CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-disabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-enabled skin-theme-clientpref-day vector-sticky-header-enabled vector-toc-not-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Ogled vira Konstantinopel - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-disabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-enabled skin-theme-clientpref-day vector-sticky-header-enabled vector-toc-not-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":true,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""],"wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"57999de3-7a0b-4f3f-bbf2-a154ba0bd3f1","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Konstantinopel","wgTitle":"Konstantinopel","wgCurRevisionId":6372621,"wgRevisionId":0,"wgArticleId":27026,"wgIsArticle":false,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"edit","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":[],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Konstantinopel","wgRelevantArticleId":27026,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":50000,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false,"wgSiteNoticeId":"2.0"}; RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","ext.charinsert.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","ext.dismissableSiteNotice.styles":"ready"};RLPAGEMODULES=["mediawiki.action.edit.collapsibleFooter","site","mediawiki.page.ready","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.charinsert","ext.gadget.refToolbar","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","ext.dismissableSiteNotice"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.charinsert.styles%7Cext.dismissableSiteNotice.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.22"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="noindex,nofollow,max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Byzantine_Constantinople-en.png/1200px-Byzantine_Constantinople-en.png"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="1083"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Byzantine_Constantinople-en.png/800px-Byzantine_Constantinople-en.png"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="722"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bb/Byzantine_Constantinople-en.png/640px-Byzantine_Constantinople-en.png"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="578"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Ogled vira Konstantinopel - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Konstantinopel"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Konstantinopel&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Konstantinopel"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Konstantinopel rootpage-Konstantinopel skin-vector-2022 action-edit"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" title="Glavni meni" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li><li id="n-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani"><span>Posebne strani</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Konstantinopel&returntoquery=action%3Dedit" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Konstantinopel&returntoquery=action%3Dedit" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="https://donate.wikimedia.org/?wmf_source=donate&wmf_medium=sidebar&wmf_campaign=sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Konstantinopel&returntoquery=action%3Dedit" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Konstantinopel&returntoquery=action%3Dedit" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"><div id="mw-dismissablenotice-anonplace"></div><script>(function(){var node=document.getElementById("mw-dismissablenotice-anonplace");if(node){node.outerHTML="\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice\"\u003E\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice-close\"\u003E[\u003Ca tabindex=\"0\" role=\"button\"\u003Eopusti\u003C/a\u003E]\u003C/div\u003E\u003Cdiv class=\"mw-dismissable-notice-body\"\u003E\u003C!-- CentralNotice --\u003E\u003Cdiv id=\"localNotice\" data-nosnippet=\"\"\u003E\u003Cdiv class=\"anonnotice\" lang=\"sl\" dir=\"ltr\"\u003E\u003Cdiv style=\"border: solid 1px #333; border-radius: 0.2em; box-shadow: 0 4px 4px #999; margin-bottom: 1.5em; display: table; width: 100%; height: 130px; line-height: 1.2; text-align: center\"\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle; padding-left:20px;\"\u003E\u003Cspan typeof=\"mw:File\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025\"\u003E\u003Cimg src=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/250px-Logo_banner-600-t.png\" decoding=\"async\" width=\"200\" height=\"53\" class=\"mw-file-element\" srcset=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/330px-Logo_banner-600-t.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e0/Logo_banner-600-t.png/500px-Logo_banner-600-t.png 2x\" data-file-width=\"600\" data-file-height=\"160\" /\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E\u003C/div\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle;\"\u003E\n\u003Cp style=\"font-size: 120%;\"\u003E \u003Cbr clear=\"all\" /\u003E\nV teku je natečaj pisanja člankov\u003Cbr /\u003E\u003Cb\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025\"\u003EWikimedia CEE Pomlad 2025\u003C/a\u003E\u003C/b\u003E\u003Cbr /\u003E\u003Csmall\u003E(Srednja in Vzhodna Evropa)\u003C/small\u003E\n\u003Cbr clear=\"all\" /\u003E\u003C/p\u003E\n\u003Cp\u003E\u003Cspan class=\"mw-ui-button mw-ui-progressive\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2025/Pravila_in_udele%C5%BEenci#Udeleženci\" title=\"Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Pravila in udeleženci\"\u003E\u003Cspan style=\"color:white\"\u003E\u003Cb\u003EVabljeni k sodelovanju\u003C/b\u003E\u003C/span\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E\n\u003C/p\u003E\n\u003C/div\u003E\n\u003Cdiv style=\"display: table-cell; vertical-align: middle; padding-right:20px; color:green; font-family:verdana; font-size:85%\"\u003E\u003Cspan typeof=\"mw:File\"\u003E\u003Ca href=\"/wiki/Slika:201807_book_A.svg\" class=\"mw-file-description\"\u003E\u003Cimg src=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/201807_book_A.svg/20px-201807_book_A.svg.png\" decoding=\"async\" width=\"18\" height=\"18\" class=\"mw-file-element\" srcset=\"//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6e/201807_book_A.svg/40px-201807_book_A.svg.png 1.5x\" data-file-width=\"512\" data-file-height=\"512\" /\u003E\u003C/a\u003E\u003C/span\u003E Knjižne nagrade za najbolj produktivne!\u003Cbr /\u003E\n\u003Cp\u003E\u003Cbr /\u003E\n\u003C/p\u003E\nNagrada za najboljšega novinca!\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E\u003C/div\u003E";}}());</script></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading">Ogled vira Konstantinopel</h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="Ta članek obstaja samo v tem jeziku. Dodajte članke v drugih jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-0" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Dodaj jezike</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="uls-after-portlet-link"></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Konstantinopel" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="new vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Pogovor:Konstantinopel&action=edit&redlink=1" rel="discussion" class="new" title="Pogovor o vsebinski strani (stran ne obstaja) [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Konstantinopel"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Konstantinopel&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="selected collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Konstantinopel&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Konstantinopel&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Konstantinopel"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Konstantinopel&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="selected collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Konstantinopel&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Konstantinopel&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Konstantinopel" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Konstantinopel" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Konstantinopel&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fw%2Findex.php%3Ftitle%3DKonstantinopel%26action%3Dedit"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fw%2Findex.php%3Ftitle%3DKonstantinopel%26action%3Dedit"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q16869" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> </div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle">← <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Konstantinopel</a></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><p>Za urejanje te strani nimate dovoljenja zaradi naslednjega razloga: </p> <div class="permissions-errors"><div class="mw-permissionerror-globalblocking-blockedtext-range"><b>Vaš IP-naslov je v razponu, ki je <a href="https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Global_blocks" class="extiw" title="m:Special:MyLanguage/Global blocks">blokiran v vseh vikijih Fundacije Wikimedia</a>.</b> <p>Blokiranje je opravil_a uporabnik_ca <a href="/wiki/Uporabnik:Jon_Kolbert" title="Uporabnik:Jon Kolbert">‪Jon Kolbert‬</a>. Navedeni razlog: <i><a href="https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/NOP" class="extiw" title="m:Special:MyLanguage/NOP">Open proxy/Webhost</a>: See the <a href="https://meta.wikimedia.org/wiki/WM:OP/H" class="extiw" title="m:WM:OP/H">help page</a> if you are affected </i>. </p> <ul><li>Začetek blokiranja: 17:12, 27. avgust 2023</li> <li>Pretek blokiranja: 17:12, 27. avgust 2028</li></ul> <p>Vaš trenutni IP-naslov je 8.222.208.146. Blokirani razpon je 8.222.128.0/17. </p><p>Prosimo, da v vseh morebitnih poizvedbah vključite vse zgornje podrobnosti. Če menite, da ste bili blokirani po pomoti, lahko najdete dodatne informacije in navodila v globalnem pravilniku <a href="https://meta.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/No_open_proxies" class="extiw" title="m:Special:MyLanguage/No open proxies">Brez odprtih posredniških strežnikov</a>. </p> V nasprotnem primeru prosimo, da za razpravo o blokiranju <a href="https://meta.wikimedia.org/wiki/Steward_requests/Global" class="extiw" title="m:Steward requests/Global">objavite zahtevek za pregled v Meta-Wikiju</a>.</div></div><hr /> <p>Vsebino te strani si lahko ogledate in jo kopirate. </p><textarea readonly="" accesskey="," id="wpTextbox1" cols="80" rows="25" style="" class="mw-editfont-monospace" lang="sl" dir="ltr" name="wpTextbox1">[[File:Byzantine Constantinople-en.png|thumb|300px|Zemljevid bizantinskega Konstantinopla]] [[File:Bizansist touchup.jpg|thumb|300px|Konstantinopel v bizantinski dobi]] '''Konstantinopel''' (grško Κωνσταντινούπολις, '' Konstantinoúpolis'' ali Κωνσταντινούπολη ''Konstantinoúpoli'', "Konstantinovo mesto"; latinsko '' Constantinopolis'', otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) [[Latinsko cesarstvo|latinskega]] (1204–1261) in [[Osmansko cesarstvo|osmanskega cesarstva]] (1453–1924). Začetki mesta segajo v 7. st. pr. n. št. oziroma do nastanka starogrške naselbine in mesta [[Bizanc]]. Konstantinopel je imel strateško lego med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, na južnem ustju Bosporja, v točki, v kateri se evropska celina stika z [[Azija|azijsko]]. Konstantinopel je bil zelo pomemben kot naslednik starega Rima ter kot največje in najbogatejše mesto v Evropi v srednjem veku. Leta 324 je bil kot starodavni Bizanc ustanovljen kot novo glavno mesto rimskega imperija cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]], po katerem je bil imenovan in posvečen 11. maja 330.<ref name=Oxf>"Constantinople" in ''The Oxford Dictionary of Byzantium'', Oxford University Press, Oxford, 1991, p. 508. ISBN 0-19-504652-8</ref> V 12. stoletju je bilo največje in najbogatejše mesto v Evropi in je bilo ključnega pomena pri napredovanju krščanstva v rimskem in bizantinskem obdobju. Vzhodni rimski (bizantinski) imperij je bil po izgubi ozemelj zmanjšan na samo njegovo glavno mesto in okolico, ki sta leta 1453 pripadla Turkom. Po muslimanskih osvajanjih je nekdanji branik krščanstva na vzhodu postal Carigrad, prestolnica Otomanskega cesarstva, pod katerim je spet cvetel. Dolga stoletja se je mesto imenovalo "Istanbul". Ime je dobil po grški frazi, ki pomeni "v mesto" (εἰς τὴν πόλιν), medtem ko je bil uradno znan pod različnimi imeni, vključno Konstantinopel in Dersaadet. Ko je Turčija leta 1928 prešla na latinico, je začela pozivati druge države, da uporabljajo turško ime "Istanbul" in postopoma dosegla mednarodno uporabo.<ref name=shawn>Stanford and Ezel Shaw (1977): History of the Ottoman Empire and Modern Turkey. Cambridge: Cambridge University Press. Vol II, p. 386; Robinson (1965), The First Turkish Republic, p. 298</ref> Konstantinopel je bil znan po svoji mogočni obrambi. Čeprav so ga večkrat oblegali različni narodi, je bilo bizantinsko mesto zavzeto le leta 1204, ko ga je zasedla latinska vojska med četrto križarsko vojno, za njimi leta 1261 bizantinski cesar [[Mihael VIII. Paleolog]] in leta 1453, ko ga je osvojil osmanski sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] Prvo manjše obzidje okoli mesta je postavil Konstantin I. V 5. stoletju je [[Teodozij II.]] zgradil [[Konstantinopelsko obzidje#Teodozijevo obzidje|Teodozijevo obzidje]], ki ga je sestavljal dvojni zid in je bil približno 2&nbsp;km zahodno od prvega. Mesto je bilo zgrajeno na sedmih gričih in na [[Zlati rog|Zlatem rogu]] ter ob [[Marmarsko morje|Marmarskem morju]]. Bil je nepremagljiva trdnjava, ki je obdajala veličastne palače, kupole in stolpe na dveh celinah. Mesto je prav tako slovelo po svojih arhitekturnih mojstrovinah, kot sta grška pravoslavna [[stolnica]] [[Hagija Sofija]], ki je bila sedež ekumenskega patriarhata, sveta [[Velika palača v Konstantinoplu|Imperialna palača]], v kateri je živel cesar, pa tudi [[Galatski stolp]], [[Konstantinopelski hipodrom|hipodrom]] in [[Konstantinopelsko obzidje#Zlata vrata in trdnjava Yedikule|Zlata vrata]], arkadne poti in trgi. Konstantinopel je imel številne umetniške in literarne zaklade, preden je bil zaseden leta 1204 in 1453. Mesto je bilo skoraj izpraznjeno, ko je padlo pod Turki,<ref name="mw28">Müller-Wiener (1977), p. 28</ref> vendar si je hitro opomoglo in bilo do sredine leta 1600 še enkrat največje mesto na svetu kot novo glavno mesto Otomanskega cesarstva. == Ime == Prvo znano ime mesta je [[Bizanc]] (grško Βυζάντιον, ''Byzántion''), ki so mu ga dali ustanovitelji, [[Megara|megarski]] kolonisti okoli 660 pr. n. št.<ref name="roo177">{{navedi knjigo|last=Room|first=Adrian|title=Placenames of the World: Origins and Meanings of the Names for 6,600 Countries, Cities, Territories, Natural Features, and Historic Sites|url=https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom|year=2006|publisher=McFarland & Company|location=Jefferson, N.C.|edition=2.|isbn=978-0-7864-2248-7|page=[https://archive.org/details/placenamesofworl02edroom/page/177 177]}}</ref> Ime ''Konstantinoupolis'' ("Konstantinovo mesto ") je dobilo po ponovni ustanovitvi pod rimskim cesarjem Konstantinom I., ki je leta 330 prenesel cesarsko glavno mesto iz zgodovinskega [[Rim]]a v Bizanc in ga imenoval ''Nea Roma'' (Novi Rim). Sodobno turško ime za mesto, ''[[Carigrad|İstanbul]]'', izhaja iz grške fraze ''eis tin polin'' (εἰς τὴν πόλιν), kar pomeni "v mestu" ali "v mesto". To ime je bilo uporabljeno v turščini poleg ''Kostantiniyye'', ki je bolj uradna prilagoditev prvotnega ''Konstantinopla'', med otomansko vladavino, medtem ko so zahodni jeziki večinoma še naprej uporabljali Konstantinopel vse do začetka 20. stoletja. Leta 1928 se je turška pisava spremenila iz arabske v latinico. Turčija je začela pozivati druge države, da uporabljajo turška imena turških mest.<ref>Tom Burham, ''The Dictionary of Misinformation'', Ballantine, 1977.</ref><ref>Room, Adrian, (1993), ''Place Name changes 1900–1991'', Metuchen, N.J., & London:The Scarecrow Press, Inc., ISBN 0-8108-2600-3 pp. 46, 86.</ref><ref>[http://concise.britannica.com/ebc/article-9368294/Istanbul Britannica, Istanbul] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071218080707/http://concise.britannica.com/ebc/article-9368294/Istanbul |date=2007-12-18 }}.</ref> Sčasoma so se uveljavili ime Istanbul in različice v večini svetovnih jezikih. "Konstantinopel" še vedno uporabljajo člani vzhodne pravoslavne cerkve v naslovu enega svojih najpomembnejših voditeljev, pravoslavnega patriarha s sedežem v mestu, ki se imenuje "Njegova vsebožanska svetost nadškof Konstantinopla – Novega Rima in ekumenski patriarh". == Zgodovina == === Bizanc === {{glavni|Bizanc}} Konstantinopel je ustanovil rimski cesar Konstantin I. (272–337) leta 324 na kraju, kjer je že bilo mesto [[Bizanc]], ki je bilo naseljeno v prvih dneh grške kolonizacije okoli 671–662 pr. n. št. Naselje je ležalo okrog poti med Evropo in Azijo ter morsko potjo od Črnega morja do Sredozemskega morja in imelo na Zlatem rogu odlično in prostorno pristanišče. === 306–337 === [[File:Constantine I Hagia Sophia.jpg|right|thumb|Cesar Konstantin I. predstavlja mesto Konstantinopel kot poklon Mariji in otroku Jezusu v mozaiku cerkve Hagija Sofija, pribl. leta 1000]] [[File:Constantinopolis coin.jpg|right|thumb|Kovanec s Konstantinom I. v spomin na ustanovitev Konstantinopla]] Konstantin je imel več načrtov. Ob obnovljeni enotnosti cesarstva tudi v skladu z večjimi vladnimi reformami, utrjevanjem krščanske cerkve se je dobro zavedal, da Rim ni primeren za glavno mesto. Bil je predaleč od meje in zato od vojske in imperialnih sodišč, bil je nezaželeno igrišče za nezadovoljne politike. Toda glavno mesto države je bil že več kot tisoč let in se je morda zdelo nepredstavljivo, da je predlagal, da se preseli drugam. Konstantinu se je Bizanc zdel pravo mesto: mesto, v katerem bi bil sedež cesarja, lahko bi se branil, ima lahek dostop do [[Donava|Donave]] ali meje [[Evfrat]]a, njegov dvor bi se napajal iz bogatih vrtov in prefinjenih delavnic rimske Azije, njegove zakladnice bi se napolnile iz najbogatejših provinc cesarstva. Konstantinopel se je gradil več kot šest let in je bil posvečen 11. maja 330. Konstantin je predvidel širjenje mesta, podobno kot Rim, v 14 regij in okrašen naj bi bil z javnimi deli, vrednimi cesarske metropole.<ref>A description can be found in the [[Notitia urbis Constantinopolitanae]].</ref> Kljub temu prvi Konstantinov Novi Rim ni imel dostojanstva starega Rima. Imel je [[prokonzul]]a, namesto [[Praefectus urbi|urbanega prefekta]] (upravitelja mesta). Ni imel [[pretor]]ja (najvišji predstavnik sodne oblasti), [[tribun]]ov ali [[kvestor]]jev. Čeprav je imel senatorje, so se imenovali ''clarus'', ne ''[[Rimski senat#Senat Rimske republike|clarissimus]]'' kot v Rimu. Manjkali so tudi drugi upravni uradi, ki skrbijo za hrano, policijo, kipe, templje, kanalizacijo, vodovod ali druga javna dela. Nov program gradnje je bil izveden v veliki naglici: stebri, marmor, vrata in ploščice so bili vzeti iz templjev po cesarstvu in preseljeni v novo mesto. Na ta način so mnoga največja dela grške in rimske umetnosti kmalu stala na trgih in ulicah. Cesar je spodbudil zasebno gradnjo z obljubo domačinom podarjenih zemljišč cesarskih posestev v [[Rimska dioceza|diocezah]] Azija in Pont. 18. maja 332 je napovedal, da je treba tako kot v Rimu omogočiti prosto razdeljevanje hrane državljanom. V tistem času je bilo razdeljenih 80.000 obrokov na dan iz 117 razdelilnih mest po mestu.<ref>Socrates II.13, cited by J B Bury, History of the Later Roman Empire, p. 74.</ref> Konstantin je določil nov trg v središču starega Bizanca in ga imenoval [[Avgustaion v Konstantinoplu|Avgustajon]]. Nov sedež senata (ali kurije) je bil v baziliki na vzhodni strani. Na južni strani velikega trga je bila postavljena [[Velika palača v Konstantinoplu|Velika cesarska palača]] z veličastnim vhodom, [[vrata Halke]], ceremonialna dvorana je bila znana kot [[palača Dafne]]. V bližini je bil velik [[Konstantinopelski hipodrom|hipodrom]] za tekmovanje z vpregami s sedeži za 80.000 gledalcev in slovito [[kopališče Zevksip]]. Na zahodnem vhodu na trg Avgustajon je bil [[Milion v Konstantinoplu|Milion]], obokan spomenik, od katerega so bile izmerjene razdalje prek vzhodnega rimskega imperija. Od Avgustajona je vodila velika ulica [[Avenija Divan Yolu (Mese Hodos)|Mesa]] (grško Μέση [Οδός] "srednja [ulica]"), prekrita s kolonadami. Kot se je spustila s prvega griča mesta in se povzpela na drug grič, je prešla na levi [[Pretorium]] ali zakonodajno sodišče. Potem je prečkala ovalen [[Konstantinov forum (Konstantinopel)|Konstantinov forum]], kjer sta bila druga senatna hiša in visok [[Konstantinov steber|steber]] s kipom Konstantina v preobleki [[Helij (mitologija)|Helija]], kronan z avreolo sedmih žarkov in pogledom v smeri vzhajajočega sonca. Od tam je Mesa prešla na forum Tavri, skozi njega, nato na forum Bovis in končno do sedmega griča (ali Kserolof) in do Zlatih vrat v [[Konstantinopelsko obzidje|Konstantinovem obzidju]]. Po gradnji [[Konstantinopelsko obzidje#Teodozijevo obzidje|Teodozijevega obzidja]] v začetku 5. stoletja se je razširil do novih Zlatih vrat in bil dolg sedem rimskih milj.<ref>J B Bury, History of the Later Roman Empire, p. 75. ''et seqq''.</ref> === 337–529 === [[File:Theodosius colum, Istanbul.jpg|thumb|Teodozij I. je bil zadnji rimski cesar, ki je vladal nedeljenemu imperiju (detajl z obeliska na hipodromu v Konstantinoplu)]] Prvi znani prefekt mesta Konstantinopel je bil Honoratus, in to od 11. decembra 359 in do 361. Cesar [[Valens]] je zgradil palačo Hebdomon na obali [[Marmarsko morje|Propontisa]] v bližini Zlatih vrat, verjetno za uporabo pri pregledu čet. Vsi cesarji do [[Zenon (bizantinski cesar)|Zenona]] in [[Bazilisk (bizantinski cesar)|Baziliska]] so bili okronani in priznani na Hebdomonu. [[Teodozij I.]] je zgradil [[Samostan Studios|cerkev Janeza Krstnika]] kot hišo za svetnikovo lobanjo (danes ohranjena v palači [[Topkapi Saraj|Topkapi]] v [[Carigrad]]u), postavil steber v spomin sam sebi na forumu Tavri in preuredil uničen Afroditin tempelj v hišo za [[Pretorijanska prefektura Vzhod|pretorijansko prefekturo]]; [[Arkadij]] je na Mesi, v bližini Konstantinovega obzidja, zgradil nov forum, ki ga je imenoval po sebi. Pomen Konstantinopla se je postopoma povečal. Po šoku v [[Bitka pri Odrinu (378)|bitki pri Adrianoplu]] leta 378, v kateri so cesarja Valensa s cvetom rimske vojske v nekaj pohodih uničili [[Vizigoti]], je mesto pregledalo svojo obrambo in med 413–414 je [[Teodozij II.]] zgradil 18-metrsko trojno obzidje, ki ga do izuma smodnika ni nihče premagal. Teodozij je 27. februarja 425 odprl tudi univerzo v bližini foruma Tavri. V tem času se je na Donavi pojavil Uldin, hunski princ, in napredoval v [[Trakija|Trakijo]], vendar je mnogo njegovih privržencev dezertiralo in se pridružilo Rimljanom pri pregonu svojega kralja nazaj severno od reke. Zgradili so nove zidove za obrambo mesta in izboljšali floto na Donavi. Zahodno rimsko cesarstvo so nato zavzeli [[barbari]]. Cesarji so se umaknili v Raveno in izginili. Konstantinopel je postal največje mesto rimskega imperija in sveta. Cesarji niso več potovali med različnimi prestolnicami in palačami. Ostali so v svoji palači v Velikem mestu in pošiljali ukaze svoji vojski. Bogastvo vzhodnega Sredozemlja in zahodne Azije se je stekalo v Konstantinopel. === 527–565 === [[File:Map of Constantinople (1422) by Florentine cartographer Cristoforo Buondelmonte.jpg|right|thumb|Zemljevid Konstantinopla (1422), florentinski kartograf Cristoforo Buondelmonti<ref>''Liber insularum Archipelagi'', [[Bibliothèque nationale de France]], Paris.</ref> je najstarejši ohranjeni zemljevid mesta in edini starejši kot turška osvojitev mesta leta 1453]] Cesar [[Justinijan I.]] (527–565) je bil znan po svojih vojaških uspehih, svojih pravnih reformah in javnih delih. Iz Konstantinopla je njegov pohod za ponovno osvojitev nekdanje dioceze Afrike odplul okoli 21. junij 533. Pred odhodom je bila ladja poveljnika Belizavra zasidrana pred cesarsko palačo in patriarh je daroval molitve za uspeh pohoda. Po zmagi leta 534 je bil Tempeljski zaklad iz [[Jeruzalem]]a, ki so ga Rimljani izropali v letu 70 in so ga Vandali odpeljali v [[Kartagina|Kartagino]] po njihovem zavzetju Rima leta 455 prinesen v Konstantinopel in shranjen morda v [[Cerkev svetega Polieukta|cerkvi sv. Polievkta]], preden so ga vrnili v Jeruzalem v [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|cerkev Vstajenja]] ali Novo cerkev.<ref>Margaret Barker, Times Literary Supplement 4 May 2007, p. 26.</ref> Dirke bojnih voz so bile pomembne v Rimu že stoletja. V Konstantinoplu je hipodrom postal sčasoma vse bolj kraj političnega pomena. Ljudje so s ploskanjem pokazali svojo odobritev novega cesarja, pa tudi odkrito kritizirali vlado ali vpili za odstranitev nepriljubljenih ministrov. V času Justinijana je javni red v Konstantinoplu postal kritično politično vprašanje. V poznem rimskem in zgodnjem bizantinskem obdobju je krščanstvo reševalo temeljna vprašanja identitete, spor med [[Vzhodna pravoslavna cerkev|ortodoksno]] cerkvijo in pristaši [[Monofizitizem|monofizitizma]] je postal vzrok za hude motnje, izražene z zvestobo dirkam stranke Modrih in Zelenih. Nazadnje je leta 532 nastal velik upor, ki je znan kot [[Nika (upor)|upor Nika]] (po bojnem kriku "Zmaga!" vpletenih). Požari, ki so jih začeli protestniki Nike, so zajeli Konstantinovo baziliko Hagijo Sofijo (Sveta modrost), glavno mestno cerkev na severu Avgusteuma. Justinijan je naročil arhitektoma [[Antemij iz Trala|Antemiju]] iz Tral in [[Izidor iz Mileta|Izidorju]] iz Mileta, da jo nadomestita z novo in neprimerljivo Hagijo Sofijo. To je bila velika stolnica pravoslavne cerkve, katere kupola naj bi se dvigala do samega boga in bi bila neposredno povezana s palačo, da bi se lahko cesarska družina udeležila bogoslužja brez sprehoda po ulicah.<ref>Hagia Sophia was converted into a mosque after the Ottoman conquest of the city, and is now a museum.</ref> Predaja je potekala 26. decembra 537 v prisotnosti cesarja, ki je vzkliknil: "O, [[Salomonov tempelj|Solomon]], sem te prekosil!" <ref>Source for quote: ''Scriptores originum Constantinopolitanarum'', ed T Preger I 105 (see [[Alexander Vasiliev (historian)|A. A. Vasiliev]], ''History of the Byzantine Empire'', 1952, vol I, p. 188).</ref> Hagija Sofija je lahko sprejela 600 ljudi, vključno 80 duhovnikov in je stala 20.000 funtov zlata.<ref name="cost">T. Madden, ''Crusades: The Illustrated History'', 114.</ref> Justinijan je naročil Antemiju in Izidorju, da porušita in nadomestita izvirno Konstantinovo [[Cerkev Svetih apostolov, Carigrad|Cerkev svetih apostolov]] in zgradita novo cerkev z istim imenom. Zasnovana je bila v obliki enakokrakega križa s petimi [[kupola]]mi in okrašena z lepimi [[mozaik]]i. Ta cerkev je bila grobnica cesarjev od Konstantina do 11. stoletja. Ko je mesto pripadlo Turkom leta 1453, so cerkev podrli, da bi naredili prostor za grob [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmeda II. Osvajalca]]. Justinijan se je ukvarjal tudi z drugimi vidiki grajenega okolja v mestu, zakonodajo proti zlorabi predpisov o prepovedi gradnje v 30 m pasu na morski obali, da bi zaščitil pogled.<ref>Justinian, ''Novellae'' 63 and 165.</ref> Med vladanjem Justinijana I. je v mestu živelo približno 500.000 ljudi.<ref>[http://www.tulane.edu/~august/H303/handouts/Population.htm Early Medieval and Byzantine Civilization: Constantine to Crusades] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181225062008/http://www.tulane.edu/~august/H303/handouts/Population.htm |date=2018-12-25 }}, Dr. Kenneth W. Harl.</ref> Družbeno življenje Konstantinopla je bilo pretrgano z [[Justinijanova kuga|justinijanovo kugo]] med letoma 541 in 542. Umrlo je morda 40 % prebivalcev mesta.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/4381924.stm Past pandemics that ravaged Europe], [[BBC News]], November 7, 2005.</ref> [[File:Walls of Constantinople.JPG|right|thumb|Obnovljen del utrdb, ki so zaščitile Konstantinopel v srednjem veku]] === Preživetje, 565–717 === V začetku 7. stoletja so [[Avari]] in nato [[Prabolgari]] zavzeli precejšen del [[Balkan]]a in ogrozili Konstantinopel z zahoda. Hkrati so perzijski [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]] prevzeli Vzhodno prefekturo in prodrli globoko v [[Anatolija|Anatolijo]]. [[Heraklij]], sin [[eksarh]]a Afrike, je odplul v mesto in se odel v škrlat. Vojaški položaj se mu je zdel grozen, zato je sprva predvidel prenos cesarskega glavnega mesta v [[Kartagina|Kartagino]], a je popustil na prošnjo prebivalcev Konstantinopla. Državljani so izgubili pravico do zastonj žita leta 618, ko je Heraklij spoznal, da mesta ne bo več mogoče oskrbovati iz Egipta, kar je bila posledica perzijskih vojn. V tem času se je število prebivalcev v mestu bistveno zmanjšalo.<ref>Possibly from the largest city in the world with 500,000 inhabitants to just 40,000–70,000: The Inheritance of Rome, Chris Wickham, Penguin Books Ltd. 2009, ISBN 978-0-670-02098-0 (p. 260)</ref> Medtem ko je mesto prestalo obleganje, je Heraklij vodil pohod globoko na perzijsko ozemlje in na kratko obnovil ''status quo'' leta 628, ko so Perzijci predali vse zaseženo. Toda obleganja so se nadaljevala, prvo je bilo od 674 do 678 in drugo od 717 do 718. V tem času je Teodozijevo obzidje obvarovalo mesto, bilo je nepremagljivo s kopnega, medtem ko so na novo odkrili zažigalno snov, znano kot "[[grški ogenj]]", ki je bizantinski mornarici omogočil uničiti perzijsko floto in ohraniti mesto. V drugem obleganju je drugi bolgarski vladar, kan [[Tervel]] (imenovan tudi sv. Trivelij) odločilno pomagal in predvsem zaradi njega je bilo mesto ohranjeno. Imenovali so ga ''rešitelj Evrope''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.programata.bg/?p=62&c=1&id=51493&l=2 |title=Exposition, Dedicated to Khan Tervel |accessdate=2015-12-26 |archive-date=2016-05-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160507131353/http://www.programata.bg/?p=62&c=1&id=51493&l=2 |url-status=dead }}</ref> === 717–1025 === [[File:Imperial Gate mosaic in Hagia Sophia.jpg|thumb|''Cesar Leon VI. Modri (886–912) časti Jezusa Kristusa'', mozaik nad ''Cesarskimi vrati'' v Hagiji Sofiji]] [[File:Ög 81, Högby (side B).JPG|thumb|Grška runa Högby je ena od okoli 30 grških run na Švedskem v spomin na Varjage]] V 730-tih je [[Leon III. Izavrijec]] popravil Teodozijevo obzidje, ki je bilo poškodovano zaradi pogostih in nasilnih napadov. Financirali so ga s posebnim davkom od vseh predmetov cesarstva.<ref>Vasiliev 1952, p. 251.</ref> Teodora, vdova cesarja [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]]a (umrl 842), je bila regentka s sinom [[Mihael III. Pijanec|Mihaelom III.]], ki naj bi se navzel razuzdanih navad od brata Bardasa. Ko je Mihael leta 856 prevzel oblast, je postal znan po pretiranem pijančevanju, pojavil se je na hipodromu kot voznik bojnega voza in smešil verske procesije duhovščine. Odstranil je Teodoro iz Velike palače v Karijsko palačo in nato v [[Mošeja Sancaktar Hayrettin|samostan Gastria]], a je bila po smrti Bardasa spuščena in je živela v palači sv. Mamasa. Imela je tudi podeželsko prebivališče v Antemijski palači,v kateri je bil leta 867 Mihael umorjen.<ref>George Finlay, History of the Byzantine Empire, Dent, London, 1906, pp. 156–161.</ref> Leta 860 je mesto napadla nova kneževina, ki sta jo nekaj let prej v Kijevu ustanovila Askold in Dir, voditelja [[Varjagi|Varjagov]]. Dvesto majhnih plovil je priplulo skozi Bospor in ropalo samostane in druge posesti v primestnih Prinčevih otokih. Orifas, admiral bizantinskega ladjevja, je opozoril cesarja Mihaela, ki je takoj poslal napadalce v beg. Hitrost in divjost juriša je naredila globok vtis na državljane.<ref>Finlay, 1906, pp. 174–5.</ref> Leta 980 je cesar [[Bazilij II.]] prejel nenavadno darilo princa [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir]]ja iz Kijeva: 6000 Varjagov, bojevnikov, ki so postali novi telesni stražarji, znani kot [[varjaška garda]]. Bili so znani po svoji okrutnosti, časti in zvestobi. Po smrti cesarja so postali znani tudi po plenjenju v cesarskih palačah. [31] V 11. stoletju je varjaška garda postala prevladujoča pri Anglosasih, ki so raje imeli ta način življenja, podrejen novim normanskim kraljem v Angliji.<ref>J M Hussey, The Byzantine World, Hutchinson, London, 1967, p. 92.</ref> ''Eparhova knjiga'', ki datira v 10. stoletje, podrobno slika mestno poslovno življenje in njegovo organizacijo v tistem času. Združbe, v katerih so bili organizirani obrtniki iz Konstantinopla, je nadziral eparh, ki je urejal zadeve, kot so proizvodnja, cene, uvoz in izvoz. Vsak ceh je imel svoj monopol in trgovci niso mogli pripadati več kot enemu. To je dokaz, kako močna je tradicija in kako malo se je ta ureditev spremenila, saj so jo poznali v latinski različici njenega naslova, ki je bila ustanovljena leta 330 v mestni prefekturi Rim.<ref>Vasiliev 1952, pp. 343–4.</ref> V 9. in 10. stoletju je imel Konstantinopel med 500.000 in 800.000 prebivalci.<ref>[http://depts.washington.edu/silkroad/cities/turkey/istanbul/istanbul.html Silk Road Seattle – Constantinople], Daniel C. Waugh.</ref> === Polemike o ikonoklazmu === V 8. in 9. stoletju je gibanje ikonoklazma povzročilo resne politične nemire v celotnem imperiju. Cesar Leon III. je izdal odlok proti 726 podobam in odredil uničenje kipa Kristusa v enih od [[vrata Halke|vrat Halke]], dejanje, ki so se mu ostro uprli državljani. [35] [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] je sklical [[Koncil iz Hierije|cerkveni koncil]] leta 754, ki je obsodil čaščenje podob, po katerem so uničili veliko zakladov, zažgali ali prebarvali upodobitve dreves, ptic in živali. En vir se nanaša na cerkev Device Marije v Blahernu, ki naj bi bila preoblikovana v "trgovino s sadjem in ptiči". [36] Po smrti ga je leta 780 nasledil njegov sin [[Leon IV. Hazar|Leon IV.]], cesarica Irene pa obnovila čaščenje podob po [[Drugi nicejski koncil|drugem nicejskem koncilu]] leta 787. Polemika o [[ikonoklazem|ikonoklazmu]] se je vrnila v začetku 9. stoletja in še enkrat leta 843 med regenstvom cesarice Teodore, ki je rešila in obnavljala ikone. Te polemike so prispevale k poslabšanju odnosov med vzhodno in zahodno cerkvijo. === Uvod v obdobje Komnenov, 1025–1081 === V poznem 11. stoletju je Konstantinopel prizadela katastrofa z nepričakovanim in hudim porazom cesarske vojske v [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] v [[Armenija|Armeniji]] leta 1071, ko je bil ujet cesar [[Roman IV. Diogen]]. Mirovni pogoji, ki jih je zahteval [[Alp Arslan]], [[sultan]] [[Seldžuki|seldžuških]] Turkov, niso bili pretirani in Roman jih je sprejel. Toda med izpustitvijo je ugotovil, da je sovražnik postavil svojega kandidata na prestol v njegovi odsotnosti; predal se je in mučili so ga do smrti, nov vladar, [[Mihael VII. Ducas]], pa je zavrnil pogodbo. V odgovor so se leta 1073 Turki začeli premikati v Anatoliji. Propad starega obrambnega sistema je pomenil, da niso doživeli nobenega nasprotovanja in sredstva cesarstva so bila raztresena in zapravljena v vrsti državljanskih vojn. Tisoče [[Turkmeni|turkmenskih]] plemen je prečkalo nevarovano mejo in se preselilo v [[Anatolija|Anatolijo]]. Z letom 1080 je cesarstvo izgubilo veliko ozemlja in Turki so bili zelo blizu Konstantinopla. === 1081–1185 === [[File:Istanbul 2009 Comnenus Mosaics.JPG|thumb|Mozaik iz 12. st. iz zgornje galerije Hagije Sofije, Konstantinopel. Cesar Janez II. Komnen (1118–1143) je na levi, Devica Marija in otrok Jezus v sredini, Janezova žena cesarica Irena na desni]] Pod Komnensko dinastijo (1081–1185) si je Bizanc izjemno opomogel. 1090–91 so nomadski [[Pečenegi]] dosegli obzidje Konstantinopla in cesar [[Aleksej I. Komnen|Aleksej I.]] je s pomočjo [[Kiphaki|Kiphakov]] uničil njihovo vojsko.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.geocities.com/egfroth1/Pechenegs |title=The Pechenegs |accessdate=2015-12-26 |archive-date=2005-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050829210704/http://www.geocities.com/egfroth1/Pechenegs |url-status=bot: unknown }}, Steven Lowe and Dmitriy V. Ryaboy.</ref> V odgovor na Aleksejev poziv za pomoč so [[Prva križarska vojna|prvo križarsko vojsko]] pripravljali v Konstantinoplu leta 1096, vendar zavrnili, da bi bila pod bizantinskim poveljstvom.<ref>There is an excellent source for these events: the writer and historian [[Anna Komnene|Anna Comnena]] in her work [[The Alexiad]].</ref> [[Ivan II. Komnen|Ivan II.]] je zgradil samostan Pantokrator z bolnišnico za uboge s 50 ležišči.<ref>Vasiliev 1952, p. 472.</ref> Z vzpostavitvijo trdne osrednje vlade je imperij postal pravljično bogat. Število prebivalstva se je večalo (v 12. stoletju je bilo okoli 100.000 do 500.000 prebivalcev), občine in mesta po vsej državi so cvetela. Tudi denarja v obtoku je bilo več. To se je pokazalo v Konstantinoplu, ki je z gradnjo palače Blaherne ustvaril briljantna nova umetniška dela, v tem času je nastala splošna blaginja: povečala se je trgovina, ki jo je omogočila rast italijanskih mestnih državic, ta pa je pomagala rasti gospodarstva. Gotovo je, da so Benečani in drugi aktivni trgovci v Konstantinoplu živeli zunaj pomorskega prometa blaga med križarskimi kraljestvi in Zahodom, hkrati pa tudi trgovali z Bizancem in Egiptom. Benečani so imeli tovarne na severni strani Zlatega roga, zato je bilo veliko zahodnjakov v mestu v celotnem 12. stoletju. Proti koncu vladanja [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]], je bilo število tujcev v mestu približno 60.000–80.000 od skupno okoli 400.000 prebivalcev. Leta 1171 je imel Konstantinopel tudi majhno skupnost 2500 judov.<ref name="popu">J. Phillips, ''The Fourth Crusade and the Sack of Constantinople'', 144, 155.</ref> Leta 1182 so bili pobiti vsi Latini (zahodni Evropejci), prebivalci Konstantinopla.<ref>{{navedi knjigo| title=The Cambridge Illustrated History of the Middle Ages: 950-1250 |publisher= Cambridge University Press |year=1986 |isbn=978-0-521-26645-1 | url=https://books.google.com/books?id=1IhKYifENTMC | pages=506–508}}</ref> V umetniškem smislu je bilo 12. stoletje zelo plodno obdobje. Nastal je preporod v mozaični umetnosti. Mozaiki so postal bolj realistični in živahni z večjim poudarkom na prikazovanju tridimenzionalnih oblik. Povečano je bilo povpraševanje po umetnosti, več ljudi, ki so imeli dostop do potrebnega bogastva je naročalo in plačalo taka dela. === 1185–1261 === [[File:Eugène Ferdinand Victor Delacroix 012.jpg|thumb|right|''Vstop križarjev v Konstantinopel'', Eugène Delacroix, 1840]] [[File:Byzantium1204.png|thumb|Latinsko cesarstvo, Nikejsko cesarstvo, Trapezundsko cesarstvo in Epirski despotat. Meje so zelo približne.]] 25. julija 1197 je Konstantinopel prizadel hud [[požar]], ki je uničil Latinsko četrt in območje okoli Drungariosovih vrat (turško: ''Odun Kapısı'') na Zlatem rogu. [43] [44] Kljub temu pa uničenje ni bilo nič v primerjavi s tistim, kar so prinesli križarji. V spletkarjenju med [[Filip Švabski|Filipom Švabskim]], [[Bonifacij I. Montferraški|Bonifacijem Montferraškim]] in beneškim dožem [[Enrico Dandolo|Enricom Dandolom]] je nastala [[četrta križarska vojna]] kljub papeškemu izobčenju, preusmerjena leta 1203 proti Konstantinoplu, dozdevno spodbujena s terjatvami Alekseja, sina odstavljenega cesarja Izaka. Vladajoči cesar Aleksej III. se ni pripravil. Križarji so zasedli [[Galata|Galato]], zlomili obrambno verigo zaščite Zlatega roga in vstopili v pristanišče, kjer so 27. julija prešli morsko obzidje: Aleksej III. je pobegnil. Novi [[Aleksej IV. Angel|Aleksej IV.]] je našel prazno zakladnico in ni mogel uresničiti posla, ki ga je obljubil svojim zahodnim zaveznikom. Napetosti med državljani in latinskimi vojaki so se povečale. Januarju 1204 je ''[[protovestiarij ]]'' Aleksij Murzufl izzval nemire ter ustrahoval Alekseja IV. Edina posledica je bilo uničenje velikega kipa Atene, delo [[Fidij]]e, ki je stal na glavnem forumu, obrnjen proti zahodu. Februarja so se ljudje spet dvignili: Aleksej IV. je bil zaprt in usmrčen in Murzufl je zavzel prestol kot [[Aleksej V. Dukas|Aleksej V.]] Popravil je obzidje in organiziral državljane, vendar ni bilo priložnosti, da bi vojaki iz provinc in garda demoralizirali revolucijo. Napad križarjev 6. aprila je bil neuspešen, toda drugi iz Zlatega roga 12. aprila je bil uspešen in vsiljivci so vstopili v mesto. Aleksej V. je pobegnil. Senat se je sestal v Hagiji Sofiji in ponudil krono Teodorju Laskarisu, ki se je poročil v družino Angelidov, vendar je bilo prepozno. S patriarhom je prišel pred [[Milion Konstantinopelski|Milion]] pred Veliko palačo in nagovoril [[Varjagi|varjanško]] gardo. Nato sta oba s plemstvom ušla v Azijo. Naslednji dan so bili dož in vodilni Franki nameščeni v Veliki palači in mesto so ropali tri dni. Sir [[Steven Runciman]], [[zgodovinar]] križarskih vojn, je zapisal, da je [[plenjenje Konstantinopla]] "brez primere v zgodovini": {{citatni blok|''»Devet stoletij«, pravi, »je bilo veliko mesto prestolnica krščanske civilizacije. Bilo je napolnjeno z umetniškimi deli, ki so ostali iz antične Grčije in z mojstrovinami svojih izvrstnih obrtnikov. Benečani ... zasegli zaklade in jih odnesel, da krasijo ... njihovo mesto. Vendar so bili Francozi in Flemingi polni poželenja po uničenju. Planili so med množice po ulicah in po hišah, iztrgali vse, kar ni bilo pritrjeno in uničili vse, česar ni bilo mogoče odnesti, prenehali so samo, ko so morili ali posiljevali ali ko so odprli vinske kleti .... Niti samostanom niti cerkvam niti knjižnicam niso prizanesli. V Hagiji Sofiji so pijani vojaki podirali svilene zavese in razbili velik srebrn [[ikonostas]] na koščke, medtem ko so svete knjige in ikone poteptali. Medtem ko so veselo pili iz oltarnih čaš, se je neka prostitutka usedla na patriarhov prestol in začela peti opolzko francosko pesem. V samostanih so posiljevali nune. Palače in kolibe, vse je bilo izropano in uničeno. Ranjene ženske in otroci so umirali na ulicah. Za tri dni grozljivih prizorov ... nadaljevali, dokler ni bilo veliko in lepo mesto razsuto. ... Ko ... je bil red obnovljen, ... državljane so mučili, da bi jim razkrili blago, ki so imeli skrito«.''<ref>Steven Runciman, ''A History of the Crusades'', Cambridge 1966 [1954], vol 3, p.123.</ref>}} Naslednjega pol stoletja je bil Konstantinopel sedež [[Latinsko cesarstvo|latinskega cesarstva]]. Pod vladarji latinskega cesarstva je mesto nazadovalo po številu prebivalcev in stanju njegovih zgradb. Alice-Mary Talbot navaja, a je bilo takrat 400 000 prebivalcev Konstantinopla; po uničenju, ki so ga povzročili križarji, je bila približno ena tretjina brezdomcev, številni dvorjani, plemstvo in višja duhovščina so tako kot voditelji zbežali v izgnanstvo. "Konstantinopel je postal izpraznjen," končuje Talbotova.<ref>Talbot, [http://www.jstor.org/stable/1291680 "The Restoration of Constantinople under Michael VIII"], ''Dumbarton Oaks Papers'', '''47''' (1993), p. 246</ref> Latini so prevzeli vsaj 20 cerkva in 13 samostanov, najpomembnejša je bila Hagija Sofija, ki je postala stolnica latinskega patriarha Konstantinopla. E. H. Swift pripisuje gradnjo vrste zunanjih opornikov potrebni okrepitvi cerkvenih zidov, ki so bili oslabljeni v stoletjih zaradi potresnih sunkov.<ref>Talbot, "Restoration of Constantinople", p. 247</ref> A to je bila izjema. Večina del latinskih okupatorjev ni bila uporabljena le za vzdrževanje zgradb, posvetnih in svetih, mnoge so postale tarče vandalizma ali razstavljanja. Bron in svinec so odstranili s streh zapuščenih stavb in ga pretopili ter prodajali, da bi zagotovili denar za financiranje imperija za obrambo in pomoč dvoru. Deno John Geanokoplos piše, da "se je morda prav tu začel razkol: latinski laiki praznijo posvetne zgradbe, kleriki, cerkve".<ref>Geanakoplos, ''Emperor Michael Palaeologus and the West'' (Harvard University Press, 1959), p. 124 n. 26</ref> Zgradbe niso bile edini cilji uradnikov, ki so želeli pridobiti sredstva za obubožano Latinsko cesarstvo: monumentalne kipe, ki so krasili hipodrom in forume mesta, so podrli in pretopili v kovance. "Med uničenimi mojstrovinami," piše Talbot, "so bili [[Lizip]]ov Heraklej iz 4. stoletja pr. n. št. in monumentalni kipi Here, Parisa in Helene".<ref name="Talbot-248">Talbot, "Restoration of Constantinople", p. 248</ref> Nikejski cesar [[Ivan III. Dukas Vatatzes|Ivan III. Vatatzes]] je menda rešil več cerkev, ki so jih nameravali uničiti zaradi njihovega dragocenega gradbenega materiala; pošiljal je denar Latinom, "da bi jih odkupil" (''exonesamenos'').<ref>Geanakoplos, ''Emperor Michael'', p. 124</ref> Po Talbotu so to tudi cerkve sv. Marije Blahernske, Rufinianaj in [[Nea Ekklesia|svetega Mihaela pri Anaplusu]]. Dodelil je tudi sredstva za obnovo [[Crkva Svetih apostolov (Carigrad)|cerkve Svetih apostolov]], ki je bila močno poškodovana v [[potres]]u. Bizantinsko plemstvo je bilo razpršeno, mnogi so šli v [[Nikejsko cesarstvo|Nikejo]], kjer je Teodor Laskaris ustanovil cesarski dvor, ali v [[Episki despotat|Epir]], kjer je Teodor Angelus naredil enako; drugi so pobegnili v [[Trapezundsko cesarstvo|Trabezund]], kjer je eden od Komnenov že imel gruzijsko podporo in ustanovil neodvisni sedež imperija.<ref>Hussey 1967, p. 70.</ref> Nikeja in Epir, oba kandidata za cesarski naslov, sta poskušala izterjati Konstantinopel. Leta 1261 je bil v Konstantinoplu ujet zadnji latinski vladar [[Baldvin II. (latinski cesar)|Baldvin II.]], ujele so ga sile nikejskega cesarja [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaela VIII. Paleologa]]. === 1261–1453 in padec Konstantinopla === [[File:Zonaro GatesofConst.jpg|right|thumb|Mehmed Osvajalec v Konstantinoplu, narisal Fausto Zonaro]] Čeprav je Konstantinopel ponovno zavzel Mihael VIII. Paleolog, je cesarstvo izgubilo veliko svojih ključnih gospodarskih virov in se borilo za preživetje. [[Palača Blaherne]] na severozahodu mesta je postala glavno cesarsko prebivališče, stara Velika palača na obali [[Bospor]]ja je bila v zatonu. Ko je Mihael VIII. zasedel mesto, je imelo 35.000 ljudi, do konca svojega vladanja mu je uspelo številopovečati na okoli 70.000.<ref name="popu2">T. Madden, ''Crusades: The Illustrated History'', 113.</ref> Cesar je to dosegel z vabljenjem nekdanjih prebivalcev, ki so pobegnili pred križarji, in preseljene Grke iz nedavno izgubljenega Peloponeza.<ref name="repopu">J. Norwich, ''Byzantium: The Decline and Fall'', 217.</ref> Leta 1347 se je v Konstantinopel razširila [[črna smrt]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.channel4.com/history/microsites/H/history/a-b/blackdeath.html |title=The Black Death |accessdate=2015-12-26 |archive-date=2008-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080625094232/http://www.channel4.com/history/microsites/H/history/a-b/blackdeath.html |url-status=bot: unknown }}, Channel 4 – History.</ref> Leta 1453, ko so Turki [[Padec Konstantinopla (1453)|zavzeli]] mesto, je imelo okoli 50.000 prebivalcev.<ref name="popu3">D. Nicolle, ''Constantinople 1453: The end of Byzantium'', 32.</ref> Konstantinopel je [[Osmansko cesarstvo|Otomansko cesarstvo]] zasedlo v torek, 29. maja 1453. Turkom je poveljeval 22-letni otomanski sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] Osvojili so ga po sedemtedenskem obleganju, ki se je začelo v petek, 6. aprila 1453. Po začetnem napadu se je otomanska vojska pahljačasto razporedila po glavnih poteh mesta, Mesa, mimo velikih forumov in mimo cerkve Svetih apostolov, ker je Mehmed II. želel zagotoviti sedež za svojega novoimenovanega patriarha, ki bi mu pomagal bolje nadzorovati krščanstvo. Mehmed II. je poslal vnaprej skupino za zaščito ključnih zgradb, kot je bila cerkev Svetih apostolov. Ko so Benečani umaknili svoje ladje, so Turki že zavzeli obzidje pri Zlatem rogu. K sreči je Turke bolj zanimala osvojitev mestnih hiš kot pobijanje prebivalcev, zato so se odločili, da napadejo mesto in ne njih. Beneški kapitan je ukazal svojim možem, naj ne odpirajo vrat Zlatega roga; ko so to storili, so spustili ladje, napolnjene z beneškimi vojaki in begunci. Kmalu za tem so spustili nekaj ženevskih ladij in celo cesarjeve ladje so zaplule za njimi od Zlatega roga. Vse je bilo storjeno v pravem času, saj je imela otomanska mornarica kmalu po tem, ko so odšli, nadzor nad Zlatim rogom.<ref name="coursesa.matrix.msu.edu">{{Navedi splet |url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/nicol.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-12-26 |archive-date=2017-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170517165055/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/nicol.html |url-status=dead }}</ref> Vojska se je združila ob Avgusteumu, velikem trgu nasproti cerkve Hagije Sofije, katerih bronasta vrata so zadrževala ogromne množice civilistov v stavbi v upanju na božje varstvo. Ko so bila vrata odprta, so jih vojaki ločevali glede ceno, ki bi jim jo prinesli na trgih s sužnji. Mehmed II. je vojakom dovolil, da so tri dni plenili mesto, kot je bilo to v navadi.<ref>Smith, Michael Llewellyn, ''The Fall of Constantinople'', History Makers magazine No. 5, Marshall Cavendish, Sidgwick & Jackson (London).</ref> Vojaki so se borili za vojni plen. Po besedah beneškega kirurga Nikola Barbare "v celem dnevu so Turki zagrešili velik pokol kristjanov v mestu". Po Philipu Manselu so na tisoče civilistov ubili in jih 30.000 zasužnjili ali izgnali.<ref>{{navedi knjigo|last=Mansel|first=Philip|title=Constantinople: City of the World's Desire|year=1995|publisher=Hachette UK|isbn=0-7195-5076-9|page=79}}</ref> === Otomansko obdobje 1453–1922 === Končno je bil krščansko-pravoslavni Konstantinopel pod otomanskim nadzorom. Ko je Mehmed II. dokončno vstopil v Konstantinopel skozi zdajšnja vrata Topkapi, je takoj odjezdil v Hagijo Sofijo in odredil svojim vojakom, da ustavijo plenjenje marmorja, morajo "biti zadovoljni s plenom in ujetniki; vse stavbe pripadajo njemu".<ref name="ReferenceB">Mansel, Philip. Constantinople: City of the World's Desire. Penguin History Travel, ISBN 0-14-026246-6. Page 1.</ref> Z [[imam]]om se je sestal v Hagiji Sofiji in z [[adhan]]om preoblikoval pravoslavno stolnico v muslimansko [[mošeja|mošejo]] in utrdil islamski red v Konstantinoplu.<ref>Lewis, Bernard. Istanbul and the Civilization if the Ottoman Empire. 1, University of Oklahoma Press, 1963. p. 6</ref> Glavna Mehmedova skrb je bila obnoviti obrambo in prebivalce mesta. Gradbeni projekti so se začeli takoj po osvojitvi in vključevali so popravila obzidja, gradnjo citadele in gradnjo nove palače.<ref name="Inalcik, Halil 1969, p. 236">Inalcik, Halil. “The Policy of Mehmed II toward the Greek Population of Istanbul and the Byzantine Buildings of the City.” Dumbarton Oaks Papers 23, (1969): 229–249. p. 236</ref> Mehmed je izdal ukaz, da bi se morali muslimani, kristjani in judje ponovno naseliti v mestu. Zahteval je, da se 5000 gospodinjstev iz vsega imperija preseli v Konstantinopel do septembra, vojne ujetnike in prisilno preseljene ljudi so poslali v mesto. Ti ljudje so se imenovali "sürgün" v turščini (grško: σουργουνιδες ). Dve stoletji pozneje je otomanski popotnik Evliya Çelebi sestavil seznam skupin v mestu po njihovem izvoru. Veliko četrti Carigrada, kot sta Aksaray, Çarşamba, ima še danes imena krajev po izvoru njihovih prebivalcev. Mnogi so spet pobegnili iz mesta, bilo je več izbruhov kuge, tako da je leta 1459 Mehmed prisilno preseljenim Grkom dovolil, da se vrnejo. == Pomen == [[File:Istanbull - palasset - 13.jpg|right|thumb|''Orel in kača'', talni mozaik iz 6. st., Velika imperialna palača]] === Kultura === Konstantinopel je bil največje in najbogatejše mesto v vzhodnem Sredozemlju v poznem vzhodnorimskem imperiju predvsem zaradi svoje strateške lege trgovskih poti med Egejskim in Črnim morjem. Več kot tisoč let je ostala prestolnica vzhodnega, grško govorečega imperija. Na vrhuncu, v grobem ustreza srednjemu veku, je bilo najbogatejše in največje evropsko mesto z močnim kulturnim življenjem in gospodarstvom. Obiskovalci in trgovci so še posebej občudovali lepe samostane in cerkve v mestu, še zlasti Hagijo Sofijo ali cerkev Svete modrosti. Ruski popotnik iz 14. stoletja, Štefan Novgorod, je zapisal: "Hagije Sofije človeški um ne more niti opisati." Še posebej pomembno je bilo za ohranjanje rokopisov grških in latinskih avtorjev v knjižnicah v celotnem obdobju, ko so nestabilnost in motnje povzročale njihovo množično uničevanje v zahodni Evropi in severni Afriki. Po padcu mesta so jih na tisoče prinesli begunci v Italijo in so igrale ključno vlogo pri spodbujanju renesanse in prehoda v sodobni svet. Vpliv mesta na zahod je v mnogih stoletjih svojega obstoja neizmerljiv. V smislu tehnologije, umetnosti in kulture kakor tudi samo velikosti je bil Konstantinopel brez primerjave kjer koli v Evropi vsaj tisoč let. [[Armenci]], [[Sirci]], [[Slovani]] in [[Gruzijci]] so bili del bizantinske družbene hierarhije.<ref>Rome, Constantinople, Moscow: Historical and Theological Studies, John Meyendorff, p.29</ref> === Mednarodni status === [[File:Constantinople imperial district.png|right|thumb|Konstantinoplovo monumentalno središče]] Mesto je bilo obramba vzhodnih provinc starega rimskega imperija proti barbarskim vpadom v 5. stoletju. 18 metrov visoko obzidje, ki ga je zgradil Teodozij II., je bilo v bistvu nepremagljivo za barbare, ki so prihajali južno od reke Donave in si našli lažje cilje na zahodu namesto bogatejših dežel na vzhodu v Aziji. Od 5. stoletja je bilo mesto prav tako zaščiteno z Anastazijevim obzidjem, ki je bilo 60 kilometrov dolga veriga zidov po vsem Traškem polotoku. Mnogi trdijo, da so te prefinjene utrdbe dovoljevale vzhodu razviti sorazmerno dobro obrambo pred antičnim Rimom in zahodnim propadom. S pojavom krščanstva in vzponom islama je Konstantinopel postal zadnji branik krščanske Evrope, ki je stal v ospredju islamskega širjenja in odbija njegov vpliv. Kot je bizantinsko cesarstvo ležalo med islamskim svetom in krščanskim zahodom, tako je Konstantinopel deloval kot prva evropska obrambna črta proti arabskemu napredku v 7. in 8. stoletju. Mesto in imperij sta konec leta 1453 padla pod Turki, vendar je njuna trajna zapuščina stoletja vplivala na Evropo po propadu Rima. === Arhitektura === {{glavni|Bizantinska arhitektura}} [[File:Ayasofya-Innenansicht.jpg|right|thumb|Notranjost Hagije Sofije, danes muzej]] Bizantinsko cesarstvo je uporabljalo rimske in grške arhitekturne modele in sloge, da bi ustvarila svoj tip arhitekture. Vpliv bizantinske arhitekture in umetnosti je mogoče videti v kopijah po vsej Evropi. Konkretni primeri so bazilika svetega Marka v Benetkah, bazilika v Ravenni in številne cerkve po vsem slovanskem vzhodu. Samo v Evropi se je do 13. stoletja koval italijanski florin, zlat kovanec, Dioklecijanov [[solidus]] je postal [[bezant]], cenjen ves srednji vek. Njegovo obzidje je bilo množično posnemano (na primer [[Grad Caernarfon]]), njegova urbana infrastruktura je bila čudo ves srednji vek, ohranjajoč umetnost, spretnost in tehnično znanje rimskega imperija. V otomanskem obdobju sta bili uporabljeni islamska arhitektura in simbolika. === Religija === Konstantinov temelj je dal ugled škofu Konstantinopla, ki je na koncu postal znan kot [[ekumenski patriarh Carigrada|ekumenski patriarh]] in je bil glavno središče krščanstva poleg Rima. To je prispevalo h kulturnim in teološkim razlikam med vzhodnim in zahodnim krščanstvom, ki so sčasoma povzročile [[Velika shizma|velik razkol]] in od leta 1054 dalje razdelile [[Rimskokatoliška cerkev|zahodni katolicizem]] in [[Vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodno pravoslavje]]. Konstantinopel je zelo pomemben tudi za [[islam]], saj je njegova osvojitev eden od znakov [[eshatologija|nauka o zadnjih ciljih življenja in sveta v islamu]]. == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == *{{navedi knjigo|last=Bury|first=J. B.|title= History of the Later Roman Empire: From the Death of Theodosius I to the Death of Justinian |url=https://archive.org/details/historyoflaterro0001jbbu|year= 1958 |publisher= [[Dover Publications]]}} *{{navedi knjigo|last= Crowley |first= Roger |authorlink= |title= Constantinople: Their Last Great Siege, 1453 |year= 2005 |publisher= Faber and Faber |location= |isbn= 978-0-571-22185-1}} *{{navedi knjigo|last=Freely|first=John|title=Istanbul: The Imperial City|url=https://archive.org/details/isbn_9780140244618|year=1998|publisher=Penguin |isbn=978-0-14-024461-8}} *{{navedi knjigo |last= Freely |first= John|author2=Ahmet S. Cakmak |title= The Byzantine Monuments of Istanbul|url= https://archive.org/details/byzantinemonumen0000free |year=2004 |publisher= Cambridge University Press|isbn=978-0-521-77257-0}} *{{navedi knjigo |last= Gibbon |first= Edward |title= The Decline and Fall of the Roman Empire |url= https://archive.org/details/declinefallofrom0000gibb_s1s6 |year= 2005 |publisher= Phoenix Press |isbn= 978-0-7538-1881-7}} *{{navedi knjigo |first=Toivanen|last=Hanna-Riitta|title=The Influence of Constantinople on Middle Byzantine Architecture (843–1204). A typological and morphological approach at the provincial level|year=2007|publisher=Suomen kirkkohistoriallisen seuran toimituksia 202 (Publications of the Finnish Society of Church History No. 202)|isbn=978-952-5031-41-6}} *{{navedi knjigo |last= Harris |first= Jonathan |title= Constantinople: Capital of Byzantium |url= https://archive.org/details/constantinopleca00harr |year= 2007 |publisher= Hambledon Continuum |location= |isbn= 978-1-84725-179-4 }} *{{navedi knjigo |last= Harris |first= Jonathan |authorlink= |title= Byzantium and the Crusades |url= https://archive.org/details/byzantiumcrusade0000jona |year= 2003 |publisher= Hambledon and London |location= |isbn= 978-1-85285-501-7 }} *{{navedi knjigo |last= Herrin |first= Judith |title= Byzantium: The Surprising Life of a Medieval Empire |url= https://archive.org/details/byzantiumsurpris0000herr |year= 2008 |publisher= Princeton University Press |location= |isbn= 978-0-691-13151-1 }} *{{navedi knjigo | last=Janin | first= Raymond | title=Constantinople Byzantine | publisher=Institut Français d'Etudes Byzantines | location=Paris | language=fr | edition=2 | year=1964}} * Korolija Fontana-Giusti, Gordana 'The Urban Language of Early Constantinople: The Changing Roles of the Arts and Architecture in the Formation of the New Capital and the New Consciousness' in ''Intercultural Transmission in the Medieval Mediterranean'', (2012), Stephanie L. Hathaway and David W. Kim (eds), London: Continuum, pp 164–202. ISBN 978-1-4411-3908-5. * {{navedi knjigo | last=Mamboury | first= Ernest | title=The Tourists' Istanbul | publisher=Çituri Biraderler Basımevi | location=Istanbul | year=1953}} *{{navedi knjigo |last= Mansel |first= Philip |title= Constantinople: City of the World's Desire, 1453–1924 |url= https://archive.org/details/constantinopleci0000mans |year= 1998 |publisher= St. Martin's Griffin|isbn= 978-0-312-18708-8}} *{{navedi knjigo | last=Müller-Wiener | first= Wolfgang | title=Bildlexikon zur Topographie Istanbuls: Byzantion, Konstantinupolis, Istanbul bis zum Beginn d. 17 Jh | publisher=Wasmuth | location=Tübingen | year=1977 | isbn = 978-3-8030-1022-3 | language=de}} *{{navedi knjigo |last= Phillips |first= Jonathan |title= The Fourth Crusade and the Sack of Constantinople |url= https://archive.org/details/fourthcrusadesac0000phil_l9p4 |year= 2005 |publisher= Pimlico|isbn= 978-1-84413-080-1 }} *{{navedi knjigo |last= Runciman |first= Steven |title= The Fall of Constantinople, 1453 |url= https://archive.org/details/fallofconstantin0000runc |year= 1990 |publisher= Cambridge University Press|isbn= 978-1-84413-080-1}} *{{navedi knjigo |last= Treadgold |first= Warren |title= A History of the Byzantine State and Society|url= https://archive.org/details/historyofbyzanti0000trea |year=1997|publisher= Stanford University Press|isbn=978-0-8047-2630-6}} ==Literatura== *{{navedi knjigo |editor-first1=Helen C. |editor-last1=Evans |editor-first2=William D. |editor-last2=Wixom |url=http://libmma.contentdm.oclc.org/cdm/ref/collection/p15324coll10/id/188784 |title=The glory of Byzantium: art and culture of the Middle Byzantine era, A.D. 843-1261 |location=New York |publisher=The Metropolitan Museum of Art |year=1997 |isbn=978-0-8109-6507-2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Constantinople}} * [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/3*.html#1 Constantinople], from ''History of the Later Roman Empire'', by [[J.B. Bury]] * [http://www.newadvent.org/cathen/04301a.htm History of Constantinople] from the "New Advent Catholic Encyclopedia." * [http://www.pallasweb.com/pantokrator/ Monuments of Byzantium] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060218051306/http://www.pallasweb.com/pantokrator/ |date=2006-02-18 }} – Pantokrator Monastery of Constantinople * [http://www.ellopos.net/elpenor/greek-texts/greek-resources-constantinople.asp Constantinoupolis on the web] Select internet resources on the history and culture * [http://www.sephardicstudies.org/istanbul.html Info on the name change] from the Foundation for the Advancement of Sephardic Studies and Culture * {{Wayback |date=20060915170436 |url=www2.arch.uiuc.edu/research/rgouster/ |title=Welcome to Constantinople }}, documenting the monuments of Byzantine Constantinople * [http://www.byzantium1200.com/ Byzantium 1200], a project aimed at creating computer reconstructions of the Byzantine monuments located in Istanbul in 1200 AD. * [http://www.civilization.org.uk/decline-and-fall/constantine/constantinople Constantine and Constantinople] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180505130920/http://www.civilization.org.uk/decline-and-fall/constantine/constantinople |date=2018-05-05 }} How and why Constantinople was founded * [http://www.pallasweb.com/deesis/ Hagia Sophia Mosaics] The Deesis and other Mosaics of Hagia Sophia in Constantinople {{Coord|41.01224|28.976018|type:city|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Konstantinopel| ]] [[Kategorija:Sveta mesta]] </textarea><div class="templatesUsed"><div class="mw-templatesUsedExplanation"><p>Predloge, uporabljene na tej strani: </p></div><ul> <li><a href="/wiki/Predloga:Citatni_blok" title="Predloga:Citatni blok">Predloga:Citatni blok</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Citatni_blok&action=edit" title="Predloga:Citatni blok">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Citatni_blok/styles.css" title="Predloga:Citatni blok/styles.css">Predloga:Citatni blok/styles.css</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Citatni_blok/styles.css&action=edit" title="Predloga:Citatni blok/styles.css">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Commons_category" class="mw-redirect" title="Predloga:Commons category">Predloga:Commons category</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Commons_category&action=edit" class="mw-redirect" title="Predloga:Commons category">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Coord" class="mw-redirect" title="Predloga:Coord">Predloga:Coord</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Coord&action=edit" class="mw-redirect" title="Predloga:Coord">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Glavni" title="Predloga:Glavni">Predloga:Glavni</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Glavni&action=edit" title="Predloga:Glavni">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:If_then_show" title="Predloga:If then show">Predloga:If then show</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:If_then_show&action=edit" title="Predloga:If then show">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Kategorija_v_Zbirki" title="Predloga:Kategorija v Zbirki">Predloga:Kategorija v Zbirki</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Kategorija_v_Zbirki&action=edit" title="Predloga:Kategorija v Zbirki">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Koord" title="Predloga:Koord">Predloga:Koord</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Koord&action=edit" title="Predloga:Koord">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Main_other" title="Predloga:Main other">Predloga:Main other</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Main_other&action=edit" title="Predloga:Main other">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Predloga:Navedi_knjigo" title="Predloga:Navedi knjigo">Predloga:Navedi knjigo</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Navedi_knjigo&action=edit" title="Predloga:Navedi knjigo">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Predloga:Navedi_splet" title="Predloga:Navedi splet">Predloga:Navedi splet</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Navedi_splet&action=edit" title="Predloga:Navedi splet">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Predloga:Normativna_kontrola" title="Predloga:Normativna kontrola">Predloga:Normativna kontrola</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Normativna_kontrola&action=edit" title="Predloga:Normativna kontrola">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Predloga:Plainlist/styles.css" title="Predloga:Plainlist/styles.css">Predloga:Plainlist/styles.css</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Plainlist/styles.css&action=edit" title="Predloga:Plainlist/styles.css">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Replace" title="Predloga:Replace">Predloga:Replace</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Replace&action=edit" title="Predloga:Replace">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Side_box" class="mw-redirect" title="Predloga:Side box">Predloga:Side box</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Side_box&action=edit" class="mw-redirect" title="Predloga:Side box">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Sister_project" class="mw-redirect" title="Predloga:Sister project">Predloga:Sister project</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Sister_project&action=edit" class="mw-redirect" title="Predloga:Sister project">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Sklici" title="Predloga:Sklici">Predloga:Sklici</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Sklici&action=edit" title="Predloga:Sklici">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Predloga:Sorodni" title="Predloga:Sorodni">Predloga:Sorodni</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Sorodni&action=edit" title="Predloga:Sorodni">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Stranski_okvir%C4%8Dek" title="Predloga:Stranski okvirček">Predloga:Stranski okvirček</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Stranski_okvir%C4%8Dek&action=edit" title="Predloga:Stranski okvirček">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Talk_other" title="Predloga:Talk other">Predloga:Talk other</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Talk_other&action=edit" title="Predloga:Talk other">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Wayback" title="Predloga:Wayback">Predloga:Wayback</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Wayback&action=edit" title="Predloga:Wayback">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Predloga:Webarchive" title="Predloga:Webarchive">Predloga:Webarchive</a> (<a href="/w/index.php?title=Predloga:Webarchive&action=edit" title="Predloga:Webarchive">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Authority_control" title="Modul:Authority control">Modul:Authority control</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Authority_control&action=edit" title="Modul:Authority control">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Modul:Check_for_unknown_parameters" title="Modul:Check for unknown parameters">Modul:Check for unknown parameters</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Check_for_unknown_parameters&action=edit" title="Modul:Check for unknown parameters">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Modul:Citation/CS1" title="Modul:Citation/CS1">Modul:Citation/CS1</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Citation/CS1&action=edit" title="Modul:Citation/CS1">izvorno besedilo</a>) (delno zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Modul:Citation/CS1/COinS" title="Modul:Citation/CS1/COinS">Modul:Citation/CS1/COinS</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Citation/CS1/COinS&action=edit" title="Modul:Citation/CS1/COinS">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Citation/CS1/Configuration" title="Modul:Citation/CS1/Configuration">Modul:Citation/CS1/Configuration</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Citation/CS1/Configuration&action=edit" title="Modul:Citation/CS1/Configuration">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Citation/CS1/Date_validation" title="Modul:Citation/CS1/Date validation">Modul:Citation/CS1/Date validation</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Citation/CS1/Date_validation&action=edit" title="Modul:Citation/CS1/Date validation">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Citation/CS1/Identifiers" title="Modul:Citation/CS1/Identifiers">Modul:Citation/CS1/Identifiers</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Citation/CS1/Identifiers&action=edit" title="Modul:Citation/CS1/Identifiers">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Citation/CS1/Utilities" title="Modul:Citation/CS1/Utilities">Modul:Citation/CS1/Utilities</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Citation/CS1/Utilities&action=edit" title="Modul:Citation/CS1/Utilities">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Citation/CS1/Whitelist" title="Modul:Citation/CS1/Whitelist">Modul:Citation/CS1/Whitelist</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Citation/CS1/Whitelist&action=edit" title="Modul:Citation/CS1/Whitelist">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Citation/CS1/styles.css" title="Modul:Citation/CS1/styles.css">Modul:Citation/CS1/styles.css</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Citation/CS1/styles.css&action=edit" title="Modul:Citation/CS1/styles.css">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Coordinates" title="Modul:Coordinates">Modul:Coordinates</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Coordinates&action=edit" title="Modul:Coordinates">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:EditAtWikidata" title="Modul:EditAtWikidata">Modul:EditAtWikidata</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:EditAtWikidata&action=edit" title="Modul:EditAtWikidata">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:I18n" title="Modul:I18n">Modul:I18n</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:I18n&action=edit" title="Modul:I18n">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Math" title="Modul:Math">Modul:Math</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Math&action=edit" title="Modul:Math">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Navbar" title="Modul:Navbar">Modul:Navbar</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Navbar&action=edit" title="Modul:Navbar">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Modul:Navbar/configuration" title="Modul:Navbar/configuration">Modul:Navbar/configuration</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Navbar/configuration&action=edit" title="Modul:Navbar/configuration">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Navbox" title="Modul:Navbox">Modul:Navbox</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Navbox&action=edit" title="Modul:Navbox">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Niz" title="Modul:Niz">Modul:Niz</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Niz&action=edit" title="Modul:Niz">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:No_globals" title="Modul:No globals">Modul:No globals</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:No_globals&action=edit" title="Modul:No globals">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Modul:ResolveEntityId" title="Modul:ResolveEntityId">Modul:ResolveEntityId</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:ResolveEntityId&action=edit" title="Modul:ResolveEntityId">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Side_box" title="Modul:Side box">Modul:Side box</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Side_box&action=edit" title="Modul:Side box">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Side_box/styles.css" title="Modul:Side box/styles.css">Modul:Side box/styles.css</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Side_box/styles.css&action=edit" title="Modul:Side box/styles.css">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Webarchive" title="Modul:Webarchive">Modul:Webarchive</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Webarchive&action=edit" title="Modul:Webarchive">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/wiki/Modul:WikidataIB" title="Modul:WikidataIB">Modul:WikidataIB</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:WikidataIB&action=edit" title="Modul:WikidataIB">izvorno besedilo</a>) (zaščitena)</li><li><a href="/w/index.php?title=Modul:WikidataIB/i18n&action=edit&redlink=1" class="new" title="Modul:WikidataIB/i18n (stran ne obstaja)">Modul:WikidataIB/i18n</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:WikidataIB/i18n&action=edit" class="new" title="Modul:WikidataIB/i18n (stran ne obstaja)">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:WikidataIB/nolinks" title="Modul:WikidataIB/nolinks">Modul:WikidataIB/nolinks</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:WikidataIB/nolinks&action=edit" title="Modul:WikidataIB/nolinks">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:WikidataIB/titleformats" title="Modul:WikidataIB/titleformats">Modul:WikidataIB/titleformats</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:WikidataIB/titleformats&action=edit" title="Modul:WikidataIB/titleformats">uredi</a>) </li><li><a href="/wiki/Modul:Yesno" title="Modul:Yesno">Modul:Yesno</a> (<a href="/w/index.php?title=Modul:Yesno&action=edit" title="Modul:Yesno">uredi</a>) </li></ul></div><p id="mw-returnto">Vrnitev na <a href="/wiki/Konstantinopel" title="Konstantinopel">Konstantinopel</a>.</p> <noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?useformat=desktop&type=1x1&usesul3=0" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Konstantinopel">https://sl.wikipedia.org/wiki/Konstantinopel</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks catlinks-allhidden" data-mw="interface"></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Konstantinopel&action=edit&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://www.wikimedia.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><picture><source media="(min-width: 500px)" srcset="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29"><img src="/static/images/footer/wikimedia.svg" width="25" height="25" alt="Wikimedia Foundation" lang="en" loading="lazy"></picture></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><picture><source media="(min-width: 500px)" srcset="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" width="88" height="31"><img src="/w/resources/assets/mediawiki_compact.svg" alt="Powered by MediaWiki" lang="en" width="25" height="25" loading="lazy"></picture></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-header-container vector-sticky-header-container"> <div id="vector-sticky-header" class="vector-sticky-header"> <div class="vector-sticky-header-start"> <div class="vector-sticky-header-icon-start vector-button-flush-left vector-button-flush-right" aria-hidden="true"> <button class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-sticky-header-search-toggle" tabindex="-1" data-event-name="ui.vector-sticky-search-form.icon"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </button> </div> <div role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box"> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail"> <form action="/w/index.php" id="vector-sticky-search-form" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji"> <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <div class="vector-sticky-header-context-bar"> <div class="vector-sticky-header-context-bar-primary" aria-hidden="true" >Ogled vira Konstantinopel</div> </div> </div> <div class="vector-sticky-header-end" aria-hidden="true"> <div class="vector-sticky-header-icons"> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-talk-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="talk-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-speechBubbles mw-ui-icon-wikimedia-speechBubbles"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-subject-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="subject-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-article mw-ui-icon-wikimedia-article"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-history-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="history-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-history mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-history"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only mw-watchlink" id="ca-watchstar-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="watch-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-star mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-star"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-ve-edit-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ve-edit-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-edit mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-edit"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-edit-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="wikitext-edit-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-wikiText mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-wikiText"></span> <span></span> </a> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only" id="ca-viewsource-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ve-edit-protected-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-editLock mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-editLock"></span> <span></span> </a> </div> <div class="vector-sticky-header-buttons"> <button class="cdx-button cdx-button--weight-quiet mw-interlanguage-selector" id="p-lang-btn-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-language mw-ui-icon-wikimedia-wikimedia-language"></span> <span>Dodaj jezike</span> </button> <a href="#" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive" id="ca-addsection-sticky-header" tabindex="-1" data-event-name="addsection-sticky-header"><span class="vector-icon mw-ui-icon-speechBubbleAdd-progressive mw-ui-icon-wikimedia-speechBubbleAdd-progressive"></span> <span>Dodaj temo</span> </a> </div> <div class="vector-sticky-header-icon-end"> <div class="vector-user-links"> </div> </div> </div> </div> </div> <div class="mw-portlet mw-portlet-dock-bottom emptyPortlet" id="p-dock-bottom"> <ul> </ul> </div> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-5c6f46dcf-td5x5","wgBackendResponseTime":172,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.003","walltime":"0.004","ppvisitednodes":{"value":15,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":574,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":0,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":2,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":0,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":0,"limit":20},"unstrip-size":{"value":0,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":0,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 0.000 1 -total"]},"cachereport":{"origin":"mw-web.codfw.main-5c6f46dcf-td5x5","timestamp":"20250330052838","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> </body> </html>