CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Ahemenidsko cesarstvo - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"84074818-1a88-466c-8606-f1eda641b1cc","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Ahemenidsko_cesarstvo","wgTitle":"Ahemenidsko cesarstvo","wgCurRevisionId":6274726,"wgRevisionId":6274726,"wgArticleId":368135,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Strani, ki uporabljajo strnljivi seznam z background in text-align v titlestyle","Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri","Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type","Viri CS1 v francoščini (fr)","Predloga Webarchive z wayback linki","Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Ahemenidsko cesarstvo", "Zgodovina Irana","Bivši imperiji","Bivše države v Aziji"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Ahemenidsko_cesarstvo","wgRelevantArticleId":368135,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":100000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false, "wgWikibaseItemId":"Q389688","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","mediawiki.page.gallery.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","ext.scribunto.logs","site", "mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cmediawiki.page.gallery.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f8/Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg/1200px-Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="1200"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f8/Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg/800px-Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="800"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f8/Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg/640px-Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="640"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Ahemenidsko cesarstvo - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Ahemenidsko_cesarstvo"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ahemenidsko_cesarstvo"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Ahemenidsko_cesarstvo rootpage-Ahemenidsko_cesarstvo skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Ahemenidsko+cesarstvo" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Ahemenidsko+cesarstvo" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Ahemenidsko+cesarstvo" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Ahemenidsko+cesarstvo" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Zgodovinski_viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovinski_viri"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Zgodovinski viri</span> </div> </a> <ul id="toc-Zgodovinski_viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zgodovina" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodovina"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Zgodovina</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgodovina-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Zgodovina</span> </button> <ul id="toc-Zgodovina-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Poreklo_dinastije" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Poreklo_dinastije"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.1</span> <span>Poreklo dinastije</span> </div> </a> <ul id="toc-Poreklo_dinastije-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Ahemenidski_vladarji" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Ahemenidski_vladarji"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.2</span> <span>Ahemenidski vladarji</span> </div> </a> <ul id="toc-Ahemenidski_vladarji-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vzpostavitev_in_širjenje_cesarstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vzpostavitev_in_širjenje_cesarstva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.3</span> <span>Vzpostavitev in širjenje cesarstva</span> </div> </a> <ul id="toc-Vzpostavitev_in_širjenje_cesarstva-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Kir_Veliki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Kir_Veliki"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.3.1</span> <span>Kir Veliki</span> </div> </a> <ul id="toc-Kir_Veliki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kambiz_II." class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Kambiz_II."> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.3.2</span> <span>Kambiz II.</span> </div> </a> <ul id="toc-Kambiz_II.-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Darej_Veliki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Darej_Veliki"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.3.3</span> <span>Darej Veliki</span> </div> </a> <ul id="toc-Darej_Veliki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Zunanja_politika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanja_politika"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4</span> <span>Zunanja politika</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanja_politika-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Kserkses_I." class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Kserkses_I."> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4.1</span> <span>Kserkses I.</span> </div> </a> <ul id="toc-Kserkses_I.-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Artakserks_I." class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Artakserks_I."> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4.2</span> <span>Artakserks I.</span> </div> </a> <ul id="toc-Artakserks_I.-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kserkses_II.,_Sogdijan_in_Darej_II." class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Kserkses_II.,_Sogdijan_in_Darej_II."> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4.3</span> <span>Kserkses II., Sogdijan in Darej II.</span> </div> </a> <ul id="toc-Kserkses_II.,_Sogdijan_in_Darej_II.-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Artakserks_II._Mnemon" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Artakserks_II._Mnemon"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4.4</span> <span>Artakserks II. Mnemon</span> </div> </a> <ul id="toc-Artakserks_II._Mnemon-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Artakserks_III._in_IV." class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Artakserks_III._in_IV."> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4.5</span> <span>Artakserks III. in IV.</span> </div> </a> <ul id="toc-Artakserks_III._in_IV.-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Padec_cesarstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Padec_cesarstva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2.4.6</span> <span>Padec cesarstva</span> </div> </a> <ul id="toc-Padec_cesarstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Politika_in_administracija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Politika_in_administracija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Politika in administracija</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Politika_in_administracija-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Politika in administracija</span> </button> <ul id="toc-Politika_in_administracija-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Obseg_cesarstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Obseg_cesarstva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1</span> <span>Obseg cesarstva</span> </div> </a> <ul id="toc-Obseg_cesarstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vlada_in_administrativni_centri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vlada_in_administrativni_centri"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.2</span> <span>Vlada in administrativni centri</span> </div> </a> <ul id="toc-Vlada_in_administrativni_centri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Satrapije" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Satrapije"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.3</span> <span>Satrapije</span> </div> </a> <ul id="toc-Satrapije-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Darejeve_reforme" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Darejeve_reforme"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.4</span> <span>Darejeve reforme</span> </div> </a> <ul id="toc-Darejeve_reforme-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zakoni_in_pravosodje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zakoni_in_pravosodje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.5</span> <span>Zakoni in pravosodje</span> </div> </a> <ul id="toc-Zakoni_in_pravosodje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Gospodarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Gospodarstvo</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Gospodarstvo-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Gospodarstvo</span> </button> <ul id="toc-Gospodarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Monetarni_sistem" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Monetarni_sistem"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1</span> <span>Monetarni sistem</span> </div> </a> <ul id="toc-Monetarni_sistem-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Davčni_sistem" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Davčni_sistem"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.2</span> <span>Davčni sistem</span> </div> </a> <ul id="toc-Davčni_sistem-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Promet" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Promet"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.3</span> <span>Promet</span> </div> </a> <ul id="toc-Promet-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Poljedelstvo_in_namakanje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Poljedelstvo_in_namakanje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.4</span> <span>Poljedelstvo in namakanje</span> </div> </a> <ul id="toc-Poljedelstvo_in_namakanje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Vojska" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Vojska"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Vojska</span> </div> </a> <ul id="toc-Vojska-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kultura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Kultura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Kultura</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Kultura-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Kultura</span> </button> <ul id="toc-Kultura-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Jezik" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Jezik"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1</span> <span>Jezik</span> </div> </a> <ul id="toc-Jezik-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Življenje_v_času_Ahemenidov" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Življenje_v_času_Ahemenidov"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.2</span> <span>Življenje v času Ahemenidov</span> </div> </a> <ul id="toc-Življenje_v_času_Ahemenidov-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Življenje_na_kraljevskem_dvoru" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Življenje_na_kraljevskem_dvoru"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.2.1</span> <span>Življenje na kraljevskem dvoru</span> </div> </a> <ul id="toc-Življenje_na_kraljevskem_dvoru-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Življenje_izven_kraljevskega_dvora" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-3"> <a class="vector-toc-link" href="#Življenje_izven_kraljevskega_dvora"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.2.2</span> <span>Življenje izven kraljevskega dvora</span> </div> </a> <ul id="toc-Življenje_izven_kraljevskega_dvora-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Religija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Religija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.3</span> <span>Religija</span> </div> </a> <ul id="toc-Religija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Umetnost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Umetnost"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Umetnost</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Umetnost-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Umetnost</span> </button> <ul id="toc-Umetnost-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Arhitektura_in_urbanizem" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Arhitektura_in_urbanizem"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.1</span> <span>Arhitektura in urbanizem</span> </div> </a> <ul id="toc-Arhitektura_in_urbanizem-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kiparstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kiparstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.2</span> <span>Kiparstvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Kiparstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Polikromija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Polikromija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.3</span> <span>Polikromija</span> </div> </a> <ul id="toc-Polikromija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zlatarstvo" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zlatarstvo"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.4</span> <span>Zlatarstvo</span> </div> </a> <ul id="toc-Zlatarstvo-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Tehnologija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Tehnologija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Tehnologija</span> </div> </a> <ul id="toc-Tehnologija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kulturni_vpliv" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Kulturni_vpliv"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Kulturni vpliv</span> </div> </a> <ul id="toc-Kulturni_vpliv-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Viri_in_sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Viri_in_sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10</span> <span>Viri in sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Viri_in_sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Literatura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Literatura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">11</span> <span>Literatura</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Literatura-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Literatura</span> </button> <ul id="toc-Literatura-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Antična_dela" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Antična_dela"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">11.1</span> <span>Antična dela</span> </div> </a> <ul id="toc-Antična_dela-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Moderna_dela" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Moderna_dela"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">11.2</span> <span>Moderna dela</span> </div> </a> <ul id="toc-Moderna_dela-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">12</span> <span>Zunanje povezave</span> </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Ahemenidsko cesarstvo</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 104 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-104" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">104 jeziki</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Achaemenidiese_Ryk" title="Achaemenidiese Ryk – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Achaemenidiese Ryk" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Afrikaans</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Imperio_Aquemenida" title="Imperio Aquemenida – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Imperio Aquemenida" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aragonés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D8%A5%D9%85%D8%A8%D8%B1%D8%A7%D8%B7%D9%88%D8%B1%D9%8A%D8%A9_%D8%A7%D9%84%D8%A3%D8%AE%D9%85%D9%8A%D9%86%D9%8A%D8%A9" title="الإمبراطورية الأخمينية – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="الإمبراطورية الأخمينية" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D8%B4%D8%A7%D9%87%D9%86%D8%B4%D8%A7%D9%87%D9%8A%D9%87_%D8%A7%D9%84%D8%A7%D8%AE%D9%85%D9%8A%D9%86%D9%8A%D9%87" title="الشاهنشاهيه الاخمينيه – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="الشاهنشاهيه الاخمينيه" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>مصرى</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-as mw-list-item"><a href="https://as.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%B9%E0%A6%BE%E0%A6%95%E0%A7%8D%E0%A6%B9%E0%A7%8D%E0%A6%AE%E0%A6%BE%E0%A6%A8%E0%A7%80_%E0%A6%B8%E0%A6%BE%E0%A6%AE%E0%A7%8D%E0%A7%B0%E0%A6%BE%E0%A6%9C%E0%A7%8D%E0%A6%AF" title="হাক্হ্মানী সাম্ৰাজ্য – asamščina" lang="as" hreflang="as" data-title="হাক্হ্মানী সাম্ৰাজ্য" data-language-autonym="অসমীয়া" data-language-local-name="asamščina" class="interlanguage-link-target"><span>অসমীয়া</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Imperiu_aquem%C3%A9nida" title="Imperiu aqueménida – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Imperiu aqueménida" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Asturianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/%C6%8Fh%C9%99m%C9%99nil%C9%99r_d%C3%B6vl%C9%99ti" title="Əhəmənilər dövləti – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Əhəmənilər dövləti" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Azərbaycanca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D9%87%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D8%B4%DB%8C%D9%84%D8%B1_%D8%AF%D8%A4%D9%88%D9%84%D8%AA%DB%8C" title="هخامنشیلر دؤولتی – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="هخامنشیلر دؤولتی" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target"><span>تۆرکجه</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D3%98%D2%BB%D3%99%D0%BC%D3%99%D0%BD%D0%B8%D2%99%D3%99%D1%80_%D0%B4%D3%99%D2%AF%D0%BB%D3%99%D1%82%D0%B5" title="Әһәмәниҙәр дәүләте – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Әһәмәниҙәр дәүләте" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target"><span>Башҡортса</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%94%D0%B7%D1%8F%D1%80%D0%B6%D0%B0%D0%B2%D0%B0_%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%96%D0%B4%D0%B0%D1%9E" title="Дзяржава Ахеменідаў – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Дзяржава Ахеменідаў" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%94%D0%B7%D1%8F%D1%80%D0%B6%D0%B0%D0%B2%D0%B0_%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D1%8D%D0%BD%D1%96%D0%B4%D0%B0%D1%9E" title="Дзяржава Ахемэнідаў – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Дзяржава Ахемэнідаў" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская (тарашкевіца)</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE_%D1%86%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE" title="Ахеменидско царство – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Ахеменидско царство" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%B9%E0%A6%BE%E0%A6%96%E0%A6%AE%E0%A6%BE%E0%A6%A8%E0%A7%87%E0%A6%B6%E0%A6%BF_%E0%A6%B8%E0%A6%BE%E0%A6%AE%E0%A7%8D%E0%A6%B0%E0%A6%BE%E0%A6%9C%E0%A7%8D%E0%A6%AF" title="হাখমানেশি সাম্রাজ্য – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="হাখমানেশি সাম্রাজ্য" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Impalaeriezh_an_Ac%27haemenided" title="Impalaeriezh an Ac'haemenided – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Impalaeriezh an Ac'haemenided" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Ahemenidsko_Carstvo" title="Ahemenidsko Carstvo – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Ahemenidsko Carstvo" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bosanski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Imperi_Aquem%C3%A8nida" title="Imperi Aquemènida – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Imperi Aquemènida" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Imperyong_Persyano" title="Imperyong Persyano – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Imperyong Persyano" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cebuano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%D8%A6%DB%8C%D9%85%D9%BE%D8%B1%D8%A7%D8%AA%DB%86%D8%B1%DB%8C%DB%95%D8%AA%DB%8C%DB%8C_%DA%BE%DB%95%D8%AE%D8%A7%D9%85%DB%95%D9%86%D8%B4%DB%8C" title="ئیمپراتۆریەتیی ھەخامەنشی – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="ئیمپراتۆریەتیی ھەخامەنشی" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>کوردی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-crh mw-list-item"><a href="https://crh.wikipedia.org/wiki/Ahameni%C5%9F_%C4%B0mparatorl%C4%B1%C4%9F%C4%B1" title="Ahameniş İmparatorlığı – krimska tatarščina" lang="crh" hreflang="crh" data-title="Ahameniş İmparatorlığı" data-language-autonym="Qırımtatarca" data-language-local-name="krimska tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Qırımtatarca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Achaimenovsk%C3%A1_%C5%99%C3%AD%C5%A1e" title="Achaimenovská říše – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Achaimenovská říše" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B4%D1%81%D0%B5%D0%BD_%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%88%D0%B0%D0%BB%D3%91%D1%85%D3%97" title="Ахеменидсен патшалӑхӗ – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Ахеменидсен патшалӑхӗ" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Чӑвашла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Yr_Ymerodraeth_Achaemenaidd" title="Yr Ymerodraeth Achaemenaidd – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Yr Ymerodraeth Achaemenaidd" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Ach%C3%A6menidiske_rige" title="Achæmenidiske rige – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Achæmenidiske rige" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Ach%C3%A4menidenreich" title="Achämenidenreich – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Achämenidenreich" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%91%CF%87%CE%B1%CE%B9%CE%BC%CE%B5%CE%BD%CE%B9%CE%B4%CE%B9%CE%BA%CE%AE_%CE%91%CF%85%CF%84%CE%BF%CE%BA%CF%81%CE%B1%CF%84%CE%BF%CF%81%CE%AF%CE%B1" title="Αχαιμενιδική Αυτοκρατορία – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Αχαιμενιδική Αυτοκρατορία" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Achaemenid_Empire" title="Achaemenid Empire – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Achaemenid Empire" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/A%C4%A5emenida_Imperio" title="Aĥemenida Imperio – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Aĥemenida Imperio" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Imperio_aquem%C3%A9nida" title="Imperio aqueménida – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Imperio aqueménida" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Ahhemeniidide_riik" title="Ahhemeniidide riik – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Ahhemeniidide riik" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Akemenestar_Inperioa" title="Akemenestar Inperioa – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Akemenestar Inperioa" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%B4%D8%A7%D9%87%D9%86%D8%B4%D8%A7%D9%87%DB%8C_%D9%87%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D8%B4%DB%8C" title="شاهنشاهی هخامنشی – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="شاهنشاهی هخامنشی" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Akhaimenidit" title="Akhaimenidit – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Akhaimenidit" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Ach%C3%A9m%C3%A9nides" title="Achéménides – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Achéménides" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/An_Impireacht_Acaeim%C3%A9ineach" title="An Impireacht Acaeiméineach – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="An Impireacht Acaeiméineach" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gcr mw-list-item"><a href="https://gcr.wikipedia.org/wiki/Ach%C3%A9m%C3%A9nid" title="Achéménid – Guianan Creole" lang="gcr" hreflang="gcr" data-title="Achéménid" data-language-autonym="Kriyòl gwiyannen" data-language-local-name="Guianan Creole" class="interlanguage-link-target"><span>Kriyòl gwiyannen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Imperio_Aquem%C3%A9nida" title="Imperio Aqueménida – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Imperio Aqueménida" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-glk mw-list-item"><a href="https://glk.wikipedia.org/wiki/%D9%87%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D8%B4%D9%8A%D8%A7%D9%86" title="هخامنشيان – Gilaki" lang="glk" hreflang="glk" data-title="هخامنشيان" data-language-autonym="گیلکی" data-language-local-name="Gilaki" class="interlanguage-link-target"><span>گیلکی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Daular_Achaemenid" title="Daular Achaemenid – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Daular Achaemenid" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hausa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hak mw-list-item"><a href="https://hak.wikipedia.org/wiki/P%C3%B4-s%E1%B9%B3%CC%82_Ti-koet" title="Pô-sṳ̂ Ti-koet – Hakka Chinese" lang="hak" hreflang="hak" data-title="Pô-sṳ̂ Ti-koet" data-language-autonym="客家語 / Hak-kâ-ngî" data-language-local-name="Hakka Chinese" class="interlanguage-link-target"><span>客家語 / Hak-kâ-ngî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%94%D7%90%D7%99%D7%9E%D7%A4%D7%A8%D7%99%D7%94_%D7%94%D7%A4%D7%A8%D7%A1%D7%99%D7%AA_%D7%94%D7%90%D7%97%D7%9E%D7%A0%D7%99%D7%AA" title="האימפריה הפרסית האחמנית – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="האימפריה הפרסית האחמנית" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%96%E0%A4%BC%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A4%A8%E0%A5%80_%E0%A4%B8%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF" title="हख़ामनी साम्राज्य – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="हख़ामनी साम्राज्य" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target"><span>हिन्दी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Ahemenidsko_Carstvo" title="Ahemenidsko Carstvo – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Ahemenidsko Carstvo" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/%C3%93perzsa_Birodalom" title="Óperzsa Birodalom – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Óperzsa Birodalom" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D4%B1%D6%84%D5%A5%D5%B4%D5%A5%D5%B6%D5%B5%D5%A1%D5%B6_%D5%BA%D5%A5%D5%BF%D5%B8%D6%82%D5%A9%D5%B5%D5%B8%D6%82%D5%B6" title="Աքեմենյան պետություն – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Աքեմենյան պետություն" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Kekaisaran_Akhemeniyah" title="Kekaisaran Akhemeniyah – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Kekaisaran Akhemeniyah" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/Persaveldi" title="Persaveldi – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Persaveldi" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target"><span>Íslenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Impero_achemenide" title="Impero achemenide – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Impero achemenide" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%A2%E3%82%B1%E3%83%A1%E3%83%8D%E3%82%B9%E6%9C%9D" title="アケメネス朝 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="アケメネス朝" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%90%E1%83%A5%E1%83%94%E1%83%9B%E1%83%94%E1%83%9C%E1%83%98%E1%83%90%E1%83%9C%E1%83%97%E1%83%90_%E1%83%98%E1%83%9B%E1%83%9E%E1%83%94%E1%83%A0%E1%83%98%E1%83%90" title="აქემენიანთა იმპერია – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="აქემენიანთა იმპერია" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kaa mw-list-item"><a href="https://kaa.wikipedia.org/wiki/Axamaniyler" title="Axamaniyler – karakalpaščina" lang="kaa" hreflang="kaa" data-title="Axamaniyler" data-language-autonym="Qaraqalpaqsha" data-language-local-name="karakalpaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Qaraqalpaqsha</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%BD_%D3%99%D1%83%D0%BB%D0%B5%D1%82%D1%96" title="Ахемен әулеті – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Ахемен әулеті" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Қазақша</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EC%95%84%EC%BC%80%EB%A9%94%EB%84%A4%EC%8A%A4_%EC%A0%9C%EA%B5%AD" title="아케메네스 제국 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="아케메네스 제국" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/%C3%8Emperatoriya_Hexameni%C5%9F%C3%AE" title="Împeratoriya Hexamenişî – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Împeratoriya Hexamenişî" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kurdî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BB%D0%B5%D1%80_%D0%B4%D3%A9%D3%A9%D0%BB%D3%A9%D1%82%D2%AF" title="Ахеменилер дөөлөтү – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Ахеменилер дөөлөтү" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Кыргызча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Imperium_Achaemenidarum" title="Imperium Achaemenidarum – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Imperium Achaemenidarum" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Impero_Acemenan" title="Impero Acemenan – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Impero Acemenan" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target"><span>Lingua Franca Nova</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lld mw-list-item"><a href="https://lld.wikipedia.org/wiki/Imper_achemenid" title="Imper achemenid – Ladin" lang="lld" hreflang="lld" data-title="Imper achemenid" data-language-autonym="Ladin" data-language-local-name="Ladin" class="interlanguage-link-target"><span>Ladin</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Achemenid%C5%B3_imperija" title="Achemenidų imperija – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Achemenidų imperija" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Ahemen%C4%ABdu_imp%C4%93rija" title="Ahemenīdu impērija – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Ahemenīdu impērija" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Akemenida" title="Akemenida – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Akemenida" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malagasy</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mi mw-list-item"><a href="https://mi.wikipedia.org/wiki/Emepaea_Achaemenid" title="Emepaea Achaemenid – maorščina" lang="mi" hreflang="mi" data-title="Emepaea Achaemenid" data-language-autonym="Māori" data-language-local-name="maorščina" class="interlanguage-link-target"><span>Māori</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE_%D0%A6%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE" title="Ахеменидско Царство – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Ахеменидско Царство" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%B9%E0%B4%96%E0%B4%BE%E0%B4%AE%E0%B4%A8%E0%B4%BF_%E0%B4%B8%E0%B4%BE%E0%B4%AE%E0%B5%8D%E0%B4%B0%E0%B4%BE%E0%B4%9C%E0%B5%8D%E0%B4%AF%E0%B4%82" title="ഹഖാമനി സാമ്രാജ്യം – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="ഹഖാമനി സാമ്രാജ്യം" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B4%D1%8B%D0%BD_%D1%8D%D0%B7%D1%8D%D0%BD%D1%82_%D0%B3%D2%AF%D1%80%D1%8D%D0%BD" title="Ахеменидын эзэнт гүрэн – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Ахеменидын эзэнт гүрэн" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Монгол</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%96%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A4%A8%E0%A5%80_%E0%A4%B8%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF" title="हखामनी साम्राज्य – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="हखामनी साम्राज्य" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target"><span>मराठी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Empayar_Hakhamaniyah" title="Empayar Hakhamaniyah – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Empayar Hakhamaniyah" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mzn mw-list-item"><a href="https://mzn.wikipedia.org/wiki/%D9%87%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D8%B4%DB%8C%D9%88%D9%86" title="هخامنشیون – mazanderanščina" lang="mzn" hreflang="mzn" data-title="هخامنشیون" data-language-autonym="مازِرونی" data-language-local-name="mazanderanščina" class="interlanguage-link-target"><span>مازِرونی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ne mw-list-item"><a href="https://ne.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%85%E0%A4%96%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A4%A8%E0%A5%80_%E0%A4%B8%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF" title="अखामनी साम्राज्य – nepalščina" lang="ne" hreflang="ne" data-title="अखामनी साम्राज्य" data-language-autonym="नेपाली" data-language-local-name="nepalščina" class="interlanguage-link-target"><span>नेपाली</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Achaemeniden" title="Achaemeniden – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Achaemeniden" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Akamenidedynastiet" title="Akamenidedynastiet – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Akamenidedynastiet" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Emp%C3%A8ri_Aquemenida" title="Empèri Aquemenida – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Empèri Aquemenida" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl badge-Q70894304 mw-list-item" title=""><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Imperium_Achemenid%C3%B3w" title="Imperium Achemenidów – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Imperium Achemenidów" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%DB%81%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D8%B4%DB%8C_%D8%B3%D9%84%D8%B7%D9%86%D8%AA" title="ہخامنشی سلطنت – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="ہخامنشی سلطنت" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target"><span>پنجابی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D9%87%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D8%B4%DB%8C%D8%A7%D9%86%D9%88_%D8%B3%D8%AA%D8%B1%D9%88%D8%A7%DA%A9%D9%8A" title="هخامنشیانو سترواکي – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="هخامنشیانو سترواکي" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target"><span>پښتو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Imp%C3%A9rio_Aquem%C3%AAnida" title="Império Aquemênida – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Império Aquemênida" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Imperiul_Ahemenid" title="Imperiul Ahemenid – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Imperiul Ahemenid" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-roa-rup mw-list-item"><a href="https://roa-rup.wikipedia.org/wiki/Amir%C3%A3ria_Persan%C3%A3" title="Amirãria Persanã – aromunščina" lang="rup" hreflang="rup" data-title="Amirãria Persanã" data-language-autonym="Armãneashti" data-language-local-name="aromunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Armãneashti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%94%D0%B5%D1%80%D0%B6%D0%B0%D0%B2%D0%B0_%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B4%D0%BE%D0%B2" title="Держава Ахеменидов – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Держава Ахеменидов" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sa mw-list-item"><a href="https://sa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B9%E0%A4%95%E0%A5%8D%E0%A4%B7%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A4%A3%E0%A5%80_%E0%A4%B8%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF%E0%A4%AE%E0%A5%8D" title="हक्षामणी साम्राज्यम् – sanskrt" lang="sa" hreflang="sa" data-title="हक्षामणी साम्राज्यम्" data-language-autonym="संस्कृतम्" data-language-local-name="sanskrt" class="interlanguage-link-target"><span>संस्कृतम्</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco mw-list-item"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Achaemenid_Empire" title="Achaemenid Empire – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Achaemenid Empire" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target"><span>Scots</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%DA%AA%D8%A6%D9%85%D9%86%D9%8A%DA%8A" title="اڪئمنيڊ – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="اڪئمنيڊ" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target"><span>سنڌي</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Ahemenidska_Monarhija" title="Ahemenidska Monarhija – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Ahemenidska Monarhija" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Achaemenid_Empire" title="Achaemenid Empire – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Achaemenid Empire" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Staroperzsk%C3%A1_r%C3%AD%C5%A1a" title="Staroperzská ríša – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Staroperzská ríša" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Perandoria_Akaemenide" title="Perandoria Akaemenide – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Perandoria Akaemenide" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%B4%D1%81%D0%BA%D0%BE_%D1%86%D0%B0%D1%80%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE" title="Ахеменидско царство – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Ахеменидско царство" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-su mw-list-item"><a href="https://su.wikipedia.org/wiki/Kakaisaran_Ak%C3%A9m%C3%A9niyah" title="Kakaisaran Akéméniyah – sundanščina" lang="su" hreflang="su" data-title="Kakaisaran Akéméniyah" data-language-autonym="Sunda" data-language-local-name="sundanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sunda</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Akemeniderna" title="Akemeniderna – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Akemeniderna" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%85%E0%AE%95%E0%AE%BE%E0%AE%AE%E0%AE%A9%E0%AE%BF%E0%AE%9A%E0%AE%BF%E0%AE%AF%E0%AE%AA%E0%AF%8D_%E0%AE%AA%E0%AF%87%E0%AE%B0%E0%AE%B0%E0%AE%9A%E0%AF%81" title="அகாமனிசியப் பேரரசு – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="அகாமனிசியப் பேரரசு" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target"><span>தமிழ்</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%A8%D0%BE%D2%B3%D0%B0%D0%BD%D1%88%D0%BE%D2%B3%D0%B8%D0%B8_%D2%B2%D0%B0%D1%85%D0%BE%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D1%88%D3%A3" title="Шоҳаншоҳии Ҳахоманишӣ – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Шоҳаншоҳии Ҳахоманишӣ" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Тоҷикӣ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%88%E0%B8%B1%E0%B8%81%E0%B8%A3%E0%B8%A7%E0%B8%A3%E0%B8%A3%E0%B8%94%E0%B8%B4%E0%B8%AD%E0%B8%B0%E0%B8%84%E0%B8%B5%E0%B9%80%E0%B8%A1%E0%B8%99%E0%B8%B4%E0%B8%94" title="จักรวรรดิอะคีเมนิด – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="จักรวรรดิอะคีเมนิด" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Imperyong_Akemenida" title="Imperyong Akemenida – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Imperyong Akemenida" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tagalog</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Ahameni%C5%9F_%C4%B0mparatorlu%C4%9Fu" title="Ahameniş İmparatorluğu – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Ahameniş İmparatorluğu" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/Ax%C3%A4menid_D%C3%A4wl%C3%A4te" title="Axämenid Däwläte – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Axämenid Däwläte" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Татарча / tatarça</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%86%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D1%96%D1%8F_%D0%90%D1%85%D0%B5%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%96%D0%B4%D1%96%D0%B2" title="Імперія Ахеменідів – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Імперія Ахеменідів" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%DB%81%D8%AE%D8%A7%D9%85%D9%86%D8%B4%DB%8C_%D8%B3%D9%84%D8%B7%D9%86%D8%AA" title="ہخامنشی سلطنت – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="ہخامنشی سلطنت" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Ahamoniylar_davlati" title="Ahamoniylar davlati – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Ahamoniylar davlati" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Oʻzbekcha / ўзбекча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/%C4%90%E1%BA%BF_qu%E1%BB%91c_Achaemenes" title="Đế quốc Achaemenes – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Đế quốc Achaemenes" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Imperyo_Akemenida" title="Imperyo Akemenida – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Imperyo Akemenida" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Winaray</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E9%98%BF%E5%A5%91%E7%BE%8E%E5%B0%BC%E5%BE%B7%E7%8E%8B%E6%9C%9D" title="阿契美尼德王朝 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="阿契美尼德王朝" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%90%E1%83%A5%E1%83%94%E1%83%9B%E1%83%94%E1%83%9C%E1%83%98%E1%83%90%E1%83%9C%E1%83%94%E1%83%A4%E1%83%98%E1%83%A8_%E1%83%98%E1%83%9B%E1%83%9E%E1%83%94%E1%83%A0%E1%83%98%E1%83%90" title="აქემენიანეფიშ იმპერია – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="აქემენიანეფიშ იმპერია" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target"><span>მარგალური</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E9%98%BF%E5%A5%91%E7%BE%8E%E5%B0%BC%E5%BE%B7%E5%B8%9D%E5%9B%BD" title="阿契美尼德帝国 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="阿契美尼德帝国" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/Achaemenes_T%C3%A8-kok" title="Achaemenes Tè-kok – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Achaemenes Tè-kok" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>閩南語 / Bân-lâm-gú</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E6%B3%A2%E6%96%AF%E7%AC%AC%E4%B8%80%E5%B8%9D%E5%9C%8B" title="波斯第一帝國 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="波斯第一帝國" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target"><span>粵語</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q389688#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Ahemenidsko_cesarstvo" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Ahemenidsko_cesarstvo" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Ahemenidsko_cesarstvo"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Ahemenidsko_cesarstvo"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Ahemenidsko_cesarstvo" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Ahemenidsko_cesarstvo" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&oldid=6274726" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Ahemenidsko_cesarstvo&id=6274726&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FAhemenidsko_cesarstvo"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FAhemenidsko_cesarstvo"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Ahemenidsko+cesarstvo"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Ahemenidsko_cesarstvo&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Achaemenid_Empire" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q389688" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6022633">.mw-parser-output .ib-country{border-collapse:collapse;line-height:1.2em}.mw-parser-output .ib-country td,.mw-parser-output .ib-country th{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-header,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-full-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-below{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-full-data{border:0;padding:0 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-full-data{border-top:0;border-bottom:1px solid #a2a9b1;padding:0 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .infobox-header{text-align:left}.mw-parser-output .ib-country .infobox-above{font-size:125%;line-height:1.2}.mw-parser-output .ib-country-names{padding-top:0.25em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-name-style{display:inline}.mw-parser-output .ib-country .infobox-image{padding:0.5em 0}.mw-parser-output .ib-country-anthem{border-top:1px solid #a2a9b1;padding-top:0.5em;margin-top:0.5em}.mw-parser-output .ib-country-map-caption{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-largest,.mw-parser-output .ib-country-lang{font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-ethnic,.mw-parser-output .ib-country-religion,.mw-parser-output .ib-country-sovereignty{font-weight:normal;display:inline}.mw-parser-output .ib-country-fake-li{text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-fake-li2{text-indent:0.5em;margin-left:1em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-website{line-height:11pt}.mw-parser-output .ib-country-map-caption3{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-fn{text-align:left;margin:0 auto}.mw-parser-output .ib-country-fn-alpha{list-style-type:lower-alpha;margin-left:1em}.mw-parser-output .ib-country-fn-num{margin-left:1em}</style><table class="infobox ib-country vcard"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above adr"><div class="fn org country-name">Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo</div><div class="ib-country-names"><i>Pārsa</i> </div></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-subheader">550–330 pr. n. št.</td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><div class="noresize" style="display:table; width:100%;"> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding: 0px 5px 3px;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Standard_of_Cyrus_the_Great_(Blue).svg" class="mw-file-description" title="Zastava Ahemenidsko cesarstvo"><img alt="Zastava Ahemenidsko cesarstvo" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f8/Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg/125px-Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg.png" decoding="async" width="125" height="125" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f8/Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg/188px-Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f8/Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg/250px-Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg.png 2x" data-file-width="470" data-file-height="470" /></a></span></div> </div> <div>Prapor Kira II.</div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><span class="mw-default-size" typeof="mw:File/Frameless"><a href="/wiki/Slika:Achaemenid_Empire_~480_BC.png" class="mw-file-description" title="Zemljevid Ahemenidskega cesarstva v največjem obsegu do približno 480. pr. n. št."><img alt="Zemljevid Ahemenidskega cesarstva v največjem obsegu do približno 480. pr. n. št." src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Achaemenid_Empire_~480_BC.png/250px-Achaemenid_Empire_~480_BC.png" decoding="async" width="250" height="177" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Achaemenid_Empire_~480_BC.png/375px-Achaemenid_Empire_~480_BC.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b7/Achaemenid_Empire_~480_BC.png/500px-Achaemenid_Empire_~480_BC.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="425" /></a></span><div class="ib-country-map-caption">Zemljevid Ahemenidskega cesarstva v največjem obsegu do približno 480. pr. n. št.</div></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Glavno mesto</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Babilon" title="Babilon">Babilon</a><sup id="cite_ref-EY_1-0" class="reference"><a href="#cite_note-EY-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> (glavno mesto), Pasargad, <a href="/wiki/Ekbatana" title="Ekbatana">Ekbatana</a>, <a href="/wiki/Suza,_Perzija" title="Suza, Perzija">Suza</a>, <a href="/wiki/Perzepolis" title="Perzepolis">Perzepolis</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Skupni jeziki</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Perzij%C5%A1%C4%8Dina" title="Perzijščina">stara perzijščina</a>,<span class="anchor" id="infoa"></span><sup><a href="#inforefa">[a]</a></sup> <a href="/wiki/Aramaj%C5%A1%C4%8Dina" class="mw-redirect" title="Aramajščina">aramajščina</a><span class="anchor" id="infob"></span><sup><a href="#inforefb">[b]</a> (uradni jezik),</sup> <a href="/wiki/Akad%C5%A1%C4%8Dina" title="Akadščina">akadščina</a>,<sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/w/index.php?title=Medij%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Medijščina (stran ne obstaja)">medijščina</a>, <a href="/wiki/Elam%C5%A1%C4%8Dina" title="Elamščina">elamščina</a>, <a href="/wiki/Sumer%C5%A1%C4%8Dina" title="Sumerščina">sumerščina</a><span class="anchor" id="infoc"></span><sup><a href="#inforefc">[c]</a></sup></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Religija <div class="ib-country-religion"></div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Zoroastrstvo" class="mw-redirect" title="Zoroastrstvo">Zoroastrstvo</a>, <a href="/w/index.php?title=Babilonska_vera&action=edit&redlink=1" class="new" title="Babilonska vera (stran ne obstaja)">Babilonska vera</a><sup id="cite_ref-3" class="reference"><a href="#cite_note-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Vlada</th><td class="infobox-data">Fevdalna monarhija</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><a href="/wiki/Seznam_perzijskih_kraljev" title="Seznam perzijskih kraljev">Šahanšah</a></th><td class="infobox-data"> </td></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• 559–529 pr. n. št. </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Kir_II." title="Kir II.">Kir II.</a> Veliki</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• 336–330 pr. n. št. </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Darej_III." title="Darej III.">Darej III.</a></td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Zgodovinska doba</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Antika" title="Antika">antika</a></td></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/w/index.php?title=Perzijska_vstaja&action=edit&redlink=1" class="new" title="Perzijska vstaja (stran ne obstaja)">perzijska vstaja</a> </div></th><td class="infobox-data">550 pr. n. št.</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• Zasedba Lidije </div></th><td class="infobox-data">547 pr. n. št.</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• Zasedba Babilonije </div></th><td class="infobox-data">539 pr. n. št.</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• Zasedba Egipta </div></th><td class="infobox-data">525 pr. n. št.</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• Grško-perzijska vojna </div></th><td class="infobox-data">499–449 pr. n. št.</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• Padec pod Makedonijo </div></th><td class="infobox-data">330 pr. n. št.</td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Površina</th></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label">500 pr. n. št.</th><td class="infobox-data">8.000.000 km<sup>2</sup></td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Prebivalstvo</th></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• 500 pr. n. št.<sup id="cite_ref-1996,_p._47_4-0" class="reference"><a href="#cite_note-1996,_p._47-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </div></th><td class="infobox-data">50.000.000</td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Valuta</th><td class="infobox-data"><a href="/w/index.php?title=Daric&action=edit&redlink=1" class="new" title="Daric (stran ne obstaja)">Daric</a>, <a href="/w/index.php?title=Siglos&action=edit&redlink=1" class="new" title="Siglos (stran ne obstaja)">Siglos</a></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"> <table style="width:95%; background: transparent; text-align:center; margin:0 auto; display:inline-table;"> <tbody><tr> <td style="text-align:center; border:0; padding-bottom:0"><div id="before-after"></div> <b>Predhodnice</b></td> <td style="text-align:center;border:0; padding-bottom:0;"><b>Naslednice</b> </td></tr> <tr> <td style="vertical-align:top; text-align:center; border:0;"> <table style="width:100%; background: transparent; text-align:center; margin:0 auto; border:0;"> <tbody><tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c6/Median_Empire.jpg/20px-Median_Empire.jpg" decoding="async" width="20" height="11" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c6/Median_Empire.jpg/30px-Median_Empire.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c6/Median_Empire.jpg/40px-Median_Empire.jpg 2x" data-file-width="1306" data-file-height="735" /></span></span> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:left;"><a href="/wiki/Medijsko_cesarstvo" title="Medijsko cesarstvo">Medijsko cesarstvo</a> </td></tr> <tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/Neo-Babylonian_Empire.png/20px-Neo-Babylonian_Empire.png" decoding="async" width="20" height="18" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/Neo-Babylonian_Empire.png/30px-Neo-Babylonian_Empire.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c1/Neo-Babylonian_Empire.png/40px-Neo-Babylonian_Empire.png 2x" data-file-width="591" data-file-height="529" /></span></span> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:left;"><a href="/w/index.php?title=Novobabilonsko_cesarstvo&action=edit&redlink=1" class="new" title="Novobabilonsko cesarstvo (stran ne obstaja)">Novobabilonsko cesarstvo</a> </td></tr> <tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Map_Anatolia_ancient_regions-en.svg/20px-Map_Anatolia_ancient_regions-en.svg.png" decoding="async" width="20" height="13" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Map_Anatolia_ancient_regions-en.svg/30px-Map_Anatolia_ancient_regions-en.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/74/Map_Anatolia_ancient_regions-en.svg/40px-Map_Anatolia_ancient_regions-en.svg.png 2x" data-file-width="921" data-file-height="596" /></span></span> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:left;"><a href="/wiki/Lidija" title="Lidija">Lidija</a> </td></tr> <tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Ancient_Egypt_map-en.svg/20px-Ancient_Egypt_map-en.svg.png" decoding="async" width="20" height="41" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Ancient_Egypt_map-en.svg/30px-Ancient_Egypt_map-en.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Ancient_Egypt_map-en.svg/40px-Ancient_Egypt_map-en.svg.png 2x" data-file-width="1577" data-file-height="3219" /></span></span> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:left;"><a href="/wiki/Stari_Egipt" title="Stari Egipt">Stari Egipt</a> </td></tr> </tbody></table> </td> <td style="vertical-align:top; text-align:center;border:0;"> <table style="width:92%; background:transparent; text-align:center; margin:0 auto; border:0;"> <tbody><tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:right;"><a href="/wiki/Makedonski_imperij" class="mw-redirect" title="Makedonski imperij">Makedonski imperij</a> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/Vergina_sun.svg/20px-Vergina_sun.svg.png" decoding="async" width="20" height="23" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/Vergina_sun.svg/30px-Vergina_sun.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/Vergina_sun.svg/40px-Vergina_sun.svg.png 2x" data-file-width="221" data-file-height="249" /></span></span> </td></tr> </tbody></table> </td></tr></tbody></table></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Danes del</th><td class="infobox-data"><div class="collapsible-list mw-collapsible mw-collapsed" style="text-align: left;"> <div style="line-height: 1.6em; font-weight: bold; font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;"><div>Današnje države</div></div> <ul class="mw-collapsible-content" style="margin-top: 0; margin-bottom: 0; line-height: inherit; list-style: none; margin-left: 0;"><li style="line-height: inherit; margin: 0"> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_the_Taliban.svg/23px-Flag_of_the_Taliban.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_the_Taliban.svg/35px-Flag_of_the_Taliban.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_the_Taliban.svg/46px-Flag_of_the_Taliban.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="500" /></span></span> </span><a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistan</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/Flag_of_Armenia.svg/23px-Flag_of_Armenia.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/Flag_of_Armenia.svg/35px-Flag_of_Armenia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/Flag_of_Armenia.svg/46px-Flag_of_Armenia.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Armenija" title="Armenija">Armenija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Flag_of_Azerbaijan.svg/23px-Flag_of_Azerbaijan.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Flag_of_Azerbaijan.svg/35px-Flag_of_Azerbaijan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Flag_of_Azerbaijan.svg/46px-Flag_of_Azerbaijan.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Azerbajd%C5%BEan" title="Azerbajdžan">Azerbajdžan</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Flag_of_Bahrain.svg/23px-Flag_of_Bahrain.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Flag_of_Bahrain.svg/35px-Flag_of_Bahrain.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Flag_of_Bahrain.svg/46px-Flag_of_Bahrain.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Bahrajn" title="Bahrajn">Bahrajn</a><sup id="cite_ref-Mojtahed-Zadeh_5-0" class="reference"><a href="#cite_note-Mojtahed-Zadeh-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Flag_of_Bulgaria.svg/23px-Flag_of_Bulgaria.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Flag_of_Bulgaria.svg/35px-Flag_of_Bulgaria.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Flag_of_Bulgaria.svg/46px-Flag_of_Bulgaria.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">Bolgarija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg/23px-Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg/35px-Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg/45px-Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Ljudska_republika_Kitajska" title="Ljudska republika Kitajska">Ljudska republika Kitajska</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Flag_of_Cyprus.svg/23px-Flag_of_Cyprus.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Flag_of_Cyprus.svg/35px-Flag_of_Cyprus.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Flag_of_Cyprus.svg/45px-Flag_of_Cyprus.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="800" /></span></span> </span><a href="/wiki/Ciper" title="Ciper">Ciper</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/Flag_of_Egypt.svg/23px-Flag_of_Egypt.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/Flag_of_Egypt.svg/35px-Flag_of_Egypt.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/Flag_of_Egypt.svg/45px-Flag_of_Egypt.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egipt</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Flag_of_Eritrea.svg/23px-Flag_of_Eritrea.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Flag_of_Eritrea.svg/35px-Flag_of_Eritrea.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Flag_of_Eritrea.svg/46px-Flag_of_Eritrea.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Eritreja" title="Eritreja">Eritreja</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Flag_of_Georgia.svg/23px-Flag_of_Georgia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Flag_of_Georgia.svg/35px-Flag_of_Georgia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Flag_of_Georgia.svg/45px-Flag_of_Georgia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Gruzija" title="Gruzija">Gruzija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/23px-Flag_of_Greece.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/35px-Flag_of_Greece.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5c/Flag_of_Greece.svg/45px-Flag_of_Greece.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /></span></span> </span><a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_India.svg/23px-Flag_of_India.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_India.svg/35px-Flag_of_India.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Flag_of_India.svg/45px-Flag_of_India.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Flag_of_Iran.svg/23px-Flag_of_Iran.svg.png" decoding="async" width="23" height="13" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Flag_of_Iran.svg/35px-Flag_of_Iran.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Flag_of_Iran.svg/46px-Flag_of_Iran.svg.png 2x" data-file-width="630" data-file-height="360" /></span></span> </span><a href="/wiki/Iran" title="Iran">Iran</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Flag_of_Iraq.svg/23px-Flag_of_Iraq.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Flag_of_Iraq.svg/35px-Flag_of_Iraq.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Flag_of_Iraq.svg/45px-Flag_of_Iraq.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Irak" title="Irak">Irak</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Flag_of_Israel.svg/21px-Flag_of_Israel.svg.png" decoding="async" width="21" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Flag_of_Israel.svg/32px-Flag_of_Israel.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d4/Flag_of_Israel.svg/41px-Flag_of_Israel.svg.png 2x" data-file-width="1100" data-file-height="800" /></span></span> </span><a href="/wiki/Izrael" title="Izrael">Izrael</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/Flag_of_Jordan.svg/23px-Flag_of_Jordan.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/Flag_of_Jordan.svg/35px-Flag_of_Jordan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c0/Flag_of_Jordan.svg/46px-Flag_of_Jordan.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Jordanija" title="Jordanija">Jordanija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Flag_of_Kazakhstan.svg/23px-Flag_of_Kazakhstan.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Flag_of_Kazakhstan.svg/35px-Flag_of_Kazakhstan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Flag_of_Kazakhstan.svg/46px-Flag_of_Kazakhstan.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="500" /></span></span> </span><a href="/wiki/Kazahstan" title="Kazahstan">Kazahstan</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Flag_of_Kuwait.svg/23px-Flag_of_Kuwait.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Flag_of_Kuwait.svg/35px-Flag_of_Kuwait.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/aa/Flag_of_Kuwait.svg/46px-Flag_of_Kuwait.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Kuvajt" title="Kuvajt">Kuvajt</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Flag_of_Kyrgyzstan.svg/23px-Flag_of_Kyrgyzstan.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Flag_of_Kyrgyzstan.svg/35px-Flag_of_Kyrgyzstan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Flag_of_Kyrgyzstan.svg/46px-Flag_of_Kyrgyzstan.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Kirgizistan" title="Kirgizistan">Kirgizistan</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/Flag_of_Lebanon.svg/23px-Flag_of_Lebanon.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/Flag_of_Lebanon.svg/35px-Flag_of_Lebanon.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/Flag_of_Lebanon.svg/45px-Flag_of_Lebanon.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Libanon" title="Libanon">Libanon</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Flag_of_Libya.svg/23px-Flag_of_Libya.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Flag_of_Libya.svg/35px-Flag_of_Libya.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Flag_of_Libya.svg/46px-Flag_of_Libya.svg.png 2x" data-file-width="960" data-file-height="480" /></span></span> </span><a href="/wiki/Libija" title="Libija">Libija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Flag_of_North_Macedonia.svg/23px-Flag_of_North_Macedonia.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Flag_of_North_Macedonia.svg/35px-Flag_of_North_Macedonia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/79/Flag_of_North_Macedonia.svg/46px-Flag_of_North_Macedonia.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Severna_Makedonija" title="Severna Makedonija">Severna Makedonija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Flag_of_Oman.svg/23px-Flag_of_Oman.svg.png" decoding="async" width="23" height="13" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Flag_of_Oman.svg/35px-Flag_of_Oman.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Flag_of_Oman.svg/46px-Flag_of_Oman.svg.png 2x" data-file-width="1050" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Oman" title="Oman">Oman</a><sup id="cite_ref-livius.org_6-0" class="reference"><a href="#cite_note-livius.org-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Flag_of_Pakistan.svg/23px-Flag_of_Pakistan.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Flag_of_Pakistan.svg/35px-Flag_of_Pakistan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Flag_of_Pakistan.svg/45px-Flag_of_Pakistan.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Pakistan" title="Pakistan">Pakistan</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Palestinska_ozemlja" title="Palestinska ozemlja"><img alt="Palestinska ozemlja" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/00/Flag_of_Palestine.svg/23px-Flag_of_Palestine.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/00/Flag_of_Palestine.svg/35px-Flag_of_Palestine.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/00/Flag_of_Palestine.svg/46px-Flag_of_Palestine.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></a></span></span> <a href="/wiki/Dr%C5%BEava_Palestina" class="mw-redirect" title="Država Palestina">Palestina</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/65/Flag_of_Qatar.svg/23px-Flag_of_Qatar.svg.png" decoding="async" width="23" height="9" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/65/Flag_of_Qatar.svg/35px-Flag_of_Qatar.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/65/Flag_of_Qatar.svg/46px-Flag_of_Qatar.svg.png 2x" data-file-width="1400" data-file-height="550" /></span></span> </span><a href="/wiki/Katar" title="Katar">Katar</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/23px-Flag_of_Romania.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/35px-Flag_of_Romania.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Flag_of_Romania.svg/45px-Flag_of_Romania.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /></span></span> </span><a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/23px-Flag_of_Russia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/35px-Flag_of_Russia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/45px-Flag_of_Russia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Flag_of_Saudi_Arabia.svg/23px-Flag_of_Saudi_Arabia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Flag_of_Saudi_Arabia.svg/35px-Flag_of_Saudi_Arabia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0d/Flag_of_Saudi_Arabia.svg/45px-Flag_of_Saudi_Arabia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Saudova_Arabija" title="Saudova Arabija">Saudova Arabija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Flag_of_Sudan.svg/23px-Flag_of_Sudan.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Flag_of_Sudan.svg/35px-Flag_of_Sudan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/01/Flag_of_Sudan.svg/46px-Flag_of_Sudan.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Sudan" title="Sudan">Sudan</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Flag_of_the_United_Arab_Republic_%281958%E2%80%931971%29.svg/23px-Flag_of_the_United_Arab_Republic_%281958%E2%80%931971%29.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Flag_of_the_United_Arab_Republic_%281958%E2%80%931971%29.svg/35px-Flag_of_the_United_Arab_Republic_%281958%E2%80%931971%29.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5f/Flag_of_the_United_Arab_Republic_%281958%E2%80%931971%29.svg/45px-Flag_of_the_United_Arab_Republic_%281958%E2%80%931971%29.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Sirija" title="Sirija">Sirija</a></li><li style="line-height: inherit; margin: 0"> Tadžikistan</li></ul> </div></td></tr></tbody></table> <p><b>Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo</b> (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550. do 330. pr. n. št. obsegalo prostor <a href="/wiki/Veliki_Iran" title="Veliki Iran">Velikega Irana</a>. <a href="/wiki/Ahemenidi" title="Ahemenidi">Ahemenidi</a> so bili druga iranska cesarska dinastija po <a href="/wiki/Medijsko_cesarstvo" title="Medijsko cesarstvo">Medijskem cesarstvu</a>. Na vrhuncu svoje moči se je iransko Ahemenidsko cesarstvo raztezalo na okoli 10,7 milijonov km², kar je največje cesarstvo v zgodovini starega veka. Prav tako je cesarstvo v tem času obsegalo okoli 46% svetovne populacije. </p><p>Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je ustanovil <a href="/wiki/Kir_II." title="Kir II.">Kir Veliki</a>, ki ga je razširil na večji del azijskega dela Bližnjega vzhoda, njegovi nasledniki <a href="/wiki/Kambiz_II." title="Kambiz II.">Kambiz II.</a> in <a href="/wiki/Darej_I." title="Darej I.">Darej Veliki</a> pa so ga razširili tudi na Afriko in Evropo, kar je pomenilo, da je bilo prvo cesarstvo, ki se je raztezalo na treh kontinentih. Ozemlje cesarstva je razen <a href="/wiki/Iran" title="Iran">Irana</a> obsegalo dele današnje <a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indije</a> in <a href="/wiki/Pakistan" title="Pakistan">Pakistana</a>, področje <a href="/wiki/Srednja_Azija" title="Srednja Azija">Srednje Azije</a>, <a href="/wiki/Mala_Azija" class="mw-redirect" title="Mala Azija">Male Azije</a>, <a href="/wiki/Trakija" title="Trakija">Trakije</a>, večji del obal <a href="/wiki/%C4%8Crno_morje" title="Črno morje">Črnega morja</a>, <a href="/wiki/Mezopotamija" title="Mezopotamija">Mezopotamijo</a>, sever Arabskega polotoka, <a href="/wiki/Levant" title="Levant">Levant</a>, <a href="/wiki/Sirija" title="Sirija">Sirijo</a> ter severovzhodni del Afrike z <a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egiptom</a>, <a href="/wiki/Libija" title="Libija">Libijo</a>, <a href="/wiki/Sudan" title="Sudan">Sudanom</a> in <a href="/wiki/Etiopija" title="Etiopija">Etiopijo</a>. </p><p>V zahodni zgodovini si Ahemenidsko perzijsko cesarstvo najlažje zapomnimo po <a href="/wiki/Gr%C5%A1ko-perzijske_vojne" title="Grško-perzijske vojne">grško-perzijskih vojnah</a>, uspešnem modelu Kirove in Darejeve centralizirane administracije,<sup id="cite_ref-R._Schmitt:_„Ahemenidska_dinastija“_7-0" class="reference"><a href="#cite_note-R._Schmitt:_„Ahemenidska_dinastija“-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> bogati umetniški zapuščini, osvoboditvi Židov iz babilonskega ujetništva, toleranci do verskih manjšin ter prvem pisanem spomeniku o človekovih pravicah (<a href="/wiki/Kirov_valj" title="Kirov valj">Kirov valj</a>). Ahemenidsko cesarstvo je propadlo tekom 4. stoletja pr. n. št., ko ga leta 330. pr. n. št. osvoji <a href="/wiki/Aleksander_Veliki" title="Aleksander Veliki">Aleksander Veliki</a>. </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovinski_viri">Zgodovinski viri</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Zgodovinski viri" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovinski viri"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Darius_I_the_Great%27s_inscription_crop.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5e/Darius_I_the_Great%27s_inscription_crop.jpg/250px-Darius_I_the_Great%27s_inscription_crop.jpg" decoding="async" width="250" height="135" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5e/Darius_I_the_Great%27s_inscription_crop.jpg/375px-Darius_I_the_Great%27s_inscription_crop.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5e/Darius_I_the_Great%27s_inscription_crop.jpg 2x" data-file-width="464" data-file-height="250" /></a><figcaption><a href="/wiki/Behistunski_napis" title="Behistunski napis">Behistunski napis</a> Dareja Velikega</figcaption></figure> <p>Problem pri raziskovanju Ahemenidskega cesarstva predstavlja omejeno število pisanih dokumentov, kar ahemenidske vladarje razlikuje na primer od asirskih kraljev. Velik del perzijskih zgodovinskih zapisov je bil uničen v mnogih opustošenjih makedonskih, arabskih ter posebej mongolskih osvajalcev. Ohranjeni dokumenti v glavnem vsebujejo administrativne evidence o kraljevskih <a href="/wiki/Satrapija" title="Satrapija">satrapijah</a> (dedovanje zemlje, davčne dokumente in podobno). Velik del zgodovinskih virov o Ahemenidskom cesarstvu temelji na zapisih njihovih sovražnikov <a href="/wiki/Grki" title="Grki">Grkov</a>; <a href="/wiki/Herodot" title="Herodot">Herodot</a>, <a href="/wiki/Strabon" title="Strabon">Strabon</a>, <a href="/wiki/Ktezij" title="Ktezij">Ktezij</a>, <a href="/wiki/Polibij" title="Polibij">Polibij</a>, <a href="/w/index.php?title=Klavdij_Elijan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Klavdij Elijan (stran ne obstaja)">Klavdij Elijan</a>, itd. Ostali tuji viri so egiptovski zapisi in biblijske knjige o Ezri in Esteri, ki tudi vsebujejo reference na nekaj perzijskih kraljev. Antični avtorji so precej pisali o Ahemenidskom cesarstvu, vendar je večina teh del izgubljena, ohranjeno je le nekaj odlomkov. Ahemenidski vladarji so zapustili precejšnje število kraljevskih zapisov (npr. v Behistunu) v katerih opisujejo dela na gradbiščih in njihov pomen za politiko cesarstva. Taki dokumenti le delno odpirajo zgodovinsko perspektivo v kontekstu razumevanja njihovega izvajanja oblasti..<sup id="cite_ref-Briant,_2002_8-0" class="reference"><a href="#cite_note-Briant,_2002-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p><sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant200217_9-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant200217-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Literatura o Ahemenidih je zelo raznolika, njihova analiza pa problematična glede na to, kako je neenakomerno distribuirana v prostoru in času. Na primer, medtem ko na področjih kot so Fars, Suza, Egipt in Babilon obstajajo številni dokumenti, jih je v ostalih delih cesarstva malo ali nič. V kronološkem smislu, je doba vladavine Kira Velikega, Dareja Velikega, Artakserksa I. in Dareja II. polna dokumentov, kar ni primer z ostalimi obdobji. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodovina">Zgodovina</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Zgodovina" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodovina"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Map_Achaemenids_Capitals_locations.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Map_Achaemenids_Capitals_locations.png/250px-Map_Achaemenids_Capitals_locations.png" decoding="async" width="250" height="250" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Map_Achaemenids_Capitals_locations.png/375px-Map_Achaemenids_Capitals_locations.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3f/Map_Achaemenids_Capitals_locations.png/500px-Map_Achaemenids_Capitals_locations.png 2x" data-file-width="770" data-file-height="770" /></a><figcaption>Karta Irana z vrisanimi najpomembnejšimi mesti iz dobe Ahemenidskega Perzijskega cesarstva</figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Poreklo_dinastije">Poreklo dinastije</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Poreklo dinastije" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Poreklo dinastije"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Ahemen" title="Ahemen">Ahemen</a>.</i></div></dd></dl> <p>Ustanovitelj ahemenidske dinastije je po legendi Ahemen (staroperzijsko Haxamaniš: „prijateljskega duha“), vendar je obstoj te zgodovinske osebe sporen. Glede na Behistunske napise, je bil Ahemen kralj perzijskih plemen v zahodnem Iranu (blizu <a href="/wiki/Urmijsko_jezero" title="Urmijsko jezero">Urmijskega jezera</a>) ob koncu 8. stoletja pr. n. št., davek pa je plačeval Asircem, ki so v tem času vladali v regiji.<sup id="cite_ref-R._Schmitt:_„Ahemenidska_dinastija“_7-1" class="reference"><a href="#cite_note-R._Schmitt:_„Ahemenidska_dinastija“-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Pod pritiskom mogočnih kraljestev Medijcev, Asircev in Urartu, so se Perzijci selili južno od gorskega masiva <a href="/wiki/Zagros" title="Zagros">Zagros</a> in ob koncu 2. tisočletja pr. n. št. postopno naselili področje okoli mesta <a href="/wiki/An%C5%A1an" title="Anšan">Anšana</a>.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant200228_10-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant200228-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ahemenov sin, perzijski vladar <a href="/wiki/Teisp" title="Teisp">Teisp</a> je širil ahemenidski vpliv na osvojena ozemlja okoli Anšana in v regiji Fars ter se imenoval za kralja Anšana, medtem ko asirski kralj <a href="/wiki/Asurbanipal" title="Asurbanipal">Asurbanipal</a> osvaja <a href="/wiki/Suza,_Perzija" title="Suza, Perzija">Suzo</a> in s tem izgine <a href="/wiki/Elam" title="Elam">Elamsko</a> kraljestvo. </p><p>Teisp je postal prvi ahemenidskil kralj, ki je nosil titulo kralja Anšana. Po njegovi smrti se je kraljestvo razdelilo med dva njegova sinova: Kira I. (Kuraš), ki mu je pripadel Anšan in Arijaramna (Arijaramna:„tisti, ki je prinesel mir v Iran“), ki mu pripade Parsumaš. Ta kralja imata samo omejeno vlogo v regiji v kateri so še naprej dominirali <a href="/wiki/Medijci" title="Medijci">Medijci</a> in <a href="/wiki/Asirci" title="Asirci">Asirci</a>. Obstoj Kira I. je dokazan s pečatom na katerem piše „Anšan Kuraš, sin Teispov“. To se je nanašalo na priznanje izplačila davka asirskemu kralju Asurbanipalu od Kuraša Parsumaša, kar s kombiniranjem perzijskih in asirskih virov kaže na to, da je Kir I. združil dve kroni (svojo in Arijaramnovo).<sup id="cite_ref-11" class="reference"><a href="#cite_note-11"><span class="cite-bracket">[</span>11<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tak scenarij je verjeten glede na to, da Perzijci pod asirsko dominacijo niso želeli ločevati svoja kraljestva. Alternativna zgodba bi bila, da je obstajal samo en kralj (Kir I.), ki je vladal tako Anšani kot Parsumašu, medtem ko je Arijaramn izmišljen lik. Vseeno pa ločeno omenjanje Anšana in Parsumaša sugerira, da sta obstajala dva perzijska kralja. Po padcu Novoasirskega cesarstva, so Ahemenidi priznali medijsko nadvlado v regiji.<sup id="cite_ref-12" class="reference"><a href="#cite_note-12"><span class="cite-bracket">[</span>12<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Vzroki in oblika prehoda pod Medijsko cesarstvo so še naprej nepoznani. </p><p>Darej Veliki je bil prvi, ki je omenil Ahemena kot prednika Kira Velikega (576 - 529 pr. n. št.) oziroma kot ustanovitelja ahemenidske dinastije. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da si je Darej Veliki izmislil Ahemenov lik, da bi upravičil svoj prihod na oblast z zamenjavo Smerdisa.<sup id="cite_ref-13" class="reference"><a href="#cite_note-13"><span class="cite-bracket">[</span>13<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V primeru obstoja Ahemena bi to pomenilo, da ahemenidska dinastija datira od začetka 7. stoletja pr. n. št. in traja skoraj štiri stojetja, vse do 330. pr. n. št. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Ahemenidski_vladarji">Ahemenidski vladarji</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Ahemenidski vladarji" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Ahemenidski vladarji"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Ahemenidi" title="Ahemenidi">Ahemenidi</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Ahemenidsko_Obiteljsko_Stablo.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Ahemenidsko_Obiteljsko_Stablo.png/250px-Ahemenidsko_Obiteljsko_Stablo.png" decoding="async" width="250" height="308" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Ahemenidsko_Obiteljsko_Stablo.png/375px-Ahemenidsko_Obiteljsko_Stablo.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Ahemenidsko_Obiteljsko_Stablo.png/500px-Ahemenidsko_Obiteljsko_Stablo.png 2x" data-file-width="780" data-file-height="960" /></a><figcaption>Družinsko drevo Ahemenidi dinastije</figcaption></figure> <table class="wikitable" border="1"> <tbody><tr> <th style="background:gold;"><b>Vladar</b> </th> <th style="background:gold;"><b>Doba vladanja</b> </th> <th style="background:gold;"><b>Sorodstvo</b> </th> </tr></tbody><caption> </caption> <tbody><tr> <td><a href="/wiki/Ahemen" title="Ahemen">Ahemen</a> </td> <td align="center">cca <a href="/wiki/705_pr._n._%C5%A1t." title="705 pr. n. št.">705</a> - cca <a href="/wiki/675_pr._n._%C5%A1t." title="675 pr. n. št.">675 pr. n. št.</a> </td> <td align="center"><i>Nepoznan</i> </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Teisp" title="Teisp">Teisp</a> </td> <td align="center">cca <a href="/wiki/675_pr._n._%C5%A1t." title="675 pr. n. št.">675</a> - cca <a href="/wiki/640_pr._n._%C5%A1t." title="640 pr. n. št.">640 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Ahemena </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kir_I." title="Kir I.">Kir I. Anšanski</a> </td> <td align="center">cca <a href="/wiki/640_pr._n._%C5%A1t." title="640 pr. n. št.">640</a> - cca <a href="/wiki/580_pr._n._%C5%A1t." title="580 pr. n. št.">580 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Teispa </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kambiz_I." title="Kambiz I.">Kambiz I.</a> </td> <td align="center"><a href="/wiki/580_pr._n._%C5%A1t." title="580 pr. n. št.">580</a> - <a href="/wiki/559_pr._n._%C5%A1t." title="559 pr. n. št.">559 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Kira I. </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kir_II." title="Kir II.">Kir II. Veliki</a> </td> <td align="center"><a href="/wiki/559_pr._n._%C5%A1t." title="559 pr. n. št.">559</a> - <a href="/w/index.php?title=530_pr._n._%C5%A1t.&action=edit&redlink=1" class="new" title="530 pr. n. št. (stran ne obstaja)">530 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Kambiza I. </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kambiz_II." title="Kambiz II.">Kambiz II.</a> </td> <td align="center"><a href="/w/index.php?title=530_pr._n._%C5%A1t.&action=edit&redlink=1" class="new" title="530 pr. n. št. (stran ne obstaja)">530</a> - <a href="/wiki/522_pr._n._%C5%A1t." title="522 pr. n. št.">522 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Kira Velikega </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Smerdis" title="Smerdis">Smerdis</a> </td> <td align="center">marec <a href="/wiki/522_pr._n._%C5%A1t." title="522 pr. n. št.">522</a> - september <a href="/wiki/522_pr._n._%C5%A1t." title="522 pr. n. št.">522 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Kira Velikega </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Darej_I." title="Darej I.">Darej I. Veliki</a> </td> <td align="center">september <a href="/wiki/522_pr._n._%C5%A1t." title="522 pr. n. št.">522</a> - oktober <a href="/wiki/486_pr._n._%C5%A1t." title="486 pr. n. št.">486 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin <a href="/wiki/Histasp" title="Histasp">Histaspa</a>, bratranec Kambiza II. </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kserkses_I." class="mw-redirect" title="Kserkses I.">Kserkses I. Veliki</a> </td> <td align="center">september <a href="/wiki/486_pr._n._%C5%A1t." title="486 pr. n. št.">486</a> - oktober <a href="/wiki/465_pr._n._%C5%A1t." title="465 pr. n. št.">465 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Dareja Velikega, vnuk Kira Velikega </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Artakserks_I." title="Artakserks I.">Artakserks I. Dolgoroki</a> </td> <td align="center"><a href="/wiki/465_pr._n._%C5%A1t." title="465 pr. n. št.">465</a> - <a href="/wiki/424_pr._n._%C5%A1t." title="424 pr. n. št.">424 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Kserksa I. Velikega </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kserkses_II." class="mw-redirect" title="Kserkses II.">Kserkses II.</a> </td> <td align="center"><a href="/wiki/424_pr._n._%C5%A1t." title="424 pr. n. št.">424</a> - <a href="/wiki/424_pr._n._%C5%A1t." title="424 pr. n. št.">424 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Artakserksa I. </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Sogdijan" title="Sogdijan">Sogdijan</a> </td> <td align="center"><a href="/wiki/424_pr._n._%C5%A1t." title="424 pr. n. št.">424</a> - <a href="/wiki/423_pr._n._%C5%A1t." title="423 pr. n. št.">423 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Artakserksa I. </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Darej_II." title="Darej II.">Darej II.</a> </td> <td align="center"><a href="/wiki/423_pr._n._%C5%A1t." title="423 pr. n. št.">423</a> - <a href="/wiki/404_pr._n._%C5%A1t." title="404 pr. n. št.">404 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Artakserksa I. </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Artakserks_II." title="Artakserks II.">Artakserks II. Mnemon</a> </td> <td align="center">travanj <a href="/wiki/404_pr._n._%C5%A1t." title="404 pr. n. št.">404</a> - marec <a href="/wiki/358_pr._n._%C5%A1t." title="358 pr. n. št.">358 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Dareja II. </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Artakserks_III." title="Artakserks III.">Artakserks III. Noh</a> </td> <td align="center">marec <a href="/wiki/358_pr._n._%C5%A1t." title="358 pr. n. št.">358</a> - september <a href="/wiki/338_pr._n._%C5%A1t." title="338 pr. n. št.">338 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Artakserksa II. </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Artakserks_IV." title="Artakserks IV.">Artakserks IV.</a> </td> <td align="center">september <a href="/wiki/338_pr._n._%C5%A1t." title="338 pr. n. št.">338</a> - junij <a href="/wiki/336_pr._n._%C5%A1t." title="336 pr. n. št.">336 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Artakserksa III. </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Darej_III." title="Darej III.">Darej III.</a> </td> <td align="center">junij <a href="/wiki/336_pr._n._%C5%A1t." title="336 pr. n. št.">336</a> - <a href="/wiki/330_pr._n._%C5%A1t." title="330 pr. n. št.">330 pr. n. št.</a> </td> <td align="center">sin Arsama, bratranec Artakserksa IV. </td></tr></tbody></table> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vzpostavitev_in_širjenje_cesarstva"><span id="Vzpostavitev_in_.C5.A1irjenje_cesarstva"></span>Vzpostavitev in širjenje cesarstva</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Vzpostavitev in širjenje cesarstva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vzpostavitev in širjenje cesarstva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Kir_Veliki">Kir Veliki</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Kir Veliki" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kir Veliki"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Kir_II." title="Kir II."> Kir II.</a>.</i></div></dd></dl> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pasargades_winged_man.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Pasargades_winged_man.jpg/220px-Pasargades_winged_man.jpg" decoding="async" width="220" height="293" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Pasargades_winged_man.jpg/330px-Pasargades_winged_man.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b5/Pasargades_winged_man.jpg/440px-Pasargades_winged_man.jpg 2x" data-file-width="576" data-file-height="768" /></a><figcaption>Kirov relief v Pasargadi, današnji Iran</figcaption></figure> <p>Leta 559 pr. n. št. anšanski prestol zasede <a href="/wiki/Kir_II." title="Kir II.">Kir II.</a> Veliki, sin Kambiza I. Ker je Kir Veliki zedinil obe perzijski kraljestvi, ga štejejo za prvega pravega perzijskega kralja. V začetku Kirove vladavine je bila Perzija še naprej pod nadvlado močnega Medijskega cesarstva. </p><p>Med letoma 553 in 550 pr. n. št. se Perzijci uprejo oziroma nastane vojna med Medijci in Perzijci, v kateri Kir Veliki premaga svojega deda, medijskega kralja Astiaga in zavzame <a href="/wiki/Ekbatana" title="Ekbatana">Ekbatano</a> (Hagmatana „Mesto zbiranja“, danes Hamadan). Ta prevrat je bil vzrok prenosa politične moči od Medijcev na drug iranski narod - Perzijce, ki so sedaj dominirali nad Medijci.<sup id="cite_ref-14" class="reference"><a href="#cite_note-14"><span class="cite-bracket">[</span>14<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kir Veliki se je proti bivšemu medijskemu kralju obnašal velikodušno; pustil ga je živeti in mu obljubil, da se bo obnašal kot njegov legitimni naslednik. Glede na zapis Ktezija in Ksenofonta, se je Kir poročil z Astiagovo hčerjo Amitiso, kas se zdi nelogično, ker bi to bila tako njegova žena kot teta. Verjetna razlaga je, da se je Astiag še enkrat poročil in da je njegova druga žena rodila navedeno hčer.<sup id="cite_ref-15" class="reference"><a href="#cite_note-15"><span class="cite-bracket">[</span>15<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ekbatana, do tedaj glavno mesto Medije, je zaradi svojega velikega strateškega pomena kontrole Srednje Azije, postalo glavno mesto novega Ahemenidskega Perzijskega cesarstva.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant200243_16-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant200243-16"><span class="cite-bracket">[</span>16<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Prenos politične dominacije od Medijcev na Perzijce je pomenil velik preobrat na Bližnjem vzhodu, ker je moral Kir Veliki po pokoritvi Medijskega cesarstva obračunati še s svojimi sosedi in nekdanjimi medijskimi zavezniki; mogočnim <a href="/wiki/Lidija" title="Lidija">Lidijskim</a> in <a href="/wiki/Babilon" title="Babilon">Babilonskim</a> cesarstvom. Lidijski kralj <a href="/wiki/Krez" title="Krez">Krez</a> (Astijagov svak) je v prevratu med dvema iranskima dinastijama videl priložnost za razširitev svojega Lidijskega cesarstva, in je s svojo vojsko krenil na pohod proti Ahemenidskemu cesarstvu. Kir Veliki ubrani cesarstvo od napada v <a href="/w/index.php?title=Bitka_pri_Pterii&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bitka pri Pterii (stran ne obstaja)">bitki pri Pterii</a> in nadaljuje boj proti Lidijcem vse do končne osvojitve lidijskega glavnega mesta <a href="/wiki/Sarde" title="Sarde">Sardesa</a>, in s tem Lidijsko cesarstvo neha obstajati. Bogati lidijski kralj Krez je bil ujet,<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant200246_17-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant200246-17"><span class="cite-bracket">[</span>17<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> a ga je Kir pomilostil in vzel za svojega osebnega svetovalca na kraljevem dvoru. </p><p>Leta 546 pr. n. št. se Kir Veliki vrne iz Male Azije, ki je bila popolnoma pokorjena razen jonska in eolijska mesta. Perzijski veliki kralj takoj začne nove vojne pohode proti Babiloniji, <a href="/w/index.php?title=Skitija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Skitija (stran ne obstaja)">Skitiji</a>, <a href="/wiki/Baktrija" title="Baktrija">Baktriji</a> in <a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egiptu</a>, ki so bili politična pretnja Perzijskemu cesarstvu. To obdobje je slabo poznano, razen tega, da je bila babilonska vojska poražena v bitki pri Opisu, potem pa je leta 539 pr. n. št. tudi samo glavno mesto Babilon padlo v perzijske roke po zvitem obleganju, v katerem se je perzijska vojska ob <a href="/wiki/Evfrat" title="Evfrat">Evfratu</a> vtihotapila v mesto in ga zavzela brez odpora. Po Babilonu je Kir Veliki leta 540 pr. n. št. osvojil Baktrijo in <a href="/w/index.php?title=Sakija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sakija (stran ne obstaja)">Sakijo</a>. Predpostavljajo, da je medtem Kir osvojil tudi <a href="/wiki/Partija_(satrapija)" title="Partija (satrapija)">Partijo</a>, <a href="/wiki/Drangijana" title="Drangijana">Drangijano</a>, <a href="/wiki/Arija_(satrapija)" title="Arija (satrapija)">Arijo</a>, <a href="/wiki/Horezm" title="Horezm">Horezm</a>, <a href="/wiki/Gandara" title="Gandara">Gandaro</a>, del Skitije, <a href="/w/index.php?title=Sagartija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sagartija (stran ne obstaja)">Sagartijo</a>, <a href="/wiki/Arahozija" title="Arahozija">Arahozijo</a> in južni <a href="/w/index.php?title=Balud%C5%BEistan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Baludžistan (stran ne obstaja)">Baludžistan</a> (Makran). Ti podatki so znani iz Darejevih Behistunskih napisov na katerih so navedena vsa osvojena ozemlja. </p><p>Politika Kira Velikega na osvojenih ozemljih je bila zelo tolerantna, s čimer si je perzijski vladar poskušal zagotoviti lojalnost pokorjenih narodov. Kir in njegovi naslednik so tudi skušali omiliti nacionalistične napetosti med narodi znotraj cesarstva, kar je predstavljalo revolucionarni preobrat glede na ostala obdobja zgodovine Bližnjega vzhoda. </p><p>Po zavzetju Babilona, Kir Veliki omogoči ujetim Židom vrnitev v Jeruzalem, in jim financira vrnitev in rekonstrukcijo porušenega Salomonovega templja. Po tem Kir osvoji celotno Mezopotamijo in severne dele Arabskega polotoka in tako pod njegovo oblast pridejo tudi Arabci. Okoli leta 545 pr. n. št. je osvojen tudi Ciper. Glede na omejene zgodovinske vire, se o Kirovem osvajanju Sirije, Fenicije in Palestine ve zelo malo. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Kambiz_II.">Kambiz II.</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Kambiz II." class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kambiz II."><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Kambiz_II." title="Kambiz II.">Kambiz II.</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Cambyses_II_capturing_Psamtik_III.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/Cambyses_II_capturing_Psamtik_III.png/250px-Cambyses_II_capturing_Psamtik_III.png" decoding="async" width="250" height="160" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/Cambyses_II_capturing_Psamtik_III.png/375px-Cambyses_II_capturing_Psamtik_III.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/Cambyses_II_capturing_Psamtik_III.png/500px-Cambyses_II_capturing_Psamtik_III.png 2x" data-file-width="610" data-file-height="390" /></a><figcaption>Kambiz II. kaznuje Psametika III. - (perzijski pečat)</figcaption></figure> <p>Kirov naslednik in njegov sin <a href="/wiki/Kambiz_II." title="Kambiz II.">Kambiz II.</a> med letoma 525 in 522 pr. n. št. vodi afriške ekspedicije in osvaja Egipt in večji del severovzhodne Afrike; kraljestva Libije, Kirenaike in Nubije.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant200264_18-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant200264-18"><span class="cite-bracket">[</span>18<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kambiz se je za puščavsko ekspedicijo pripravil tako, da je sklenil zavezništvo z arabskimi poglavarji, ki so perzijski vojski dobavljali potrebno vodo. Egiptovski faraon <a href="/w/index.php?title=Amazis_II.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Amazis II. (stran ne obstaja)">Amazis II.</a> je upal da mu bo zavezništvo z Grki pomagalo da se upre perzijski invaziji. Faraonovo upanje je propadlo, ker so se ciprska mesta in tiran Polikrat z otoka Samosa, ki je posedoval veliko mornarico, odločili priključiti Perziji, medtem ko je poveljnik grških enot Fan iz Halikarnasa prestopil k perzijski vojski. V odločilni <a href="/w/index.php?title=Bitka_pri_Peluziji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bitka pri Peluziji (stran ne obstaja)">bitki pri Peluziji</a> je bila egiptovska vojska poražena, kmalu zatem pa osvojeno mesto <a href="/wiki/Memfis,_Egipt" title="Memfis, Egipt">Memfis</a>. Bitka je postala popularna po tem, da so Perzijci kot ščite uporabili mačke, ki so bile Egipčanom svete, pa so se ti predali iz strahu, da jih ne bi poškodovale.<sup id="cite_ref-19" class="reference"><a href="#cite_note-19"><span class="cite-bracket">[</span>19<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ujeti faraon <a href="/w/index.php?title=Psametik_III.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Psametik III. (stran ne obstaja)">Psametik III.</a> je bil ubit, ker je poskušal z vstajo. Egipčanski zapisi govore, da je Kambiz uradno prevzel <a href="/wiki/Faraon" title="Faraon">faraonski</a> naslov. Kambiz II. je iz Egipta poskušal osvojiti Kuš, kraljestvo, ki se je nahajalo v današnjem Sudanu in Etiopiji. Njegova vojska ni uspela prečkati surovo pustinjo in se je ob velikih izgubah vrnila. </p><p>V času Kambizovih pohodov v Afriki, se je v srcu Perzije pojavil človek, ki je trdil, da je Bardija (<a href="/wiki/Smerdis" title="Smerdis">Smerdis</a>), čeprav je bil pravi Smerdis ubit tri leta prej. Bil je to čarovniški uzurpator Gaumati, ki je želel zasesti perzijski prestol, kar mu je tudi uspelo, ker so ga priznali za kralja. Kambiz II. je poskušal obračunati z njim, a je na poti v Pasargad izgubil življenje. Po Darejevih navedbah, je Kambiz naredil samomor, ker je menil da nima možnosti da se vrne na prestol. Grški zgodovinarji Herodot in Ktezije pa navajata, da je bila smrt nesrečen slučaj. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Darej_Veliki">Darej Veliki</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Darej Veliki" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Darej Veliki"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Darej_I." title="Darej I."> Darej I.</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Darius-Vase.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/Darius-Vase.jpg/250px-Darius-Vase.jpg" decoding="async" width="250" height="411" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/ba/Darius-Vase.jpg 1.5x" data-file-width="292" data-file-height="480" /></a><figcaption>Darej Veliki (grška vaza)</figcaption></figure> <p>Nihče se ni upal upreti lažnemu kralju razen Dareja I. Velikega, ki ga s pomočjo šestih perzijskih plemičev preseneti in ubije leta 522 pr. n. št. Darej Veliki postane perzijski veliki kralj. Poroči se z Atoso, ženo lažnega kralja in hčerko Kira Velikega. Imel je sina Kserksesa I., ki ga bo nasledil. Nenadno zamenjavo na vrhu države so perzijske province videle kot dobro priložnost da se osamosvojijo. V Suzi, Babilonu, Mediji in Sagartiji uporniki zbirajo vojsko. Vendar Darej v dveh letih vse te upore zaduši. Tudi Babilon, ki se je dvakrat uprl, prizna oblast Dareja Velikega. </p><p>Darej Veliki nadaljuje širiti Perzijsko cesarstvo v Srednjo Azijo in Evropo; leta 512 pr. n. št. začne vojno proti nomadskim Skitom. Velika perzijska vojska je prečkala <a href="/wiki/Bospor" title="Bospor">Bospor</a> in zavzela vzhodno Trakijo, medtem ko se je <a href="/wiki/Makedonija" class="mw-redirect" title="Makedonija">Makedonija</a> prostovoljno priključila Perziji, je ta prešla Donavo. Osvajanje Trakije je bilo pomembno glede nato, kako je bila ta regija bogata z lesom potrebnim za gradnjo ladij in s plemenitimi kovinami.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002156_20-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002156-20"><span class="cite-bracket">[</span>20<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po umiritvi jonskega upora, Darej Veliki začne načrtovati kako umiriti grške pretnje iz zahoda, oziroma kako kaznovati Atene in Eretrije zaradi podpore jonskemu uporu, pri čemer je bilo opustošeno perzijsko mesto <a href="/wiki/Sarde" title="Sarde">Sarde</a> v Lidiji.<sup id="cite_ref-Holland,_177.-178._21-0" class="reference"><a href="#cite_note-Holland,_177.-178.-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V času vladavine Dareja Velikega sta se odvila dva večja pohoda proti sovražnim polisom.<sup id="cite_ref-Holland,_177.-178._21-1" class="reference"><a href="#cite_note-Holland,_177.-178.-21"><span class="cite-bracket">[</span>21<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p><p>Prvi perzijski kazenski pohod se je začel leta 492 pr. n. št. in ga je vodil Mardonij <sup id="cite_ref-Herodot,_6.45.1_22-0" class="reference"><a href="#cite_note-Herodot,_6.45.1-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, zet Dareja Velikega. Ponovno osvoji evropsko regijo Trakijo, ki je nominalno bila del Perzijskega cesarstva že od leta 513 pr. n. št.. Mardonij potem priključi Makedonijo, čeprav je bila kraljevina Makedonija predhodno neodvisni zaveznik Perzijcem.<sup id="cite_ref-Herodot,_6.44.1_23-0" class="reference"><a href="#cite_note-Herodot,_6.44.1-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njegovi nadaljnji pohodi so bili ustavljeni pri polotoku <a href="/wiki/Atos" class="mw-redirect" title="Atos">Atos</a>, kjer mu je bila večina mornarice uničena v veliki nevihti, nakar se je vrnil v Malo Azijo.<sup id="cite_ref-Herodot,_6.45.1_22-1" class="reference"><a href="#cite_note-Herodot,_6.45.1-22"><span class="cite-bracket">[</span>22<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-Herodot,_6.44.1_23-1" class="reference"><a href="#cite_note-Herodot,_6.44.1-23"><span class="cite-bracket">[</span>23<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Leta 490 pr. n. št. sta bila perzijska vojaška poveljnika Datis in Artafern mlajši, zadolžena od Dareja Velikega, da pripravita kombinirane kopenske in pomorske moči proti <a href="/wiki/Atene" title="Atene">Atenam</a> in <a href="/wiki/%C5%A0parta" class="mw-redirect" title="Šparta">Šparti</a>. Perzijska vojska začne s pohodom proti otoku Naksos, ki se mu maščujejo za neuspešen pohod njihovih jonskih zaveznikov desetletje prej <sup id="cite_ref-24" class="reference"><a href="#cite_note-24"><span class="cite-bracket">[</span>24<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, zatem pridejo do Evbeje, kjer je bil eden od dveh glavnih ciljev; mesto Eretrija, ki pade po perzijskem obleganju. Vseeno vojna operacija proti Atenam doživi neuspeh v <a href="/wiki/Bitka_na_Maratonskem_polju" title="Bitka na Maratonskem polju">bitki pri Maratonu</a>. </p><p>Dareja Velikega se spominjamo tudi po gradnji monumentalnih palač v Suzi in veličastnem novem glavnem mestu <a href="/wiki/Perzepolis" title="Perzepolis">Perzepolis</a>, ki je služil kot metropola njegovim naslednikom. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zunanja_politika">Zunanja politika</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Zunanja politika" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanja politika"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Gr%C5%A1ko-perzijske_vojne" title="Grško-perzijske vojne"> Grško-perzijske vojne</a>.</i></div></dd></dl> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Kserkses_I.">Kserkses I.</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Kserkses I." class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kserkses I."><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Kserkses_I." class="mw-redirect" title="Kserkses I.">Kserkses I.</a>.</i></div></dd></dl> <p>Kserkses I. (perz. Xšayarša: „Vladar heroj“) leta 486 pr. n. št. nasledi svojega očeta Dareja Velikega na perzijskem prestolu. Že v začetku Kserksesove vladavine se pojavijo upori v Egiptu in Grčiji, tako da Kserkses začne vojne pohode s ciljem zatrtja uporov. Po umiritvi v Egiptu, Kserkses zbere glavnino perzijske vojske in krene na pohod proti Atenam in Šparti. Perzijska vojska je pri <a href="/wiki/Dardanele" title="Dardanele">Dardanelah</a> prešla na evropsko kopno s pomočjo dveh velikih pontonskih <a href="/wiki/Most" title="Most">mostov</a>, ki so predstavljali vrhunski inženirski dosežek tistega časa.<sup id="cite_ref-25" class="reference"><a href="#cite_note-25"><span class="cite-bracket">[</span>25<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Grška vojska je poskušala zaustaviti Perzijce v <a href="/wiki/Bitka_pri_Termopilah" title="Bitka pri Termopilah">bitki pri Termopilah</a> in Artemizijo, vendar so jih Perzijci premagali in nadaljevali prodor do zapuščenih Aten, ki jih je Kserkses porušil kot maščevanje za njihovo pomoč jonski vstaji, ko je bilo uničeno mesto Sarde. Atenčani in Špartanci so se umaknili na <a href="/wiki/Peloponez" title="Peloponez">Peloponez</a> in na <a href="/wiki/Korint" title="Korint">Korintski</a> ožini postavili utrdbe. </p><p>Atenčani so zmago proti Perzijcem dosegli šele v pomorski <a href="/wiki/Bitka_pri_Salamini" title="Bitka pri Salamini">bitki pri Salamini</a> <sup id="cite_ref-26" class="reference"><a href="#cite_note-26"><span class="cite-bracket">[</span>26<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, ko je <a href="/wiki/Temistokles" class="mw-redirect" title="Temistokles">Temistokles</a> izkoristil prednosti plitvega in ozkega zaliva v katerem perzijska mornarica ni mogla manevrirati. Ko je slišal za nerede u perzijski satrapiji Babilon, je Kserkses z vojsko odšel iz Grčije in za kontrolo pustil manjši del vojske svojim grškim zaveznikom na čelu z Mardonijem, ki so ga po letu dni Atenci in Špartanci porazili v <a href="/wiki/Bitka_pri_Platajah" title="Bitka pri Platajah">bitki pri Platajah</a>. Uradno se je vojna med Perzijci in Grki končala s Kalijinim mirom trideset let po velikih bitkah. </p><p>U prvim letih vladavine Kserkses spremeni tolerantno perzijsko politiko proti osvojenim narodom, ki sta jo vodila njegova predhodnika Kir in Darej.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002558_27-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002558-27"><span class="cite-bracket">[</span>27<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po zadušitvi upora v Babilonu, Atenah, Baktriji in Egiptu, jih je kaznoval z rušenjem lokalnih templjev. Titule faraona in babilonskega kralja je ukinil in te države pretvoril v satrapije. Egipčani so se kasneje dvakrat uspešno uprli in si povrnili neodvisnost. Perzijski kralji so vladali Egiptu kot XXVII. in XXXI. dinastija. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Artakserks_I.">Artakserks I.</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Artakserks I." class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Artakserks I."><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Artakserks_I." title="Artakserks I.">Artakserks I.</a>.</i></div></dd></dl> <p><a href="/wiki/Artakserks_I." title="Artakserks I.">Artakserks I.</a>, Kserksov sin, je nasledil očeta na prestolu leta 465 pr. n. št. po tem ko je bil ubit v dvornih spletkah<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002582-583_28-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002582-583-28"><span class="cite-bracket">[</span>28<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, in takoj zadušil upor v Baktriji. Zatem izvaja pravne in politične reforme v kontekstu redefiniranja odnosov med velikim kraljem in perzijsko aristokracijo.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002588_29-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002588-29"><span class="cite-bracket">[</span>29<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Nadaljuje z gradnjo kompleksa v Perzepolisu, a kljub temu mesto izgublja politični pomen v korist Suze in Babilona. Glede na nekatere hipoteze je Perzepolis postal kraljevsko počitniško mesto, vendar to ni zanesljivo.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002590_30-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002590-30"><span class="cite-bracket">[</span>30<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po Baktriji, zaradi novic o uboju Kserksesa in visokih davkov, nastanejo novi neredi leta 460 pr. n. št. v Egiptu, kjer je bil ubit satrap, zavzeto mesto Memfis in zaprošena pomoč od Aten.<sup id="cite_ref-31" class="reference"><a href="#cite_note-31"><span class="cite-bracket">[</span>31<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Perzija je na upor odgovorila z vojnim pohodom pod vodstvom perzijskega generala Megabiza II., ki je vodil vojsko skozi Judejo in leta 454 pr. n. št. zadušil egipčansko vstajo in ujel vstajnike.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002592_32-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002592-32"><span class="cite-bracket">[</span>32<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Paralelno z nemiri v perzijski provinci Egipt, se krepijo napetosti tudi z grškimi polisi. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Kserkses_II.,_Sogdijan_in_Darej_II."><span id="Kserkses_II..2C_Sogdijan_in_Darej_II."></span>Kserkses II., Sogdijan in Darej II.</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Kserkses II., Sogdijan in Darej II." class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kserkses II., Sogdijan in Darej II."><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Darej_II." title="Darej II.">Darej II.</a>.</i></div></dd></dl> <p>Leta 424 pr. n. št. je Artakserks I. umrl v Suzi, pokopan pa je v kompleksu grobnic Nakš-e Rustam blizu Perzepolisa, kjer so pokopani tudi njegovi predhodniki. Nasledil ga je <a href="/wiki/Kserkses_II." class="mw-redirect" title="Kserkses II.">Kserkses II.</a>, njegov sin in edini legitimni naslednik, ki ga je po samo 45 dneh vladanja ubil polbrat <a href="/wiki/Sogdijan" title="Sogdijan">Sogdijan</a>.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002605_33-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002605-33"><span class="cite-bracket">[</span>33<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ocho (staroperz. Vahuka), drugi polbrat Kserksesa II., po šestih in pol mesecih vladanja Sogdijana vrže s prestola in se okrona kot <a href="/wiki/Darej_II." title="Darej II.">Darej II.</a>. Čas je bil politično turbulenten, saj je vsak od navedenih polbratov vodil svojo propagandno kampanjo v dokazovanju svoje pravice do prestola, borba za oblast pa je označila tudi začetek slabljenja Perzijskega cesarstva. </p><p>Iz obdobja vladavine Dareja II. obstaja omejeno število zgodovinskih virov, ki govore izključno o politični situaciji na zahodnih mejah cesarstva, kjer so še naprej vladala trenja med Grki in Perzijci.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002610_34-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002610-34"><span class="cite-bracket">[</span>34<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Med letoma 411 in 407 pr. n. št. Atenci izkoristijo neorganizirane in nasprotujoče poteze perzijskih satrapov v Mali Aziji in osvojijo del obalnega področja. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Artakserks_II._Mnemon">Artakserks II. Mnemon</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Artakserks II. Mnemon" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Artakserks II. Mnemon"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Artakserks_II." title="Artakserks II.">Artakserks II.</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Persepolis_Artaxerxes_II_tomb.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d6/Persepolis_Artaxerxes_II_tomb.jpg/250px-Persepolis_Artaxerxes_II_tomb.jpg" decoding="async" width="250" height="163" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d6/Persepolis_Artaxerxes_II_tomb.jpg/375px-Persepolis_Artaxerxes_II_tomb.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d6/Persepolis_Artaxerxes_II_tomb.jpg/500px-Persepolis_Artaxerxes_II_tomb.jpg 2x" data-file-width="1692" data-file-height="1104" /></a><figcaption>Grobnica Artakserksa II. v Perzepolisu</figcaption></figure> <p>Po tem ko je leta 404 pr. n. št. nasledil svojega očeta Dareja II., Artakserks II. Mnemon mora braniti pravico do prestola proti njegovemu bratu Kiru mlajšem, ki ga je poskušal usmrtiti takoj po ustoličenju. Poskus atentata je propadel in Kir mlajši postane ujetnik, a ga na prigovarjanje matere Parisatide, Artakserks II. pomilosti in ga pošlje v satrapijo Lidijo. Leta 401 pr. n. št. Kir mlajši v Mali Aziji zbere 10.000 grških plačancev <sup id="cite_ref-35" class="reference"><a href="#cite_note-35"><span class="cite-bracket">[</span>35<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in še toliko azijskih vojakov, ter ponovno krene v boj proti Artakserksu II. za perzijski prestol. V bitki pri Kunaksi Kir mlajši umre, s čimer je upor zadušen in položaj Artakserksa II. okrepljen.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002640-650_36-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002640-650-36"><span class="cite-bracket">[</span>36<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Politične nemire v Perziji izkoristi Egipt, ki se pod vodstvom Amirteja osamosvoji. </p><p>Kaznovanje satrapij in mest Male Azije, ki so bili na strani Kira mlajšega, Artakserks II. poveri perzijskemu vojskovodji Tisafernu. Ta poteza obrne nekatera jonska mesta da poiščejo pomoč pri Šparti in špartanski kralj <a href="/w/index.php?title=Agesilaj_II.&action=edit&redlink=1" class="new" title="Agesilaj II. (stran ne obstaja)">Agesilaj II.</a> začne z vojnim pohodom v Mali Aziji a brez večjih uspehov.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002653-664_37-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002653-664-37"><span class="cite-bracket">[</span>37<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Da bi preprečil nadaljnje grške operacije v Mali Aziji, Artakserks II. pomaga Atenam v Korintski vojni s čimer oslabi vpliv Šparte. Po desetih letih vojn, leta 386 pr. n. št. Perzija Grkom diktira <i>Kraljevski mir</i> na katerega so pristali vsi, od nedavnih sovražnikov Špartancev do nedavnih zaveznikov Atencev.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002668_38-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002668-38"><span class="cite-bracket">[</span>38<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> S tem mirom si je Perzija zagotovila mir in stabilnost v svojih pokrajinah ob obali Male Azije, Šparti pa poklonila dominacijo nad grškim kopnim. Čeprav uspešen proti Grkom, je imel Artakserks II. probleme proti Egipčanom, ki so se uspešno uprli neposredno po njegovem ustoličenju na perzijski prestol. Leta 383 pr. n. št. v Egipt pošlje vojsko pod poveljstvom Farnabaza II. in Titrausta. Egipčanski <a href="/wiki/Faraon" title="Faraon">faraon</a> <a href="/wiki/Hakor" title="Hakor">Hakor</a> odvrne napadalce. Čeprav ni uspel pokoriti Egipta, je uspešno obranil <a href="/wiki/Fenicija" title="Fenicija">Fenicijo</a> od egipčansko-špartanske invazije. Med letoma 366 in 358 pr. n. št. nastane upor v <a href="/wiki/Kapadokija" title="Kapadokija">Kapadokiji</a>, ki pa je hitro zatrt brez posebnih političnih posledic. V času kraljevanja Artakserksa II. se začne malikovanje zoroastrskih božanstev <a href="/w/index.php?title=Anahita&action=edit&redlink=1" class="new" title="Anahita (stran ne obstaja)">Anahite</a> (perzijska boginja voda in rodnosti ) in <a href="/wiki/Mitra_(bog_sonca)" title="Mitra (bog sonca)">Mitre</a>, kar se pri prejšnjih perzijskih kraljih ne omenja, samo izključno <a href="/wiki/Ahura_Mazda" title="Ahura Mazda">Ahura Mazda</a>. Zgodovinarji dvomijo ali je bila ta religijska praksa uvedena v dobi Kserksesa ali je vseeno obstajala že prej. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Artakserks_III._in_IV.">Artakserks III. in IV.</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Artakserks III. in IV." class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Artakserks III. in IV."><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Artakserks_III." title="Artakserks III.">Artakserks III.</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Achaemenid_Empire-ArtaxerxesIII_conquest.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/bf/Achaemenid_Empire-ArtaxerxesIII_conquest.png" decoding="async" width="250" height="165" class="mw-file-element" data-file-width="250" data-file-height="165" /></a><figcaption>Perzijsko cesarstvo na začetku vladavine Artakserksa III. (zeleno) in njegova osvajanja in zatiranja uporov (temno sivo)</figcaption></figure> <p>Pred prihodom na prestol je imel Artakserks III. funkcijo satrapa in generala v vojski svojega očeta. Njegov brat Darej, najstarejši sin Artakserksa II. je začel z zaroto z namenom da ubije očeta, a so ga odkrili in ubili. Smrt princa Dareja je za prestolonaslednika postavila sledečega sina Arijaspa, ki je menda naredil samomor po tem ko sta ga <a href="/wiki/Artakserks_III." title="Artakserks III.">Artakserks III.</a> (tretji kraljev sin) in poveljnik kraljevske garde Tiribaz prepričala, da ga kralj Artakserks II. sumi zarote. Z njegovo smrtjo postane prestolonaslednik četrti sin Arsam, ki je bil tudi ubit. Obupan nad izgubo svojih sinov, Artakserks II. umre v globoki starosti leta 358 pr. n. št., nasledi pa ga Artakserks III. Po nekaterih virih naj bi takoj po zasedbi oblasti dal pobiti vse potomce svojega očeta, ki bi lahko ogrozili njegovo pravico do prestola Perzije.<sup id="cite_ref-39" class="reference"><a href="#cite_note-39"><span class="cite-bracket">[</span>39<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Zgodbe o prihodu Artakserksa III. na perzijski prestol temeljijo izključno na Plutarhovih delih in jih mnogi zgodovinarji nimajo za verodostojne.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002699-700_40-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002699-700-40"><span class="cite-bracket">[</span>40<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Takoj po prihodu na prestol se Artakserks III. sooči s političnimi nemiri po vsem Perzijskem cesarstva. Okoli leta 351 pr. n. št. začne vojno operacijo obnavljanja kontrole nad Egiptom, ki se je uprl in osamosvojil v času vladavine njegovega očeta Artakserksa II. Istočasno se uprejo tudi v Mali Aziji, ki je s podporo Teb pretila z resnimi zaostritvami.<sup id="cite_ref-41" class="reference"><a href="#cite_note-41"><span class="cite-bracket">[</span>41<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Artakserks III. je vodil veliko vojsko v Egipt proti faraonu Nektanebu II. a Perzijci doživijo poraz in se umaknejo nazaj v Azijo. </p><p>Nedolgo po perzijskem porazu v Egiptu, prepričani v šibkost Perzijskega cesarstva, vladarji Fenicije, Male Azije in Cipra razglasijo neodvisnost. Leta 343 pr. n. št. Artakserks III. pooblasti princa Hidrija iz Karije da zatre upor na Cipru, ki za to zaposli 8.000 grških plačancev in 40 <a href="/wiki/Trirema" class="mw-redirect" title="Trirema">trirem</a>, ki jih vodi Atenec Focion.<sup id="cite_ref-Artakserkso_III._(PersianEmpire.info)_42-0" class="reference"><a href="#cite_note-Artakserkso_III._(PersianEmpire.info)-42"><span class="cite-bracket">[</span>42<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ciprska vstaja je hitro zatrta. Istočasno Artakserks III. imenuje sirijskega satrapa Belesija in cilicijskega satrapa Mezeja kot poveljnika pohodov proti feničanskemu mestu <a href="/wiki/Sidon" title="Sidon">Sidon</a>. Oba satrapa sta doživela poraz proti sidonskemu kralju Teneju, kateremu so na pomoč poslali 40.000 grških plačancev, egiptovski faraon Nektanebo II. in Mentor iz Rodosa. Perzijci so bili prisiljeni k umiku iz Fenicije. Po tem neuspehu se Artakserks III. odloči osebno obračunati s Sidonom. Menda je zbral veliko vojsko 300.000 pešakov, 30.000 konjenikov, 300 trirem in 500 transportnih in pomožnih ladij. Prihod te ogromne perzijske vojske pred Sidon je zlomil moralo prebivalcev. Sidonski kralj je neuspešno poskušal pridobiti milost perzijskega vladarja, a je bilo mesto hitro pokorjeno, Tenej pa obsojen izdaje in usmrčen. </p><p>Takoj po zasedbi Sidona je sledil nov vojni pohod proti Egiptu. Egipčanski faraon <a href="/wiki/Nektaneb_II." title="Nektaneb II.">Nektaneb II.</a> svojo vojsko umesti na reki Nil in s tem poskuša izkoristiti številne rečne kanale in močvirja ter podporo mornarice proti premočnemu sovražniku. Ena od egiptovskih strategij je bila tudi zadrževanje Perzijcev in s tem izčrpavanje njihovih zalog ter posledično umik iz Egipta. Vseeno je egipčanska vojska doživela težek poraz, faraon Nektanebo II. zbeži v Memfis in pusti za sabo številna utrjena mesta na milost vojnim enotam, ki so jih varovale. Ko je končno padel tudi Memfis, Nektanebo II. zbeži še južneje v Etiopijo. Po tem dejanju Artakserks III. postane faraon Egipta in ustanovitelj nove XXXI. dinastije. Po povratku v Perzijo je bogato nagradil svoje plačance in se vrnil v Perzepolis kot zmagovalec, ki je po Kambizu II. ponovno uspel pokoriti veliki in bogati Egipt. </p><p>Artakserks III. naslednjih nekaj let preživi z umirjanjem raznih manjših uporov in nemirov širom cesarstva, vendar do njegove smrti nihče več ni ogrozil cesarstvo ali njega na prestolu. Egipt je ostal del Perzijskega cesarstva vse do prihoda Aleksandra Velikega. Mentor in Bagoas, dva perzijska generala, ki sta med najzaslužnejšimi za zmago v Egiptu, sta napredovala: Bagoas se je vrnil v glavno mesto Perzepolis skupaj z Artakserksom in postal glavni diplomat v mednarodni administraciji. Zadnjih šest let vladavine Artakserksa III. naj bi si zapomnili kot eno od najbolje organiziranih in učinkovitih perzijskih oblasti v zgodovini ahemenidske dinastije.<sup id="cite_ref-Artakserkso_III._(PersianEmpire.info)_42-1" class="reference"><a href="#cite_note-Artakserkso_III._(PersianEmpire.info)-42"><span class="cite-bracket">[</span>42<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Artakserks III. je umrl leta 338 pr. n. št. in je pokopan v Perzepolisu. Grški zgodovinar <a href="/wiki/Diodor_Sicilski" title="Diodor Sicilski">Diodor Sicilski</a> trdi, da je perzijski general Bagoas zastrupil Artakserksa III., vendar zapisi na klinopisih (danes v Britanskem muzeju) govorijo, da je kralj umrl naravne smrti.<sup id="cite_ref-43" class="reference"><a href="#cite_note-43"><span class="cite-bracket">[</span>43<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Artakserksa III. je na perzijskem prestolu nasledil njegov sin <a href="/wiki/Artakserks_IV." title="Artakserks IV.">Artakserks IV.</a>, katerega je, po grškim virih, prav tako zastrupil general Bagoas, kot tudi večino perzijskih princev.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEOlmstead1948489_44-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEOlmstead1948489-44"><span class="cite-bracket">[</span>44<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tako naj bi za postavljanje Dareja III. (nečaka Artakserksa IV.) na mesto perzijskega kralja posredoval sam Bagoas.<sup id="cite_ref-45" class="reference"><a href="#cite_note-45"><span class="cite-bracket">[</span>45<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Padec_cesarstva">Padec cesarstva</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Padec cesarstva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Padec cesarstva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Darej_III." title="Darej III.">Darej III.</a>.</i></div></dd></dl> <p>Pred prihodom na oblast je bil <a href="/wiki/Darej_III." title="Darej III.">Darej III.</a> satrap Armenije in za razliko od njegovih predhodnikov iz ahemenidske dinastije, ni imel nikakršnih izkušenj z vladanjem cesarstva, niti ni kazal ambicij za to. Pomanjkanje teh kvalitet v času velike krize so se pokazale usodne za usodo prvega Perzijskega cesarstva. Darej III. je sam prisilil Bagoasa da popije strup s čimer je končal njegove manipulacije s perzijskim prestolom, izkazal pa se je tudi v dobi vladavine Artakserksa III., ko je kot kraljevski glasnik diplomatsko pomiril dva vojskujoča kralja nomadskih plemen Kadusija na severovzhodu cesarstva.<sup id="cite_ref-46" class="reference"><a href="#cite_note-46"><span class="cite-bracket">[</span>46<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-47" class="reference"><a href="#cite_note-47"><span class="cite-bracket">[</span>47<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Leta 336 pr. n. št. je bil <a href="/wiki/Filip_II._Makedonski" title="Filip II. Makedonski">Filip II. Makedonski</a> imenovan za voditelja Korintske lige in je načrtoval invazijo na maloazijska grška mesta pod perzijskim nadzorom.<sup id="cite_ref-britannica.com_48-0" class="reference"><a href="#cite_note-britannica.com-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Spomladi pošlje svoja generala Parmeniona in Atala v »osvoboditev« teh mest, a je bil v času njihovih vojnih pohodov Filip II. Makedonski istega leta ubit. Leta 334 pr. n. št. sin Filipa II., <a href="/wiki/Aleksander_Makedonski" class="mw-redirect" title="Aleksander Makedonski">Aleksander Makedonski</a>, postane voditelj Korintske lige in vodi kombinirano makedonsko vojsko v invazijo na perzijsko Malo Azijo. </p><p>Po Aleksandrovem prodoru v Azijo, makedonska vojska premaga maloazijske Perzijce v <a href="/wiki/Bitka_pri_Graniku" title="Bitka pri Graniku">bitki pri Graniku</a>. Darej III. ni sodeloval v tej bitki, ki jo je smatral za navaden obrobni upor, ki so bilo pogosti v tem času, niti ni slutil kaj ima Aleksander Makedonski v načrtu. Mislil je, da bodo perzijski satrapi obračunali z Aleksandrom in je mirno ostal v svoji prestolnici Perzepolis. Šele leto in pol po bitki pri Graniku, leta 333 pr. n. št. se Darej III. odloči zbrati vojsko in osebno obračunati z makedonskim osvajalcem. V <a href="/wiki/Bitka_pri_Isu" title="Bitka pri Isu">bitki pri Isu</a> se Perzijci skupaj z grškimi plačanci spopadejo z makedonskimi in korintskimi vojaki. Aleksandrova vojska jih preko boka zaobide in porazi perzijsko vojsko. Okoliščine so bile na strani Dareja III. leta 331 pr. n. št., ko je pred <a href="/wiki/Bitka_pri_Gavgameli" title="Bitka pri Gavgameli">bitko pri Gavgameli</a> zbral precejšnje število skupin in jih dobro organiziral ter dobil vojaško podporo večine perzijskih satrapov. Kljub vsem tem ugodnim dejavnikom, Darej III. ponovno izgubi bitko proti Aleksandru in je moral spet bežati, da bi se rešil makedonskih preganjalcev. Zbežal je v mesto Ekbatana, kjer je poskušal zbrati novo vojsko za boj proti Aleksandru. Aleksander Makedonski je istočasno zasedel Babilon, Suzo in perzijsko prestolnico Perzepolis. Po tem ko je porazil Ariobarzana v bitki pri Perzijskih vratih (Tang i-Khas), bi Aleksander že lahko proglasil zmago, a je nadaljeval preganjati Dareja III., ki je bežal proti vzhodu.<sup id="cite_ref-49" class="reference"><a href="#cite_note-49"><span class="cite-bracket">[</span>49<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Na begu, ga je baktrijski satrap Bes, ki se je pri <a href="/wiki/Bitka_pri_Gavgameli" title="Bitka pri Gavgameli">Gavgameli</a> boril skupaj z Darejem III. in ki se je predstavljal kot njegov privrženi zaveznik, izdal zaradi osebnih interesov.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002884-891_50-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002884-891-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Den_Leichnam_des_Darius.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f9/Den_Leichnam_des_Darius.jpg/250px-Den_Leichnam_des_Darius.jpg" decoding="async" width="250" height="182" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f9/Den_Leichnam_des_Darius.jpg/375px-Den_Leichnam_des_Darius.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f9/Den_Leichnam_des_Darius.jpg/500px-Den_Leichnam_des_Darius.jpg 2x" data-file-width="2407" data-file-height="1751" /></a><figcaption>Aleksandwr Makedonski prekriva mrtvo telo Darwja III. s svojim plaščem (bakrorez iz 18. stoletja)</figcaption></figure> <p>Leta 330 pr. n. št. je satrap Bes ubil Dareja III. in pustil njegovo truplo na vozu, ki so ga našli makedonski vojaki.<sup id="cite_ref-britannica.com_48-1" class="reference"><a href="#cite_note-britannica.com-48"><span class="cite-bracket">[</span>48<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Ta dogodek je razočaral Aleksandra, ki je želel Dareja III. ujeti živega. Ko je zagledal mrtvo Darejvo telo, je vzel njegov kraljevski prstan,njegovo telo pa poslal v Perzepolis, kjer so ga pokopali v kraljevskih grobnicah z vsemi častmi. Po pokopu se je Aleksander leta 334 pr. n. št. poročil z njegovo hčerjo Stateiro II. (Roksana Baktrijska ) in tako utrdil vlogo naslednika perzijskega kralja. Satrap Bes se je tudi pokušal predstaviti kot njegov naslednik in se imenoval kot Artakserks V. ter se predstavil vzhodnim ostankom Perzijskega cesarstva kot veliki kralj Perzije.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002884-891_50-1" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002884-891-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kmalu so ga ujeli makedonski vojaki, Aleksander Makedonski pa ga je dal mučiti in ubiti, ker ga je smatral za izdajalca perzijske kraljevske hiše. </p><p>Ahemenidsko dinastijo je nadaljeval sam Aleksander, ki se je kot rečeno, poročil z Darejevo hčerjo Stateiro II. Po eni od teorij naj bi sam Aleksander tudi pripadal ahemenidski veji, ker se trdi, da je bil sin perzijskega cesarja Artakserksa III. in makedonske princese, ki jo je Filip II. Makedonski poslal v znak politične pomiritve. Aleksander Makedonski umre v Babilonu leta 323 pr. n. št., a istega leta v boju za oblast ubijejo vse njegove žene in otroke, s tem pa se definitivno konča ahemenidska dinastija.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002884-891_50-2" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002884-891-50"><span class="cite-bracket">[</span>50<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Perziji bo naslednjih sto let vladala helenistična dinastija <a href="/wiki/Selevkidsko_cesarstvo" title="Selevkidsko cesarstvo">Selevkidov</a>, ki bo potisnila iranski narod Partom in ustanovila tretjo iransko kraljevsko dinastijo <a href="/wiki/Partsko_cesarstvo" title="Partsko cesarstvo">Arsakidov</a>, njih pa bo pokorila perzijska dinastija <a href="/wiki/Sasanidsko_cesarstvo" title="Sasanidsko cesarstvo">Sasanidov</a> in ustanovila četrto iransko, oziroma drugo Perzijsko cesarstvo. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Politika_in_administracija">Politika in administracija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Politika in administracija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politika in administracija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo je bilo večnacionalna država v kateri so Perzijci dominirali na večini vojaških in civilnih funkcijah. Državna uprava je bila razdeljena na province, ki so se imenovale »države« (staroperzijsko <i>dahyāva</i>) ali <i>satrapije</i> (starogrška izpeljanka perzijske besede <i>xšaçapāvan</i> kar pomeni „zaščitnik kraljestva“). Zahvaljujoč taki ureditvi je Ahemenidsko cesarstvo pogosto imenovano prva federacija v zgodovini. Perzijske pokrajine so bile različnih in nedefiniranih velikosti, z njimi so vladali lokalni vladarji (<i>satrap</i>), ki je imel moč sprejemati zakone a le na lokalnem nivoju. </p><p>Zaradi indo-iranskega nasledstva, je bilo cesarstvo fevdalna družba, ki je temeljila na osebni predanosti med velikim kraljem in vsemi njegovimi subjekti.<sup id="cite_ref-51" class="reference"><a href="#cite_note-51"><span class="cite-bracket">[</span>51<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Največ pooblastil za kraljem so imeli perzijski plemiči, ki so bili zadolženi za formiranje sodišč. Kraljevski dvor jih je imenoval <i>podaniki</i> oziroma <i>sledilci</i>.<sup id="cite_ref-52" class="reference"><a href="#cite_note-52"><span class="cite-bracket">[</span>52<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Njihova lojalnost je bila velikodušno nagrajena od kralja, za nezaupanje ali izdajo pa so bili strogo kaznovani.<sup id="cite_ref-53" class="reference"><a href="#cite_note-53"><span class="cite-bracket">[</span>53<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Družba kot celota je bila podložna velikemu kralju, ki se je predstavljal kot podrejen Ahura Mazdi (zoroastrski <i>Bog dobrega</i>). Obstoj specifičnih institucionalnih razredov ali kast v Ahemenidskem cesarstvu ni mogoče dokazati. Iz Darejevih napisov v Behistunu pa se da zaključiti, da so perzijski veliki kralji glorificirali svoje arijsko (iransko) poreklo in vključili fraze v katerih se Ahura Mazda imenuje <i>Bog Arijcev</i>. </p><p>Za razliko od drugih vzhodnjaških narodov te dobe (npr. Hetiti, Asirci, Židje) pri katerih sočutje in strpnost niso bile religijsko zaželene lastnosti ali so se povezovale kot slabost, so bili ahemenidski kralji zelo liberalni in tolerantni proti osvojenim narodom in so take postopke smatrali kot vrlino na katero je treba biti ponosen. Prav tako so odobravali znatno avtonomijo pokorjenim narodom.<sup id="cite_ref-R._Schmitt:_„Ahemenidska_dinastija“_7-2" class="reference"><a href="#cite_note-R._Schmitt:_„Ahemenidska_dinastija“-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Združevanje narodov se je nanašalo izključno na upravni nivo, brez kakršnihkoli namenov vzpostaviti kulturno enotnost. Vsak narod je imel možnost zadržati svoje običaje, politično organiziranost, jezik in religijo. Skupno delo mnogih narodov ob gradnji monumentalnih stavb v Suzi in Perzepolisu je igralo veliko vlogo pri medsebojni toleranci in asimilaciji raznih narodov. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Obseg_cesarstva">Obseg cesarstva</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Obseg cesarstva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Obseg cesarstva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Računanje površine Ahemenidskega cesarstva je kontroverzno in se ne more natančno določiti iz več razlogov: nasprotujočih si informacij o prodoru perzijskih osvajanj, nepoznavanja ali so bila določena ozemlja naseljena ali ne, nemogoče identifikacije določenih držav ki jih omenjajo perzijski zapisi, pogostim uporom in občasnim izgubam ozemelj, itd. Najtežje je določiti meje v severovzhodni Afriki, ker se zagotovo ne ve do kam je prišla vojska Kambiza II. pri pohodih južno in zahodno od Egipta. Prav tako Herodot trdi, da je Darejeva vojska prišla do reke Volge v času pohoda v Evropo kar ni zanesljivo, kompleksnost merjenja otežuje tudi konstantno menjanje mej v prostrani Sredini Aziji, kjer so bili velike vojne proti skitskim plemenom. </p><p>Po približnem določanju najširših ahemenidskih mej preslikano preko 38 modernih držav iz treh kontinentov, je površina Ahemenidskega cesarstva okoli leta 490 pr. n. št. v času vladavine Dareja Velikega znašala okoli 10,7 milijonov km², kar je daleč največje cesarstvo v zgodovini starega veka; večje tudi od Trajanovega Rimskega cesarstva, cesarstva Aleksandra Makedonskega ali kitajskega Han cesarstva. Po modernih ocenah je Ahemenidsko cesarstvo v tem času obsegalo skoraj polovico svetovnega prebivalstva, kar predstavlja največji delež v vsej zgodovini. </p> <table class="wikitable" border="1"> <tbody><tr> <th style="background:gold;"><b>Moderna država</b> </th> <th style="background:gold;"><b>Odstotek</b> </th> <th style="background:gold;"><b>Skupna površina (km²)</b> </th> <th style="background:gold;"><b>Del nekdanjega cesarstva (km²)</b> </th> </tr></tbody><caption> </caption> <tbody><tr> <td><b><a href="/wiki/Iran" title="Iran">Iran</a></b> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">1.648.000 </td> <td align="center">1.648.000 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Makedonija" class="mw-redirect" title="Makedonija">Makedonija</a> </td> <td align="center">75% </td> <td align="center">25.333 </td> <td align="center">19.000 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčija</a> </td> <td align="center">40% </td> <td align="center">131.940 </td> <td align="center">52.776 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">Bolgarija</a> </td> <td align="center">80% </td> <td align="center">110.910 </td> <td align="center">88.728 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Romunija" title="Romunija">Romunija</a> </td> <td align="center">15% </td> <td align="center">237.500 </td> <td align="center">35.625 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">Turčija</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">780.580 </td> <td align="center">780.580 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Ciper" title="Ciper">Ciper</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">9.250 </td> <td align="center">9.250 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Libija" title="Libija">Libija</a> </td> <td align="center">20% </td> <td align="center">1.759.540 </td> <td align="center">351.908 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">Egipt</a> </td> <td align="center">90% </td> <td align="center">1.001.450 </td> <td align="center">901.305 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Sudan" title="Sudan">Sudan</a> </td> <td align="center">30% </td> <td align="center">2.505.810 </td> <td align="center">751.743 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Eritreja" title="Eritreja">Eritreja</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">121.320 </td> <td align="center">121.320 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/D%C5%BEibuti" title="Džibuti">Džibuti</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">23.000 </td> <td align="center">23.000 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Etiopija" title="Etiopija">Etiopija</a> </td> <td align="center">25% </td> <td align="center">1.127.127 </td> <td align="center">281.781 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Libanon" title="Libanon">Libanon</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">10.400 </td> <td align="center">10.400 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Izrael" title="Izrael">Izrael</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">20.770 </td> <td align="center">20.770 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Dr%C5%BEava_Palestina" class="mw-redirect" title="Država Palestina">Palestina</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">6.220 </td> <td align="center">6.220 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Sirija" title="Sirija">Sirija</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">185.180 </td> <td align="center">185.180 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Jordanija" title="Jordanija">Jordanija</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">92.300 </td> <td align="center">92.300 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Savdska_Arabija" class="mw-redirect" title="Savdska Arabija">Savdska Arabija</a> </td> <td align="center">20% </td> <td align="center">2.149.690 </td> <td align="center">429.938 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Bahrajn" title="Bahrajn">Bahrajn</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">665 </td> <td align="center">665 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Zdru%C5%BEeni_arabski_emirati" title="Združeni arabski emirati">Združeni arabski emirati</a> </td> <td align="center">80% </td> <td align="center">83.600 </td> <td align="center">66.880 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Katar" title="Katar">Katar</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">11.437 </td> <td align="center">11.437 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Oman" title="Oman">Oman</a> </td> <td align="center">35% </td> <td align="center">309.500 </td> <td align="center">108.325 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kuvajt" title="Kuvajt">Kuvajt</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">17.820 </td> <td align="center">17.820 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Irak" title="Irak">Irak</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">437.072 </td> <td align="center">437.072 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Azerbajd%C5%BEan" title="Azerbajdžan">Azerbajdžan</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">86.600 </td> <td align="center">86.600 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Armenija" title="Armenija">Armenija</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">29.800 </td> <td align="center">29.800 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Gruzija" title="Gruzija">Gruzija</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">69.700 </td> <td align="center">69.700 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusija</a> </td> <td align="center">3% </td> <td align="center">17.075.200 </td> <td align="center">512.256 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Turkmenistan" title="Turkmenistan">Turkmenistan</a> </td> <td align="center">95% </td> <td align="center">488.100 </td> <td align="center">463.695 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Uzbekistan" title="Uzbekistan">Uzbekistan</a> </td> <td align="center">75% </td> <td align="center">447.400 </td> <td align="center">335.550 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kazahstan" title="Kazahstan">Kazahstan</a> </td> <td align="center">30% </td> <td align="center">2.717.300 </td> <td align="center">815.190 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kirgizistan" title="Kirgizistan">Kirgizistan</a> </td> <td align="center">85% </td> <td align="center">198.500 </td> <td align="center">168.725 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Tad%C5%BEikistan" title="Tadžikistan">Tadžikistan</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">143.100 </td> <td align="center">143.100 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistan</a> </td> <td align="center">100% </td> <td align="center">647.500 </td> <td align="center">647.500 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Pakistan" title="Pakistan">Pakistan</a> </td> <td align="center">95% </td> <td align="center">803.940 </td> <td align="center">763.743 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indija</a> </td> <td align="center">4% </td> <td align="center">3.287.590 </td> <td align="center">131.504 </td></tr> <tr> <td><a href="/wiki/Kitajska" title="Kitajska">Kitajska</a> </td> <td align="center">1% </td> <td align="center">9.595.960 </td> <td align="center">95.959 </td></tr> <tr style="background:wheat;"> <td><b>Skupaj</b> </td> <td align="center"> </td> <td align="center"> </td> <td align="center"><b>10.715.346 km²</b> </td></tr></tbody></table> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vlada_in_administrativni_centri">Vlada in administrativni centri</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Vlada in administrativni centri" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vlada in administrativni centri"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Administrativno središče Ahemenidskega Perzijskega cesarstva je bila kraljeva palača, kjer je bila uprava organizirana po vzoru iz Babilonije. Upravni organi kot sodstvo so bili strogo organizirani, še posebej po Kirovih in Darejvih reformah. Kot diplomatski jezik se je uporabljal cesarski aramejski, ki je širšo uporabo doživel tekom vladavine Dareja Velikega. V času Kira Velikega, je bilo glavno mesto cesarstva najprej Ekbatana, center moči pa se je hitro preselil v novonastalo mesto <a href="/wiki/Pasargad" title="Pasargad">Pasargad</a>, ki ga je dal zgraditi sam Kir. S prihodom Dareja I. na oblast, administrativno glavno mesto postane Suza, zatem pa Perzepolis. Grški avtorji trdijo, da so Perzijci menjali funkcijo glavnega mesta glede na gletne čase; Suza je naj bila glavno mesto pozimi, <a href="/wiki/Ekbatana" title="Ekbatana">Ekbatana</a> poleti, <a href="/wiki/Perzepolis" title="Perzepolis">Perzepolis</a> jeseni, preostanek leta pa <a href="/wiki/Babilon" title="Babilon">Babilon</a>.<sup id="cite_ref-54" class="reference"><a href="#cite_note-54"><span class="cite-bracket">[</span>54<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po nekaterih teorijah, Pasargad in Perzepolis nista bili glavni temveč ceremonijalni mesti. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Satrapije">Satrapije</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Satrapije" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Satrapije"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Satrapija" title="Satrapija">Satrapija</a>.</i></div></dd></dl> <p>Organizacija cesarstva v satrapije je prisotna od dobe vladavine Kira Velikega, ki je dovolil da lokalni vladarji zadržijo oblast nad njihovim področji. To ideološko strategijo je kasneje uveljavil tudi Kirov sin Kambiz II. in njihovi nasledniki. Toleranca obstoječih lokalnih religij in uprav je pri pokorjenih narodih ustvarila velike simpatije do Perzijcev, lokalni vladarji so jim postali politično zelo privrženi. </p><p>Satrapi so imeli status <i>zaščitnikov kraljestva</i>, imenoval jih je perzijski veliki kralj za nedoločen čas. Kot titula že implicira, so bili lokalni vladarji praktično <i>čuvarji reda in miru</i> in ne podrejeni kralji. Vseeno pa so bili direktno odgovorni za izvajanje globalne perzijske politike, zbiranje davkov, izvajanje zakonov in stabilnost lokalnega gospodarstva. Prav tako so imeli pooblastilo se pregovarjati s sosednimi državama in se vojskovati. Satrapi so bili v glavnem izbrani iz plemiških perzijskih in medijskih družin, ki so imeli privilegiran politični položaj glede na ostale narode cesarstva, a neredko so bili izbrani tudii sami perzijski princi.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant200291_55-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant200291-55"><span class="cite-bracket">[</span>55<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Primer: Histasp (oče Dareja Velikega) je bil namestnik v Partiji<sup id="cite_ref-56" class="reference"><a href="#cite_note-56"><span class="cite-bracket">[</span>56<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, Kserksesov brat Masist je bil namestnik Baktrije.<sup id="cite_ref-57" class="reference"><a href="#cite_note-57"><span class="cite-bracket">[</span>57<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Delo satrapov je veliki kralj nadzoroval s pomočjo specialno izurjenih nadzornikov imenovanih <i>Kraljeve oči in ušesa</i><sup id="cite_ref-58" class="reference"><a href="#cite_note-58"><span class="cite-bracket">[</span>58<span class="cite-bracket">]</span></a></sup><sup id="cite_ref-59" class="reference"><a href="#cite_note-59"><span class="cite-bracket">[</span>59<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, ki so predhodnica modernih obveščevalnih agencij. Ti inšpektorji so tajno potovali po cesarstvu in od velikega kralja lahko zahtevali tudi vojaško pomoč v primeru nevarnosti. Opravljali so nenajavljene kontrole v vseh satrapijah in vsako nepravilnost prijavili kraljevskemu dvoru ali direktno perzijskemu kralju. Satrapi so imeli v različnih obdobjih ahemenidske zgodovine različna politična pooblastila, ki so kulminirale v začetku in sredini 4. stoletja pr. n. št., ko so imeli posamezni satrapi tako moč, da so lahko direktno ogrožali sam perzijski prestol. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Darejeve_reforme">Darejeve reforme</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Darejeve reforme" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Darejeve reforme"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Darej_I." title="Darej I.">Darej I.</a>.</i></div></dd></dl> <p>Veliki reformator in organizator Darej Veliki je reformiral perzijski administrativni in pravni aparat. Njegova revizija se je nanašala na zakone pričevanja, depozita, podkupovanja in nasilja. Mnogi narodi iz Darejvega časa so začeli uporabljati perzijsko besedo <i>dāta</i> (zakon; kraljev zakon). </p><p>Cesarstvo je sestavljalo 20 pokrajin (satrapij), ki so jih upravljali lokalni vladarji, ki so imeli pravico na specifične zakone, predpise, tradicije in elito. Visoka stopnja lokalne politične avtonomije ni vključevala tudi oblast nad vojsko. Davčni sistem je omogočal velike dohodke v zlatu in srebru. Vsaka provinca je imela neodvisnega finančnega kontrolorja, neodvisnega vojaškega koordinatorja in satrapa, ki je nadzoroval administracijo in zakon. Vsi trije so bili direktno odgovorni velikemu kralju. Število satrapij se je povečalo, da bi se olajšala administracija ali i zmanjšala njihova politična moč. Taka organizacija in delitev oblasti je bila razlog stabilnosti in celovitosti države, ker so bile možnosti za upiranje ali odvajanje zmanjšane na minimum Darej je tudi povečal število članov državne uprave, ki je bila sestavljena iz pisarjev, ki so pošiljali zakone in odredbe po cesarstvu. </p><p>Po zapisih v Behistunu Darej omenja skupaj 23 satrapij. To so bile: Perzija, Elam, Babilonija, Asirija, Arabija, Egipt, Morski narodi, Lidija, Jonija, Medija, Armenija, Kapadokija, Partija, Drangijana, Arija, Horezm, Baktrija, Sogdijana, Gandara, Skitija, Satagidija, Arahozija in Maka.<sup id="cite_ref-60" class="reference"><a href="#cite_note-60"><span class="cite-bracket">[</span>60<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Pokorjeni narodi so prikazani tudi na vzhodnem monumentalnem stopnišču Perzepolisa, kjer so narodi vseh satrapi v iranskega novega leta (Novruz) prinašali darila perzijskemu kralju. </p><p>Darej je poznan tud i kot sijajen ekonomist. Reformiral je gospodarstvo in uvedel zlati denar <i>darik</i> kot fiksno plačilno sredstvo. Razvijal je trgovino znotraj cesarstva in z oddaljenimi državami. Pošiljal je odprave na čelu s karijskim kapetanom Skilaksom, ki so raziskovale celo obalo Indijskega oceana od Indije do Afrike. Tekom njegove vladavine je populacija narasla, v mestih je cvetela obrt in industrija. </p><p>Fizikalne enote kot masa in dolžina so bile standardizirane tzv. <i>kraljevsko mero</i>, čeprav so Egipčani in Babilonci še vedno uporabljali svoje merske enote. Taki predpisi so poenostavili mednarodno trgovino, kar je imelo velik vpliv na rast perzijskega gospodarstva, kot tudi na razvoj komunikacij in administrativne mreže. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zakoni_in_pravosodje">Zakoni in pravosodje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Zakoni in pravosodje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zakoni in pravosodje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Kirov_valj" title="Kirov valj">Kirov valj</a>.</i></div></dd></dl> <p>Kir II. in Darej I. sta najbolj poznana zakonodajalca med ahemenidskimi velikimi kralji. Ti zakoni se posebej nanašajo na državljanske pravice, ki so kasneje močno vplivali na zakonodajalce drugih cesarstev na Bližnjem vzhodu.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEOlmstead1948122_61-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEOlmstead1948122-61"><span class="cite-bracket">[</span>61<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Na žalost se razen Kirovega valja ni ohranilo več zakonskih dokumentov. <a href="/wiki/Kirov_valj" title="Kirov valj">Kirov valj</a> velja za prvi tekst v zgodovini, ki govori o človekovih pravicah in opisuje altruistično vizijo družbe te dobe<sup id="cite_ref-62" class="reference"><a href="#cite_note-62"><span class="cite-bracket">[</span>62<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>: </p> <ul><li>Tekst priznava suverenost pokorjenim narodom in predlaga mirno reševanje vsakega spora.</li> <li>Prepovedano je suženjstvo in prisilno delo, navedena je pravica do plačila, dela in imetja.</li> <li>Jamči se svoboda vere in pravica do konverzije, svoboda gibanja in spoštovanje tradicije in običajev.</li> <li>Uvaja se načelo individualne odgovornosti za storjene zločine.</li> <li>Omenja se spoštovanje predpisanih pravic, borba proti zatiranju in pravica do življenja.</li></ul> <p>Čeprav so bili vsi ahemenidski vladarji zakonodajalci, se Darej Veliki posebej izpostavlja zaradi obsežnih reform pravnega reda. Reorganiziranje Perzijskega cesarstva je zahtevalo velike prilagoditve zakonov po celem ozemlju in so predstavljale bistvene komponente javnega reda. Vsi perzijski napisi iz te dobe poudarjajo Dareja kot zakonodajalca in navajajo njegovo privrženost „božjemu zakonu“ in nazorom, ki jih je predstavljala zoroastrska religija.<sup id="cite_ref-63" class="reference"><a href="#cite_note-63"><span class="cite-bracket">[</span>63<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Kraljevi zakoni so dajali istočasno pomen lokalnim zakonom in običajem, o čemer pričajo zapisi v egipčanskih templjih zgrajenih v Memfisu, Edfuu in Veliki Oazi.<sup id="cite_ref-64" class="reference"><a href="#cite_note-64"><span class="cite-bracket">[</span>64<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V egipčanski tradiciji velja Darej za enega od največjih dobrotnikov in zakonodajalcem v egipčanski zgodovini. V Bibliji se navaja kako je Darej Židom dovolil obnovo Salomonovega templja, zaradi česar si je zagotovil častno mesto v judaizmu <sup id="cite_ref-65" class="reference"><a href="#cite_note-65"><span class="cite-bracket">[</span>65<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, kot tudi Kir Veliki, ki je osvobodil Žide iz babilonskega suženjstva. Podoben odnos je imel Darej tudi pri Grkih, ki jim je financiral gradnjo velikih templjev, ukinjal suženjstvo v grških mestih in Apolonova sveta območja oprostil davkov. To je ustvarilo velike simpatije jonskih in makedonskih Grkov do Dariju, zato so se postavili na perzijsko stran v času Grško-perzijskih vojn. </p><p>Perzijski veliki kralj je bil odgovoren tudi za sodstvo, zato je osebno imenoval sodnike, ki so se imenovali „kraljevi sodniki“ <sup id="cite_ref-66" class="reference"><a href="#cite_note-66"><span class="cite-bracket">[</span>66<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, zaradi česar je načelo absolutne oblasti kralja nesporno. Vloga sodnikov je bila vodenje pravne administracije in izvajanje sprejetih zakonov. Herodot v svojih delih opisuje osnovna načela perzijskih sodišč, ki se morajo znajti v vseh okoliščinah <sup id="cite_ref-67" class="reference"><a href="#cite_note-67"><span class="cite-bracket">[</span>67<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>: pazljivo pregledati dejstva, preveriti kriminalno ozadnje posameznika, itd. Ta določila temeljijo na zoroastrskih nazorih. Perzijski vladarji so dajali pravici veliko težo; grški zgodovinarji so pisali, kako so bili skorumpirani sodniki kaznovani s smrtjo. Kazni za kriminalce so bile zelo stroge v vseh delih regije.<sup id="cite_ref-68" class="reference"><a href="#cite_note-68"><span class="cite-bracket">[</span>68<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Gospodarstvo">Gospodarstvo</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Gospodarstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Monetarni_sistem">Monetarni sistem</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Monetarni sistem" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Monetarni sistem"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/w/index.php?title=Darik&action=edit&redlink=1" class="new" title="Darik (stran ne obstaja)">Darik</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b8/Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg/250px-Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg" decoding="async" width="250" height="247" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b8/Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg/375px-Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b8/Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg/500px-Achaemenid_coin_daric_420BC_front.jpg 2x" data-file-width="510" data-file-height="504" /></a><figcaption><i>Tip IIIb</i><sup id="cite_ref-69" class="reference"><a href="#cite_note-69"><span class="cite-bracket">[</span>69<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> perzijskega darika iz okoli 490 pr. n. št.</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pharnabazus_silver_stater_as_Satrap_of_Cilicia_379_374_BC.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Pharnabazus_silver_stater_as_Satrap_of_Cilicia_379_374_BC.jpg/250px-Pharnabazus_silver_stater_as_Satrap_of_Cilicia_379_374_BC.jpg" decoding="async" width="250" height="246" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Pharnabazus_silver_stater_as_Satrap_of_Cilicia_379_374_BC.jpg/375px-Pharnabazus_silver_stater_as_Satrap_of_Cilicia_379_374_BC.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/08/Pharnabazus_silver_stater_as_Satrap_of_Cilicia_379_374_BC.jpg/500px-Pharnabazus_silver_stater_as_Satrap_of_Cilicia_379_374_BC.jpg 2x" data-file-width="1065" data-file-height="1048" /></a><figcaption>Srebrni stater iz dobe cilicijska satrapa Farnabaza III. (379 pr. n. št. - 374 pr. n. št.), Britanski muzej</figcaption></figure> <p>Darej I. je bil verjetno prvi ahemenidski veliki kralj, ki je dal kovati lastno valuto<sup id="cite_ref-70" class="reference"><a href="#cite_note-70"><span class="cite-bracket">[</span>70<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, perzijski zlati darik.<sup id="cite_ref-71" class="reference"><a href="#cite_note-71"><span class="cite-bracket">[</span>71<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Na tem kovancu je perzijski kralj prikazan v vojaški pozi kar predstavlja tako ideološko kot ekonomsko simboliko. Razen zlatega darika, so kovali tudi srebrni denar znan kot siglos. Glede na to, da je Darej uveljavil standardizirane merske enote, je bila masa darika določena s strogimi predpisi. To je bila revolucionarna metoda monetarnega sistema, ki je poenostavila trgovino in bančništvo. </p><p>Darik je bil zelo dobre kvalitete<sup id="cite_ref-72" class="reference"><a href="#cite_note-72"><span class="cite-bracket">[</span>72<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, s čistočo 95.83%<sup id="cite_ref-73" class="reference"><a href="#cite_note-73"><span class="cite-bracket">[</span>73<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in maso 8.385 grama.<sup id="cite_ref-74" class="reference"><a href="#cite_note-74"><span class="cite-bracket">[</span>74<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Stari Grki menili, da je ime za kovanec „darik“ (grško dareikós statḗr) izpeljanka od imena perzijskega kralja Dareja Velikega, bolj verjetno pa je izpeljanka iz perzijske besede „zarig“ kar pomeni zlato. Kovanje zlatega kovnca je bila isključna pravica perzijskega kralja. Istočasno je bil v cesarstvu v uporabi tudi srebrni šekel ali grško siglos, katerega uporaba datira še iz Mezopotamije okoli 3000 pr. n. št. Siglos je imel čistočo okoli 90% , težo okoli 5,56 grama in dvajset kovancev siglosa je bilo vredno en darik. Kovance so občasno kovali tudi satrapi širom po cesarstvu. </p><p>Prehod na denarni sistem <i>darika</i> je naveden na glinenih zapisih najdenih v Perzepolisu. V prvih letih vladavine Dareja Velikega se je plačevalo v glavnem v naravi, tako da je sistem polno veljavo doživel šele v času vladanja Darejvega sina in naslednika, Kserksa I. Velikega. Medtem je bila trgovina z drugimi državami večinoma zasnovana na izmenjavi v naravi. Perzijska valuta je igrala važno vlogo v trgovini z grškimi provincami. Reforma monetarnega sistema je bila samo delna, glede nato kako so perzijski kralji zbirali zlato v svojih zakladnicah, saj večina plemenitih kovin ni bila nikoli spremenjena v kovance. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Davčni_sistem"><span id="Dav.C4.8Dni_sistem"></span>Davčni sistem</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Davčni sistem" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Davčni sistem"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V času vladavine Kira Velikega in Kambiza II. so perzijski kralji kot <a href="/wiki/Davek" title="Davek">davek</a> dobivali razna darila od pokorjenih narodov. Od vladavine Dareja Velikega dalje pa so vsa davčna območja (približno so sledila satrapijam) morali plačevati fiksni davek, ki je bil določen s količino zlata in srebra, ta pa je bila odvisna od naravnih resursov satrapije. Nekatera davčna območja, siromašna s plemenitimi kovinami, so davek plačala s posebnimi resursi; konji, lesom, žitaricami, itd. Ta oblika fiksnega davka je bila vsiljena vsem pokorejnim državam, razen regije Fars (Perzija), v kateri so živeli Perzijci.<sup id="cite_ref-75" class="reference"><a href="#cite_note-75"><span class="cite-bracket">[</span>75<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Zbrana sredstva so uporabljali za financiranje stroškov države in kraljevega dvora; plačila uslužbencev, javnih del, gradnjo prometnic, kanalov, palač, itd. </p><p>Davki so bili glavni vir prihodkov za Perzijsko cesarstvo. Zbrano <a href="/wiki/Zlato" title="Zlato">zlato</a> in <a href="/wiki/Srebro" title="Srebro">srebro</a> so hranili v kraljevskih zakladnicah v Perzepolisu, Suzi in Ekbatani.<sup id="cite_ref-76" class="reference"><a href="#cite_note-76"><span class="cite-bracket">[</span>76<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Pri arheoloških raziskovanjih v Perzepolisu so odkrili na tisoče glinenih zapisov v <a href="/wiki/Klinopis" title="Klinopis">klinopisu</a>, ki so detajlno opisovali aktivnosti davčnih uslužbencev. Napisani so tudi druge vrste prihodkov: pristojbine za ceste ali mesto, ki so se plačevale na cestah ali na vhodu v mesto. Delo davčnih uslužbencev v satrapijah so izvajali tajni inšpektorji, ki so jih imenovali <i>kraljeve oči in ušesa</i> in ki so pošiljali poročila o lokalnih poslih. </p><p>Detajlna <a href="/wiki/Statistika" title="Statistika">statistika</a> o davkih je zapisana v <a href="/wiki/Herodot" title="Herodot">Herodotovim</a> delih, kjer z veliko natančnostjo opisuje fiksne davke določene posametnim satrapijam. Herodotov popis sestoji iz 20 območij Perzijskega cesarstva in navaja davke iz dobe Dareja I. Velikega (549 - 486 pr. n. št.), katerega vladavina se je končala vsega dve leti pred Herodotovim rojstvom. Ne glede na tradicionalno vprašljivo verodostojnost statistike grškega zgodovinarja, so njegovi podatki primeren pokazatelj ekonomske moči posamezne pokrajine v cesarstvu. Količina davka je bila izražena v <i>talentih</i>, starodavni meri za maso - enota 1 talent odgovarja masi vode v polno izpolnjeni amfori.<sup id="cite_ref-77" class="reference"><a href="#cite_note-77"><span class="cite-bracket">[</span>77<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/w/index.php?title=Gr%C5%A1ki_talent&action=edit&redlink=1" class="new" title="Grški talent (stran ne obstaja)">Grški</a> ali antični talent je znašal 26 kg,<sup id="cite_ref-Humphrey_78-0" class="reference"><a href="#cite_note-Humphrey-78"><span class="cite-bracket">[</span>78<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> <a href="/w/index.php?title=Egip%C4%8Danski_talent&action=edit&redlink=1" class="new" title="Egipčanski talent (stran ne obstaja)">egipčanski</a> 27 kg<sup id="cite_ref-Humphrey_78-1" class="reference"><a href="#cite_note-Humphrey-78"><span class="cite-bracket">[</span>78<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, in <a href="/w/index.php?title=Babilonski_talent&action=edit&redlink=1" class="new" title="Babilonski talent (stran ne obstaja)">babilonski</a> 30,3 kg<sup id="cite_ref-79" class="reference"><a href="#cite_note-79"><span class="cite-bracket">[</span>79<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Preračunano v današnji denar je bil grški <i>talent</i> srebra vreden od 20.000 $ (tečaj iz leta 2004) <sup id="cite_ref-80" class="reference"><a href="#cite_note-80"><span class="cite-bracket">[</span>80<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. Tudi vrednost starodavnega <i>talenta</i> srebra se ocenjuje kot ekvivalent devetletnega strokovnega dela enega človeka.<sup id="cite_ref-81" class="reference"><a href="#cite_note-81"><span class="cite-bracket">[</span>81<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Promet">Promet</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Promet" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Promet"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Kraljevska_cesta" title="Kraljevska cesta">Kraljevska cesta</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Map_achaemenid_empire_en.png" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Map_achaemenid_empire_en.png/250px-Map_achaemenid_empire_en.png" decoding="async" width="250" height="130" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Map_achaemenid_empire_en.png/375px-Map_achaemenid_empire_en.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b3/Map_achaemenid_empire_en.png/500px-Map_achaemenid_empire_en.png 2x" data-file-width="1676" data-file-height="869" /></a><figcaption>Karta Perzijskega cesarstva z označeno Kraljevsko cesto</figcaption></figure> <p>Da bi olajšal komunikacijo po ogromnem cesarstvu, je Darej Veliki dal zgraditi mrežo dobrih <a href="/wiki/Cesta" title="Cesta">cest</a>, od katerih je najbolj znana <a href="/wiki/Kraljevska_cesta" title="Kraljevska cesta">Kraljevska cesta</a>. Potekala je od lidijskega mesta <a href="/wiki/Sarde" title="Sarde">Sarde</a> na zahodu do perzijskih mest <a href="/wiki/Suza,_Perzija" title="Suza, Perzija">Suza</a>, <a href="/wiki/Pasargad" title="Pasargad">Pasargad</a> in <a href="/wiki/Perzepolis" title="Perzepolis">Perzepolis</a> na vzhodu.<sup id="cite_ref-82" class="reference"><a href="#cite_note-82"><span class="cite-bracket">[</span>82<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Razdalja med dvema mestoma je bila 2.700 km in sli na konjih so to razdaljo prepotovali samo v sedmih dneh. Gradnja tako dolge in sofisticirane ceste skozi maloazijske gore, asirske puščave, babilonska močvirja in neprehodna področja zahodnega Irana je predstavljala vrhunec antičnega znanja gradbeništva. Zaradi njene izjemne kvalitete so cesto uporabljali tudi v rimski dobi v času <a href="/wiki/Trajan" title="Trajan">Trajana</a> in <a href="/wiki/Hadrijan" title="Hadrijan">Hadrijana</a>, skoraj 700 let po Dareju.<sup id="cite_ref-83" class="reference"><a href="#cite_note-83"><span class="cite-bracket">[</span>83<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Dareja bomo pomnili tudi po <a href="/wiki/Sue%C5%A1ki_prekop" title="Sueški prekop">Sueškem prekopu</a>, ki ga je dal zgraditi med <a href="/wiki/Nil" title="Nil">Nilom</a> in <a href="/w/index.php?title=Suez&action=edit&redlink=1" class="new" title="Suez (stran ne obstaja)">Suezom</a>, kjer so perzijske ladje prehajale iz <a href="/wiki/Rde%C4%8De_morje" title="Rdeče morje">Rdečega morja</a> v <a href="/wiki/Mediteran" class="mw-redirect" title="Mediteran">Mediteran</a> in obratno. Spoštovanja vredni dosežki perzijskih inženirjev so bili izvedeni tudi v dobi Darejevega sina Kserksesa, ki je ob pohodu proti Grčiji dal zgraditi dva <a href="/wiki/Pontonski_most" title="Pontonski most">pontonska mostova</a> preko <a href="/wiki/Dardanele" title="Dardanele">Dardanel</a>, da bi omogočil lažji prehod svoji vojski na evropska tla, skozi polotok <a href="/wiki/Atos" class="mw-redirect" title="Atos">Atos</a> pa, zaradi pogostih neviht, ki so pretile perzijski mornarici, skopal dvokilometrski kanal.<sup id="cite_ref-84" class="reference"><a href="#cite_note-84"><span class="cite-bracket">[</span>84<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Poljedelstvo_in_namakanje">Poljedelstvo in namakanje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Poljedelstvo in namakanje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Poljedelstvo in namakanje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Kanat" title="Kanat">Kanat</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Qanat-3.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Qanat-3.svg/250px-Qanat-3.svg.png" decoding="async" width="250" height="172" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Qanat-3.svg/375px-Qanat-3.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/32/Qanat-3.svg/500px-Qanat-3.svg.png 2x" data-file-width="800" data-file-height="550" /></a><figcaption>Prerez kanata (3D prerez)</figcaption></figure> <p>Doba Ahemenidov je prinesla velike spremembe v poljedelstvu, ki je imelo pomembno vlogo v gospodarstvu cesarstva. Izboljšano je bilo namakanje, še posebej v področjih, kjer je bil dostop do vode omejen: Egipt, Babilonija, Iran ter Srednja Azija. Namakanje se je vršilo s pomočjo kompleksnih sistemov - <a href="/wiki/Kanat" title="Kanat">kanatov</a>, ki so jih razvili stari Perzijci. Ta sistem je še posebej vplival na razvoj modernega Irana in Afganistana, kjer se ta sistem še danes uporablja, pa tudi drugje po svetu. Perzijski kralji so spodbujali gradnjo teh podzemnih kanalov za namakanje tudi s tem, da so jih tistim, ki so sodelovali pri gradnji dajali v najem za dobo petih generacij.<sup id="cite_ref-85" class="reference"><a href="#cite_note-85"><span class="cite-bracket">[</span>85<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Kanat je sistem, ki sestoji od niza vertikalnih jaškov podobnih vodnjakom, ki so pri dnu povezani z rahlo nagnjenim kanalom. Osnovne značilnosti so: </p> <ul><li>Učinkovito pridobivanje velikih količin sveže vode iz podzemlja brez potrebe po črpanju. Pretok vode se vrši z gravitacijo, cilj je nižje od vira, ki je najpogosteje gorski vodonosnik.</li> <li>Omogoča pretok vode na velike razdalje, kjer je klima suha in vroča, brez izgub zaradi izhlapevanja in puščanja.</li></ul> <p>Izvedba kanatov je običajna za področja, kjer so izviri vode neposredno v podnožju gora ali tam kjer je izvir najbližji površini terena. Glavni lastniki polj in kmetij so bili iranski plemiči, templji in tedanja podjetja. Razvoj poljedelstva in namakanja je pripomogel k razvoju slavnih perzijskih vrtov.<sup id="cite_ref-86" class="reference"><a href="#cite_note-86"><span class="cite-bracket">[</span>86<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po elamskem klinopisu, najdenem v Perzepolisu, je Pasargad v staroperzijskem jeziku imenovan <i>Batrakataš</i> ali <i>Pâthragâda</i> (<i>Perzijski vrt</i>), današnje ime pa ima koren v grški izpeljanki. Velja, da grška beseda za raj <i>paradeisos</i> izvira od imena mesta Pasargad, ki je bil v starem veku poznan po prelepih vrtovih širom sveta. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Vojska">Vojska</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Vojska" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vojska"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Persian_warriors_from_Berlin_Museum.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Persian_warriors_from_Berlin_Museum.jpg/250px-Persian_warriors_from_Berlin_Museum.jpg" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Persian_warriors_from_Berlin_Museum.jpg/375px-Persian_warriors_from_Berlin_Museum.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Persian_warriors_from_Berlin_Museum.jpg/500px-Persian_warriors_from_Berlin_Museum.jpg 2x" data-file-width="1280" data-file-height="960" /></a><figcaption>Perzijski vojaki iz starodavnega reliefa</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pasargadae_2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Pasargadae_2.jpg/250px-Pasargadae_2.jpg" decoding="async" width="250" height="178" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Pasargadae_2.jpg/375px-Pasargadae_2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Pasargadae_2.jpg/500px-Pasargadae_2.jpg 2x" data-file-width="680" data-file-height="483" /></a><figcaption>Grobnica Kira Velikega</figcaption></figure> <p>Perzijska vojska je predstavljala okostje cesarske moči in ni imela pravega tekmeca v svetu v starem veku vse do prihoda Aleksandra Velikega. Glede na to kako veliko in prostrano je bilo Perzijsko cesarstvo, s kraji oddaljenimi tisoče kilometrov in z različnimi geografskimi karakteristikami, je bila za njegovo kontrolo potrebna zahtevna vojaška veščina. </p><p>V času Kira Velikega, ko je Perzija še bila pod dominacijo močne Medije, so se bili vsi Perzijci dolžni boriti za perzijskega kralja. Poleg velikega strateškega pomena, je perzijska vojska igrala tudi veliko politično vlogo zagotavljanja politične enotnosti med vsemi območji, ki so bili pod oblastjo Ahemenidov. Elito perzijske vojske so predstavljali <a href="/w/index.php?title=Perzijski_nesmrtniki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Perzijski nesmrtniki (stran ne obstaja)">Perzijski nesmrtniki</a>, ki so vedno šteli točno 10.000 vojakov <sup id="cite_ref-Herodot,_7.83.1_87-0" class="reference"><a href="#cite_note-Herodot,_7.83.1-87"><span class="cite-bracket">[</span>87<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>, v času mira pa so služili kot kraljeva garda. Člani teh elitnih enot so lahko postali samo Perzijci, Medijci in Elamiti.<sup id="cite_ref-88" class="reference"><a href="#cite_note-88"><span class="cite-bracket">[</span>88<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Glede na to, da so bili od rojstva trenirani po strogih vojaških pravilih in da so sodelovali po svetu v številnih bitkah, so jih imeli za najkvalitetnejše vojake starega veka. Glavnega generala perzijskih nesmrtnikov (perz. <i>hazaparati</i>) so često imenovali <i>drugi za kraljem</i>, saj je poveljeval celi kraljevi vojski. Perzijska vojska je bila razdeljena na pešake in konjenico, nadrejeni pa so bili v glavnem iz perzijskega plemstva. Perzijska vojska je bila najbolj poznana po odlični konjenici in izvrstnih strelcih. Iz kasnejšega ahemenidskega obdobja so bili poznani tudi perzijski bojni vozovi, ki so imeli na kolesih ostrice, ki so ob vrtenju kolesa dobesedno razkosale sovražnikove vojake. Te nevarne naprave, ki jih je uporabil Kir Veliki pri osvajanju Jonije še niso poznali Grki in zato so bili hiro poraženi. Karakteristika perzijskih bojnih enot (npr. <i>sparabara</i>) je bila fleksibilnost in hitrost manevriranja, ki pa ni prišla do izraza v bojih proti Grkom, ki so to perzijsko prednost nevtralizirali z izkoristkom primernega terena in težkih oklepov. </p><p>Perzijska vojska je imela stalne vojašnice po vsem cesarstvu. Vodili so jih perzijski častniki. Vojašnice so bile postavljene na važnih strateških točkah, ob glavnih cestah ali na sami meji cesarstva (primer otok Elefantina na Nilu). Vojaki mnogih narodov so sodelovali v perzijski vojski: poleg Perzijcev, Medijcev in Elamitov tudi Asirci, Feničani, Babilonci, Indijci, Grki, Egipčani, Židje, Arabci, itd. </p><p>Satrapi so bili odgovorni za rekrutacijo, vzdrževanje in financiranje vojske v njihovih administrativnih enotah, niso pa imeli pooblastila upravljati s to vojsko. S satrapijskimi vojskami so upravljali posebni perzijski namestniki, ki so bili vdani velikemu kralju.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002352_89-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002352-89"><span class="cite-bracket">[</span>89<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V času miru, ko ni bilo potrebe po rekrutaciji, je bila vojska sestavljena iz profesionalnih perzijskih in medijskih vojakov. </p><p>V času vojn so vojsko razširili s pomočjo rekrutiranja vojakov iz različnih narodov cesarstva. Pokrajine so imele svoje bojne enote, ki so bile čuvarji reda in so bile opremljene v skladu z lokalno vojaško tradicijo. Po Herodotu: perzijska vojska je bila heterogena in zelo raznolika. Obsegala naj bil 67 etničnih kontingentov in bila razdeljena v tri glavne rodove; pešake, konjenico in mornarico, pešaki in konjenica pa so imeli še posebne kontingente strelcev.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002207-211_90-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002207-211-90"><span class="cite-bracket">[</span>90<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Raznolikost vojske, njihovega orožja in opreme ter borbenih tehnik nakazuje, da so morali perzijski generali obvladati zahtevno strateško in taktično veščino za uspešno in koordinirano poveljevanje. </p><p>Zgodovinar Briant predpostavlja, da so Kserkses I. in nekateri kasnejši perzijski kralji imeli samo ceremonialno vlogo v vojski ali vlogo prikazovanja celovitosti cesarstva, njihove avtoritete in za večanje morale v vojski. Rimski zgodovinar <a href="/w/index.php?title=Kvint_Kurcije_Ruf&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kvint Kurcije Ruf (stran ne obstaja)">Kvint Kurcije Ruf</a> predpostavlja, da so pri raznolikosti vojske vztrajali sami perzijski kralji, ki so s tem želeli prikazati raznolikost a enotnost cesarstva.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002207-211_90-1" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002207-211-90"><span class="cite-bracket">[</span>90<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kultura">Kultura</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Kultura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kultura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Jezik">Jezik</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=29" title="Uredi razdelek: Jezik" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=29" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Jezik"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Perzij%C5%A1%C4%8Dina" title="Perzijščina">Perzijščina</a>.</i></div></dd></dl> <p>Perzijski jezik je imel status glavnega jezika, kot administrativni jezik pa so uporabljali tudi aramejski, ki ga je v glavnem uporabljala diplomacija. Uporaba ostalih jezikov je bila omejena na obseg področja v katerem so živeli njihovi izvorni govorci. Znano je, da se je <a href="/wiki/Elam%C5%A1%C4%8Dina" title="Elamščina">elamski jezik</a> uporabljal kot uradni na sodišču v regiji Fars, o čemer pričajo zapisi iz Perzepolisa, ki datirajo med leta 509 in 458 pr. n. št.. Ostali jeziki so imeli lokalno uporabo; egipčansko, grško, lidijsko in likijsko. </p><p>Elamski in <a href="/wiki/Akad%C5%A1%C4%8Dina" title="Akadščina">akadski jezik</a> so uporabljali v trojezičnih kraljevskih napisih skupaj s perzijskim, ki se je uporabljal v glavnem za reprezentativne namene, kot je to primer v Behistunu. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Življenje_v_času_Ahemenidov"><span id=".C5.BDivljenje_v_.C4.8Dasu_Ahemenidov"></span>Življenje v času Ahemenidov</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=30" title="Uredi razdelek: Življenje v času Ahemenidov" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=30" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Življenje v času Ahemenidov"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Življenje_na_kraljevskem_dvoru"><span id=".C5.BDivljenje_na_kraljevskem_dvoru"></span>Življenje na kraljevskem dvoru</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=31" title="Uredi razdelek: Življenje na kraljevskem dvoru" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=31" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Življenje na kraljevskem dvoru"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Kraljevski perzijski dvor je imel neomejeno oblast v cesarstvu, kar je veljalo za kralja, njegovo družino in perzijsko plemstvo. Na dvoru so sprejemali upravne in strateške odločitve, ki so jih izvajali njihovi podložniki. Zgodovinskih dokumentov, ki se nanašajo na perzijsko sodstvo je zelo malo in so nerenakomerno razdeljeni.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002161_91-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002161-91"><span class="cite-bracket">[</span>91<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Glede na to v kateri kraljevi rezidenci (Perzepolis, Suza, Babilon, Ekbatana) je dvor bival, so z njim potovali tudi kraljevska družina in večji del administracije. Na potovanju so kralj in plemstvo bivali v velikem in luksuznem šotoru, postavljenem na sredini začasnega prebivališča in označenim s posebnimi simboli. Zgodovinar Pierre Briant predpostavlja, da so spominjali na palače v Suzi in Perzepolisu. Življenje na dvoru je bilo regulirano po strogih normah obnašanja. Kralj je bil obkrožen z raznimi visokimi uslužbenci, upraviteljem zakladnice in kartoteke ter diplomati zadolženimi za odnose z javnostmi in tujimi delegacijami. Ljudje so imeli pravico prositi za obisk kralja, kar so morali posredovati preko čuvarja, ki jih je obevstil o eventualni odobritvi in terminu. </p><p>Herodot in Ksenofont opisujeta, kako je perzijski kralj osebno izbiral hrano zaradi preventivnih varnostnih razlogov. Na banketih je pazljivo izbiral goste. Udeleženci banketa so bili strogo rasporejeni na posebna mesta tudi zaradi ceremonialnih in varnostnih razlogov. Grški avtorji opisujejo perzijske bankete kot zelo luksuzne in svečane, saj so s tem kazali kraljevo moč in avtoriteto pa tudi gostoljubnost. Prehrano za kralja in nesmrtnike so pripravljali ločeno elitni gastronomi in v primeru zastrupitve s hrano bi bili gastronomi strogo kaznovani. Voda je prihajala iz reke Šaour ob kateri je ležalo mesto Suza in so jo pred zaužitjem prekuhavali ter servirali v srebrnih posodah. Perzijci so veliko pozornost namenjali oblikovanju posode, ki je odražala moč in dober okus. </p> <center> <ul class="gallery mw-gallery-traditional"> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Gold_cup_kalardasht.jpg" class="mw-file-description" title="Zlata posoda"><img alt="Zlata posoda" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Gold_cup_kalardasht.jpg/120px-Gold_cup_kalardasht.jpg" decoding="async" width="120" height="89" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Gold_cup_kalardasht.jpg/180px-Gold_cup_kalardasht.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Gold_cup_kalardasht.jpg/240px-Gold_cup_kalardasht.jpg 2x" data-file-width="640" data-file-height="475" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Zlata posoda</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Gold_vessels_from_the_Oxus_treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg" class="mw-file-description" title="Zlate posode"><img alt="Zlate posode" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Gold_vessels_from_the_Oxus_treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg/120px-Gold_vessels_from_the_Oxus_treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg" decoding="async" width="120" height="80" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Gold_vessels_from_the_Oxus_treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg/180px-Gold_vessels_from_the_Oxus_treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Gold_vessels_from_the_Oxus_treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg/240px-Gold_vessels_from_the_Oxus_treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg 2x" data-file-width="1024" data-file-height="680" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Zlate posode</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Rython_boz.jpg" class="mw-file-description" title="Zlati riton (vrč) najden v Ekbatani, (Nacionalni muzej v Iranu)"><img alt="Zlati riton (vrč) najden v Ekbatani, (Nacionalni muzej v Iranu)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Rython_boz.jpg/120px-Rython_boz.jpg" decoding="async" width="120" height="75" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Rython_boz.jpg/180px-Rython_boz.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/44/Rython_boz.jpg/240px-Rython_boz.jpg 2x" data-file-width="500" data-file-height="311" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Zlati <a href="/wiki/Riton" title="Riton">riton</a> (vrč) najden v Ekbatani, <i>(Nacionalni muzej v Iranu)</i></div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Persia_-_Achaemenian_Vessels.jpg" class="mw-file-description" title="Zlati vrč v animalistični obliki, (Nacionalni muzej v Iranu)"><img alt="Zlati vrč v animalistični obliki, (Nacionalni muzej v Iranu)" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Persia_-_Achaemenian_Vessels.jpg/120px-Persia_-_Achaemenian_Vessels.jpg" decoding="async" width="120" height="90" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Persia_-_Achaemenian_Vessels.jpg/180px-Persia_-_Achaemenian_Vessels.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/73/Persia_-_Achaemenian_Vessels.jpg/240px-Persia_-_Achaemenian_Vessels.jpg 2x" data-file-width="2260" data-file-height="1688" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Zlati vrč v animalistični obliki, <i>(Nacionalni muzej v Iranu)</i></div> </li> </ul> </center> <p>Važno vlogo na kraljevem dvoru so imeli <a href="/wiki/Zdravnik" title="Zdravnik">zdravniki</a>, ki so bili stalno kraljevo spremstvo. Njihova vloga je bila tudi kontrola hrane. Kraljevi zdravniki so bili neredko tudi Grki in Egipčani. </p><p>Dvorjane so stregli <a href="/wiki/Evnuh" title="Evnuh">evnuhi</a> razdeljeni v dve kategorije; tisto, ki je stregla kraljevo družino in ostale služabnike. Glede na velikost dvora, je bila služinčad številna. <sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002284_92-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002284-92"><span class="cite-bracket">[</span>92<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Mnogi antični avtorji navajajo, da so perzijski kralji prakticirali <a href="/w/index.php?title=Poligamija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Poligamija (stran ne obstaja)">poligamijo</a> in imeli mnogo otrok ter velike <a href="/w/index.php?title=Harem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Harem (stran ne obstaja)">hareme</a>. Moderni zgodovinski dokazi govore, da prvotna predpostavljena funkcija harema v Perzepolisu ni točna in da so to bili v resnici kraljičini prostori. Žene z dvora, kraljice in princese, so imele veliko avtonomijo, imele so pravico potovati, kar piše v zapisih iz Perzepolisa. Ženske so imele v Perzijskem cesarstvu velike pravice glede na ostanek starodavnega sveta; v nekaterih pokrajinah cesarstva so vladale ženske satrapi. V času grško-perzijskih vojn je na strani perzijske vojske sodelovala tudi ena admiralica (Artemizij I. iz Karije) <sup id="cite_ref-93" class="reference"><a href="#cite_note-93"><span class="cite-bracket">[</span>93<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>). </p><p>Lov je bil priljubljena zabava perzijskih kraljev. Na ta način so vzdrževali telesno kondicijo in kazali svojo hrabrost in sposobnost. Na lovu je bil prvi met kopja izključna pravica kralja. Lov so prakticirali tudi v posebnih vrtovih (perz. <i>pairidaeza</i>: ograjeni prostor), ki so služili tudi kot mesto za sprostitev in uživanje, saj so bili bogato okrašeni. Načini lova so se razlikovali odvisno od vrste orožja: lovili so peš, na konju ali z vozovi, uporabljali so meč, lok, kopje ali mreže. </p><p>Pismo, ki ga je Darej Veliki poslal jonskemu satrapu Gadatu navaja transport plodov med Evfratom in azijsko obalo, kar priča o velikem interesu kralja za hortikulturo. </p> <div class="mw-heading mw-heading4"><h4 id="Življenje_izven_kraljevskega_dvora"><span id=".C5.BDivljenje_izven_kraljevskega_dvora"></span>Življenje izven kraljevskega dvora</h4><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=32" title="Uredi razdelek: Življenje izven kraljevskega dvora" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=32" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Življenje izven kraljevskega dvora"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Glede na malo znanih dokumentov, življenje običajnih ljudi ni posebej znano. Arheološka raziskovanja kažejo, da so bile perzijske hiše večinoma zgrajene iz na soncu sušene opeke iz zemlje, v katerih je bilo vezivo slama. Za izolacijo spodnjih delov zidov so uporabili <a href="/wiki/Bitumen" title="Bitumen">bitumen</a>. Hiše so bile zgrajene okoli notranjega dvorišča z verando, najpogosteje so imele eno ali dve etaži. Glede na to, da so Perzijci znani po izdelavi tekstila predpostavljajo, da so bile hiše okrašene s preprogami visoke kvalitete ter opremljene z vrhunsko oblikovanim pohištvom. </p><p>Oblačenje je dobro znano, saj obstaja mnogo umetniških ilustracij, ki prikazujejo ljudi iz ahemenidske dobe. Perzijci so nosili dolge plašče (z ali brez rokavov) prevezane s pasom ter hlače iz usnja ali fine tkanine. Obutev je bila dveh vrst; zaprti čevlji s 3 ali 4 vezalkami ali sandali. Kape so bile raznih oblik in materialov: od enostavne preveze preko glave, do bogato okrašenih pletenih kap. Barva oblek je bila različna glede na družbeni sloj dobe, rdeča je bila barva bojevnikov, bela svečenikov, modra kmetov. Kralji so se oblačili v vse tri barve in s tem pokazali svojo avtoriteto nad vsemi družbenimi sloji. Najverodostojnejši viri o perzijski noši so reliefi iz Perzepolisa. </p><p>Izobraževanje v ahemenidski dobi je precejšnja neznanka. Perzijski plemiči so šolali svoje otroke, večina kmetov je bila nepismena. Glede na dostopne zgodovinske vire se je šolanje mladih perzijskih plemičev začelo v starosti pet let in je trajalo deset do dvajset let, odvisno od vira. Strabon piše, da so se mladi ljudje ukvarjali z gimnastiko, se učili loviti, uporabljati kopje, prepoznavati rastline in izdelovati obleko in mreže. Ksenofont piše, da je njihovo šolanje obsegalo učenje pri katerem so morali razviti smisel za pravičnost, poslušnost, vzdržljivost, upornost in samokontrolo. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Religija">Religija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=33" title="Uredi razdelek: Religija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=33" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Religija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle"><i>Glavni članek: <a href="/wiki/Zoroastrstvo" class="mw-redirect" title="Zoroastrstvo">Zoroastrstvo</a>.</i></div></dd></dl> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Farvahar001.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Farvahar001.JPG/250px-Farvahar001.JPG" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Farvahar001.JPG/375px-Farvahar001.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4c/Farvahar001.JPG/500px-Farvahar001.JPG 2x" data-file-width="1300" data-file-height="977" /></a><figcaption>Zoroastrski simbol <i>farvahar</i> (Perzepolis, Iran)</figcaption></figure> <p>Pod vladavino ahemenidske dinastije je <a href="/wiki/Zoroastrstvo" class="mw-redirect" title="Zoroastrstvo">zoroastrstvo</a> postalo državna <a href="/wiki/Religija" title="Religija">religija</a> in se razširila iz jugozahodnega Irana širom po Bližnjem vzhodu. Zoroastrstvo in njegovi nazori so postali smiselni element perzijske kulture. Istočasno se pojavlja tudi močan sinkretizem z drugimi religijami, posebej s tistimi v Mezopotamiji. </p><p>Dobro v Zoroastrstvu predstavlja bog <a href="/wiki/Ahura_Mazda" title="Ahura Mazda">Ahura Mazda</a>. Predstavljal ga je ogenj kot simbol čistosti in moči. Zlo je naravna sila ločena od Ahure Mazde in nasprotujoča njemu in njegovemu delu in obstaja samo v duhovnem planu, za razliko od duhovnega in fizičnega obstoja tistega kar je ustvaril Ahura Mazda. Napad zla ali zlega duha Ahrimana se dogaja med tema dvema skrajnima točkama na časovnem traku. Sredi 5. stojetja pr. n. št. v dobi vladavine Artakserksa I. in Dareja II., Herodot piše: </p><p>„Perzijci niso prikazovali božanstva, niti niso gradili velikih templjev temveč izključno žrtvenike, za razliko od Grkov, niso verovali da so božanstva v obliki ljudskih bitij. Perzijci so prinašili žrtve Soncu, Luni, Zemlji, ognju, vodi in vetrovom.“ </p><p>Herodot tudi trdi, da molitev ali žrtev ni mogla biti izvedena brez navzočnosti zoroastrskega svečenika, ki niso bili povezani s svečeniki nobene druge religije. Poleg tega se je funckija svečenika prenašala nasledstveno, z očeta na sina. </p><p>V času Darejvega vladanja je zoroastrstvo postalo posebej vezano na kraljevo ideologijo.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEBriant2002259_94-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEBriant2002259-94"><span class="cite-bracket">[</span>94<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> V mnogih zapisih Dareja I. in njegovega sina Kserksesa, kot so Behistunski napisi ali reliefi v Perzepolisu in Suzi piše, da legitimnost kraljeve moči prihaja po volji Ahure Mazde, ki se prikazuje kot zaščitnik kralja in samega cesarstva. Portal iz Perzepolisa je bogato okrašen z reliefi z obeh strani in prikazujejo: Ahura Mazdo, kralja Dareja I. na prestolu, tri vrste vojakov iz kraljeve osebne straže. Ti motivi želijo prikazati kako <i>Bog dobrega</i> (Ahura Mazda) ščiti perzijskega kralja in vojsko oziroma kako je kraljeva oblast legitimna.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEDutzMatheson199882_95-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEDutzMatheson199882-95"><span class="cite-bracket">[</span>95<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Umetnost">Umetnost</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=34" title="Uredi razdelek: Umetnost" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=34" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Umetnost"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Perzijska umetnost v dobi Ahemenidov cveti, je pa njen namen predvsem poveličevanje slave vladajoče dinastije. S širjenjem Perzijskega cesarstva se je vzporedno širila tudi perzijska umetnost, ki doseže vrhunec tedaj, ko je bilo tudi cesarstvo na vrhuncu, predvsem zahvaljujoč bogatim davkom, ki jih je kraljevski dvor dobival iz številnih pokorjenih držav. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Arhitektura_in_urbanizem">Arhitektura in urbanizem</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=35" title="Uredi razdelek: Arhitektura in urbanizem" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=35" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Arhitektura in urbanizem"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Colonne_persepolis_muze_iran_bastan_teheran.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/Colonne_persepolis_muze_iran_bastan_teheran.jpg/250px-Colonne_persepolis_muze_iran_bastan_teheran.jpg" decoding="async" width="250" height="489" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/Colonne_persepolis_muze_iran_bastan_teheran.jpg/375px-Colonne_persepolis_muze_iran_bastan_teheran.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/Colonne_persepolis_muze_iran_bastan_teheran.jpg/500px-Colonne_persepolis_muze_iran_bastan_teheran.jpg 2x" data-file-width="1145" data-file-height="2240" /></a><figcaption>Značilen perzijski steber iz apadane v Perzepolisu, Iran</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Tomb_of_Xerxes.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cc/Tomb_of_Xerxes.JPG/250px-Tomb_of_Xerxes.JPG" decoding="async" width="250" height="333" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cc/Tomb_of_Xerxes.JPG/375px-Tomb_of_Xerxes.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/cc/Tomb_of_Xerxes.JPG/500px-Tomb_of_Xerxes.JPG 2x" data-file-width="1000" data-file-height="1333" /></a><figcaption>Grobnica Kserksesa Velikega (cca 20x30 m) vklesana v goro Nakš-e Rustama, Iran</figcaption></figure> <p>Ahemenidsko cesarstvo je zapustilo številne monumentalne palače predvsem v Suzi, Pasargadu, Ekbatani in Perzepolisu. Za razliko od mnogih drugih monumentalnih objektov starega veka, kot je <a href="/wiki/Partenon" title="Partenon">Partenon</a> v Grčiji ali <a href="/wiki/Kolosej" title="Kolosej">Kolosej</a> v <a href="/wiki/Rim" title="Rim">Rimu</a>, perzijske zgradbe niso gradili sužnji temveč plačani delavci iz vseh držav cesarstva: Babilonije, Karije, Jonije, Asirije, Egipta, itd. </p><p>V zgodnji dobi perzijska plemena niso imela enotnega arhitektonskega sloga, saj so bili polnomadski narod kmetov in jahačev.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEStierlin200686_96-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEStierlin200686-96"><span class="cite-bracket">[</span>96<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Po tem, ko je Kir Veliki leta 550 pr. n. št. ustanovil Perzijsko cesarstvo, so širom države začele rasti monumentalne zgradbe. Na začetku je ahemenidska arhitektura temeljila na elementih pokorjenih narodov, a se je hitro razvil avtohtoni slog. Prvo perzijsko mesto Pasargad še kaže nekatere nomadske vplive, kjer so objekti razpršeni v ogromnem parku, petdeset let kasneje pa se gradi Perzepolis, ki postane simbol racionalizacije in ravnotežja v perzijski arhitekturi. Načrt kompleksa je strogo ortogonalen, število stebrov v dvoranah je v razmerju 1:1 ali 1:2, razpored objektov je urejen na zaščiteni terasi. Terase z dvojnimi kolonadami na <a href="/wiki/Apadana" title="Apadana">apadani</a> se sekajo na vogalih, ki postanejo stolpi, kar je bila velika funkcionalna in estetska inovacija. H kompleksu se dostopa preko dveh velikih portalov skozi katere teče ves promet. </p><p>Uspehi teh originalnih del temeljijo na številnih elementih, ki kombinirajo arhitekturo podjarmljenih narodov. Perzijski elementi niso hibrid temveč fuzija slogov, ki ustvarjajo novega. Izhajajo iz strokovnosti arhitektov in delavcev širom cesarstva, zato je perzijska arhitektura utilitaristična, ritualna in simbolična. Perzepolis je poln elementov, ki pričajo o njihovih številnih vplivih.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEStierlin200686,94,102,111,115_97-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEStierlin200686,94,102,111,115-97"><span class="cite-bracket">[</span>97<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Egipčanski elementi so prepoznani na zgornjih vencih in portalih, mezopotamski je način povezovanja dveh palač, kjer ima ena privatno, druga pa javno funkcijo. Rozete in rastlinski <a href="/wiki/Relief_(umetnost)" title="Relief (umetnost)">reliefi</a> na stopniščih skupaj z nazobčanimi obzidjem in zidovi spominja na arhitekturo <a href="/wiki/Zigurat" title="Zigurat">ziguratov</a>, ki so predhodno rastli v Mezopotamiji in Elamu. Glazure reliefov imajo babilonski vpliv, krilati ljudje-biki na portalih izhajajo iz asirskega sloga. Po vključitvi Jonije v Perzijsko cesarstvo, na perzijsko arhitekturo močno vpliva ta grški jonski red in obratno. Ti vplivi so posebej vidni pri dvoranah na stebrih (<a href="/wiki/Hipostil" title="Hipostil">hipostil</a>). Lidijski in jonski arhitekti so sodelovali pri delih v Pasargadu in kasneje v Perzepolisu in Suzi, o čemer pričajo <a href="/wiki/Grafit" title="Grafit">grafiti</a> v grščini v <a href="/wiki/Kamnolom" title="Kamnolom">kamnolomu</a> blizu Perzepolisa in zapisi iz Suze. Spiralni elementi (volute) na perzijskih kapitelih so kasneje postali glavno znamenje grške arhitekture jonskega reda. Perzepolis je kasneje močno vplival na <a href="/wiki/Artemida_(mitologija)" class="mw-redirect" title="Artemida (mitologija)">Artemidin</a> tempelj v Efezu, eno od sedem antičnih svetovnih čudes. </p><p>Načelo notranjega prostora, kjer dvorana s stebri predstavlja jedro palače, je prisotno na Bližnjem vzhodu že pred dobo Perzijskega cesarstva. Pa vendar, sofisticiranost perzijske tehnologije, ki jo je videti pri višini in razponih med stebri, je narekovala veliko prostranost in uporobnost dvoran, za razliko od sličnih <i>hipostilov</i> v Grčiji in Egiptu, kjer so bili stebri čokati, razponi majhni in prostori omejeni.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEStierlin200678,92,93_98-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEStierlin200678,92,93-98"><span class="cite-bracket">[</span>98<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Konstruktivni sistemi so v Perzepolisu izključno tektonski in sastojijo iz stebrov in nosilcev, ni sledov stereotomskih elementov (lokovi, oboki in kupole). Večina stebrov izdelanih iz lesa je izginila, ohranjene pa so njihove kamnite baze. V dvoranah, kjer so bile višine prevelike za uporabo lesa, so bili stebri zgrajeni iz masivnih kamnitih blokov. Kamniti stebri, ki so preživeli, so zelo heterogenih slogov in kažejo na vpliv različnih civilizacij. Baza stebra ima hetitski vpliv, razmerje višine in premera debla pa je skoraj identičen stebrom jonskega reda. Ogromni kapiteli, ki predstavljajo skoraj tretjino skupne višine stebra je karakteristična za egipčanske stebre s kapitelom lotosa. Skulpturalni kapiteli z živvalskimi oblikami so verjetno inspirirani iz asirske arhitekture pa vendar predstavljajo originalni perzijski slog. </p><p>Kot večina ahemenidskih palač je tudi Perzepolis imel zidove zgrajene iz opeke, ki morda zgledajo neobičajno na področju, kjer je kamen dostopen v velikih količinah. To je skupna značilnost vsem narodom Vzhoda, ki kamen uporabljajo v glavnem za mestna obzidja. Danes so pogosto ohranjeni samo temelji zidov, kot tudi masivni kamniti portali in stebri. </p><p>Čeprav so ga gradili skoraj dve stojetji, Perzepolis kot celota kaže slog, ki je značilnost ahemenidske umetnosti. Kasnejši ahemenidski vladarji niso preveč odstopali od umetnosti in tehnike, ki jo je začel Kir Veliki v Pasargadu oziroma Darej Veliki nadaljeval v Perzepolisu. Samo novejše kraljevske grobnice Artakserksa II. in Artakserksa III. se razlikujejo od tistih v Nakš-e Rustamu po tem, da niso vklesane v navpično skalo v gori ampak v nagnjen teren, vendar na pročelju vsebujejo iste elemente kot Darejva grobnica. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kiparstvo">Kiparstvo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=36" title="Uredi razdelek: Kiparstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=36" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kiparstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Najbolj znane skulpture iz ahemenidske dobe se nahajajo v Perzepolisu. Številni reliefi krasijo stebrišča, panele pred palačo in notranjost kraljevskih dvoran. Ugibajo lahko, kako so bili izkoriščeni prostori med stebri. Navdih za skulpture izhaja iz Egipta, Grčije in Asirije, odlikuje jih velika preciznost in detajlnost izvedbe. Tipologija skulpturalnega oblikovanja je tipična za orijentalsko umetnost; vsi liki so prikazani v profilu. Reliefi najpogosteje prikazujejo perzijskega kralja in vojake, bike, leve in <a href="/wiki/Grifon" class="mw-redirect" title="Grifon">grifone</a>; živali so zelo stilizirane, brez varijacij. Razen reliefov, zgodovinarji kot Herodot in Plutarh navajajo Kserksesov kip v Perzepolisu ter kip Darejeve žene Artistone v Suzi. Nekatere skulpture so zelo realistične, kot na primer pes (mastif), ki je najden na vogali apadane. </p> <center> <ul class="gallery mw-gallery-traditional"> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Persepolis-lion_capital.jpg" class="mw-file-description" title="Skulptura leva pred apadano v Perzepolisu"><img alt="Skulptura leva pred apadano v Perzepolisu" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Persepolis-lion_capital.jpg/120px-Persepolis-lion_capital.jpg" decoding="async" width="120" height="90" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Persepolis-lion_capital.jpg/180px-Persepolis-lion_capital.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f6/Persepolis-lion_capital.jpg/240px-Persepolis-lion_capital.jpg 2x" data-file-width="1019" data-file-height="768" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Skulptura leva pred apadano v Perzepolisu</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Persepolis_-_statue_of_a_mastiff.jpg" class="mw-file-description" title="Skulptura mastifa"><img alt="Skulptura mastifa" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4d/Persepolis_-_statue_of_a_mastiff.jpg/120px-Persepolis_-_statue_of_a_mastiff.jpg" decoding="async" width="120" height="100" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4d/Persepolis_-_statue_of_a_mastiff.jpg/180px-Persepolis_-_statue_of_a_mastiff.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4d/Persepolis_-_statue_of_a_mastiff.jpg/240px-Persepolis_-_statue_of_a_mastiff.jpg 2x" data-file-width="922" data-file-height="768" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Skulptura mastifa</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Statue_darius.jpg" class="mw-file-description" title="Kip Dareja Velikega iz Heliopolisa, Nacionalni muzej v Iranu)'"><img alt="Kip Dareja Velikega iz Heliopolisa, Nacionalni muzej v Iranu)'" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/09/Statue_darius.jpg/41px-Statue_darius.jpg" decoding="async" width="41" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/09/Statue_darius.jpg/62px-Statue_darius.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/09/Statue_darius.jpg/82px-Statue_darius.jpg 2x" data-file-width="465" data-file-height="1352" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Kip Dareja Velikega iz Heliopolisa, Nacionalni muzej v Iranu)'</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Bull_capital_Apadana_Louvre_AOD1.jpg" class="mw-file-description" title="Skulptura bika iz kapitela perzijskega stebra apadane v Perzepolisu"><img alt="Skulptura bika iz kapitela perzijskega stebra apadane v Perzepolisu" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/Bull_capital_Apadana_Louvre_AOD1.jpg/90px-Bull_capital_Apadana_Louvre_AOD1.jpg" decoding="async" width="90" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/Bull_capital_Apadana_Louvre_AOD1.jpg/135px-Bull_capital_Apadana_Louvre_AOD1.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/Bull_capital_Apadana_Louvre_AOD1.jpg/180px-Bull_capital_Apadana_Louvre_AOD1.jpg 2x" data-file-width="946" data-file-height="1261" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Skulptura bika iz kapitela perzijskega stebra apadane v Perzepolisu</div> </li> </ul> </center> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Polikromija">Polikromija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=37" title="Uredi razdelek: Polikromija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=37" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Polikromija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Polikromija ima važno vlogo v perzijski umetnosti in jo karakterizirajo pisani in bogato okrašeni reliefi na zidovih. Za razliko od Perzepolisa, palača v Suzi nima reliefe vrezane v kamen temveč raznobarvne keramične glazure na zidovih iz opeke, očitno navdahnjene z mezopotamsko kulturo. Na njih so najpogosteje oblikovani liki raznih živali (levi, biki, grifoni) ali perzijski vojaki, ki spominjajo na reliefe v Perzepolisu. </p><p>V Suzi je polikromija na keramiki ohranjena, kar ni slučaj s kamnitimi reliefi v Perzepolisu, kjer je pigment s časom razpadel. Področja kjer so bile uporabljene barve je težko potrditi, glede na to, da je pigment skoraj povsem izginil. Čas, tanek sloj barve in razpadanje organskih pigmentov so glavni razlogi izginotja. Dokazi o uporabi barv se nahajajo v sledovih po palači, kar pomeni da Perzepolis ni bil enoličen, temveč bogato obarvan.<sup id="cite_ref-99" class="reference"><a href="#cite_note-99"><span class="cite-bracket">[</span>99<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Našli so tudi mnogo posod, ki so sodeč po notranjosti pigmentov služile za shranjevanje barve. Barve so bile uporabljene na vseh arhitektonskih elementih: zidovih, reliefih, stebrih, vratih, tleh, stopnicah, kipih, itd. Opeka je bila glazirana, rdeča oker barva je bila uporabljena na tleh iz apnenca ali sivo-zelenkastega gipsa, stebri so bili poslikani v več barvah, poslikana je bila tudi zunanjost palače. Sledi rdeče barve so našli tudi na skulpturi Darejeve žene Artistone, ki je danes v iranskem Nacionalnem muzeju v <a href="/wiki/Teheran" title="Teheran">Teheranu</a>. Velika paleta najdenih barv govori o njihovem bogatem polikromatskem poreklu. Navedena je tudi uporaba rastlinskih pigmentov, ki pa na žalost niso ohranjeni. </p> <center> <ul class="gallery mw-gallery-traditional"> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Achaemenid_plaque_from_Persepolis.JPG" class="mw-file-description" title="Poslikana perzijska broška"><img alt="Poslikana perzijska broška" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2d/Achaemenid_plaque_from_Persepolis.JPG/120px-Achaemenid_plaque_from_Persepolis.JPG" decoding="async" width="120" height="109" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2d/Achaemenid_plaque_from_Persepolis.JPG/180px-Achaemenid_plaque_from_Persepolis.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2d/Achaemenid_plaque_from_Persepolis.JPG/240px-Achaemenid_plaque_from_Persepolis.JPG 2x" data-file-width="1844" data-file-height="1679" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Poslikana perzijska broška</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Sphinx_Darius_Louvre.jpg" class="mw-file-description" title="Sfinga Dareja I. najdena v Suzi"><img alt="Sfinga Dareja I. najdena v Suzi" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Sphinx_Darius_Louvre.jpg/82px-Sphinx_Darius_Louvre.jpg" decoding="async" width="82" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Sphinx_Darius_Louvre.jpg/123px-Sphinx_Darius_Louvre.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Sphinx_Darius_Louvre.jpg/164px-Sphinx_Darius_Louvre.jpg 2x" data-file-width="600" data-file-height="877" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Sfinga Dareja I. najdena v Suzi</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Decorative_motives2_griffins_frieze_Louvre_Sb3323.jpg" class="mw-file-description" title="Dekorativni motivi v obliki spirale"><img alt="Dekorativni motivi v obliki spirale" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Decorative_motives2_griffins_frieze_Louvre_Sb3323.jpg/120px-Decorative_motives2_griffins_frieze_Louvre_Sb3323.jpg" decoding="async" width="120" height="80" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Decorative_motives2_griffins_frieze_Louvre_Sb3323.jpg/180px-Decorative_motives2_griffins_frieze_Louvre_Sb3323.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Decorative_motives2_griffins_frieze_Louvre_Sb3323.jpg/240px-Decorative_motives2_griffins_frieze_Louvre_Sb3323.jpg 2x" data-file-width="1504" data-file-height="1000" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Dekorativni motivi v obliki spirale</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Archer_Darius_palace_Louvre_AOD487.jpg" class="mw-file-description" title="Perzijski vojak"><img alt="Perzijski vojak" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/Archer_Darius_palace_Louvre_AOD487.jpg/120px-Archer_Darius_palace_Louvre_AOD487.jpg" decoding="async" width="120" height="81" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/Archer_Darius_palace_Louvre_AOD487.jpg/180px-Archer_Darius_palace_Louvre_AOD487.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/Archer_Darius_palace_Louvre_AOD487.jpg/240px-Archer_Darius_palace_Louvre_AOD487.jpg 2x" data-file-width="1478" data-file-height="998" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Perzijski vojak</div> </li> </ul> </center> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zlatarstvo">Zlatarstvo</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=38" title="Uredi razdelek: Zlatarstvo" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=38" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zlatarstvo"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Zlatarstvo je eden od najpomembnejših elementov perzijske kulture in se je v ahemenidski dobi razširilo po vsem cesarstvu. Reliefi v nekaterih mestih kažejo, kako so Perzijci zlatemu nakitu dajali velik pomen.<sup id="cite_ref-FOOTNOTEStierlin2006122,131_100-0" class="reference"><a href="#cite_note-FOOTNOTEStierlin2006122,131-100"><span class="cite-bracket">[</span>100<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p><p>Odkritja številnih kosov posod izdelanih iz plemenitih kovin kot sta zlato in srebro kažejo, kako je bilo zlatarstvo pomembna značilnost perzijske kulture in dokazujejo njihovo estetsko zrelost in napredne tehnologije. Okraševanje vaz, čaš, posod, nakita, celo orožja kombinira klasicizem in sinkretizem. Tudi na zlatarstvo so vplivale razne pokorjene kulture, ki so jih Perzijci izkoristili pri ustvarjanju novega in originalnega perzijskega sloga. </p><p>Arheološke najdbe zlatih predmetov v Mali Aziji kažejo podobnost s tistimi iz pokrajine Fars, včasih so podobnosti tolikšne, da se predpostavlja, da prihajajo iz iste delavnice, čeprav so to predmeti, ki datirajo desetletja ali celo stoletja kasneje. Nekatere slogovne analogije je mogoče najti tudi v Grčiji in Trakiji, kar priča o velikem perzijskem vplivu tudi na Evropo. </p> <center> <ul class="gallery mw-gallery-traditional"> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Model_of_a_chariot_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg" class="mw-file-description" title="Zlati model kočije"><img alt="Zlati model kočije" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Model_of_a_chariot_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg/120px-Model_of_a_chariot_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg" decoding="async" width="120" height="110" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Model_of_a_chariot_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg/180px-Model_of_a_chariot_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/92/Model_of_a_chariot_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg/240px-Model_of_a_chariot_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg 2x" data-file-width="800" data-file-height="731" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Zlati model kočije</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Gold_fish_shaped_vessel_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg" class="mw-file-description" title="Okras v obliki ribe"><img alt="Okras v obliki ribe" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Gold_fish_shaped_vessel_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg/120px-Gold_fish_shaped_vessel_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg" decoding="async" width="120" height="80" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Gold_fish_shaped_vessel_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg/180px-Gold_fish_shaped_vessel_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/Gold_fish_shaped_vessel_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg/240px-Gold_fish_shaped_vessel_from_the_Oxus_Treasure_by_Nickmard_Khoey.jpg 2x" data-file-width="1024" data-file-height="680" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Okras v obliki ribe</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Vase_handle_ibex_Louvre_AO2748.jpg" class="mw-file-description" title="Motiv iz perzijske vaze v obliki krilatega kozoroga"><img alt="Motiv iz perzijske vaze v obliki krilatega kozoroga" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ae/Vase_handle_ibex_Louvre_AO2748.jpg/79px-Vase_handle_ibex_Louvre_AO2748.jpg" decoding="async" width="79" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ae/Vase_handle_ibex_Louvre_AO2748.jpg/119px-Vase_handle_ibex_Louvre_AO2748.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/ae/Vase_handle_ibex_Louvre_AO2748.jpg/158px-Vase_handle_ibex_Louvre_AO2748.jpg 2x" data-file-width="1750" data-file-height="2650" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Motiv iz perzijske vaze v obliki krilatega kozoroga</div> </li> <li class="gallerybox" style="width: 155px"> <div class="thumb" style="width: 150px; height: 150px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Ars_Summum_Tesoro_Oxus_brazalete.JPG" class="mw-file-description" title="Zapestnica z vrezanim dragim kamenjem"><img alt="Zapestnica z vrezanim dragim kamenjem" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/Ars_Summum_Tesoro_Oxus_brazalete.JPG/120px-Ars_Summum_Tesoro_Oxus_brazalete.JPG" decoding="async" width="120" height="120" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/Ars_Summum_Tesoro_Oxus_brazalete.JPG/180px-Ars_Summum_Tesoro_Oxus_brazalete.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/Ars_Summum_Tesoro_Oxus_brazalete.JPG/240px-Ars_Summum_Tesoro_Oxus_brazalete.JPG 2x" data-file-width="1115" data-file-height="1116" /></a></span></div> <div class="gallerytext">Zapestnica z vrezanim dragim kamenjem</div> </li> </ul> </center> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Tehnologija">Tehnologija</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=39" title="Uredi razdelek: Tehnologija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=39" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Tehnologija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Pasargadae_Swallow-Tail_Staples.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9b/Pasargadae_Swallow-Tail_Staples.jpg/250px-Pasargadae_Swallow-Tail_Staples.jpg" decoding="async" width="250" height="168" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9b/Pasargadae_Swallow-Tail_Staples.jpg 1.5x" data-file-width="283" data-file-height="190" /></a><figcaption>Konstruktivne sponke med kamnitimi bloki, ki so uporabljene v Perzepolisu in Pasargadu - 6. st. pr. n. št.</figcaption></figure> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Persepolis001.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Persepolis001.jpg/250px-Persepolis001.jpg" decoding="async" width="250" height="188" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Persepolis001.jpg/375px-Persepolis001.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/29/Persepolis001.jpg/500px-Persepolis001.jpg 2x" data-file-width="1600" data-file-height="1200" /></a><figcaption>Ne glede na aktivno potresno con so perzijski stebri apadane v Perzepolisu višji in vitkejši od katerih koli v starem veku</figcaption></figure> <p>Kompleksi v Pasargadu in Perzepolisu imajo polno inovativnih elementov na področju gradbenega inženirstva. Novejša raziskovanja strukturalne tehnologije v Pasargadu, ki je oddaljen vsega 43 km in zgrajen tri desetletja pred Perzepolisom so pokazala, da so perzijski inženirji zgradili kompleks, ki je lahko prenesel močne <a href="/wiki/Potres" title="Potres">potrese</a> celo do 7. stopnje po <a href="/wiki/Richterjeva_potresna_lestvica" title="Richterjeva potresna lestvica">Richterjevi lestvici</a>.<sup id="cite_ref-101" class="reference"><a href="#cite_note-101"><span class="cite-bracket">[</span>101<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Temelji stavbnih elementov so zgrajeni s tehnologijo izolirane baze temeljev, ki se danes uporablja pri gradnji modernih občutljivih objektov kot so nuklearne elektrane, zaradi zaščite pred seizmičnimi aktivnostmi. </p><p>Velik napredek predstavlja tudi uporaba konstruktivnih kovinskih sponk med kamnitimi bloki. Ta konstruktivni element, skupaj z izolirano bazo temeljev, je predpogoj za gradnjo mnogo večjih in tanjših konstruktivnih elementov, ki so svoj vrhunec doživeli v apadani Perzepolisa, kjer so bili stebri visoki celo 20 m, kar je najvišje glede na debelino stebrov v staroveškem gradbeništvu. Razponi med stebri 8,65 m so prav tako večji od kateregakoli arhitektonskega izdelka te dobe. </p><p>Velik prispevek perzijskih inženirjev je bil na področju oskrbe z vodo s tzv. <a href="/wiki/Kanat" title="Kanat">kanati</a>, ki so jih graditelji vsekali globoko v gore, da bi z njihovo pomočjo dovajali in ohranjali svežo vodo. Zahvaljujoč temu vodovodnemu sistemu in znanju kontroliranja tlaka, je v kompleksu Perzepolis zgrajen sofisticiran sistem vodovodnih, kanalizacijskih in drenažnih cevovodov. Mreža cevovodov je bila vsekana v teren terase pred gradnjo temeljev, kar predstavlja prvi tak primer v zgodovini. </p><p>Ogromni perzijski inženirski podvigi kot je bila gradnja prvega Sueškega prekopa, pontonskih mostov preko Dardanel ali kanala skozi polotok Atos, predstavljajo tehnološke uspehe, ki niso bili izvedeni nikoli prej v zgodovini, niti stotine let kasneje. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Kulturni_vpliv">Kulturni vpliv</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=40" title="Uredi razdelek: Kulturni vpliv" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=40" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kulturni vpliv"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V zgodovini starega veka Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo zavzema posebno mesto in je imelo ogromen vpliv na zgodovino, ki je sledila. Pod ahemenidsko dinastijo je bilo združeno desetine različnih narodov v eni državi, ki se je raztezala od reke Ind do Egejskega morja. Administrativna organizacija, ki so jo postavili Perzijci, so uporabili tako Aleksander Veliki in številna druga cesarstva, ki so oponašali perzijski sistem politične federacije. Iranska kultura se je razširila po večjem delu Bližnjega Vzhoda, kot tudi uporaba perzijskega jezika. </p><p>Perzijska kultura je pustila velik vpliv na samega Aleksandra, ki se je proti koncu življenja oblačil kot Perzijec, prevzel Perzijce kot večji del svoje vojske, poročil se je s Perzijko iz ahemenidske dinastije in glavno mesto svojega cesarstva prenesel v (tedaj) perzijski Babilon. Te Aleksandrove poteze so povzročile veliko nezadovoljstvo pri njegovih generalih (<i>dijadosih</i>). </p><p>Novonastalo <a href="/wiki/Selevkidsko_cesarstvo" title="Selevkidsko cesarstvo">Selevkidsko cesarstvo</a> je združilo ahemenidsko in helenistično kulturo, kar je kasneje pustilo globoko sled tudi na politično ureditev novega iranskega Arsakidskega cesarstva in kasneje <a href="/wiki/Sasanidsko_cesarstvo" title="Sasanidsko cesarstvo">Sasanidskega cesarstva</a>, ki je povrnilo stari sijaj Perzije. </p><p>Glede na to, da so Stari Grki imenovali Iran <i>Perzija</i> po vladajoči perzijski dinastiji Ahemenidov, so se od konca 6. stoletja pr. n. št. v zahodnem svetu vse države iranskih vladarskih dinastij imenovale <i>Perzija</i>, kar se je obdržalo do danes. </p><p>Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo predstavlja velik pomen za moderni Iran, glede na to da ta staroveška država predstavlja začetek dominacije Perzijcev nad ostalimi iranskimi narodi, kar se je obdržalo do današnjih dni (Perzijci predstavljajo 51% prebivalstva Irana). Ustanovitelja cesarstva Kira Velikega pogosto imenujejo <i>očeta Irana</i>.<sup id="cite_ref-102" class="reference"><a href="#cite_note-102"><span class="cite-bracket">[</span>102<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Viri_in_sklici">Viri in sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=41" title="Uredi razdelek: Viri in sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=41" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Viri in sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 25em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-EY-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-EY_1-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite id="CITEREFYarshater1993" class="citation book cs1">Yarshater, Ehsan (1993). <i>The Cambridge History of Iran, Volume 3</i>. str. 482. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-20092-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-20092-9"><bdi>978-0-521-20092-9</bdi></a>. <q>Of the four residences of the Achaemenids named by Herodotus — Ecbatana, Pasargadae or Persepolis, Susa and Babylon — the last [situated in Iraq] was maintained as their most important capital, the fixed winter quarters, the central office of bureaucracy, exchanged only in the heat of summer for some cool spot in the highlands. Under the Seleucids and the Parthians the site of the Mesopotamian capital moved a little to the north on the Tigris — to Seleucia and Ctesiphon. It is indeed symbolic that these new foundations were built from the bricks of ancient Babylon, just as later Baghdad, a little further upstream, was built out of the ruins of the Sassanian double city of Seleucia-Ctesiphon.</q></cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Cambridge+History+of+Iran%2C+Volume+3&rft.pages=482&rft.date=1993&rft.isbn=978-0-521-20092-9&rft.aulast=Yarshater&rft.aufirst=Ehsan&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFKittelHouseSchultze2007" class="citation book cs1">Kittel, Harald; House, Juliane; Schultze, Brigitte (2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/?id=oD0dBqGDNscC"><i>Traduction: encyclopédie internationale de la recherche sur la traduction</i></a>. Walter de Gruyter. str. 1194–5. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-3-11-017145-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-3-11-017145-7"><bdi>978-3-11-017145-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Traduction%3A+encyclop%C3%A9die+internationale+de+la+recherche+sur+la+traduction&rft.pages=1194-5&rft.pub=Walter+de+Gruyter&rft.date=2007&rft.isbn=978-3-11-017145-7&rft.aulast=Kittel&rft.aufirst=Harald&rft.au=House%2C+Juliane&rft.au=Schultze%2C+Brigitte&rft_id=http%3A%2F%2Fbooks.google.com%2F%3Fid%3DoD0dBqGDNscC&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-3">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBoiy2004" class="citation book cs1">Boiy, T. (2004). <i>Late Achaemenid and Hellenistic Babylon</i>. Peeters Publishers. str. 101. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-90-429-1449-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-90-429-1449-0"><bdi>978-90-429-1449-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Late+Achaemenid+and+Hellenistic+Babylon&rft.pages=101&rft.pub=Peeters+Publishers&rft.date=2004&rft.isbn=978-90-429-1449-0&rft.aulast=Boiy&rft.aufirst=T.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-1996,_p._47-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1996,_p._47_4-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Yarshater (<a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/books?id=WBAZAQAAIAAJ&q=%28Meyer+p.85%29">1996, p. 47</a>)</span> </li> <li id="cite_note-Mojtahed-Zadeh-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Mojtahed-Zadeh_5-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><i>Security and Territoriality in the Persian Gulf: A Maritime Political Geography</i> by Pirouz Mojtahed-Zadeh, page 119</span> </li> <li id="cite_note-livius.org-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-livius.org_6-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20120112094900/https://www.livius.org/maa-mam/maka/maka.html">»arhivska kopija«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/maa-mam/maka/maka.html">prvotnega spletišča</a> dne 12. januarja 2012<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=arhivska+kopija&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.livius.org%2Fmaa-mam%2Fmaka%2Fmaka.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-R._Schmitt:_„Ahemenidska_dinastija“-7"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-R._Schmitt:_„Ahemenidska_dinastija“_7-0">7,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-R._Schmitt:_„Ahemenidska_dinastija“_7-1">7,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-R._Schmitt:_„Ahemenidska_dinastija“_7-2">7,2</a></sup></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://wikiwix.com/cache/?url=http://www.iranica.com/newsite/articles/v1f4/v1f4a109.html&title=Achaemenid%20Dynasty">(arhiva) R. Schmitt: „Ahemenidska dinastija“ (I. klan i dinastija), enciklopedija Iranica</a></span> </li> <li id="cite_note-Briant,_2002-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Briant,_2002_8-0">↑</a></span> <span class="reference-text">Briant, Pierre (2002). From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire |p=17</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant200217-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant200217_9-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 17.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant200228-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant200228_10-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 28.</span> </li> <li id="cite_note-11"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-11">↑</a></span> <span class="reference-text">E. F. Weidner: „Najstarejši zapisi perzijskih kraljev“</span> </li> <li id="cite_note-12"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-12">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.127.1">Herodot, 1.127.1</a></span> </li> <li id="cite_note-13"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-13">↑</a></span> <span class="reference-text">David Stronach: <i>Darius at Pasargadae</i>, 1997., str. 37.-40.</span> </li> <li id="cite_note-14"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-14">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.129.1">Herodot, 1.129.1</a></span> </li> <li id="cite_note-15"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-15">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110514015539/http://www.livius.org/as-at/astyages/astyages.htm">»Astijag, Livius.org«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/as-at/astyages/astyages.htm">prvotnega spletišča</a> dne 14. maja 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Astijag%2C+Livius.org&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.livius.org%2Fas-at%2Fastyages%2Fastyages.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant200243-16"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant200243_16-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 43.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant200246-17"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant200246_17-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 46.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant200264-18"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant200264_18-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 64.</span> </li> <li id="cite_note-19"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-19">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.crystalinks.com/dynasty27.html">27. dinastija: Kambiz (Crystalinks.com)</a></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002156-20"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002156_20-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 156.</span> </li> <li id="cite_note-Holland,_177.-178.-21"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-Holland,_177.-178._21-0">21,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Holland,_177.-178._21-1">21,1</a></sup></span> <span class="reference-text">Holland, str. 177.-178.</span> </li> <li id="cite_note-Herodot,_6.45.1-22"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-Herodot,_6.45.1_22-0">22,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Herodot,_6.45.1_22-1">22,1</a></sup></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+6.45.1">Herodot, 6.45.1</a></span> </li> <li id="cite_note-Herodot,_6.44.1-23"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-Herodot,_6.44.1_23-0">23,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Herodot,_6.44.1_23-1">23,1</a></sup></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+6.44.1">Herodot, 6.44.1</a></span> </li> <li id="cite_note-24"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-24">↑</a></span> <span class="reference-text">Holland, str. 183.-186.</span> </li> <li id="cite_note-25"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-25">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+7.36.1">Herodot, 7.36.1</a></span> </li> <li id="cite_note-26"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-26">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20130923015311/http://www.livius.org/saa-san/salamis/battle.html">»Bitka pri Salamini (Livius.org, Jona Lendering)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/saa-san/salamis/battle.html">prvotnega spletišča</a> dne 23. septembra 2013<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Bitka+pri+Salamini+%28Livius.org%2C+Jona+Lendering%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.livius.org%2Fsaa-san%2Fsalamis%2Fbattle.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002558-27"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002558_27-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 558.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002582-583-28"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002582-583_28-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 582-583.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002588-29"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002588_29-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 588.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002590-30"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002590_30-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 590.</span> </li> <li id="cite_note-31"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-31">↑</a></span> <span class="reference-text">Diodor Sicilski XI, 71.3-6</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002592-32"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002592_32-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 592.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002605-33"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002605_33-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 605.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002610-34"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002610_34-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 610.</span> </li> <li id="cite_note-35"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-35">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="/wiki/Ksenofont" title="Ksenofont">Ksenofont</a>: „Anabasis“</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002640-650-36"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002640-650_36-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 640-650.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002653-664-37"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002653-664_37-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 653-664.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002668-38"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002668_38-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 668.</span> </li> <li id="cite_note-39"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-39">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080619124220/http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html">»Zgodovina Irana - Ahemenidsko cesarstvo (Iranologie.com)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.iranologie.com/history/Achaemenid/chapter%20V.html">prvotnega spletišča</a> dne 19. junija 2008<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Zgodovina+Irana+-+Ahemenidsko+cesarstvo+%28Iranologie.com%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.iranologie.com%2Fhistory%2FAchaemenid%2Fchapter%2520V.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002699-700-40"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002699-700_40-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 699-700.</span> </li> <li id="cite_note-41"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-41">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iii_ochus.html">Artakserks III. (Livius.org, Jona Lendering)</a></span> </li> <li id="cite_note-Artakserkso_III._(PersianEmpire.info)-42"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-Artakserkso_III._(PersianEmpire.info)_42-0">42,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Artakserkso_III._(PersianEmpire.info)_42-1">42,1</a></sup></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160303193045/http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm">»Artakserkso III. (PersianEmpire.info)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://persianempire.info/ArtaxerxesIII.htm">prvotnega spletišča</a> dne 3. marca 2016<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Artakserkso+III.+%28PersianEmpire.info%29&rft_id=http%3A%2F%2Fpersianempire.info%2FArtaxerxesIII.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-43"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-43">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080513084133/http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iv.html">»Artakserks IV. (Livius.org, Jona Lendering)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/arl-arz/artaxerxes/artaxerxes_iv.html">prvotnega spletišča</a> dne 13. maja 2008<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Artakserks+IV.+%28Livius.org%2C+Jona+Lendering%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.livius.org%2Farl-arz%2Fartaxerxes%2Fartaxerxes_iv.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEOlmstead1948489-44"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEOlmstead1948489_44-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFOlmstead1948">Olmstead 1948</a>, str. 489.</span> </li> <li id="cite_note-45"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-45">↑</a></span> <span class="reference-text">Élien, VH XII, 43.; Plutarh - <i>Moralia</i> 326e, 337e, 340b</span> </li> <li id="cite_note-46"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-46">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110514021807/http://www.livius.org/aj-al/alexander/alexander_t66.html">»Vzpon Darija III. (Livius.org, Jona Lendering)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/aj-al/alexander/alexander_t66.html">prvotnega spletišča</a> dne 14. maja 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Vzpon+Darija+III.+%28Livius.org%2C+Jona+Lendering%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.livius.org%2Faj-al%2Falexander%2Falexander_t66.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-47"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-47">↑</a></span> <span class="reference-text">Diodor Sicilski, XVII, 6.1-3; Justin X.3</span> </li> <li id="cite_note-britannica.com-48"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-britannica.com_48-0">48,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-britannica.com_48-1">48,1</a></sup></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/EBchecked/topic/151631/Darius-III">Enciklopedija Britannica: Darij III.</a></span> </li> <li id="cite_note-49"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-49">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://thenagain.info/WebChron/MiddleEast/DariusIII.html">Darij III. (ThenAgain.info)</a></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002884-891-50"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002884-891_50-0">50,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002884-891_50-1">50,1</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002884-891_50-2">50,2</a></sup></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 884-891.</span> </li> <li id="cite_note-51"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-51">↑</a></span> <span class="reference-text">Geo Widengren: <i>Der Feudalismus im alten Iran</i>, Köln, 1969.</span> </li> <li id="cite_note-52"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-52">↑</a></span> <span class="reference-text">staroperzijsko <i>bandaka</i> DB I.21ff., IV.65-67.</span> </li> <li id="cite_note-53"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-53">↑</a></span> <span class="reference-text">DB I.21ff., IV.65-67.</span> </li> <li id="cite_note-54"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-54">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="/wiki/Ksenofont" title="Ksenofont">Ksenofont</a>: „Kiropedija“ (8.6.22); Ksenofont: „Anabasis“ (3.5.l5)</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant200291-55"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant200291_55-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 91.</span> </li> <li id="cite_note-56"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-56">↑</a></span> <span class="reference-text">DB II.93ff.</span> </li> <li id="cite_note-57"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-57">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+9.113.1">Herodot, 9.113.1</a></span> </li> <li id="cite_note-58"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-58">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+1.114.1">Herodot, 1.114.1</a></span> </li> <li id="cite_note-59"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-59">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="/wiki/Ksenofont" title="Ksenofont">Ksenofont</a>: „Kiropedija“ (8.2.10-12, 6.16)</span> </li> <li id="cite_note-60"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-60">↑</a></span> <span class="reference-text">DB I.14-7</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEOlmstead1948122-61"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEOlmstead1948122_61-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFOlmstead1948">Olmstead 1948</a>, str. 122.</span> </li> <li id="cite_note-62"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-62">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.iranchamber.com/history/cyrus/cyrus_charter.php">Shapour Ghasemi: „Kirov cilinder“ (Iran Chamber)</a></span> </li> <li id="cite_note-63"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-63">↑</a></span> <span class="reference-text">Darejevi napisi (DB I.22ff.); Kserksovi napisi (XPh 49f., 51.-53.)</span> </li> <li id="cite_note-64"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-64">↑</a></span> <span class="reference-text">Diodor Sicilski, 1.95.4</span> </li> <li id="cite_note-65"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-65">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="/wiki/Biblija" class="mw-redirect" title="Biblija">Biblija</a> - Ezri (7:11-26)</span> </li> <li id="cite_note-66"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-66">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+3.31.1">Herodot, 3.31.1</a></span> </li> <li id="cite_note-67"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-67">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://remacle.org/bloodwolf/historiens/herodote/polymnie.htm">Herodot, 7.194.1-2</a></span> </li> <li id="cite_note-68"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-68">↑</a></span> <span class="reference-text">DB II.73.-76., 88.-91.</span> </li> <li id="cite_note-69"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-69">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070313124643/http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html">»Darik tip IIIb (enciklopedija Iranica)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html">prvotnega spletišča</a> dne 13. marca 2007<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Darik+tip+IIIb+%28enciklopedija+Iranica%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.iranica.com%2Fnewsite%2Farticles%2Fv7f1%2Fv7f134.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-70"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-70">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+4.166.1">Herodot, 4.166.1</a></span> </li> <li id="cite_note-71"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-71">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070313124643/http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html">»Enciklopedija Iranica: Darik«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.iranica.com/newsite/articles/v7f1/v7f134.html">prvotnega spletišča</a> dne 13. marca 2007<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Enciklopedija+Iranica%3A+Darik&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.iranica.com%2Fnewsite%2Farticles%2Fv7f1%2Fv7f134.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-72"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-72">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/EBchecked/topic/151554/daric">Enciklopedija Britannica: Darik</a></span> </li> <li id="cite_note-73"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-73">↑</a></span> <span class="reference-text">Charles Anthon, <i>A Classical Dictionary</i>, Harper & Brothers, New York (1841.)</span> </li> <li id="cite_note-74"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-74">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110723015554/http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/dd.html">»Darik (Numizmatika - Antikviteti«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/dd.html">prvotnega spletišča</a> dne 23. julija 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 18. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Darik+%28Numizmatika+-+Antikviteti&rft_id=http%3A%2F%2Fnumizmatika.antikviteti.net%2Fpojma%2Fdd.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-75"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-75">↑</a></span> <span class="reference-text">DB I.19ff., I.22ff., 23ff.</span> </li> <li id="cite_note-76"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-76">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+3.96.1">Herodot, 3.96.1</a></span> </li> <li id="cite_note-77"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-77">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.unitconversion.org/weight/talent-biblical-hebrew-conversion.html">Talent (unitconversion.org)</a></span> </li> <li id="cite_note-Humphrey-78"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-Humphrey_78-0">78,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-Humphrey_78-1">78,1</a></sup></span> <span class="reference-text">John William Humphrey, John Peter Oleson i Andrew Neil Sherwood: <i>Greek and Roman technology</i>, str. 487.</span> </li> <li id="cite_note-79"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-79">↑</a></span> <span class="reference-text">Robin Waterfield i Carolyn Dewald: <i>Herodotus - The histories</i>, 1998., str. 593.</span> </li> <li id="cite_note-80"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-80">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Plutarch/Lives/Crassus*.html"><i>Life of Crassus</i>, University of Chicago</a></span> </li> <li id="cite_note-81"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-81">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20060502201333/http://eh.net/encyclopedia/article/engen.greece">»Darel Engen: <i>The Economy of Ancient Greece</i>, EH.Net Encyclopedia, 2004«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://eh.net/encyclopedia/article/engen.greece">prvotnega spletišča</a> dne 2. maja 2006<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 19. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Darel+Engen%3A+The+Economy+of+Ancient+Greece%2C+EH.Net+Encyclopedia%2C+2004.&rft_id=http%3A%2F%2Feh.net%2Fencyclopedia%2Farticle%2Fengen.greece&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-82"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-82">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+5.52.1">Herodot, 5.52-54</a></span> </li> <li id="cite_note-83"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-83">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110629155230/http://www.livius.org/ro-rz/royal_road/royal_road.htm">»Kraljevska cesta (Livius.org, Jona Lendering)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/ro-rz/royal_road/royal_road.htm">prvotnega spletišča</a> dne 29. junija 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 19. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Kraljevska+cesta+%28Livius.org%2C+Jona+Lendering%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.livius.org%2Fro-rz%2Froyal_road%2Froyal_road.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-84"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-84">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20080111050229/http://www.gein.noa.gr/xerxes_canal/ENG_XERX/ENGWEB.htm">»The Canal of Xerxes in Northern Greece: (1991.-2001.)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.gein.noa.gr/xerxes_canal/ENG_XERX/ENGWEB.htm">prvotnega spletišča</a> dne 11. januarja 2008<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 19. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=The+Canal+of+Xerxes+in+Northern+Greece%3A+%281991.-2001.%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.gein.noa.gr%2Fxerxes_canal%2FENG_XERX%2FENGWEB.htm&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-85"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-85">↑</a></span> <span class="reference-text">Polibije, 10.28.3</span> </li> <li id="cite_note-86"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-86">↑</a></span> <span class="reference-text">Albert T. Clay: <i>Business documents of Murashû sons of Nippur dated in the reign of Darius II</i>, Philadelphia; Department of Archæology and Palæontology of the University of Pennsylvania, 1904.</span> </li> <li id="cite_note-Herodot,_7.83.1-87"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-Herodot,_7.83.1_87-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Hdt.+7.83.1">Herodot, 7.83.1</a></span> </li> <li id="cite_note-88"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-88">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.raceandhistory.com/cgi-bin/forum/webbbs_config.pl/noframes/read/790">O Elamitima (RaceAndHistory.com)</a></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002352-89"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002352_89-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 352.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002207-211-90"><span class="mw-cite-backlink">↑ <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002207-211_90-0">90,0</a></sup> <sup><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002207-211_90-1">90,1</a></sup></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 207-211.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002161-91"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002161_91-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 161.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002284-92"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002284_92-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 284.</span> </li> <li id="cite_note-93"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-93">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110622074428/http://irandokht.com/editorial/index4.php?area=org&sectionID=14&editorialID=3292&PHPSESSID=7545117a28efd77fac162c57f4ef553a">»Artemizij I. (Irandokht.com)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.irandokht.com/editorial/index4.php?area=org&sectionID=14&editorialID=3292">prvotnega spletišča</a> dne 22. junija 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 19. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Artemizij+I.+%28Irandokht.com%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.irandokht.com%2Feditorial%2Findex4.php%3Farea%3Dorg%26sectionID%3D14%26editorialID%3D3292&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBriant2002259-94"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBriant2002259_94-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFBriant2002">Briant 2002</a>, str. 259.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDutzMatheson199882-95"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDutzMatheson199882_95-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFDutzMatheson1998">Dutz & Matheson 1998</a>, str. 82.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStierlin200686-96"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEStierlin200686_96-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFStierlin2006">Stierlin 2006</a>, str. 86.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStierlin200686,94,102,111,115-97"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEStierlin200686,94,102,111,115_97-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFStierlin2006">Stierlin 2006</a>, str. 86,94,102,111,115.</span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStierlin200678,92,93-98"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEStierlin200678,92,93_98-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFStierlin2006">Stierlin 2006</a>, str. 78,92,93.</span> </li> <li id="cite_note-99"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-99">↑</a></span> <span class="reference-text"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.achemenet.com/ressources/enligne/arta/pdf/2005.002-Ambers-Simpson.pdf">Some pigments identifications for objects from Persepolis (Janet Ambers in St John Simpson, The British Museum)</a></span> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEStierlin2006122,131-100"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEStierlin2006122,131_100-0">↑</a></span> <span class="reference-text"><a href="#CITEREFStierlin2006">Stierlin 2006</a>, str. 122,131.</span> </li> <li id="cite_note-101"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-101">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110624113347/http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html">»Pasargadae Can Withstand Earthquakes (Payvand)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.payvand.com/news/05/feb/1133.html">prvotnega spletišča</a> dne 24. junija 2011<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 19. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Pasargadae+Can+Withstand+Earthquakes+%28Payvand%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.payvand.com%2Fnews%2F05%2Ffeb%2F1133.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-102"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-102">↑</a></span> <span class="reference-text"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20100705134536/http://www.niasnet.org/iran-history/persian-leaders/cyrus-the-great/">»Kir Veliki (Niasnet.org)«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.niasnet.org/iran-history/persian-leaders/cyrus-the-great/">prvotnega spletišča</a> dne 5. julija 2010<span class="reference-accessdate">. Pridobljeno 19. januarja 2014</span>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Kir+Veliki+%28Niasnet.org%29&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.niasnet.org%2Firan-history%2Fpersian-leaders%2Fcyrus-the-great%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Literatura">Literatura</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=42" title="Uredi razdelek: Literatura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=42" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Literatura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Antična_dela"><span id="Anti.C4.8Dna_dela"></span>Antična dela</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=43" title="Uredi razdelek: Antična dela" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=43" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Antična dela"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li><a href="/wiki/Ksenofont" title="Ksenofont">Ksenofont</a>: „Ekspedicija“ (<i>Κυρου Ανάβασις</i> - <i>Anabasis</i>)</li> <li><a href="/wiki/Ksenofont" title="Ksenofont">Ksenofont</a>: „Kiropedija“ (<i>Κύρου παιδεία</i> - <i>Cyropaedia</i>)</li> <li><a href="/wiki/Herodot" title="Herodot">Herodot</a>: „Zgodovina“ (<i>Ιστορίης Απόδειξη</i>)</li> <li><a href="/wiki/Diodor_Sicilski" title="Diodor Sicilski">Diodor Sicilski</a>: „Knjižnica“ (<i>Ιστορικη Βιβλιοθήκη</i>)</li> <li><a href="/wiki/Strabon" title="Strabon">Strabon</a>: „Geografija“ (<i>Γεωγραφικά</i>)</li> <li><a href="/wiki/Polibij" title="Polibij">Polibij</a>: „Zgodovina“ (<i>Histories</i>)</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Moderna_dela">Moderna dela</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=44" title="Uredi razdelek: Moderna dela" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=44" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Moderna dela"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBriant2002" class="citation book cs1">Briant, Pierre (2002). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://books.google.com/?id=lxQ9W6F1oSYC"><i>From Cyrus to Alexander: A History of the Persian Empire</i></a> [<i>Od Kaira do Aleksandra: Zgodovina Perzijskega cesarstva</i>]. prevedel Peter Daniels. Eisenbrauns. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-57506-031-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-57506-031-6"><bdi>978-1-57506-031-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=From+Cyrus+to+Alexander%3A+A+History+of+the+Persian+Empire&rft.pub=Eisenbrauns&rft.date=2002&rft.isbn=978-1-57506-031-6&rft.aulast=Briant&rft.aufirst=Pierre&rft_id=http%3A%2F%2Fbooks.google.com%2F%3Fid%3DlxQ9W6F1oSYC&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFOlmstead1948" class="citation book cs1">Olmstead, A.T. (1948). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.532747"><i>History of the Persian Empire</i></a> [<i>Zgodovina Perzijskega cesarstva</i>]. University of Chicago Press.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=History+of+the+Persian+Empire&rft.pub=University+of+Chicago+Press&rft.date=1948&rft.aulast=Olmstead&rft.aufirst=A.T.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fin.ernet.dli.2015.532747&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFStierlin2006" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Stierlin, Henri (2006). <i>Splendeurs de l’Empire perse</i> [<i>Velikani iz Perzijskega cesarstva</i>] (v francoščini). Pariz: Gründ.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Splendeurs+de+l%E2%80%99Empire+perse&rft.place=Pariz&rft.pub=Gr%C3%BCnd&rft.date=2006&rft.aulast=Stierlin&rft.aufirst=Henri&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDutzMatheson1998" class="citation book cs1">Dutz, Werner F.; Matheson, Sylvia A. (1998). <i>Parsa (Persepolis) Archaelogical sites in Fars (I)</i> [<i>Perzepolis: arheološka nahajališča v provinci Fars I.</i>] (Yavassoli izd.). Teheran.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Parsa+%28Persepolis%29+Archaelogical+sites+in+Fars+%28I%29&rft.place=Teheran&rft.edition=Yavassoli&rft.date=1998&rft.aulast=Dutz&rft.aufirst=Werner+F.&rft.au=Matheson%2C+Sylvia+A.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AAhemenidsko+cesarstvo" class="Z3988"></span></li> <li><span class="languageicon">(francosko)</span> Philip Huyse: Antična Perzija (<i>La Perse antique</i>), Pariz, 2005</li> <li>Kolekcija Pregled antične Perzije (<i>Regards sur la Perse antique</i>), 1998</li> <li>Josef Wiesehöfer; Azizeh Azodi (prevajalec): Antična Perzija 550 pr. n. št. - 650 (<i>Ancient Persia: 550 BC to 650 AD</i>), London in New York, 2001</li> <li><span class="languageicon">(francosko)</span> Eugene Flandin in Pascal Coste: Pot v Perzijo (<i>Voyage en Perse</i>), Pariz (1851)</li> <li><span class="languageicon">(francosko)</span> Georges Perrot in Charles Chipiez: Antična zgodovina umetnosti v Egiptu, Asiriji, Perziji, Mali Aziji, Grčiji, Etruriji, Rimu (<i>Histoire de l'art dans l'Antiquité, Égypte, Assyrie, Perse, Asie mineure, Grece, Etrurie, Rome</i>). Zvezek V.: Perzija, Frigija, Lidija in Karija, Licija (<i>Perse, Phrygie, Lydie et Carie, Lycie</i>), Pariz (1890)</li> <li>Arthur Upham Pope: Perzijska arhitektura (<i>Persian Architecture</i>), London (1965)</li> <li>Arthur Upham Pope: Elaborat perzijske umetnosti od prazgodovine do danes (<i>A Survey of Persian Art from Prehistoric Times to the Present</i>), Izdajatelj: Charles Scribner’s Sons, New York (1931)</li> <li>Peter Green: Grško-perzijske vojne (<i>The Greco-Persian Wars</i>)</li> <li><i>Timelife Persians: Masters of the Empire (Lost Civilizations)</i></li> <li>J. M. Cook: Perzijsko cesarstvo (<i>The Persian Empire</i>), izdal: Shocken Books, New York (1983)</li> <li>Philip De Souza: Grško-perzijske vojne 499-386 pr. n. št. (<i>The Greco-Persian Wars 499–386 BC</i>)</li> <li><span class="languageicon">(nemško)</span> Franz Stolze: Perzepolis: ahemenidski in sasanidski spomeniki in napisi iz Perzepolisa, Istakhra, Pasargada, Šapura“ <i>Persepolis, die achaemenidischen und sasanidischen Denkmäler und Inschriften von Persepolis, Istakhr, Pasargadae, Shâpur</i>, A. Asher ed, Berlin (1882)</li> <li>Richard Hallock: <i><a rel="nofollow" class="external text" href="http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf">»Zapisi iz Perzepolisa« (</a></i><a rel="nofollow" class="external text" href="http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf">Persepolis Fortification Tablets<i>)</i></a><i> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070621133316/http://oi.uchicago.edu/pdf/OIP92.pdf">Arhivirano</a> 2007-06-21 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</i></li> <li>Richard N. Frye: Dediščina Perzije (<i>The Heritage of Persia</i>)</li> <li>John E. Curtis: Pozabljeno cesarstvo: Svet antične Perzije (<i>Forgotten Empire: The World of Ancient Persia</i>), Berkeley, Los Angeles</li> <li>Lindsay Allen: Perzijsko cesarstvo (<i>The Persian Empire</i>)</li> <li>M. A. Dandamaev: Politična zgodovina Ahemenidskega cesarstva“ (<i>A Political History of the Achaemenid Empire</i>), Leiden, 1989</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&veaction=edit&section=45" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&action=edit&section=45" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <span style="font-weight: bold; font-style: italic;"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Achaemenid_Empire" class="extiw" title="commons:Category:Achaemenid Empire">Ahemenidsko cesarstvo</a></span>.</div></div> </div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/achaemenians.html">Ahemenidi</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.persiansarenotarabs.com/page/persian_history/persian_history.html">Perzijska zgodovina</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20140111060306/http://www.persiansarenotarabs.com/page/persian_history/persian_history.html">Arhivirano</a> 2014-01-11 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/be-bm/behistun/behistun01.html">Behistunski napisi</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20070510195821/http://www.livius.org/be-bm/behistun/behistun01.html">Arhivirano</a> 2007-05-10 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/inscriptions.html">Ahamenidski kraljevi napisi</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20161218193522/http://www.livius.org/aa-ac/achaemenians/inscriptions.html">Arhivirano</a> 2016-12-18 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.museum-achemenet.college-de-france.fr/">Muzej Ahemenidov</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150512232809/http://www.museum-achemenet.college-de-france.fr/">Arhivirano</a> 2015-05-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>.</li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-label="Navbox" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola: Narodne knjižnice</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q389688#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/subjects/sh85000482">ZDA</a></span></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&oldid=6274726">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&oldid=6274726</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Ahemenidsko_cesarstvo" title="Kategorija:Ahemenidsko cesarstvo">Ahemenidsko cesarstvo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Zgodovina_Irana" title="Kategorija:Zgodovina Irana">Zgodovina Irana</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Biv%C5%A1i_imperiji" title="Kategorija:Bivši imperiji">Bivši imperiji</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Biv%C5%A1e_dr%C5%BEave_v_Aziji" title="Kategorija:Bivše države v Aziji">Bivše države v Aziji</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_strnljivi_seznam_z_background_in_text-align_v_titlestyle" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo strnljivi seznam z background in text-align v titlestyle">Strani, ki uporabljajo strnljivi seznam z background in text-align v titlestyle</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_infopolje_Dr%C5%BEava_z_neznanimi_parametri" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri">Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_Infopolje_Dr%C5%BEava_ali_Infopolje_Biv%C5%A1a_dr%C5%BEava_s_parametrom_flag_caption_ali_type" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type">Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_franco%C5%A1%C4%8Dini_(fr)" title="Kategorija:Viri CS1 v francoščini (fr)">Viri CS1 v francoščini (fr)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_je_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih">Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 18:22, 7. avgust 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Ahemenidsko_cesarstvo&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-f69cdc8f6-8bk57","wgBackendResponseTime":166,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.955","walltime":"1.558","ppvisitednodes":{"value":9653,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":133170,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":15891,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":17,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":6,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":124976,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 1014.008 1 -total"," 34.24% 347.238 1 Predloga:Infobox_former_country"," 33.37% 338.367 4 Predloga:Infobox"," 16.26% 164.881 3 Predloga:Fr"," 15.99% 162.093 1 Predloga:Sklici"," 15.84% 160.587 2 Predloga:Ikona_jezika"," 15.61% 158.295 2 Predloga:In_lang"," 13.03% 132.167 1 Predloga:Collapsible_list"," 12.31% 124.856 36 Predloga:Flag"," 9.26% 93.863 34 Predloga:Sfn"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.458","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":20241476,"limit":52428800},"limitreport-logs":"anchor_id_list = table#1 {\n [\"CITEREFBoiy2004\"] = 1,\n [\"CITEREFBriant2002\"] = 1,\n [\"CITEREFDutzMatheson1998\"] = 1,\n [\"CITEREFKittelHouseSchultze2007\"] = 1,\n [\"CITEREFOlmstead1948\"] = 1,\n [\"CITEREFStierlin2006\"] = 1,\n [\"CITEREFYarshater1993\"] = 1,\n [\"infoa\"] = 1,\n [\"infob\"] = 1,\n [\"infoc\"] = 1,\n}\ntemplate_list = table#1 {\n [\"Anchor\"] = 3,\n [\"Collapsible list\"] = 1,\n [\"Commons category\"] = 1,\n [\"De\"] = 1,\n [\"Flag\"] = 36,\n [\"Flagicon\"] = 1,\n [\"Fr\"] = 3,\n [\"Glavni\"] = 20,\n [\"Infobox former country\"] = 1,\n [\"Navedi knjigo\"] = 7,\n [\"Navedi splet\"] = 16,\n [\"Normativna kontrola\"] = 1,\n [\"Sfn\"] = 34,\n [\"Sklici\"] = 1,\n [\"Webarchive\"] = 5,\n}\narticle_whitelist = table#1 {\n}\n"},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-79558cdd9c-nvrdj","timestamp":"20241111221122","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Ahemenidsko cesarstvo","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Ahemenidsko_cesarstvo","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q389688","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q389688","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2014-01-18T18:06:39Z","dateModified":"2024-08-07T17:22:18Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/f\/f8\/Standard_of_Cyrus_the_Great_%28Blue%29.svg","headline":"najstarej\u0161e anti\u010dno perzijsko cesarstvo"}</script> </body> </html>