=9&rft.pub=Indiana+University+Press&rft.date=1990-11-22&rft.isbn=978-0-253-20867-5&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DSKwmGQCT0MAC%26pg%3DPA9&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-41"><a href="#cite_ref-41">↑</a> György Balázs, Károly Szelényi, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=4NlnAAAAMAAJ">The Magyars: the birth of a European nation</a>, Corvina, 1989, p. 8 </li> <li id="cite_note-42"><a href="#cite_ref-42">↑</a> Alan W. Ertl, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=X9PGRaZt-zcC&pg=PA358">Toward an Understanding of Europe: A Political Economic Précis of Continental Integration</a>, Universal-Publishers, 2008, p. 358 </li> <li id="cite_note-43"><a href="#cite_ref-43">↑</a> Z. J. Kosztolnyik, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=NPBnAAAAMAAJ">Hungary under the early Árpáds: 890s to 1063</a>, Eastern European Monographs, 2002, p. 3 </li> <li id="cite_note-44"><a href="#cite_ref-44">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://starling.rinet.ru/cgi-bin/response.cgi?root=config&morpho=0&basename=%5Cdata%5Curalic%5Curalet&first=1&text_proto=&method_proto=substring&ic_proto=on&text_meaning=&method_meaning=substring&ic_meaning=on&text_germmean=&method_germmean=substring&ic_germmean=on&text_fin=&method_fin=substring&ic_fin=on&text_est=&method_est=substring&ic_est=on&text_saa=&method_saa=substring&ic_saa=on&text_mrd=&method_mrd=substring&ic_mrd=on&text_mar=&method_mar=substring&ic_mar=on&text_udm=&method_udm=substring&ic_udm=on&text_kom=&method_kom=substring&ic_kom=on&text_khn=&method_khn=substring&ic_khn=on&text_man=&method_man=substring&ic_man=on&text_ugr=magyar&method_ugr=substring&ic_ugr=on&text_smd=&method_smd=substring&ic_smd=on&text_nen=&method_nen=substring&ic_nen=on&text_enc=&method_enc=substring&ic_enc=on&text_nga=&method_nga=substring&ic_nga=on&text_slk=&method_slk=substring&ic_slk=on&text_kam=&method_kam=substring&ic_kam=on&text_janh=&method_janh=substring&ic_janh=on&text_samm2=&method_samm2=substring&ic_samm2=on&text_redei=&method_redei=substring&ic_redei=on&text_add=&method_add=substring&ic_add=on&text_reshet=&method_reshet=substring&ic_reshet=on&text_yuk=&method_yuk=substring&ic_yuk=on&text_lit=&method_lit=substring&ic_lit=on&text_any=&method_any=substring&sort=number&ic_any=on">»Uralic etymology : Query result«</a>. starling.rinet.ru.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=starling.rinet.ru&rft.atitle=Uralic+etymology+%3A+Query+result&rft_id=https%3A%2F%2Fstarling.rinet.ru%2Fcgi-bin%2Fresponse.cgi%3Froot%3Dconfig%26morpho%3D0%26basename%3D%255Cdata%255Curalic%255Curalet%26first%3D1%26text_proto%3D%26method_proto%3Dsubstring%26ic_proto%3Don%26text_meaning%3D%26method_meaning%3Dsubstring%26ic_meaning%3Don%26text_germmean%3D%26method_germmean%3Dsubstring%26ic_germmean%3Don%26text_fin%3D%26method_fin%3Dsubstring%26ic_fin%3Don%26text_est%3D%26method_est%3Dsubstring%26ic_est%3Don%26text_saa%3D%26method_saa%3Dsubstring%26ic_saa%3Don%26text_mrd%3D%26method_mrd%3Dsubstring%26ic_mrd%3Don%26text_mar%3D%26method_mar%3Dsubstring%26ic_mar%3Don%26text_udm%3D%26method_udm%3Dsubstring%26ic_udm%3Don%26text_kom%3D%26method_kom%3Dsubstring%26ic_kom%3Don%26text_khn%3D%26method_khn%3Dsubstring%26ic_khn%3Don%26text_man%3D%26method_man%3Dsubstring%26ic_man%3Don%26text_ugr%3Dmagyar%26method_ugr%3Dsubstring%26ic_ugr%3Don%26text_smd%3D%26method_smd%3Dsubstring%26ic_smd%3Don%26text_nen%3D%26method_nen%3Dsubstring%26ic_nen%3Don%26text_enc%3D%26method_enc%3Dsubstring%26ic_enc%3Don%26text_nga%3D%26method_nga%3Dsubstring%26ic_nga%3Don%26text_slk%3D%26method_slk%3Dsubstring%26ic_slk%3Don%26text_kam%3D%26method_kam%3Dsubstring%26ic_kam%3Don%26text_janh%3D%26method_janh%3Dsubstring%26ic_janh%3Don%26text_samm2%3D%26method_samm2%3Dsubstring%26ic_samm2%3Don%26text_redei%3D%26method_redei%3Dsubstring%26ic_redei%3Don%26text_add%3D%26method_add%3Dsubstring%26ic_add%3Don%26text_reshet%3D%26method_reshet%3Dsubstring%26ic_reshet%3Don%26text_yuk%3D%26method_yuk%3Dsubstring%26ic_yuk%3Don%26text_lit%3D%26method_lit%3Dsubstring%26ic_lit%3Don%26text_any%3D%26method_any%3Dsubstring%26sort%3Dnumber%26ic_any%3Don&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Kershaw-45">↑ <a href="#cite_ref-Kershaw_45-0">44,0</a> <a href="#cite_ref-Kershaw_45-1">44,1</a> <a href="#cite_ref-Kershaw_45-2">44,2</a> Kershaw, Stephen P. (2013). </li> <li id="cite_note-Scarre-46">↑ <a href="#cite_ref-Scarre_46-0">45,0</a> <a href="#cite_ref-Scarre_46-1">45,1</a> <a href="#cite_ref-Scarre_46-2">45,2</a> Scarre, Chris (2012). </li> <li id="cite_note-Kelly-47"><a href="#cite_ref-Kelly_47-0">↑</a> Kelly, Christopher (2008). </li> <li id="cite_note-Bona_The_Gepids_during_and_after_the_Hun_Period-48"><a href="#cite_ref-Bona_The_Gepids_during_and_after_the_Hun_Period_48-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFBóna2001" class="citation book cs1">Bóna, István (2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://mek.oszk.hu/03400/03407/html/34.html">»From Dacia to Transylvania: The Period of the Great Migrations (271–895); The Kingdom of the Gepids; The Gepids during and after the Hun Period«</a>. V Köpeczi, Béla (ur.). History of Transylvania. Hungarian Research Institute of Canada (Distributed by Columbia University Press). <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/0-88033-479-7" title="Posebno:ViriKnjig/0-88033-479-7"><bdi>0-88033-479-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=From+Dacia+to+Transylvania%3A+The+Period+of+the+Great+Migrations+%28271%26ndash%3B895%29%3B+The+Kingdom+of+the+Gepids%3B+The+Gepids+during+and+after+the+Hun+Period&rft.btitle=History+of+Transylvania&rft.pub=Hungarian+Research+Institute+of+Canada+%28Distributed+by+Columbia+University+Press%29&rft.date=2001&rft.isbn=0-88033-479-7&rft.aulast=B%C3%B3na&rft.aufirst=Istv%C3%A1n&rft_id=http%3A%2F%2Fmek.oszk.hu%2F03400%2F03407%2Fhtml%2F34.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Gubcsi-49"><a href="#cite_ref-Gubcsi_49-0">↑</a> Lajos Gubcsi, <a rel="nofollow" class="external text" href="http://mek.oszk.hu/09100/09132/09132.pdf">Hungary in the Carpathian Basin</a>, MoD Zrínyi Media Ltd, 2011 </li> <li id="cite_note-Skutsch-50"><a href="#cite_ref-Skutsch_50-0">↑</a> Skutsch, Carl, ed. (2005). </li> <li id="cite_note-Luthar-51"><a href="#cite_ref-Luthar_51-0">↑</a> Luthar, Oto, ed. (2008). </li> <li id="cite_note-52"><a href="#cite_ref-52">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation book cs1">Encyclopedia Americana. Zv. 24. Grolier Incorporated. 2000. str. 370.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Encyclopedia+Americana&rft.pages=370&rft.pub=Grolier+Incorporated&rft.date=2000&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-A_Country_Study:_Hungary-53"><a href="#cite_ref-A_Country_Study:_Hungary_53-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation book cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+hu0013)">A Country Study: Hungary</a>. Federal Research Division, <a href="/wiki/Library_of_Congress" class="mw-redirect" title="Library of Congress">Library of Congress</a>. Pridobljeno 6. marca 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+Country+Study%3A+Hungary&rft.pub=Federal+Research+Division%2C+Library+of+Congress&rft_id=http%3A%2F%2Flcweb2.loc.gov%2Fcgi-bin%2Fquery%2Fr%3Ffrd%2Fcstdy%3A%40field%28DOCID%2Bhu0013%29&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Eliznik.org.uk-54">↑ <a href="#cite_ref-Eliznik.org.uk_54-0">53,0</a> <a href="#cite_ref-Eliznik.org.uk_54-1">53,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20081006210045/http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm">»Magyar (Hungarian) migration, 9th century«</a>. Eliznik.org.uk. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.eliznik.org.uk/EastEurope/History/migration-map/hungarian-migration.htm">prvotnega spletišča</a> dne 6. oktobra 2008. Pridobljeno 20. septembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Magyar+%28Hungarian%29+migration%2C+9th+century&rft.pub=Eliznik.org.uk&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.eliznik.org.uk%2FEastEurope%2FHistory%2Fmigration-map%2Fhungarian-migration.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-55"><a href="#cite_ref-55">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://countrystudies.us/hungary/49.htm">Origins and Language</a>. </li> <li id="cite_note-56"><a href="#cite_ref-56">↑</a> Peter B. Golden, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=K2ppAAAAMAAJ">Nomads and their neighbours in the Russian steppe: Turks, Khazars and Qipchaqs</a>, Ashgate/Variorum, 2003. </li> <li id="cite_note-Stephen_Wyley-57">↑ <a href="#cite_ref-Stephen_Wyley_57-0">56,0</a> <a href="#cite_ref-Stephen_Wyley_57-1">56,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFStephen_Wyley2001" class="citation web cs1">Stephen Wyley (30. maj 2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20091021171416/http://geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html">»The Magyars of Hungary«</a>. Geocities.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.geocities.com/egfrothos/magyars/magyars.html">prvotnega spletišča</a> dne 21. oktobra 2009. Pridobljeno 20. septembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Magyars+of+Hungary&rft.pub=Geocities.com&rft.date=2001-05-30&rft.au=Stephen+Wyley&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.geocities.com%2Fegfrothos%2Fmagyars%2Fmagyars.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-58"><a href="#cite_ref-58">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFPeter_Heather2010" class="citation book cs1">Peter Heather (2010). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=iX_QNvxR4K0C&pg=PT227">Empires and Barbarians: Migration, Development and the Birth of Europe</a>. Pan Macmillan. str. 227. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-330-54021-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-330-54021-6"><bdi>978-0-330-54021-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Empires+and+Barbarians%3A+Migration%2C+Development+and+the+Birth+of+Europe&rft.pages=227&rft.pub=Pan+Macmillan&rft.date=2010&rft.isbn=978-0-330-54021-6&rft.au=Peter+Heather&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DiX_QNvxR4K0C%26pg%3DPT227&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-59"><a href="#cite_ref-59">↑</a> Attila Zsoldos, <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=IgoiAQAAIAAJ">Saint Stephen and his country: a newborn kingdom in Central Europe: Hungary</a>, Lucidus, 2001, p. 40 </li> <li id="cite_note-60"><a href="#cite_ref-60">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAsia_Travel_Europe" class="citation web cs1">Asia Travel Europe. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080905161209/http://asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html">»Hungaria Travel Information | Asia Travel Europe«</a>. Asiatravel.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.asiatravel.com/europe/hungaria/travelinfo.html">prvotnega spletišča</a> dne 5. septembra 2008. Pridobljeno 21. novembra 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungaria+Travel+Information+%26%23124%3B+Asia+Travel+Europe&rft.pub=Asiatravel.com&rft.au=Asia+Travel+Europe&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.asiatravel.com%2Feurope%2Fhungaria%2Ftravelinfo.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-61"><a href="#cite_ref-61">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFEncyclopaedia_Britannica,_inc2002" class="citation book cs1">Encyclopaedia Britannica, inc (2002). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=FIVUAAAAMAAJ">Encyclopedia Britannica</a>. Encyclopaedia Britannica. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-85229-787-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-85229-787-2"><bdi>978-0-85229-787-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Encyclopedia+Britannica&rft.pub=Encyclopaedia+Britannica&rft.date=2002&rft.isbn=978-0-85229-787-2&rft.au=Encyclopaedia+Britannica%2C+inc&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DFIVUAAAAMAAJ&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-62"><a href="#cite_ref-62">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20171010075636/http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm">»Marko Marelic: The Byzantine and Slavic worlds«</a>. Korcula.net. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.korcula.net/history/mmarelic/byzant.htm">prvotnega spletišča</a> dne 10. oktobra 2017. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Korcula.net&rft.atitle=Marko+Marelic%3A+The+Byzantine+and+Slavic+worlds&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.korcula.net%2Fhistory%2Fmmarelic%2Fbyzant.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-63"><a href="#cite_ref-63">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090206114100/http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm">»Hungary in American History Textbooks«</a>. Hungarian-history.hu. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.hungarian-history.hu/lib/hunyadi/hu02.htm">prvotnega spletišča</a> dne 6. februarja 2009. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Hungarian-history.hu&rft.atitle=Hungary+in+American+History+Textbooks&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.hungarian-history.hu%2Flib%2Fhunyadi%2Fhu02.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-64"><a href="#cite_ref-64">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://erwin.bernhardt.net.nz/hungary/hungaryfacts.html">»Hungary, facts and history in brief«</a>. Erwin.bernhardt.net.nz. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Erwin.bernhardt.net.nz&rft.atitle=Hungary%2C+facts+and+history+in+brief&rft_id=http%3A%2F%2Ferwin.bernhardt.net.nz%2Fhungary%2Fhungaryfacts.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-HR-HU-Heka-65"><a href="#cite_ref-HR-HU-Heka_65-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFLadislav_Heka2008" class="citation journal cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Ladislav Heka (Oktober 2008). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=68144">»Hrvatsko-ugarski odnosi od sredinjega vijeka do nagodbe iz 1868. s posebnim osvrtom na pitanja Slavonije«</a> [Croatian-Hungarian relations from the Middle Ages to the Compromise of 1868, with a special survey of the Slavonian issue]. Scrinia Slavonica (v hrvaščini). 8 (1): 152–173. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/1332-4853">1332-4853</a>. Pridobljeno 16. oktobra 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Scrinia+Slavonica&rft.atitle=Hrvatsko-ugarski+odnosi+od+sredinjega+vijeka+do+nagodbe+iz+1868.+s+posebnim+osvrtom+na+pitanja+Slavonije&rft.volume=8&rft.issue=1&rft.pages=152-173&rft.date=2008-10&rft.issn=1332-4853&rft.au=Ladislav+Heka&rft_id=http%3A%2F%2Fhrcak.srce.hr%2Findex.php%3Fshow%3Dclanak%26id_clanak_jezik%3D68144&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-66"><a href="#cite_ref-66">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMiklós_Molnár2001" class="citation book cs1">Miklós Molnár (2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/concisehistoryof00moln">A Concise History of Hungary</a>. Cambridge University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/46">46</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-66736-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-66736-4"><bdi>978-0-521-66736-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+Concise+History+of+Hungary&rft.pages=46&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2001&rft.isbn=978-0-521-66736-4&rft.au=Mikl%C3%B3s+Moln%C3%A1r&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fconcisehistoryof00moln&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-67"><a href="#cite_ref-67">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.hungarianhistory.com/lib/autonomy/komlossy.pdf">»Hungarianhistory.com«</a> (PDF). Pridobljeno 25. novembra 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungarianhistory.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.hungarianhistory.com%2Flib%2Fautonomy%2Fkomlossy.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-68"><a href="#cite_ref-68">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/eb/article-34789/Hungary">The Mongol invasion: the last Arpad kings</a>, Encyclopædia Britannica – "The country lost about half its population, the incidence ranging from 60 percent in the Alföld (100 percent in parts of it) to 20 percent in Transdanubia; only parts of Transylvania and the northwest came off fairly lightly." </li> <li id="cite_note-69"><a href="#cite_ref-69">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hungarianhistory.com/lib/hevizi/hevizi.pdf">Autonomies in Europe and Hungary</a>. </li> <li id="cite_note-70"><a href="#cite_ref-70">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFcs" class="citation web cs1">cs. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080729054659/http://www.nemzetijelkepek.hu/onkormanyzat-jaszbereny_en.shtml">»National and historical symbols of Hungary«</a>. Nemzetijelkepek.hu. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.nemzetijelkepek.hu/onkormanyzat-jaszbereny_en.shtml">prvotnega spletišča</a> dne 29. julija 2008. Pridobljeno 20. septembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=National+and+historical+symbols+of+Hungary&rft.pub=Nemzetijelkepek.hu&rft.au=cs&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.nemzetijelkepek.hu%2Fonkormanyzat-jaszbereny_en.shtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-71"><a href="#cite_ref-71">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFPál_Engel2005" class="citation book cs1">Pál Engel (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=vEJNBqanT_8C&pg=PA109">Realm of St. Stephen: A History of Medieval Hungary</a>. I.B.Tauris. str. 109. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-85043-977-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-85043-977-6"><bdi>978-1-85043-977-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Realm+of+St.+Stephen%3A+A+History+of+Medieval+Hungary&rft.pages=109&rft.pub=I.B.Tauris&rft.date=2005&rft.isbn=978-1-85043-977-6&rft.au=P%C3%A1l+Engel&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DvEJNBqanT_8C%26pg%3DPA109&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-britannica1-72">↑ <a href="#cite_ref-britannica1_72-0">71,0</a> <a href="#cite_ref-britannica1_72-1">71,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation encyclopaedia cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/EBchecked/topic/276730/Hungary#tab=active~checked%2Citems~checked&title=Hungary%20--%20Britannica%20Online%20Encyclopedia">»Hungary – Britannica Online Encyclopedia«</a>. Britannica.com. Pridobljeno 21. novembra 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Hungary+%E2%80%93+Britannica+Online+Encyclopedia&rft.btitle=Britannica.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2FEBchecked%2Ftopic%2F276730%2FHungary%23tab%3Dactive~checked%252Citems~checked%26title%3DHungary%2520--%2520Britannica%2520Online%2520Encyclopedia&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-73"><a href="#cite_ref-73">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.today/20080318044516/http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html">»Hungary – The Bibliotheca Corviniana Collection: UNESCO-CI«</a>. Portal.unesco.org. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-URL_ID=15976&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html">prvotnega spletišča</a> dne 18. marca 2008. Pridobljeno 21. novembra 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary+%E2%80%93+The+Bibliotheca+Corviniana+Collection%3A+UNESCO-CI&rft.pub=Portal.unesco.org&rft_id=http%3A%2F%2Fportal.unesco.org%2Fci%2Fen%2Fev.php-URL_ID%3D15976%26URL_DO%3DDO_TOPIC%26URL_SECTION%3D201.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-74"><a href="#cite_ref-74">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://countrystudies.us/hungary/9.htm">»Hungary – Renaissance And Reformation«</a>. Countrystudies.us. Pridobljeno 20. septembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary+%E2%80%93+Renaissance+And+Reformation&rft.pub=Countrystudies.us&rft_id=http%3A%2F%2Fcountrystudies.us%2Fhungary%2F9.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-75"><a href="#cite_ref-75">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.today/20120708070759/http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html">»A Country Study: Hungary«</a>. Geography.about.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://geography.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?site=http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/hutoc.html">prvotnega spletišča</a> dne 8. julija 2012. Pridobljeno 20. septembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=A+Country+Study%3A+Hungary&rft.pub=Geography.about.com&rft_id=http%3A%2F%2Fgeography.about.com%2Fgi%2Fdynamic%2Foffsite.htm%3Fsite%3Dhttp%3A%2F%2Flcweb2.loc.gov%2Ffrd%2Fcs%2Fhutoc.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-76"><a href="#cite_ref-76">↑</a> Laszlo Kontler, "A History of Hungary" p. 145 </li> <li id="cite_note-77"><a href="#cite_ref-77">↑</a> Inalcik Halil: "The Ottoman Empire" </li> <li id="cite_note-78"><a href="#cite_ref-78">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFGéza_DávidPál_Fodor2007" class="citation book cs1">Géza Dávid; Pál Fodor (2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=00ZuXUdx2GgC">Ransom Slavery Along the Ottoman Borders: (Early Fifteenth – Early Eighteenth Centuries)</a>. BRILL. str. 203. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-90-04-15704-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-90-04-15704-0"><bdi>978-90-04-15704-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Ransom+Slavery+Along+the+Ottoman+Borders%3A+%28Early+Fifteenth+%E2%80%93+Early+Eighteenth+Centuries%29&rft.pages=203&rft.pub=BRILL&rft.date=2007&rft.isbn=978-90-04-15704-0&rft.au=G%C3%A9za+D%C3%A1vid&rft.au=P%C3%A1l+Fodor&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3D00ZuXUdx2GgC&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-79"><a href="#cite_ref-79">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFCsepeli2009" class="citation news cs1">Csepeli, Gyorgy (2. junij 2009). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.today/20120709161536/http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/">»The changing facets of Hungarian nationalism – Nationalism Reexamined | Social Research | Find Articles at BNET«</a>. Findarticles.com. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://findarticles.com/p/articles/mi_m2267/is_n1_v63/ai_18501094/">prvotnega spletišča</a> dne 9. julija 2012. Pridobljeno 20. septembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=The+changing+facets+of+Hungarian+nationalism+%E2%80%93+Nationalism+Reexamined+%26%23124%3B+Social+Research+%26%23124%3B+Find+Articles+at+BNET&rft.date=2009-06-02&rft.aulast=Csepeli&rft.aufirst=Gyorgy&rft_id=http%3A%2F%2Ffindarticles.com%2Fp%2Farticles%2Fmi_m2267%2Fis_n1_v63%2Fai_18501094%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-80"><a href="#cite_ref-80">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110204132452/http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf">»Ch7 A Short Demographic History of Hungary«</a> (PDF). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.hungarian-history.hu/lib/unmaking/part1-7.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 4. februarja 2011. Pridobljeno 20. septembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Ch7+A+Short+Demographic+History+of+Hungary&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.hungarian-history.hu%2Flib%2Funmaking%2Fpart1-7.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-81"><a href="#cite_ref-81">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFPaul_Lendvai2003" class="citation book cs1">Paul Lendvai (2003). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=UtIr97n3tP0C&pg=PA152">The Hungarians: A Thousand Years of Victory in Defeat</a>. C. Hurst & Co. Publishers. str. 152. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-85065-673-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-85065-673-9"><bdi>978-1-85065-673-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Hungarians%3A+A+Thousand+Years+of+Victory+in+Defeat&rft.pages=152&rft.pub=C.+Hurst+%26+Co.+Publishers&rft.date=2003&rft.isbn=978-1-85065-673-9&rft.au=Paul+Lendvai&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DUtIr97n3tP0C%26pg%3DPA152&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-82"><a href="#cite_ref-82">↑</a> Peter N Stearns, The Oxford encyclopedia of the modern world, Volume 4, Oxford University Press, 2008, str. 64 </li> <li id="cite_note-83"><a href="#cite_ref-83">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.hungarianhistory.com/lib/jeszenszky/ethnic.pdf">Géza Jeszenszky: From "Eastern Switzerland" to Ethnic Cleansing</a>, address at Duquesne History Forum, 17.11.2000, The author is former Ambassador of Hungary to the United States and was Foreign Minister in 1990 – 1994. </li> <li id="cite_note-84"><a href="#cite_ref-84">↑</a> Laszlo Peter, Martyn C. Rady, Peter A. Sherwood: Lajos Kossuth sas word...: papers delivered on the occasion of the bicentenary of Kossuth's birth (page 101) </li> <li id="cite_note-85"><a href="#cite_ref-85">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFKinga_Frojimovics1999" class="citation book cs1">Kinga Frojimovics (1999). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=-wUg6rlWS2kC&pg=PA67">Jewish Budapest: Monuments, Rites, History</a>. Central European University Press. str. 67. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-963-9116-37-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-963-9116-37-5"><bdi>978-963-9116-37-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Jewish+Budapest%3A+Monuments%2C+Rites%2C+History&rft.pages=67&rft.pub=Central+European+University+Press&rft.date=1999&rft.isbn=978-963-9116-37-5&rft.au=Kinga+Frojimovics&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3D-wUg6rlWS2kC%26pg%3DPA67&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-86"><a href="#cite_ref-86">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.worldwar2.ro/arme/?language=ro&article=114">»WorldWar2.ro – Ofensiva Armatei 2 romane in Transilvania«</a>. Worldwar2.ro. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Worldwar2.ro&rft.atitle=WorldWar2.ro+%E2%80%93+Ofensiva+Armatei+2+romane+in+Transilvania&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.worldwar2.ro%2Farme%2F%3Flanguage%3Dro%26article%3D114&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-87"><a href="#cite_ref-87">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFFrançois_Bugnion2003" class="citation book cs1">François Bugnion (2003). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=6K9IAAAAYAAJ">The International Committee of the Red Cross and the Protection of War Victims</a>. Macmillan Education. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-333-74771-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-333-74771-1"><bdi>978-0-333-74771-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+International+Committee+of+the+Red+Cross+and+the+Protection+of+War+Victims&rft.pub=Macmillan+Education&rft.date=2003&rft.isbn=978-0-333-74771-1&rft.au=Fran%C3%A7ois+Bugnion&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3D6K9IAAAAYAAJ&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-88"><a href="#cite_ref-88">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMiklós_Molnár2001" class="citation book cs1">Miklós Molnár (2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/concisehistoryof00moln">A Concise History of Hungary</a>. Cambridge University Press. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/concisehistoryof00moln/page/262">262</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-66736-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-66736-4"><bdi>978-0-521-66736-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+Concise+History+of+Hungary&rft.pages=262&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2001&rft.isbn=978-0-521-66736-4&rft.au=Mikl%C3%B3s+Moln%C3%A1r&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fconcisehistoryof00moln&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-89"><a href="#cite_ref-89">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation book cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C&pg=RA1-PA360">Western Europe: Challenge and Change</a>. ABC-CLIO. 1990. str. 359–360. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-57607-800-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-57607-800-6"><bdi>978-1-57607-800-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Western+Europe%3A+Challenge+and+Change&rft.pages=359-360&rft.pub=ABC-CLIO&rft.date=1990&rft.isbn=978-1-57607-800-6&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DlVBB1a0rC70C%26pg%3DRA1-PA360&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-90"><a href="#cite_ref-90">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMartin_Kitchen2014" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Martin_Kitchen&action=edit&redlink=1" class="new" title="Martin Kitchen (stran ne obstaja)">Martin Kitchen</a> (2014). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=36WsAgAAQBAJ&pg=PA190">Europe Between the Wars</a>. <a href="/w/index.php?title=Routledge&action=edit&redlink=1" class="new" title="Routledge (stran ne obstaja)">Routledge</a>. str. 190. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9781317867531" title="Posebno:ViriKnjig/9781317867531"><bdi>9781317867531</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Europe+Between+the+Wars&rft.pages=190&rft.pub=Routledge&rft.date=2014&rft.isbn=9781317867531&rft.au=Martin+Kitchen&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3D36WsAgAAQBAJ%26pg%3DPA190&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-91"><a href="#cite_ref-91">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFIgnác_Romsics2002" class="citation book cs1">Ignác Romsics (2002). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/dismantlingofhis0000roms">Dismantling of Historic Hungary: The Peace Treaty of Trianon, 1920 Issue 3 of CHSP Hungarian authors series East European monographs</a>. Social Science Monographs. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/dismantlingofhis0000roms/page/62">62</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780880335058" title="Posebno:ViriKnjig/9780880335058"><bdi>9780880335058</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Dismantling+of+Historic+Hungary%3A+The+Peace+Treaty+of+Trianon%2C+1920+Issue+3+of+CHSP+Hungarian+authors+series+East+European+monographs&rft.pages=62&rft.pub=Social+Science+Monographs&rft.date=2002&rft.isbn=9780880335058&rft.au=Ign%C3%A1c+Romsics&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fdismantlingofhis0000roms&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Dixon_1986-92"><a href="#cite_ref-Dixon_1986_92-0">↑</a> Dixon J. C. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=OKDRvNHdraoC&pg=PA34">Defeat and Disarmament, Allied Diplomacy and Politics of Military Affairs in Austria, 1918–1922</a>. </li> <li id="cite_note-Sharp_2008-93"><a href="#cite_ref-Sharp_2008_93-0">↑</a> Sharp A. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=NQodBQAAQBAJ&pg=PA156">The Versailles Settlement: Peacemaking after the First World War, 1919–1923</a>[<a href="/wiki/Wikipedija:Mrtva_povezava" title="Wikipedija:Mrtva povezava">mrtva povezava</a>]. </li> <li id="cite_note-Macartney37-94"><a href="#cite_ref-Macartney37_94-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMacartney1937" class="citation book cs1">Macartney, C. A. (1937). Hungary and her successors: The Treaty of Trianon and Its Consequences 1919–1937. Oxford University Press.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Hungary+and+her+successors%3A+The+Treaty+of+Trianon+and+Its+Consequences+1919%E2%80%931937&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1937&rft.aulast=Macartney&rft.aufirst=C.+A.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-95"><a href="#cite_ref-95">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFBernstein2003" class="citation news cs1">Bernstein, Richard (9. avgust 2003). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B07E3D91531F93AA3575BC0A9659C8B63&pagewanted=2">»East on the Danube: Hungary's Tragic Century«</a>. The New York Times. Pridobljeno 15. marca 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+New+York+Times&rft.atitle=East+on+the+Danube%3A+Hungary%27s+Tragic+Century&rft.date=2003-08-09&rft.aulast=Bernstein&rft.aufirst=Richard&rft_id=https%3A%2F%2Fquery.nytimes.com%2Fgst%2Ffullpage.html%3Fres%3D9B07E3D91531F93AA3575BC0A9659C8B63%26pagewanted%3D2&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-J._Lee_Ready_1995_page_130-96">↑ <a href="#cite_ref-J._Lee_Ready_1995_page_130_96-0">95,0</a> <a href="#cite_ref-J._Lee_Ready_1995_page_130_96-1">95,1</a> J. Lee Ready (1995), World War Two. </li> <li id="cite_note-bbc-no-warning-to-hungary-jews-97"><a href="#cite_ref-bbc-no-warning-to-hungary-jews_97-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMike_Thomson2012" class="citation web cs1">Mike Thomson (13. november 2012). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20267659">»Could the BBC have done more to help Hungarian Jews?«</a>. BBC (British broadcasting service). <q>the BBC broadcast every day, giving updates on the war, general news and opinion pieces on Hungarian politics. But among all these broadcasts, there were crucial things that were not being said, things that might have warned thousands of Hungarian Jews of the horrors to come in the event of German occupation. A memo setting out policy for the BBC Hungarian Service in 1942 states: "We shouldn't mention the Jews at all". By 1943, the BBC Polish Service was broadcasting the exterminations. And yet his policy of silence on the Jews was followed until the German invasion in.3.1944. After the tanks rolled in, the Hungarian Service did then broadcast warnings. But by then it was too late "Many Hungarian Jews who survived the deportations claimed that they had not been informed by their leaders, that no one had told them. But there's plenty of evidence that they could have known," said David Cesarani, professor of history at Royal Holloway, University of London.</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Could+the+BBC+have+done+more+to+help+Hungarian+Jews%3F&rft.pub=BBC+%28British+broadcasting+service%29&rft.date=2012-11-13&rft.au=Mike+Thomson&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fnews%2Fworld-europe-20267659&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-98"><a href="#cite_ref-98">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10007259">»Auschwitz: Chronology«</a>. Ushmm.org. Pridobljeno 13. februarja 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Auschwitz%3A+Chronology&rft.pub=Ushmm.org&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ushmm.org%2Fwlc%2Fen%2Farticle.php%3FModuleId%3D10007259&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-99"><a href="#cite_ref-99">↑</a> Herczl, Moshe Y. Christianity and the Holocaust of Hungarian Jewry (1993) <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.jstor.org/stable/j.ctt9qg6vj?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=%22%3A+Christianity+and+the+Holocaust+of+Hungarian+Jewry%22&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3D%2522%253A%2BChristianity%2Band%2Bthe%2BHolocaust%2Bof%2BHungarian%2BJewry%2522%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_search%2Fcontrol&refreqid=search%3A4c10eb461bf299248303b912e3bb43db">online</a> </li> <li id="cite_note-100"><a href="#cite_ref-100">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ushmm.org/information/exhibitions/online-features/special-focus/the-holocaust-in-hungary">»The Holocaust in Hungary«</a>. United States Holocaust Memorial Museum; Holocaust Encyclopedia.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Holocaust+in+Hungary&rft.pub=United+States+Holocaust+Memorial+Museum%3B+Holocaust+Encyclopedia&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ushmm.org%2Finformation%2Fexhibitions%2Fonline-features%2Fspecial-focus%2Fthe-holocaust-in-hungary&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-101"><a href="#cite_ref-101">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.rtvslo.si/prekmurje/aktualno/75-let-od-deportacije-judov-iz-prekmurja/486431">»75 let od deportacije Judov iz Prekmurja«</a>. MMC RTV-SLO. 29. april 2019. Pridobljeno 8. junija 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=MMC+RTV-SLO&rft.atitle=75+let+od+deportacije+Judov+iz+Prekmurja&rft.date=2019-04-29&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.rtvslo.si%2Fprekmurje%2Faktualno%2F75-let-od-deportacije-judov-iz-prekmurja%2F486431&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-102"><a href="#cite_ref-102">↑</a> Alfred de Zayas "Raoul Wallenberg" in Dinah Shelton Encyclopedia of Genocide (Macmillan Reference 2005, vol. 3) </li> <li id="cite_note-103"><a href="#cite_ref-103">↑</a> Braham, Randolph (2004): Rescue Operations in Hungary: Myths and Realities, East European Quarterly 38(2): 173–203. </li> <li id="cite_note-104"><a href="#cite_ref-104">↑</a> Bauer, Yehuda (1994): Jews for Sale?, Yale University Press. </li> <li id="cite_note-105"><a href="#cite_ref-105">↑</a> Bilsky, Leora (2004): Transformative Justice: Israeli Identity on Trial (Law, Meaning, and Violence), University of Michigan Press. </li> <li id="cite_note-ind09/96-106"><a href="#cite_ref-ind09/96_106-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFBridge1996" class="citation news cs1">Bridge, Adrian (5. september 1996). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.independent.co.uk/news/world/hungarys-jews-marvel-at-their-golden-future-1361842.html">»Hungary's Jews Marvel at Their Golden Future«</a>. The Independent. Pridobljeno 20. aprila 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Independent&rft.atitle=Hungary%27s+Jews+Marvel+at+Their+Golden+Future&rft.date=1996-09-05&rft.aulast=Bridge&rft.aufirst=Adrian&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.independent.co.uk%2Fnews%2Fworld%2Fhungarys-jews-marvel-at-their-golden-future-1361842.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-EU38-107"><a href="#cite_ref-EU38_107-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFPrauserRees2004" class="citation web cs1">Prauser, Steffen; Rees, Arfon (december 2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20091001022039/http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf">»The Expulsion of 'German' Communities from Eastern Europe at the end of the Second World War«</a> (PDF). EUI Working Paper HEC No. 2004/1. Firence: European University Institute. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://cadmus.iue.it/dspace/bitstream/1814/2599/1/HEC04-01.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 1. oktobra 2009. Pridobljeno 5. avgusta 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Expulsion+of+%27German%27+Communities+from+Eastern+Europe+at+the+end+of+the+Second+World+War&rft.place=Firence&rft.series=EUI+Working+Paper+HEC+No.+2004%2F1&rft.pub=European+University+Institute&rft.date=2004-12&rft.aulast=Prauser&rft.aufirst=Steffen&rft.au=Rees%2C+Arfon&rft_id=http%3A%2F%2Fcadmus.iue.it%2Fdspace%2Fbitstream%2F1814%2F2599%2F1%2FHEC04-01.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_splet" title="Predloga:Navedi splet">navedi splet</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>) </li> <li id="cite_note-108"><a href="#cite_ref-108">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160528161847/http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/">»www.hungarian-history.hu«</a>. Hungarian-history.hu. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.hungarian-history.hu/lib/cseres/">prvotnega spletišča</a> dne 28. maja 2016. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Hungarian-history.hu&rft.atitle=www.hungarian-history.hu&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.hungarian-history.hu%2Flib%2Fcseres%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-109"><a href="#cite_ref-109">↑</a> University of Chicago. </li> <li id="cite_note-110"><a href="#cite_ref-110">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFIstvan_S._Pogany1997" class="citation book cs1">Istvan S. Pogany (1997). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=BB4NAQAAIAAJ&pg=RA1-PA202">Righting Wrongs in Eastern Europe</a>. Manchester University Press. str. 202. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7190-3042-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7190-3042-0"><bdi>978-0-7190-3042-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Righting+Wrongs+in+Eastern+Europe&rft.pages=202&rft.pub=Manchester+University+Press&rft.date=1997&rft.isbn=978-0-7190-3042-0&rft.au=Istvan+S.+Pogany&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DBB4NAQAAIAAJ%26pg%3DRA1-PA202&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-111"><a href="#cite_ref-111">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAlfred_J._Rieber2000" class="citation book cs1">Alfred J. Rieber (2000). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=it0-Zi2nEX0C&pg=PA90">Forced Migration in Central and Eastern Europe, 1939–1950</a>. Psychology Press. str. 50. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7146-5132-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7146-5132-3"><bdi>978-0-7146-5132-3</bdi></a>. <q>A presidential decree imposing an obligation on individuals not engaged in useful work to accept jobs served as the basis for this action. As a result, according to documentation in the ministry of foreign affairs of the USSR, approximately 50,000 Hungarians were sent to work in factories and agricultural enterprises in the Czech Republic.</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Forced+Migration+in+Central+and+Eastern+Europe%2C+1939%E2%80%931950&rft.pages=50&rft.pub=Psychology+Press&rft.date=2000&rft.isbn=978-0-7146-5132-3&rft.au=Alfred+J.+Rieber&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3Dit0-Zi2nEX0C%26pg%3DPA90&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-112"><a href="#cite_ref-112">↑</a> Canadian Association of Slavists, Revue canadienne des slavistes, Volume 25, Canadian Association of Slavists., 1983 </li> <li id="cite_note-113"><a href="#cite_ref-113">↑</a> S. J. Magyarody, The East-central European Syndrome: Unsolved conflict in the Carpathian Basin, Matthias Corvinus Pub., 2002 </li> <li id="cite_note-114"><a href="#cite_ref-114">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAnna_Fenyvesi2005" class="citation book cs1">Anna Fenyvesi (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=y3JYwHGYn7MC&pg=PA50">Hungarian Language Contact Outside Hungary: Studies on Hungarian as a Minority Language</a>. John Benjamins Publishing. str. 50. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-90-272-1858-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-90-272-1858-2"><bdi>978-90-272-1858-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Hungarian+Language+Contact+Outside+Hungary%3A+Studies+on+Hungarian+as+a+Minority+Language&rft.pages=50&rft.pub=John+Benjamins+Publishing&rft.date=2005&rft.isbn=978-90-272-1858-2&rft.au=Anna+Fenyvesi&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3Dy3JYwHGYn7MC%26pg%3DPA50&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-115"><a href="#cite_ref-115">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFNorman_M._Naimark1995" class="citation book cs1">Norman M. Naimark (1995). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=MVSjHNKUKoEC&pg=PA70">The Russians in Germany: A History of the Soviet Zone of Occupation, 1945–1949</a>. Harvard University Press. str. 70. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-674-78405-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-674-78405-5"><bdi>978-0-674-78405-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Russians+in+Germany%3A+A+History+of+the+Soviet+Zone+of+Occupation%2C+1945%E2%80%931949&rft.pages=70&rft.pub=Harvard+University+Press&rft.date=1995&rft.isbn=978-0-674-78405-5&rft.au=Norman+M.+Naimark&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DMVSjHNKUKoEC%26pg%3DPA70&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-116"><a href="#cite_ref-116">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFLászló_Borhi2004" class="citation book cs1">László Borhi (2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=IO-4TxlTaMAC&pg=PA57">Hungary in the Cold War, 1945–1956: Between the United States and the Soviet Union</a>. Central European University Press. str. 57. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-963-9241-80-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-963-9241-80-0"><bdi>978-963-9241-80-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Hungary+in+the+Cold+War%2C+1945%E2%80%931956%3A+Between+the+United+States+and+the+Soviet+Union&rft.pages=57&rft.pub=Central+European+University+Press&rft.date=2004&rft.isbn=978-963-9241-80-0&rft.au=L%C3%A1szl%C3%B3+Borhi&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DIO-4TxlTaMAC%26pg%3DPA57&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-117"><a href="#cite_ref-117">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFRichard_BesselDirk_Schumann2003" class="citation book cs1">Richard Bessel; Dirk Schumann (2003). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=NilW70Yol74C&pg=PA133">Life After Death: Approaches to a Cultural and Social History of Europe During the 1940s and 1950s</a>. Cambridge University Press. str. 142. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-00922-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-00922-5"><bdi>978-0-521-00922-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Life+After+Death%3A+Approaches+to+a+Cultural+and+Social+History+of+Europe+During+the+1940s+and+1950s&rft.pages=142&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2003&rft.isbn=978-0-521-00922-5&rft.au=Richard+Bessel&rft.au=Dirk+Schumann&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DNilW70Yol74C%26pg%3DPA133&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-118"><a href="#cite_ref-118">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFTibor_Cseres1993" class="citation book cs1">Tibor Cseres (1993). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/titoistatrocitie0000cser">Titoist Atrocities in Vojvodina, 1944–1945: Serbian Vendetta in Bácska</a>. Hunyadi Pub. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-882785-01-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-882785-01-8"><bdi>978-1-882785-01-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Titoist+Atrocities+in+Vojvodina%2C+1944%E2%80%931945%3A+Serbian+Vendetta+in+B%C3%A1cska&rft.pub=Hunyadi+Pub.&rft.date=1993&rft.isbn=978-1-882785-01-8&rft.au=Tibor+Cseres&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Ftitoistatrocitie0000cser&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-119"><a href="#cite_ref-119">↑</a> Alfred de Zayas "A Terrible Revenge" (Palgrave/Macmillan 2006) </li> <li id="cite_note-120"><a href="#cite_ref-120">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.tamupress.com/product/First-Domino,4091.aspx">»Granville/ frm«</a> (PDF). Pridobljeno 20. septembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Granville%2F+frm&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.tamupress.com%2Fproduct%2FFirst-Domino%2C4091.aspx&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-121"><a href="#cite_ref-121">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/8347146.stm">»Hungary's 'forgotten' war victims«</a>. BBC News. 7. november 2009. Pridobljeno 4. februarja 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=BBC+News&rft.atitle=Hungary%27s+%27forgotten%27+war+victims&rft.date=2009-11-07&rft_id=http%3A%2F%2Fnews.bbc.co.uk%2F2%2Fhi%2Fprogrammes%2Ffrom_our_own_correspondent%2F8347146.stm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-122"><a href="#cite_ref-122">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation magazine cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20071017045908/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html">»Man of the Year, The Land and the People«</a>. Time. 7. januar 1957. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,808898-1,00.html">prvotnega spletišča</a> dne 17. oktobra 2007. Pridobljeno 9. oktobra 2006.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Time&rft.atitle=Man+of+the+Year%2C+The+Land+and+the+People&rft.date=1957-01-07&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.time.com%2Ftime%2Fmagazine%2Farticle%2F0%2C9171%2C808898-1%2C00.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-123"><a href="#cite_ref-123">↑</a> Findley, Carter V., and John Rothney. </li> <li id="cite_note-124"><a href="#cite_ref-124">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/6065398.stm">"Hungary's 1956 brain drain"</a>, BBC News, 23.10.2006 </li> <li id="cite_note-madison185-125"><a href="#cite_ref-madison185_125-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMaddison2006" class="citation book cs1">Maddison, Angus (2006). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/worldeconomymill00madd">The world economy</a>. OECD Publishing. str. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/worldeconomymill00madd/page/n185">185</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-92-64-02261-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-92-64-02261-4"><bdi>978-92-64-02261-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+world+economy&rft.pages=185&rft.pub=OECD+Publishing&rft.date=2006&rft.isbn=978-92-64-02261-4&rft.aulast=Maddison&rft.aufirst=Angus&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fworldeconomymill00madd&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"><cite class="citation book cs1" id="CITEREFMaddison2006">The world economy.OECD Publishing. p. 185.<a href="/wiki/Mednarodna_standardna_knji%C5%BEna_%C5%A1tevilka" title="Mednarodna standardna knjižna številka">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:Knji%C5%BEni_viri/978-92-64-02261-4" class="new" title="Posebno:Knjižni viri/978-92-64-02261-4 (stran ne obstaja)"><bdi>978-92-64-02261-4</bdi></a>.</cite> </li> <li id="cite_note-126"><a href="#cite_ref-126">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFWatkins" class="citation web cs1">Watkins, Theyer. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20141207184439/http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm">»Economic History and the Economy of Hungary«</a>. sjsu.edu. San José State University Department of Economics. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sjsu.edu/faculty/watkins/hungary.htm">prvotnega spletišča</a> dne 7. decembra 2014. Pridobljeno 6. avgusta 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=sjsu.edu&rft.atitle=Economic+History+and+the+Economy+of+Hungary&rft.aulast=Watkins&rft.aufirst=Theyer&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.sjsu.edu%2Ffaculty%2Fwatkins%2Fhungary.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-127"><a href="#cite_ref-127">↑</a> Krekó, Péter and Juhász, Attila, The Hungarian Far Right: Social Demand, Political Supply, and International Context (Stuttgart: ibidem Verlag, 2017), <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-3-8382-1184-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-3-8382-1184-8">978-3-8382-1184-8</a>. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=52361">online review</a> </li> <li id="cite_note-128"><a href="#cite_ref-128">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFRankin2018" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Rankin, Jennifer (12. september 2018). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.theguardian.com/world/2018/sep/12/eu-meps-vote-to-pursue-action-against-hungary-over-orban-crackdown">»MEPs vote to pursue action against Hungary over Orbán crackdown«</a>. the Guardian (v britanski angleščini). Pridobljeno 24. septembra 2018.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=the+Guardian&rft.atitle=MEPs+vote+to+pursue+action+against+Hungary+over+Orb%C3%A1n+crackdown&rft.date=2018-09-12&rft.aulast=Rankin&rft.aufirst=Jennifer&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.theguardian.com%2Fworld%2F2018%2Fsep%2F12%2Feu-meps-vote-to-pursue-action-against-hungary-over-orban-crackdown&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-129"><a href="#cite_ref-129">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFKakissis2020" class="citation news cs1">Kakissis, Joanna (30. marec 2020). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.npr.org/sections/coronavirus-live-updates/2020/03/30/823778208/new-law-gives-sweeping-powers-to-hungarys-orban-alarming-rights-advocates">»New Law Gives Sweeping Powers To Hungary's Orban, Alarming Rights Advocates«</a>. NPR.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=NPR&rft.atitle=New+Law+Gives+Sweeping+Powers+To+Hungary%27s+Orban%2C+Alarming+Rights+Advocates&rft.date=2020-03-30&rft.aulast=Kakissis&rft.aufirst=Joanna&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.npr.org%2Fsections%2Fcoronavirus-live-updates%2F2020%2F03%2F30%2F823778208%2Fnew-law-gives-sweeping-powers-to-hungarys-orban-alarming-rights-advocates&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-130"><a href="#cite_ref-130">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFBayer2020" class="citation news cs1">Bayer, Lili (30. marec 2020). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.politico.eu/article/hungary-viktor-orban-rule-by-decree/">»Hungary's Viktor Orbán wins vote to rule by decree«</a>. Politico. Pridobljeno 30. marca 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Politico&rft.atitle=Hungary%27s+Viktor+Orb%C3%A1n+wins+vote+to+rule+by+decree&rft.date=2020-03-30&rft.aulast=Bayer&rft.aufirst=Lili&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.politico.eu%2Farticle%2Fhungary-viktor-orban-rule-by-decree%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-131"><a href="#cite_ref-131">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ft.com/content/0029e6e2-7344-11ea-95fe-fcd274e920ca">»Subscribe to read | Financial Times«</a>. Financial Times. 31. marec 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Financial+Times&rft.atitle=Subscribe+to+read+%26%23124%3B+Financial+Times&rft.date=2020-03-31&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ft.com%2Fcontent%2F0029e6e2-7344-11ea-95fe-fcd274e920ca&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> <code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_novice" title="Predloga:Navedi novice">navedi novice</a>}}</code>: Sklic uporablja generičen naslov (<a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Napake_CS1#generic_title" title="Pomoč:Napake CS1">pomoč</a>) </li> <li id="cite_note-132"><a href="#cite_ref-132">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.dw.com/en/hungary-passes-law-allowing-viktor-orban-to-rule-by-decree/a-52956243">»Hungary passes law allowing Viktor Orban to rule by decree | DW | 30.03.2020«</a>. DW.COM.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=DW.COM&rft.atitle=Hungary+passes+law+allowing+Viktor+Orban+to+rule+by+decree+%26%23124%3B+DW+%26%23124%3B+30.03.2020&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.dw.com%2Fen%2Fhungary-passes-law-allowing-viktor-orban-to-rule-by-decree%2Fa-52956243&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-133"><a href="#cite_ref-133">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAmaro2020" class="citation web cs1">Amaro, Silvia (31. marec 2020). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cnbc.com/2020/03/31/coronavirus-in-hungary-viktor-orban-rules-by-decree-indefinitely.html">»Hungary's nationalist leader Viktor Orban is ruling by decree indefinitely amid coronavirus«</a>. CNBC.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=CNBC&rft.atitle=Hungary%27s+nationalist+leader+Viktor+Orban+is+ruling+by+decree+indefinitely+amid+coronavirus&rft.date=2020-03-31&rft.aulast=Amaro&rft.aufirst=Silvia&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cnbc.com%2F2020%2F03%2F31%2Fcoronavirus-in-hungary-viktor-orban-rules-by-decree-indefinitely.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-134"><a href="#cite_ref-134">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.coe.int/en/web/portal/full-news/-/asset_publisher/y5xQt7QdunzT/content/secretary-general-writes-to-victor-orban-regarding-covid-19-state-of-emergency-in-hungary">»Secretary General writes to Viktor Orbán regarding COVID-19 state of emergency in Hungary«</a>. www.coe.int.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.coe.int&rft.atitle=Secretary+General+writes+to+Viktor+Orb%C3%A1n+regarding+COVID-19+state+of+emergency+in+Hungary&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.coe.int%2Fen%2Fweb%2Fportal%2Ffull-news%2F-%2Fasset_publisher%2Fy5xQt7QdunzT%2Fcontent%2Fsecretary-general-writes-to-victor-orban-regarding-covid-19-state-of-emergency-in-hungary&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-135"><a href="#cite_ref-135">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFJudit2020" class="citation web cs1">Judit, Német Tamás, Pintér Luca, Presinszky (30. marec 2020). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://index.hu/belfold/2020/03/30/koronavirus-torveny_koronavirus_szavazas_parlament/">»Megszavazta az Országgyűlés a koronavírus-törvényt, Áder pedig ki is hirdette«</a>. index.hu.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=index.hu&rft.atitle=Megszavazta+az+Orsz%C3%A1ggy%C5%B1l%C3%A9s+a+koronav%C3%ADrus-t%C3%B6rv%C3%A9nyt%2C+%C3%81der+pedig+ki+is+hirdette&rft.date=2020-03-30&rft.aulast=Judit&rft.aufirst=N%C3%A9met+Tam%C3%A1s%2C+Pint%C3%A9r+Luca%2C+Presinszky&rft_id=https%3A%2F%2Findex.hu%2Fbelfold%2F2020%2F03%2F30%2Fkoronavirus-torveny_koronavirus_szavazas_parlament%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-136"><a href="#cite_ref-136">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMárk2020" class="citation web cs1">Márk, Herczeg (30. marec 2020). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://444.hu/2020/03/30/ader-janos-mar-ala-is-irta-a-felhatalmazasi-torvenyt">»Áder János már alá is írta a felhatalmazási törvényt«</a>. 444.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=444&rft.atitle=%C3%81der+J%C3%A1nos+m%C3%A1r+al%C3%A1+is+%C3%ADrta+a+felhatalmaz%C3%A1si+t%C3%B6rv%C3%A9nyt&rft.date=2020-03-30&rft.aulast=M%C3%A1rk&rft.aufirst=Herczeg&rft_id=https%3A%2F%2F444.hu%2F2020%2F03%2F30%2Fader-janos-mar-ala-is-irta-a-felhatalmazasi-torvenyt&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-137"><a href="#cite_ref-137">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.portfolio.hu/gazdasag/20200616/koronavirus-megszunik-a-veszelyhelyzet-magyarorszagon-437224">»Koronavírus: megszűnik a veszélyhelyzet Magyarországon«</a>. portfolio.hu. PORTFOLIO. 16. junij 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=portfolio.hu&rft.atitle=Koronav%C3%ADrus%3A+megsz%C5%B1nik+a+vesz%C3%A9lyhelyzet+Magyarorsz%C3%A1gon&rft.date=2020-06-16&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.portfolio.hu%2Fgazdasag%2F20200616%2Fkoronavirus-megszunik-a-veszelyhelyzet-magyarorszagon-437224&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-DinersteinOlson2017-138"><a href="#cite_ref-DinersteinOlson2017_138-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFDinersteinOlsonJoshiVynne2017" class="citation journal cs1">Dinerstein, Eric; Olson, David; Joshi, Anup; Vynne, Carly; Burgess, Neil D.; Wikramanayake, Eric; Hahn, Nathan; Palminteri, Suzanne; Hedao, Prashant; Noss, Reed; Hansen, Matt (2017). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5451287">»An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm«</a>. BioScience. 67 (6): 534–545. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1093%2Fbiosci%2Fbix014">10.1093/biosci/bix014</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0006-3568">0006-3568</a>. <a href="/wiki/PMC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMC (identifikator)">PMC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5451287">5451287</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28608869">28608869</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=BioScience&rft.atitle=An+Ecoregion-Based+Approach+to+Protecting+Half+the+Terrestrial+Realm&rft.volume=67&rft.issue=6&rft.pages=534-545&rft.date=2017&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC5451287%23id-name%3DPMC&rft.issn=0006-3568&rft_id=info%3Apmid%2F28608869&rft_id=info%3Adoi%2F10.1093%2Fbiosci%2Fbix014&rft.aulast=Dinerstein&rft.aufirst=Eric&rft.au=Olson%2C+David&rft.au=Joshi%2C+Anup&rft.au=Vynne%2C+Carly&rft.au=Burgess%2C+Neil+D.&rft.au=Wikramanayake%2C+Eric&rft.au=Hahn%2C+Nathan&rft.au=Palminteri%2C+Suzanne&rft.au=Hedao%2C+Prashant&rft.au=Noss%2C+Reed&rft.au=Hansen%2C+Matt&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC5451287&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-FLII-Supplementary-139"><a href="#cite_ref-FLII-Supplementary_139-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFGranthamDuncanEvansJones2020" class="citation journal cs1">Grantham, H. S.; Duncan, A.; Evans, T. D.; Jones, K. R.; Beyer, H. L.; Schuster, R.; Walston, J.; Ray, J. C.; Robinson, J. G.; Callow, M.; Clements, T. (2020). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7723057">»Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material«</a>. Nature Communications. 11 (1): 5978. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1038%2Fs41467-020-19493-3">10.1038/s41467-020-19493-3</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/2041-1723">2041-1723</a>. <a href="/wiki/PMC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMC (identifikator)">PMC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC7723057">7723057</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33293507">33293507</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Nature+Communications&rft.atitle=Anthropogenic+modification+of+forests+means+only+40%25+of+remaining+forests+have+high+ecosystem+integrity+-+Supplementary+Material&rft.volume=11&rft.issue=1&rft.pages=5978&rft.date=2020&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC7723057%23id-name%3DPMC&rft.issn=2041-1723&rft_id=info%3Apmid%2F33293507&rft_id=info%3Adoi%2F10.1038%2Fs41467-020-19493-3&rft.aulast=Grantham&rft.aufirst=H.+S.&rft.au=Duncan%2C+A.&rft.au=Evans%2C+T.+D.&rft.au=Jones%2C+K.+R.&rft.au=Beyer%2C+H.+L.&rft.au=Schuster%2C+R.&rft.au=Walston%2C+J.&rft.au=Ray%2C+J.+C.&rft.au=Robinson%2C+J.+G.&rft.au=Callow%2C+M.&rft.au=Clements%2C+T.&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ncbi.nlm.nih.gov%2Fpmc%2Farticles%2FPMC7723057&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-140"><a href="#cite_ref-140">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140223144327/http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/">»Hungary ranked sixth in world for environmental protection«</a>. Caboodle.hu. 10. december 2007. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.caboodle.hu/nc/news/news_archive/single_page/article/11/hungary_rank-1/">prvotnega spletišča</a> dne 23. februarja 2014. Pridobljeno 29. maja 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary+ranked+sixth+in+world+for+environmental+protection&rft.pub=Caboodle.hu&rft.date=2007-12-10&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.caboodle.hu%2Fnc%2Fnews%2Fnews_archive%2Fsingle_page%2Farticle%2F11%2Fhungary_rank-1%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-141"><a href="#cite_ref-141">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://en.climate-data.org/europe/hungary-20/">»Hungary climate: Average Temperature, weather by month, Hungary weather averages«</a>. Climate-Data.org. Pridobljeno 21. novembra 2018.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary+climate%3A+Average+Temperature%2C+weather+by+month%2C+Hungary+weather+averages&rft.pub=Climate-Data.org&rft_id=https%3A%2F%2Fen.climate-data.org%2Feurope%2Fhungary-20%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-142"><a href="#cite_ref-142">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFAndrew_Speedy" class="citation web cs1">Andrew Speedy. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20081204115841/http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm">»Hungary«</a>. Fao.org. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fao.org/ag/agp/agpc/doc/Counprof/Hungary/hungary.htm">prvotnega spletišča</a> dne 4. decembra 2008. Pridobljeno 21. novembra 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary&rft.pub=Fao.org&rft.au=Andrew+Speedy&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fao.org%2Fag%2Fagp%2Fagpc%2Fdoc%2FCounprof%2FHungary%2Fhungary.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-143"><a href="#cite_ref-143">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://ec.europa.eu/economy_finance/articles/financial_operations/pdf/mou_hu_20100121_en.pdf">»Third supplemental memorandum of understanding«</a> (PDF). Pridobljeno 21. junija 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Third+supplemental+memorandum+of+understanding&rft_id=http%3A%2F%2Fec.europa.eu%2Feconomy_finance%2Farticles%2Ffinancial_operations%2Fpdf%2Fmou_hu_20100121_en.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-144"><a href="#cite_ref-144">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20161120213438/http://akk.hu/en">»Central Government Gross Debt, 2016-09-30: 25 119,91 Billion HUF; Maastricht debt ratio, 2016-09-30: 74.159%«</a>. ÁKK. 20. november 2016. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://akk.hu/en">prvotnega spletišča</a> dne 20. novembra 2016. Pridobljeno 20. novembra 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Central+Government+Gross+Debt%2C+2016-09-30%3A+25+119%2C91+Billion+HUF%3B+Maastricht+debt+ratio%2C+2016-09-30%3A+74.159%25&rft.pub=%C3%81KK&rft.date=2016-11-20&rft_id=http%3A%2F%2Fakk.hu%2Fen&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-145"><a href="#cite_ref-145">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://bbj.hu/economy/ksh-hungarys-deficit-to-gdp-reaches-19-in-2015_113848">»KSH: Hungary's deficit to GDP reaches 1.9% in 2015«</a>. BBJ. 20. november 2016. Pridobljeno 20. novembra 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=KSH%3A+Hungary%27s+deficit+to+GDP+reaches+1.9%25+in+2015&rft.pub=BBJ&rft.date=2016-11-20&rft_id=http%3A%2F%2Fbbj.hu%2Feconomy%2Fksh-hungarys-deficit-to-gdp-reaches-19-in-2015_113848&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-146"><a href="#cite_ref-146">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200218183558/https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf">»Corruption Perceptions Index 2019«</a> (PDF). transparency.org. <a href="/w/index.php?title=Transparency_International&action=edit&redlink=1" class="new" title="Transparency International (stran ne obstaja)">Transparency International</a>. str. 22. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://files.transparency.org/content/download/2428/14734/file/2019_CPI_Report_EN.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 18. februarja 2020. Pridobljeno 6. februarja 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=transparency.org&rft.atitle=Corruption+Perceptions+Index+2019&rft.pages=22&rft_id=https%3A%2F%2Ffiles.transparency.org%2Fcontent%2Fdownload%2F2428%2F14734%2Ffile%2F2019_CPI_Report_EN.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-147"><a href="#cite_ref-147">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://freedomhouse.org/country/hungary/nations-transit/2020">»Hungary«</a>. Freedom House (v angleščini). 2020. Pridobljeno 6. maja 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Freedom+House&rft.atitle=Hungary&rft.date=2020&rft_id=https%3A%2F%2Ffreedomhouse.org%2Fcountry%2Fhungary%2Fnations-transit%2F2020&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-148"><a href="#cite_ref-148">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFKörösényiIllésGyulai2020" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Körösényi, András; Illés, Gábor; Gyulai, Attila (2020). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=YWDdDwAAQBAJ&q=scholarly+consensus+on+how+to+characterise+the+contemporary+regime+that+has+emerged+in+Hungary">The Orbán Regime: Plebiscitary Leader Democracy in the Making</a> (v angleščini). Routledge. str. 16. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-429-62441-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-429-62441-4"><bdi>978-0-429-62441-4</bdi></a>. <q>This colourful and wide picture of labelling shows not only the inventive imagination of scholars, but also the lack of scholarly consensus on how to characterise the contemporary regime that has emerged in Hungary</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Orb%C3%A1n+Regime%3A+Plebiscitary+Leader+Democracy+in+the+Making&rft.pages=16&rft.pub=Routledge&rft.date=2020&rft.isbn=978-0-429-62441-4&rft.aulast=K%C3%B6r%C3%B6s%C3%A9nyi&rft.aufirst=Andr%C3%A1s&rft.au=Ill%C3%A9s%2C+G%C3%A1bor&rft.au=Gyulai%2C+Attila&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DYWDdDwAAQBAJ%26q%3Dscholarly%2Bconsensus%2Bon%2Bhow%2Bto%2Bcharacterise%2Bthe%2Bcontemporary%2Bregime%2Bthat%2Bhas%2Bemerged%2Bin%2BHungary&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-149"><a href="#cite_ref-149">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFBodaSzúcs2021" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Boda, Zsolt; Szúcs, Zoltán Gábor (2021). »When Illiberalism Meets Neoliberalism: State and the Social Sciences in Present Hungary«. Political Science in the Shadow of the State: Research, Relevance, Deference (v angleščini). Springer International Publishing. str. 203–230 [208]. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-3-030-75918-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-3-030-75918-6"><bdi>978-3-030-75918-6</bdi></a>. <q>By now there is widespread agreement on the fact that Hungary is not a democracy anymore (as reflected in the conclusions of V-Dem, Freedom House and a range of global democracy barometers).</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=When+Illiberalism+Meets+Neoliberalism%3A+State+and+the+Social+Sciences+in+Present+Hungary&rft.btitle=Political+Science+in+the+Shadow+of+the+State%3A+Research%2C+Relevance%2C+Deference&rft.pages=203-230+208&rft.pub=Springer+International+Publishing&rft.date=2021&rft.isbn=978-3-030-75918-6&rft.aulast=Boda&rft.aufirst=Zsolt&rft.au=Sz%C3%BAcs%2C+Zolt%C3%A1n+G%C3%A1bor&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-150"><a href="#cite_ref-150">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFHellmeierColeGrahnKolvani2021" class="citation journal cs1">Hellmeier, Sebastian; Cole, Rowan; Grahn, Sandra; Kolvani, Palina; Lachapelle, Jean; Lührmann, Anna; Maerz, Seraphine F.; Pillai, Shreeya; Lindberg, Staffan I. (18. avgust 2021). »State of the world 2020: autocratization turns viral«. Democratization. 28 (6): 1053–1074. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1080%2F13510347.2021.1922390">10.1080/13510347.2021.1922390</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/1351-0347">1351-0347</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Democratization&rft.atitle=State+of+the+world+2020%3A+autocratization+turns+viral&rft.volume=28&rft.issue=6&rft.pages=1053-1074&rft.date=2021-08-18&rft_id=info%3Adoi%2F10.1080%2F13510347.2021.1922390&rft.issn=1351-0347&rft.aulast=Hellmeier&rft.aufirst=Sebastian&rft.au=Cole%2C+Rowan&rft.au=Grahn%2C+Sandra&rft.au=Kolvani%2C+Palina&rft.au=Lachapelle%2C+Jean&rft.au=L%C3%BChrmann%2C+Anna&rft.au=Maerz%2C+Seraphine+F.&rft.au=Pillai%2C+Shreeya&rft.au=Lindberg%2C+Staffan+I.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-151"><a href="#cite_ref-151">↑</a> Az országgyűlési képviselők választásáról szóló 2011. évi CCIII. törvény. </li> <li id="cite_note-152"><a href="#cite_ref-152">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20120513052826/http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139">»Életbe lép az új választójogi törvény«</a>. <a href="/w/index.php?title=Magyar_Nemzet&action=edit&redlink=1" class="new" title="Magyar Nemzet (stran ne obstaja)">Magyar Nemzet</a> (v madžarščini). 29. december 2011. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://mno.hu/belfold/eletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139">prvotnega spletišča</a> dne 13. maja 2012. Pridobljeno 2. januarja 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Magyar+Nemzet&rft.atitle=%C3%89letbe+l%C3%A9p+az+%C3%BAj+v%C3%A1laszt%C3%B3jogi+t%C3%B6rv%C3%A9ny&rft.date=2011-12-29&rft_id=http%3A%2F%2Fmno.hu%2Fbelfold%2Feletbe-lep-az-uj-valasztojogi-torveny-1040139&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-153"><a href="#cite_ref-153">↑</a> András Gergely, Gábor Máthé: The Hungarian state: thousand years in Europe (published in 2000) </li> <li id="cite_note-154"><a href="#cite_ref-154">↑</a> Elemér Hantos: The Magna Carta of the English And of the Hungarian Constitution (1904) </li> <li id="cite_note-155"><a href="#cite_ref-155">↑</a> John M. Merriman, J. M. Winter, Europe 1789 to 1914: encyclopedia of the age of industry and empire, Charles Scribner's Sons, 2006, p. 140, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-684-31359-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-684-31359-7">978-0-684-31359-7</a> </li> <li id="cite_note-156"><a href="#cite_ref-156">↑</a> Tadayuki Hayashi, Hiroshi Fukuda, Regions in Central and Eastern Europe: past and present, Slavic Research Center, Hokkaido University, 2007, p. 158, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-4-938637-43-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-4-938637-43-9">978-4-938637-43-9</a> </li> <li id="cite_note-157"><a href="#cite_ref-157">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFKaterina_Zacharia2008" class="citation book cs1">Katerina Zacharia (2008). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=H1fGJRxUG6wC">Hellenisms: Culture, Identity, and Ethnicity from Antiquity to Modernity</a>. Ashgate Publishing, Ltd. str. 237. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7546-6525-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7546-6525-0"><bdi>978-0-7546-6525-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Hellenisms%3A+Culture%2C+Identity%2C+and+Ethnicity+from+Antiquity+to+Modernity&rft.pages=237&rft.pub=Ashgate+Publishing%2C+Ltd.&rft.date=2008&rft.isbn=978-0-7546-6525-0&rft.au=Katerina+Zacharia&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DH1fGJRxUG6wC&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-158"><a href="#cite_ref-158">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.birosag.hu/en/curia-hungary">»Curia of Hungary«</a>. National Office for the Judiciary. Pridobljeno 12. maja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Curia+of+Hungary&rft.pub=National+Office+for+the+Judiciary&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.birosag.hu%2Fen%2Fcuria-hungary&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-159"><a href="#cite_ref-159">↑</a> Interpol <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20040621161237/http://www.interpol.int/Public/Region/Europe/pjsystems/Hungary.asp#21">entry</a> Retrieved 15.5.2007. </li> <li id="cite_note-160"><a href="#cite_ref-160">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.kozlonyok.hu/nkonline/MKPDF/hiteles/MK14170.pdf">»Magyar Közlöny, Hungary's Official Journal«</a> (PDF). Magyar Közlöny. 20. november 2016. Pridobljeno 20. novembra 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Magyar+K%C3%B6zl%C3%B6ny%2C+Hungary%27s+Official+Journal&rft.pub=Magyar+K%C3%B6zl%C3%B6ny&rft.date=2016-11-20&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.kozlonyok.hu%2Fnkonline%2FMKPDF%2Fhiteles%2FMK14170.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-161"><a href="#cite_ref-161">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.kulugyminiszterium.hu/dtwebe/Irodak.aspx">»Embassies in Budapest«</a>. Kulugyminiszterium.hu. 2014. Pridobljeno 16. aprila 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Embassies+in+Budapest&rft.pub=Kulugyminiszterium.hu&rft.date=2014&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.kulugyminiszterium.hu%2Fdtwebe%2FIrodak.aspx&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-162"><a href="#cite_ref-162">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160313115736/http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true">»International organizations in Hungary«</a>. Ministry of Foreign Affairs. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.mfa.gov.hu/kum2005/Templates/alapsablon.aspx?NRMODE=Published&NRORIGINALURL=%2Fkum%2Fen%2Fbal%2Fforeign_policy%2Fun_sc%2Finternational_organisations.htm&NRNODEGUID=%7B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%7D&NRCACHEHINT=NoModifyGuest&printable=true">prvotnega spletišča</a> dne 13. marca 2016. Pridobljeno 20. novembra 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=International+organizations+in+Hungary&rft.pub=Ministry+of+Foreign+Affairs&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.mfa.gov.hu%2Fkum2005%2FTemplates%2Falapsablon.aspx%3FNRMODE%3DPublished%26NRORIGINALURL%3D%252Fkum%252Fen%252Fbal%252Fforeign_policy%252Fun_sc%252Finternational_organisations.htm%26NRNODEGUID%3D%257B45550E06-66FE-4183-A899-EDF5BD040EB5%257D%26NRCACHEHINT%3DNoModifyGuest%26printable%3Dtrue&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-163"><a href="#cite_ref-163">↑</a> "<a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/">Hungary-Ukraine relations hit new low over troop deployment</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20190331181346/https://www.neweurope.eu/article/hungary-ukraine-relations-hit-new-low-troop-deployment/">Arhivirano</a> 2019-03-31 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.". </li> <li id="cite_note-164"><a href="#cite_ref-164">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFQuinn_Hargitai2017" class="citation web cs1">Quinn Hargitai (13. februar 2017). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.com/travel/article/20170210-two-countries-as-close-as-brothers">»In a world of global tension and conflict, it's both endearing and unusual that two countries that don't even share a border have set aside a day solely to appreciate their friendship«</a>. <a href="/wiki/BBC" title="BBC">BBC</a>. Pridobljeno 14. septembra 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=BBC&rft.atitle=In+a+world+of+global+tension+and+conflict%2C+it%27s+both+endearing+and+unusual+that+two+countries+that+don%27t+even+share+a+border+have+set+aside+a+day+solely+to+appreciate+their+friendship.&rft.date=2017-02-13&rft.au=Quinn+Hargitai&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bbc.com%2Ftravel%2Farticle%2F20170210-two-countries-as-close-as-brothers&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-165"><a href="#cite_ref-165">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20171010075425/http://hungarytoday.hu/news/budget-2017-hungary-spend-e3-7-billion-revenues-next-year-95159">»Budget 2017: Hungary to spend €3.7 billion more than it should next year«</a>. hungarytoday.hu. 28. april 2016. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hungarytoday.hu/news/budget-2017-hungary-spend-e3-7-billion-revenues-next-year-95159">prvotnega spletišča</a> dne 10. oktobra 2017. Pridobljeno 28. aprila 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Budget+2017%3A+Hungary+to+spend+%E2%82%AC3.7+billion+more+than+it+should+next+year&rft.pub=hungarytoday.hu&rft.date=2016-04-28&rft_id=http%3A%2F%2Fhungarytoday.hu%2Fnews%2Fbudget-2017-hungary-spend-e3-7-billion-revenues-next-year-95159&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-166"><a href="#cite_ref-166">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.enisa.europa.eu/about-enisa/structure-organization/national-liaison-office/meetings/june-2016/revised-hungarian-it-security-policy">»Revised Hungarian IT Security Policy«</a>. National Cyber Security Center. Pridobljeno 20. novembra 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Revised+Hungarian+IT+Security+Policy&rft.pub=National+Cyber+Security+Center&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.enisa.europa.eu%2Fabout-enisa%2Fstructure-organization%2Fnational-liaison-office%2Fmeetings%2Fjune-2016%2Frevised-hungarian-it-security-policy&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-167"><a href="#cite_ref-167">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080524215837/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0%2C%2CcontentMDK%3A20421402~pagePK%3A64133150~piPK%3A64133175~theSitePK%3A239419%2C00.html">»World Bank Country Classification«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/DATASTATISTICS/0,,contentMDK:20421402~pagePK:64133150~piPK:64133175~theSitePK:239419,00.html#High_income">prvotnega spletišča</a> dne 24. maja 2008. Pridobljeno 30. septembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=World+Bank+Country+Classification&rft_id=http%3A%2F%2Fweb.worldbank.org%2FWBSITE%2FEXTERNAL%2FDATASTATISTICS%2F0%2C%2CcontentMDK%3A20421402~pagePK%3A64133150~piPK%3A64133175~theSitePK%3A239419%2C00.html%23High_income&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-168"><a href="#cite_ref-168">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://atlas.cid.harvard.edu/rankings/">»The Atlas of Economic Complexity by @HarvardGrwthLab«</a>. atlas.cid.harvard.edu. 2018.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=atlas.cid.harvard.edu&rft.atitle=The+Atlas+of+Economic+Complexity+by+%40HarvardGrwthLab&rft.date=2018&rft_id=https%3A%2F%2Fatlas.cid.harvard.edu%2Frankings%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-imf2-169"><a href="#cite_ref-imf2_169-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2017/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=43&pr.y=13&sy=2017&ey=2022&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=944&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC&grp=0&a=">»Hungary«</a>. International Monetary Fund. Pridobljeno 29. aprila 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary&rft.pub=International+Monetary+Fund&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.imf.org%2Fexternal%2Fpubs%2Fft%2Fweo%2F2017%2F02%2Fweodata%2Fweorept.aspx%3Fpr.x%3D43%26pr.y%3D13%26sy%3D2017%26ey%3D2022%26scsm%3D1%26ssd%3D1%26sort%3Dcountry%26ds%3D.%26br%3D1%26c%3D944%26s%3DNGDPD%252CNGDPDPC%252CPPPGDP%252CPPPPC%26grp%3D0%26a%3D&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-170"><a href="#cite_ref-170">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/kul1512">»External trade surplus was EUR 604 million in December«</a>. <a href="/w/index.php?title=Hungarian_Central_Statistical_Office&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hungarian Central Statistical Office (stran ne obstaja)">Hungarian Central Statistical Office</a>. 10. marec 2016. Pridobljeno 10. marca 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Hungarian+Central+Statistical+Office&rft.atitle=External+trade+surplus+was+EUR+604+million+in+December&rft.date=2016-03-10&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ksh.hu%2Fgyorstajekoztatok%2F%23%2Fen%2Fdocument%2Fkul1512&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-171"><a href="#cite_ref-171">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu">»GDP – composition, by end use«</a>. <a href="/w/index.php?title=CIA_World_Factbook&action=edit&redlink=1" class="new" title="CIA World Factbook (stran ne obstaja)">CIA World Factbook</a>. 2016. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu">prvotnega spletišča</a> dne 12. februarja 2018. Pridobljeno 11. marca 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=GDP+%E2%80%93+composition%2C+by+end+use&rft.pub=CIA+World+Factbook&rft.date=2016&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Flibrary%2Fpublications%2Fthe-world-factbook%2Ffields%2F2050.html%23hu&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-172"><a href="#cite_ref-172">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/">»Hungary«</a>. <a href="/w/index.php?title=CIA_World_Factbook&action=edit&redlink=1" class="new" title="CIA World Factbook (stran ne obstaja)">CIA World Factbook</a>. 2016. Pridobljeno 11. marca 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary&rft.pub=CIA+World+Factbook&rft.date=2016&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Fthe-world-factbook%2Fcountries%2Fhungary%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-173"><a href="#cite_ref-173">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20180212083454/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu">»Export Partners of Hungary«</a>. <a href="/w/index.php?title=CIA_World_Factbook&action=edit&redlink=1" class="new" title="CIA World Factbook (stran ne obstaja)">CIA World Factbook</a>. 2016. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/fields/2050.html#hu">prvotnega spletišča</a> dne 12. februarja 2018. Pridobljeno 11. marca 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Export+Partners+of+Hungary&rft.pub=CIA+World+Factbook&rft.date=2016&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Flibrary%2Fpublications%2Fthe-world-factbook%2Ffields%2F2050.html%23hu&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-174"><a href="#cite_ref-174">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation book cs1">UNWTO Tourism Highlights, 2015 Edition. 10. marec 2016. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.18111%2F9789284416899">10.18111/9789284416899</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9789284416899" title="Posebno:ViriKnjig/9789284416899"><bdi>9789284416899</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=UNWTO+Tourism+Highlights%2C+2015+Edition&rft.date=2016-03-10&rft_id=info%3Adoi%2F10.18111%2F9789284416899&rft.isbn=9789284416899&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-175"><a href="#cite_ref-175">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20151023011250/http://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/">»Electronics«</a>. HIPA. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://hipa.hu/en/key-sectors/electronics/">prvotnega spletišča</a> dne 23. oktobra 2015. Pridobljeno 11. marca 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Electronics&rft.pub=HIPA&rft_id=https%3A%2F%2Fhipa.hu%2Fen%2Fkey-sectors%2Felectronics%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-176"><a href="#cite_ref-176">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ksh.hu/docs/eng/xftp/gyor/fog/efog1707.html">»The employment rate of people aged 15–64 increased to 68.3%«</a>. KSH. Pridobljeno 30. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+employment+rate+of+people+aged+15%E2%80%9364+increased+to+68.3%25&rft.pub=KSH&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ksh.hu%2Fdocs%2Feng%2Fxftp%2Fgyor%2Ffog%2Fefog1707.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-177"><a href="#cite_ref-177">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ksh.hu/gyorstajekoztatok/#/en/document/mun1709">»Unemployment rate decreased to 4.1%«</a>. <a href="/w/index.php?title=Hungarian_Central_Statistical_Office&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hungarian Central Statistical Office (stran ne obstaja)">Hungarian Central Statistical Office</a>. Pridobljeno 26. oktobra 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Unemployment+rate+decreased+to+4.1%25&rft.pub=Hungarian+Central+Statistical+Office&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ksh.hu%2Fgyorstajekoztatok%2F%23%2Fen%2Fdocument%2Fmun1709&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-178"><a href="#cite_ref-178">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://money.cnn.com/magazines/fortune/global500/2012/countries/Hungary.html?iid=smlrr">»Global 500 – Countries: Hungary – Fortune«</a>. <a href="/w/index.php?title=Money_(magazine)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Money (magazine) (stran ne obstaja)">Money</a>. 23. julij 2012. Pridobljeno 10. junija 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Money&rft.atitle=Global+500+%E2%80%93+Countries%3A+Hungary+%E2%80%93+Fortune&rft.date=2012-07-23&rft_id=https%3A%2F%2Fmoney.cnn.com%2Fmagazines%2Ffortune%2Fglobal500%2F2012%2Fcountries%2FHungary.html%3Fiid%3Dsmlrr&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-179"><a href="#cite_ref-179">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.startupranking.com/top/hungary">»Top – Hungary«</a>. startupRANKING. Pridobljeno 10. marca 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Top+%E2%80%93+Hungary&rft.pub=startupRANKING&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.startupranking.com%2Ftop%2Fhungary&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-180"><a href="#cite_ref-180">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20171010075722/http://hungarytoday.hu/news/budapest-europes-second-fastest-developing-urban-economy-study-reveals-29576">»Budapest's Europe's Second Fastest-Developing Urban Economy, Study Reveals – The study examines the development of the world's 300 largest urban economies, ranking them according to the pace of development«</a>. Brookings Institution. 23. januar 2015. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hungarytoday.hu/news/budapest-europes-second-fastest-developing-urban-economy-study-reveals-29576">prvotnega spletišča</a> dne 10. oktobra 2017. Pridobljeno 8. marca 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Budapest%27s+Europe%27s+Second+Fastest-Developing+Urban+Economy%2C+Study+Reveals+%E2%80%93+The+study+examines+the+development+of+the+world%27s+300+largest+urban+economies%2C+ranking+them+according+to+the+pace+of+development.&rft.pub=Brookings+Institution&rft.date=2015-01-23&rft_id=http%3A%2F%2Fhungarytoday.hu%2Fnews%2Fbudapest-europes-second-fastest-developing-urban-economy-study-reveals-29576&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-181"><a href="#cite_ref-181">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160811203314/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2008t.html">»The World According to GaWC 2010«</a>. lboro.ac.uk. 13. april 2010. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2008t.html">prvotnega spletišča</a> dne 11. avgusta 2016. Pridobljeno 12. maja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+World+According+to+GaWC+2010&rft.pub=lboro.ac.uk&rft.date=2010-04-13&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.lboro.ac.uk%2Fgawc%2Fworld2008t.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-182"><a href="#cite_ref-182">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFIstrate" class="citation web cs1">Istrate, Emilia. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130605135349/http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3">»Global MetroMonitor | Brookings Institution«</a>. Brookings.edu. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.brookings.edu/research/interactives/global-metro-monitor-3">prvotnega spletišča</a> dne 5. junija 2013. Pridobljeno 10. junija 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Global+MetroMonitor+%26%23124%3B+Brookings+Institution&rft.pub=Brookings.edu&rft.aulast=Istrate&rft.aufirst=Emilia&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.brookings.edu%2Fresearch%2Finteractives%2Fglobal-metro-monitor-3&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-183"><a href="#cite_ref-183">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160303190038/http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&i=167708">»Hungary's GDP (IMF, 2016 est.) is $265.037 billion x 39% = $103,36 billion«</a>. Portfolio online financial journal. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.portfolio.hu/users/elofizetes_info.php?t=cikk&i=167708">prvotnega spletišča</a> dne 3. marca 2016. Pridobljeno 10. junija 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary%27s+GDP+%28IMF%2C+2016+est.%29+is+%24265.037+billion+x+39%25+%3D+%24103%2C36+billion&rft.pub=Portfolio+online+financial+journal&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.portfolio.hu%2Fusers%2Felofizetes_info.php%3Ft%3Dcikk%26i%3D167708&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-184"><a href="#cite_ref-184">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140709133545/http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf">»Benchmarking global city competitiveness«</a> (PDF). Economist Intelligence Unit. 2012. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.economistinsights.com/sites/default/files/downloads/Hot%20Spots.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 9. julija 2014. Pridobljeno 12. maja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Benchmarking+global+city+competitiveness&rft.pub=Economist+Intelligence+Unit&rft.date=2012&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.economistinsights.com%2Fsites%2Fdefault%2Ffiles%2Fdownloads%2FHot%2520Spots.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-185"><a href="#cite_ref-185">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130531000745/http://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562">»ukmediacentre.pwc.com«</a>. PricewaterhouseCoopers. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.ukmediacentre.pwc.com/imagelibrary/downloadMedia.ashx?MediaDetailsID=1562">prvotnega spletišča</a> dne 31. maja 2013. Pridobljeno 12. maja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=ukmediacentre.pwc.com&rft.pub=PricewaterhouseCoopers&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.ukmediacentre.pwc.com%2Fimagelibrary%2FdownloadMedia.ashx%3FMediaDetailsID%3D1562&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-186"><a href="#cite_ref-186">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://hngary.com/tips-doing-business-in-hungary/">»hngary.com«</a>. <a href="/w/index.php?title=Hngary.com&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hngary.com (stran ne obstaja)">hngary.com</a>. 2017. Pridobljeno 28. avgusta 2018.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=hngary.com&rft.pub=hngary.com&rft.date=2017&rft_id=https%3A%2F%2Fhngary.com%2Ftips-doing-business-in-hungary%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-187"><a href="#cite_ref-187">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.mnb.hu/en/monetary-policy">»Monetary Policy«</a>. <a href="/w/index.php?title=Hungarian_National_Bank&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hungarian National Bank (stran ne obstaja)">Hungarian National Bank</a>. Pridobljeno 10. marca 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Monetary+Policy&rft.pub=Hungarian+National+Bank&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.mnb.hu%2Fen%2Fmonetary-policy&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-oecd-188"><a href="#cite_ref-oecd_188-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170114013730/https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm">»Research and development (R&D) – Gross domestic spending on R&D – OECD Data«</a>. data.oecd.org. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.oecd.org/rd/gross-domestic-spending-on-r-d.htm">prvotnega spletišča</a> dne 14. januarja 2017. Pridobljeno 10. februarja 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=data.oecd.org&rft.atitle=Research+and+development+%28R%26D%29+%E2%80%93+Gross+domestic+spending+on+R%26D+%E2%80%93+OECD+Data&rft_id=https%3A%2F%2Fdata.oecd.org%2Frd%2Fgross-domestic-spending-on-r-d.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-189"><a href="#cite_ref-189">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bloomberg.com/graphics/2015-innovative-countries/">»The Bloomberg Innovation Index«</a>. Bloomberg.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Bloomberg&rft.atitle=The+Bloomberg+Innovation+Index&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bloomberg.com%2Fgraphics%2F2015-innovative-countries%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-190"><a href="#cite_ref-190">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2020/index.html">»Release of the Global Innovation Index 2020: Who Will Finance Innovation?«</a>. www.wipo.int (v angleščini). Pridobljeno 2. septembra 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.wipo.int&rft.atitle=Release+of+the+Global+Innovation+Index+2020%3A+Who+Will+Finance+Innovation%3F&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.wipo.int%2Fglobal_innovation_index%2Fen%2F2020%2Findex.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-191"><a href="#cite_ref-191">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2019/index.html">»Global Innovation Index 2019«</a>. www.wipo.int (v angleščini). Pridobljeno 2. septembra 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.wipo.int&rft.atitle=Global+Innovation+Index+2019&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.wipo.int%2Fglobal_innovation_index%2Fen%2F2019%2Findex.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-192"><a href="#cite_ref-192">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ec.europa.eu/newsroom/rtd/items/691898">»RTD - Item«</a>. ec.europa.eu. Pridobljeno 2. septembra 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=ec.europa.eu&rft.atitle=RTD+-+Item&rft_id=https%3A%2F%2Fec.europa.eu%2Fnewsroom%2Frtd%2Fitems%2F691898&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-193"><a href="#cite_ref-193">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210902101622/https://knowledge.insead.edu/entrepreneurship-innovation/global-innovation-index-2930">»Global Innovation Index«</a>. INSEAD Knowledge (v angleščini). 28. oktober 2013. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://knowledge.insead.edu/entrepreneurship-innovation/global-innovation-index-2930">prvotnega spletišča</a> dne 2. septembra 2021. Pridobljeno 2. septembra 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=INSEAD+Knowledge&rft.atitle=Global+Innovation+Index&rft.date=2013-10-28&rft_id=https%3A%2F%2Fknowledge.insead.edu%2Fentrepreneurship-innovation%2Fglobal-innovation-index-2930&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-194"><a href="#cite_ref-194">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20190720052025/https://www.globalinnovationindex.org/analysis-indicator">»Global Innovation Index«</a>. <a href="/wiki/Cornell_University" class="mw-redirect" title="Cornell University">Cornell University</a>, <a href="/w/index.php?title=INSEAD&action=edit&redlink=1" class="new" title="INSEAD (stran ne obstaja)">INSEAD</a>, and the <a href="/w/index.php?title=World_Intellectual_Property_Organization&action=edit&redlink=1" class="new" title="World Intellectual Property Organization (stran ne obstaja)">World Intellectual Property Organization</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.globalinnovationindex.org/analysis-indicator">prvotnega spletišča</a> dne 20. julija 2019. Pridobljeno 26. februarja 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Cornell+University%2C+INSEAD%2C+and+the+World+Intellectual+Property+Organization&rft.atitle=Global+Innovation+Index&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.globalinnovationindex.org%2Fanalysis-indicator&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-195"><a href="#cite_ref-195">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.worldbank.org/indicator/SP.POP.SCIE.RD.P6?locations=HU">»Researchers in R&D (per million people)«</a>. <a href="/wiki/Svetovna_banka" title="Svetovna banka">Svetovna banka</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=Researchers+in+R%26D+%28per+million+people%29&rft_id=http%3A%2F%2Fdata.worldbank.org%2Findicator%2FSP.POP.SCIE.RD.P6%3Flocations%3DHU&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-196"><a href="#cite_ref-196">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20220224054436/https://www.globalinnovationindex.org/analysis-economy">»Global Innovation Index – ANALYSIS – Hungary«</a>. <a href="/wiki/Cornell_University" class="mw-redirect" title="Cornell University">Cornell University</a>, <a href="/w/index.php?title=INSEAD&action=edit&redlink=1" class="new" title="INSEAD (stran ne obstaja)">INSEAD</a>, and the <a href="/w/index.php?title=World_Intellectual_Property_Organization&action=edit&redlink=1" class="new" title="World Intellectual Property Organization (stran ne obstaja)">World Intellectual Property Organization</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.globalinnovationindex.org/analysis-economy">prvotnega spletišča</a> dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 26. februarja 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Cornell+University%2C+INSEAD%2C+and+the+World+Intellectual+Property+Organization&rft.atitle=Global+Innovation+Index+%E2%80%93+ANALYSIS+%E2%80%93+Hungary&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.globalinnovationindex.org%2Fanalysis-economy&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-197"><a href="#cite_ref-197">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://nkfih.gov.hu/the-office">»The National Research, Development and Innovation Office«</a>. NRDI Office.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=NRDI+Office&rft.atitle=The+National+Research%2C+Development+and+Innovation+Office&rft_id=http%3A%2F%2Fnkfih.gov.hu%2Fthe-office&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-198"><a href="#cite_ref-198">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mta.hu/english/mta-and-science-106125">»MTA and Science (Infograpihcs)«</a>. <a href="/w/index.php?title=Hungarian_Academy_of_Sciences&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hungarian Academy of Sciences (stran ne obstaja)">Hungarian Academy of Sciences</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Hungarian+Academy+of+Sciences&rft.atitle=MTA+and+Science+%28Infograpihcs%29&rft_id=http%3A%2F%2Fmta.hu%2Fenglish%2Fmta-and-science-106125&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-199"><a href="#cite_ref-199">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mta.hu/english/mtas-research-centres-and-institutes-106085">»MTA's Research Centres and Institutes«</a>. <a href="/w/index.php?title=Hungarian_Academy_of_Sciences&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hungarian Academy of Sciences (stran ne obstaja)">Hungarian Academy of Sciences</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Hungarian+Academy+of+Sciences&rft.atitle=MTA%27s+Research+Centres+and+Institutes&rft_id=http%3A%2F%2Fmta.hu%2Fenglish%2Fmtas-research-centres-and-institutes-106085&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-200"><a href="#cite_ref-200">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mta.hu/english/hungarys-nobel-prize-winners-106018">»Hungary's Nobel Prize Winners«</a>. <a href="/w/index.php?title=Hungarian_Academy_of_Sciences&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hungarian Academy of Sciences (stran ne obstaja)">Hungarian Academy of Sciences</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Hungarian+Academy+of+Sciences&rft.atitle=Hungary%27s+Nobel+Prize+Winners&rft_id=http%3A%2F%2Fmta.hu%2Fenglish%2Fhungarys-nobel-prize-winners-106018&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Census2011-201">↑ <a href="#cite_ref-Census2011_201-0">200,0</a> <a href="#cite_ref-Census2011_201-1">200,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_orsz_2011.pdf">»2011 Hungary Census Report«</a> (PDF). ksh.hu.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=2011+Hungary+Census+Report&rft.pub=ksh.hu&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ksh.hu%2Fdocs%2Fhun%2Fxftp%2Fidoszaki%2Fnepsz2011%2Fnepsz_orsz_2011.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-202"><a href="#cite_ref-202">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/">»The World Factbook«</a>. Cia.gov. Pridobljeno 30. septembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Cia.gov&rft.atitle=The+World+Factbook&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Fthe-world-factbook%2Fcountries%2Fhungary%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-203"><a href="#cite_ref-203">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.google.co.za/publicdata/explore?ds=d5bncppjof8f9_&met_y=sp_dyn_tfrt_in&idim=country:HUN:POL:CZE&dl=en">»World Development Indicators : Google Public Data Explorer«</a>. Google.co.za. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Google.co.za&rft.atitle=World+Development+Indicators+%3A+Google+Public+Data+Explorer&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.google.co.za%2Fpublicdata%2Fexplore%3Fds%3Dd5bncppjof8f9_%26met_y%3Dsp_dyn_tfrt_in%26idim%3Dcountry%3AHUN%3APOL%3ACZE%26dl%3Den&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-204"><a href="#cite_ref-204">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMax_Roser2014" class="citation cs2">Max Roser (2014), <a rel="nofollow" class="external text" href="https://ourworldindata.org/grapher/children-born-per-woman?year=1800&country=HUN">»Total Fertility Rate around the world over the last centuries«</a>, <a href="/w/index.php?title=Our_World_In_Data&action=edit&redlink=1" class="new" title="Our World In Data (stran ne obstaja)">Our World In Data</a>, <a href="/w/index.php?title=Gapminder_Foundation&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gapminder Foundation (stran ne obstaja)">Gapminder Foundation</a></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Our+World+In+Data%2C+Gapminder+Foundation&rft.atitle=Total+Fertility+Rate+around+the+world+over+the+last+centuries&rft.date=2014&rft.au=Max+Roser&rft_id=https%3A%2F%2Fourworldindata.org%2Fgrapher%2Fchildren-born-per-woman%3Fyear%3D1800%26country%3DHUN&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-205"><a href="#cite_ref-205">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFStolz2011" class="citation news cs1">Stolz, Joëlle (11. januar 2011). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.theguardian.com/world/2011/jan/11/hungary-birth-rate-women-stolz">»Hungarian government sends women home to make babies«</a>. <a href="/wiki/The_Guardian" title="The Guardian">The Guardian</a>. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Guardian&rft.atitle=Hungarian+government+sends+women+home+to+make+babies&rft.date=2011-01-11&rft.aulast=Stolz&rft.aufirst=Jo%C3%ABlle&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.theguardian.com%2Fworld%2F2011%2Fjan%2F11%2Fhungary-birth-rate-women-stolz&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-206"><a href="#cite_ref-206">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://bbj.hu/economy/hungarys-natural-decrease-decelerates-further_126579">»Hungary's natural decrease decelerates further«</a>. Bbj.hu. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Bbj.hu&rft.atitle=Hungary%27s+natural+decrease+decelerates+further&rft_id=http%3A%2F%2Fbbj.hu%2Feconomy%2Fhungarys-natural-decrease-decelerates-further_126579&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-207"><a href="#cite_ref-207">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tps00018&plugin=1">»Eurostat – Tables, Graphs and Maps Interface (TGM) table«</a>. ec.europa.eu. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=ec.europa.eu&rft.atitle=Eurostat+%E2%80%93+Tables%2C+Graphs+and+Maps+Interface+%28TGM%29+table&rft_id=http%3A%2F%2Fec.europa.eu%2Feurostat%2Ftgm%2Ftable.do%3Ftab%3Dtable%26init%3D1%26language%3Den%26pcode%3Dtps00018%26plugin%3D1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-208"><a href="#cite_ref-208">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation cs2"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/">»World Factbook EUROPE : HUNGARY«</a>, <a href="/w/index.php?title=The_World_Factbook&action=edit&redlink=1" class="new" title="The World Factbook (stran ne obstaja)">The World Factbook</a>, 12. julij 2018</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+World+Factbook&rft.atitle=World+Factbook+EUROPE+%3A+HUNGARY&rft.date=2018-07-12&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Fthe-world-factbook%2Fcountries%2Fhungary%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-209"><a href="#cite_ref-209">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/">»The World Factbook Life Expectancy«</a>. The World Factbook. 29. september 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+World+Factbook+Life+Expectancy&rft.pub=The+World+Factbook&rft.date=2021-09-29&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Fthe-world-factbook%2Fcountries%2Fhungary%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-210"><a href="#cite_ref-210">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html">»Vital statistics, Hungarian Central Statistical Office (KSH)«</a>. <a href="/w/index.php?title=Hungarian_Central_Statistical_Office&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hungarian Central Statistical Office (stran ne obstaja)">Hungarian Central Statistical Office</a>. Pridobljeno 30. septembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Vital+statistics%2C+Hungarian+Central+Statistical+Office+%28KSH%29&rft.pub=Hungarian+Central+Statistical+Office&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ksh.hu%2Fdocs%2Fhun%2Fxstadat%2Fxstadat_hosszu%2Fh_wdsd001a.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-211"><a href="#cite_ref-211">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/terstat/2018/01/ts580101.pdf">A roma népesség területi megoszlásának változása Magyarországon az elmúlt évtizedekben Changes in the Spatial Distribution of the Roma Population in Hungary During the Last Decades</a>. ksh.hu Retrieved 1.1.2018. </li> <li id="cite_note-212"><a href="#cite_ref-212">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hvg.hu/itthon/20180222_Ennyi_roma_el_Magyarorszagon">Ennyi roma él Magyarországon</a>. hvg.hu. </li> <li id="cite_note-Census2011det-213">↑ <a href="#cite_ref-Census2011det_213-0">212,0</a> <a href="#cite_ref-Census2011det_213-1">212,1</a> <a href="#cite_ref-Census2011det_213-2">212,2</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ksh.hu/nepszamlalas/tablak_teruleti_00">»Hungarian census 2011 / Országos adatok (National data) / 1.1.4.2. A népesség nyelvismeret és nemek szerint (population by spoken language), 1.1.6.1 A népesség anyanyelv, nemzetiség és nemek szerint (population by mother tongue and ethnicity), 2.1.7.1 A népesség vallás, felekezet, és fontosabb demográfiai ismérvek szerint (population by religion, denomination and main demographical indicators) (Hungarian)«</a>. Ksh.hu. Pridobljeno 30. septembra 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Ksh.hu&rft.atitle=Hungarian+census+2011+%2F+Orsz%C3%A1gos+adatok+%28National+data%29+%2F+1.1.4.2.+A+n%C3%A9pess%C3%A9g+nyelvismeret+%C3%A9s+nemek+szerint+%28population+by+spoken+language%29%2C+1.1.6.1+A+n%C3%A9pess%C3%A9g+anyanyelv%2C+nemzetis%C3%A9g+%C3%A9s+nemek+szerint+%28population+by+mother+tongue+and+ethnicity%29%2C+2.1.7.1+A+n%C3%A9pess%C3%A9g+vall%C3%A1s%2C+felekezet%2C+%C3%A9s+fontosabb+demogr%C3%A1fiai+ism%C3%A9rvek+szerint+%28population+by+religion%2C+denomination+and+main+demographical+indicators%29+%28Hungarian%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ksh.hu%2Fnepszamlalas%2Ftablak_teruleti_00&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-214"><a href="#cite_ref-214">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/nepsz2011/nepsz_03_00_2011.pdf">»Hungarian census 2011 – final data and methodology«</a> (PDF) (v madžarščini). <a href="/w/index.php?title=Hungarian_Central_Statistical_Office&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hungarian Central Statistical Office (stran ne obstaja)">Hungarian Central Statistical Office</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungarian+census+2011+%E2%80%93+final+data+and+methodology&rft.pub=Hungarian+Central+Statistical+Office&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ksh.hu%2Fdocs%2Fhun%2Fxftp%2Fidoszaki%2Fnepsz2011%2Fnepsz_03_00_2011.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-215"><a href="#cite_ref-215">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary">»Hungary«</a>. The World Factbook 2021. Washington, D.C.: Central Intelligence Agency. 14. december 2021. Pridobljeno 29. decembra 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=The+World+Factbook+2021&rft.atitle=Hungary&rft.date=2021-12-14&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.cia.gov%2Fthe-world-factbook%2Fcountries%2Fhungary&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-portal-216"><a href="#cite_ref-portal_216-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20060319223706/http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett">»portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett«</a>. portal.ksh.hu. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://portal.ksh.hu/portal/page?_pageid=37,412178&_dad=portal&_schema=PORTAL#sett">prvotnega spletišča</a> dne 19. marca 2006. Pridobljeno 23. januarja 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=portal.ksh.hu&rft.atitle=portal.ksh.hu%2Fportal%2Fpage%3F_pageid%3D37%2C412178%26_dad%3Dportal%26_schema%3DPORTAL%23sett&rft_id=http%3A%2F%2Fportal.ksh.hu%2Fportal%2Fpage%3F_pageid%3D37%2C412178%26_dad%3Dportal%26_schema%3DPORTAL%23sett&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-217"><a href="#cite_ref-217">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFEuropean_Commission" class="citation web cs1">European Commission. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://ec.europa.eu/languages/policy/linguistic-diversity/official-languages-eu_en.htm">»Official Languages«</a>. Pridobljeno 29. julija 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Official+Languages&rft.au=European+Commission&rft_id=http%3A%2F%2Fec.europa.eu%2Flanguages%2Fpolicy%2Flinguistic-diversity%2Fofficial-languages-eu_en.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-218"><a href="#cite_ref-218">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.parlament.hu/irom39/02627/02627.pdf">»Magyarország Alaptörvénye«</a> (PDF). Parlament.hu. Hungarian Parliament. Pridobljeno 2. avgusta 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Parlament.hu&rft.atitle=Magyarorsz%C3%A1g+Alapt%C3%B6rv%C3%A9nye&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.parlament.hu%2Firom39%2F02627%2F02627.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-219"><a href="#cite_ref-219">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.constituteproject.org/constitution/Hungary_2011.pdf">»Hungary's Constitution of 2011«</a> (PDF).</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary%27s+Constitution+of+2011&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.constituteproject.org%2Fconstitution%2FHungary_2011.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-220"><a href="#cite_ref-220">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.reformatus.hu/mutat/6819/">»Facts and Statistics«</a>. Reformatus.hu. 4. marec 2013. Pridobljeno 26. marca 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Facts+and+Statistics&rft.pub=Reformatus.hu&rft.date=2013-03-04&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.reformatus.hu%2Fmutat%2F6819%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-221"><a href="#cite_ref-221">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFBraham2016" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Randolph_L._Braham&action=edit&redlink=1" class="new" title="Randolph L. Braham (stran ne obstaja)">Braham, Randolph L.</a> (2016). The Politics of Genocide: The Holocaust in Hungary. Zv. 2. New York: Columbia University Press. str. 1509. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0880337113" title="Posebno:ViriKnjig/978-0880337113"><bdi>978-0880337113</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Politics+of+Genocide%3A+The+Holocaust+in+Hungary&rft.place=New+York&rft.pages=1509&rft.pub=Columbia+University+Press&rft.date=2016&rft.isbn=978-0880337113&rft.aulast=Braham&rft.aufirst=Randolph+L.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBraham2016771,_774–775-222"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBraham2016771,_774–775_222-0">↑</a> <a href="#CITEREFBraham2016">Braham 2016</a>, str. 771, 774–775. </li> <li id="cite_note-223"><a href="#cite_ref-223">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20131016205357/http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html">»Jewish Life Takes to the Streets at Hungary's Celebrated Judafest«</a>. Jewish Federation of North America. 9. maj 2012. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.jdc.org/news/features/jewish-life-takes-to-the.html">prvotnega spletišča</a> dne 16. oktobra 2013. Pridobljeno 4. marca 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Jewish+Life+Takes+to+the+Streets+at+Hungary%27s+Celebrated+Judafest&rft.pub=Jewish+Federation+of+North+America&rft.date=2012-05-09&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.jdc.org%2Fnews%2Ffeatures%2Fjewish-life-takes-to-the.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-224"><a href="#cite_ref-224">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMyles,_Robert2013" class="citation web cs1">Myles, Robert (9. februar 2013). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130315122050/http://www.digitaljournal.com/article/343168">»Hungary: A new synagogue for Budapest but anti-Semitism on rise«</a>. Digital Journal. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://digitaljournal.com/article/343168">prvotnega spletišča</a> dne 15. marca 2013. Pridobljeno 4. marca 2013.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary%3A+A+new+synagogue+for+Budapest+but+anti-Semitism+on+rise&rft.pub=Digital+Journal&rft.date=2013-02-09&rft.au=Myles%2C+Robert&rft_id=http%3A%2F%2Fdigitaljournal.com%2Farticle%2F343168&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-225"><a href="#cite_ref-225">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFUNESCO-UNEVOC2013" class="citation web cs1">UNESCO-UNEVOC (Oktober 2013). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.unevoc.unesco.org/worldtvetdatabase1.php?ct=HUN">»Vocational Education in Hungary«</a>. Pridobljeno 19. maja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Vocational+Education+in+Hungary&rft.date=2013-10&rft.au=UNESCO-UNEVOC&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.unevoc.unesco.org%2Fworldtvetdatabase1.php%3Fct%3DHUN&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-226"><a href="#cite_ref-226">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110604005151/http://www.forbes.com/feeds/afx/2007/06/12/afx3810988.html">»Global Competitiveness Record 2013/2014«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www3.weforum.org/docs/WEF_GlobalCompetitivenessReport_2013-14.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 4. junija 2011. Pridobljeno 19. maja 2014.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Global+Competitiveness+Record+2013%2F2014&rft_id=http%3A%2F%2Fwww3.weforum.org%2Fdocs%2FWEF_GlobalCompetitivenessReport_2013-14.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-227"><a href="#cite_ref-227">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.oep.hu/pls/portal/docs/PAGE/LAKOSSAG/OEPHULAK_EBELLAT/ELLATASMO/KIZAROLAG_EU_SZOLG_JOGOSULTAK_2013_01.PDF">»List of the entitled people for free insurance, National Healthcare Fund, 2013«</a> (PDF).</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=List+of+the+entitled+people+for+free+insurance%2C+National+Healthcare+Fund%2C+2013&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.oep.hu%2Fpls%2Fportal%2Fdocs%2FPAGE%2FLAKOSSAG%2FOEPHULAK_EBELLAT%2FELLATASMO%2FKIZAROLAG_EU_SZOLG_JOGOSULTAK_2013_01.PDF&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-228"><a href="#cite_ref-228">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150417095046/http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak">»Dőzsölők és szűkölködők – Miből gazdálkodnak az egyházak?, Figyelő (financial status of the churches in Hungary, Hungarian)«</a>. Figyelo.hu. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://figyelo.hu/cikkek/376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak">prvotnega spletišča</a> dne 17. aprila 2015. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Figyelo.hu&rft.atitle=D%C5%91zs%C3%B6l%C5%91k+%C3%A9s+sz%C5%B1k%C3%B6lk%C3%B6d%C5%91k+%E2%80%93+Mib%C5%91l+gazd%C3%A1lkodnak+az+egyh%C3%A1zak%3F%2C+Figyel%C5%91+%28financial+status+of+the+churches+in+Hungary%2C+Hungarian%29&rft_id=http%3A%2F%2Ffigyelo.hu%2Fcikkek%2F376719_dozsolok_es_szukolkodok___mibol_gazdalkodnak_az_egyhazak&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-229"><a href="#cite_ref-229">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://stats.oecd.org/index.aspx?DataSetCode=HEALTH_STAT">»Health Status«</a>. stats.oecd.org. Pridobljeno 11. aprila 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=stats.oecd.org&rft.atitle=Health+Status&rft_id=https%3A%2F%2Fstats.oecd.org%2Findex.aspx%3FDataSetCode%3DHEALTH_STAT&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-230"><a href="#cite_ref-230">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20220319075342/http://www.budapestagent.com/hungary-leading-dental-tourism.html">»Hungary leading in Dental Tourism in Europe – BudapestAgent.com«</a>. Budapestagent.com. 20. junij 2012. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.budapestagent.com/hungary-leading-dental-tourism.html">prvotnega spletišča</a> dne 19. marca 2022. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Budapestagent.com&rft.atitle=Hungary+leading+in+Dental+Tourism+in+Europe+%E2%80%93+BudapestAgent.com&rft.date=2012-06-20&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.budapestagent.com%2Fhungary-leading-dental-tourism.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-BBJ1-231">↑ <a href="#cite_ref-BBJ1_231-0">230,0</a> <a href="#cite_ref-BBJ1_231-1">230,1</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.bbj.hu/business/hungary-aims-at-bigger-bite-of-dental-tourism_63662">»Hungary aims at bigger bite of dental tourism«</a>. Bbj.hu. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Bbj.hu&rft.atitle=Hungary+aims+at+bigger+bite+of+dental+tourism&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bbj.hu%2Fbusiness%2Fhungary-aims-at-bigger-bite-of-dental-tourism_63662&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-BBJ2-232"><a href="#cite_ref-BBJ2_232-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.bbj.hu/business/dental-tourism-development-clinics-turnover-up-19percent_69020">»Dental Tourism Development clinics turnover up 19%«</a>. Bbj.hu. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Bbj.hu&rft.atitle=Dental+Tourism+Development+clinics+turnover+up+19%25&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bbj.hu%2Fbusiness%2Fdental-tourism-development-clinics-turnover-up-19percent_69020&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-IMTJ-233"><a href="#cite_ref-IMTJ_233-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.imtj.com/news/?entryid82=416494">»Hungarian Tourism promotes medical tourism – IMTJ«</a>. Imtj.com. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Imtj.com&rft.atitle=Hungarian+Tourism+promotes+medical+tourism+%E2%80%93+IMTJ&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.imtj.com%2Fnews%2F%3Fentryid82%3D416494&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-BBJ3-234"><a href="#cite_ref-BBJ3_234-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.bbj.hu/business/medical-tourism-in-good-health_63661">»Medical tourism in good health«</a>. Imtj.com. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Imtj.com&rft.atitle=Medical+tourism+in+good+health&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bbj.hu%2Fbusiness%2Fmedical-tourism-in-good-health_63661&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-KSH-235">↑ <a href="#cite_ref-KSH_235-0">234,0</a> <a href="#cite_ref-KSH_235-1">234,1</a> <a href="#cite_ref-KSH_235-2">234,2</a> <a href="#cite_ref-KSH_235-3">234,3</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ksh.hu/docs/hun/xstadat/xstadat_hosszu/h_wdsd001a.html">»STADAT – 1.1. Népesség, népmozgalom (1900–)«</a>. Ksh.hu. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Ksh.hu&rft.atitle=STADAT+%E2%80%93+1.1.+N%C3%A9pess%C3%A9g%2C+n%C3%A9pmozgalom+%281900%E2%80%93%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ksh.hu%2Fdocs%2Fhun%2Fxstadat%2Fxstadat_hosszu%2Fh_wdsd001a.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-236"><a href="#cite_ref-236">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160404092802/http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf">»Egészségjelentés 2016«</a> (PDF). Oefi.hu. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.oefi.hu/olef/OLEF2003/Jelentesek/KronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 4. aprila 2016. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Oefi.hu&rft.atitle=Eg%C3%A9szs%C3%A9gjelent%C3%A9s+2016&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.oefi.hu%2Folef%2FOLEF2003%2FJelentesek%2FKronikusBbetegsegekOLEF2003.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-237"><a href="#cite_ref-237">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170803172219/https://bbj.hu/economy/govt-allocates-huf-450-mln-to-company-facilitating-tobacco-sales-monopoly_64136">»Govt allocates HUF 450 mln to company facilitating tobacco sales monopoly«</a>. Bbj.hu. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.bbj.hu/economy/govt-allocates-huf-450-mln-to-company-facilitating-tobacco-sales-monopoly_64136">prvotnega spletišča</a> dne 3. avgusta 2017. Pridobljeno 3. avgusta 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Bbj.hu&rft.atitle=Govt+allocates+HUF+450+mln+to+company+facilitating+tobacco+sales+monopoly&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.bbj.hu%2Feconomy%2Fgovt-allocates-huf-450-mln-to-company-facilitating-tobacco-sales-monopoly_64136&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-238"><a href="#cite_ref-238">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20190429070743/http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf">»Archived copy«</a> (PDF). Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://visionofhumanity.org/app/uploads/2018/06/Global-Peace-Index-2018-2.pdf">prvotnega spletišča</a> (PDF) dne 29. aprila 2019. Pridobljeno 7. aprila 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Archived+copy&rft_id=http%3A%2F%2Fvisionofhumanity.org%2Fapp%2Fuploads%2F2018%2F06%2FGlobal-Peace-Index-2018-2.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_splet" title="Predloga:Navedi splet">navedi splet</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_arhivirana_kopija_kot_naslov" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov">povezava</a>) </li> <li id="cite_note-239"><a href="#cite_ref-239">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20101214123942/http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information">»General information on various student flats and building types in Budapest«</a>. Budapest Corner. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://budapestcorner.com/index.php/flats/general-information">prvotnega spletišča</a> dne 14. decembra 2010. Pridobljeno 11. decembra 2010.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=General+information+on+various+student+flats+and+building+types+in+Budapest&rft.pub=Budapest+Corner&rft_id=http%3A%2F%2Fbudapestcorner.com%2Findex.php%2Fflats%2Fgeneral-information&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-240"><a href="#cite_ref-240">↑</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html">Szabolcsi</a> Although the Hungarian upper class has long had cultural and political connections with the rest of Europe, leading to an influx of European musical ideas, the rural peasants maintained their own traditions such that by the end of the 19th century Hungarian composers could draw on rural peasant music to (re)create a Hungarian classical style. </li> <li id="cite_note-241"><a href="#cite_ref-241">↑</a> Szalipszki, p. 12 Refers to the country as "widely considered" to be a "home of music". </li> <li id="cite_note-Broughton-242"><a href="#cite_ref-Broughton_242-0">↑</a> Broughton, pp. 159–167 </li> <li id="cite_note-243"><a href="#cite_ref-243">↑</a> Szabolcsi, The Specific Conditions of Hungarian Musical Development "Every experiment, made from Hungarian antecedents and on Hungarian soil, to create a conscious musical culture (music written by composers, as different from folk music), had instinctively or consciously striven to develop widely and universally the musical world of the folk song. </li> <li id="cite_note-Szabolcsi-244"><a href="#cite_ref-Szabolcsi_244-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mek.oszk.hu/02100/02172/html/index.html">»Szabolcsi«</a>. Mek.oszk.hu. Pridobljeno 20. septembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Szabolcsi&rft.pub=Mek.oszk.hu&rft_id=http%3A%2F%2Fmek.oszk.hu%2F02100%2F02172%2Fhtml%2Findex.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-245"><a href="#cite_ref-245">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080620004145/http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1">»Sulinet: Magyar növény-e a paprika?«</a>. Sulinet.hu. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.sulinet.hu/tart/fcikk/Kjc/0/23144/1">prvotnega spletišča</a> dne 20. junija 2008. Pridobljeno 21. novembra 2008.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Sulinet%3A+Magyar+n%C3%B6v%C3%A9ny-e+a+paprika%3F&rft.pub=Sulinet.hu&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.sulinet.hu%2Ftart%2Ffcikk%2FKjc%2F0%2F23144%2F1&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-246"><a href="#cite_ref-246">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFGundel1992" class="citation book cs1">Gundel, Karoly (1992). Gundel's Hungarian cookbook. Budimpešta: Corvina. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/963-13-3600-X" title="Posebno:ViriKnjig/963-13-3600-X"><bdi>963-13-3600-X</bdi></a>. <a href="/wiki/OCLC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="OCLC (identifikator)">OCLC</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/oclc/32227400">32227400</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Gundel%27s+Hungarian+cookbook&rft.place=Budimpe%C5%A1ta&rft.pub=Corvina&rft.date=1992&rft_id=info%3Aoclcnum%2F32227400&rft.isbn=963-13-3600-X&rft.aulast=Gundel&rft.aufirst=Karoly&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-247"><a href="#cite_ref-247">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFCzégény2006" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Czégény, Clara Margaret (2006). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=AuM9b9dCG08C&q=kifli+bread&pg=PA157">Helen's Hungarian Heritage Recipes</a> (v angleščini). Dream Machine Publishing. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-9780254-0-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-9780254-0-3"><bdi>978-0-9780254-0-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Helen%27s+Hungarian+Heritage+Recipes&rft.pub=Dream+Machine+Publishing&rft.date=2006&rft.isbn=978-0-9780254-0-3&rft.aulast=Cz%C3%A9g%C3%A9ny&rft.aufirst=Clara+Margaret&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DAuM9b9dCG08C%26q%3Dkifli%2Bbread%26pg%3DPA157&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-248"><a href="#cite_ref-248">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170304184347/http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016">»Sörhelyzet, Magyarország 2016 – Gault&Millau kalauz – Gault&Millau Magyarország«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.gaultmillau.hu/kalauz-2017/sorhelyzet-magyarorszag-2016">prvotnega spletišča</a> dne 4. marca 2017. Pridobljeno 19. marca 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=S%C3%B6rhelyzet%2C+Magyarorsz%C3%A1g+2016+%E2%80%93+Gault%26Millau+kalauz+%E2%80%93+Gault%26Millau+Magyarorsz%C3%A1g&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.gaultmillau.hu%2Fkalauz-2017%2Fsorhelyzet-magyarorszag-2016&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-249"><a href="#cite_ref-249">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20090309015613/http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/">»Koccintás sörrel«</a> (v madžarščini). 17. junij 2005. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.urbanlegends.hu/2005/06/17/koccintas-sorrel/">prvotnega spletišča</a> dne 9. marca 2009. Pridobljeno 29. julija 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Koccint%C3%A1s+s%C3%B6rrel&rft.date=2005-06-17&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.urbanlegends.hu%2F2005%2F06%2F17%2Fkoccintas-sorrel%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-250"><a href="#cite_ref-250">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=125985">»127/2009. (IX. 29.) FVM rendelet a szőlészeti és a borászati adatszolgáltatás, valamint a származási bizonyítványok kiadásának rendjéről, továbbá a borászati termékek előállításáról, forgalomba hozataláról és jelöléséről«</a> (v madžarščini). <a href="/w/index.php?title=Nemzeti_Jogszab%C3%A1lyt%C3%A1r&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nemzeti Jogszabálytár (stran ne obstaja)">Nemzeti Jogszabálytár</a>. 27. december 2012. Pridobljeno 27. decembra 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=127%2F2009.+%28IX.+29.%29+FVM+rendelet+a+sz%C5%91l%C3%A9szeti+%C3%A9s+a+bor%C3%A1szati+adatszolg%C3%A1ltat%C3%A1s%2C+valamint+a+sz%C3%A1rmaz%C3%A1si+bizony%C3%ADtv%C3%A1nyok+kiad%C3%A1s%C3%A1nak+rendj%C3%A9r%C5%91l%2C+tov%C3%A1bb%C3%A1+a+bor%C3%A1szati+term%C3%A9kek+el%C5%91%C3%A1ll%C3%ADt%C3%A1s%C3%A1r%C3%B3l%2C+forgalomba+hozatal%C3%A1r%C3%B3l+%C3%A9s+jel%C3%B6l%C3%A9s%C3%A9r%C5%91l&rft.pub=Nemzeti+Jogszab%C3%A1lyt%C3%A1r&rft.date=2012-12-27&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.njt.hu%2Fcgi_bin%2Fnjt_doc.cgi%3Fdocid%3D125985&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-251"><a href="#cite_ref-251">↑</a> Ian Spencer Hornsey, The Chemistry and Biology of Winemaking, Royal Society of Chemistry, 2007, p. 49, <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><a href="/wiki/International_Standard_Book_Number" class="mw-redirect" title="International Standard Book Number">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/9780854042661" title="Posebno:ViriKnjig/9780854042661">9780854042661</a> </li> <li id="cite_note-252"><a href="#cite_ref-252">↑</a> This is the world-famous sweet, topaz-colored wine known throughout the English-speaking world as Tokay. </li> <li id="cite_note-253"><a href="#cite_ref-253">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://eger.hu/hu/hirek/vezeto-hirek/c/egri-bikaver-hungarikum-lett-a-voros-cuvee-16832">»Egri Bikavér – Hungarikum Lett a Vörös Cuvée«</a>. Eger.hu.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Egri+Bikav%C3%A9r+%E2%80%93+Hungarikum+Lett+a+V%C3%B6r%C3%B6s+Cuv%C3%A9e&rft.pub=Eger.hu&rft_id=http%3A%2F%2Feger.hu%2Fhu%2Fhirek%2Fvezeto-hirek%2Fc%2Fegri-bikaver-hungarikum-lett-a-voros-cuvee-16832&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-royal_tokaji-254">↑ <a href="#cite_ref-royal_tokaji_254-0">253,0</a> <a href="#cite_ref-royal_tokaji_254-1">253,1</a> <a href="#cite_ref-royal_tokaji_254-2">253,2</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20210728095846/http://www.royal-tokaji.com/wine_of_kings.php">»True Heritage – Vinum Regum, Rex Vinorum – Wine of Kings, King of Wines«</a>. The Royal Tokaji Wine Company, 2013. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.royal-tokaji.com/wine_of_kings.php">prvotnega spletišča</a> dne 28. julija 2021. Pridobljeno 26. februarja 2022.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=True+Heritage+%E2%80%93+Vinum+Regum%2C+Rex+Vinorum+%E2%80%93+Wine+of+Kings%2C+King+of+Wines&rft.pub=The+Royal+Tokaji+Wine+Company%2C+2013&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.royal-tokaji.com%2Fwine_of_kings.php&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-255"><a href="#cite_ref-255">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://zwackunicum.hu/en/markaink/unicum/">»Unicum«</a>. <a href="/w/index.php?title=Zwack&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zwack (stran ne obstaja)">Zwack</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Unicum&rft.pub=Zwack&rft_id=https%3A%2F%2Fzwackunicum.hu%2Fen%2Fmarkaink%2Funicum%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-256"><a href="#cite_ref-256">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.visitspas.eu/hungary/">»Hungary (Magyarország) – spa resorts & hotels«</a>. Visitspas.eu. Pridobljeno 18. avgusta 2012.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary+%28Magyarorsz%C3%A1g%29+%E2%80%93+spa+resorts+%26+hotels&rft.pub=Visitspas.eu&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.visitspas.eu%2Fhungary%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-257"><a href="#cite_ref-257">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.umvp.eu/english/about-hungary.html">»New Hungary Rural Development Programme«</a>. Umvp.eu. Pridobljeno 23. januarja 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=Umvp.eu&rft.atitle=New+Hungary+Rural+Development+Programme&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.umvp.eu%2Fenglish%2Fabout-hungary.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-258"><a href="#cite_ref-258">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ticket.info.hu/en/program/baths-of-budapest/szechenyi-bath">»Széchenyi Bath«</a>. Budimpešta: Hungária Koncert Kft. Pridobljeno 13. julija 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Sz%C3%A9chenyi+Bath&rft.place=Budimpe%C5%A1ta&rft.pub=Hung%C3%A1ria+Koncert+Kft.&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.ticket.info.hu%2Fen%2Fprogram%2Fbaths-of-budapest%2Fszechenyi-bath&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-259"><a href="#cite_ref-259">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.danubiushotels.com/en/our-hotels-budapest/danubius-hotel-gellert">»Hotel Gellért. Its stately building, at the foot of the Gellért hill, also houses the world-famous Gellért Baths, which include an outdoor pool with the original wave-generating device installed in 1927.«</a>. Budimpešta: Danubius Hotels Group. Pridobljeno 6. julija 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hotel+Gell%C3%A9rt.+Its+stately+building%2C+at+the+foot+of+the+Gell%C3%A9rt+hill%2C+also+houses+the+world-famous+Gell%C3%A9rt+Baths%2C+which+include+an+outdoor+pool+with+the+original+wave-generating+device+installed+in+1927.&rft.place=Budimpe%C5%A1ta&rft.pub=Danubius+Hotels+Group&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.danubiushotels.com%2Fen%2Four-hotels-budapest%2Fdanubius-hotel-gellert&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-260"><a href="#cite_ref-260">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.herend.com/">»Herend Porcelain Manufactory Ltd«</a>. Herend.com. Pridobljeno 20. septembra 2009.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Herend+Porcelain+Manufactory+Ltd&rft.pub=Herend.com&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.herend.com%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-261"><a href="#cite_ref-261">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20161125025222/http://www.medalspercapita.com/">»Medals Per Capita«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://medalspercapita.com/">prvotnega spletišča</a> dne 25. novembra 2016. Pridobljeno 19. novembra 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Medals+Per+Capita&rft_id=http%3A%2F%2Fmedalspercapita.com%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-262"><a href="#cite_ref-262">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20220410163030/https://hungarianfreepress.com/2018/02/22/chinese-hungarian-brothers-win-gold-for-hungary-at-winter-olympics/">»Chinese-Hungarian brothers win gold for Hungary at Winter Olympics«</a>. Hungarian Free Press (v ameriški angleščini). 22. februar 2018. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://hungarianfreepress.com/2018/02/22/chinese-hungarian-brothers-win-gold-for-hungary-at-winter-olympics/">prvotnega spletišča</a> dne 10. aprila 2022. Pridobljeno 4. marca 2018.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Hungarian+Free+Press&rft.atitle=Chinese-Hungarian+brothers+win+gold+for+Hungary+at+Winter+Olympics&rft.date=2018-02-22&rft_id=http%3A%2F%2Fhungarianfreepress.com%2F2018%2F02%2F22%2Fchinese-hungarian-brothers-win-gold-for-hungary-at-winter-olympics%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-263"><a href="#cite_ref-263">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150704054018/http://www.mob.hu/budapest-2024/a-mob-kozgyulese-tamogatja-a-budapesti-olimpiapalyazat-szandeknyilatkozatanak-benyujtasat">»A MOB közgyűlése támogatja a budapesti olympic«</a> (v madžarščini). <a href="/w/index.php?title=Hungarian_Olympic_Committee&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hungarian Olympic Committee (stran ne obstaja)">Hungarian Olympic Committee</a> (MOB). 10. junij 2015. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.mob.hu/budapest-2024/a-mob-kozgyulese-tamogatja-a-budapesti-olimpiapalyazat-szandeknyilatkozatanak-benyujtasat">prvotnega spletišča</a> dne 4. julija 2015. Pridobljeno 23. junija 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=A+MOB+k%C3%B6zgy%C5%B1l%C3%A9se+t%C3%A1mogatja+a+budapesti+olympic&rft.pub=Hungarian+Olympic+Committee+%28MOB%29&rft.date=2015-06-10&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.mob.hu%2Fbudapest-2024%2Fa-mob-kozgyulese-tamogatja-a-budapesti-olimpiapalyazat-szandeknyilatkozatanak-benyujtasat&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-264"><a href="#cite_ref-264">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFTenczer_Gábor2015" class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Tenczer Gábor (23. junij 2015). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://index.hu/belfold/budapest/2015/06/23/kell-e_olimpia_-_most_dont_a_fovaros/">»A Olympics«</a> (v madžarščini). <a href="/w/index.php?title=Index_(Hungarian_website)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Index (Hungarian website) (stran ne obstaja)">Index</a>. Pridobljeno 23. junija 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=A+Olympics&rft.pub=Index&rft.date=2015-06-23&rft.au=Tenczer+G%C3%A1bor&rft_id=http%3A%2F%2Findex.hu%2Fbelfold%2Fbudapest%2F2015%2F06%2F23%2Fkell-e_olimpia_-_most_dont_a_fovaros%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-265"><a href="#cite_ref-265">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fia.com/sites/default/files/tableaulicencescircuit.pdf">»List of FIA Licensed Circuits«</a> (PDF). <a href="/wiki/FIA" class="mw-redirect" title="FIA">FIA</a>. 6. februar 2015. Pridobljeno 28. maja 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=List+of+FIA+Licensed+Circuits&rft.pub=FIA&rft.date=2015-02-06&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fia.com%2Fsites%2Fdefault%2Ffiles%2Ftableaulicencescircuit.pdf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-266"><a href="#cite_ref-266">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.gptoday.com/full_story/view/459716/Hungarian_Grand_Prix_deal_extended_until_2021/">»Hungarian Grand Prix deal extended until 2021«</a>. GP Today. Pridobljeno 6. januarja 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungarian+Grand+Prix+deal+extended+until+2021&rft.pub=GP+Today&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.gptoday.com%2Ffull_story%2Fview%2F459716%2FHungarian_Grand_Prix_deal_extended_until_2021%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-267"><a href="#cite_ref-267">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://hungaroring.hu/hu/hirek/aszfaltavato-a-hungaroringen">»Aszfaltavató a Hungaroringen«</a> (v madžarščini). <a href="/wiki/Hungaroring" title="Hungaroring">Hungaroring</a>. 14. april 2016. Pridobljeno 15. aprila 2016. <q>"A Magyar Nagydíj szerződését újabb öt évvel meghosszabbítottuk, ami azt jelenti, hogy a futamunknak 2026-ig helye van a Formula–1-es versenynaptárban." Translates as "We have extended the Hungarian Grand Prix's contract for a further 5 years, which means that our race has a place on the F1 calendar until 2026".</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Aszfaltavat%C3%B3+a+Hungaroringen&rft.pub=Hungaroring&rft.date=2016-04-14&rft_id=http%3A%2F%2Fhungaroring.hu%2Fhu%2Fhirek%2Faszfaltavato-a-hungaroringen&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-268"><a href="#cite_ref-268">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20171012133545/https://ratings.fide.com/topfed.phtml">»Federations Ranking«</a>. <a href="/wiki/FIDE" class="mw-redirect" title="FIDE">FIDE</a>. 19. november 2016. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://ratings.fide.com/topfed.phtml">prvotnega spletišča</a> dne 12. oktobra 2017. Pridobljeno 19. novembra 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Federations+Ranking&rft.pub=FIDE&rft.date=2016-11-19&rft_id=https%3A%2F%2Fratings.fide.com%2Ftopfed.phtml&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-269"><a href="#cite_ref-269">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=8C508173B39155DD53B81E624647082B999A7254268EA043313A21E19F3CCE115928F31266BFED5C96744EFE404921371BA0B553CB9419D947CC609C9FC6CCFB48C6AE112ABA5A4EB917D1B7B1AFEA73D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C">»FIE 2009–2010 men's rankings«</a>. Fie.ch. Pridobljeno 22. junija 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=FIE+2009%E2%80%932010+men%27s+rankings&rft.pub=Fie.ch&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fie.ch%2FCompetitions%2FRankingList.aspx%3Fparam%3D8C508173B39155DD53B81E624647082B999A7254268EA043313A21E19F3CCE115928F31266BFED5C96744EFE404921371BA0B553CB9419D947CC609C9FC6CCFB48C6AE112ABA5A4EB917D1B7B1AFEA73D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-270"><a href="#cite_ref-270">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fie.ch/Competitions/RankingList.aspx?param=F822EFF311A4B9B772C67048D9DA32F4B0EED82CC9D791272D364D08FDA7CEAE08236B030B5BAF7869033790E5CBFE0B1DE4945E6BF24D1B417CA444D76B51ABFDBEC84449C9BB34B6AC942A1FF403A3D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C">»FIE 2009–2010 women's rankings«</a>. Fie.ch. Pridobljeno 22. junija 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=FIE+2009%E2%80%932010+women%27s+rankings&rft.pub=Fie.ch&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.fie.ch%2FCompetitions%2FRankingList.aspx%3Fparam%3DF822EFF311A4B9B772C67048D9DA32F4B0EED82CC9D791272D364D08FDA7CEAE08236B030B5BAF7869033790E5CBFE0B1DE4945E6BF24D1B417CA444D76B51ABFDBEC84449C9BB34B6AC942A1FF403A3D9301125242F40950B39007F8B30803B1428FD85451599C7E8B640F55FBB99F96E85563733B996F4DA086222E241E75C&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-FIFA_benefit-271"><a href="#cite_ref-FIFA_benefit_271-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20061007122035/http://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0%2C4095%2C110412%2C00.html?articleid=110412">»FIFA President: FIFA to help the Galloping Major«</a>. <a href="/wiki/FIFA" title="FIFA">FIFA</a>. 12. oktober 2005. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.fifa.com/en/organisation/president/index/0,4095,110412,00.html?articleid=110412">prvotnega spletišča</a> dne 7. oktobra 2006. Pridobljeno 17. novembra 2006.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=FIFA+President%3A+FIFA+to+help+the+Galloping+Major&rft.pub=FIFA&rft.date=2005-10-12&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.fifa.com%2Fen%2Forganisation%2Fpresident%2Findex%2F0%2C4095%2C110412%2C00.html%3Farticleid%3D110412&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Spanish_obit-272"><a href="#cite_ref-Spanish_obit_272-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.as.com/articulo/Futbol/Coronel/Puskas/zurdo/oro/dasftb/20061117dasdasftb_2/Tes/">»Coronel Puskas, el zurdo de oro«</a>. <a href="/w/index.php?title=AS_(newspaper)&action=edit&redlink=1" class="new" title="AS (newspaper) (stran ne obstaja)">AS</a> (v španščini). 17. november 2006. Pridobljeno 17. novembra 2006.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=AS&rft.atitle=Coronel+Puskas%2C+el+zurdo+de+oro&rft.date=2006-11-17&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.as.com%2Farticulo%2FFutbol%2FCoronel%2FPuskas%2Fzurdo%2Foro%2Fdasftb%2F20061117dasdasftb_2%2FTes%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-Puskás_auction-273"><a href="#cite_ref-Puskás_auction_273-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite id="CITEREFMackay2005" class="citation news cs1">Mackay, Duncan (13. oktober 2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://sport.guardian.co.uk/golf/story/0,10069,1590809,00.html">»Lineker tees up another nice little earner«</a>. The Guardian. London. Pridobljeno 17. novembra 2006.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Guardian&rft.atitle=Lineker+tees+up+another+nice+little+earner&rft.date=2005-10-13&rft.aulast=Mackay&rft.aufirst=Duncan&rft_id=http%3A%2F%2Fsport.guardian.co.uk%2Fgolf%2Fstory%2F0%2C10069%2C1590809%2C00.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-274"><a href="#cite_ref-274">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110430045505/http://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid%3D1120835.html">»Blatter unveils FIFA Puskas Award«</a>. Fifa.com. 21. oktober 2009. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.fifa.com/classicfootball/awards/gala/news/newsid=1120835.html">prvotnega spletišča</a> dne 30. aprila 2011. Pridobljeno 22. junija 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Blatter+unveils+FIFA+Puskas+Award&rft.pub=Fifa.com&rft.date=2009-10-21&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.fifa.com%2Fclassicfootball%2Fawards%2Fgala%2Fnews%2Fnewsid%3D1120835.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-275"><a href="#cite_ref-275">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.eloratings.net/Hungary.htm">»World Football Elo Ratings: Hungary«</a>. 6. julij 2017. Pridobljeno 6. julija 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.atitle=World+Football+Elo+Ratings%3A+Hungary&rft.date=2017-07-06&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.eloratings.net%2FHungary.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-276"><a href="#cite_ref-276">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110629001409/http://soccernet.espn.go.com/report?id=238244&cc=5739">»Hungary 3–2 Greece: Euro champions stunned«</a>. ESPN. 24. maj 2008. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://soccernet.espn.go.com/report?id=238244&cc=5739">prvotnega spletišča</a> dne 29. junija 2011. Pridobljeno 22. junija 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary+3%E2%80%932+Greece%3A+Euro+champions+stunned&rft.pub=ESPN&rft.date=2008-05-24&rft_id=http%3A%2F%2Fsoccernet.espn.go.com%2Freport%3Fid%3D238244%26cc%3D5739&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-277"><a href="#cite_ref-277">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307" /><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110629001429/http://soccernet.espn.go.com/report?id=223003&cc=5739">»Hungary 3–1 Italy: World Champions stunned«</a>. ESPN. 22. avgust 2007. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://soccernet.espn.go.com/report?id=223003&cc=5739">prvotnega spletišča</a> dne 29. junija 2011. Pridobljeno 22. junija 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Hungary+3%E2%80%931+Italy%3A+World+Champions+stunned&rft.pub=ESPN&rft.date=2007-08-22&rft_id=http%3A%2F%2Fsoccernet.espn.go.com%2Freport%3Fid%3D223003%26cc%3D5739&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AMad%C5%BEarska" class="Z3988"> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Opombe">Opombe</h2>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=43" title="Uredi razdelek: Opombe" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=43" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Opombe">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-references-wrap"><ol class="references"> <li id="cite_note-3"><a href="#cite_ref-3">↑</a> Na Madžarskem se prebivalci lahko opredelijo kot pripadniki več različnih narodnosti, zato je seštevek lahko večji od skupnega števila prebivalcev. </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2>[<a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&veaction=edit&section=44" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&action=edit&section=44" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a href="/wiki/Slika:Commons-logo.svg" class="mw-file-description"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/20px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="12" height="16" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/40px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></a> Predstavnosti o temi <a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/category:Hungary" class="extiw" title="commons:category:Hungary">Madžarska</a> v Wikimedijini zbirki</li></ul> <dl><dt>Informacije v slovenščini</dt></dl> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ljubljana.mfa.gov.hu/svn">Madžarsko veleposlaništvo v Sloveniji</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.budimpesta.veleposlanistvo.si/">Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.izvoznookno.si/drzave/madzarska/predstavitev-drzave/">SPIRIT-Izvozno okno; strani o gospodarskem sodelovanju z Madžarsko</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.gov.si/teme/slovenci-na-madzarskem/">O slovenski manjšini na Madžarskem na spletišču gov.si</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/trzni_profili_2018/trzni_profili_nv/madzarska_2018_1.pdf">O Madžarskih turistih, ki prihajajo v Slovenijo</a> in <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.researchgate.net/publication/322941627_Madzarska_v_luci_obiska_turistov_iz_Slovenije_-_prostorska_razporeditev_turisticnega_prometa_in_spletne_ponudbe">o slovenskih turistih na Madžarskem</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://visithungary.com/sl">Spletišče visithungary.com v slovenščini</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/znani-ljudje/0">O znanih Madžarih</a> in <a rel="nofollow" class="external text" href="http://eucilaff.tovarnaidej.com/sl/madzarski-jezik/1i">na splošno o Madžarski</a></li></ul> <dl><dt>Vlada</dt></dl> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.kormany.hu/en">Uradna stran madžarske vlade</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.miniszterelnok.hu/en/">Uradna stran madžarskega premierja</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.keh.hu/president_janos_ader/1582-Curriculum_vitae_of_Janos_Ader&pnr=1">Uradna stran predsednika Madžarske</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://gotohungary.com/">Uradna spletna stran madžarskega turizma</a></li></ul> <dl><dt>Splošne informacije</dt></dl> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.britannica.com/place/Hungary">"Madžarska"</a> v <a href="/wiki/Enciklopedija_Britannica" title="Enciklopedija Britannica">Encyclopædia Britannica</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.oecd.org/hungary/">Madžarska</a> iz <a href="/wiki/Organizacija_za_gospodarsko_sodelovanje_in_razvoj" title="Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj">OECD</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://europa.eu/european-union/about-eu/countries/member-countries/hungary_en">Madžarska</a> v <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">EU</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Gnome-globe.svg/16px-Gnome-globe.svg.png" decoding="async" width="16" height="16" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Gnome-globe.svg/24px-Gnome-globe.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Gnome-globe.svg/32px-Gnome-globe.svg.png 2x" data-file-width="48" data-file-height="48" /> <a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Atlas_of_Hungary" class="extiw" title="commons:Atlas of Hungary">Wikimedia Atlas - Hungary</a></img></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=HU">Napovedi za Madžarsko</a> iz mednarodnih terminskih pogodb</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.com/news/world-europe-17380792">Madžarska</a> iz BBC News</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/hungary/">Madžarska</a>. Svetovna knjiga dejstev. <a href="/wiki/Centralna_obve%C5%A1%C4%8Devalna_agencija" title="Centralna obveščevalna agencija">Centralna obveščevalna agencija</a>.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.thearda.com/internationalData/countries/country_106_1.asp">Statistični profil Madžarske pri Združenju arhivov verskih podatkov</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.dmoz.org/Regional/Europe/Hungary/">Madžarska</a> na <a href="/w/index.php?title=Open_Directory_Project&action=edit&redlink=1" class="new" title="Open Directory Project (stran ne obstaja)">Open Directory Project</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.fao.org/countryprofiles/index/en/?iso3=HUN">Profili držav FAO: Madžarska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://dailynewshungary.com/">Dnevne novice Madžarska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://hungarytoday.hu/">Madžarska danes – Najnovejše novice o Madžarski</a></li></ul> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911185" /> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/33px-Wiktionary-logo-sl.svg.png" decoding="async" width="33" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/49px-Wiktionary-logo-sl.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/Wiktionary-logo-sl.svg/66px-Wiktionary-logo-sl.svg.png 2x" data-file-width="391" data-file-height="474" /></div> <div class="side-box-text plainlist">Poglejte si besedo <a href="https://sl.wiktionary.org/wiki/Posebno:Search/mad%C5%BEarska" class="extiw" title="wikt:Posebno:Search/madžarska">madžarska</a> v Wikislovarju, prostem slovarju.</div></div> </div> <div style="margin:0 auto;overflow:hidden;padding-left:1px"> <table class="navbox" style="width: 80%; font-size:95%; margin:0.5em auto"> <caption> </caption> <tbody><tr> <td width="5%" style="text-align: center" rowspan="5"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8b/Compass_rose_pale-50x50.png" decoding="async" width="50" height="50" class="mw-file-element" data-file-width="50" data-file-height="50" /> </td> <td style="width: 30%; text-align: center"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_Austria.svg/23px-Flag_of_Austria.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_Austria.svg/35px-Flag_of_Austria.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_Austria.svg/45px-Flag_of_Austria.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrija</a> </td> <td style="width: 30%; text-align: center"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/Flag_of_Slovakia.svg/23px-Flag_of_Slovakia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/Flag_of_Slovakia.svg/35px-Flag_of_Slovakia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/Flag_of_Slovakia.svg/45px-Flag_of_Slovakia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">Slovaška</a> </td> <td style="width: 30%; text-align: center"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/23px-Flag_of_Ukraine.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/35px-Flag_of_Ukraine.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/45px-Flag_of_Ukraine.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="800" /> <a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajina</a> </td> <td width="5%" style="text-align: center; padding: 0" rowspan="5"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8b/Compass_rose_pale-50x50.png" decoding="async" width="50" height="50" class="mw-file-element" data-file-width="50" data-file-height="50" /> </td></tr> <tr> <td style="width: 30%; text-align: center" rowspan="3"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_Austria.svg/23px-Flag_of_Austria.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_Austria.svg/35px-Flag_of_Austria.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_Austria.svg/45px-Flag_of_Austria.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrija</a> </td> <td style="width: 30%; text-align: center"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/North.svg/17px-North.svg.png" decoding="async" width="17" height="17" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/North.svg/26px-North.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/North.svg/34px-North.svg.png 2x" data-file-width="17" data-file-height="17" /> </td> <td style="width: 30%; text-align: center" rowspan="3"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/23px-Flag_of_Romania.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/35px-Flag_of_Romania.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/45px-Flag_of_Romania.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /> <a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a> </td></tr> <tr> <td style="width: 30%; text-align: center" nowrap="nowrap"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/West.svg/17px-West.svg.png" decoding="async" width="17" height="17" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/West.svg/26px-West.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/West.svg/34px-West.svg.png 2x" data-file-width="17" data-file-height="17" />   <img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/Flag_of_Hungary.svg/40px-Flag_of_Hungary.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/Flag_of_Hungary.svg/60px-Flag_of_Hungary.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /> <a class="mw-selflink selflink">Madžarska</a>    <img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Boxed_East_arrow.svg/17px-Boxed_East_arrow.svg.png" decoding="async" width="17" height="17" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Boxed_East_arrow.svg/26px-Boxed_East_arrow.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/Boxed_East_arrow.svg/34px-Boxed_East_arrow.svg.png 2x" data-file-width="17" data-file-height="17" /> </td></tr> <tr> <td style="width: 30%; text-align: center"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/South.svg/17px-South.svg.png" decoding="async" width="17" height="17" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/South.svg/26px-South.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cd/South.svg/34px-South.svg.png 2x" data-file-width="17" data-file-height="17" /> </td></tr> <tr> <td style="width: 30%; text-align: center"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Flag_of_Croatia.svg/40px-Flag_of_Croatia.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Flag_of_Croatia.svg/60px-Flag_of_Croatia.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaška</a> <img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Flag_of_Slovenia.svg/23px-Flag_of_Slovenia.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Flag_of_Slovenia.svg/35px-Flag_of_Slovenia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Flag_of_Slovenia.svg/46px-Flag_of_Slovenia.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a> </td> <td style="width: 30%; text-align: center"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Flag_of_Serbia.svg/40px-Flag_of_Serbia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Flag_of_Serbia.svg/60px-Flag_of_Serbia.svg.png 2x" data-file-width="1350" data-file-height="900" /> <a href="/wiki/Srbija" title="Srbija">Srbija</a> </td> <td style="width: 30%; text-align: center"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/23px-Flag_of_Romania.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/35px-Flag_of_Romania.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/45px-Flag_of_Romania.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /> <a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a> </td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Države_Evrope" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911192">.mw-parser-output .navbar{display:inline;font-size:88%;font-weight:normal}.mw-parser-output .navbar-collapse{float:left;text-align:left}.mw-parser-output .navbar-boxtext{word-spacing:0}.mw-parser-output .navbar ul{display:inline-block;white-space:nowrap;line-height:inherit}.mw-parser-output .navbar-brackets::before{margin-right:-0.125em;content:"[ "}.mw-parser-output .navbar-brackets::after{margin-left:-0.125em;content:" ]"}.mw-parser-output .navbar li{word-spacing:-0.125em}.mw-parser-output .navbar a>span,.mw-parser-output .navbar a>abbr{text-decoration:inherit}.mw-parser-output .navbar-mini abbr{font-variant:small-caps;border-bottom:none;text-decoration:none;cursor:inherit}.mw-parser-output .navbar-ct-full{font-size:114%;margin:0 7em}.mw-parser-output .navbar-ct-mini{font-size:114%;margin:0 4em}</style><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:Dr%C5%BEave_Evrope" title="Predloga:Države Evrope"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/wiki/Pogovor_o_predlogi:Dr%C5%BEave_Evrope" title="Pogovor o predlogi:Države Evrope"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:Dr%C5%BEave_Evrope&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Države_Evrope" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Seznam_evropskih_dr%C5%BEav" class="mw-redirect" title="Seznam evropskih držav">Države</a> <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evrope</a></div></th></tr><tr><td colspan="2" class="navbox-list navbox-odd hlist" style="width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Albanija" title="Albanija">Albanija</a></li> <li><a href="/wiki/Andora" title="Andora">Andora</a></li> <li><a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrija</a></li> <li><a href="/wiki/Belgija" title="Belgija">Belgija</a></li> <li><a href="/wiki/Belorusija" title="Belorusija">Belorusija</a></li> <li><a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">Bolgarija</a></li> <li><a href="/wiki/Bosna_in_Hercegovina" title="Bosna in Hercegovina">Bosna in Hercegovina</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka" title="Češka">Češka</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Crna_gora" title="Črna gora">Črna gora</a></li> <li><a href="/wiki/Danska" title="Danska">Danska</a>1</li> <li><a href="/wiki/Estonija" title="Estonija">Estonija</a></li> <li><a href="/wiki/Finska" title="Finska">Finska</a></li> <li><a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a>1</li> <li><a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčija</a></li> <li><a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaška</a></li> <li><a href="/wiki/Islandija" title="Islandija">Islandija</a></li> <li><a href="/wiki/Irska_(dr%C5%BEava)" class="mw-redirect" title="Irska (država)">Irska</a></li> <li><a href="/wiki/Italija" title="Italija">Italija</a></li> <li><a href="/wiki/Kosovo" title="Kosovo">Kosovo</a>2</li> <li><a href="/wiki/Latvija" title="Latvija">Latvija</a></li> <li><a href="/wiki/Lihten%C5%A1tajn" title="Lihtenštajn">Lihtenštajn</a></li> <li><a href="/wiki/Litva" title="Litva">Litva</a></li> <li><a href="/wiki/Luksemburg" title="Luksemburg">Luksemburg</a></li> <li><a class="mw-selflink selflink">Madžarska</a></li> <li><a href="/wiki/Malta" title="Malta">Malta</a></li> <li><a href="/wiki/Moldavija" title="Moldavija">Moldavija</a></li> <li><a href="/wiki/Monako" title="Monako">Monako</a></li> <li><a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a></li> <li><a href="/wiki/Nizozemska" title="Nizozemska">Nizozemska</a>1</li> <li><a href="/wiki/Norve%C5%A1ka" title="Norveška">Norveška</a>1</li> <li><a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljska</a></li> <li><a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalska</a></li> <li><a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a></li> <li><a href="/wiki/San_Marino" title="San Marino">San Marino</a></li> <li><a href="/wiki/Severna_Makedonija" title="Severna Makedonija">Severna Makedonija</a></li> <li><a href="/wiki/Srbija" title="Srbija">Srbija</a></li> <li><a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">Slovaška</a></li> <li><a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španija</a>1</li> <li><a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedska</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0vica" title="Švica">Švica</a></li> <li><a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajina</a></li> <li><a href="/wiki/Vatikan" title="Vatikan">Vatikan</a></li> <li><a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo</a>1</li></ul> </div></td></tr><tr><td colspan="2" class="navbox-list navbox-even hlist" style="width:100%;padding:0px;background:#ddddff"><div style="padding:0em 0.25em">Azijske države, z manjšim delom ozemlja v Evropi</div></td></tr><tr><td colspan="2" class="navbox-list navbox-odd hlist" style="width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Kazahstan" title="Kazahstan">Kazahstan</a></li> <li><a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusija</a></li> <li><a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">Turčija</a></li></ul> </div></td></tr><tr><td class="navbox-abovebelow" colspan="2"><div>1 Ima <a href="/wiki/Odvisno_ozemlje" title="Odvisno ozemlje">odvisna ozemlja</a> ali podobna ozemlja zunaj Evrope. 2 <a href="/wiki/Mednarodni_odziv_na_razglasitev_neodvisnosti_Kosova_leta_2008" title="Mednarodni odziv na razglasitev neodvisnosti Kosova leta 2008">Delno priznana</a> država.</div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="20px_Države_članice_Evropske_unije_in_kandidatke_za_vstop_20px" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2" style="background:#0970ba;"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192" /><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:%C4%8Clanice_EU_in_kandidatke" title="Predloga:Članice EU in kandidatke"><abbr title="Prikaži to predlogo" style="background:#0970ba;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:%C4%8Clanice_EU_in_kandidatke&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:Članice EU in kandidatke (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style="background:#0970ba;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:%C4%8Clanice_EU_in_kandidatke&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style="background:#0970ba;;;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="20px_Države_članice_Evropske_unije_in_kandidatke_za_vstop_20px" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Slika:European_stars.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/93/European_stars.svg/20px-European_stars.svg.png" decoding="async" width="20" height="20" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/93/European_stars.svg/40px-European_stars.svg.png 1.5x" data-file-width="300" data-file-height="300" /></a> <a href="/wiki/Evropska_unija" title="Evropska unija">Države članice Evropske unije</a> <a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_kandidatk_za_vstop_v_Evropsko_unijo" class="mw-redirect" title="Seznam držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo">in kandidatke za vstop</a> <a href="/wiki/Slika:European_stars.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/93/European_stars.svg/20px-European_stars.svg.png" decoding="async" width="20" height="20" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/93/European_stars.svg/40px-European_stars.svg.png 1.5x" data-file-width="300" data-file-height="300" /></a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="background:#0970ba;;width:1%"><a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_%C4%8Dlanic_Evropske_unije" title="Seznam držav članic Evropske unije">Članice</a></th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_Austria.svg/23px-Flag_of_Austria.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_Austria.svg/35px-Flag_of_Austria.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_Austria.svg/45px-Flag_of_Austria.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Flag_of_Belgium_%28civil%29.svg/40px-Flag_of_Belgium_%28civil%29.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Flag_of_Belgium_%28civil%29.svg/60px-Flag_of_Belgium_%28civil%29.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Belgija" title="Belgija">Belgija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Flag_of_Bulgaria.svg/23px-Flag_of_Bulgaria.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Flag_of_Bulgaria.svg/35px-Flag_of_Bulgaria.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Flag_of_Bulgaria.svg/46px-Flag_of_Bulgaria.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">Bolgarija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Flag_of_Cyprus.svg/23px-Flag_of_Cyprus.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Flag_of_Cyprus.svg/35px-Flag_of_Cyprus.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Flag_of_Cyprus.svg/45px-Flag_of_Cyprus.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="800" /> <a href="/wiki/Ciper" title="Ciper">Ciper</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Flag_of_the_Czech_Republic.svg/40px-Flag_of_the_Czech_Republic.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cb/Flag_of_the_Czech_Republic.svg/60px-Flag_of_the_Czech_Republic.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka" title="Češka">Češka</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/Flag_of_Denmark.svg/20px-Flag_of_Denmark.svg.png" decoding="async" width="20" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/Flag_of_Denmark.svg/31px-Flag_of_Denmark.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9c/Flag_of_Denmark.svg/40px-Flag_of_Denmark.svg.png 2x" data-file-width="512" data-file-height="387" /> <a href="/wiki/Danska" title="Danska">Danska</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Flag_of_Estonia.svg/23px-Flag_of_Estonia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Flag_of_Estonia.svg/35px-Flag_of_Estonia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Flag_of_Estonia.svg/46px-Flag_of_Estonia.svg.png 2x" data-file-width="990" data-file-height="630" /> <a href="/wiki/Estonija" title="Estonija">Estonija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Flag_of_Finland.svg/23px-Flag_of_Finland.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Flag_of_Finland.svg/35px-Flag_of_Finland.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Flag_of_Finland.svg/46px-Flag_of_Finland.svg.png 2x" data-file-width="1800" data-file-height="1100" /> <a href="/wiki/Finska" title="Finska">Finska</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c3/Flag_of_France.svg/40px-Flag_of_France.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c3/Flag_of_France.svg/60px-Flag_of_France.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/40px-Flag_of_Greece.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/60px-Flag_of_Greece.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /> <a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Flag_of_Croatia.svg/40px-Flag_of_Croatia.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Flag_of_Croatia.svg/60px-Flag_of_Croatia.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaška</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/45/Flag_of_Ireland.svg/40px-Flag_of_Ireland.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/45/Flag_of_Ireland.svg/60px-Flag_of_Ireland.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Irska" title="Irska">Irska</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/40px-Flag_of_Italy.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/03/Flag_of_Italy.svg/60px-Flag_of_Italy.svg.png 2x" data-file-width="1500" data-file-height="1000" /> <a href="/wiki/Italija" title="Italija">Italija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Flag_of_Latvia.svg/40px-Flag_of_Latvia.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Flag_of_Latvia.svg/60px-Flag_of_Latvia.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Latvija" title="Latvija">Latvija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Flag_of_Lithuania.svg/40px-Flag_of_Lithuania.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Flag_of_Lithuania.svg/60px-Flag_of_Lithuania.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Litva" title="Litva">Litva</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/Flag_of_Luxembourg.svg/40px-Flag_of_Luxembourg.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/Flag_of_Luxembourg.svg/60px-Flag_of_Luxembourg.svg.png 2x" data-file-width="512" data-file-height="307" /> <a href="/wiki/Luksemburg" title="Luksemburg">Luksemburg</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/Flag_of_Hungary.svg/40px-Flag_of_Hungary.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/Flag_of_Hungary.svg/60px-Flag_of_Hungary.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /> <a class="mw-selflink selflink">Madžarska</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Malta.svg/23px-Flag_of_Malta.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Malta.svg/35px-Flag_of_Malta.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Malta.svg/45px-Flag_of_Malta.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Malta" title="Malta">Malta</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/Flag_of_Germany.svg/23px-Flag_of_Germany.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/Flag_of_Germany.svg/35px-Flag_of_Germany.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/Flag_of_Germany.svg/46px-Flag_of_Germany.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Flag_of_the_Netherlands.svg/23px-Flag_of_the_Netherlands.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Flag_of_the_Netherlands.svg/35px-Flag_of_the_Netherlands.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/20/Flag_of_the_Netherlands.svg/45px-Flag_of_the_Netherlands.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Nizozemska" title="Nizozemska">Nizozemska</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/Flag_of_Poland.svg/23px-Flag_of_Poland.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/Flag_of_Poland.svg/35px-Flag_of_Poland.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/Flag_of_Poland.svg/46px-Flag_of_Poland.svg.png 2x" data-file-width="640" data-file-height="400" /> <a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljska</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Portugal.svg/23px-Flag_of_Portugal.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Portugal.svg/35px-Flag_of_Portugal.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Portugal.svg/45px-Flag_of_Portugal.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /> <a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalska</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/23px-Flag_of_Romania.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/35px-Flag_of_Romania.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/45px-Flag_of_Romania.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /> <a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/Flag_of_Slovakia.svg/23px-Flag_of_Slovakia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/Flag_of_Slovakia.svg/35px-Flag_of_Slovakia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/Flag_of_Slovakia.svg/45px-Flag_of_Slovakia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">Slovaška</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Flag_of_Slovenia.svg/23px-Flag_of_Slovenia.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Flag_of_Slovenia.svg/35px-Flag_of_Slovenia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Flag_of_Slovenia.svg/46px-Flag_of_Slovenia.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Flag_of_Spain.svg/40px-Flag_of_Spain.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Flag_of_Spain.svg/60px-Flag_of_Spain.svg.png 2x" data-file-width="750" data-file-height="500" /> <a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Flag_of_Sweden.svg/40px-Flag_of_Sweden.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Flag_of_Sweden.svg/60px-Flag_of_Sweden.svg.png 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1000" /> <a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedska</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="background:#0970ba;;width:1%"><a href="/wiki/Seznam_dr%C5%BEav_kandidatk_za_vstop_v_Evropsko_unijo" class="mw-redirect" title="Seznam držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo">Kandidatke</a></th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"></div><table class="nowraplinks navbox-subgroup" style="border-spacing:0"><tbody><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%;padding-left:0em;padding-right:0em;width:5%; background:#ddddff; text-align:right;"><div style="padding:0em 0.75em;">Uradne</div></th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px;background:transparent; text-align:left;"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Flag_of_Albania.svg/40px-Flag_of_Albania.svg.png" decoding="async" width="21" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/36/Flag_of_Albania.svg/60px-Flag_of_Albania.svg.png 2x" data-file-width="700" data-file-height="500" /> <a href="/wiki/Albanija" title="Albanija">Albanija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Flag_of_Bosnia_and_Herzegovina.svg/40px-Flag_of_Bosnia_and_Herzegovina.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bf/Flag_of_Bosnia_and_Herzegovina.svg/60px-Flag_of_Bosnia_and_Herzegovina.svg.png 2x" data-file-width="800" data-file-height="400" /> <a href="/wiki/Bosna_in_Hercegovina" title="Bosna in Hercegovina">Bosna in Hercegovina</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/Flag_of_Montenegro.svg/40px-Flag_of_Montenegro.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/64/Flag_of_Montenegro.svg/60px-Flag_of_Montenegro.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/%C4%8Crna_gora" title="Črna gora">Črna gora</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Flag_of_Moldova.svg/40px-Flag_of_Moldova.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Flag_of_Moldova.svg/60px-Flag_of_Moldova.svg.png 2x" data-file-width="1800" data-file-height="900" /> <a href="/wiki/Moldavija" title="Moldavija">Moldavija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Flag_of_North_Macedonia.svg/23px-Flag_of_North_Macedonia.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Flag_of_North_Macedonia.svg/35px-Flag_of_North_Macedonia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Flag_of_North_Macedonia.svg/46px-Flag_of_North_Macedonia.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Severna_Makedonija" title="Severna Makedonija">Severna Makedonija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Flag_of_Serbia.svg/40px-Flag_of_Serbia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/ff/Flag_of_Serbia.svg/60px-Flag_of_Serbia.svg.png 2x" data-file-width="1350" data-file-height="900" /> <a href="/wiki/Srbija" title="Srbija">Srbija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/Flag_of_Turkey.svg/23px-Flag_of_Turkey.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/Flag_of_Turkey.svg/35px-Flag_of_Turkey.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/Flag_of_Turkey.svg/45px-Flag_of_Turkey.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="800" /> <a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">Turčija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/23px-Flag_of_Ukraine.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/35px-Flag_of_Ukraine.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/45px-Flag_of_Ukraine.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="800" /> <a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajina</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%;padding-left:0em;padding-right:0em;width:5%; background:#ddddff; text-align:right;"><div style="padding:0em 0.75em;">Potencialne</div></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px;background:transparent; text-align:left;"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Flag_of_Georgia.svg/40px-Flag_of_Georgia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Flag_of_Georgia.svg/60px-Flag_of_Georgia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Gruzija" title="Gruzija">Gruzija</a></li> <li><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Flag_of_Kosovo.svg/40px-Flag_of_Kosovo.svg.png" decoding="async" width="21" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Flag_of_Kosovo.svg/60px-Flag_of_Kosovo.svg.png 2x" data-file-width="840" data-file-height="600" /> <a href="/wiki/Kosovo" title="Kosovo">Kosovo</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table><div></div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="background:#0970ba;;width:1%"><a href="/w/index.php?title=Seznam_nekdanjih_dr%C5%BEav_%C4%8Dlanic_Evropske_unije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznam nekdanjih držav članic Evropske unije (stran ne obstaja)">Nekdanje članice</a></th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske"><img alt="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/Flag_of_the_United_Kingdom_%283-5%29.svg/40px-Flag_of_the_United_Kingdom_%283-5%29.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/Flag_of_the_United_Kingdom_%283-5%29.svg/60px-Flag_of_the_United_Kingdom_%283-5%29.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="600" /></a> <a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Organizacija_severnoatlantskega_sporazuma_(NATO)" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="3"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192" /><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:NATO" title="Predloga:NATO"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/w/index.php?title=Pogovor_o_predlogi:NATO&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pogovor o predlogi:NATO (stran ne obstaja)"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:NATO&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Organizacija_severnoatlantskega_sporazuma_(NATO)" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/NATO" title="NATO">Organizacija severnoatlantskega sporazuma</a> (NATO)</div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Članice</th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Albanije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Albanije (stran ne obstaja)">Albanija</a></li> <li><a href="/wiki/Belgijske_oboro%C5%BEene_sile" title="Belgijske oborožene sile">Belgija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Bolgarije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Bolgarije (stran ne obstaja)">Bolgarija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_%C4%8Ce%C5%A1ke_republike&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Češke republike (stran ne obstaja)">Češka</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_%C4%8Crne_gore&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Črne gore (stran ne obstaja)">Črna gora</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Danske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Danske (stran ne obstaja)">Danska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Estonije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Estonije (stran ne obstaja)">Estonija</a></li> <li><a href="/wiki/Finske_obrambne_sile" title="Finske obrambne sile">Finska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Francije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Francije (stran ne obstaja)">Francija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Gr%C4%8Dije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Grčije (stran ne obstaja)">Grčija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Hrva%C5%A1ke&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Hrvaške (stran ne obstaja)">Hrvaška</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Islandije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Islandije (stran ne obstaja)">Islandija</a></li> <li><a href="/wiki/Italijanske_oboro%C5%BEene_sile" title="Italijanske oborožene sile">Italija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Latvije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Latvije (stran ne obstaja)">Latvija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Litve&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Litve (stran ne obstaja)">Litva</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Luksemburga&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Luksemburga (stran ne obstaja)">Luksemburg</a></li> <li><a href="/wiki/Kanadske_oboro%C5%BEene_sile" title="Kanadske oborožene sile">Kanada</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Mad%C5%BEarske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Madžarske (stran ne obstaja)">Madžarska</a></li> <li><a href="/wiki/Bundeswehr" title="Bundeswehr">Nemčija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Nizozemske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Nizozemske (stran ne obstaja)">Nizozemska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Norve%C5%A1ke_obrambne_sile&action=edit&redlink=1" class="new" title="Norveške obrambne sile (stran ne obstaja)">Norveška</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Poljske_oboro%C5%BEene_sile&action=edit&redlink=1" class="new" title="Poljske oborožene sile (stran ne obstaja)">Poljska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Portugalske&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Portugalske (stran ne obstaja)">Portugalska</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Romunije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Romunije (stran ne obstaja)">Romunija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Slova%C5%A1ke&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Slovaške (stran ne obstaja)">Slovaška</a></li> <li><a href="/wiki/Slovenska_vojska" title="Slovenska vojska">Slovenija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_%C5%A0panije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Španije (stran ne obstaja)">Španija</a></li> <li><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Tur%C4%8Dije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Turčije (stran ne obstaja)">Turčija</a></li> <li><a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_Zdru%C5%BEenih_dr%C5%BEav_Amerike" title="Oborožene sile Združenih držav Amerike">ZDA</a></li> <li><a href="/wiki/Oboro%C5%BEene_sile_Zdru%C5%BEenega_kraljestva" title="Oborožene sile Združenega kraljestva">Združeno kraljestvo</a></li></ul> </div></td><td class="navbox-image" rowspan="2" style="width:1px;padding:0px 0px 0px 2px"><div><a href="/wiki/Slika:Flag_of_NATO.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Flag_of_NATO.svg/50px-Flag_of_NATO.svg.png" decoding="async" width="50" height="38" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Flag_of_NATO.svg/75px-Flag_of_NATO.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Flag_of_NATO.svg/100px-Flag_of_NATO.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="768" /></a></div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Kandidatke</th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"><a href="/w/index.php?title=Oboro%C5%BEene_sile_Severne_Makedonije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Oborožene sile Severne Makedonije (stran ne obstaja)">Severna Makedonija</a></div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" style="padding:3px"><table class="nowraplinks mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5911192" /><div class="navbar plainlinks hlist navbar-mini"><ul><li class="nv-prikaži"><a href="/wiki/Predloga:OVSE" title="Predloga:OVSE"><abbr title="Prikaži to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-pogovor"><a href="/wiki/Pogovor_o_predlogi:OVSE" title="Pogovor o predlogi:OVSE"><abbr title="Pogovor o tej predlogi" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">p</abbr></a></li><li class="nv-uredi"><a class="external text" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga:OVSE&action=edit"><abbr title="Uredi to predlogo" style=";;background:none transparent;color:inherit;border:none;-moz-box-shadow:none;-webkit-box-shadow:none;box-shadow:none;">u</abbr></a></li></ul></div><div id="Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Organizacija_za_varnost_in_sodelovanje_v_Evropi" title="Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi">Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi</a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Članice</th><td class="navbox-list navbox-odd hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px;text-align:justify;"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Albanija" title="Albanija">Albanija</a></li> <li><a href="/wiki/Andora" title="Andora">Andora</a></li> <li><a href="/wiki/Armenija" title="Armenija">Armenija</a></li> <li><a href="/wiki/Avstrija" title="Avstrija">Avstrija</a></li> <li><a href="/wiki/Azerbajd%C5%BEan" title="Azerbajdžan">Azerbajdžan</a></li> <li><a href="/wiki/Belorusija" title="Belorusija">Belorusija</a></li> <li><a href="/wiki/Belgija" title="Belgija">Belgija</a></li> <li><a href="/wiki/Bosna_in_Hercegovina" title="Bosna in Hercegovina">Bosna in Hercegovina</a></li> <li><a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">Bolgarija</a></li> <li><a href="/wiki/Ciper" title="Ciper">Ciper</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Ce%C5%A1ka" title="Češka">Češka</a></li> <li><a href="/wiki/%C4%8Crna_gora" title="Črna gora">Črna gora</a></li> <li><a href="/wiki/Danska" title="Danska">Danska</a></li> <li><a href="/wiki/Estonija" title="Estonija">Estonija</a></li> <li><a href="/wiki/Finska" title="Finska">Finska</a></li> <li><a href="/wiki/Francija" title="Francija">Francija</a></li> <li><a href="/wiki/Gruzija" title="Gruzija">Gruzija</a></li> <li><a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčija</a></li> <li><a href="/wiki/Hrva%C5%A1ka" title="Hrvaška">Hrvaška</a></li> <li><a href="/wiki/Islandija" title="Islandija">Islandija</a></li> <li><a href="/wiki/Irska_(dr%C5%BEava)" class="mw-redirect" title="Irska (država)">Irska</a></li> <li><a href="/wiki/Italija" title="Italija">Italija</a></li> <li><a href="/wiki/Kanada" title="Kanada">Kanada</a></li> <li><a href="/wiki/Kazahstan" title="Kazahstan">Kazahstan</a></li> <li><a href="/wiki/Kirgizistan" title="Kirgizistan">Kirgizistan</a></li> <li><a href="/wiki/Latvija" title="Latvija">Latvija</a></li> <li><a href="/wiki/Liechtenstein" class="mw-redirect" title="Liechtenstein">Liechtenstein</a></li> <li><a href="/wiki/Litva" title="Litva">Litva</a></li> <li><a href="/wiki/Luksemburg" title="Luksemburg">Luksemburg</a></li> <li><a class="mw-selflink selflink">Madžarska</a></li> <li><a href="/wiki/Malta" title="Malta">Malta</a></li> <li><a href="/wiki/Moldavija" title="Moldavija">Moldavija</a></li> <li><a href="/wiki/Monako" title="Monako">Monako</a></li> <li><a href="/wiki/Nem%C4%8Dija" title="Nemčija">Nemčija</a></li> <li><a href="/wiki/Nizozemska" title="Nizozemska">Nizozemska</a></li> <li><a href="/wiki/Norve%C5%A1ka" title="Norveška">Norveška</a></li> <li><a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljska</a></li> <li><a href="/wiki/Portugalska" title="Portugalska">Portugalska</a></li> <li><a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a></li> <li><a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusija</a></li> <li><a href="/wiki/San_Marino" title="San Marino">San Marino</a></li> <li><a href="/wiki/Severna_Makedonija" title="Severna Makedonija">Severna Makedonija</a></li> <li><a href="/wiki/Slova%C5%A1ka" title="Slovaška">Slovaška</a></li> <li><a href="/wiki/Slovenija" title="Slovenija">Slovenija</a></li> <li><a href="/wiki/Srbija" title="Srbija">Srbija</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0panija" title="Španija">Španija</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedska</a></li> <li><a href="/wiki/%C5%A0vica" title="Švica">Švica</a></li> <li><a href="/wiki/Tad%C5%BEikistan" title="Tadžikistan">Tadžikistan</a></li> <li><a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">Turčija</a></li> <li><a href="/wiki/Turkmenistan" title="Turkmenistan">Turkmenistan</a></li> <li><a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajina</a></li> <li><a href="/wiki/Uzbekistan" title="Uzbekistan">Uzbekistan</a></li> <li><a href="/wiki/Vatikan" title="Vatikan">Vatikan</a></li> <li><a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Združene države Amerike">Združene države Amerike</a></li> <li><a href="/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo_Velike_Britanije_in_Severne_Irske" title="Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske">Združeno kraljestvo</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Partnerske države</th><td class="navbox-list navbox-even hlist" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px;text-align:justify;"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistan</a></li> <li><a href="/wiki/Al%C5%BEirija" title="Alžirija">Alžirija</a></li> <li><a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egipt</a></li> <li><a href="/wiki/Izrael" title="Izrael">Izrael</a></li> <li><a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonska</a></li> <li><a href="/wiki/Jordanija" title="Jordanija">Jordanija</a></li> <li><a href="/wiki/Ju%C5%BEna_Koreja" title="Južna Koreja">Južna Koreja</a></li> <li><a href="/wiki/Maroko" title="Maroko">Maroko</a></li> <li><a href="/wiki/Mongolija" title="Mongolija">Mongolija</a></li> <li><a href="/wiki/Tajska" title="Tajska">Tajska</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q28#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q28#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q28#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/ISNI_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISNI (identifikator)">ISNI</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://isni.org/isni/0000000122540380">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/128544491">1</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/128544491">WorldCat (via VIAF)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://authority.bibsys.no/authority/rest/authorities/html/90723506">Norveška</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://datos.bne.es/resource/XX451386">Španija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb152385422">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb152385422">(data)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb119320406">2</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb119320406">(data)</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb11864308g">3</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb11864308g">(data)</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://cantic.bnc.cat/registre/981060034332306706">Katalonija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/4078541-5">Nemčija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.nli.org.il/en/authorities/987007561808505171">Izrael</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n79053090">ZDA</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.ndl.go.jp/auth/ndlna/00562919">Japonska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=ge129985&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.nlg.gr/resource/authority/record9419">Grčija</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Inštituti za umetnostno raziskovanje</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://kulturnav.org/e83dc6ef-d1e1-4fab-bbcf-478cfa448af8">KulturNav (Norveška)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Znanstvene podatkovne baze</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ci.nii.ac.jp/author/DA00830303?l=en">CiNii (Japonska)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/1205132/">Faceted Application of Subject Terminology</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://hls-dhs-dss.ch/fr/articles/003375">Zgodovinski leksikon Švice</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\H\U\Hungary">Internet Encyclopedia of Ukraine</a></li> <li><a href="/wiki/MBAREA_(identifikator)" class="mw-redirect" title="MBAREA (identifikator)">MusicBrainz</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://musicbrainz.org/area/312bc5bb-7e43-3e63-81c6-b4d712b37b2c">area</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalog.archives.gov/id/10045318">National Archives (ZDA)</a></li> <li><a href="/wiki/RERO_(identifikator)" class="mw-redirect" title="RERO (identifikator)">RERO (Švica)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.rero.ch/02-A000109151">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/026385538">1</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.parliament.uk/Gq54FnE6">UK Parliament</a></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://auth.wikimedia.org/loginwiki/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?useformat=desktop&type=1x1&usesul3=1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Madžarska&oldid=6400089">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Madžarska&oldid=6400089</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Mad%C5%BEarska" title="Kategorija:Madžarska">Madžarska</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Liberalne_demokracije" title="Kategorija:Liberalne demokracije">Liberalne demokracije</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Celinske_dr%C5%BEave" title="Kategorija:Celinske države">Celinske države</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Evropske_dr%C5%BEave" title="Kategorija:Evropske države">Evropske države</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Frankofonske_dr%C5%BEave" title="Kategorija:Frankofonske države">Frankofonske države</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Zahodnoevropska_unija" title="Kategorija:Zahodnoevropska unija">Zahodnoevropska unija</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani_s_Phonos" title="Kategorija:Strani s Phonos">Strani s Phonos</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_mad%C5%BEar%C5%A1%C4%8Dini_(hu)" title="Kategorija:Viri CS1 v madžarščini (hu)">Viri CS1 v madžarščini (hu)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en)" title="Kategorija:Viri CS1 v angleščini (en)">Viri CS1 v angleščini (en)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_hrva%C5%A1%C4%8Dini_(hr)" title="Kategorija:Viri CS1 v hrvaščini (hr)">Viri CS1 v hrvaščini (hr)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_%C4%8Dlanki_z_mrtvimi_zunanjimi_povezavami" title="Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami">Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_z_mrtvimi_zunanjimi_povezavami" title="Kategorija:Članki z mrtvimi zunanjimi povezavami">Članki z mrtvimi zunanjimi povezavami</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_britanski_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en-gb)" title="Kategorija:Viri CS1 v britanski angleščini (en-gb)">Viri CS1 v britanski angleščini (en-gb)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Napake_CS1:_generi%C4%8Den_naslov" title="Kategorija:Napake CS1: generičen naslov">Napake CS1: generičen naslov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_arhivirana_kopija_kot_naslov" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov">Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_ameri%C5%A1ki_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en-us)" title="Kategorija:Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)">Viri CS1 v ameriški angleščini (en-us)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_%C5%A1pan%C5%A1%C4%8Dini_(es)" title="Kategorija:Viri CS1 v španščini (es)">Viri CS1 v španščini (es)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_mad%C5%BEarsko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo madžarsko besedilo">Članki, ki vsebujejo madžarsko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_predlogo_Lang-xx" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo predlogo Lang-xx">Strani, ki uporabljajo predlogo Lang-xx</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ISNI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI">Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BIBSYS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS">Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CANTICN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN">Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NDL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NDL">Wikipedijini članki z identifikatorji NDL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLG" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLG">Wikipedijini članki z identifikatorji NLG</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_KULTURNAV" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV">Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CINII" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CINII">Wikipedijini članki z identifikatorji CINII</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_HDS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji HDS">Wikipedijini članki z identifikatorji HDS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_IEU" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji IEU">Wikipedijini članki z identifikatorji IEU</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_MusicBrainz_area" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area">Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz area</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NARA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NARA">Wikipedijini članki z identifikatorji NARA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_RERO" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji RERO">Wikipedijini članki z identifikatorji RERO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_UKPARL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji UKPARL">Wikipedijini članki z identifikatorji UKPARL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_-_ve%C4%8Dkratni" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni">Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_izbrani_%C4%8Dlanki" title="Kategorija:Vsi izbrani članki">Vsi izbrani članki</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 00:15, 11. marec 2025.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>. Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Mad%C5%BEarska&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://www.wikimedia.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><picture><source media="(min-width: 500px)" srcset="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29"><img src="/static/images/footer/wikimedia.svg" width="25" height="25" alt="Wikimedia Foundation" lang="en" loading="lazy"></picture></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><picture><source media="(min-width: 500px)" srcset="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" width="88" height="31"><img src="/w/resources/assets/mediawiki_compact.svg" alt="Powered by MediaWiki" lang="en" width="25" height="25" loading="lazy"></picture></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-header-container vector-sticky-header-container"> <div id="vector-sticky-header" class="vector-sticky-header"> <div class="vector-sticky-header-start"> <div class="vector-sticky-header-icon-start vector-button-flush-left vector-button-flush-right" aria-hidden="true"> <button class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-sticky-header-search-toggle" tabindex="-1" data-event-name="ui.vector-sticky-search-form.icon"> Iskanje </button> </div> <div role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box"> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail"> <form action="/w/index.php" id="vector-sticky-search-form" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji"> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <div class="vector-sticky-header-context-bar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-sticky-header-toc" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-sticky-header-toc vector-sticky-header-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-sticky-header-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-sticky-header-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-sticky-header-toc-label" for="vector-sticky-header-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Vklopi kazalo vsebine </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-sticky-header-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div class="vector-sticky-header-context-bar-primary" aria-hidden="true" >Madžarska</div> </div> </div> <div class="vector-sticky-header-end" aria-hidden="true"> <div class="vector-sticky-header-icons"> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-talk-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="talk-sticky-header"> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-subject-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="subject-sticky-header"> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-history-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="history-sticky-header"> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only mw-watchlink" id="ca-watchstar-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="watch-sticky-header"> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-ve-edit-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ve-edit-sticky-header"> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-edit-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="wikitext-edit-sticky-header"> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-viewsource-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ve-edit-protected-sticky-header"> </a> </div> <div class="vector-sticky-header-buttons"> <button class="cdx-button cdx-button--weight-quiet mw-interlanguage-selector" id="p-lang-btn-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn-sticky-header"> 280 jezikov </button> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive" id="ca-addsection-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="addsection-sticky-header"> Dodaj temo </a> </div> <div class="vector-sticky-header-icon-end"> <div class="vector-user-links"> </div> </div> </div> </div> </div> <div class="mw-portlet mw-portlet-dock-bottom emptyPortlet" id="p-dock-bottom"> <ul> </ul> </div> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-84559f4bd5-ghbfr","wgBackendResponseTime":311,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"2.403","walltime":"2.775","ppvisitednodes":{"value":19998,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":531358,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":20790,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":21,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":35,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":690836,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 2142.667 1 -total"," 55.30% 1184.906 1 Predloga:Sklici"," 30.57% 655.099 147 Predloga:Navedi_splet"," 16.16% 346.166 3 Predloga:Infobox"," 15.80% 338.505 1 Predloga:Infopolje_Država"," 7.76% 166.182 38 Predloga:Navedi_knjigo"," 7.63% 163.582 2 Predloga:Unbulleted_list"," 6.81% 145.961 1 Predloga:Jezik"," 6.31% 135.133 5 Predloga:Navpolje"," 5.52% 118.259 1 Predloga:Normativna_kontrola"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"1.343","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":25394806,"limit":52428800},"limitreport-logs":"anchor_id_list = table#1 {\n [\"CITEREFAlfred_J._Rieber2000\"] = 1,\n [\"CITEREFAmaro2020\"] = 1,\n [\"CITEREFAndrew_Speedy\"] = 1,\n [\"CITEREFAnna_Fenyvesi2005\"] = 1,\n [\"CITEREFAsia_Travel_Europe\"] = 1,\n [\"CITEREFBayer2020\"] = 1,\n [\"CITEREFBernstein2003\"] = 1,\n [\"CITEREFBodaSzúcs2021\"] = 1,\n [\"CITEREFBraham2016\"] = 1,\n [\"CITEREFBridge1996\"] = 1,\n [\"CITEREFBóna2001\"] = 1,\n [\"CITEREFCsepeli2009\"] = 1,\n [\"CITEREFCzégény2006\"] = 1,\n [\"CITEREFDinersteinOlsonJoshiVynne2017\"] = 1,\n [\"CITEREFEncyclopaedia_Britannica,_inc2002\"] = 1,\n [\"CITEREFEuropean_Commission\"] = 1,\n [\"CITEREFEurydice\"] = 1,\n [\"CITEREFFrançois_Bugnion2003\"] = 1,\n [\"CITEREFGranthamDuncanEvansJones2020\"] = 1,\n [\"CITEREFGundel1992\"] = 1,\n [\"CITEREFGéza_DávidPál_Fodor2007\"] = 1,\n [\"CITEREFHanrahan2009\"] = 1,\n [\"CITEREFHellmeierColeGrahnKolvani2021\"] = 1,\n [\"CITEREFHiggottCooper1990\"] = 1,\n [\"CITEREFIgnác_Romsics2002\"] = 1,\n [\"CITEREFIstrate\"] = 1,\n [\"CITEREFIstvan_S._Pogany1997\"] = 1,\n [\"CITEREFJudit2020\"] = 1,\n [\"CITEREFKakissis2020\"] = 1,\n [\"CITEREFKaterina_Zacharia2008\"] = 1,\n [\"CITEREFKinga_Frojimovics1999\"] = 1,\n [\"CITEREFKirály1997\"] = 1,\n [\"CITEREFKörösényiIllésGyulai2020\"] = 1,\n [\"CITEREFLadislav_Heka2008\"] = 1,\n [\"CITEREFLászló_Borhi2004\"] = 1,\n [\"CITEREFMacartney1937\"] = 1,\n [\"CITEREFMackay2005\"] = 1,\n [\"CITEREFMaddison2006\"] = 1,\n [\"CITEREFMartin_Kitchen2014\"] = 1,\n [\"CITEREFMax_Roser2014\"] = 1,\n [\"CITEREFMike_Thomson2012\"] = 1,\n [\"CITEREFMiklós_Molnár2001\"] = 2,\n [\"CITEREFMyles,_Robert2013\"] = 1,\n [\"CITEREFMárk2020\"] = 1,\n [\"CITEREFNorman_M._Naimark1995\"] = 1,\n [\"CITEREFOECD2013\"] = 1,\n [\"CITEREFPaul_Lendvai2003\"] = 1,\n [\"CITEREFPeter_F._Sugar1990\"] = 1,\n [\"CITEREFPeter_Heather2010\"] = 1,\n [\"CITEREFPrauserRees2004\"] = 1,\n [\"CITEREFPál_Engel2005\"] = 1,\n [\"CITEREFQuinn_Hargitai2017\"] = 1,\n [\"CITEREFRankin2018\"] = 1,\n [\"CITEREFRichard_BesselDirk_Schumann2003\"] = 1,\n [\"CITEREFRichard_C._Frucht2004\"] = 1,\n [\"CITEREFStephen_Wyley2001\"] = 1,\n [\"CITEREFStolz2011\"] = 1,\n [\"CITEREFTenczer_Gábor2015\"] = 1,\n [\"CITEREFTibor_Cseres1993\"] = 1,\n [\"CITEREFUNESCO-UNEVOC2013\"] = 1,\n [\"CITEREFVukovich2018\"] = 1,\n [\"CITEREFWatkins\"] = 1,\n [\"CITEREFcs\"] = 1,\n}\ntemplate_list = table#1 {\n [\"-\"] = 1,\n [\"As of\"] = 1,\n [\"Audio\"] = 1,\n [\"Brez preloma\"] = 4,\n [\"Circa\"] = 1,\n [\"Citat\"] = 2,\n [\"Dmoz\"] = 1,\n [\"Evropa\"] = 1,\n [\"Flag\"] = 10,\n [\"Geographic location\"] = 1,\n [\"Glavni članek\"] = 1,\n [\"Glej tudi\"] = 2,\n [\"ISBN\"] = 5,\n [\"Infopolje Država\"] = 1,\n [\"Jezik\"] = 1,\n [\"Jezik-hu\"] = 4,\n [\"Kategorija v Zbirki-medvrstično\"] = 1,\n [\"Koord\"] = 1,\n [\"NATO\"] = 1,\n [\"Navedi enciklopedijo\"] = 3,\n [\"Navedi knjigo\"] = 38,\n [\"Navedi novice\"] = 22,\n [\"Navedi revijo\"] = 1,\n [\"Navedi splet\"] = 147,\n [\"Navedi časopis\"] = 7,\n [\"Normativna kontrola\"] = 1,\n [\"Note\"] = 1,\n [\"OVSE\"] = 1,\n [\"Oznaka vira\"] = 1,\n [\"Rast\"] = 4,\n [\"Sfn\"] = 1,\n [\"Sklici\"] = 1,\n [\"Slepa povezava\"] = 1,\n [\"Spaced ndash\"] = 1,\n [\"Unbulleted list\"] = 2,\n [\"Več slik\"] = 2,\n [\"Webarchive\"] = 2,\n [\"Wikiatlas\"] = 1,\n [\"Wikislovar\"] = 1,\n [\"Zvezdica\"] = 1,\n [\"Članice EU in kandidatke\"] = 1,\n}\narticle_whitelist = table#1 {\n}\n","limitreport-profile":[["?","200","13.0"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::callParserFunction","180","11.7"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::find","160","10.4"],["dataWrapper \u003Cmw.lua:672\u003E","160","10.4"],["\u003Cmw.lua:694\u003E","140","9.1"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::getExpandedArgument","120","7.8"],["type","120","7.8"],["citation0 \u003CModul:Citation/CS1:2512\u003E","100","6.5"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::getEntityStatements","100","6.5"],["recursiveClone \u003CmwInit.lua:45\u003E","80","5.2"],["[others]","180","11.7"]]},"cachereport":{"origin":"mw-web.codfw.main-5c6f46dcf-xhmx6","timestamp":"20250330043053","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Mad\u017earska","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Mad%C5%BEarska","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q28","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q28","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2004-02-11T19:31:00Z","dateModified":"2025-03-10T22:15:32Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/c\/c1\/Flag_of_Hungary.svg","headline":"dr\u017eava v Srednji Evropi"}</script> </body> </html>