CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Vladimir Lenin - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"0d5ece0a-c971-4c3e-8842-9b1a5cceda95","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Vladimir_Lenin","wgTitle":"Vladimir Lenin","wgCurRevisionId":6302597,"wgRevisionId":6302597,"wgArticleId":9413,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["CS1: julijansko-gregorijanska negotovost","Članki z viri iz Wikipodatkov","Članki z redefiniranimi elementi iz Wikipodatkov","Predloga Medjezikovne povezave - število povezav","Predloga Webarchive z wayback linki","Viri CS1 v angleščini (en)","Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma","Strani, ki vsebujejo predlogo navedi z nezaželenimi parametri","Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF", "Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI","Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SR","Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS","Wikipedijini članki z identifikatorji BNC","Wikipedijini članki z identifikatorji BNE","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji BNMM","Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN","Wikipedijini članki z identifikatorji EMU","Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji LNB","Wikipedijini članki z identifikatorji NCL","Wikipedijini članki z identifikatorji NDL","Wikipedijini članki z identifikatorji NKC","Wikipedijini članki z identifikatorji NLA","Wikipedijini članki z identifikatorji NLG","Wikipedijini članki z identifikatorji NLK","Wikipedijini članki z identifikatorji NLR", "Wikipedijini članki z identifikatorji NSK","Wikipedijini članki z identifikatorji NTA","Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN","Wikipedijini članki z identifikatorji RSL","Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR","Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA","Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV","Wikipedijini članki z identifikatorji ULAN","Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO","Wikipedijini članki z identifikatorji CINII","Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji HDS","Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz","Wikipedijini članki z identifikatorji NARA","Wikipedijini članki z identifikatorji RERO","Wikipedijini članki z identifikatorji SNAC-ID","Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji Trove","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","42 elementov normativne kontrole","Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni", "Vsi izbrani članki","Rojeni leta 1870","Umrli leta 1924","Boljševiki","Ruski politiki","Ruski filozofi","Ruski komunisti","Sovjetski komunisti","Sovjetski politiki","Filozofi 19. stoletja","Filozofi 20. stoletja","Ruski revolucionarji","Ruski ateisti","Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu","Ljudje, po katerih so poimenovali naselje","Diktatorji","Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Vladimir_Lenin","wgRelevantArticleId":9413,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true,"wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true, "nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":200000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q1394","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready","user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready", "ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","ext.scribunto.logs","site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions","wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Vladimir_Lenin.jpg/1200px-Vladimir_Lenin.jpg"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="1630"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Vladimir_Lenin.jpg/800px-Vladimir_Lenin.jpg"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="1087"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Vladimir_Lenin.jpg/640px-Vladimir_Lenin.jpg"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="869"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Vladimir Lenin - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Vladimir_Lenin rootpage-Vladimir_Lenin skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Glavni meni </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z">Glavna stran</a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod">Naučite se urejati</a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki">Izbrani članki</a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x">Naključna stran</a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r">Zadnje spremembe</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč">Pomoč</a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo">Pod lipo</a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete">Portal skupnosti</a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami">Stik z nami</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"> Iskanje </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Videz </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class="">Denarni prispevki</a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Vladimir+Lenin" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class="">Ustvari račun</a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Vladimir+Lenin" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class="">Prijava</a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Osebna orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl">Denarni prispevki</a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Vladimir+Lenin" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."> Ustvari račun</a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Vladimir+Lenin" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"> Prijava</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju">več o tem</a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y">Prispevki</a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n">Pogovorna stran</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Zgodnje_življenje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodnje_življenje"> <div class="vector-toc-text"> 1 Zgodnje življenje </div> </a> <button aria-controls="toc-Zgodnje_življenje-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Zgodnje življenje </button> <ul id="toc-Zgodnje_življenje-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Otroštvo:_1870–1887" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Otroštvo:_1870–1887"> <div class="vector-toc-text"> 1.1 Otroštvo: 1870–1887 </div> </a> <ul id="toc-Otroštvo:_1870–1887-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Univerza_in_politična_radikalizacija:_1887–1893" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Univerza_in_politična_radikalizacija:_1887–1893"> <div class="vector-toc-text"> 1.2 Univerza in politična radikalizacija: 1887–1893 </div> </a> <ul id="toc-Univerza_in_politična_radikalizacija:_1887–1893-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Revolucionarna_dejavnost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Revolucionarna_dejavnost"> <div class="vector-toc-text"> 2 Revolucionarna dejavnost </div> </a> <button aria-controls="toc-Revolucionarna_dejavnost-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Revolucionarna dejavnost </button> <ul id="toc-Revolucionarna_dejavnost-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Zgodnji_aktivizem_in_zapor:_1893–1900" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Zgodnji_aktivizem_in_zapor:_1893–1900"> <div class="vector-toc-text"> 2.1 Zgodnji aktivizem in zapor: 1893–1900 </div> </a> <ul id="toc-Zgodnji_aktivizem_in_zapor:_1893–1900-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-München,_London_in_Ženeva:_1900–1905" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#München,_London_in_Ženeva:_1900–1905"> <div class="vector-toc-text"> 2.2 München, London in Ženeva: 1900–1905 </div> </a> <ul id="toc-München,_London_in_Ženeva:_1900–1905-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Revolucija_leta_1905_in_njene_posledice:_1905–1914" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Revolucija_leta_1905_in_njene_posledice:_1905–1914"> <div class="vector-toc-text"> 2.3 Revolucija leta 1905 in njene posledice: 1905–1914 </div> </a> <ul id="toc-Revolucija_leta_1905_in_njene_posledice:_1905–1914-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Prva_svetovna_vojna:_1914–1917" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Prva_svetovna_vojna:_1914–1917"> <div class="vector-toc-text"> 2.4 Prva svetovna vojna: 1914–1917 </div> </a> <ul id="toc-Prva_svetovna_vojna:_1914–1917-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Februarska_revolucija_in_julijski_dnevi:_1917" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Februarska_revolucija_in_julijski_dnevi:_1917"> <div class="vector-toc-text"> 2.5 Februarska revolucija in julijski dnevi: 1917 </div> </a> <ul id="toc-Februarska_revolucija_in_julijski_dnevi:_1917-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Oktobrska_revolucija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Oktobrska_revolucija"> <div class="vector-toc-text"> 2.6 Oktobrska revolucija </div> </a> <ul id="toc-Oktobrska_revolucija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Leninova_vlada" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Leninova_vlada"> <div class="vector-toc-text"> 3 Leninova vlada </div> </a> <button aria-controls="toc-Leninova_vlada-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> Vklopi podrazdelek Leninova vlada </button> <ul id="toc-Leninova_vlada-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Organizacija_sovjetske_vlade:_1917–1918" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Organizacija_sovjetske_vlade:_1917–1918"> <div class="vector-toc-text"> 3.1 Organizacija sovjetske vlade: 1917–1918 </div> </a> <ul id="toc-Organizacija_sovjetske_vlade:_1917–1918-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Socialne,_legalne_in_ekonomske_reforme:_1917–1918" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Socialne,_legalne_in_ekonomske_reforme:_1917–1918"> <div class="vector-toc-text"> 3.2 Socialne, legalne in ekonomske reforme: 1917–1918 </div> </a> <ul id="toc-Socialne,_legalne_in_ekonomske_reforme:_1917–1918-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Brestlitovski_mir:_1917–1918" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Brestlitovski_mir:_1917–1918"> <div class="vector-toc-text"> 3.3 Brestlitovski mir: 1917–1918 </div> </a> <ul id="toc-Brestlitovski_mir:_1917–1918-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kampanja_proti_kulakom,_Čeka_in_Rdeči_teror:_1918–1922" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kampanja_proti_kulakom,_Čeka_in_Rdeči_teror:_1918–1922"> <div class="vector-toc-text"> 3.4 Kampanja proti kulakom, Čeka in Rdeči teror: 1918–1922 </div> </a> <ul id="toc-Kampanja_proti_kulakom,_Čeka_in_Rdeči_teror:_1918–1922-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Državljanska_vojna_in_poljsko-sovjetska_vojna:_1918–1920" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Državljanska_vojna_in_poljsko-sovjetska_vojna:_1918–1920"> <div class="vector-toc-text"> 3.5 Državljanska vojna in poljsko-sovjetska vojna: 1918–1920 </div> </a> <ul id="toc-Državljanska_vojna_in_poljsko-sovjetska_vojna:_1918–1920-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Kominterna_in_svetovna_revolucija:_1919–1920" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Kominterna_in_svetovna_revolucija:_1919–1920"> <div class="vector-toc-text"> 3.6 Kominterna in svetovna revolucija: 1919–1920 </div> </a> <ul id="toc-Kominterna_in_svetovna_revolucija:_1919–1920-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Lakota_in_Nova_ekonomska_politika:_1920–1922" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Lakota_in_Nova_ekonomska_politika:_1920–1922"> <div class="vector-toc-text"> 3.7 Lakota in Nova ekonomska politika: 1920–1922 </div> </a> <ul id="toc-Lakota_in_Nova_ekonomska_politika:_1920–1922-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pešanje_zdravja_in_spor_s_Stalinom:_1920–1923" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pešanje_zdravja_in_spor_s_Stalinom:_1920–1923"> <div class="vector-toc-text"> 3.8 Pešanje zdravja in spor s Stalinom: 1920–1923 </div> </a> <ul id="toc-Pešanje_zdravja_in_spor_s_Stalinom:_1920–1923-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Smrt_in_pogreb:_1923–1924" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Smrt_in_pogreb:_1923–1924"> <div class="vector-toc-text"> 3.9 Smrt in pogreb: 1923–1924 </div> </a> <ul id="toc-Smrt_in_pogreb:_1923–1924-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Politična_ideologija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Politična_ideologija"> <div class="vector-toc-text"> 4 Politična ideologija </div> </a> <ul id="toc-Politična_ideologija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Osebno_življenje_in_značilnosti" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Osebno_življenje_in_značilnosti"> <div class="vector-toc-text"> 5 Osebno življenje in značilnosti </div> </a> <ul id="toc-Osebno_življenje_in_značilnosti-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Politična_represija_in_obsodbe" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Politična_represija_in_obsodbe"> <div class="vector-toc-text"> 6 Politična represija in obsodbe </div> </a> <ul id="toc-Politična_represija_in_obsodbe-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pomen_Lenina_v_20._stoletju" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Pomen_Lenina_v_20._stoletju"> <div class="vector-toc-text"> 7 Pomen Lenina v 20. stoletju </div> </a> <ul id="toc-Pomen_Lenina_v_20._stoletju-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Leninovi_spomeniki" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Leninovi_spomeniki"> <div class="vector-toc-text"> 8 Leninovi spomeniki </div> </a> <ul id="toc-Leninovi_spomeniki-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Leninov_vpliv_v_Sloveniji" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Leninov_vpliv_v_Sloveniji"> <div class="vector-toc-text"> 9 Leninov vpliv v Sloveniji </div> </a> <ul id="toc-Leninov_vpliv_v_Sloveniji-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Dela" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Dela"> <div class="vector-toc-text"> 10 Dela </div> </a> <ul id="toc-Dela-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Glej_tudi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Glej_tudi"> <div class="vector-toc-text"> 11 Glej tudi </div> </a> <ul id="toc-Glej_tudi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici_in_opombe" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici_in_opombe"> <div class="vector-toc-text"> 12 Sklici in opombe </div> </a> <ul id="toc-Sklici_in_opombe-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Viri"> <div class="vector-toc-text"> 13 Viri </div> </a> <ul id="toc-Viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Zunanje_povezave" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zunanje_povezave"> <div class="vector-toc-text"> 14 Zunanje povezave </div> </a> <ul id="toc-Zunanje_povezave-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" > Vklopi kazalo vsebine </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading">Vladimir Lenin</h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 205 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-205" aria-hidden="true" > 205 jezikov </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Wladimir_Lenin" title="Wladimir Lenin – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Wladimir Lenin" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target">Afrikaans</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/Wladimir_Iljitsch_Lenin" title="Wladimir Iljitsch Lenin – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Wladimir Iljitsch Lenin" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target">Alemannisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-am mw-list-item"><a href="https://am.wikipedia.org/wiki/%E1%89%AD%E1%88%8B%E1%8B%B2%E1%88%9A%E1%88%AD_%E1%88%8C%E1%8A%92%E1%8A%95" title="ቭላዲሚር ሌኒን – amharščina" lang="am" hreflang="am" data-title="ቭላዲሚር ሌኒን" data-language-autonym="አማርኛ" data-language-local-name="amharščina" class="interlanguage-link-target">አማርኛ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Lenin" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target">Aragonés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ang mw-list-item"><a href="https://ang.wikipedia.org/wiki/Fladimir_Lenin" title="Fladimir Lenin – stara angleščina" lang="ang" hreflang="ang" data-title="Fladimir Lenin" data-language-autonym="Ænglisc" data-language-local-name="stara angleščina" class="interlanguage-link-target">Ænglisc</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-anp mw-list-item"><a href="https://anp.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A4%BF%E0%A4%A8" title="लेनिन – angikaščina" lang="anp" hreflang="anp" data-title="लेनिन" data-language-autonym="अंगिका" data-language-local-name="angikaščina" class="interlanguage-link-target">अंगिका</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar mw-list-item"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D9%81%D9%84%D8%A7%D8%AF%D9%8A%D9%85%D9%8A%D8%B1_%D9%84%D9%8A%D9%86%D9%8A%D9%86" title="فلاديمير لينين – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="فلاديمير لينين" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target">العربية</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ary mw-list-item"><a href="https://ary.wikipedia.org/wiki/%DA%A4%D9%84%D8%A7%D8%AF%D9%8A%D9%85%D9%8A%D8%B1_%D9%84%D9%8A%D9%86%D9%8A%D9%86" title="ڤلاديمير لينين – Moroccan Arabic" lang="ary" hreflang="ary" data-title="ڤلاديمير لينين" data-language-autonym="الدارجة" data-language-local-name="Moroccan Arabic" class="interlanguage-link-target">الدارجة</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D9%84%D9%8A%D9%86%D9%8A%D9%86" title="لينين – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="لينين" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target">مصرى</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-as mw-list-item"><a href="https://as.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%AD%E0%A7%8D%E0%A6%B2%E0%A7%87%E0%A6%A1%E0%A6%BF%E0%A6%AE%E0%A6%BF%E0%A7%B0_%E0%A6%B2%E0%A7%87%E0%A6%A8%E0%A6%BF%E0%A6%A8" title="ভ্লেডিমিৰ লেনিন – asamščina" lang="as" hreflang="as" data-title="ভ্লেডিমিৰ লেনিন" data-language-autonym="অসমীয়া" data-language-local-name="asamščina" class="interlanguage-link-target">অসমীয়া</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Lenin" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target">Asturianu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-av mw-list-item"><a href="https://av.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD,_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D1%8F%D0%BB_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80" title="Ленин, Ильял Владимир – avarščina" lang="av" hreflang="av" data-title="Ленин, Ильял Владимир" data-language-autonym="Авар" data-language-local-name="avarščina" class="interlanguage-link-target">Авар</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-avk mw-list-item"><a href="https://avk.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – Kotava" lang="avk" hreflang="avk" data-title="Lenin" data-language-autonym="Kotava" data-language-local-name="Kotava" class="interlanguage-link-target">Kotava</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-awa mw-list-item"><a href="https://awa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A4%BF%E0%A4%A8" title="लेनिन – avadščina" lang="awa" hreflang="awa" data-title="लेनिन" data-language-autonym="अवधी" data-language-local-name="avadščina" class="interlanguage-link-target">अवधी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ay mw-list-item"><a href="https://ay.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – ajmarščina" lang="ay" hreflang="ay" data-title="Lenin" data-language-autonym="Aymar aru" data-language-local-name="ajmarščina" class="interlanguage-link-target">Aymar aru</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target">Azərbaycanca</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D9%88%D9%84%D8%A7%D8%AF%DB%8C%D9%85%DB%8C%D8%B1_%D9%84%D9%86%DB%8C%D9%86" title="ولادیمیر لنین – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="ولادیمیر لنین" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target">تۆرکجه</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87" title="Ленин Владимир Ильич – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Ленин Владимир Ильич" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target">Башҡортса</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ban mw-list-item"><a href="https://ban.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – balijščina" lang="ban" hreflang="ban" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Basa Bali" data-language-local-name="balijščina" class="interlanguage-link-target">Basa Bali</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bar mw-list-item"><a href="https://bar.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – Bavarian" lang="bar" hreflang="bar" data-title="Lenin" data-language-autonym="Boarisch" data-language-local-name="Bavarian" class="interlanguage-link-target">Boarisch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/Len%C4%97ns" title="Lenėns – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="Lenėns" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target">Žemaitėška</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bcl mw-list-item"><a href="https://bcl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Central Bikol" lang="bcl" hreflang="bcl" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Bikol Central" data-language-local-name="Central Bikol" class="interlanguage-link-target">Bikol Central</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B7%D1%96%D0%BC%D1%96%D1%80_%D0%86%D0%BB%D1%8C%D1%96%D1%87_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D1%96%D0%BD" title="Уладзімір Ільіч Ленін – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Уладзімір Ільіч Ленін" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target">Беларуская</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B7%D1%96%D0%BC%D0%B5%D1%80_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D1%96%D0%BD" title="Уладзімер Ленін – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Уладзімер Ленін" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target">Беларуская (тарашкевіца)</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bew mw-list-item"><a href="https://bew.wikipedia.org/wiki/Weladimir_L%C3%A8nin" title="Weladimir Lènin – Betawi" lang="bew" hreflang="bew" data-title="Weladimir Lènin" data-language-autonym="Betawi" data-language-local-name="Betawi" class="interlanguage-link-target">Betawi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" title="Владимир Ленин – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Владимир Ленин" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target">Български</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bh mw-list-item"><a href="https://bh.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B5%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A4%BE%E0%A4%A6%E0%A5%80%E0%A4%AE%E0%A4%BF%E0%A4%B0_%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A4%BF%E0%A4%A8" title="व्लादीमिर लेनिन – Bhojpuri" lang="bh" hreflang="bh" data-title="व्लादीमिर लेनिन" data-language-autonym="भोजपुरी" data-language-local-name="Bhojpuri" class="interlanguage-link-target">भोजपुरी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bi mw-list-item"><a href="https://bi.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – bislamščina" lang="bi" hreflang="bi" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Bislama" data-language-local-name="bislamščina" class="interlanguage-link-target">Bislama</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%AD%E0%A7%8D%E0%A6%B2%E0%A6%BE%E0%A6%A6%E0%A6%BF%E0%A6%AE%E0%A6%BF%E0%A6%B0_%E0%A6%B2%E0%A7%87%E0%A6%A8%E0%A6%BF%E0%A6%A8" title="ভ্লাদিমির লেনিন – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="ভ্লাদিমির লেনিন" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target">বাংলা</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bo mw-list-item"><a href="https://bo.wikipedia.org/wiki/%E0%BD%A3%E0%BD%BA%E0%BC%8B%E0%BD%89%E0%BD%B2%E0%BD%93%E0%BC%8D" title="ལེ་ཉིན། – tibetanščina" lang="bo" hreflang="bo" data-title="ལེ་ཉིན།" data-language-autonym="བོད་ཡིག" data-language-local-name="tibetanščina" class="interlanguage-link-target">བོད་ཡིག</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bpy mw-list-item"><a href="https://bpy.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%B2%E0%A7%87%E0%A6%A8%E0%A6%BF%E0%A6%A8" title="লেনিন – Bishnupriya" lang="bpy" hreflang="bpy" data-title="লেনিন" data-language-autonym="বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী" data-language-local-name="Bishnupriya" class="interlanguage-link-target">বিষ্ণুপ্রিয়া মণিপুরী</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target">Brezhoneg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenjin" title="Vladimir Lenjin – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Vladimir Lenjin" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target">Bosanski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-btm mw-list-item"><a href="https://btm.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Batak Mandailing" lang="btm" hreflang="btm" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Batak Mandailing" data-language-local-name="Batak Mandailing" class="interlanguage-link-target">Batak Mandailing</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bxr mw-list-item"><a href="https://bxr.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" title="Владимир Ленин – Russia Buriat" lang="bxr" hreflang="bxr" data-title="Владимир Ленин" data-language-autonym="Буряад" data-language-local-name="Russia Buriat" class="interlanguage-link-target">Буряад</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Lenin" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target">Català</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cbk-zam mw-list-item"><a href="https://cbk-zam.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Chavacano" lang="cbk" hreflang="cbk" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Chavacano de Zamboanga" data-language-local-name="Chavacano" class="interlanguage-link-target">Chavacano de Zamboanga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cdo mw-list-item"><a href="https://cdo.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Mindong" lang="cdo" hreflang="cdo" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄" data-language-local-name="Mindong" class="interlanguage-link-target">閩東語 / Mìng-dĕ̤ng-ngṳ̄</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ce mw-list-item"><a href="https://ce.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD,_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87" title="Ленин, Владимир Ильич – čečenščina" lang="ce" hreflang="ce" data-title="Ленин, Владимир Ильич" data-language-autonym="Нохчийн" data-language-local-name="čečenščina" class="interlanguage-link-target">Нохчийн</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target">Cebuano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ch mw-list-item"><a href="https://ch.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – čamorščina" lang="ch" hreflang="ch" data-title="Lenin" data-language-autonym="Chamoru" data-language-local-name="čamorščina" class="interlanguage-link-target">Chamoru</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%DA%A4%D9%84%D8%A7%D8%AF%DB%8C%D9%85%DB%8C%D8%B1_%D9%84%DB%8E%D9%86%DB%8C%D9%86" title="ڤلادیمیر لێنین – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="ڤلادیمیر لێنین" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target">کوردی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-co mw-list-item"><a href="https://co.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – korziščina" lang="co" hreflang="co" data-title="Lenin" data-language-autonym="Corsu" data-language-local-name="korziščina" class="interlanguage-link-target">Corsu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-crh mw-list-item"><a href="https://crh.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – krimska tatarščina" lang="crh" hreflang="crh" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Qırımtatarca" data-language-local-name="krimska tatarščina" class="interlanguage-link-target">Qırımtatarca</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Ilji%C4%8D_Lenin" title="Vladimir Iljič Lenin – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Vladimir Iljič Lenin" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target">Čeština</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87" title="Ленин Владимир Ильич – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Ленин Владимир Ильич" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target">Чӑвашла</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target">Cymraeg</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target">Dansk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Wladimir_Iljitsch_Lenin" title="Wladimir Iljitsch Lenin – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Wladimir Iljitsch Lenin" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target">Deutsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-diq mw-list-item"><a href="https://diq.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Zazaki" lang="diq" hreflang="diq" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Zazaki" data-language-local-name="Zazaki" class="interlanguage-link-target">Zazaki</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dsb mw-list-item"><a href="https://dsb.wikipedia.org/wiki/Wladimir_Ilji%C4%8D_Lenin" title="Wladimir Iljič Lenin – dolnja lužiška srbščina" lang="dsb" hreflang="dsb" data-title="Wladimir Iljič Lenin" data-language-autonym="Dolnoserbski" data-language-local-name="dolnja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target">Dolnoserbski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-dty mw-list-item"><a href="https://dty.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A4%BF%E0%A4%A8" title="लेनिन – Doteli" lang="dty" hreflang="dty" data-title="लेनिन" data-language-autonym="डोटेली" data-language-local-name="Doteli" class="interlanguage-link-target">डोटेली</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%92%CE%BB%CE%B1%CE%BD%CF%84%CE%AF%CE%BC%CE%B9%CF%81_%CE%9B%CE%AD%CE%BD%CE%B9%CE%BD" title="Βλαντίμιρ Λένιν – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Βλαντίμιρ Λένιν" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target">Ελληνικά</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eml mw-list-item"><a href="https://eml.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Il%27i%C4%8D_Lenin" title="Vladimir Il'ič Lenin – Emiliano-Romagnolo" lang="egl" hreflang="egl" data-title="Vladimir Il'ič Lenin" data-language-autonym="Emiliàn e rumagnòl" data-language-local-name="Emiliano-Romagnolo" class="interlanguage-link-target">Emiliàn e rumagnòl</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target">English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Lenin" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target">Esperanto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Lenin" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target">Español</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target">Eesti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target">Euskara</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ext mw-list-item"><a href="https://ext.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Extremaduran" lang="ext" hreflang="ext" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Estremeñu" data-language-local-name="Extremaduran" class="interlanguage-link-target">Estremeñu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D9%88%D9%84%D8%A7%D8%AF%DB%8C%D9%85%DB%8C%D8%B1_%D9%84%D9%86%DB%8C%D9%86" title="ولادیمیر لنین – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="ولادیمیر لنین" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target">فارسی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target">Suomi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fiu-vro mw-list-item"><a href="https://fiu-vro.wikipedia.org/wiki/Lenini_Vladimir" title="Lenini Vladimir – Võro" lang="vro" hreflang="vro" data-title="Lenini Vladimir" data-language-autonym="Võro" data-language-local-name="Võro" class="interlanguage-link-target">Võro</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fo mw-list-item"><a href="https://fo.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – ferščina" lang="fo" hreflang="fo" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Føroyskt" data-language-local-name="ferščina" class="interlanguage-link-target">Føroyskt</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Ilitch_L%C3%A9nine" title="Vladimir Ilitch Lénine – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Vladimir Ilitch Lénine" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target">Français</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frp mw-list-item"><a href="https://frp.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenine" title="Vladimir Lenine – Arpitan" lang="frp" hreflang="frp" data-title="Vladimir Lenine" data-language-autonym="Arpetan" data-language-local-name="Arpitan" class="interlanguage-link-target">Arpetan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-frr mw-list-item"><a href="https://frr.wikipedia.org/wiki/Wladimir_Leenin" title="Wladimir Leenin – severna frizijščina" lang="frr" hreflang="frr" data-title="Wladimir Leenin" data-language-autonym="Nordfriisk" data-language-local-name="severna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Nordfriisk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fur mw-list-item"><a href="https://fur.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – furlanščina" lang="fur" hreflang="fur" data-title="Lenin" data-language-autonym="Furlan" data-language-local-name="furlanščina" class="interlanguage-link-target">Furlan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target">Frysk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/Vlaid%C3%ADm%C3%ADr_Lein%C3%ADn" title="Vlaidímír Leinín – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Vlaidímír Leinín" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target">Gaeilge</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gan mw-list-item"><a href="https://gan.wikipedia.org/wiki/%E5%88%97%E5%AF%A7" title="列寧 – Gan" lang="gan" hreflang="gan" data-title="列寧" data-language-autonym="贛語" data-language-local-name="Gan" class="interlanguage-link-target">贛語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gd mw-list-item"><a href="https://gd.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – škotska gelščina" lang="gd" hreflang="gd" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Gàidhlig" data-language-local-name="škotska gelščina" class="interlanguage-link-target">Gàidhlig</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Lenin" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target">Galego</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gn mw-list-item"><a href="https://gn.wikipedia.org/wiki/Vlad%C3%ADmir_Lenin" title="Vladímir Lenin – gvaranijščina" lang="gn" hreflang="gn" data-title="Vladímir Lenin" data-language-autonym="Avañe'ẽ" data-language-local-name="gvaranijščina" class="interlanguage-link-target">Avañe'ẽ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gom mw-list-item"><a href="https://gom.wikipedia.org/wiki/V.Lenin" title="V.Lenin – Goan Konkani" lang="gom" hreflang="gom" data-title="V.Lenin" data-language-autonym="गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni" data-language-local-name="Goan Konkani" class="interlanguage-link-target">गोंयची कोंकणी / Gõychi Konknni</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-got mw-list-item"><a href="https://got.wikipedia.org/wiki/%F0%90%8C%BB%F0%90%8C%B4%F0%90%8C%BD%F0%90%8C%B4%F0%90%8C%B9%F0%90%8C%BD" title="𐌻𐌴𐌽𐌴𐌹𐌽 – gotščina" lang="got" hreflang="got" data-title="𐌻𐌴𐌽𐌴𐌹𐌽" data-language-autonym="𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺" data-language-local-name="gotščina" class="interlanguage-link-target">𐌲𐌿𐍄𐌹𐍃𐌺</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gu mw-list-item"><a href="https://gu.wikipedia.org/wiki/%E0%AA%B5%E0%AB%8D%E0%AA%B2%E0%AA%BE%E0%AA%A6%E0%AA%BF%E0%AA%AE%E0%AB%80%E0%AA%B0_%E0%AA%B2%E0%AB%87%E0%AA%A8%E0%AA%BF%E0%AA%A8" title="વ્લાદિમીર લેનિન – gudžaratščina" lang="gu" hreflang="gu" data-title="વ્લાદિમીર લેનિન" data-language-autonym="ગુજરાતી" data-language-local-name="gudžaratščina" class="interlanguage-link-target">ગુજરાતી</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ha mw-list-item"><a href="https://ha.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – havščina" lang="ha" hreflang="ha" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Hausa" data-language-local-name="havščina" class="interlanguage-link-target">Hausa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hak mw-list-item"><a href="https://hak.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Hakka Chinese" lang="hak" hreflang="hak" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="客家語 / Hak-kâ-ngî" data-language-local-name="Hakka Chinese" class="interlanguage-link-target">客家語 / Hak-kâ-ngî</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%95%D7%9C%D7%93%D7%99%D7%9E%D7%99%D7%A8_%D7%90%D7%99%D7%9C%D7%99%D7%A5%27_%D7%9C%D7%A0%D7%99%D7%9F" title="ולדימיר איליץ' לנין – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="ולדימיר איליץ' לנין" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target">עברית</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B5%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A4%BE%E0%A4%A6%E0%A4%BF%E0%A4%AE%E0%A5%80%E0%A4%B0_%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A4%BF%E0%A4%A8" title="व्लादिमीर लेनिन – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="व्लादिमीर लेनिन" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target">हिन्दी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hif mw-list-item"><a href="https://hif.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Fiji Hindi" lang="hif" hreflang="hif" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Fiji Hindi" data-language-local-name="Fiji Hindi" class="interlanguage-link-target">Fiji Hindi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Ilji%C4%8D_Lenjin" title="Vladimir Iljič Lenjin – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Vladimir Iljič Lenjin" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target">Hrvatski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hsb mw-list-item"><a href="https://hsb.wikipedia.org/wiki/Wladimir_Ilji%C4%8D_Lenin" title="Wladimir Iljič Lenin – gornja lužiška srbščina" lang="hsb" hreflang="hsb" data-title="Wladimir Iljič Lenin" data-language-autonym="Hornjoserbsce" data-language-local-name="gornja lužiška srbščina" class="interlanguage-link-target">Hornjoserbsce</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Lenine" title="Lenine – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Lenine" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target">Kreyòl ayisyen</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Vlagyimir_Iljics_Lenin" title="Vlagyimir Iljics Lenin – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Vlagyimir Iljics Lenin" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target">Magyar</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%8E%D5%AC%D5%A1%D5%A4%D5%AB%D5%B4%D5%AB%D6%80_%D4%BC%D5%A5%D5%B6%D5%AB%D5%B6" title="Վլադիմիր Լենին – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Վլադիմիր Լենին" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target">Հայերեն</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hyw mw-list-item"><a href="https://hyw.wikipedia.org/wiki/%D5%8E%D5%AC%D5%A1%D5%BF%D5%AB%D5%B4%D5%AB%D6%80_%D4%BC%D5%A5%D5%B6%D5%AB%D5%B6" title="Վլատիմիր Լենին – Western Armenian" lang="hyw" hreflang="hyw" data-title="Վլատիմիր Լենին" data-language-autonym="Արեւմտահայերէն" data-language-local-name="Western Armenian" class="interlanguage-link-target">Արեւմտահայերէն</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target">Interlingua</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Indonesia</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ie mw-list-item"><a href="https://ie.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – interlingve" lang="ie" hreflang="ie" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Interlingue" data-language-local-name="interlingve" class="interlanguage-link-target">Interlingue</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ik mw-list-item"><a href="https://ik.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – inupiaščina" lang="ik" hreflang="ik" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Iñupiatun" data-language-local-name="inupiaščina" class="interlanguage-link-target">Iñupiatun</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ilo mw-list-item"><a href="https://ilo.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – ilokanščina" lang="ilo" hreflang="ilo" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Ilokano" data-language-local-name="ilokanščina" class="interlanguage-link-target">Ilokano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Ilyich_Lenin" title="Vladimir Ilyich Lenin – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Vladimir Ilyich Lenin" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target">Ido</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-is mw-list-item"><a href="https://is.wikipedia.org/wiki/Vlad%C3%ADm%C3%ADr_Len%C3%ADn" title="Vladímír Lenín – islandščina" lang="is" hreflang="is" data-title="Vladímír Lenín" data-language-autonym="Íslenska" data-language-local-name="islandščina" class="interlanguage-link-target">Íslenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Lenin" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target">Italiano</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-iu mw-list-item"><a href="https://iu.wikipedia.org/wiki/%E1%90%86%E1%93%9B%E1%91%8F%E1%92%AB_%E1%93%96%E1%93%83%E1%93%90" title="ᐆᓛᑏᒫ ᓖᓃᓐ – inuktitutščina" lang="iu" hreflang="iu" data-title="ᐆᓛᑏᒫ ᓖᓃᓐ" data-language-autonym="ᐃᓄᒃᑎᑐᑦ / inuktitut" data-language-local-name="inuktitutščina" class="interlanguage-link-target">ᐃᓄᒃᑎᑐᑦ / inuktitut</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja badge-Q17437798 badge-goodarticle mw-list-item" title="dober članek"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%82%A6%E3%83%A9%E3%82%B8%E3%83%BC%E3%83%9F%E3%83%AB%E3%83%BB%E3%83%AC%E3%83%BC%E3%83%8B%E3%83%B3" title="ウラジーミル・レーニン – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="ウラジーミル・レーニン" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target">日本語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jam mw-list-item"><a href="https://jam.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Jamaican Creole English" lang="jam" hreflang="jam" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Patois" data-language-local-name="Jamaican Creole English" class="interlanguage-link-target">Patois</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jbo mw-list-item"><a href="https://jbo.wikipedia.org/wiki/lenin" title="lenin – lojban" lang="jbo" hreflang="jbo" data-title="lenin" data-language-autonym="La .lojban." data-language-local-name="lojban" class="interlanguage-link-target">La .lojban.</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target">Jawa</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%95%E1%83%9A%E1%83%90%E1%83%93%E1%83%98%E1%83%9B%E1%83%94%E1%83%A0_%E1%83%9A%E1%83%94%E1%83%9C%E1%83%98%E1%83%9C%E1%83%98" title="ვლადიმერ ლენინი – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="ვლადიმერ ლენინი" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target">ქართული</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kaa mw-list-item"><a href="https://kaa.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – karakalpaščina" lang="kaa" hreflang="kaa" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Qaraqalpaqsha" data-language-local-name="karakalpaščina" class="interlanguage-link-target">Qaraqalpaqsha</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kbp mw-list-item"><a href="https://kbp.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Kabiye" lang="kbp" hreflang="kbp" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Kabɩyɛ" data-language-local-name="Kabiye" class="interlanguage-link-target">Kabɩyɛ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" title="Владимир Ильич Ленин – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Владимир Ильич Ленин" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target">Қазақша</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-km mw-list-item"><a href="https://km.wikipedia.org/wiki/%E1%9E%9C%E1%9F%92%E1%9E%9B%E1%9E%B6%E1%9E%8C%E1%9E%B8%E1%9E%98%E1%9F%80%E1%9E%9A_%E1%9E%A2%E1%9F%8A%E1%9E%B8%E1%9E%9B%E1%9E%B8%E1%9E%85_%E1%9E%9B%E1%9F%81%E1%9E%93%E1%9E%B8%E1%9E%93" title="វ្លាឌីមៀរ អ៊ីលីច លេនីន – kmerščina" lang="km" hreflang="km" data-title="វ្លាឌីមៀរ អ៊ីលីច លេនីន" data-language-autonym="ភាសាខ្មែរ" data-language-local-name="kmerščina" class="interlanguage-link-target">ភាសាខ្មែរ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kn mw-list-item"><a href="https://kn.wikipedia.org/wiki/%E0%B2%B5%E0%B3%8D%E0%B2%B2%E0%B2%BE%E0%B2%A1%E0%B2%BF%E0%B2%AE%E0%B2%BF%E0%B2%B0%E0%B3%8D_%E0%B2%B2%E0%B3%86%E0%B2%A8%E0%B2%BF%E0%B2%A8%E0%B3%8D" title="ವ್ಲಾಡಿಮಿರ್ ಲೆನಿನ್ – kanareščina" lang="kn" hreflang="kn" data-title="ವ್ಲಾಡಿಮಿರ್ ಲೆನಿನ್" data-language-autonym="ಕನ್ನಡ" data-language-local-name="kanareščina" class="interlanguage-link-target">ಕನ್ನಡ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EB%B8%94%EB%9D%BC%EB%94%94%EB%AF%B8%EB%A5%B4_%EB%A0%88%EB%8B%8C" title="블라디미르 레닌 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="블라디미르 레닌" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target">한국어</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ks mw-list-item"><a href="https://ks.wikipedia.org/wiki/%D9%88%D9%84%D8%A7%D8%AF%D9%90%DB%8C%D9%85%D9%90%DB%8C%D8%B1_%D9%84%DB%8C%D9%86%D9%96%D9%86" title="ولادِیمِیر لینٖن – kašmirščina" lang="ks" hreflang="ks" data-title="ولادِیمِیر لینٖن" data-language-autonym="कॉशुर / کٲشُر" data-language-local-name="kašmirščina" class="interlanguage-link-target">कॉशुर / کٲشُر</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/Vlad%C3%AEm%C3%AEr_Len%C3%AEn" title="Vladîmîr Lenîn – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Vladîmîr Lenîn" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target">Kurdî</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kw mw-list-item"><a href="https://kw.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – kornijščina" lang="kw" hreflang="kw" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Kernowek" data-language-local-name="kornijščina" class="interlanguage-link-target">Kernowek</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ky mw-list-item"><a href="https://ky.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" title="Владимир Ленин – kirgiščina" lang="ky" hreflang="ky" data-title="Владимир Ленин" data-language-autonym="Кыргызча" data-language-local-name="kirgiščina" class="interlanguage-link-target">Кыргызча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Vladimirus_Lenin" title="Vladimirus Lenin – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Vladimirus Lenin" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target">Latina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lad mw-list-item"><a href="https://lad.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – ladinščina" lang="lad" hreflang="lad" data-title="Lenin" data-language-autonym="Ladino" data-language-local-name="ladinščina" class="interlanguage-link-target">Ladino</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lb mw-list-item"><a href="https://lb.wikipedia.org/wiki/Wladimir_Iljitsch_Lenin" title="Wladimir Iljitsch Lenin – luksemburščina" lang="lb" hreflang="lb" data-title="Wladimir Iljitsch Lenin" data-language-autonym="Lëtzebuergesch" data-language-local-name="luksemburščina" class="interlanguage-link-target">Lëtzebuergesch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lez mw-list-item"><a href="https://lez.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" title="Владимир Ильич Ленин – lezginščina" lang="lez" hreflang="lez" data-title="Владимир Ильич Ленин" data-language-autonym="Лезги" data-language-local-name="lezginščina" class="interlanguage-link-target">Лезги</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target">Lingua Franca Nova</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-li mw-list-item"><a href="https://li.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – limburščina" lang="li" hreflang="li" data-title="Lenin" data-language-autonym="Limburgs" data-language-local-name="limburščina" class="interlanguage-link-target">Limburgs</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lij mw-list-item"><a href="https://lij.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Ligurian" lang="lij" hreflang="lij" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Ligure" data-language-local-name="Ligurian" class="interlanguage-link-target">Ligure</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lmo mw-list-item"><a href="https://lmo.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Il%27i%C4%8D_Ul%27janov" title="Vladimir Il'ič Ul'janov – Lombard" lang="lmo" hreflang="lmo" data-title="Vladimir Il'ič Ul'janov" data-language-autonym="Lombard" data-language-local-name="Lombard" class="interlanguage-link-target">Lombard</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lo mw-list-item"><a href="https://lo.wikipedia.org/wiki/%E0%BA%A7%E0%BA%B2%E0%BA%A5%E0%BA%B2%E0%BA%94%E0%BA%B4%E0%BB%80%E0%BA%A1%E0%BA%8D_%E0%BB%80%E0%BA%A5%E0%BA%99%E0%BA%B4%E0%BA%99" title="ວາລາດິເມຍ ເລນິນ – laoščina" lang="lo" hreflang="lo" data-title="ວາລາດິເມຍ ເລນິນ" data-language-autonym="ລາວ" data-language-local-name="laoščina" class="interlanguage-link-target">ລາວ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Vladimiras_Leninas" title="Vladimiras Leninas – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Vladimiras Leninas" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target">Lietuvių</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Vladimirs_%C4%BBe%C5%86ins" title="Vladimirs Ļeņins – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Vladimirs Ļeņins" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target">Latviešu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mai mw-list-item"><a href="https://mai.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A4%BF%E0%A4%A8" title="लेनिन – maitili" lang="mai" hreflang="mai" data-title="लेनिन" data-language-autonym="मैथिली" data-language-local-name="maitili" class="interlanguage-link-target">मैथिली</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target">Malagasy</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mhr mw-list-item"><a href="https://mhr.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD,_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87" title="Ленин, Владимир Ильич – Eastern Mari" lang="mhr" hreflang="mhr" data-title="Ленин, Владимир Ильич" data-language-autonym="Олык марий" data-language-local-name="Eastern Mari" class="interlanguage-link-target">Олык марий</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D0%B8%D1%87_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" title="Владимир Илич Ленин – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Владимир Илич Ленин" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target">Македонски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%B5%E0%B5%8D%E0%B4%B2%E0%B4%BE%E0%B4%A1%E0%B4%BF%E0%B4%AE%E0%B4%BF%E0%B5%BC_%E0%B4%B2%E0%B5%86%E0%B4%A8%E0%B4%BF%E0%B5%BB" title="വ്ലാഡിമിർ ലെനിൻ – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="വ്ലാഡിമിർ ലെനിൻ" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target">മലയാളം</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" title="Владимир Ильич Ленин – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Владимир Ильич Ленин" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target">Монгол</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B5%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A4%BE%E0%A4%A6%E0%A4%BF%E0%A4%AE%E0%A4%BF%E0%A4%B0_%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A4%BF%E0%A4%A8" title="व्लादिमिर लेनिन – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="व्लादिमिर लेनिन" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target">मराठी</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target">Bahasa Melayu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mt mw-list-item"><a href="https://mt.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – malteščina" lang="mt" hreflang="mt" data-title="Lenin" data-language-autonym="Malti" data-language-local-name="malteščina" class="interlanguage-link-target">Malti</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mwl mw-list-item"><a href="https://mwl.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – mirandeščina" lang="mwl" hreflang="mwl" data-title="Lenin" data-language-autonym="Mirandés" data-language-local-name="mirandeščina" class="interlanguage-link-target">Mirandés</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%9C%E1%80%AE%E1%80%94%E1%80%84%E1%80%BA" title="လီနင် – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="လီနင်" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target">မြန်မာဘာသာ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mzn mw-list-item"><a href="https://mzn.wikipedia.org/wiki/%D9%88%D9%84%D8%A7%D8%AF%DB%8C%D9%85%DB%8C%D8%B1_%D9%84%D9%86%DB%8C%D9%86" title="ولادیمیر لنین – mazanderanščina" lang="mzn" hreflang="mzn" data-title="ولادیمیر لنین" data-language-autonym="مازِرونی" data-language-local-name="mazanderanščina" class="interlanguage-link-target">مازِرونی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nds mw-list-item"><a href="https://nds.wikipedia.org/wiki/Wladimir_Iljitsch_Lenin" title="Wladimir Iljitsch Lenin – nizka nemščina" lang="nds" hreflang="nds" data-title="Wladimir Iljitsch Lenin" data-language-autonym="Plattdüütsch" data-language-local-name="nizka nemščina" class="interlanguage-link-target">Plattdüütsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ne mw-list-item"><a href="https://ne.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AD%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A4%BE%E0%A4%A6%E0%A4%BF%E0%A4%AE%E0%A4%BF%E0%A4%B0_%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A4%BF%E0%A4%A8" title="भ्लादिमिर लेनिन – nepalščina" lang="ne" hreflang="ne" data-title="भ्लादिमिर लेनिन" data-language-autonym="नेपाली" data-language-local-name="nepalščina" class="interlanguage-link-target">नेपाली</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-new mw-list-item"><a href="https://new.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%AD%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A4%BE%E0%A4%A6%E0%A4%BF%E0%A4%AE%E0%A4%BF%E0%A4%B0_%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A4%BF%E0%A4%A8" title="भ्लादिमिर लेनिन – nevarščina" lang="new" hreflang="new" data-title="भ्लादिमिर लेनिन" data-language-autonym="नेपाल भाषा" data-language-local-name="nevarščina" class="interlanguage-link-target">नेपाल भाषा</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nia mw-list-item"><a href="https://nia.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – niaščina" lang="nia" hreflang="nia" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Li Niha" data-language-local-name="niaščina" class="interlanguage-link-target">Li Niha</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target">Nederlands</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk nynorsk</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target">Norsk bokmål</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nrm mw-list-item"><a href="https://nrm.wikipedia.org/wiki/L%C3%A9ninne" title="Léninne – Norman" lang="nrf" hreflang="nrf" data-title="Léninne" data-language-autonym="Nouormand" data-language-local-name="Norman" class="interlanguage-link-target">Nouormand</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Lenin" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target">Occitan</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-os mw-list-item"><a href="https://os.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD,_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D1%8F%D0%B9%D1%8B_%D1%84%D1%8B%D1%80%D1%82" title="Ленин, Владимир Ильяйы фырт – osetinščina" lang="os" hreflang="os" data-title="Ленин, Владимир Ильяйы фырт" data-language-autonym="Ирон" data-language-local-name="osetinščina" class="interlanguage-link-target">Ирон</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%B5%E0%A8%B2%E0%A8%BE%E0%A8%A6%E0%A9%80%E0%A8%AE%E0%A9%80%E0%A8%B0_%E0%A8%B2%E0%A9%88%E0%A8%A8%E0%A8%BF%E0%A8%A8" title="ਵਲਾਦੀਮੀਰ ਲੈਨਿਨ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਵਲਾਦੀਮੀਰ ਲੈਨਿਨ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target">ਪੰਜਾਬੀ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pap mw-list-item"><a href="https://pap.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – papiamentu" lang="pap" hreflang="pap" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Papiamentu" data-language-local-name="papiamentu" class="interlanguage-link-target">Papiamentu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pih mw-list-item"><a href="https://pih.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Norfuk / Pitkern" lang="pih" hreflang="pih" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Norfuk / Pitkern" data-language-local-name="Norfuk / Pitkern" class="interlanguage-link-target">Norfuk / Pitkern</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/W%C5%82odzimierz_Lenin" title="Włodzimierz Lenin – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Włodzimierz Lenin" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target">Polski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pms mw-list-item"><a href="https://pms.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – Piedmontese" lang="pms" hreflang="pms" data-title="Lenin" data-language-autonym="Piemontèis" data-language-local-name="Piedmontese" class="interlanguage-link-target">Piemontèis</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%D9%88%D9%84%D8%A7%D8%AF%DB%8C%D9%85%DB%8C%D8%B1_%D9%84%DB%8C%D9%86%D9%86" title="ولادیمیر لینن – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="ولادیمیر لینن" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target">پنجابی</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnt mw-list-item"><a href="https://pnt.wikipedia.org/wiki/%CE%92%CE%BB%CE%B1%CE%BD%CF%84%CE%B9%CE%BC%CE%AF%CF%81_%CE%9B%CE%AD%CE%BD%CE%B9%CE%BD" title="Βλαντιμίρ Λένιν – Pontic" lang="pnt" hreflang="pnt" data-title="Βλαντιμίρ Λένιν" data-language-autonym="Ποντιακά" data-language-local-name="Pontic" class="interlanguage-link-target">Ποντιακά</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D9%88%D9%84%D8%A7%D8%AF%D9%85%DB%8C%D8%B1_%D9%84%DB%8C%D9%86%DB%8C%D9%86" title="ولادمیر لینین – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="ولادمیر لینین" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target">پښتو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Lenin" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target">Português</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-qu mw-list-item"><a href="https://qu.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – kečuanščina" lang="qu" hreflang="qu" data-title="Lenin" data-language-autonym="Runa Simi" data-language-local-name="kečuanščina" class="interlanguage-link-target">Runa Simi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rm mw-list-item"><a href="https://rm.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Iljitsch_Lenin" title="Vladimir Iljitsch Lenin – retoromanščina" lang="rm" hreflang="rm" data-title="Vladimir Iljitsch Lenin" data-language-autonym="Rumantsch" data-language-local-name="retoromanščina" class="interlanguage-link-target">Rumantsch</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Ilici_Lenin" title="Vladimir Ilici Lenin – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Vladimir Ilici Lenin" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target">Română</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD,_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87" title="Ленин, Владимир Ильич – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Ленин, Владимир Ильич" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target">Русский</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D1%96%D0%BD" title="Володимир Ленін – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Володимир Ленін" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target">Русиньскый</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sa mw-list-item"><a href="https://sa.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B5%E0%A5%8D%E0%A4%B2%E0%A4%BE%E0%A4%A1%E0%A4%BF%E0%A4%AE%E0%A4%BF%E0%A4%B0_%E0%A4%B2%E0%A5%87%E0%A4%A8%E0%A4%BF%E0%A4%A8" title="व्लाडिमिर लेनिन – sanskrt" lang="sa" hreflang="sa" data-title="व्लाडिमिर लेनिन" data-language-autonym="संस्कृतम्" data-language-local-name="sanskrt" class="interlanguage-link-target">संस्कृतम्</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sah mw-list-item"><a href="https://sah.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87" title="Ленин Владимир Ильич – jakutščina" lang="sah" hreflang="sah" data-title="Ленин Владимир Ильич" data-language-autonym="Саха тыла" data-language-local-name="jakutščina" class="interlanguage-link-target">Саха тыла</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sat mw-list-item"><a href="https://sat.wikipedia.org/wiki/%E1%B1%B5%E1%B1%B7%E1%B1%9E%E1%B1%9F%E1%B1%AB%E1%B1%A4%E1%B1%A2%E1%B1%A4%E1%B1%A8_%E1%B1%9E%E1%B1%AE%E1%B1%9E%E1%B1%A4%E1%B1%B1" title="ᱵᱷᱞᱟᱫᱤᱢᱤᱨ ᱞᱮᱞᱤᱱ – santalščina" lang="sat" hreflang="sat" data-title="ᱵᱷᱞᱟᱫᱤᱢᱤᱨ ᱞᱮᱞᱤᱱ" data-language-autonym="ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ" data-language-local-name="santalščina" class="interlanguage-link-target">ᱥᱟᱱᱛᱟᱲᱤ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sc mw-list-item"><a href="https://sc.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – sardinščina" lang="sc" hreflang="sc" data-title="Lenin" data-language-autonym="Sardu" data-language-local-name="sardinščina" class="interlanguage-link-target">Sardu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target">Sicilianu</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco mw-list-item"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target">Scots</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%D9%88%D9%84%D8%A7%D8%AF%D9%8A%D9%85%D9%8A%D8%B1_%D9%84%D9%8A%D9%86%D9%86" title="ولاديمير لينن – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="ولاديمير لينن" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target">سنڌي</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenjin" title="Vladimir Lenjin – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Vladimir Lenjin" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target">Srpskohrvatski / српскохрватски</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si mw-list-item"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B7%80%E0%B7%8A%E0%B6%BD%E0%B7%90%E0%B6%A9%E0%B7%92%E0%B6%B8%E0%B7%92%E0%B6%BA%E0%B6%BB%E0%B7%8A_%E0%B6%BD%E0%B7%99%E0%B6%B1%E0%B7%92%E0%B6%B1%E0%B7%8A" title="ව්ලැඩිමියර් ලෙනින් – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="ව්ලැඩිමියර් ලෙනින්" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target">සිංහල</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target">Simple English</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Vladimir_I%C4%BEji%C4%8D_Lenin" title="Vladimir Iľjič Lenin – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Vladimir Iľjič Lenin" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target">Slovenčina</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-so mw-list-item"><a href="https://so.wikipedia.org/wiki/Faladimir_Lenin" title="Faladimir Lenin – somalščina" lang="so" hreflang="so" data-title="Faladimir Lenin" data-language-autonym="Soomaaliga" data-language-local-name="somalščina" class="interlanguage-link-target">Soomaaliga</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenini" title="Vladimir Lenini – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Vladimir Lenini" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target">Shqip</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%9B%D0%B5%D1%9A%D0%B8%D0%BD" title="Владимир Лењин – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Владимир Лењин" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target">Српски / srpski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-st mw-list-item"><a href="https://st.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – sesoto" lang="st" hreflang="st" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Sesotho" data-language-local-name="sesoto" class="interlanguage-link-target">Sesotho</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target">Svenska</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sw mw-list-item"><a href="https://sw.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – svahili" lang="sw" hreflang="sw" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Kiswahili" data-language-local-name="svahili" class="interlanguage-link-target">Kiswahili</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/W%C5%82adimir_Le%C5%84in" title="Władimir Leńin – Silesian" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Władimir Leńin" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="Silesian" class="interlanguage-link-target">Ślůnski</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szy mw-list-item"><a href="https://szy.wikipedia.org/wiki/Fuo-la-di-mi-e._Lei-ngi" title="Fuo-la-di-mi-e. Lei-ngi – Sakizaya" lang="szy" hreflang="szy" data-title="Fuo-la-di-mi-e. Lei-ngi" data-language-autonym="Sakizaya" data-language-local-name="Sakizaya" class="interlanguage-link-target">Sakizaya</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%B5%E0%AE%BF%E0%AE%B3%E0%AE%BE%E0%AE%A4%E0%AE%BF%E0%AE%AE%E0%AE%BF%E0%AE%B0%E0%AF%8D_%E0%AE%B2%E0%AF%86%E0%AE%A9%E0%AE%BF%E0%AE%A9%E0%AF%8D" title="விளாதிமிர் லெனின் – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="விளாதிமிர் லெனின்" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target">தமிழ்</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-te mw-list-item"><a href="https://te.wikipedia.org/wiki/%E0%B0%B2%E0%B1%86%E0%B0%A8%E0%B0%BF%E0%B0%A8%E0%B1%8D" title="లెనిన్ – telugijščina" lang="te" hreflang="te" data-title="లెనిన్" data-language-autonym="తెలుగు" data-language-local-name="telugijščina" class="interlanguage-link-target">తెలుగు</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" title="Владимир Ленин – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Владимир Ленин" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target">Тоҷикӣ</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%A7%E0%B8%A5%E0%B8%B2%E0%B8%94%E0%B8%B5%E0%B8%A1%E0%B8%B5%E0%B8%A3%E0%B9%8C_%E0%B9%80%E0%B8%A5%E0%B8%99%E0%B8%B4%E0%B8%99" title="วลาดีมีร์ เลนิน – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="วลาดีมีร์ เลนิน" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target">ไทย</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target">Tagalog</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tly mw-list-item"><a href="https://tly.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Talysh" lang="tly" hreflang="tly" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Tolışi" data-language-local-name="Talysh" class="interlanguage-link-target">Tolışi</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target">Türkçe</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" title="Владимир Ленин – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Владимир Ленин" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target">Татарча / tatarça</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tyv mw-list-item"><a href="https://tyv.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD,_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87" title="Ленин, Владимир Ильич – tuvinščina" lang="tyv" hreflang="tyv" data-title="Ленин, Владимир Ильич" data-language-autonym="Тыва дыл" data-language-local-name="tuvinščina" class="interlanguage-link-target">Тыва дыл</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-udm mw-list-item"><a href="https://udm.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD,_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87" title="Ленин, Владимир Ильич – udmurtščina" lang="udm" hreflang="udm" data-title="Ленин, Владимир Ильич" data-language-autonym="Удмурт" data-language-local-name="udmurtščina" class="interlanguage-link-target">Удмурт</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D1%96%D0%BD_%D0%92%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%86%D0%BB%D0%BB%D1%96%D1%87" title="Ленін Володимир Ілліч – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Ленін Володимир Ілліч" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target">Українська</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D9%88%D9%84%D8%A7%D8%AF%DB%8C%D9%85%DB%8C%D8%B1_%D9%84%DB%8C%D9%86%D9%86" title="ولادیمیر لینن – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="ولادیمیر لینن" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target">اردو</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target">Oʻzbekcha / ўзбекча</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec mw-list-item"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Lenin" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target">Vèneto</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vep mw-list-item"><a href="https://vep.wikipedia.org/wiki/Lenin_Vladimir" title="Lenin Vladimir – Veps" lang="vep" hreflang="vep" data-title="Lenin Vladimir" data-language-autonym="Vepsän kel’" data-language-local-name="Veps" class="interlanguage-link-target">Vepsän kel’</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Ilyich_Lenin" title="Vladimir Ilyich Lenin – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Vladimir Ilyich Lenin" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target">Tiếng Việt</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target">Winaray</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E5%88%97%E5%AF%A7" title="列寧 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="列寧" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target">吴语</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%95%E1%83%9A%E1%83%90%E1%83%93%E1%83%98%E1%83%9B%E1%83%94%E1%83%A0_%E1%83%9A%E1%83%94%E1%83%9C%E1%83%98%E1%83%9C%E1%83%98" title="ვლადიმერ ლენინი – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="ვლადიმერ ლენინი" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target">მარგალური</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%95%D7%95%D7%9C%D7%90%D7%93%D7%99%D7%9E%D7%99%D7%A8_%D7%9C%D7%A2%D7%A0%D7%99%D7%9F" title="וולאדימיר לענין – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="וולאדימיר לענין" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target">ייִדיש</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yo mw-list-item"><a href="https://yo.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – jorubščina" lang="yo" hreflang="yo" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Yorùbá" data-language-local-name="jorubščina" class="interlanguage-link-target">Yorùbá</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-za mw-list-item"><a href="https://za.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – Zhuang" lang="za" hreflang="za" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="Vahcuengh" data-language-local-name="Zhuang" class="interlanguage-link-target">Vahcuengh</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E5%BC%97%E6%8B%89%E5%9F%BA%E7%B1%B3%E5%B0%94%C2%B7%E5%88%97%E5%AE%81" title="弗拉基米尔·列宁 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="弗拉基米尔·列宁" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target">中文</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-classical mw-list-item"><a href="https://zh-classical.wikipedia.org/wiki/%E5%88%97%E5%AF%A7" title="列寧 – Literary Chinese" lang="lzh" hreflang="lzh" data-title="列寧" data-language-autonym="文言" data-language-local-name="Literary Chinese" class="interlanguage-link-target">文言</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/Lenin" title="Lenin – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Lenin" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target">閩南語 / Bân-lâm-gú</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E5%88%97%E5%AF%A7" title="列寧 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="列寧" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target">粵語</a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zu mw-list-item"><a href="https://zu.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Lenin" title="Vladimir Lenin – zulujščina" lang="zu" hreflang="zu" data-title="Vladimir Lenin" data-language-autonym="IsiZulu" data-language-local-name="zulujščina" class="interlanguage-link-target">IsiZulu</a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q1394#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Vladimir_Lenin" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c">Stran</a></li><li id="ca-talk" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Pogovor:Vladimir_Lenin" rel="discussion" title="Pogovor o vsebinski strani [t]" accesskey="t">Pogovor</a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >slovenščina </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Vladimir_Lenin">Preberi</a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" >Orodja </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Vladimir_Lenin">Preberi</a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v">Uredi stran</a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e">Uredi kodo</a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=history">Zgodovina</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Vladimir_Lenin" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j">Kaj se povezuje sem</a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Vladimir_Lenin" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k">Povezane spremembe</a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q">Posebne strani</a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&oldid=6302597" title="Trajna povezava na to redakcijo strani">Trajna povezava</a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=info" title="Več informacij o tej strani">Podatki o strani</a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Vladimir_Lenin&id=6302597&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran">Navedba članka</a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FVladimir_Lenin">Pridobi skrajšani URL</a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FVladimir_Lenin">Prenesi kodo QR</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Vladimir+Lenin">Ustvari e-knjigo</a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Vladimir_Lenin&action=show-download-screen">Prenesi kot PDF</a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p">Različica za tisk</a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" hreflang="en">Wikimedijina zbirka</a></li><li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-sources mw-list-item"><a href="https://wikisource.org/wiki/Author:%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD,_%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87" hreflang="en">Večjezični Wikivir</a></li><li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikiquote mw-list-item"><a href="https://sl.wikiquote.org/wiki/Vladimir_Ilji%C4%8D_Uljanov" hreflang="sl">Wikinavedek</a></li><li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikisource mw-list-item"><a href="https://sl.wikisource.org/wiki/Vladimir_Ilji%C4%8D_Uljanov" hreflang="sl">Wikivir</a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q1394" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g">Predmet v Wikipodatkih</a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> <div id="mw-indicator-featured-star" class="mw-indicator"><div class="mw-parser-output"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki" title="To je izbrani članek. Za več podatkov klikni zvezdo."><img alt="Izbrani članek" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/20px-Cscr-featured.svg.png" decoding="async" width="20" height="19" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/30px-Cscr-featured.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e7/Cscr-featured.svg/40px-Cscr-featured.svg.png 2x" data-file-width="466" data-file-height="443" /></a></div></div> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><table class="infobox vcard"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above" style="font-size: 130%;">Vladimir Lenin</th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-subheader" style="font-size:125%; font-weight:bold;">Владимир Ленин</td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><a href="/wiki/Slika:Vladimir_Lenin.jpg" class="mw-file-description"><img alt="Lenin julija 1920" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Vladimir_Lenin.jpg/220px-Vladimir_Lenin.jpg" decoding="async" width="220" height="299" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Vladimir_Lenin.jpg/330px-Vladimir_Lenin.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/17/Vladimir_Lenin.jpg/440px-Vladimir_Lenin.jpg 2x" data-file-width="1432" data-file-height="1945" /></a><div class="infobox-caption">Lenin julija 1920</div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header" style="background:lavender"><a href="/w/index.php?title=Seznam_voditeljev_Sovjetske_zveze&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznam voditeljev Sovjetske zveze (stran ne obstaja)">Predsednik sveta ljudskih komisarjev</a> <a href="/wiki/Ruska_sovjetska_federativna_socialisti%C4%8Dna_republika" title="Ruska sovjetska federativna socialistična republika">Ruske sovjetske federativne socialistične republike</a></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data" style="border-bottom:none">Na položaju 8. november 1917 – 21. januar 1924</td><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="text-align:left">Predhodnik</th><td class="infobox-data">nihče</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="text-align:left">Naslednik</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Aleksej_Rikov" class="mw-redirect" title="Aleksej Rikov">Aleksej Rikov</a></td><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header" style="background:lavender"><a href="/w/index.php?title=Seznam_voditeljev_Sovjetske_zveze&action=edit&redlink=1" class="new" title="Seznam voditeljev Sovjetske zveze (stran ne obstaja)">Predsednik sveta ljudskih komisarjev ZSSR</a></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data" style="border-bottom:none">Na položaju 30. december 1922 – 21. januar 1924</td><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="text-align:left">Predhodnik</th><td class="infobox-data">nihče</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="text-align:left">Naslednik</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Aleksej_Rikov" class="mw-redirect" title="Aleksej Rikov">Aleksej Rikov</a></td><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header" style="background:lavender"><a href="/w/index.php?title=Ruska_ustanovna_skup%C5%A1%C4%8Dina&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ruska ustanovna skupščina (stran ne obstaja)">Član Ruske ustanovne skupščine</a></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data" style="border-bottom:none">Na položaju 25. november 1917 – 20. januar 1918 Serving with <a href="/w/index.php?title=Pavel_Dibenko&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pavel Dibenko (stran ne obstaja)">Pavel Dibenko</a></td><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="text-align:left">Predhodnik</th><td class="infobox-data">volilna enota ustanovljena</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="text-align:left">Naslednik</th><td class="infobox-data">volilna enota ukinjena</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label" style="text-align:left">Volilna enota</th><td class="infobox-data">Baltska flota</td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr><th colspan="2" class="infobox-header" style="background:lavender">Osebni podatki</th></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Rojstvo</th><td class="infobox-data">Владимир Ильич Ульянов <a href="/wiki/22._april" title="22. april">22. april</a> <a href="/wiki/1870" title="1870">1870</a>({{padleft:1870|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})<sup id="cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;_1-0" class="reference"><a href="#cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-1">[1]</a><sup id="cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36570165&quot;_data-entity-id=&quot;Q25504413&quot;&gt;[[:et:Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK|Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q25504413]]&lt;/div&gt;_2-0" class="reference"><a href="#cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36570165&quot;_data-entity-id=&quot;Q25504413&quot;&gt;[[:et:Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK|Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q25504413]]&lt;/div&gt;-2">[2]</a><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q1394#P569" class="extiw" title="d:Q1394">[…]</a> <a href="/wiki/Simbirsk" class="mw-redirect" title="Simbirsk">Simbirsk</a>, <a href="/wiki/Ruski_imperij" title="Ruski imperij">Ruski imperij</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Smrt</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/21._januar" title="21. januar">21. januar</a> <a href="/wiki/1924" title="1924">1924</a>({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})<sup id="cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Ленин_Владимир_Ильич_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1973._—_Т.&amp;nbsp;14_:_Куна_—_Ломами._—_С.&amp;nbsp;294-300.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;_4-0" class="reference"><a href="#cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Ленин_Владимир_Ильич_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1973._—_Т.&amp;nbsp;14_:_Куна_—_Ломами._—_С.&amp;nbsp;294-300.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;-4">[4]</a><sup id="cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;Resis&amp;nbsp;A.&lt;/i&gt;_[http://www.britannica.com/biography/Vladimir-Lenin_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;_5-0" class="reference"><a href="#cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;Resis&amp;nbsp;A.&lt;/i&gt;_[http://www.britannica.com/biography/Vladimir-Lenin_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;-5">[5]</a><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q1394#P570" class="extiw" title="d:Q1394">[…]</a> (53 let) <a href="/w/index.php?title=Gorki_Leninskije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gorki Leninskije (stran ne obstaja)">Gorki</a>, <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">ZSSR</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Narodnost</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Rusija" title="Rusija"><img alt="Rusija" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/23px-Flag_of_Russia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/35px-Flag_of_Russia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/45px-Flag_of_Russia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></a> <a href="/wiki/Rusi" title="Rusi">Rus</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Politična stranka</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Komunisti%C4%8Dna_partija_Sovjetske_zveze" title="Komunistična partija Sovjetske zveze">Boljševiška partija</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Poklic</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Politik" title="Politik">politik</a>, <a href="/wiki/Revolucionar" title="Revolucionar">revolucionar</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Podpis</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Slika:Unterschrift_Lenins.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3b/Unterschrift_Lenins.svg/150px-Unterschrift_Lenins.svg.png" decoding="async" width="150" height="100" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3b/Unterschrift_Lenins.svg/225px-Unterschrift_Lenins.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3b/Unterschrift_Lenins.svg/300px-Unterschrift_Lenins.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /></a></td></tr></tbody></table> Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (<a href="/wiki/Ru%C5%A1%C4%8Dina" title="Ruščina">rusko</a> Владимир Ильич Ульянов - Ленин), <a href="/wiki/Rusi" title="Rusi">ruski</a> <a href="/wiki/Revolucionar" title="Revolucionar">revolucionar</a>, politik in politični teoretik, * <a href="/wiki/22._april" title="22. april">22. april</a> (<a href="/wiki/Julijanski_koledar" title="Julijanski koledar">julijanski koledar</a>: <a href="/wiki/10._april" title="10. april">10. april</a>) <a href="/wiki/1870" title="1870">1870</a>, <a href="/wiki/Simbirsk" class="mw-redirect" title="Simbirsk">Simbirsk</a>, <a href="/wiki/Ruski_imperij" title="Ruski imperij">Ruski imperij</a>, † <a href="/wiki/21._januar" title="21. januar">21. januar</a> <a href="/wiki/1924" title="1924">1924</a>, <a href="/w/index.php?title=Gorki_Leninskije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Gorki Leninskije (stran ne obstaja)">Gorki</a> pri <a href="/wiki/Moskva" title="Moskva">Moskvi</a>, <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjetska zveza</a>. Bil je prvi in ustanovni vodja vlade <a href="/wiki/RSFSR" class="mw-redirect" title="RSFSR">RSFSR</a> od leta 1917 do svoje <a href="/wiki/Smrt_in_pogreb_Vladimirja_Lenina" title="Smrt in pogreb Vladimirja Lenina">smrti</a> leta 1924 in vodja <a href="/wiki/ZSSR" class="mw-redirect" title="ZSSR">Sovjetske zveze</a> od leta 1922 do svoje smrti. Pod njegovim vodstvom je Rusija oziroma Sovjetska zveza postala enopartijska socialistična država, ki ji je vladala <a href="/wiki/Komunisti%C4%8Dna_partija_Sovjetske_zveze" title="Komunistična partija Sovjetske zveze">komunistična partija</a>. Ideološko je bil <a href="/wiki/Marksizem" title="Marksizem">marksist</a>, za njegov razvoj ideologije pa se je uveljavil izraz <a href="/wiki/Leninizem" title="Leninizem">leninizem</a>. Lenin je bil rojen v učiteljevi družini v <a href="/wiki/Simbirsk" class="mw-redirect" title="Simbirsk">Simbirsku</a> in je sprejel revolucionarne socialistične nazore po bratovi usmrtitvi leta 1887. Zaradi sodelovanja v protestih proti carski vladi so ga izključili s Kazanske carske univerze in naslednja leta je posvetil diplomi iz prava. Leta 1893 se je preselil v <a href="/wiki/Sankt_Peterburg" title="Sankt Peterburg">Sankt Peterburg</a> in postal pomemben marksistični aktivist. Leta 1897 je bil aretiran zaradi hujskanja in za tri leta izgnan v Šušensko, kjer se je poročil z <a href="/wiki/Nade%C5%BEda_Krupska" title="Nadežda Krupska">Nadeždo Krupsko</a>. Po izgnanstvu se je preselil v Zahodno Evropo, kjer je postal viden teoretik v marksistični Ruski socialdemokratski laburistični stranki (RSDDS). Leta 1903 je odigral ključno vlogo v ideološkem razkolu znotraj RSDDS in vodil <a href="/wiki/Bolj%C5%A1eviki" title="Boljševiki">boljševiško</a> frakcijo proti <a href="/w/index.php?title=Menj%C5%A1eviki&action=edit&redlink=1" class="new" title="Menjševiki (stran ne obstaja)">menjševikom</a> <a href="/w/index.php?title=Julij_Martov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Julij Martov (stran ne obstaja)">Julija Martova</a>. Po neuspešni <a href="/wiki/Ruska_revolucija_(1905)" title="Ruska revolucija (1905)">ruski revoluciji leta 1905</a> se je zavzel za to, da bi se <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prva svetovna vojna</a> razvila v vseevropsko proletarsko revolucijo, za katero je kot marksist verjel, da bo povzročila strmoglavljenje <a href="/wiki/Kapitalizem" title="Kapitalizem">kapitalizma</a> in njegovo zamenjavo s <a href="/wiki/Socializem" title="Socializem">socializmom</a>. Potem ko je <a href="/wiki/Februarska_revolucija" title="Februarska revolucija">februarska revolucija leta 1917</a> zrušila carja in so ustanovili začasno vlado, se je vrnil v Rusijo, kjer je odigral vodilno vlogo v <a href="/wiki/Oktobrska_revolucija" title="Oktobrska revolucija">oktobrski revoluciji</a>, v kateri so boljševiki zrušili novo vlado. Leninova boljševiška vlada si je sprva delila oblast z Levimi socialističnimi revolucionarji, izvoljenimi sovjeti in večstrankarsko ustavodajno skupščino, do leta 1918 pa se je oblast centralizirala v novi Komunistični partiji. Leninova administracija je prerazporedila zemljo med kmečko prebivalstvo in nacionalizirala banke ter večji del industrije. Izstopila je iz prve svetovne vojne s podpisom <a href="/wiki/Brest-litovski_mir" class="mw-redirect" title="Brest-litovski mir">pogodbe</a>, ki je ozemlje prepustila <a href="/wiki/Centralne_sile" title="Centralne sile">centralnim silam</a>, in prek <a href="/wiki/Komunisti%C4%8Dna_internacionala" class="mw-redirect" title="Komunistična internacionala">Komunistične internacionale</a> spodbujala svetovno revolucijo. Nasprotnike so zatirali z <a href="/wiki/Rde%C4%8Di_teror" title="Rdeči teror">rdečim terorjem</a>, nasilnim bojem, ki so ga vodile <a href="/wiki/%C4%8CEKA" title="ČEKA">državne varnostne službe</a>; več deset tisoč ljudi je bilo ubitih ali zaprtih v koncentracijska taborišča. Njegova administracija je v <a href="/wiki/Ruska_dr%C5%BEavljanska_vojna" title="Ruska državljanska vojna">ruski državljanski vojni</a> od leta 1917 do 1922 premagala desničarske in levičarske protiboljševiške vojske ter vodila <a href="/wiki/Poljsko-sovjetska_vojna" title="Poljsko-sovjetska vojna">poljsko-sovjetsko vojno</a> 1919–1921. V odgovor na vojno uničenje, lakoto in ljudske vstaje je Lenin leta 1921 spodbudil gospodarsko rast z <a href="/wiki/Nova_ekonomska_politika" title="Nova ekonomska politika">novo ekonomsko politiko</a>. Več neruskih narodov je po letu 1917 pridobilo neodvisnost od Rusije, vendar se je pet novonastalih republik ponovno pridružilo novi Sovjetski zvezi leta 1922, druge pa so odbile sovjetske invazije. Potem ko se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, je Lenin umrl v Gorkih blizu Moskve januarja 1924, kot vodilno osebnost sovjetskega vodstva pa ga je postopoma nasledil <a href="/wiki/Josif_Stalin" title="Josif Stalin">Josif Stalin</a>. Lenin, ki velja za eno najpomembnejših in najvplivnejših osebnosti 20. stoletja, je po smrti postal predmet vseprisotnega <a href="/w/index.php?title=Kult_osebnosti&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kult osebnosti (stran ne obstaja)">kulta osebnosti</a> v Sovjetski zvezi do njenega razpada leta 1991. Postal je ideološki tvorec <a href="/wiki/Marksizem-leninizem" title="Marksizem-leninizem">marksizma-leninizma</a> in imel velik vpliv na mednarodno komunistično gibanje. Je kontroverzna oseba, ki ga njegovi podporniki slavijo kot borca za socializem, komunizem, protiimperializem in delavski razred, medtem ko ga kritiki obtožujejo vzpostavitve <a href="/wiki/Totalitarnost" class="mw-redirect" title="Totalitarnost">totalitarne</a> <a href="/wiki/Diktatura" title="Diktatura">diktature</a>, ki je izvajala množične poboje prebivalstva in <a href="/wiki/Politi%C4%8Dna_represija_v_Sovjetski_zvezi" title="Politična represija v Sovjetski zvezi">politično represijo</a> nad disidenti. <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zgodnje_življenje">Zgodnje življenje</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Zgodnje življenje" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodnje življenje">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Otroštvo:_1870–1887">Otroštvo: 1870–1887</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Otroštvo: 1870–1887" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Otroštvo: 1870–1887">uredi kodo</a>]</div> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Lenin-circa-1887.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7f/Lenin-circa-1887.jpg/169px-Lenin-circa-1887.jpg" decoding="async" width="169" height="237" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7f/Lenin-circa-1887.jpg/255px-Lenin-circa-1887.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7f/Lenin-circa-1887.jpg/339px-Lenin-circa-1887.jpg 2x" data-file-width="375" data-file-height="524" /></a><figcaption>Lenin okrog leta 1887</figcaption></figure> Vladimir Iljič Uljanov, ki se je od leta 1901 imenoval Lenin, se je rodil 22. aprila 1870 na Strelecki ulici v <a href="/wiki/Simbirsk" class="mw-redirect" title="Simbirsk">Simbirsku</a> ob <a href="/wiki/Volga" title="Volga">Volgi</a> in je bil krščen šest dni pozneje.<a href="#cite_note-FOOTNOTESebestyen201733-6">[6]</a> Kot otrok je bil znan kot Volodja, pogost vzdevek za Vladimirje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19646Rice199012Service200013-7">[7]</a> Bil je tretji od osmih otrok in je imel dva starejša sorojenca, Ano (rojena 1864) in Aleksandra (rojen 1866). Sledili so jim še trije otroci: Olga (rojena 1871), Dmitrij (rojen 1874) in Marija (rojena 1878). Še dva sorojenca sta umrla kot dojenčka.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19646Rice199012,_14Service200025White200119–20Read20054Lih201121,_22-8">[8]</a> Njegov oče, Ilja Nikolajevič Uljanov je bil goreč član ruske pravoslavne cerkve in je svoje otroke krstil. Njegova mati, Marija Aleksandrovna Uljanova (rojena Blank), je bila <a href="/wiki/Luteranstvo" title="Luteranstvo">luteranka</a> in ravnodušna do krščanstva, nazor, ki je zaznamoval njene otroke.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19643,_8Rice199014–15Service200029-9">[9]</a> Ilja Uljanov je prihajal iz družine nekdanjih tlačanov. Etnično ozadje očeta Ilje Uljanova je nejasno. Njegovi predniki naj bi bili bodisi <a href="/wiki/Rusi" title="Rusi">Rusi</a>, <a href="/wiki/%C4%8Cuva%C5%A1i" title="Čuvaši">Čuvaši</a>, <a href="/wiki/Mordvini" class="mw-redirect" title="Mordvini">Mordvini</a>, bodisi <a href="/wiki/Kalmiki" title="Kalmiki">Kalmiki</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19641–2Rice199012–13Volkogonov19947Service200021–23White200113–15Read20056-10">[10]</a> Kljub temu, da je bil po rodu nižjega stanu, je zrasel v srednji stan, saj je študiral fiziko in matematiko na <a href="/w/index.php?title=Kazanska_univerza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kazanska univerza (stran ne obstaja)">Kazanski univerzi</a>, pozneje pa učil na Penzenskem inštitutu za plemstvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19641–2Rice199012–13Service200021–23White200113–15Read20056-11">[11]</a> Sredi leta 1863 se je poročil z Marijo,<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19645Rice199013Service200023-12">[12]</a> dobro izobraženo hčerjo bogate luteranske matere švedskega rodu in ruskega judovskega očeta, ki se je spreobrnil v krščanstvo in je bil zaposlen kot zdravnik.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19642–3Rice199012Service200016–19,_23White200115–18Read20055Lih201120-13">[13]</a> Zgodovinar <a href="/w/index.php?title=Yohanan_Petrovsky-Shtern&action=edit&redlink=1" class="new" title="Yohanan Petrovsky-Shtern (stran ne obstaja)">Yohanan Petrovsky-Shtern</a> (<a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Yohanan_Petrovsky-Shtern" class="extiw" title="en:Yohanan Petrovsky-Shtern">en</a>) trdi, da se Lenin verjetno ni zavedal, da je bila njegova mati po poreklu pol Judinja, kar je Ana odkrila šele po njegovi smrti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPetrovsky-Shtern201066–67-14">[14]</a> Ilja je kmalu po poroki našel službo v <a href="/wiki/Ni%C5%BEni_Novgorod" title="Nižni Novgorod">Nižnem Novgorodu</a>, kjer je šest let pozneje postal direktor osnovnih šol v Simbirskem okraju. Pet let za tem je bil povišan v direktorja javnih šol v pokrajini, kjer je nadziral ustanovitev več kot 450 šol v okviru vladnega programa za modernizacijo. Januarja 1882 je zaradi svoje predanosti izobrazbi prejel <a href="/wiki/Red_svetega_Vladimirja" title="Red svetega Vladimirja">red svetega Vladimirja</a>, s katerim je pridobil status plemiča.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19646Rice199013–14,_18Service200025,_27White200118–19Read20054,_8Lih201121Yakovlev1988112-15">[15]</a> Oba Leninova starša sta bila monarhista in liberalna konzervativca ter sta bila zavezana k emancipatorni reformi 1861, ki jo je vpeljal reformistični car <a href="/wiki/Aleksander_II._Ruski" title="Aleksander II. Ruski">Aleksander II.</a>; izogibala sta se političnim radikalom in ni nobenih znakov, da ju je opazovala policija zaradi prevratniškega delovanja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19648Service200027White200119-16">[16]</a> Vsako poletje so preživeli v podeželskem dvorcu v Kokuškinem.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199018Service200026White200120Read20057Petrovsky-Shtern201064-17">[17]</a> Med svojimi sorojenci je bil Lenin najbližje svoji sestri Olgi, ki ji je pogosto ukazoval; imel je zelo tekmovalno osebnost in je bil lahko destruktiven, vendar je svoje slabo vedenje običajno priznal.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19647Rice199016Service200032–36-18">[18]</a> Bil je navdušen športnik in je veliko svojega prostega časa porabil zunaj ali igraje šah in je bil odličen v šoli, disciplinarni ter konzervativni Simbirski klasični gimnaziji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19647Rice199017Service200036–46White200120Read20059-19">[19]</a> Januarja 1886, ko je bil Lenin star 15 let, je njegov oče umrl zaradi <a href="/wiki/Znotrajmo%C5%BEganska_krvavitev" title="Znotrajmožganska krvavitev">znotrajmožganske krvavitve</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19646,_9Rice199019Service200048–49Read200510-20">[20]</a> Njegovo vedenje je nato postalo nepredvidljivo in izzivalno in odrekel se je veri v Boga.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19649Service200050–51,_64Read200516Petrovsky-Shtern201069-21">[21]</a> Takrat je njegov starejši brat Aleksander, ki ga je ljubkovalno imenoval Saša, študiral na <a href="/wiki/Dr%C5%BEavna_univerza_v_Sankt_Peterburgu" title="Državna univerza v Sankt Peterburgu">Sanktpeterburški univerzi</a>. Vpleten je bil v politično agitacijo proti absolutistični monarhiji reakcionarnega carja <a href="/wiki/Aleksander_III._Ruski" title="Aleksander III. Ruski">Aleksandra III.</a> in je študiral pisanje prepovedanih levičarjev ter je organiziral protivladne proteste. Pridružil se je revolucionarni celici, ki je bila odločena narediti atentat na carja in on je bil izbran za izdelavo bombe. Zarotniki so bili aretirani še pred napadom in postavljeni pred sodišče, nakar so Aleksandra maja usmrtili z obešanjem.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196410–17Rice199020,_22–24Service200052–58White200121–28Read200510Lih201123–25-22">[22]</a> Kljub čustveni travmi zaradi očetove in bratove smrti je Lenin nadaljeval študij in diplomiral kot najboljši v razredu ter prejel zlato medaljo za izjemne dosežke. Odločil se je študirati pravo na Kazanski univerzi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196418Rice199025Service200061White200129Read200516Theen200433-23">[23]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Univerza_in_politična_radikalizacija:_1887–1893">Univerza in politična radikalizacija: 1887–1893</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Univerza in politična radikalizacija: 1887–1893" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Univerza in politična radikalizacija: 1887–1893">uredi kodo</a>]</div> Po začetku študija na Kazanski univerzi avgusta 1887 se je Lenin preselil v bližnje stanovanje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196418Rice199026Service200061–63-24">[24]</a> Tam se je pridružil zemljačestvu, obliki univerzitetne družbe, ki je predstavljala može z določene regije.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199026–27Service200064–68,_70White200129-25">[25]</a> Ta skupina ga je izvolila za svojega predstavnika v univerzitetnem zemljačestvenem svetu in udeležil se je decembrskih protestov proti vladnim omejitvam, ki so ukinile študentska društva. Policija je Lenina aretirala in ga obtožila, da je vodja demonstracij. Izključen je bil z univerze in ministrstvo za notranje zadeve ga je izgnalo na posestvo njegove družine Kokuškino.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196418Rice199027Service200068–69White200129Read200515Lih201132-26">[26]</a> Tam je požrešno bral in se zaljubil v prorevolucionaren roman <a href="/w/index.php?title=Nikolaj_%C4%8Cerni%C5%A1evski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nikolaj Černiševski (stran ne obstaja)">Nikolaja Černiševskega</a> Kaj je storiti?<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196418Rice199028White200130Read200512Lih201132–33-27">[27]</a> Leninovo mater je sinova radikalizacija skrbela in je bila ključna pri prepričevanju ministrstva za notranje zadeve, da mu je dovolilo vrnitev v mesto <a href="/wiki/Kazan" title="Kazan">Kazan</a>, ne pa tudi na univerzo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196418Rice1990310Service200071-28">[28]</a> Ob svoji vrnitvi se je pridružil revolucionarnemu krogu Nikolaja Fedosejeva, v katerem je odkril knjigo <a href="/wiki/Karl_Marx" title="Karl Marx">Karla Marxa</a> <a href="/wiki/Kapital_(knjiga)" title="Kapital (knjiga)">Kapital</a>. To je v njem vzbudilo zanimanje za <a href="/wiki/Marksizem" title="Marksizem">marksizem</a>, sociopolitično teorijo, ki je trdila, da se družba razvija v stopnjah, da ta napredek izhaja iz <a href="/wiki/Razredni_boj" title="Razredni boj">razrednega boja</a> in da bo <a href="/wiki/Kapitalizem" title="Kapitalizem">kapitalizmu</a> sledila socialistična ter nato komunistična družba.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196419Rice199032–33Service200072White200130–31Read200518Lih201133-29">[29]</a> Njegova mati je bila zaradi njegovih političnih pogledov zaskrbljena in je kupila podeželsko posest v vasi Alakajevka v Samarski oblasti, v upanju, da bi njen sin svojo pozornost preusmeril v kmetijstvo. Upravljanje kmetije ga ni zanimalo, zato je njegova mati posestvo kmalu prodala, obdržala pa je hišo kot poletno rezidenco.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199033Service200074–76White200131Read200517-30">[30]</a> Septembra 1889 se je družina Uljanovih preselila v <a href="/wiki/Samara" title="Samara">Samaro</a>, kjer se je Lenin vključil v socialistični pogovorni krog Alekseja Skljarenka.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199034Service200078White200131-31">[31]</a> Tam je popolnoma sprejel marksizem in napisal ruski prevod Marxovega in <a href="/wiki/Friedrich_Engels" title="Friedrich Engels">Engelsovega</a> političnega pamfleta <a href="/wiki/Komunisti%C4%8Dni_manifest" title="Komunistični manifest">Komunistični manifest</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199034Service200077Read200518-32">[32]</a> Začel je brati dela ruskega marksista <a href="/wiki/Georgij_Valentinovi%C4%8D_Plehanov" title="Georgij Valentinovič Plehanov">Georgija Plehanova</a> in se strinjal z njegovim argumentom, da se Rusija premika od fevdalizma v kapitalizem in da bo dosegla socializem s pomočjo <a href="/wiki/Proletariat" title="Proletariat">proletariata</a> ali delavskega razreda in ne s strani <a href="/wiki/Kmet" title="Kmet">kmetov</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199034,_36–37Service200055–55,_80,_88–89White200131Read200537–38Lih201134–35-33">[33]</a> Ta marksistični pogled je bil nasproten pogledu agrarno-socialističnega gibanja <a href="/w/index.php?title=Narodnik&action=edit&redlink=1" class="new" title="Narodnik (stran ne obstaja)">Narodnik</a>, ki je zagovarjalo tezo, da bodo socializem vzpostavili kmetje z oblikovanjem kmečkih komun in tako zaobšli kapitalizem. Ti Narodnikovi pogledi so se razvili v 60. letih 19. stoletja z Ljudsko svobodnjaško stranko in so bili prevladujoči v ruskem revolucionarnem gibanju.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196423–25,_26Service200055Read200511,_24-34">[34]</a> Lenin je zavrnil predpostavko agrarno-socialističnega argumenta, vendar so nanj vplivali agrarni socialisti, kot sta bila Pjotr Tkačev in Sergej Nečajev ter se je spoprijateljil z več Narodniki.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService200079,_98-35">[35]</a> Maja 1890 je Marija, ki je ohranila družbeni vpliv kot vdova plemiča, prepričala oblasti, da so Leninu dovolile opravljati zunanji izpit na Univerzi v Sankt Peterburgu, kjer je prejel ekvivalent zlate diplome. Praznovanje diplomiranja je bilo skaljeno, ker je njegova sestra Olga umrla zaradi <a href="/wiki/Trebu%C5%A1ni_tifus" title="Trebušni tifus">tifusa</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199034–36Service200082–86White200131Read200518,_19Lih201140-36">[36]</a> Lenin je ostal v Samari več let in je bil zaposlen sprva kot pravni asistent na regionalnemu sodišču, nato pa kot lokalni pravnik.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196421Rice199036Service200086White200131Read200518Lih201140-37">[37]</a> Veliko časa je posvetil radikalni politiki in je ostal aktiven v skupini Skljarenka ter je oblikoval ideje, kako marksizem aplicirati na Rusijo. Navdihnila so ga dela Plehanova in zbiral je podatke o ruski družbi, ki jih je uporabljal za zagovarjanje marksistične interpretacije družbenega razvoja in za nasprotovanje trditvam Narodnikov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196421Rice199036,_37-38">[38]</a> Napisal je članek o kmečki ekonomiji; zavrnila ga je liberalna revija Ruska misel.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196421Rice199038Service200093–94-39">[39]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Revolucionarna_dejavnost">Revolucionarna dejavnost</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Revolucionarna dejavnost" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Revolucionarna dejavnost">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Zgodnji_aktivizem_in_zapor:_1893–1900">Zgodnji aktivizem in zapor: 1893–1900</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Zgodnji aktivizem in zapor: 1893–1900" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zgodnji aktivizem in zapor: 1893–1900">uredi kodo</a>]</div> Konec leta 1893 se je Lenin preselil v <a href="/wiki/Sankt_Peterburg" title="Sankt Peterburg">Sankt Peterburg</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990354Rice199038–39Service200090–92White200133Lih201140,_52-40">[40]</a> Tam je delal kot asistent odvetnika in napredoval do višjega položaja v marksistični revolucionarni celici, ki se je imenovala social-demokrati po marksistični Socialdemokratski stranki Nemčije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990354Rice199039–40Lih201153-41">[41]</a> V okviru socialističnega gibanja je zagovarjal marksizem in spodbujal ustanavljanje revolucionarnih celic v ruskih industrijskih središčih.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199040,_43Service200096-42">[42]</a> Konec leta 1894 je vodil marksistični delavski krog in vestno prikrival svoje sledi, da bi se izognil policijskim vohunom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990355Rice199041–42Service2000105Read200522–23-43">[43]</a> Začel je ljubezenski odnos z marksistično šolsko učiteljico <a href="/wiki/Nade%C5%BEda_Krupska" title="Nadežda Krupska">Nadeždo Nadjo Krupsko</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196422Rice199041Read200520–21-44">[44]</a> Napisal je tudi politično razpravo Kaj so »prijatelji ljudi« in kako se borijo s socialnimi demokrati, v kateri je kritiziral Narodnikove agrarne socialiste; okrog 200 izvodov je bilo ilegalno natisnjenih leta 1894.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196427Rice199042–43White200134,_36Read200525Lih201145–46-45">[45]</a> Lenin je v upanju na utrditev povezav med njegovimi socialdemokrati in Emancipacijo dela, skupino ruskih marksistov v <a href="/wiki/%C5%A0vica" title="Švica">Švici</a>, obiskal to državo in se srečal z njenimi člani Plehanovim in <a href="/wiki/Pavel_Borisovi%C4%8D_Akselrod" title="Pavel Borisovič Akselrod">Akselrodom</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196430Pipes1990354Rice199044–46Service2000103White200137Read200526Lih201155-46">[46]</a> Pot je nadaljeval v Pariz, kjer se je srečal z Marxovim zetom Paulom Lafargueom in je raziskoval <a href="/wiki/Pari%C5%A1ka_komuna" title="Pariška komuna">Pariško komuno</a>, ki jo je imel za zgodnji prototip proletarske vlade.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199046Service2000103White200137Read200526-47">[47]</a> Medtem ko je živel v švicarskih toplicah, ga je preživljala njegova mati, nato pa je odpotoval v <a href="/wiki/Berlin" title="Berlin">Berlin</a>, kjer je v Berlinski državni knjižnici študiral šest tednov in se je srečal z marksistom <a href="/w/index.php?title=Wilhelm_Liebknecht&action=edit&redlink=1" class="new" title="Wilhelm Liebknecht (stran ne obstaja)">Wilhelmom Liebknechtom</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196430Rice199046Service2000103White200137Read200526-48">[48]</a> V Rusijo se je vrnil s skrito zalogo ilegalnih revolucionarnih publikacij, potoval v različna mesta in delil literaturo stavkajočim delavcem.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199047–48Read200526-49">[49]</a> Ko se je vpletel v izdajanje časnika Rabočeje delo (Delavska stvar), je bil med 40 aretiranimi aktivisti v Sankt Peterburgu in obtožen uporništva.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196431Pipes1990355Rice199048White200138Read200526-50">[50]</a> Leninu je bilo zavrnjeno pravno zastopanje ali varščina in vse obtožbe na svoj račun je zavrnil, vendar je ostal zaprt še eno leto pred sojenjem.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196431Rice199048–51Service2000107–108Read200531Lih201161-51">[51]</a> Čas je porabil za teoretiziranje in pisanje. Med tem delom je opazil, da je dvig industrijskega kapitalizma v Rusiji povzročil selitev velikega števila kmetov v mesta, kjer so tvorili proletariat. S svojega marksističnega pogleda je trdil, da bo ta ruski proletariat razvil razredno zavest, ki bo vodila v to, da bo nasilno strmoglavila carizem, aristokracijo in buržoazijo ter vzpostavila proletarsko državo, ki se bo premaknila proti socializmu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196431Rice199048–51Service2000107–108-52">[52]</a> Februarja 1897 je bil Lenin brez sojenja obsojen na tri leta v izgnanstvu v vzhodni Sibiriji. Odobrili so mu nekaj dni v Sankt Peterburgu, da je uredil svoje stvari in uporabil ta čas za srečanje s socialdemokrati, ki so se preimenovali v Ligo za boj in emancipacijo delavskega razreda.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196431Rice199052–55Service2000109–110White200138,_45,_47Read200531-53">[53]</a> Njegovo potovanje v vzhodno Sibirijo je trajalo enajst tednov in večino tega časa so mu družbo delale mati in sestre. Veljal je za le manjšo grožnjo vladi in je bil izgnan v Šušenskoje v Minusinskem rajonu, kjer je bil pod policijskim nadzorom. Kljub temu je komuniciral z drugimi revolucionarji, ki so ga obiskovali, dovoljeni pa so mu bili tudi izleti, med katerimi je plaval v reki <a href="/wiki/Jenisej" title="Jenisej">Jenisej</a> in lovil <a href="/wiki/Raca" class="mw-redirect" title="Raca">race</a> ter <a href="/w/index.php?title=Sloka&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sloka (stran ne obstaja)">sloke</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196431–32Rice199053,_55–56Service2000110–113White200140Read200530,_31-54">[54]</a> Maja 1898 se mu je v izgnanstvu pridružila Nadja, ki je bila artirana avgusta 1896 zaradi organizacije stavke. Sprva je bila izgnana v <a href="/wiki/Ufa" title="Ufa">Ufo</a>, vendar je prepričala oblasti, da so jo prestavile v Šušenskoje, kjer se je z Leninom 10. julija 1989 poročila.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196433Pipes1990356Service2000114,_140White200140Read200530Lih201163-55">[55]</a> Uredila sta si družinsko življenje z Nadjino mamo Jelizaveto Vasiljevno v Šušenskem, kjer je par prevajal angleško socialistično literaturo v ruščino.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196433–34Rice199053,_55–56Service2000117Read200533-56">[56]</a> Tam je Lenin napisal Protest ruskih socialdemokratov, v katerem je kritiziral nemške marksistične revizioniste, kot je Eduard Bernestein, ki so zagovarjali mirno pot v socializem z volitvami.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199061–63Service2000124Rappaport201031-57">[57]</a> Dokončal je tudi <a href="/w/index.php?title=Razvoj_kapitalizma_v_Rusiji&action=edit&redlink=1" class="new" title="Razvoj kapitalizma v Rusiji (stran ne obstaja)">Razvoj kapitalizma v Rusiji</a> (1899), svojo najdaljšo knjigo do tedaj, v kateri je kritiziral agrarne socialiste in je zagovarjal marksistično analizo ruskega gospodarskega razvoja. Izdal jo je pod psevdonimom Vladimir Ilin. Po izdaji je prejela večinoma slabe kritike.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199057–58Service2000121–124,_137White200140–45Read200534,_39Lih201162–63-58">[58]</a><a href="#cite_note-59">[59]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="München,_London_in_Ženeva:_1900–1905">München, London in Ženeva: 1900–1905</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: München, London in Ženeva: 1900–1905" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: München, London in Ženeva: 1900–1905">uredi kodo</a>]</div> Po odsluženi kazni se je na začetku leta 1900 Lenin preselil v <a href="/wiki/Pskov" title="Pskov">Pskov</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196434–35Rice199064Service2000124–125White200154Read200543Rappaport201027–28-60">[60]</a> Tam je začel zbirati sredstva za časnik Iskra (Iskra), novo glasilo ruske marksistične stranke, ki se je zdaj imenovala Ruska socialdemokratska delavska stranka (DSDDS).<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196435Pipes1990357Rice199066–65White200155–56Read200543Rappaport201028-61">[61]</a> Julija 1900 se je Lenin odpravil v Zahodno Evropo; v Švici se je srečal z drugimi marksisti, septembra pa se je preselil v <a href="/wiki/M%C3%BCnchen" title="München">München</a>, skladno z odločitvijo v Corsierju, da bodo časnik izdajali od tam.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196435Pipes1990357Rice199064–69Service2000130–135Rappaport201032–33-62">[62]</a> Iskro, ki je vsebovala členke uglednih evropskih marksistov, so tihotapili v Rusijo,<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199069–70Read200551Rappaport201041–42,_53–55-63">[63]</a> kjer je postala najuspešnejša podtalna publikacija naslednjega pol stoletja.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199069–70-64">[64]</a> Decembra 1901 je prvič uporabil vzdevek Lenin, domnevno po sibirski reki <a href="/wiki/Lena" title="Lena">Leni</a>;<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer19644–5Service2000137Read200544Rappaport201066-65">[65]</a> pogosto je uporabljal polni psevdonim N. Lenin in, čeprav N ni pomenil ničesar, se je pozneje pojavila priljubljena razlaga, da pomeni Nikolaj.<a href="#cite_note-FOOTNOTERappaport201066Lih20118–9-66">[66]</a> Pod tem psevdonimom je leta 1902 izdal svojo najvplivnejšo izdajo do tedaj, pamflet <a href="/wiki/Kaj_storiti%3F" title="Kaj storiti?">Kaj storiti?</a>, ki je orisal njegove misli o tem, da je potrebna vodilna stranka, ki bo proletariat vodila v revoluciji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196439Pipes1990359Rice199073–75Service2000137–142White200156–62Read200552–54Rappaport201062Lih201169,_78–80-67">[67]</a> Nadja se je Leninu pridružila v Münchnu in je postala njegova tajnica.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196437Rice199070Service2000136Read200544Rappaport201036–37-68">[68]</a> Nadaljevala sta svojo politično agitacijo, saj je Lenin pisal za Iskro in je napisal osnutek programa RSDDS, v katerem je napadel ideološke dezerterje in zunanje kritike, zlasti Socialistično revolucionarno stranko (SR),<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196437Rice199078–79Service2000143–144Rappaport201081,_84-69">[69]</a> narodniško agrarno-socialistično skupino, ustanovljeno leta 1901.<a href="#cite_note-FOOTNOTERead200560-70">[70]</a> Čeprav je ostal marksist, je sprejel narodniški pogled na revolucionarno moč ruskih kmetov in je leta 1903 napisal pamflet Proti revni vasi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196438Lih201180-71">[71]</a> Aprila 1902 se je Lenin z Iskro preselil v London, da bi se izognil <a href="/wiki/Bavarska" title="Bavarska">bavarski</a> policiji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196438–39Rice199075–76Service2000147-72">[72]</a> Tam se je spoprijateljil s kolego, rusko-ukrajinskim marksistom <a href="/wiki/Lev_Trocki" title="Lev Trocki">Levom Trockim</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196440,_50–51Rice199076Service2000148–150Read200548Rappaport201082–84-73">[73]</a> Ker je zbolel za <a href="/wiki/Erizipel" title="Erizipel">eriziplom</a>, ni mogel prevzeti vodilne vloge v uredniškem odboru Iskre; v njegovi odsotnosti je odbor kraj svojega delovanja preselil v <a href="/wiki/%C5%BDeneva" title="Ženeva">Ženevo</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199077–78Service2000150Rappaport201085–87-74">[74]</a> V Londonu se je julija 1903 odvijal 2. kongres RSDDS.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990360Rice199079–80Service2000151–152White200162Read200560Rappaport201092Lih201181-75">[75]</a> Na konferenci se je pojavil razkol med Leninovimi privrženci in privrženci Julija Martova. Martov je trdil, da bi se morali člani stranke odločati sami neodvisno od vodstva stranke. Lenin se s tem ni strinjal in je poudarjal potrebo po močnem vodstvu s celovitim nadzorom nad stranko.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199081–82Service2000154–155White200163Read200560–61-76">[76]</a> Leninovi privrženci so bili v večini in on je oblikoval izraz »večinci« (boljševiki v ruščini). Martov pa je v odgovor oblikoval izraz »manjšinci« (rusko menjševiki).<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196439Rice199082Service2000155–156Read200561White200164Rappaport201095-77">[77]</a> Spor med boljševiki in menjševiki se je nadaljeval po konferenci; boljševiki so svoje rivale obtožili, da so oportunisti in reformisti brez discipline, medtem ko so menješviki obtoževali Lenina, da je despot in avtokrat.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199083Rappaport2010107-78">[78]</a> Lenin je v jezi nad menjševiki odstopil iz uredniškega odbora časnika Iskra in je maja 1904 izdal protimenjševiško razpravo En korak naprej, dva koraka nazaj.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199083–84Service2000157White200165Rappaport201097–98-79">[79]</a> Zaradi stresa je zbolel in da bi okreval, je odšel na počitnice v Švico.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000158–159,_163–164Rappaport201097,_99,_108–109-80">[80]</a> Boljševiška skupina se je okrepila in do spomladi 1905 je bil celoten centralni komite RDSDS boljševiški.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199085Service2000163-81">[81]</a> Decembra so ustanovili časopis Vperjod (Naprej).<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196441Rice199085Service2000165White200170Read200564Rappaport2010114-82">[82]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Revolucija_leta_1905_in_njene_posledice:_1905–1914">Revolucija leta 1905 in njene posledice: 1905–1914</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Revolucija leta 1905 in njene posledice: 1905–1914" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Revolucija leta 1905 in njene posledice: 1905–1914">uredi kodo</a>]</div> Januarja 1905 se je zgodil pomor protestnikov v Sankt Peterburgu, znan kot <a href="/w/index.php?title=Krvava_nedelja_(1905)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Krvava nedelja (1905) (stran ne obstaja)">krvava nedelja</a>. Ta je vodila v državljanski upor v <a href="/wiki/Ruski_imperij" title="Ruski imperij">Ruskem imperiju</a>, znan kot <a href="/wiki/Ruska_revolucija_(1905)" title="Ruska revolucija (1905)">revolucija leta 1905</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196444Rice199086–88Service2000167Read200575Rappaport2010117–120Lih201187-83">[83]</a> Lenin je zahteval, da boljševiki igrajo večjo vlogo v dogodkih in je spodbujal nasilne vstaje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196444–45Pipes1990362–363Rice199088–89-84">[84]</a> Pri tem je sprejel slogane SR glede »oboroženega upora«, »množičnega terorja« in »razlastitve plemiške zemlje«, kar je vodilo v obtožbe menjševikov, da je odstopil od ortodoksnega marksizma.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000170–171-85">[85]</a> Lenin je po drugi strani vztrajal, da se boljševiki popolnoma ločijo od menjševikov, kar so mnogi boljševiki zavrnili. Obe skupini sta se udeležili tretjega kongresa RSDDS v Londonu aprila 1905.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990363–364Rice199089–90Service2000168–170Read200578Rappaport2010124-86">[86]</a> Lenin je predstavil veliko svojih idej v pamfletu Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji, izdanem avgusta 1905. V njem je napovedal, da bo ruska liberalna buržoazija potešena s tranzicijo v <a href="/wiki/Ustavna_monarhija" title="Ustavna monarhija">ustavno monarhijo</a> in bo tako izdala revolucijo; namesto tega je predlagal, da bi proletariat zgradil zavezništvo s kmeti in strmoglavil caristični režim ter vzpostavil »začasno revolucionarno demokratično diktaturo proletariata in kmetov«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196460Pipes1990367Rice199090–91Service2000179Read200579Rappaport2010131-87">[87]</a> V odgovor na revolucijo 1905, ki ji je spodletelo strmoglaviti vlado, je car <a href="/wiki/Nikolaj_II._Ruski" title="Nikolaj II. Ruski">Nikolaj II.</a> v svojem Oktobrskem manifestu sprejel serijo liberalnih reform. V tem vzdušju se je Leninu zdela vrnitev v Sankt Peterburg varna.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196451Rice199094Service2000175–176Read200581Read200577,_81Rappaport2010132,_134–135-88">[88]</a> Tam se je pridružil uredniškemu odboru radikalnega pravniškega časnika Novaja Žizn (Novo življenje), ki ga je vodila Marija Fjodorovna Andrejevna in je debatiral o težavah, s katerimi se je soočala RSDDS.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199094–95White200173–74Read200581–82Rappaport2010138-89">[89]</a> Stranko je spodbujal, da je iskala širše članstvo in je zagovarjal nadaljevanje eskalacije nasilnega soočanja; za oboje je verjel, da je nujno za uspešno revolucijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199096–97Service2000176–178-90">[90]</a> Spoznal je, da so članarina in donacije nekaj premožnih simpatizerjev nezadostne za financiranje boljševiške dejavnosti in sprejel zamisel o ropanju poštnih uradov, železniških postaj, vlakov in bank. Pod vodstvom Leonida Krasina je skupina boljševikov začela izvajati tovrsten kriminal, med katerimi je najbolj znan poskus ropa junija 1907, ko je skupina boljševikov pod vodstvom <a href="/wiki/Josif_Stalin" title="Josif Stalin">Josifa Stalina</a> izvedla oborožen rop državne banke v <a href="/wiki/Tbilisi" title="Tbilisi">Tiflisu</a> v Gruziji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196470–71Pipes1990369–370Rice1990104-91">[91]</a> Čeprav je Lenin krajši čas podpiral zamisel sprave med boljševiki in menjševiki,<a href="#cite_note-FOOTNOTERice199095Service2000178–179-92">[92]</a> so slednji na četrtem kongresu RSDDS v <a href="/wiki/Stockholm" title="Stockholm">Stockholmu</a> aprila 1906 obsodili Leninove predloge za nasilje in ropanje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196453Pipes1990364Rice199099–100Service2000179–180White200176-93">[93]</a> Po begu iz Rusije na Finsko je bil Lenin vpleten v vzpostavljanje boljševiškega centra v Kuokkali na Finskem (danes Repino pri Sankt Peterburgu), ki je bila takrat avtonomna država pod nadzorom Ruskega imperija, nato pa so boljševiki ponovno pridobili večino v RSDDS na njenem petem kongresu maja 1907 v Londonu.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990103–105Service2000180–182White200177–79-94">[94]</a> Caristična vlada je zatirala opozicijo z razpustitvijo zakonodajne skupščine, druge dume, in z ukazovanjem svoji tajni policiji, Ohrani, naj aretira revolucionarje in Lenin je pobegnil s Finske v Švico.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990105–106Service2000184–186Rappaport2010144-95">[95]</a> Tam je poskušal zamenjati bankovce, ukradene v Tiflisu, ki so imeli na sebi prepoznavne serijske številke.<a href="#cite_note-FOOTNOTEBrackman200059,_62-96">[96]</a> Aleksander Bogdanov in drugi ugledni boljševiki so se odločili preseliti boljševiški center v Pariz. Čeprav se Lenin s tem ni strinjal, se je preselil v mesto decembra 1908.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000186–187-97">[97]</a> Leninu Pariz ni bil všeč in ga je označil za umazano luknjo, tožil je tudi motorista, ki ga je vrgel s svojega motorja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196467–68Rice1990111Service2000188–189-98">[98]</a> Lenin je postal zelo kritičen do pogleda Bogdanova, da mora ruski proletariat razviti socialistično kulturo, da bi postal uspešno revolucionarno sredstvo. Trdil je, da bi delavski razred v revoluciji morala voditi avantgarda socialistične inteligence. Bogdanov, ki je bil pod vplivom <a href="/wiki/Ernst_Mach" title="Ernst Mach">Ernsta Macha</a>, je verjel, da so vsi koncepti na svetu relativni, Lenin pa je ostajal pri ortodoksnem marksističnem pogledu, da obstaja objektivna realnost, neodvisna od človeškega opazovanja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196464Rice1990109Service2000189–190Read200589–90-99">[99]</a> Bogdanov in Lenin sta skupaj dopustovala v vili <a href="/wiki/Maksim_Gorki" title="Maksim Gorki">Maksima Gorkega</a> v Capriju aprila 1908;<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196463–64Rice1990110Service2000190–191White200183,_84-100">[100]</a> po vrnitvi v Pariz je Lenin spodbujal razcepitev boljševiške frakcije med njegovimi in Bogdanovimi sledilci. Slednje je obtožil, da odstopajo od marksizma.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990110–111Service2000191–192Read200591-101">[101]</a> Maja 1908 je Lenin krajši čas živel v Londonu, kjer je v čitalnici <a href="/wiki/Britanski_muzej" title="Britanski muzej">Britanskega muzeja</a> napisal Materializem in empirio-kritiko, napad na to, kar je opisal kot »buržoazno-reakcionarna neresnica« Bogdanovovega relativizma.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196464–67Rice1990110Service2000192–193White200184,_87–88Read200590-102">[102]</a> Leninova razcepljenost je odtujila vse več boljševikov, vključno z njegovima nekdanjima sodelavcema, <a href="/wiki/Aleksej_Rikov" class="mw-redirect" title="Aleksej Rikov">Aleksejem Rikovim</a> in <a href="/wiki/Lev_Kamenjev" class="mw-redirect" title="Lev Kamenjev">Levom Kamenjevim</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196469Rice1990111Service2000195-103">[103]</a> Ohrana je izkoristila njegov razdvajajoč odnos in je poslala vohuna, <a href="/w/index.php?title=Roman_Malinovski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Roman Malinovski (stran ne obstaja)">Romana Malinovskega</a>, ki je deloval kot glasen Leninov podpornik v stranki. Različni boljševiki so izrazili Leninu svoje sume glede Malinovskega, čeprav ni jasno, ali se je Lenin zavedal dvojne vloge vohuna; mogoče je, da je Malinovskega uporabil za posredovanje lažnih informacij Ohrani.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196481–82Pipes1990372–375Rice1990120–121Service2000206White2001102Read200596–97-104">[104]</a> Avgusta 1910 se je Lenin udeležil osmega kongresa Druge internacionale, mednarodnega srečanja socialistov v <a href="/wiki/K%C3%B8benhavn" title="København">Københavnu</a> kot predstavnik RSDDS po dopustu v Stockholmu s svojo mamo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196470Rice1990114–116-105">[105]</a> Nato se je z mamo in sestrami preselil v Francijo in se sprva naselil v Bombonu, pozneje pa v Parizu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196468–69Rice1990112Service2000195–196-106">[106]</a> Tam je postal bližnji prijatelj francoske boljševistke Inesse Armand; nekateri biografi trdijo, da je imel z njo med letoma 1910 in 1912 izvenzakonsko razmerje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196475–80Rice1990112Pipes1990384Service2000197–199Read2005103-107">[107]</a> Medtem je na pariškem srečanju junija 1911 centralni komite RSDDS sklenil premakniti svoj fokus delovanja nazaj v Rusijo in je ukazal zaprtje boljševiškega centra ter njegovega časnika Proletari.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990115Service2000196White200193–94-108">[108]</a> Lenin je želel ponovno zgraditi svoj vpliv v stranki in je uredil, da je bila konferenca stranke v <a href="/wiki/Praga" title="Praga">Pragi</a> januarja 1912 in, čeprav je bilo 16 od 18 udeležencev boljševikov, so ga močno kritizirali zaradi njegovih cepitvenih tendenc in mu ni uspelo okrepiti svojega statusa v stranki.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196471–72Rice1990116–117Service2000204–206White200196–97Read200595-109">[109]</a> Lenin se je preselil v <a href="/wiki/Krakov" title="Krakov">Krakov</a> v kulturno poljski del <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">Avstro-Ogrske</a>, kjer je uporabljal knjižnico Jagielonske univerze za raziskovanje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196472Rice1990118–119Service2000209–211White2001100Read2005104-110">[110]</a> Bil je v tesnih stikih z RSDDP, ki je delovala v Ruskem imperiju in je prepričal boljševiške člane Dume, da so prekinili parlamentarno zavezništvo z menjševiki.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196493–94Pipes1990376Rice1990121Service2000214–215White200198–99-111">[111]</a> Januarja 1913 ga je Stalin, ki ga je Lenin imenoval »čudoviti Gruzijec«, obiskal in govorila sta o prihodnosti neruskih etničnih skupin v imperiju.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990122White2001100-112">[112]</a> Zaradi šibkega zdravja Lenina in njegove žene sta se preselila v podeželsko mestece na jugu Poljske, <a href="/w/index.php?title=Bia%C5%82y_Dunajec&action=edit&redlink=1" class="new" title="Biały Dunajec (stran ne obstaja)">Biały Dunajec</a>,<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000216White2001103Read2005105-113">[113]</a> preden sta odšla v <a href="/wiki/Bern" title="Bern">Bern</a>, kjer je imela Nadja operacijo <a href="/w/index.php?title=Gol%C5%A1a&action=edit&redlink=1" class="new" title="Golša (stran ne obstaja)">golše</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196473–74Rice1990122–123Service2000217–218Read2005105-114">[114]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Prva_svetovna_vojna:_1914–1917">Prva svetovna vojna: 1914–1917</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Prva svetovna vojna: 1914–1917" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Prva svetovna vojna: 1914–1917">uredi kodo</a>]</div> Ko je izbruhnila <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prva svetovna vojna</a>, je bil Lenin v Galiciji.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990127Service2000222–223-115">[115]</a> V vojni sta se pomerila Rusko in Avstroogrsko cesarstvo in zaradi svojega ruskega državljanstva je bil Lenin aretiran in krajši čas zaprt, dokler niso bile pojasnjene njegove proticaristične kvalifikacije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196494Pipes1990377–378Rice1990127–128Service2000223–225White2001104Read2005105-116">[116]</a> Lenin in njegova žena sta se vrnila v Bern<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196494Pipes1990378Rice1990128Service2000225White2001104Read2005127-117">[117]</a> in nato februarja 1916 v <a href="/wiki/Z%C3%BCrich" title="Zürich">Zürich</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964107Service2000236-118">[118]</a> Lenin je bil jezen, ker je Nemška socialdemokratska stranka podpirala nemško udeležbo v vojni, kar je bilo neposredno nasprotovanje Stuttgartski resoluciji Druge internacionale, po kateri so morale socialistične stranke nasprotovati vojni ter je menil, da je Druga internacionala nedelujoča.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196485Pipes1990378–379Rice1990127Service2000225White2001103–104-119">[119]</a> Septembra 1915 se je udeležil Zimmerwaldske konference, aprila 1916 pa Kienthalske konference,<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196494Rice1990130–131Pipes1990382–383Service2000245White2001113–114,_122–113Read2005132–134-120">[120]</a> na kateri je zagovarjal stališče, da morajo socialisti širom celine spremeniti »imperialistično vojno« v »državljansko vojno«, v kateri se bo spopadel proletariat z buržoazijo in aristokracijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196485Rice1990129Service2000227–228Read2005111-121">[121]</a> Julija 1916 je umrla Leninova mama, vendar se ni mogel udeležiti njenega pogreba.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990380Service2000230–231Read2005130-122">[122]</a> Njena smrt je globoko vplivala nanj in postal je depresiven ter se je bal, da bo tudi sam umrl še pred proletarsko revolucijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990135Service2000235-123">[123]</a> Septembra 1917 je Lenin izdal knjigo Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma, v katerem je trdil, da je imperializem produkt monopolnega kapitalizma, saj kapitalisti poskušajo povečati svoj dobiček z razširjanjem na nove teritorije, kjer so plače nizke in surovine cenejše. Verjel je, da se bosta konkurenca in konflikt povečala in se bo vojna med imperialističnimi silami nadaljevala, dokler jih ne bo strmoglavila proletarska revolucija in bo vzpostavljen socializem.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196495–100,_107Rice1990132–134Service2000245–246White2001118–121Read2005116–126-124">[124]</a> Veliko svojega časa je namenjal branju <a href="/wiki/Georg_Wilhelm_Friedrich_Hegel" title="Georg Wilhelm Friedrich Hegel">Heglovih</a>, <a href="/wiki/Ludwig_Feuerbach" title="Ludwig Feuerbach">Feuerbachovih</a> in <a href="/wiki/Aristotel" title="Aristotel">Aristotelovih</a> knjig, avtorjev, ki so imeli velik vpliv na Marxa.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000241–242-125">[125]</a> To je spremenilo Leninovo interpretacijo marksizma; nekdaj je v verjel, da bi bile lahko razvite politike na podlagi vnaprej določenih znanstvenih načel, zdaj pa je verjel, da je edini preizkus tega, če je politika pravilna ali ne, praksa.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000243-126">[126]</a> Še vedno se je imel za ortodoksnega marksista, vendar se je začel odmikati od nekaterih Marxovih napovedi o socialnem razvoju; medtem ko je Marx verjel, da se bo zgodila buržoazno-demokratična revolucija srednjega razreda pred socialistično revolucijo proletariata, je Lenin verjel, da mora v Rusiji proletariat strmoglaviti caristični režim brez vmesne revolucije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000238–239-127">[127]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Februarska_revolucija_in_julijski_dnevi:_1917">Februarska revolucija in julijski dnevi: 1917</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Februarska revolucija in julijski dnevi: 1917" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Februarska revolucija in julijski dnevi: 1917">uredi kodo</a>]</div> Februarja 1917 je v Sankt Peterburgu, ki je bil na začetku prve svetovne vojne preimenovanem v Petrograd, izbruhnila <a href="/wiki/Februarska_revolucija" title="Februarska revolucija">februarska revolucija</a>, saj so industrijski delavci začeli stavko zaradi pomanjkanja hrane in vse slabših tovarniških razmer. Upor se je razširil v druge dele Rusije in v strahu pred nasilnim strmoglavljenjem je car Nikolaj II. odstopil. Nadzor nad državo je prevzela državna duma, ki je vzpostavila začasno vlado in cesarstvo pretvorila v novo <a href="/wiki/Ruska_republika" title="Ruska republika">Rusko republiko</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990136–138Service2000253-128">[128]</a> Ko je Lenin v Švici izvedel za to, je praznoval skupaj z drugimi disidenti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000254–255-129">[129]</a> Odločil se je vrniti v Rusijo in prevzeti vodstvo boljševikov, vendar je ugotovil, da je večina poti v državo blokirana zaradi še trajajočega konflikta. Z drugimi disidenti je organiziral načrt, po katerem se je pogajal za prehod skozi Nemčijo, s katero je bila takrat Rusija v vojni. Nemška vlada je ugotovila, da bi disidenti lahko povzročili težave njihovim ruskim sovražnikom, zato je dovolila prehod 32 ruskih državljanov, med katerimi sta bila tudi Lenin in njegova žena, z vlakom skozi svoje ozemlje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964109–110Rice1990139Pipes1990386,_389–391Service2000255–256White2001127–128-130">[130]</a> Iz političnih razlogov so se Lenin in Nemci strinjali glede zgodbe, da je Lenin skozi Nemčijo potoval v zapečatenem vlaku, toda v resnici vlak ni bil zapečaten in potnikom je bilo dovoljeno zapustiti vlak, da so na primer prenočili v Frankfurtu.<a href="#cite_note-131">[131]</a> Skupina je potovala iz <a href="/wiki/Z%C3%BCrich" title="Zürich">Züricha</a> v <a href="/w/index.php?title=Sassnitz&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sassnitz (stran ne obstaja)">Sassnitz</a>, nato nadaljevala s trajektom do <a href="/w/index.php?title=Trelleborg&action=edit&redlink=1" class="new" title="Trelleborg (stran ne obstaja)">Trelleborga</a> na Švedskem in od tam do mejnega prehoda <a href="/w/index.php?title=Haparanda&action=edit&redlink=1" class="new" title="Haparanda (stran ne obstaja)">Haparanda</a>-<a href="/w/index.php?title=Tornio&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tornio (stran ne obstaja)">Tornio</a> ter nato do <a href="/wiki/Helsinki" title="Helsinki">Helsinkov</a> in na koncu z vlakom do Petrograda.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964110–113Rice1990140–144Pipes1990391–392Service2000257–260-132">[132]</a> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Lenin1914.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Lenin1914.jpg/220px-Lenin1914.jpg" decoding="async" width="220" height="269" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Lenin1914.jpg/330px-Lenin1914.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/75/Lenin1914.jpg/440px-Lenin1914.jpg 2x" data-file-width="1484" data-file-height="1812" /></a><figcaption>Lenin v Poroninu na Poljskem po začetku prve svetovne vojne, preden je zapustil državo</figcaption></figure> Aprila je Lenin prispel na petrograjsko Finsko postajo in imel govor boljševiškim podpornikom, v katerem je obtožil začasno vlado in ponovno pozval k evropski proletarski revoluciji na celotni celini.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964113,_124Rice1990144Pipes1990392Service2000261White2001131–132-133">[133]</a> V naslednjih dneh je govoril na boljševiških srečanjih, na katerih je kritiziral tiste, ki so hoteli pomiritev z menjševiki in razkril svoje »<a href="/w/index.php?title=Aprilske_teze&action=edit&redlink=1" class="new" title="Aprilske teze (stran ne obstaja)">Aprilske teze</a>«, povzetek svojih načrtov za boljševike, ki jih je napisal na svojem potovanju iz Švice.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990393–394Service2000266White2001132–135Read2005143,_146–147-134">[134]</a> Javno je obtožil tako menjševike, kot tudi socialne revolucionarje, ki so prevladovali v vplivnem Petrograjskem sovjetu, ker so podpirali začasno vlado in jih je obtožil izdaje socializma. Vlado je imel za ravno toliko imperialistično kot caristični režim in zagovarjal je takojšnji mir z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, vladavino sovjetov, nacionalizacijo industrije in bank ter državno razlastitev zemlje, vse z namenom vzpostavitve proletarske vlade in premika k socialistični družbi. Menjševiki so po drugi strani verjeli, da Rusija ni dovolj razvita za tranzicijo v socializem in Lenina so obtožili poskusa pahniti novo republiko v državljansko vojno.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000266–268,_279White2001134–136Read2005147,_148-135">[135]</a> V prihajajočih mesecih se je Lenin zavzemal za svoje politike, se udeleževal srečanj boljševiškega centralnega komiteja, plodno pisal za boljševiški časnik Pravda in imel javne govore v Petrogradu, namenjene spreobračanju delavcev, vojakov, mornarjev in kmetov za njegovo stvar.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000267,_271–272Read2005152,_154-136">[136]</a> Lenin je zaznal rastoče frustracije med boljševiškimi podporniki, zato je predlagal oborožene politične demonstracije v Petrogradu, da bi preizkusili vladni odgovor.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000282Read2005157-137">[137]</a> Zaradi slabšajočega se zdravja je mesto zapustil in začel okrevanje v finski vasi Neivola.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990421Rice1990147Service2000276,_283White2001140Read2005157-138">[138]</a> Oborožena demonstracija boljševikov, <a href="/w/index.php?title=Julijski_dnevi&action=edit&redlink=1" class="new" title="Julijski dnevi (stran ne obstaja)">Julijski dnevi</a>, je potekala v njegovi odsotnosti. Toda ko je izvedel, da so se protestniki nasilno spopadli z vladnimi silami, se je vrnil v Petrograd in pozval k umiritvi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990422–425Rice1990147–148Service2000283–284Read2005158–61White2001140–141Read2005157–159-139">[139]</a> Vlada je v odgovor na nasilje ukazala aretirati Lenina in druge vidne boljševike, izvedla racijo v njihovih pisarnah in ga javno obtožila, da je nemški provokatorski agent.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990431–434Rice1990148Service2000284–285White2001141Read2005161-140">[140]</a> Da bi se izognil aretaciji, se je Lenin skrival v številnih petrograjskih varnih hišah.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964125Rice1990148–149Service2000285-141">[141]</a> V strahu, da bi ga ubili, je Lenin s starejšim kolego boljševikom <a href="/wiki/Grigorij_Zinovjev" class="mw-redirect" title="Grigorij Zinovjev">Grigorijem Zinovjevim</a> pod krinko zbežal iz Petrograda in se preselil v Razliv.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990436,_467Service2000287White2001141Read2005165-142">[142]</a> Tam je začel z delom na knjigi, ki je postala <a href="/wiki/Dr%C5%BEava_in_revolucija" title="Država in revolucija">Država in revolucija</a>, razlaga o tem, kako bi se morala socialistična država razvijati po proletarski revoluciji in, kako bi morala država postopno izginiti, s čimer bi omogočila čisto komunistično družbo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990468–469Rice1990149Service2000289White2001142–143Read2005166–172-143">[143]</a> Začel je zagovarjati oborožen boljševiški odpor, da bi strmoglavil vlado, toda na tajnem srečanju partijskega centralnega komiteja je bila ta ideja zavrnjena.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000288-144">[144]</a> Lenin se je nato z vlakom in peš odpravil na Finsko in 10. avgusta prispel v Helsinke, kjer se je skrival v varnih hišah, ki so pripadale boljševiškim simpatizerjem.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990468Rice1990150Service2000289–292Read2005165-145">[145]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Oktobrska_revolucija">Oktobrska revolucija</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Oktobrska revolucija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Oktobrska revolucija">uredi kodo</a>]</div> Avgusta 1917, medtem ko je bil Lenin na Finskem, je <a href="/wiki/Lavr_Kornilov" class="mw-redirect" title="Lavr Kornilov">Lavr Kornilov</a>, vrhovni poveljnik Ruske vojske, začel vojaški državni udar proti začasni vladi in poslal enote v Petrograd. Premier <a href="/wiki/Aleksander_Fjodorovi%C4%8D_Kerenski" title="Aleksander Fjodorovič Kerenski">Aleksander Fjodorovič Kerenski</a> se je po pomoč obrnil na petrograjski sovjet, vključno z njegovimi boljševiškimi člani, in dovolil revolucionarjem, da so organizirali delavce kot Rdeče straže za obrambo mesta. Državni udar je ponehal še preden je dosegel Petrograd, toda dogodki so boljševikom omogočili, da so se vrnili v odprto politično areno.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990439–465Rice1990150–151Service2000299White2001143–144Read2005173-146">[146]</a> V strahu pred protirevolucijo desnih sil, ki so bile sovražne socializmu, so menjševiki in socialisti-revolucionarji, ki so prevladovali v Petrograjskem sovjetu, pritiskali na vlado, da je normalizirala odnose z boljševiki.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990465-147">[147]</a> Tako menjševiki kot tudi socialisti-revolucionarji so izgubili množično podporo zaradi njihovih povezav z začasno vlado in njenim nepriljubljenim nadaljevanjem z vojno. Boljševiki so to izkoristili in proboljševiški marksist Trocki je bil izvoljen za vodjo Petrograjskega sovjeta.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990465–467White2001144Lee200317Read2005174-148">[148]</a> Septembra so boljševiki spet prevladovali v delavskih sekcijah Moskovskega in Petrograjskega sovjeta.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990471Rice1990151–152Read2005180-149">[149]</a> Lenin je prepoznal, da je položaj zanj varnejši, in se vrnil v Petrograd.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990473,_482Rice1990152Service2000302–303Read2005179-150">[150]</a> Tam se je 10. oktobra udeležil srečanja boljševiškega centralnega komiteja, kjer je spet zagovarjal, naj stranka začne oboroženi upor in strmoglavi začasno vlado. Tokrat je v debati zmagal z desetimi glasovi proti dvema.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990482–484Rice1990153–154Service2000303–304White2001146–147-151">[151]</a> Kritika načrta, Zinovjev in Kamenjev, sta trdila, da ruski delavci ne bodo podprli nasilnega odpora proti režimu in da ni jasne podlage za Leninovo trditev, da je vsa Evropa na robu proletarske revolucije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990471–472Service2000304White2001147-152">[152]</a> Stranka je začela pripravljati načrte za organizacijo ofenzive in 24. oktobra so imeli zadnje srečanje v Smolnem institutu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000306–307-153">[153]</a> To je bila osnova Vojaškega revolucionarnega komiteja (VRK), oborožene milice, večinoma lojalne boljševikom, ki jo je vzpostavil Petrograjski sovjet med Kornilovim domnevnim državnim udarom.<a href="#cite_note-FOOTNOTERigby197914–15Leggett19811–3Pipes1990466Rice1990155-154">[154]</a> Oktobra je VRK ukazal prevzeti nadzor na petrograjskimi glavnimi transportnimi, komunikacijskimi, tiskovnimi in storitvenimi vozlišči, kar je opravil brez prelivanja krvi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990485–486,_491Rice1990157,_159Service2000308-155">[155]</a> Boljševiki so oblegali vlado v <a href="/wiki/Zimski_dvorec" title="Zimski dvorec">Zimskem dvorcu</a>, jo premagali in aretirali njene ministre, potem ko je križarka <a href="/wiki/Kri%C5%BEarka_Avrora" title="Križarka Avrora">Avrora</a> pod nadzorom boljševiških mornarjev izstrelila slepi naboj in dala signal za začetek revolucije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990492–493,_496Service2000311Read2005182-156">[156]</a> Med uporom je imel Lenin govor v Petrograjskem sovjetu, v katerem je sporočil, da je bila začasna vlada strmoglavljena.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990491Service2000309-157">[157]</a> Boljševiki so razglasili oblikovanje nove vlade, Sveta ljudskih komisarjev (Sovnarkom). Lenin je sprva zavrnil vodilno mesto premierja Sovjetske zveze in zanj predlagal Trockega, toda drugi boljševiki so vztrajali in Lenin je na koncu popustil.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990499Service2000314–315-158">[158]</a> Lenin in drugi boljševiki so se udeležili drugega kongresa sovjetov 26. in 27. oktobra in razglasili oblikovanje nove vlade. Menjševiški udeleženci so ilegalni prevzem oblasti in tveganje državljanske vojne obsodili.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990496–497Rice1990159–161Service2000314–315Read2005183-159">[159]</a> V teh zgodnjih dneh novega režima se je Lenin izogibal marksističnim in socialističnim izrazom, da ne bi odtujil ruskega prebivalstva in je namesto tega govoril o delavskem nadzoru države.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990504Service2000315-160">[160]</a> Lenin in veliko drugih boljševikov je pričakovalo, da bo proletarska revolucija v naslednjih dneh ali mesecih pometla čez Evropo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000316-161">[161]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Leninova_vlada">Leninova vlada</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Leninova vlada" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Leninova vlada">uredi kodo</a>]</div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Organizacija_sovjetske_vlade:_1917–1918">Organizacija sovjetske vlade: 1917–1918</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Organizacija sovjetske vlade: 1917–1918" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Organizacija sovjetske vlade: 1917–1918">uredi kodo</a>]</div> Začasna vlada je načrtovala izvolitev Ustavodajne skupščine novembra 1917; Sovnarkom se je kljub Leninovem nasprotovanju strinjal z volitvami.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966314Service2000317-162">[162]</a> Na ustavodajnih volitvah so boljševiki osvojili približno četrtino glasov, saj so jih premagali agrarno osredotočeni socialisti-revolucionarji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966315Pipes1990540–541Rice1990164Volkogonov1994173Service2000331Read2005192-163">[163]</a> Lenin je trdil, da volitve niso poštena slika ljudske volje, da se volilno telo ni imelo časa podučiti o boljševiškem političnem programu in da so bile liste kandidatov postavljene preden so se levi socialisti-revolucionarji ločili od socialistov-revolucionarjev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994176Service2000331–332White2001156Read2005192-164">[164]</a> Ne glede na to se je novo izvoljena Ruska ustavodajna skupščina sestala v Petrogradu januarja 1918.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990164-165">[165]</a> Sovnarkom je trdil, da je protirevolucionarna, ker se je namenila vzeti moč sovjetom, toda socialisti-revolucionarji in menjševiki so to zanikali.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990546–547-166">[166]</a> Boljševiki so na skupščini predstavili predlog, da bi ji odvzeli večino pristojnosti; ko je skupšina ta predlog zavrnila, je Sovnarkom to razglasil za dokaz njene protirevolucionarne narave in jo prisilno razpustil.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990552–553Rice1990165Volkogonov1994176–177Service2000332,_336–337Read2005192-167">[167]</a> Lenin je zavrnil ponovljene pozive, vključno od nekaterih boljševikov, naj vzpostavi koalicijsko vlado z drugimi socialističnimi strankami.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964158Shub1966301–302Rigby197926Leggett19815Pipes1990508,_519Service2000318–319Read2005189–190-168">[168]</a> Čeprav je Sovnarkom zavrnil koalicijo z menjševiki ali socialisti-revolucionarji, je delno popustil; dovolili so, da imajo levi socialisti-revolucionarji pet mest v kabinetu decembra 1917. Ta koalicija je trajala le štiri mesece do marca 1918, ko so levi socialisti-revolucionarji izstopili iz vlade zaradi spora o boljševiškem pristopu h končanju prve svetovne vojne.<a href="#cite_note-FOOTNOTERigby1979166–167Leggett198120–21Pipes1990533–534,_537Volkogonov1994171Service2000322–323White2001159Read2005191-169">[169]</a> Na svojem 7. kongresu marca 1918 so boljševiki spremenili svoje uradno ime iz Ruske socialno-demokratične delavske stranke v Rusko komunistično partijo, saj je Lenin želel, da se njegova skupina distancira od vse bolj reformistične Nemške social-demokratične stranke in poudari svoj končni cilj – komunistično družbo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964219,_256,_379Shub1966374Service2000355White2001159Read2005219-170">[170]</a> Čeprav je imela končno moč vlada v obliki Sovnarkoma in izvršnega komiteja, ki so ga izvolili na vseruskem kongresu sovjetov, je imela v Rusiji de facto nadzor Komunistična partija, kar so priznavali tudi njeni takratni člani.<a href="#cite_note-FOOTNOTERigby1979160–164Volkogonov1994374–375Service2000377-171">[171]</a> Leta 1918 je Sovnarkom začel delovati enostransko, kar so upravičevali s potrebo po učinkovitosti, vseruski kongres sovjetov in Komunistična partija pa sta bila vse bolj marginalizirana,<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199974Rigby1979168–169-172">[172]</a> tako da sovjeti niso imeli več vloge pri vladanju Rusiji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964432-173">[173]</a> Med letoma 1918 in 1919 je vlada iz sovjetov izgnala menjševike in socialiste-revolucionarje.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981316Lee200398–99-174">[174]</a> Rusija je postala enostrankarska država.<a href="#cite_note-FOOTNOTERigby1979160–161Leggett198121Lee200399-175">[175]</a> V okviru partije sta bila vzpostavljena politbiro in orgbiro, ki sta spremljala obstoječi centralni komite; odločitve teh teles partije sta upoštevala Sovnarkom ter Svet za delo in obrambo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000388Lee200398-176">[176]</a> Lenin je bil najpomembnejša oseba v tej strukturi vladanja, bil pa je tudi predsednik Sovnarkoma in član Sveta za delo in obrambo, centralnega komiteja ter politbiroja Komunistične partije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000388-177">[177]</a> Edini posameznik, ki je imel vsaj približno tolikšen vpliv, je bil Leninova desna roka, <a href="/w/index.php?title=Jakov_Sverdlov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jakov Sverdlov (stran ne obstaja)">Jakov Sverdlov</a>, ki je umrl marca 1919 med <a href="/wiki/%C5%A0panska_gripa" title="Španska gripa">pandemijo gripe</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTERigby1979168,_170Service2000388-178">[178]</a> Novembra 1917 sta se Lenin in njegova žena vselila v dvosobno stanovanje v Smolnem institutu; naslednji mesec sta ga zapustila in se odpravila na kratke počitnice v Halilo na Finskem.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000325–326,_333Read2005211–212-179">[179]</a> Januarja 1918 je preživel poskus atentata v Petrogradu; <a href="/w/index.php?title=Fritz_Platten&action=edit&redlink=1" class="new" title="Fritz Platten (stran ne obstaja)">Fritz Platten</a>, ki je bil takrat z Leninom, ga je zaščitil in krogla ga je ranila.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966361Pipes1990548Volkogonov1994229Service2000335–336Read2005198-180">[180]</a> V strahu pred grožnjo, ki jo je nemška vojska predstavljala Petrogradu, se je marca 1918 Sovnarkom preselil v Moskvo, kar je bil sprva mišljen kot začasni ukrep.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964156Shub1966350Pipes1990594Volkogonov1994185Service2000344Read2005212-181">[181]</a> Tam so se Lenin, Trocki in drugi boljševiški voditelji preselili v <a href="/wiki/Moskovski_kremelj" title="Moskovski kremelj">Kremelj</a>, kjer je Lenin živel s svojo ženo in sestro Marijo v stanovanju v prvem nadstropju, poleg sobe, v kateri so se odvijali sestanki Sovnarkoma.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964320–321Shub1966377Pipes199094–595Volkogonov1994187–188Service2000346–347Read2005212-182">[182]</a> Leninu Moskva ni bila všeč,<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000345-183">[183]</a> vendar je vse do konca življenja mesto redko zapustil.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964466Service2000348-184">[184]</a> Avgusta 1918 je preživel drugi poskus atentata. Ustreljen je bil po javnem govoru in hudo ranjen.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964280Shub1966361–362Pipes1990806–807Volkogonov1994219–221Service2000367–368White2001155-185">[185]</a> V povezavi s poskusom atentata je bila aretirana in usmrčena socialistka-revolucionarka Fanny Kaplan.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964282–283Shub1966362–363Pipes1990807,_809Volkogonov1994222–228White2001155-186">[186]</a> O atentatu je ruski tisk široko pisal in ustvaril simpatijo za Lenina ter okrepil njegovo priljubljenost.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994222,_231-187">[187]</a> Za premor je bil Lenin septembra odpeljan v luksuzno Gorkovsko posestvo izven Moskve, ki ga je nedavno vlada zanj nacionalizirala.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000369-188">[188]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Socialne,_legalne_in_ekonomske_reforme:_1917–1918">Socialne, legalne in ekonomske reforme: 1917–1918</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Socialne, legalne in ekonomske reforme: 1917–1918" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Socialne, legalne in ekonomske reforme: 1917–1918">uredi kodo</a>]</div> Po prevzemu oblasti je Leninov režim izdal serijo dekretov. Prvi je bil Dekret o zemlji, ki je razglasil, da bodo zemljiška posestva aristokracije in pravoslavne cerkve nacionalizirana ter prerazporejena kmetom. To je bilo v nasprotju z Leninovo željo po kmečki kolektivizaciji, vendar je tako vlada priznala množične zasege kmečke zemlje, ki so se že zgodili.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964252–253Pipes1990499Volkogonov1994341Service2000316–317White2001149Read2005194–195-189">[189]</a> Novembra 1917 je vlada izdala Dekret o tisku, s katerim so zaprli veliko opozicijskih medijev, ki so veljali za protirevolucionarne. Trdili so, da je ukrep začasen; ukrep je bil široko kritiziran zaradi kratenja <a href="/wiki/Svoboda_tiska" title="Svoboda tiska">svobode tiska</a>, tudi s strani boljševikov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966310Leggett19815–6,_8,_306Pipes1990521–522Service2000317–318White2001153Read2005235–236-190">[190]</a> Novembra 1917 je Lenin izdal Deklaracijo o pravicah narodov Rusije, po kateri imajo vse neruske narodne skupine, ki živijo v republiki, pravico, da se odcepijo od ruske oblasti in vzpostavijo lastne neodvisne nacionalne države.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964249Pipes1990514Service2000321-191">[191]</a> Veliko narodov je razglasilo samostojnost (Finska in Litva decembra 1917, Latvija in Ukrajina januarja 1918, Estonija februarja 1918, Transkavkazija aprila 1918 in Poljska novembra 1918).<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964249Pipes1990514Read2005219-192">[192]</a> Kmalu so boljševiki začeli aktivno podpirati komunistične partije v teh neodvisnih nacionalnih državah,<a href="#cite_note-FOOTNOTEWhite2001159–160-193">[193]</a> julija 1918 pa je bila na petem vseruskem kongresu sovjetov potrjena ustava, ki je reformirala Rusko republiko v <a href="/wiki/RSFSR" class="mw-redirect" title="RSFSR">Rusko sovjetsko federativno socialistično republiko</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964249-194">[194]</a> V želji po modernizaciji države je vlada uradno spremenila <a href="/wiki/Julijanski_koledar" title="Julijanski koledar">julijanski</a> v <a href="/wiki/Gregorijanski_koledar" title="Gregorijanski koledar">gregorijanski koledar</a>, ki je bil v uporabi v Evropi.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199984Read2005211-195">[195]</a> Novembra 1917 je Sovnarkom izdal dekret, s katerim je opustil ruski pravni sistem in je pozval k revolucionarni zavednosti, ki naj bi zamenjala opuščene zakone.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981172–173Pipes1990796–797Read2005242-196">[196]</a> Sodišča je zamenjal dvostopenjski sistem, revolucionarni tribunali, ki so se ukvarjali s protirevolucionarnimi zločini,<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981172Pipes1990798–799Ryan2012121-197">[197]</a> in ljudska sodišča, ki so se ukvarjala s civilnimi in drugimi kriminalnimi dejanji. Imeli so navodila, naj ignorirajo obstoječe zakone in naj njihove obsodbe temeljijo na dekretih Sovnarkoma in »socialističnem občutku za pravico«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHazard1965270Leggett1981172Pipes1990796–797-198">[198]</a> Novembra se je zgodila tudi reforma oboroženih sil; Sovnarkom je uveljavil egalitarne ukrepe in opustil predhodne čine, nazive in medalje ter pozval vojake k vzpostavitvi komitejev za izvolitev svojih poveljnikov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994170-199">[199]</a> Oktobra 1917 je Lenin izdal dekret, s katerim je omejil delo za vse v Rusiji na osem ur na dan.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000321-200">[200]</a> Izdal je tudi Dekret o ljudski izobrazbi, ki je določal, da vlada zagotavlja brezplačno sekularno izobrazbo za vse otroke v Rusiji<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000321-200">[200]</a> in dekret, ki je vzpostavil sistem državnih sirotišnic.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964260–261-201">[201]</a> Za boj proti množični nepismenosti je bila začeta kampanja za <a href="/wiki/Pismenost" title="Pismenost">pismenost</a>; po ocenah naj bi se v začetne tečaje osnovne pismenosti med letoma 1920 in 1926 vpisalo pet milijonov ljudi.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle1999174-202">[202]</a> Sprejeli so enakopravnost med spoloma in sprejeli zakone, ki so pomagali emancipirati ženske ter jim dali ekonomsko avtonomijo od njihovih možev in umaknili omejitve <a href="/wiki/Lo%C4%8Ditev" title="Ločitev">ločitev</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964554–555Sandle199983-203">[203]</a> Za krepitev teh ukrepov je bila vzpostavljena boljševiška ženska organizacija Ženotdel.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle1999122–123-204">[204]</a> Pod Leninom je Rusija postala prva država, ki je legalizirala <a href="/wiki/Umetni_splav" title="Umetni splav">splav</a> na zahtevo v prvem tromesečju.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavid1974417-205">[205]</a> Lenin in Komunistična partija sta bila bojevito <a href="/wiki/Ateizem" title="Ateizem">ateistična</a> in sta hotela ukiniti organizirano religijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964552Leggett1981308Sandle1999126Read2005238–239Ryan2012176,_182-206">[206]</a> Januarja 1918 je vlada odredila <a href="/w/index.php?title=Lo%C4%8Ditev_cerkve_in_dr%C5%BEave&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ločitev cerkve in države (stran ne obstaja)">ločitev cerkve in države</a> ter prepovedala verski pouk v šolah.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994373Leggett1981308Ryan2012177-207">[207]</a> Novembra 1917 je Lenin izdal Dekret o delavskem nadzoru, ki je delavce vseh podjetij pozval k vzpostavitvi izvoljenega komiteja za nadzorovanje vodstva njihovega podjetja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990709Service2000321-208">[208]</a> Istega meseca so tudi izdali ukaz o zaseženju državnega zlata<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994171-209">[209]</a> in nacionalizaciji bank, kar je Lenin videl kot velik korak proti socializmu.<a href="#cite_note-FOOTNOTERigby197945–46Pipes1990682,_683Service2000321White2001153-210">[210]</a> Decembra je Sovnarkom vzpostavil Vrhovni svet narodnega gospodarstva (VSNH), ki je imel oblast nad industrijo, bančništvom, kmetijstvom in trgovino.<a href="#cite_note-FOOTNOTERigby197950Pipes1990689Sandle199964Service2000321Read2005231-211">[211]</a> Tovarniški komiteji so bili podrejeni sindikatom, ki so bili podrejeni VSNH; državni centralizirani gospodarski načrt je imel prednost pred lokalnimi delavskimi gospodarskimi interesi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964437–438Pipes1990709Sandle199964,_68-212">[212]</a> Na začetku leta 1918 je Sovnarkom ukinil vse tuje dolgove in zavrnil plačilo obresti nanje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964263–264Pipes1990672-213">[213]</a> Aprila 1918 je nacionaliziral tujo trgovino in vzpostavil državni monopol na uvoz in izvoz.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964264-214">[214]</a> Junija 1918 je izdal dekret o nacionalizaciji vseh javnih storitev, železnic, inženiringa, tekstila, metalurgije in rudarstva, čeprav so bili ti pogosto v državni lasti samo po imenu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990681,_692–693Sandle199996–97-215">[215]</a> Obširna nacionalizacija se ni zgodila do novembra 1920, ko so bila pod nadzor države privedena tudi majhna industrijska podjetja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990692–693Sandle199997-216">[216]</a> Del boljševikov, znan kot »levi komunisti«, je kritiziral gospodarsko politiko Sovnarkoma kot premilo. Hoteli so nacionalizacijo vse industrije, kmetijstva, trgovine, financ, transporta in komunikacij.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964236Service2000351–352-217">[217]</a> Lenin je menil, da bi bilo to na tej stopnji nepraktično in da bi vlada morala nacionalizirati samo velika ruska kapitalistična podjetja kot so banke, železnice, velika zemljiška posestva in večje tovarne ter rudnike in tako dovoliti majhnim podjetjem, da delujejo privatno, dokler ne zrasejo dovolj, da bi bila uspešno nacionalizirana.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964236Service2000351–352-217">[217]</a> Lenin se z levimi komunisti ni strinjal tudi glede gospodarske organizacije; junija 1918 je trdil, da je potreben centraliziran gospodarski nadzor, medtem ko so levi komunisti želeli, da vsako tovarno nadzirajo njeni delavci – sindikalni pristop, za katerega je Lenin menil, da je škodljiv za socialistično stvar.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964259,_444–445-218">[218]</a> Tako levi komunisti kot tudi druge frakcije v Komunistični partiji so sprejeli levo-libertarsko perspektivo in so kritizirali zaton demokratičnih institucij v Rusiji.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle1999120-219">[219]</a> Mednarodno je veliko socialistov odkrito kritiziralo Leninov režim in je zanikalo, da vzpostavlja socializem; poudarili so zlasti pomanjkanje široke politične participacije, javnih posvetov in industrijske demokracije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000354–355-220">[220]</a> Konec leta 1918 je češko-avstrijski komunist Karl Kautsky napisal protileninističen pamflet, v katerem je obsodil protidemokratično naravo sovjetske Rusije, na kar je Lenin odgovoril z odločnim odgovorom Proletarska revolucija in uporniški Kautsky.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964307–308Volkogonov1994178–179White2001156Read2005252–253Ryan2012123–124-221">[221]</a> Nemška marksistka <a href="/wiki/Rosa_Luxemburg" title="Rosa Luxemburg">Rosa Luxemburg</a> je ponovila poglede Kautskega,<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966329–330Service2000385White2001156Read2005253–254Ryan2012125-222">[222]</a> ruski anarhist <a href="/wiki/Peter_Aleksejevi%C4%8D_Kropotkin" title="Peter Aleksejevič Kropotkin">Peter Kropotkin</a> pa je boljševiški prevzem oblasti opisal kot »pokop ruske revolucije«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966383-223">[223]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Brestlitovski_mir:_1917–1918">Brestlitovski mir: 1917–1918</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Brestlitovski mir: 1917–1918" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Brestlitovski mir: 1917–1918">uredi kodo</a>]</div> Po prevzemu oblati je Lenin verjel, da mora biti ključna politika njegove vlade umik iz prve svetovne vojne s sklenitvijo premirja s <a href="/wiki/Centralne_sile" title="Centralne sile">centralnimi silami</a>, Nemčijo in Avstrijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966331Pipes1990567-224">[224]</a> Verjel je, da bi potekajoča vojna ustvarila odpor med protivojnimi ruskimi enotami, ki jim je obljubil mir, in da bi te enote in napredujoča nemška vojska lahko ogrozili njegovo vlado in mednarodno socialistično stvar.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964151Pipes1990567Service2000338-225">[225]</a> Drugi boljševiki, zlasti Nikolaj Buharin in levi komunisti, so po drugi strani verjeli, da bi bil mir s centralnimi silami izdaja mednarodnega socializma in da bi se Rusija namesto tega morala boriti v »vojni za obrambo revolucije«, ki bi vzpodbudila vstajo nemškega proletariata proti njihovi lastni vladi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964190–191Shub1966337Pipes1990567Rice1990166-226">[226]</a> Lenin je v svojem dekretu o miru novembra 1917 predlagal trimesečno premirje, ki ga je potrdil drugi kongres sovjetov in je bil predstavljen nemški in avstro-ogrski vladi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964151–152Pipes1990571–572-227">[227]</a> Nemci so odgovorili pozitivno, saj so to videli kot priložnost za osredotočenje na zahodno fronto in odvrnitev grozečega poraza.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964154Pipes1990572Rice1990166-228">[228]</a> Novembra so se v <a href="/wiki/Brest-Litovsk" class="mw-redirect" title="Brest-Litovsk">Brest-Litovsku</a>, sedežu nemškega visokega poveljstva na vzhodni fronti, začeli pogovori o premirju, na katerih sta rusko delegacijo vodila Trocki in Adolph Joffe.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964161Shub1966331Pipes1990576-229">[229]</a> Dogovorili so se o premirju do januarja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964162–163Pipes1990576-230">[230]</a> Med pogajanji so Nemci vztrajali pri tem, da obdržijo v vojni osvojena ozemlja, ki so vključevala Poljsko, Litvo in <a href="/wiki/Kurlandija" title="Kurlandija">Kurlandijo</a>, medtem ko so Rusi temu nasprotovali, češ da je to kršitev pravice do samoodločbe teh narodov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964171–172,_200–202Pipes1990578-231">[231]</a> Nekateri boljševiki so izrazili upanje, da se bodo pogajanja zavlekla do izbruha proletarske revolucije po vsej Evropi.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990166Service2000338-232">[232]</a> 7. janurja 1918 se je Trocki vrnil iz Brest-Litovska v Sankt Peterburg z ultimatom centralnih sil: Rusija naj sprejme nemške ozemeljske zahteve ali pa se bo vojna nadaljevala.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000338-233">[233]</a> V januarju in februarju je Lenin pozval boljševike, naj sprejmejo ponudbo Nemčije. Trdil je, da so ozemeljske izgube sprejemljive, če bi zagotovile preživetje boljševiške vlade. Večina boljševikov je njegovo mnenje zavrnila v upanju, da bodo podaljšali premirje in prekinili blefiranje Nemčije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964195Shub1966334,_337Service2000338–339,_340Read2005199-234">[234]</a> 18. februarja je Nemška vojska sprožila operacijo Faustschlag, s katero je prodrla globlje v ozemlje pod nadzorom Rusije, in osvojila <a href="/wiki/Daugavpils" title="Daugavpils">Dvinsk</a> v enem dnevu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964206,_209Shub1966337Pipes1990586–587Service2000340–341-235">[235]</a> Na tej točki je Lenin končno prepričal majhno večino boljševiškega centralnega komiteja, da je sprejela zahteve centralnih sil.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990587Rice1990166–167Service2000341Read2005199-236">[236]</a> 23. februarja so centralne sile objavile nov ultimat: Rusija naj prizna nemški nadzor ne le nad Poljsko in Baltskimi državami, ampak tudi nad Ukrajino, ali pa se soočijo s polno invazijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966338Pipes1990592–593Service2000341-237">[237]</a> 3. marca je bil podpisan <a href="/wiki/Brestlitovski_mir" title="Brestlitovski mir">Brestlitovski mir</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964211nhz212Shub1966339Pipes1990595Rice1990167Service2000342White2001158–159-238">[238]</a> Pomenil je velike ozemeljske izgube za Rusijo, saj je pod nemški nadzor prešlo 26 % prebivalstva nekdanjega cesarstva, 37 % kmetijskih površin, 28 % njegove industrije, 26 % železniških prog in tri četrtine njegovih premogovnih in železnih nahajališč.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990595Service2000342-239">[239]</a> Temu primerno je bila pogodba skrajno nepriljubljena pri vsem ruskem političnem spektru<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964213–214Pipes1990596–597-240">[240]</a> in več boljševikov ter levih socialistov-revolucionarjev je v protestu odstopilo iz Sovnarkoma.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000344-241">[241]</a> Po podpisu pogodbe se je Sovnarkom osredotočil na spodbujanje proletarske revolucije v Nemčiji in je izdal množico protivojnih in protivladnih publikacij v državi; nemška vlada se je odzvala z izgonom ruskih diplomatov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964313–314Shub1966387–388Pipes1990667–668Volkogonov1994193–194Service2000384-242">[242]</a> Ne glede na to pogodba ni preprečila poraza centralnih sil; novembra 1918 je nemški cesar <a href="/wiki/Viljem_II._Nem%C5%A1ki" title="Viljem II. Nemški">Viljem II.</a> odstopil in nova vlada države je podpisala premirje z zavezniki. Posledično je Sovnarkom razglasil, da je pogodba iz Brest-Litovska nična.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964303–304Pipes1990668Volkogonov1994194Service2000384-243">[243]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kampanja_proti_kulakom,_Čeka_in_Rdeči_teror:_1918–1922">Kampanja proti kulakom, Čeka in Rdeči teror: 1918–1922</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Kampanja proti kulakom, Čeka in Rdeči teror: 1918–1922" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kampanja proti kulakom, Čeka in Rdeči teror: 1918–1922">uredi kodo</a>]</div> Na začetku leta 1918 se je veliko mest v zahodni Rusiji soočalo z lakoto zaradi kroničnega pomanjkanja hrane.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964236Pipes1990558,_723Rice1990170Volkogonov1994190-244">[244]</a> Lenin je za to krivil kulake ali premožnejše kmete, ki naj bi kopičili pridelano žito, da bi povečali njegovo vrednost. Maja 1918 je izdal ukaz za zaseg žita, ki je vzpostavil oborožene odrede, ki so jemali žito od kulakov in ga razdeljevali v mestih, junija pa je pozval k oblikovanju komitejev siromašnih kmetov, ki naj bi pomagali pri zaplembi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964236–237Shub1966353Pipes1990560,_722,_732–736Rice1990170Volkogonov1994181,_342–343Service2000349,_358–359White2001164Read2005218-245">[245]</a> Ta politika je vodila v množične socialne nerede in nasilje, saj so se oboroženi odredi pogosto spopadali s skupinami kmetov, kar je sprožilo državljansko vojno.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964254Pipes1990728,_734–736Volkogonov1994197Ryan2012105-246">[246]</a> Viden primer Leninovih pogledov je bil njegov telegram boljševikom v Penzi avgusta 1918, v katerem jih je pozval, naj zatrejo upor kmetov in javno obesijo vsaj sto »znanih kulakov, premožnejših [in] krvosesov«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964277–278Pipes1990737Service2000365White2001155–156Ryan2012106-247">[247]</a> Zaplembe so demotivirale kmete, ki so odtlej pridelovali le toliko žita, kot so ga lahko sami porabili, in tako je proizvodnja upadla.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964450Pipes1990726-248">[248]</a> Črni trg je cvetel in dopolnjeval uradno državno gospodarstvo,<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990700–702Lee2003100-249">[249]</a> zato je Lenin pozval, naj špekulante, tatove in trgovce na črno ustrelijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964195Pipes1990794Volkogonov1994181Read2005249-250">[250]</a> Tako socialisti-revolucionarji kot levi socialisti-revolucionarji so oboroženo prilaščanje žita obsodili na petem vseruskem kongresu sovjetov julija 1918.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964237-251">[251]</a> Lenin se je zavedal, da komiteji ubogih kmetov preganjajo tudi kmete, ki niso kulaki, in tako prispevajo k protivladnemu razpoloženju med kmeti, zato jih je decembra 1918 ukinil.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000385White2001164Read2005218-252">[252]</a> Lenin je večkrat poudaril potrebo po terorju in nasilju za strmoglavljenje starega reda in zagotovitev uspeha revolucije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966344Pipes1990790–791Volkogonov1994181,_196Read2005247–248-253">[253]</a> V govoru Vseruskemu centralnemu izvršnemu komiteju sovjetov novembra 1917 je razglasil, da je »država institucija, ki je zgrajena za namen uporabe nasilja. Pred tem je nasilje izvajala peščica bogatašev nad vsemi ljudmi; zdaj hočemo organizirati nasilje v interesu ljudi.«<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966312-254">[254]</a> Močno je oporekal predlogom za ukinitev <a href="/wiki/Smrtna_kazen" title="Smrtna kazen">smrtne kazni</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964435–436-255">[255]</a> V bojazni, da bi protiboljševiške sile strmoglavile njegovo upravo, je decembra 1917 ukazal vzpostavitev Centralne komisije za boj proti protirevoluciji in sabotažam ali <a href="/wiki/%C4%8CEKA" title="ČEKA">Čeko</a>, politično policijo, ki jo je vodil <a href="/wiki/Feliks_Dzer%C5%BEinski" class="mw-redirect" title="Feliks Dzeržinski">Feliks Dzeržinski</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966345–347Rigby197920–21Pipes1990800Volkogonov1994233Service2000321–322White2001153Read2005186,_208–209-256">[256]</a> Septembra 1918 je Sovnarkom sprejel dekret, ki je uvedel <a href="/wiki/Rde%C4%8Di_teror" title="Rdeči teror">rdeči teror</a>, sistem zatiranja, ki ga je vodila tajna policija Čeka.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981174Volkogonov1994233–234Sandle1999112Ryan2012111-257">[257]</a> Čeprav je včasih opisan kot poskus odstranitve celotne buržoazije,<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966366Sandle1999112-258">[258]</a> Lenin ni hotel odpraviti vseh članov tega razreda, temveč zgolj tiste, ki so poskušali ponovno vzpostaviti svojo oblast.<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan2012116-259">[259]</a> Večina žrtev terorja so bili premožni državljani ali nekdanji člani caristične uprave;<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990821Ryan2012114–115-260">[260]</a> drugi so bili neburžoazni protiboljševiki in nezaželeni elementi družbe kot so prostitutke.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966366Sandle1999113Read2005210Ryan2012114–115-261">[261]</a> Čeka je trdila, da ima pravico aretirati ali usmrtiti vsakogar, ki izgleda kot sovražnik vlade, brez priziva k revolucionarnim tribunalom.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981173–174Pipes1990801-262">[262]</a> Tako je Čeka v sovjetski Rusiji izvajala poboje, pogosto množično.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981199–200Pipes1990819–820Ryan2012107-263">[263]</a> Petrograjska Čeka je tako v le nekaj dneh usmrtila 515 ljudi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966364Ryan2012114-264">[264]</a> Ni ohranjenih zapisov, ki bi omogočili natančno oceno števila ljudi, ki so izginili v času rdečega terorja;<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990837-265">[265]</a> poznejše ocene zgodovinarjev so med 10.000 in 15.000<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan2012114-266">[266]</a> ter med 50.000 in 140.000.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990834-267">[267]</a> Lenin ni bil nikoli priča temu nasilju ali ga osebno izvajal<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994202Read2005247-268">[268]</a> in se je v javnosti ogradil od njega.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990796-269">[269]</a> Njegovi objavljeni članki in govori redko pozivajo k usmrtitvam, vendar pa je to redno počel v svojih šifriranih telegramih in tajnih zapiskih.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994202-270">[270]</a> Veliko boljševikov je izrazilo nasprotovanje Čekinim množičnim usmrtitvam in so se bali očitne nepreračunljivosti organizacije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990825Ryan2012117,_120-271">[271]</a> Komunistična partija je februarja 1919 poskušala omejiti svoje dejavnosti in je odvzela Čeki oblasti tribunala in usmrtitev v območjih, ki niso bili pod izrednimi razmerami, toda Čeka je nadaljevala kot dotlej v velikih delih države.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981174–175,_183Pipes1990828–829Ryan2012121-272">[272]</a> Leta 1920 je Čeka postala najmočnejša institucija v sovjetski Rusiji in je izvajala svoj vpliv širom državnega aparata.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990829–830,_832-273">[273]</a> Dekret z aprila 1919 je vodil v vzpostavitev koncentracijskih taborišč, ki so bila zaupana Čeki,<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981176–177Pipes1990832,_834-274">[274]</a> kasneje pa jih je vodila nova vladna agencija, <a href="/wiki/Gulag" title="Gulag">Gulag</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990835Volkogonov1994235-275">[275]</a> Do konca leta 1920 je bilo širom sovjetske Rusije vzpostavljenih 84 taborišč, v katerih je bilo okrog 50.000 zapornikov. Do oktobra 1923 je število taborišč zraslo na 315, število zapornikov pa na okrog 70.000.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981178Pipes1990836-276">[276]</a> Zapornike so uporabljali za suženjsko delo.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981176Pipes1990832–833-277">[277]</a> Od julija 1922 so intelektualce, za katere je veljalo, da nasprotujejo boljševiški vladi, izganjali v negostoljubne regije ali ven iz države. Lenin je osebno pregledoval sezname tistih, ki jih je bilo treba obravnavati.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994358–360Ryan2012172–173,_175–176-278">[278]</a> Maja 1922 je izdal dekret, ki je pozival k usmrtitvi protiboljševiških duhovnikov, kar je privedlo do med 14.000 in 20.000 smrti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994376–377Read2005239Ryan2012179-279">[279]</a> Najbolj je bila prizadeta <a href="/wiki/Ruska_pravoslavna_cerkev" title="Ruska pravoslavna cerkev">Ruska pravoslavna cerkev</a>; vladne protiverske politike pa so prizadele tudi rimokatoliško in protestantsko cerkev, judovske sinagoge ter islamske mošeje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994381-280">[280]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Državljanska_vojna_in_poljsko-sovjetska_vojna:_1918–1920">Državljanska vojna in poljsko-sovjetska vojna: 1918–1920</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Državljanska vojna in poljsko-sovjetska vojna: 1918–1920" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Državljanska vojna in poljsko-sovjetska vojna: 1918–1920">uredi kodo</a>]</div> Lenin je pričakoval, da bosta ruska aristokracija in buržoazija nasprotovali njegovi vladi, vendar je verjel, da bo številčna premoč nižjih razredov v kombinaciji z boljševiško sposobnostjo učinkovito jih organizirati zagotovila hitro zmago v vsakem spopadu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000357-281">[281]</a> Tako mu ni uspelo predvideti intenzivnosti nasilne opozicije boljševiški vladavini v Rusiji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000357-281">[281]</a> Sledila je dolga in krvava <a href="/wiki/Ruska_dr%C5%BEavljanska_vojna" title="Ruska državljanska vojna">državljanska vojna</a> med boljševiškimi Rdečimi in protiboljševiškimi Belimi, ki se je začela leta 1917 in končala leta 1923 z zmago rdečih. Zajela je tudi etnične spopade na ruskih mejah in protiboljševiški kmečki in levičarski upor širom nekdanjega cesarstva.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000391–392-282">[282]</a> Tako različni zgodovinarji razumejo državljansko vojno kot dva ločena spopada: enega med revolucionarji in protirevolucionarji, drugega pa med različnimi revolucionarnimi sekcijami.<a href="#cite_note-FOOTNOTELee200384,_88-283">[283]</a> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:19190501-lenin_speech_red_square.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/19190501-lenin_speech_red_square.jpg/200px-19190501-lenin_speech_red_square.jpg" decoding="async" width="200" height="262" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/19190501-lenin_speech_red_square.jpg/300px-19190501-lenin_speech_red_square.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/47/19190501-lenin_speech_red_square.jpg/400px-19190501-lenin_speech_red_square.jpg 2x" data-file-width="768" data-file-height="1005" /></a><figcaption>Lenin med govorom, 1. maja 1919</figcaption></figure> Nekdanji caristični vojaški častniki so ustanovili Bele armade,<a href="#cite_note-FOOTNOTERead2005205-284">[284]</a> vključili so Prostovoljsko vojsko Antona Denikina v južni Rusiji,<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966355Leggett1981204Rice1990173,_175Volkogonov1994198Service2000357,_382Read2005187-285">[285]</a> sile Aleksandra Kolčaka v Sibiriji<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964334,_343,_357Leggett1981204Service2000382,_392Read2005205–206-286">[286]</a> in enote Nikolaja Judeniča v nanovo neodvisnih baltskih državah.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981204Read2005206-287">[287]</a> Bele je okrepilo 35.000 članov Češke legije, ki so bili zaporniki iz spopada s centralnimi silami in so se obrnili proti Sovnarkomu ter postali zavezniki protiboljševiške vlade Komuč v Samari.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964288–289Pipes1990624–630Service2000360White2001161–162Read2005205-288">[288]</a> Bele so podpirale tudi zahodne vlade, ki so imele pogodbo iz Brest-Litovska za izdajo zavezniških vojnih prizadevanj in so se bali boljševiških pozivov k svetovni revoluciji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964262–263-289">[289]</a> Leta 1918 so Velika Britanija, Francija, ZDA, Kanada, Italija in Srbija pristale v <a href="/wiki/Murmansk" title="Murmansk">Murmansku</a> z 10.000 enotami in zavzele Kandalakšo, pozneje istega leta pa so se britanske, ameriške in japonske sile izkrcale v <a href="/wiki/Vladivostok" title="Vladivostok">Vladivostoku</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964291Shub1966354-290">[290]</a> Zahodne sile so se kmalu umaknile iz državljanske vojne in so Bele podpirale s častniki, tehniki in oborožitvijo, ostali so le Japonci, ki so videli spopad kot priložnost za svojo teritorialno širitev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964331,_333-291">[291]</a> Lenin je Trockemu dal nalogo vzpostavitve Delavske in kmečke Rdeče armade in z njegovo podporo je Trocki septembra 1918 organiziral Revolucionarni vojaški svet ter do leta 1925 ostal njegov predsednik.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990610,_612Volkogonov1994198-292">[292]</a> Lenin se je strinjal, da lahko častniki iz stare caristične vojske služijo v Rdeči armadi, saj je prepoznal njihove dragocene vojaške izkušnje, kljub temu pa je Trocki vzpostavil vojaške svete za nadzorovanje njihovih dejavnosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964337Pipes1990609,_612,_629Volkogonov1994198Service2000383Read2005217-293">[293]</a> Rdeči so nadzorovali dve največji ruski mesti, Moskvo in Petrograd, pa tudi večino Velike Rusije, medtem ko so bili Beli večinoma na periferiji nekdanjega cesarstva.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964248,_262-294">[294]</a> Slednje sta tako ovirali razklanost in geografska razdrobljenost,<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990651Volkogonov1994200White2001162Lee200381-295">[295]</a> pa tudi odtujenost regionalnih narodnih manjšin zaradi njihove ruske večvrednosti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964251White2001163Read2005220-296">[296]</a> Protiboljševiške armade so izvajale <a href="/wiki/Beli_teror" title="Beli teror">beli teror</a>, nasilje proti domnevnim boljeviškim podpornikom, ki je bilo praviloma bolj spontano kot rdeči teror, ki ga je vodila država.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981201Pipes1990792Volkogonov1994202–203Read2005250-297">[297]</a> Tako Bele kot Rdeče armade so bile odgovorne za napade na judovsko skupnost, zaradi česar je Lenin izdal obsodbo antisemitizma in za predsodke proti Judom okrivil kapitalistično propagando.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981201Volkogonov1994203–204-298">[298]</a> Julija 1918 je Sverdlov obvestil Sovnarkom, da je Uralski regionalni sovjet izvedel <a href="/wiki/Usmrtitev_dru%C5%BEine_Romanov" title="Usmrtitev družine Romanov">usmrtitev bivšega carja Nikolaja II. in njegove ožje družine</a> v <a href="/wiki/Jekaterinburg" title="Jekaterinburg">Jekaterinburgu</a>, da bi preprečil, da jih Bele enote rešijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966357–358Pipes1990781–782Volkogonov1994206–207Service2000364–365-299">[299]</a> Čeprav nimajo dokaza, nekateri biografi in zgodovinarji kot sta Richard Pipes in Dmitrij Volkogonov menijo, da je umor verjetno odredil Lenin;<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990763,_770–771Volkogonov1994211-300">[300]</a> zgodovinar James Ryan po drugi strani meni, da za takšno prepričanje »ni razloga«.<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan2012109-301">[301]</a> Ne glede na to ali je umor odredil Lenin ali ne, ga je še vedno imel za nujnega in ga je primerjal z umorom <a href="/wiki/Ludvik_XVI._Francoski" title="Ludvik XVI. Francoski">Ludvika XVI.</a> med <a href="/wiki/Francoska_revolucija" title="Francoska revolucija">francosko revolucijo</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994208-302">[302]</a> Po pogodbi iz Brest-Litovska so Levi socialisti-revolucionarji zapustili koalicijo in so na boljševike vse bolj gledali kot na izdajalce revolucije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990635-303">[303]</a> Julija 1918 je levi socialist-revolucionar Jakov Blumkin umoril nemškega veleposlanika v Rusiji Wilhelma von Mirbacha v upanju, da bi diplomatski incident vodil v ponovno revolucionarno vojno proti Nemčiji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964244Shub1966355Pipes1990636–640Service2000360–361White2001159Read2005199-304">[304]</a> Levi socialisti-revolucionarji so nato sprožili državni udar v Moskvi, obstreljevali Kremelj in zavzeli osrednjo mestno poštno poslovalnico, nato pa so jih ustavile sile Trockega.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964242Pipes1990642–644Read2005250-305">[305]</a> Vodje stranke in številne člane so aretirali in zaprli, toda z njimi so ravnali bolj prizanesljivo kot z drugimi nasprotniki boljševikov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964244Pipes1990644Volkogonov1994172-306">[306]</a> Do leta 1919 so bile Bele armade v umiku in do začetka leta 1920 poražene na vseh treh frontah.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981184Service2000402Read2005206-307">[307]</a> Čeprav je Sovnarkom zmagal, se je teritorialni obseg ruske države zmanjšal, saj je veliko neruskih narodnostnih skupin izkoristilo kaos za poskus narodne osamosvojitve.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHall201583-308">[308]</a> Marca 1921 je bil med <a href="/wiki/Poljsko-sovjetska_vojna" title="Poljsko-sovjetska vojna">vojno proti Poljski</a> podpisan <a href="/wiki/Ri%C5%A1ki_mirovni_sporazum" title="Riški mirovni sporazum">riški mirovni sporazum</a>, ki je razdelil sporna ozemlja v Belorusiji in Ukrajini med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Ta je poskusila ponovno osvojiti vse novo neodvisne narode bivšega imperija, vendar je bil njen uspeh omejen. Estonija, Finska, Latvija in Litva so vse odbile sovjetske invazije, Ukrajino, Belorusijo (kot posledica poljsko-sovjetske vojne), Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo pa je zasedla Rdeča armada.<a href="#cite_note-FOOTNOTELee200384,_88-283">[283]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEGoldstein201350-309">[309]</a> Do leta 1921 je sovjetska Rusija premagala ukrajinska narodna gibanja in zasedla Kavkaz, čeprav so se protiboljševiške vstaje v Centralni Aziji nadaljevale do konca 1920. let.<a href="#cite_note-FOOTNOTEHall201584-310">[310]</a> Po premirju so bile nemške garnizije umaknjene z vzhodne fronte, sovjetske in poljske armade pa so bile premaknjene, da so zapolnile praznino.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavies200326–27-311">[311]</a> Nanovo samostojna poljska država in sovjetska vlada sta se poskušali teritorialno razširiti na tem območju.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavies200327–30-312">[312]</a> Poljske in ruske enote so se prvič spopadle februarja 1919,<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavies200322,_27-313">[313]</a> spopad pa se je razvil v poljsko-sovjetsko vojno.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964389Rice1990182Volkogonov1994281Service2000407White2001161Davies200329–30-314">[314]</a> Za razliko od prejšnjih spopadov je imel ta večje posledice za izvoz revolucije in prihodnost Evrope.<a href="#cite_note-FOOTNOTEDavies200322-315">[315]</a> Poljske enote so vdrle v Ukrajino in maja 1920 vzele Sovjetom Kijev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964389Rice1990182Volkogonov1994281Service2000407White2001161-316">[316]</a> Ko je Lenin prisilil poljsko vojsko v umik, je zahteval, da Rdeča armada napade Poljsko sámo, saj je verjel, da bo poljski proletariat vstal in podprl ruske enote ter tako sprožil evropsko revolucijo. Trocki in drugi boljševiki so bili do tega skeptični, vendar so se z napadom strinjali. Toda vstaje poljskega proletariata ni bilo in Rdeča armada je bila v bitki za Varšavo poražena.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964391–395Shub1966396Rice1990182–183Service2000408–409,_412White2001161-317">[317]</a> Poljske armade so Rdečo armado potisnile nazaj v Rusijo in Sovnarkom prisilile v mir. Vojna se je končala z mirom iz Rige, s katerim je Rusija ozemlje prepustila Poljski.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990183Volkogonov1994388Service2000412-318">[318]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Kominterna_in_svetovna_revolucija:_1919–1920">Kominterna in svetovna revolucija: 1919–1920</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Kominterna in svetovna revolucija: 1919–1920" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Kominterna in svetovna revolucija: 1919–1920">uredi kodo</a>]</div> Po sklenjenem premirju na zahodni fronti je Lenin verjel, da je izbruh evropske revolucije le še vprašanje časa.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966387Rice1990173-319">[319]</a> Da bi to podprl, je Sovnarkom podprl vzpostavitev sovjetske vlade <a href="/w/index.php?title=B%C3%A9la_Kun&action=edit&redlink=1" class="new" title="Béla Kun (stran ne obstaja)">Béle Kuna</a> na Madžarskem marca 1919, sovjetske vlade na Bavarskem in različnih revolucionarnih socialističnih vstaj v drugih delih Nemčije, vključno z vstajo Spartakove lige.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964333Shub1966388Rice1990173Volkogonov1994395-320">[320]</a> Med rusko državljansko vojno je bila Rdeča armada poslana v novo neodvisne narodne republike na ruskih mejah, da bi pomagala tamkajšnjim marksistom pri vzpostavljanju sovjetskih sistemov vlad.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000385–386-321">[321]</a> V Evropi je to vodilo v ustvarjanje novih držav pod vodstvom komunistov v Estoniji, Latviji, Litvi, Belorusiji in Ukrajini, ki so bile vse nominalno neodvisne od Rusije, toda v resnici pod nadzorom Moskve,<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000385–386-321">[321]</a> na vzhodu pa je to vodilo v vzpostavitev komunistične vlade v Zunanji Mongoliji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964531,_536-322">[322]</a> Različni pomembni boljševiki so hoteli, da bi te države absorbirali v rusko državo, toda Lenin je vztrajal, da je treba spoštovati nacionalna čustva. Kljub temu je zagotovil svojim tovarišem, da bodo te nove narodne uprave komunističnih partij de facto pod vodstvom Sovnarkoma.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000386-323">[323]</a> Konec leta 1918 je britanska laburistična stranka pozvala k vzpostavitvi mednarodne konference socialističnih strank, Delavsko in socialistično internacionalo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966389–390-324">[324]</a> Lenin je v tem videl obuditev <a href="/wiki/Druga_internacionala" title="Druga internacionala">Druge internacionale</a>, ki jo je preziral in je oblikoval svojo lastno rivalsko mednarodno socialistično konferenco, da bi izničil njen učinek.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966390-325">[325]</a> Organiziral jo je s pomočjo Zinovjeva, Buharina, Trockega, Rakovskega in Balabanoffove,<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966390-325">[325]</a> prvi kongres te komunistične internacionale je bil odprt marca 1919 v Moskvi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964525Shub1966390Rice1990174Volkogonov1994390Service2000386White2001160Read2005225-326">[326]</a> Manjkala ji je globalna pokritost; večina delegatov je živela v okviru držav nekdanjega ruskega cesarstva in večina mednarodnih delegatov ni bila priznana v katerikoli socialistični stranki v njihovih lastnih državah.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964525Shub1966390–391Rice1990174Service2000386White2001160-327">[327]</a> Boljševiki so tako prevladovali v postopkih,<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000387White2001160-328">[328]</a> Lenin pa je pozneje napisal serijo regulacij, ki so pomenile, da so se lahko le socialistične stranke, ki so podpirale poglede boljševikov, pridružile Komiterni.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964525Shub1966398Read2005225–226-329">[329]</a> Med prvo konferenco je Lenin govoril z delegati in kritiziral parlamentarno pot do socializma, za katero so se zavzemali revizionistični marksisti, kot je bil Kautsky in je ponovno pozval k nasilnemu strmoglavljenju evropskih buržoaznih vlad.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000387-330">[330]</a> Čeprav je predsednik Komunterne postal Zinovjev, je Lenin ohranil velik vpliv nanjo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966395Volkogonov1994391-331">[331]</a> <figure class="mw-halign-left" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:19220900-lenin-and-stalin-at-gorki-2.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/19220900-lenin-and-stalin-at-gorki-2.jpg/201px-19220900-lenin-and-stalin-at-gorki-2.jpg" decoding="async" width="201" height="203" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/19220900-lenin-and-stalin-at-gorki-2.jpg/302px-19220900-lenin-and-stalin-at-gorki-2.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/19220900-lenin-and-stalin-at-gorki-2.jpg/403px-19220900-lenin-and-stalin-at-gorki-2.jpg 2x" data-file-width="1319" data-file-height="1330" /></a><figcaption>Lenin z <a href="/wiki/Josif_Stalin" title="Josif Stalin">Josifom Stalinom</a> leta 1922.</figcaption></figure> Julija 1920 se je v petrograjskem Smolnem institutu začel drugi kongres Komunistične internacionale, kar je bilo zadnjič, da je Lenin obiskal kakšno drugo mesto.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966397Service2000409-332">[332]</a> Tam je spodbudil tuje delegate, naj posnemajo boljševiški prevzem oblasti, opustil pa je svoje dolgoletno prepričanje, da je kapitalizem nujna stopnja družbenega razvoja in je spodbudil narode pod kolonialno nadvlado, naj spremenijo svojo predkapitalistično družbo neposredno v socialistično.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000409–410-333">[333]</a> Lenin je za to konferenco napisal kratko knjigo Levi komunizem: Otročji nered, v kateri je izrazil svojo kritiko elementov v britanski in nemški komunistični partiji, ki sta zavrnili vstop v njihove nacionalne parlamentarne sisteme in sindikate; Lenin je zahteval, naj delajo za revolucionarno stvar.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964415–420White2001161,_180–181-334">[334]</a> Ta konferenca je bila preložena za več dni zaradi potekajoče vojne s Poljsko<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000410-335">[335]</a> in je bila preseljena v Moskvo, kjer se je nadaljevala do avgusta.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966397-336">[336]</a> Svetovna revolucija, ki jo je Lenin napovedal, se ni uresničila, saj je bila madžarska revolucija strmoglavljena, nemške marksistične vstaje pa zatrte.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964341Shub1966396Rice1990174-337">[337]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Lakota_in_Nova_ekonomska_politika:_1920–1922">Lakota in Nova ekonomska politika: 1920–1922</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Lakota in Nova ekonomska politika: 1920–1922" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Lakota in Nova ekonomska politika: 1920–1922">uredi kodo</a>]</div> V Komunistični partiji sta bili dve disidentski frakciji: Skupina demokratičnega centrizma in Delavska opozicija sta rusko državo obtoževali prevelike centralizacije in birokracije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964437–438Shub1966406Rice1990183Service2000419White2001167–168-338">[338]</a> Tudi delavska opozicija, ki je imela povezave z uradnimi državnimi sindikati, je izrazila skrb, da je vlada izgubila zaupanje ruskega delavskega razreda.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966406Service2000419White2001167-339">[339]</a> Razjezil jih je predlog Trockega, da naj bi sindikate ukinili. Imel jih je za nepotrebne v »delavski državi«, toda Lenin se s tem ni strinjal in je verjel, da jih je bolje ohraniti; večina boljševikov je v razpravi o sindikatih sprejela Leninovo mnenje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964436,_442Rice1990183–184Sandle1999104–105Service2000422–423White2001168Read2005269-340">[340]</a> Da bi razrešil nezadovoljstvo, je Lenin februarja 1921 na 10. partijskem kongresu uvedel prepoved frakcijske dejavnosti v partiji pod grožnjo izključitve.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWhite2001170-341">[341]</a> Ruska lakota leta 1921, ki jo je deloma povzročila suša, je bila najhujša ruska lakota po tisti iz leta 1891 in je zahtevala pet milijonov žrtev.<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan2012164-342">[342]</a> Stanje so še poslabšali državni zasegi in izvoz velikih količin ruskega žita.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994343,_347-343">[343]</a> Vlada ZDA je v pomoč žrtvam lakote vzpostavila Ameriško upravo za humanitarno pomoč, prek katere je delila hrano;<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964508Shub1966414Volkogonov1994345White2001172-344">[344]</a> Lenin je bil glede te pomoči sumničav in jo je natančno opazoval.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994346-345">[345]</a> Med lakoto je patriarh Tihon pozval pravoslavne cerkve, naj prodajo nepotrebne predmete in pomagajo nahraniti stradajoče, kar je vlada podprla.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994374–375-346">[346]</a> Februarja 1922 je Sovnarkom pozval, naj vse vredne predmete, ki pripadajo cerkvenim institucijam, prisilno zasežejo in prodajo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994375–376Read2005251Ryan2012176,_177-347">[347]</a> Tihon je nasprotoval prodaji predmetov, ki se uporabljajo pri <a href="/wiki/Evharistija" title="Evharistija">obhajilu</a> in veliko cerkvenih dostojanstvenikov je zasegom nasprotovalo, kar je vodilo v nasilje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994376Ryan2012178-348">[348]</a> V letih 1920 in 1921 je lokalno nasprotovanje zasegom privedlo do protiboljševiških kmečkih uporov širom Rusije, ki so bili zatrti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964467Shub1966406Volkogonov1994343Service2000425White2001168Read2005220Ryan2012154-349">[349]</a> Med največjimi je bil <a href="/wiki/Tambovski_upor" title="Tambovski upor">tambovski upor</a>, ki ga je zatrla Rdeča armada.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964459Leggett1981330–333Service2000423–424White2001168Ryan2012154–155-350">[350]</a> Februarja 1921 so delavci v Petrogradu začeli stavko, ki je privedla do tega, da je vlada razglasila izredne razmere v mestu in poslala Rdečo armado, da je zatrla proteste.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966406–407Leggett1981324–325Rice1990184Read2005220Ryan2012170-351">[351]</a> Marca so mornarji v <a href="/wiki/Kron%C5%A1tat" title="Kronštat">Kronštatu</a> začeli <a href="/wiki/Kron%C5%A1tatski_upor" title="Kronštatski upor">kronštatski upor</a> proti boljševiški vladi, v katerem so mornarji zahtevali svobodo tiska za vse socialiste, svobodo zbiranja za neodvisne sindikate in da je kmetom dovoljen prosti trg brez zaseganja pridelkov. Lenin je razglasil, da so upornike zavajali socialisti-revolucionarji in tuji imperialisti in je pozval k nasilnim povračilnim ukrepom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964469–470Shub1966405Leggett1981325–326Rice1990184Service2000427White2001169Ryan2012170-352">[352]</a> Pod vodstvom Trockega je Rdeča armada 17. marca zadušila upor, kar je vodilo v tisoče mrtvih in internacijo preživelih v delovna taborišča.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964470–471Shub1966408–409Leggett1981327–328Rice1990184–185Service2000427–428Ryan2012171–172-353">[353]</a> Februarja 1921 je Lenin v politbiroju vpeljal Novo ekonomsko politiko (NEP). O njeni nujnosti je prepričal najpomembnejše boljševike in v aprilu je bila uzakonjena.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966411Rice1990185Service2000421,_424–427,_429-354">[354]</a> Lenin je to politiko predstavil v brošuri »O davku na hrano«, v kateri je trdil, da NEP predstavlja vrnitev k prvotnim boljševiškim ekonomskim načrtom; trdil je, da so se od slednjih odmaknili zaradi državljanske vojne, med katero je bil Sovnarkom prisiljen poseči po ekonomskih politikah vojnega komunizma, ki so vključevale nacionalizacijo industrije, centralizirano razporeditev izdelkov, prisilni zaseg kmetijske proizvodnje in poskuse odstranitve denarnega obtoka, zasebnih podjetij ter svobodne trgovine, kar je vodilo v resen gospodarski zlom.<a href="#cite_note-gregory2004-355">[355]</a><a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964479–480Sandle1999155Service2000430White2001170,_171-356">[356]</a> NEP je dovoljeval nekatera zasebna podjetja v Rusiji in ponovno vzpostavitev mezdnega sistema, dovolil pa je tudi kmetom, da so prodajali svoje pridelke na prostem trgu, njihovi prihodki pa so bili obdavčeni.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966411Sandle1999153,_158Service2000430White2001169Read2005264–265-357">[357]</a> Politika je tudi dovoljevala vrnitev majhnih podjetij v zasebni lasti; osnovna industrija, transport in mednarodna trgovina so ostali pod državnim nadzorom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966412Service2000430Read2005266Ryan2012159-358">[358]</a> Lenin je definiral pojem »državnega kapitalizma«<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964479Shub1966412Sandle1999155Ryan2012159-359">[359]</a> in veliko boljševikov je to videlo kot izdajo socialističnih načel.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle1999151Service2000422White2001171-360">[360]</a> Leninovi življenjepisci so pogosto opisovali vpeljavo NEP kot enega največjih dosežkov in nekateri verjamejo, da bi bil v primeru neuveljavitve Sovnarkom hitro strmoglavljen v ljudski vstaji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000421,_434-361">[361]</a> Januarja 1920 je vlada vpeljala splošno delovno obveznost, s katero je zagotovila, da so delali vsi državljani med 16. in 50. letom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990703–707Sandle1999103Ryan2012143-362">[362]</a> Lenin je tudi pozval k množični elektrifikaciji Rusije, načrt GOELRO, ki se je začel februarja 1920; Leninov izjava, da je »komunizem sovjetska moč plus elektrifikacija celotne države«, je bila množično citirana v naslednjih letih.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964423,_582Sandle1999107White2001165Read2005230-363">[363]</a> Da bi rusko gospodarstvo napredovalo z mednarodno trgovino, je Sovnarkom poslal delegate na Ženevsko konferenco; Lenin je upal, da se je bo lahko sam udeležil, vendar mu je to preprečilo slabo zdravje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964567–569-364">[364]</a> Konferenca je privedla do <a href="/w/index.php?title=Rapalska_pogodba_(1922)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Rapalska pogodba (1922) (stran ne obstaja)">ruskega sporazuma z Nemčijo</a>, ki je nasledil prejšnji angleško-sovjetski trgovinski sporazum.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964574,_576–577Service2000432,_441-365">[365]</a> Lenin je upal, da bo z dovoljenjem tujim korporacijam, da investirajo v Rusiji, Sovnarkom zaostril rivalstvo med kapitalističnimi narodi in pospešil njihov propad; ameriškim korporacijam je poskušal dati v najem naftna polja <a href="/wiki/Kam%C4%8Datka" title="Kamčatka">Kamčatke</a>, da bi zaostril spore med ZDA in Japonsko, ki je želela Kamčatko zase.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964424–427-366">[366]</a> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pešanje_zdravja_in_spor_s_Stalinom:_1920–1923">Pešanje zdravja in spor s Stalinom: 1920–1923</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Pešanje zdravja in spor s Stalinom: 1920–1923" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pešanje zdravja in spor s Stalinom: 1920–1923">uredi kodo</a>]</div> V Leninovo zadrego in grozo so aprila 1920 boljševiki organizirali veliko zabavo ob njegovem 50. rojstnem dnevu, ob katerem so bila množična slavja širom Rusije in je bilo objavljenih več pesmi in biografij, posvečenih njemu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964414Rice1990177–178Service2000405Read2005260–261-367">[367]</a> Med letoma 1920 in 1926 je izšlo dvajset zvezkov Leninovih Zbranih del; nekaj gradiva je bilo izpuščenega.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994283-368">[368]</a> Leta 1920 je Lenina obiskalo več pomembnih zahodnih osebnosti; med njimi sta bila pisatelj <a href="/wiki/Herbert_George_Wells" title="Herbert George Wells">H. G. Wells</a> in filozof <a href="/wiki/Bertrand_Russell" title="Bertrand Russell">Bertrand Russell</a>,<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964404–409Rice1990178–179Service2000440-369">[369]</a> pa tudi anarhista <a href="/wiki/Emma_Goldman" title="Emma Goldman">Emma Goldman</a> ter <a href="/w/index.php?title=Alexander_Berkman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Alexander Berkman (stran ne obstaja)">Alexander Berkman</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964409–411-370">[370]</a> Lenina je obiskala tudi <a href="/w/index.php?title=Inessa_Armand&action=edit&redlink=1" class="new" title="Inessa Armand (stran ne obstaja)">Inessa Armand</a>, ki je bila vse slabšega zdravja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964433–434Shub1966380–381Rice1990181Service2000414–415Read2005258-371">[371]</a> Lenin jo je poslal v sanatorij v <a href="/w/index.php?title=Kislovodsk&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kislovodsk (stran ne obstaja)">Kislovodsku</a> na Severnem Kavkazu, da bi okrevala, toda tam je med epidemijo kolere septembra 1920 umrla.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964434Shub1966381–382Rice1990181Service2000415Read2005258-372">[372]</a> Njeno truplo so vrnili v Moskvo, kjer je vidno užaloščeni Lenin vodil njen pogreb ob Kremeljskem obzidju.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990181–182Service2000416–417Read2005258-373">[373]</a> V drugi polovici leta 1921 je Lenin resno zbolel<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966426Lewin196933Rice1990187Volkogonov1994409Service2000435-374">[374]</a> za <a href="/w/index.php?title=Hiperakuzija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Hiperakuzija (stran ne obstaja)">hiperakuzijo</a>, nespečnostjo in rednimi glavoboli.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966426Rice1990187Service2000435-375">[375]</a> Po vztrajanju politbiroja je julija zapustil Moskvo za en mesec in odšel v svoj dvorec v Gorkem, kjer sta zanj skrbeli njegova žena in sestra.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000436Read2005281Rice1990187-376">[376]</a> Lenin je začel premišljevati o samomoru in je prosil Krupsko in Stalina za <a href="/w/index.php?title=Kalijev_cianid&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kalijev cianid (stran ne obstaja)">kalijev cianid</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994420,_425–426Service2000439Read2005280,_282-377">[377]</a> Da bi Leninu v zadnjih letih pomagali, so najeli 26 zdravnikov; večina je bila tujcev in so jih najeli za visoko ceno.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994443Service2000437-378">[378]</a> Nekateri so predlagali, da naj bi njegovo bolezen povzročala zastrupitev s kovinami krogel v njegovem telesu od poskusa atentata leta 1918; aprila 1922 je prestal operacijo, s katero so krogle uspešno odstranili.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964598–599Shub1966426Service2000443White2001172Read2005258-379">[379]</a> Simptomi so se nadaljevali tudi po operaciji in Leninovi zdravniki niso bili prepričani, kaj je razlog za to; nekateri so sumili, da je imel <a href="/w/index.php?title=Nevrastenija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nevrastenija (stran ne obstaja)">nevrastenijo</a> ali <a href="/w/index.php?title=Cerebralna_arterioskleroza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Cerebralna arterioskleroza (stran ne obstaja)">cerebralno arteriosklerozo</a>. Maja 1922 je imel prvo kap, po kateri je začasno izgubil zmožnost govora in je bil paraliziran na desni stani.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964600Shub1966426–427Lewin196933Service2000443White2001173Read2005258-380">[380]</a> V Gorkem je okreval in si do julija večinoma opomogel.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966427–428Service2000446-381">[381]</a> Oktobra se je vrnil v Moskvo; decembra je imel drugo kap, zato se je vrnil v Gorki.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964634Shub1966431–432Lewin196933–34White2001173-382">[382]</a> Lenin se je kljub bolezni še naprej vneto zanimal za politiko. Ko so na sodnem procesu med junijem in avgustom 1922 ugotovili, da je vodstvo socialistov-revolucionarjev krivo zarote poti vladi, je Lenin pozval k njihovi usmrtitvi; namesto tega so jih zaprli za nedoločen čas, usmrčeni pa so bili šele med <a href="/wiki/Velika_%C4%8Distka" title="Velika čistka">Stalinovo veliko čistko</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964600–602Shub1966428–430Leggett1981318Sandle1999164Service2000442–443Read2005269Ryan2012174–175-383">[383]</a> Vlada je tudi z Leninovo podporo uspela praktično izbrisati menjševizem v Rusiji in je marca 1923 očistila vse menjševike iz državnih ustanov in podjetij, člane stranke pa zaprla v koncentracijska taborišča.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994310Leggett1981320–322Aves1996175–178Sandle1999164Lee2003103–104Ryan2012172-384">[384]</a> Lenina je skrbelo preživetje carističnega birokratskgea sistema v sovjetski Rusiji,<a href="#cite_note-FOOTNOTELewin19698–9White2001176Read2005270–272-385">[385]</a> zlasti v njegovih zadnjih letih.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964578Rice1990189-386">[386]</a> Obsodil je birokratski pristop in pozval k popolni preobrazbi, da bi se soočil s tem problemom.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990192–193-387">[387]</a> V enem od pisem se je tako pritoževal, da »se potapljamo v umazano birokratsko močvirje«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964578-388">[388]</a> Med decembrom 1922 in januarjem 1923 je Lenin narekoval svojo oporoko, v kateri je govoril o osebnostnih značilnostih svojih tovarišev, zlasti Trockega in Stalina.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964638–639Shub1966433Lewin196973–75Volkogonov1994417Service2000464White2001173–174-389">[389]</a> Priporočal je, naj Stalina odstranijo s položaja generalnega sekretarja komunistične partije, saj ga je ocenil kot neprimernega za ta položaj.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964647Shub1966434–435Rice1990192Volkogonov1994273Service2000469White2001174–175Read2005278–279-390">[390]</a> Namesto njega je za položaj predlagal Trockega, ki ga je opisal kot »najbolj sposobnega moža v trenutnem centralnem komiteju«; izpostavil je večji intelekt Trockega, hkrati pa ga je kritiziral zaradi samozaverovanosti in naklonjenosti k prekomerni administraciji.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964640Shub1966434–435Volkogonov1994249,_418Service2000465White2001174-391">[391]</a> Med tem obdobjem je narekoval kritiko birokratske narave Delavskega in kmečkega inšpektorata ter pozval k rekrutiranju novega, delavskega osebja kot protistrup temu problemu,<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964666–667,_669Lewin1969120–121Service2000468Read2005273-392">[392]</a> v drugem članku pa je pozval, naj se država bori z nepismenostjo, naj spodbuja točnost in natančnost med prebivalstvom in spodbuja kmete, naj se pridružijo operativcem.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964650–654Service2000470-393">[393]</a> V Leninovi odsotnosti je Stalin začel utrjevati svojo moč tako z nameščanjem svojih podpornikov na pomembne položaje<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966426,_434Lewin196934–35-394">[394]</a> kot s slikanjem sebe kot Leninovega najbližjega človeka in zaslužnega naslednika.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994263–264-395">[395]</a> Decembra 1922 je Stalin prevzel odgovornost za Leninov način zdravljenja in politbiro mu je naložil nalogo, naj nadzoruje dostop do njega.<a href="#cite_note-FOOTNOTELewin196970Rice1990191Volkogonov1994273,_416-396">[396]</a> Lenin je bil vse bolj kritičen do Stalina in je sredi leta 1922 vztrajal, naj država ohrani monopol nad mednarodno trgovino, Stalin pa je vodil druge boljševike k nasprotovanju temu, vendar brez uspeha.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964635Lewin196935–40Service2000451–452White2001173-397">[397]</a> Med njima so bili tudi osebni spori; Stalin je užalil Krupsko s kričanjem nanjo med telefonskim pogovorom, kar je zelo razjezilo Lenina, ki je Stalinu poslal pismo, v katerem je izrazil svojo jezo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964637–638,_669Shub1966435–436Lewin196971,_85,_101Volkogonov1994273–274,_422–423Service2000463,_472–473White2001173,_176Read2005279-398">[398]</a> Najpomembnejše politično razhajanje med njima je vznikniko med gruzijsko afero. Stalin je predlagal, naj Gruzijo in sosednje države, kot sta Azerbajdžan in Armenija, ki ju je zasedla Rdeča armada, prisilno sovjetizirajo in združijo v rusko državo, kljub nasprotovanju lokalnih vlad, ki jih je nastavila Sovjetska zveza.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964607–608Lewin196943–49Rice1990190–191Volkogonov1994421Service2000452,_453–455White2001175–176-399">[399]</a> Lenin je to razumel kot izraz velikega ruskega narodnega šovinizma, ki so ga izkazovali Stalin in podporniki. Namesto tega je Lenin pozval, da se te države pridružijo Rusiji kot polsamostojni deli večje zveze, za katero je predlagal, da se imenuje Zveza sovjetskih republik Evrope in Azije.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964608Lewin196950Leggett1981354Volkogonov1994421Service2000455White2001175-400">[400]</a> Stalin se je sprva nekoliko upiral predlogu, naposled pa ga je sprejel, toda ime zveze je z Leninovim soglasjem spremenil v Zvezo sovjetskih socialističnih republik (ZSSR).<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000455,_456-401">[401]</a> Lenin je Trockega poslal, da govori v njegovem imenu decembra v centralnem komiteju, kjer so načrte za Sovjetsko zvezo potrdili; te načrte so nato ratificirali 30. decembra na kongresu Sovjetov, kar je vodilo v oblikovanje Sovjetske zveze.<a href="#cite_note-FOOTNOTELewin196940,_99–100Volkogonov1994421Service2000460–461,_468-402">[402]</a> Kljub slabemu zdravju je bil Lenin izvoljen za predsednika nove vlade Sovjetske zveze.<a href="#cite_note-FOOTNOTERigby1979221-403">[403]</a> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Lenin-last-photo.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c6/Lenin-last-photo.jpg/220px-Lenin-last-photo.jpg" decoding="async" width="220" height="308" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c6/Lenin-last-photo.jpg/330px-Lenin-last-photo.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c6/Lenin-last-photo.jpg/440px-Lenin-last-photo.jpg 2x" data-file-width="637" data-file-height="893" /></a><figcaption>Zadnja Leninova fotografija</figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Smrt_in_pogreb:_1923–1924">Smrt in pogreb: 1923–1924</h3>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Smrt in pogreb: 1923–1924" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Smrt in pogreb: 1923–1924">uredi kodo</a>]</div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:V.I._Lenin_on_his_deathbed_-_Sergey_Malyutin_-_Rouge_Grand_Palais_-_without_border.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/V.I._Lenin_on_his_deathbed_-_Sergey_Malyutin_-_Rouge_Grand_Palais_-_without_border.jpg/221px-V.I._Lenin_on_his_deathbed_-_Sergey_Malyutin_-_Rouge_Grand_Palais_-_without_border.jpg" decoding="async" width="221" height="186" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/V.I._Lenin_on_his_deathbed_-_Sergey_Malyutin_-_Rouge_Grand_Palais_-_without_border.jpg/332px-V.I._Lenin_on_his_deathbed_-_Sergey_Malyutin_-_Rouge_Grand_Palais_-_without_border.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b6/V.I._Lenin_on_his_deathbed_-_Sergey_Malyutin_-_Rouge_Grand_Palais_-_without_border.jpg/442px-V.I._Lenin_on_his_deathbed_-_Sergey_Malyutin_-_Rouge_Grand_Palais_-_without_border.jpg 2x" data-file-width="3004" data-file-height="2524" /></a><figcaption>Leninovo truplo je bilo po pogrebu položeno v velik steklen mavzolej.</figcaption></figure> <dl><dd><div class="noprint relarticle mainarticle">Glavni članek: <a href="/wiki/Smrt_in_pogreb_Vladimirja_Lenina" title="Smrt in pogreb Vladimirja Lenina">Smrt in pogreb Vladimirja Lenina</a>.</div></dd></dl> Marca 1923 je Lenin utrpel tretjo kap in izgubil zmožnost govora;<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964671Shub1966436Lewin1969103Leggett1981355Rice1990193White2001176Read2005281-404">[404]</a> istega meseca je doživel delno paralizo svoje desne strani in začel je izkazovati čutno afazijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964671Shub1966436Volkogonov1994425Service2000474LernerFinkelsteinWitztum2004372-405">[405]</a> Maja je izgledalo, da počasi okreva in nekaj njegovih zmožnosti gibanja, govora in pisanja se mu je povrnilo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964672Rigby1979192Rice1990193–194Volkogonov1994429–430-406">[406]</a> Oktobra je zadnjič obiskal Kremelj.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964672Shub1966437Volkogonov1994431Service2000476Read2005281-407">[407]</a> V njegovih zadnjih tednih so Lenina obiskali Zinovjev, Kamenjev in Buharin; slednji ga je obiskal v njegovem dvorcu v Gorkem na dan njegove smrti.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990194Volkogonov1994299Service2000477–478-408">[408]</a> 21. januarja 1924 je Lenin padel v komo in pozneje tega dne umrl v starosti 53 let.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964673–674Shub1966438Rice1990194Volkogonov1994435Service2000478–479White2001176Read2005269-409">[409]</a> Uradni vzrok njegove smrti je bila neozdravljiva žilna bolezen.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994435LernerFinkelsteinWitztum2004372-410">[410]</a> Sovjetska vlada je naslednji dan javno razglasila Leninovo smrt.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice19907-411">[411]</a> 23. januarja so žalujoči iz komunistične partije, sindikatov in sovjetov obiskali njegov dom v Gorkemu, da bi pregledali njegovo truplo, ki so ga vodilni boljševiki nesli na ramenih v rdeči krsti.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice19907–8-412">[412]</a> Ta je bila z vlakom prepeljana v Moskvo, kjer so jo odnesli v dom sindikatov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964674Shub1966439Rice19907–8Service2000479-413">[413]</a> V naslednjih treh dneh je prišlo truplo pogledat okrog milijon žalujočih, ki so čakali v gneči več ur v hudem mrazu.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice19909-414">[414]</a> 26. januarja se je sestal enajsti kongres sovjetov in izrekel sožalje; govore so imeli Kalinin, Zinovjev in Stalin.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice19909-414">[414]</a> Trocki je bil odsoten; okreval je na Kavkazu, pozneje pa je trdil, da mu je Stalin poslal telegram z napačnim datumom načrtovanega pogreba, zaradi česar ni mogel priti pravočasno.<a href="#cite_note-FOOTNOTE''History'',_April_2009-415">[415]</a> Leninov pogreb je potekal naslednji dan, ko so njegovo truplo ob zvokih koračnic prenesli na <a href="/wiki/Rde%C4%8Di_trg" title="Rdeči trg">Rdeči trg</a>, kjer je zbrana množica poslušala vrsto govorov, preden je bilo truplo preneseno v grobnico namensko zgrajenega <a href="/wiki/Mavzolej" title="Mavzolej">mavzoleja</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966439Rice19909Service2000479–480-416">[416]</a> Kljub zmrzali se je dogodka udeležilo na desettisoče ljudi.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994440-417">[417]</a> Kljub nasprotovanju Krupske je bilo Leninovo truplo balzamirano za trajen ogled v mavzoleju na Rdečem trgu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964674Shub1966438Volkogonov1994437–438Service2000481-418">[418]</a> Med tem procesom so bili odstranjeni Leninovi možgani; leta 1925 je bil ustanovljen institut za njihovo seciranje, ki je ugotovil, da je imel Lenin resno <a href="/w/index.php?title=Skleroza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Skleroza (stran ne obstaja)">sklerozo</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964625–626Volkogonov1994446-419">[419]</a> Julija 1929 se je politbiro strinjal z odločitvijo, da se začasni mavzolej zamenja s trajnim iz granita, ki je bil dokončan leta 1933.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994444,_445-420">[420]</a> Leta 1940 in ponovno leta 1970 so zamenjali njegov sarkofag.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994445-421">[421]</a> V času <a href="/wiki/Druga_svetovna_vojna" title="Druga svetovna vojna">druge svetovne vojne</a> med letoma 1941 in 1945 so zaradi varnosti truplo začasno prenesli v <a href="/wiki/Tjumen" title="Tjumen">Tjumen</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994444-422">[422]</a> Leta 2024 truplo ostaja na ogled javnosti v <a href="/wiki/Leninov_mavzolej" title="Leninov mavzolej">Leninovem mavzoleju</a> na Rdečem trgu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEMoscow.info-423">[423]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Politična_ideologija">Politična ideologija</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Politična ideologija" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politična ideologija">uredi kodo</a>]</div> Lenin je bil goreč marksist<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan201218-424">[424]</a> in je verjel, da je njegova interpretacija marksizma, ki jo je Martov leta 1904 prvi poimenoval leninizem<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994409-425">[425]</a> edina avtentična in ortodoksna.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199935Service2000237-426">[426]</a> Po njegovi marksistični perspektivi bo človeštvo na koncu doseglo čisti komunizem ter postalo egalitarna družba delavcev brez države in razredov, ki bodo svobodni izkoriščanja in odtujitve ter bodo sami nadzorovali svojo usodo in bodo živeli po pravilu »od vsakega po njegovih zmožnostih, vsakomur po njegovih potrebah«.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199941-427">[427]</a> Po Volkogonovu je Lenin »globoko in iskreno« verjel, da bo pot, na katero je usmeril Rusijo, na koncu vodila do vzpostavitve te komunistične družbe.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994206-428">[428]</a> Leninova marksistična prepričanja so ga pripeljala do pogleda, da se družba ne more neposredno preobraziti iz svojega trenutnega stanja v komunizem, temveč mora najprej vstopiti v fazo socializma in tako je bila njegova glavna skrb, kako spremeniti Rusijo v socialistično družbo. Da bi to naredil, je verjel, da je nujna »diktatura proletariata«, ki bi zatrla buržoazijo in razvila socialistično gospodarstvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199935-429">[429]</a> Socializem je opredelil kot »red civiliziranih soupravljalcev, v katerem so proizvodna sredstva v družbeni lasti«,<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966432-430">[430]</a> in verjel je, da mora biti ta gospodarski sistem razširjen, dokler ne bi ustvaril družbo izobilja.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199941-427">[427]</a> Da bi to dosegli, je bila njegova glavna skrb pripeljati rusko gospodarstvo pod državni nadzor, vsi državljani pa bi po njegovih besedah postali uslužbenci države.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199942–43-431">[431]</a> Leninova interpretacija socializma je bila centralizirana, načrtovana in državna s strogo nadzorovano proizvodnjo in distribucijo.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199941-427">[427]</a> Verjel je, da bi se vsi delavci v državi prostovoljno pridružili, da bi omogočili gospodarsko in politično centralizacijo države.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199938-432">[432]</a> Na ta način se njegovi pozivi k delavsko nadzorovanim sredstvom proizvodnje niso nanašali na neposredni nadzor podjetij s strani njihovih delavcev, vendar na delovanje vseh podjetij pod nadzorom delavske države.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199943–44,_63-433">[433]</a> To je pripeljalo do tega, da so nekateri doživljali dve nasprotujoči si temi v Leninovi misli: ljudski delavski nadzor in centralizirani, hierarhični ter prisilni državni aparat.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199936-434">[434]</a> Pred letom 1914 so bili Leninovi pogledi večinoma skladni s prevladujočo evropsko marksistično konvencionalnostjo.<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan201218-424">[424]</a> Čeprav je zasmehoval marksiste, ki so sprejemali ideje od sodobnih nemarksističnih filozofov in sociologov,<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000203-435">[435]</a> so na njegove ideje vplivali ne le ruska marksistična teorija, vendar tudi širše ideje ruskega revolucionarnega gibanja,<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199929White20011-436">[436]</a> vključno s tistimi od Narodnikovih agrarnih socialistov.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000173-437">[437]</a> Sprejel je svoje ideje glede na spreminjajoče se okoliščine,<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan201213-438">[438]</a> vključno s pragmatično realnostjo vladanja Rusiji med vojno, lakoto in gospodarskim zlomom.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199957White2001151-439">[439]</a> Ko se je leninizem razvijal, je Lenin spremenil uveljavljeno marksistično ortodoksnost in vpeljal inovacije v marksistični misli.<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan201218-424">[424]</a> V svojem teoretičnem pisanju, zlasti v Imperializmu, najvišjem stadiju kapitalizma, je Lenin diskutiral o tem, kar je smatral za razvoj kapitalizma po Marxovi smrti; po njegovem mnenju je kapitalizem dosegel novo stopnjo državnega monopolnega kapitalizma.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199934-440">[440]</a> Čeprav je v ruskem gospodarstvu prevladovalo kmetijstvo, je Lenin verjel, da prisotnost monopolnega kapitalizma v Rusiji pomeni, da je država dovolj razvita za premik k socializmu.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWhite2001150–151-441">[441]</a> Lenin je sprejel bolj absolutistično in doktrinalno perspektivo od drugih različic marksizma<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan201218-424">[424]</a> in jo je ločeval po čustveni intenzivnosti njenih osvoboditeljskih pogledov.<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan201219-442">[442]</a> Ta različica je izstopala tudi po poudarjanju vloge avantgarde, ki bi vodila proletariat v revolucijo,<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan201219-442">[442]</a> in povzdigovala vlogo nasilja kot revolucionarnega orodja.<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan20123-443">[443]</a> Lenin je verjel, da predstavniška demokracija kapitalističnih držav daje iluzijo demokracije, medtem ko ohranja »diktaturo buržoazije«; opisal je sistem predstavniške demokracije v ZDA, ki ga je označil za »spektakularni nepomembni duel med dvema buržoaznima strankama«, od katerih sta obe vodili zviti multimilijonarji, ki izkoriščajo ameriški proletariat.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990121-444">[444]</a> Nasprotoval je liberalizmu in izražal antipatijo do svobode kot vrednote<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994471-445">[445]</a> ter je verjel, da so svoboščine liberalizma prevarantske, saj ne osvobajajo delavcev od kapitalističnega izkoriščanja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966443-446">[446]</a> Lenin je razglasil, da je »sovjetska vlada več milijonkrat bolj demokratična od najbolj demokratične buržoazne republike«, saj je slednja preprosto »demokracija bogatih«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964310Shub1966442-447">[447]</a> Diktaturo proletariata je imel za demokratično, saj je po njegovem vključevala predstavnike sovjetov, delavce, ki so volili lastne uradnike, in redno kroženje ter vključevanje vseh delavcev v državni upravi.<a href="#cite_note-FOOTNOTESandle199936–37-448">[448]</a> Leninovo prepričanje, kako bi morala izgledati proletarska država, je kljub temu odstopala od marksističnega prevladujočega mnenja; evropski marksisti, kot na primer Kautsky, so si predstavljali demokratično izvoljeno parlamentarno vlado, v kateri bi imel proletariat večino, Lenin pa je pozival k močnemu, centraliziranemu državnemu aparatu, ki bi izključil vsakršen pridatek buržoazije.<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan201219-442">[442]</a> Lenin je bil internacionalist in goreč privrženec svetovne revolucije ter je imel državne meje za preživet koncept, nacionalizem pa za moteči element razrednega boja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196454Shub1966423Pipes1990352-449">[449]</a> Bil je prepričan, da se bodo v socialistični družbi svetovni narodi nujno zlili v enega in pripeljali do ene svetovne vlade.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196488–89-450">[450]</a> Verjel je, da bi ta socialistična država morala biti centralizirana, unitarna, federalizem pa je imel za buržoazni koncept.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196487Montefiore2007266-451">[451]</a> V svojem pisanju je Lenin zagovarjal protiimperialistične ideje in trdil, da si vsi narodi zaslužijo »pravico do samoodločbe«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196487-452">[452]</a> Podpiral je vojne za narodno osvoboditev in trdil, da so takšni spopadi nujni, da se manjšinska skupina odcepi od socialistične države, saj socialistične države niso »svete ali zavarovane pred napakam ali šibkostim«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196491,_93-453">[453]</a> Pred prevzemom oblasti leta 1917 je Lenina skrbelo, da bi etnične in nacionalne manjšine sovjetsko vlado onesposobile s svojimi pozivi k neodvisnosti; po trditvah zgodovinarja Simona Sebaga Montefiora je Lenin tako spodbujal Stalina, naj razvije teorijo, ki ponuja idealno avtonomijo in pravico do odcepitve brez nujnosti, da se podeli katerakoli od njiju.<a href="#cite_note-FOOTNOTEMontefiore2007266-454">[454]</a> Glede prevzema oblasti je Lenin pozval k razpustitvi vezi, ki so silile manjšinske etnične skupine, da ostajajo v Ruskem cesarstvu in se zavzemal za njihovo pravico k odcepitvi, vendar je pričakoval tudi takojšnjo ponovno pridružitev v duhu proletarskega internacionalizma.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPage194817Page1950354-455">[455]</a> Da bi zagotovil to enotnost, je bil pripravljen uporabiti vojaško silo, kar je pripeljalo do vpadov v neodvisne države, ki so se oblikovale v Ukrajini, Gruziji, Poljski, Finski in v baltskih državah.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPage1950355-456">[456]</a> Šele ko so spopadi s Finsko, baltskimi državami in Poljsko postali neuspešni, je Leninova vlada priznala njihovo neodvisnost.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPage1950342-457">[457]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Osebno_življenje_in_značilnosti">Osebno življenje in značilnosti</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Osebno življenje in značilnosti" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Osebno življenje in značilnosti">uredi kodo</a>]</div> Lenin je sebe videl videl kot človeka usode in je trdno verjel v pravilnost svoje stvari in v svojo sposobnost biti revolucionarni vodja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000159,_202Read2005207-458">[458]</a> Biograf <a href="/w/index.php?title=Louis_Fischer&action=edit&redlink=1" class="new" title="Louis Fischer (stran ne obstaja)">Louis Fischer</a> ga je opisal kot ljubitelja »radikalnih sprememb in maksimalnega preobrata«, človeka, za katerega ni bilo sredine.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196447,_148-459">[459]</a> Pipes je poudaril Leninovo izjemno sposobnost za disciplinirano delo in predanost revolucionarni stvari ter njegovo veliko karizmo.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990348,_351-460">[460]</a> Volkogonov je podobno verjel, da je imel Lenin »vpliv nad ljudmi zaradi moči njegove osebnosti«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994246-461">[461]</a> Leninov prijatelj Gorki je po drugi strani pripomnil, da je imel Lenin »plešast, čokat in robusten« zunanji izgled ter je bil kot komunistični revolucionar »preveč običajen« in ni dajal »vtisa vodje«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196457-462">[462]</a> Zgodovinar in biograf Robert Service je trdil, da je bil Lenin intenzivno čustven mladenič,<a href="#cite_note-FOOTNOTEService200073-463">[463]</a> ki je izražal močno sovraštvo do carističnih oblasti.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196444Service200081-464">[464]</a> Po trditvah Servica je Lenin razvil čustveno navezanost na njegove ideološke junake, kot so bili Marx, Engels in Černiševski; imel je veliko njihovih portretov<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000118-465">[465]</a> in se je v zasebnosti izražal, da je »zaljubljen« v Marxa in Engelsa.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000232Lih201113-466">[466]</a> Po trditvah Leninovega biografa Jamesa D. Whita je imel Lenin njihova dela za »svete spise«, »versko dogmo«, o kateri »naj ne bi dvomili, temveč bi vanjo verovali«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEWhite200188-467">[467]</a> Po Volkogonovu je Lenin sprejel marksizem kot absolutno resnico in se temu primerno vedel kot verski fanatik.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994362-468">[468]</a> Bertrand Russel je podobno menil, da je Lenin izražal neomajno vero, religiozno vero v marksistični evangelij.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964409-469">[469]</a> Biograf Christopher Read je mnenja, da je bil Lenin sekularni ekvivalent teoretičnih voditeljev, ki so svojo zakonitost utemeljevali na resnici njihovih doktrin in ne na narodnih mandatih.<a href="#cite_note-FOOTNOTERead2005262-470">[470]</a> Kljub temu je bil Lenin ateist in kritik religije ter je verjel, da je socializem neobhodno ateističen; tako je imel krščanski socializem za protislovje.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196440–41Volkogonov1994373Service2000149-471">[471]</a> Service je trdil, da je bil Lenin »muhast in nestanoviten«,<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000116-472">[472]</a> Pipes pa ga je opisal kot »popolnega ljudomznika«,<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes199611Read2005287-473">[473]</a> kar je Reed zavrnil in poudaril številne priložnosti, v katerih je Lenin izkazal prijaznost, zlasti napram otrokom.<a href="#cite_note-FOOTNOTERead2005259-474">[474]</a> Po trditvah več biografov je bil Lenin netoleranten do opozicije in je pogosto zavračal odkrita mnenja, ki so bila različna od njegovega.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196467Pipes1990353Read2005207,_212-475">[475]</a> Lahko je bil »strupen v svojih kritikah drugih«, izkazoval je nagnjenje k zasmehovanju, smešenju in ad hominem napadih na tiste, ki se niso strinjali z njim.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPetrovsky-Shtern201093-476">[476]</a> Dejstva, ki se niso skladala z njegovimi argumenti je ignoriral,<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990353-477">[477]</a> kompromise je preziral,<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196469-478">[478]</a> in zelo redko priznal lastne napake.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000244Read2005153-479">[479]</a> Zavrnil je spremembe svojih mnenj, dokler jih ni zavrnil popolnoma, nakar je novi pogled tretiral, kot da je nespremenljiv.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196459-480">[480]</a> Lenin ni izkazoval nobenih znakov sadizma ali osebnih želja po nasilnih dejanj, toda podpiral je nasilna dejanja drugih in ni izkazoval nobenega obžalovanja za tiste, ki so bili ubiti za revolucionarno stvar.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196445Pipes1990350Volkogonov1994182Service2000177Read2005208Ryan20126-481">[481]</a> Prevzel je utilitarno stališče, po katerem rezultat vedno opravičuje sredstva;<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964415Shub1966422Read2005247-482">[482]</a> po trditvah Servica je bil Leninov »kriterij morale preprost: ali določeno dejanje podpira ali zavira revolucionarno stvar?«<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000293-483">[483]</a> Lenin se je narodnostno opredeljeval za Rusa.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPetrovsky-Shtern201067-484">[484]</a> Service je Lenina opisoval kot »rahlo snobovskega v nacionalnih, socialnih in kulturnih terminih«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000453-485">[485]</a> Boljševiški voditelj je verjel, da so druge evropske države, zlasti Nemčija, kulturno naprednejše od Rusije,<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000389-486">[486]</a> ki jo je opisoval kot »eno najbolj nevednih, srednjeveških in sramotno zaostalih azijskih držav«.<a href="#cite_note-FOOTNOTERice1990121-444">[444]</a> Motilo ga je to, kar je imel za pomanjkanje zavesti in discipline med ruskimi ljudmi, še iz svoje mladosti pa je imel željo, da bi Rusija postala kulturno bolj evropska in zahodna.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes199611Service2000389–400-487">[487]</a> Kljub svoji revolucionarni politiki Leninu ni bilo všeč revolucionarno eksperimentiranje v literaturi in umetnosti in nasprotoval je <a href="/wiki/Ekspresionizem" title="Ekspresionizem">ekspresionizmu</a>, <a href="/wiki/Futurizem" title="Futurizem">futurizmu</a> in <a href="/wiki/Kubizem" title="Kubizem">kubizmu</a>, všeč pa mu je bil <a href="/wiki/Realizem" class="mw-redirect" title="Realizem">realizem</a> in ruska klasična literatura.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964489,_491Shub1966420–421Sandle1999125Read2005237-488">[488]</a> Lenin je imel konzervativno držo tudi na področju spolnosti in zakona.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196479Read2005237-489">[489]</a> V času svojega odraslega življenja je bil v zvezi s Krupsko, prijateljico marksistko, s katero se je poročil. Lenin in Krupska sta obžalovala, da nista nikoli imela otrok<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000199-490">[490]</a> in sta uživala v zabavanju otrok njunih prijateljev.<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966424Service2000213Rappaport201038-491">[491]</a> Read je opazil, da je imel Lenin »zelo bližnje, tople in vseživljenjske odnose« s svojimi družinskimi člani;<a href="#cite_note-FOOTNOTERead200519-492">[492]</a> ni imel vseživljenjskih prijateljev in edino za Armanda piše, da je bil edini njegov bližnji, intimni zaupnik.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964515Volkogonov1994246-493">[493]</a> Poleg ruščine je Lenin govoril in bral francoščino, nemščino in angleščino.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService2000242-494">[494]</a><a href="#cite_note-495">[495]</a> Skrbelo ga je za telesno kondicijo in redno je telovadil,<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196456Rice1990106Service2000160-496">[496]</a> rad je imel kolesarjenje, plavanje in lov,<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer196456Service2000188-497">[497]</a> v švicarskih gorah pa je tudi razvil strast za gorsko pohodništvo.<a href="#cite_note-FOOTNOTERead200520,_64,_132–37-498">[498]</a> Rad je imel tudi hišne ljubljenčke,<a href="#cite_note-FOOTNOTEShub1966423-499">[499]</a> zlasti mačke.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964367-500">[500]</a> Izogibal se je luksuzu in je živel špartansko življenje,<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964368-501">[501]</a> Pipes je opazil, da je bil Lenin izrazito skromen v svojih osebnih zadevah, kar je vodilo v »skromen, skoraj asketski življenjski slog«.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990812-502">[502]</a> Lenin je preziral nered in je želel, da je njegova pisalna miza vedno urejena, njegovi svinčniki ošiljeni in ko je delal, je zahteval popolno tišino.<a href="#cite_note-FOOTNOTEService200099–100,_160-503">[503]</a> Po Fisherju je bila Leninova »nečimrnost minimalna«<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964245-504">[504]</a> in zato mu ni bil všeč kult osebnosti, ki ga je sovjetska vlada začela graditi okrog njega; ne glede na to pa ga je sprejel zaradi koristi v poenotenju komunističnega gibanja.<a href="#cite_note-FOOTNOTEPipes1990349–350Read2005284,_259–260-505">[505]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Politična_represija_in_obsodbe">Politična represija in obsodbe</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Politična represija in obsodbe" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politična represija in obsodbe">uredi kodo</a>]</div> <figure typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Memorial_stone_to_victims_of_the_red_terror_in_Daugavpils.JPG" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Memorial_stone_to_victims_of_the_red_terror_in_Daugavpils.JPG/247px-Memorial_stone_to_victims_of_the_red_terror_in_Daugavpils.JPG" decoding="async" width="247" height="165" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Memorial_stone_to_victims_of_the_red_terror_in_Daugavpils.JPG/371px-Memorial_stone_to_victims_of_the_red_terror_in_Daugavpils.JPG 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f0/Memorial_stone_to_victims_of_the_red_terror_in_Daugavpils.JPG/494px-Memorial_stone_to_victims_of_the_red_terror_in_Daugavpils.JPG 2x" data-file-width="3072" data-file-height="2048" /></a><figcaption>Spominski kamen v Daugavpilsu, posvečen v spomin žrtvam rdečega terorja.</figcaption></figure> Številni zgodovinarji in biografi so Lenina ostro obsodili, njegovo vladanje pa so označili za <a href="/wiki/Totalitarizem" title="Totalitarizem">totalitarno</a>,<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964516Shub1966415Leggett1981364Volkogonov1994307,_312-506">[506]</a> ker je v času njegovega vladanja Sovjetska zveza postala policijska država.<a href="#cite_note-FOOTNOTELeggett1981364-507">[507]</a> Mnogi so njegovo vladanje opisali tudi kot enostransko diktaturo.<a href="#cite_note-FOOTNOTELewin196912Rigby1979x,_161Sandle1999164Service2000506Lee200397Read2005190Ryan20129-508">[508]</a> Več takšnih znanstvenikov je Lenina označilo za diktatorja;<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964417Shub1966416Pipes1990511Pipes19963Read2005247-509">[509]</a> Ryan je izjavil, da Lenin ni bil diktator v smislu, da so bila vsa njegova priporočila sprejeta in izvedena, saj se mnogi njegovi kolegi niso strinjali z njim glede različnih vprašanj.<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan20121-510">[510]</a> Ryan tudi trdi, da je bilo za Lenina revolucionarno nasilje zgolj sredstvo za dosego cilja, namreč vzpostavitev socialističnega, navsezadnje komunističnega sveta.<a href="#cite_note-FOOTNOTERyan2012184-511">[511]</a> Pod Leninovim režimom je umrlo več kot 6 milijonov ljudi, od tega največ v <a href="/wiki/Ruska_lakota_1921%E2%80%931922" title="Ruska lakota 1921–1922">ruski lakoti</a> med <a href="/wiki/Ruska_dr%C5%BEavljanska_vojna" title="Ruska državljanska vojna">rusko državljansko vojno</a>, <a href="/wiki/Rde%C4%8Di_teror" title="Rdeči teror">rdečem terorju</a>, ki so ga izvajali boljševiki, <a href="/wiki/Tambovski_upor" title="Tambovski upor">tambovskem uporu</a> in številnih množičnih pobojev. Lenin je bil ustanovitelj sovjetskega sistema koncentracijskih taborišč <a href="/wiki/Gulag" title="Gulag">Gulag</a> in je tudi spodbujal javne usmrtitve stavkajočih. Taborišča Gulag so imela zelo visoko stopnjo umrljivosti zaradi težkih življenjskih pogojev, za nameček pa so stražarji zapornike pogosto mučili in pobijali. Publicist Fischer je opozoril, da čeprav je bil Lenin diktator, ni bil takšen, kot je pozneje postal <a href="/wiki/Josif_Stalin" title="Josif Stalin">Josif Stalin</a>.<a href="#cite_note-FOOTNOTEFischer1964524-512">[512]</a> Volkogonov je verjel, da je Lenin vzpostavil diktaturo, kjer je imela partija ves nadzor nad narodom, medtem ko je Stalin vzpostal diktaturo, kjer je imel on sam ves nadzor nad narodom.<a href="#cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994313-513">[513]</a>   <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Pomen_Lenina_v_20._stoletju">Pomen Lenina v 20. stoletju</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Pomen Lenina v 20. stoletju" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pomen Lenina v 20. stoletju">uredi kodo</a>]</div> Lenin je bil s strani mnogih zgodovinarjev in filozofov prepoznan kot eden najpomembnejših filozofov na svetu. S strani revije <a href="/wiki/Time" title="Time">Time</a> je bil prepoznan kot eden izmed 100 najpomembnejših ljudi 20. stoletja ter en izmed 25 najpomembnejših političnih ikon tistega časa. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je Leninov ugled med postsovjetskimi generacijami znižal, še vedno pa ostaja pomembna zgodovinska figura sovjetske dobe.<a href="#cite_note-514">[514]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Leninovi_spomeniki">Leninovi spomeniki</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Leninovi spomeniki" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Leninovi spomeniki">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5590687">.mw-parser-output .hatnote{font-style:italic}.mw-parser-output div.hatnote{padding-left:1.6em;margin-bottom:0.5em}.mw-parser-output .hatnote i{font-style:normal}.mw-parser-output .hatnote+link+.hatnote{margin-top:-0.5em}</style><div role="note" class="hatnote navigation-not-searchable">Glavni članek: <a href="/wiki/Ru%C5%A1enje_spomenikov_Vladimirja_Lenina_v_Ukrajini" title="Rušenje spomenikov Vladimirja Lenina v Ukrajini">Rušenje spomenikov Vladimirja Lenina v Ukrajini</a></div> V času Lenina in Sovjetski dobi je bilo postavljenih veliko spomenikov Leninu. Zaradi političnih nasprotnikov, ki so Lenina zelo sovražili, jih je bilo veliko odstranjenih, vendar jih nekaj še vedno stoji. V Rusiji je Liberalna demokratična stranka Rusije (LDPR) predlagala, da se iz mest odstranijo vsi spomeniki Lenina, saj je njegova nepriljubljenost močno narasla. Razlog so dragi stroški vzdrževanja ter strah pred vandalizmom. Ta predlog je doživel veliko nasprotovanje s strani Komunistične partije Ruske federacije, ki se je v postsovjetski Rusiji sprijaznila z vlogo večne opozicije. Veliko trgov in mest je dobilo ime po Leninu. Mesto Sankt Petersburg, kjer sta se začeli februarska in oktobrska revolucija, se je leta 1924 štiri dni po Leninovi smrti preimenovalo v Leningrad. Enako se je zgodilo z mestom <a href="/wiki/Uljanovsk" title="Uljanovsk">Uljanovsk</a> (poimenovano po Leninovem rojstnem imenu). Po referendumu leta 1991 so Leningrad preimenovali nazaj v Sankt Petersburg, toda širši okraj <a href="/wiki/Leningrajska_oblast" title="Leningrajska oblast">Leningrajska oblast</a> je ohranil ime. V vesolju je bil po njem poimenovan leta 1916 odkrit asteroid <a href="/w/index.php?title=852_Wladilena&action=edit&redlink=1" class="new" title="852 Wladilena (stran ne obstaja)">852 Wladilena</a>. <ul><li>Največji spomenik in kip na svetu posvečen Leninu je bil postavljen v mestu <a href="/wiki/Ulan-Ude" title="Ulan-Ude">Ulan-Ude</a>, v Vzhodni <a href="/wiki/Sibirija" title="Sibirija">Sibiriji</a>. Ohranil se je vse do danes.</li> <li>Do leta 1992 je na Leninovem trgu (Leninplatz; danes <a href="/w/index.php?title=Trg_Zdru%C5%BEenih_narodov,_Berlin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Trg Združenih narodov, Berlin (stran ne obstaja)">trg Združenih narodov</a>, Platz der Vereinten Nationen) v Vzhodem Berlinu stal Leninov kip, danes namesto njega stoji vodomet.</li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Leninov_vpliv_v_Sloveniji">Leninov vpliv v Sloveniji</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Leninov vpliv v Sloveniji" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Leninov vpliv v Sloveniji">uredi kodo</a>]</div> Leninova ideja o komunizmu je močno vplivala na Slovenijo v času Kraljevine Jugoslavije. Komunistična partija v Jugoslaviji je sledila Leninovemu oziroma sovjetskemu zgledu. Zelo podoben je tudi odnos komunistične partije v Jugoslaviji in pa Lenina do Stalina.<a href="#cite_note-515">[515]</a> Podobno kot Rusija, ki je podporo iskala pri neruskih narodih in si je s pomočjo rusifikacije izsilila vodilni položaj, je tudi Komunistična partija v Jugoslaviji na podoben način držala svojo enotnost. V povojni Jugoslaviji se je Komunistična partija po razkolu z <a href="/wiki/Informbiro" title="Informbiro">Informbirojem</a> naslavljala kot prava naslednica marksizma in leninizma.<a href="#cite_note-516">[516]</a> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Dela">Dela</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Dela" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Dela">uredi kodo</a>]</div> Lenin je bil eden najpomembnejših politični teoretikov in filozofov, ki je v svojih delih opisal različne vidike izvajanja proletariatskih revolucij. Pisal je pamflete, članke in knjige, dokler mu tega ni preprečila bolezen. Seznam nekaterih del prevedenih v slovenščino: <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=43993601&fmt=11&lani=si">Kdo so "prijatelji ljudstva" in kako se borijo zoper socialne demokrate?</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612191329/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=43993601&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Что такое «друзья народа« и как они воюют против социал-демократов?) (1894)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=441716&fmt=11&lani=si">Razvoj kapitalizma v Rusiji</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612184932/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=441716&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Развитие капитализма в России) (1899)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=441716&fmt=11&lani=si">O agrarnem in kmečkem vprašanju</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612184932/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=441716&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Новая аграрная политика) (1901-1916)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=1102451&fmt=11&lani=si">Kaj storiti?: pereča vprašanja našega gibanja</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612193647/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=1102451&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Что делать?) (1902)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=8547336&fmt=11&lani=si">Siromašnemu prebivalstvu na vasi: pojasnilo kmetom, kaj hočejo socialni demokrati</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612194916/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=8547336&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (1905)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=132723&fmt=11&lani=si">Imperializem in pravica narodov do samoodločbe</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612200413/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=132723&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (К вопросу о национальностях или об «автономизации») (1906)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=16096610&fmt=11&lani=si">Partizanska vojna</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612191551/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=16096610&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (партизанская война) (1906)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=28586082&fmt=11&lani=si">O nekaterih posebnostih v zgodovinskem razvoju marksizma</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612201614/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=28586082&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (1910)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=36067841&fmt=11&lani=si">Pisma Gorkemu</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612184022/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=36067841&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (письмо А. М. Горькому) (1912)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=22546274&fmt=11&lani=si">O marksizmu in filozofiji: trije izvori in trije sestavni deli marksizma</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612200900/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=22546274&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Три источника и три составные части марксизма) (1913)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=181068288&fmt=11&lani=si">Država in revolucija: marksistični nauk o državi in naloge proletariata v revoluciji</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612194928/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=181068288&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Государство и революция) (1917)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=92095232&fmt=11&lani=si">Karl Marx</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612195635/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=92095232&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Карл Маркс (Краткий биографический очерк с изложением марксизма)) (1914)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=846135&fmt=11&lani=si">Imperializem kot najvišji stadij kapitalizma</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612191110/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=846135&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Империализм, как высшая стадия капитализма) (1917)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=106908935&fmt=11&lani=si">Tretja internacionala in njeno mesto v zgodovini</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612194307/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=106908935&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Третий Интернационал и его место в истории) (1919)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=14602130&fmt=11&lani=si">"Levičarstvo" otroška bolezen komunizma</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612193333/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=14602130&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Детская болезнь «левизны» в коммунизме) (1920)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=14602130&fmt=11&lani=si">O zadružništvu. Poročilo o delu na vasi</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612193333/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=14602130&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (1920)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=25719809&fmt=11&lani=si">O vlogi in nalogah sindikatov v pogojih Nove ekonomske politike</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612200302/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=25719809&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (1921)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=92093952&fmt=11&lani=si">O živilskem davku. Pomen nove politike in njeni pogoji</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612184428/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=92093952&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (1921)</li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=10458930&fmt=11&lani=si">Proletarska revolucija in renegat Kautsky</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150612202456/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=10458930&fmt=11&lani=si">Arhivirano</a> 2015-06-12 na <a href="/wiki/Wayback_Machine" title="Wayback Machine">Wayback Machine</a>. (Пролетарская революция и ренегат Каутский) (1918)</li></ul> Pomembno delo, ki ni bilo prevedeno v slovenščino: <ul><li><a href="/w/index.php?title=Korak_naprej,_dva_koraka_nazaj&action=edit&redlink=1" class="new" title="Korak naprej, dva koraka nazaj (stran ne obstaja)">Korak naprej, dva koraka nazaj</a> (Шаг вперед, два шага назад) (1904)<a href="#cite_note-517">[517]</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Glej_tudi">Glej tudi</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Glej tudi" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glej tudi">uredi kodo</a>]</div> <ul><li><a href="/wiki/Rde%C4%8Di_teror" title="Rdeči teror">Rdeči teror</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici_in_opombe">Sklici in opombe</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=29" title="Uredi razdelek: Sklici in opombe" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=29" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici in opombe">uredi kodo</a>]</div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 30em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;-1"><a href="#cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q7094076_citetype_Q27031827_citetype_Q595971&quot;_data-entity-id=&quot;Q19938912&quot;&gt;data.bnf.fr:_platforma_za_odprte_podatke&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2011.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q193563]][[d:Track:Q19938912]]&lt;/div&gt;_1-0">↑</a> data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.<div style="display:none"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q193563" class="extiw" title="d:Track:Q193563">d:Track:Q193563</a><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q19938912" class="extiw" title="d:Track:Q19938912">d:Track:Q19938912</a></div> </li> <li id="cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36570165&quot;_data-entity-id=&quot;Q25504413&quot;&gt;[[:et:Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK|Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q25504413]]&lt;/div&gt;-2">↑ <a href="#cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36570165&quot;_data-entity-id=&quot;Q25504413&quot;&gt;[[:et:Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK|Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q25504413]]&lt;/div&gt;_2-0">2,0</a> <a href="#cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36570165&quot;_data-entity-id=&quot;Q25504413&quot;&gt;[[:et:Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK|Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q25504413]]&lt;/div&gt;_2-1">2,1</a> <a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Eesti_biograafiline_andmebaas_ISIK" class="extiw" title="et:Eesti biograafiline andmebaas ISIK">Eesti biograafiline andmebaas ISIK</a><div style="display:none"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q25504413" class="extiw" title="d:Track:Q25504413">d:Track:Q25504413</a></div> </li> <li id="cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13136&quot;_data-entity-id=&quot;Q237227&quot;&gt;[[:de:s:Brockhaus_Enzyklopädie|Brockhaus_Enzyklopädie]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q237227]]&lt;/div&gt;-3"><a href="#cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13136&quot;_data-entity-id=&quot;Q237227&quot;&gt;[[:de:s:Brockhaus_Enzyklopädie|Brockhaus_Enzyklopädie]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q237227]]&lt;/div&gt;_3-0">↑</a> <a href="https://de.wikipedia.org/wiki/s:Brockhaus_Enzyklop%C3%A4die" class="extiw" title="de:s:Brockhaus Enzyklopädie">Brockhaus Enzyklopädie</a><div style="display:none"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q237227" class="extiw" title="d:Track:Q237227">d:Track:Q237227</a></div> </li> <li id="cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Ленин_Владимир_Ильич_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1973._—_Т.&amp;nbsp;14_:_Куна_—_Ломами._—_С.&amp;nbsp;294-300.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;-4"><a href="#cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q3331189&quot;_data-entity-id=&quot;Q17378135&quot;&gt;Ленин_Владимир_Ильич_//_[[:ru:Большая_советская_энциклопедия_(третье_издание)|Большая_советская_энциклопедия]]:_[в_30_т.]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_3-е_изд._—_&lt;span_title=&quot;Moskva&quot;_style=&quot;border-bottom:_1px_dotted;_cursor:_help;_white-space:_nowrap&quot;&gt;Moskva&lt;/span&gt;:_[[:ru:Большая_российская_энциклопедия_(издательство)|Советская_энциклопедия]],_1973._—_Т.&amp;nbsp;14_:_Куна_—_Ломами._—_С.&amp;nbsp;294-300.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5061737]][[d:Track:Q17378135]]&lt;/div&gt;_4-0">↑</a> Ленин Владимир Ильич // <a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%BE%D0%BB%D1%8C%D1%88%D0%B0%D1%8F_%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D1%8D%D0%BD%D1%86%D0%B8%D0%BA%D0%BB%D0%BE%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%8F_(%D1%82%D1%80%D0%B5%D1%82%D1%8C%D0%B5_%D0%B8%D0%B7%D0%B4%D0%B0%D0%BD%D0%B8%D0%B5)" class="extiw" title="ru:Большая советская энциклопедия (третье издание)">Большая советская энциклопедия</a>: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: <a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%91%D0%BE%D0%BB%D1%8C%D1%88%D0%B0%D1%8F_%D1%80%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D1%8D%D0%BD%D1%86%D0%B8%D0%BA%D0%BB%D0%BE%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%8F_(%D0%B8%D0%B7%D0%B4%D0%B0%D1%82%D0%B5%D0%BB%D1%8C%D1%81%D1%82%D0%B2%D0%BE)" class="extiw" title="ru:Большая российская энциклопедия (издательство)">Советская энциклопедия</a>, 1973. — Т. 14 : Куна — Ломами. — С. 294-300.<div style="display:none"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q5061737" class="extiw" title="d:Track:Q5061737">d:Track:Q5061737</a><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q17378135" class="extiw" title="d:Track:Q17378135">d:Track:Q17378135</a></div> </li> <li id="cite_note-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;Resis&amp;nbsp;A.&lt;/i&gt;_[http://www.britannica.com/biography/Vladimir-Lenin_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;-5"><a href="#cite_ref-&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;Resis&amp;nbsp;A.&lt;/i&gt;_[http://www.britannica.com/biography/Vladimir-Lenin_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;_5-0">↑</a> Resis A. <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/biography/Vladimir-Lenin">Encyclopædia Britannica</a><div style="display:none"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Track:Q5375741" class="extiw" title="d:Track:Q5375741">d:Track:Q5375741</a></div> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESebestyen201733-6"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESebestyen201733_6-0">↑</a> <a href="#CITEREFSebestyen2017">Sebestyen 2017</a>, str. 33. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19646Rice199012Service200013-7"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19646Rice199012Service200013_7-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 6; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 12; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 13. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19646Rice199012,_14Service200025White200119–20Read20054Lih201121,_22-8"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19646Rice199012,_14Service200025White200119–20Read20054Lih201121,_22_8-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 6; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;12, 14; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 25; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;19–20; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 4; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. ;21, 22. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19643,_8Rice199014–15Service200029-9"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19643,_8Rice199014–15Service200029_9-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;3, 8; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;14–15; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 29. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19641–2Rice199012–13Volkogonov19947Service200021–23White200113–15Read20056-10"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19641–2Rice199012–13Volkogonov19947Service200021–23White200113–15Read20056_10-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;1–2; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;12–13; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 7; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;21–23; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;13–15; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 6. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19641–2Rice199012–13Service200021–23White200113–15Read20056-11"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19641–2Rice199012–13Service200021–23White200113–15Read20056_11-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;1–2; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;12–13; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;21–23; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;13–15; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 6. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19645Rice199013Service200023-12"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19645Rice199013Service200023_12-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 5; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 13; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 23. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19642–3Rice199012Service200016–19,_23White200115–18Read20055Lih201120-13"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19642–3Rice199012Service200016–19,_23White200115–18Read20055Lih201120_13-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;2–3; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 12; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;16–19, 23; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;15–18; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 5; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 20. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPetrovsky-Shtern201066–67-14"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPetrovsky-Shtern201066–67_14-0">↑</a> <a href="#CITEREFPetrovsky-Shtern2010">Petrovsky-Shtern 2010</a>, str. ;66–67. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19646Rice199013–14,_18Service200025,_27White200118–19Read20054,_8Lih201121Yakovlev1988112-15"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19646Rice199013–14,_18Service200025,_27White200118–19Read20054,_8Lih201121Yakovlev1988112_15-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 6; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;13–14, 18; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;25, 27; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;18–19; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;4, 8; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 21; <a href="#CITEREFYakovlev1988">Yakovlev 1988</a>, str. 112. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19648Service200027White200119-16"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19648Service200027White200119_16-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 8; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 27; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 19. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199018Service200026White200120Read20057Petrovsky-Shtern201064-17"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199018Service200026White200120Read20057Petrovsky-Shtern201064_17-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 18; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 26; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 20; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 7; <a href="#CITEREFPetrovsky-Shtern2010">Petrovsky-Shtern 2010</a>, str. 64. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19647Rice199016Service200032–36-18"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19647Rice199016Service200032–36_18-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 7; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 16; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;32–36. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19647Rice199017Service200036–46White200120Read20059-19"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19647Rice199017Service200036–46White200120Read20059_19-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 7; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 17; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;36–46; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 20; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 9. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19646,_9Rice199019Service200048–49Read200510-20"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19646,_9Rice199019Service200048–49Read200510_20-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;6, 9; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 19; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;48–49; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 10. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19649Service200050–51,_64Read200516Petrovsky-Shtern201069-21"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19649Service200050–51,_64Read200516Petrovsky-Shtern201069_21-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 9; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;50–51, 64; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 16; <a href="#CITEREFPetrovsky-Shtern2010">Petrovsky-Shtern 2010</a>, str. 69. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196410–17Rice199020,_22–24Service200052–58White200121–28Read200510Lih201123–25-22"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196410–17Rice199020,_22–24Service200052–58White200121–28Read200510Lih201123–25_22-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;10–17; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;20, 22–24; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;52–58; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;21–28; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 10; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. ;23–25. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196418Rice199025Service200061White200129Read200516Theen200433-23"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196418Rice199025Service200061White200129Read200516Theen200433_23-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 18; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 25; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 61; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 29; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 16; <a href="#CITEREFTheen2004">Theen 2004</a>, str. 33. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196418Rice199026Service200061–63-24"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196418Rice199026Service200061–63_24-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 18; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 26; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;61–63. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199026–27Service200064–68,_70White200129-25"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199026–27Service200064–68,_70White200129_25-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;26–27; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;64–68, 70; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 29. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196418Rice199027Service200068–69White200129Read200515Lih201132-26"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196418Rice199027Service200068–69White200129Read200515Lih201132_26-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 18; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 27; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;68–69; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 29; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 15; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 32. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196418Rice199028White200130Read200512Lih201132–33-27"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196418Rice199028White200130Read200512Lih201132–33_27-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 18; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 28; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 30; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 12; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. ;32–33. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196418Rice1990310Service200071-28"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196418Rice1990310Service200071_28-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 18; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 310; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 71. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196419Rice199032–33Service200072White200130–31Read200518Lih201133-29"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196419Rice199032–33Service200072White200130–31Read200518Lih201133_29-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 19; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;32–33; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 72; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;30–31; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 18; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 33. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199033Service200074–76White200131Read200517-30"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199033Service200074–76White200131Read200517_30-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 33; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;74–76; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 31; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 17. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199034Service200078White200131-31"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199034Service200078White200131_31-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 34; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 78; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 31. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199034Service200077Read200518-32"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199034Service200077Read200518_32-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 34; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 77; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 18. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199034,_36–37Service200055–55,_80,_88–89White200131Read200537–38Lih201134–35-33"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199034,_36–37Service200055–55,_80,_88–89White200131Read200537–38Lih201134–35_33-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;34, 36–37; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;55–55, 80, 88–89; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 31; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;37–38; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. ;34–35. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196423–25,_26Service200055Read200511,_24-34"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196423–25,_26Service200055Read200511,_24_34-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;23–25, 26; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 55; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;11, 24. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService200079,_98-35"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService200079,_98_35-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;79, 98. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199034–36Service200082–86White200131Read200518,_19Lih201140-36"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199034–36Service200082–86White200131Read200518,_19Lih201140_36-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;34–36; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;82–86; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 31; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;18, 19; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 40. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196421Rice199036Service200086White200131Read200518Lih201140-37"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196421Rice199036Service200086White200131Read200518Lih201140_37-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 21; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 36; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 86; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 31; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 18; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 40. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196421Rice199036,_37-38"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196421Rice199036,_37_38-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 21; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;36, 37. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196421Rice199038Service200093–94-39"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196421Rice199038Service200093–94_39-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 21; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 38; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;93–94. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990354Rice199038–39Service200090–92White200133Lih201140,_52-40"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990354Rice199038–39Service200090–92White200133Lih201140,_52_40-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 354; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;38–39; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;90–92; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 33; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. ;40, 52. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990354Rice199039–40Lih201153-41"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990354Rice199039–40Lih201153_41-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 354; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;39–40; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 53. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199040,_43Service200096-42"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199040,_43Service200096_42-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;40, 43; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 96. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990355Rice199041–42Service2000105Read200522–23-43"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990355Rice199041–42Service2000105Read200522–23_43-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 355; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;41–42; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 105; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;22–23. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196422Rice199041Read200520–21-44"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196422Rice199041Read200520–21_44-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 22; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 41; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;20–21. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196427Rice199042–43White200134,_36Read200525Lih201145–46-45"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196427Rice199042–43White200134,_36Read200525Lih201145–46_45-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 27; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;42–43; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;34, 36; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 25; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. ;45–46. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196430Pipes1990354Rice199044–46Service2000103White200137Read200526Lih201155-46"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196430Pipes1990354Rice199044–46Service2000103White200137Read200526Lih201155_46-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 30; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 354; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;44–46; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 103; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 37; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 26; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 55. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199046Service2000103White200137Read200526-47"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199046Service2000103White200137Read200526_47-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 46; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 103; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 37; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 26. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196430Rice199046Service2000103White200137Read200526-48"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196430Rice199046Service2000103White200137Read200526_48-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 30; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 46; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 103; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 37; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 26. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199047–48Read200526-49"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199047–48Read200526_49-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;47–48; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 26. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196431Pipes1990355Rice199048White200138Read200526-50"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196431Pipes1990355Rice199048White200138Read200526_50-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 31; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 355; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 48; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 38; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 26. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196431Rice199048–51Service2000107–108Read200531Lih201161-51"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196431Rice199048–51Service2000107–108Read200531Lih201161_51-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 31; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;48–51; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;107–108; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 31; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 61. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196431Rice199048–51Service2000107–108-52"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196431Rice199048–51Service2000107–108_52-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 31; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;48–51; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;107–108. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196431Rice199052–55Service2000109–110White200138,_45,_47Read200531-53"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196431Rice199052–55Service2000109–110White200138,_45,_47Read200531_53-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 31; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;52–55; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;109–110; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;38, 45, 47; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 31. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196431–32Rice199053,_55–56Service2000110–113White200140Read200530,_31-54"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196431–32Rice199053,_55–56Service2000110–113White200140Read200530,_31_54-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;31–32; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;53, 55–56; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;110–113; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 40; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;30, 31. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196433Pipes1990356Service2000114,_140White200140Read200530Lih201163-55"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196433Pipes1990356Service2000114,_140White200140Read200530Lih201163_55-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 33; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 356; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;114, 140; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 40; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 30; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 63. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196433–34Rice199053,_55–56Service2000117Read200533-56"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196433–34Rice199053,_55–56Service2000117Read200533_56-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;33–34; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;53, 55–56; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 117; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 33. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199061–63Service2000124Rappaport201031-57"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199061–63Service2000124Rappaport201031_57-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;61–63; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 124; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 31. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199057–58Service2000121–124,_137White200140–45Read200534,_39Lih201162–63-58"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199057–58Service2000121–124,_137White200140–45Read200534,_39Lih201162–63_58-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;57–58; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;121–124, 137; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;40–45; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;34, 39; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. ;62–63. </li> <li id="cite_note-59"><a href="#cite_ref-59">↑</a> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite class="citation book cs1">Leksikon Cankarjeve založbe. Cankarjeva založba. 1987.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Leksikon+Cankarjeve+zalo%C5%BEbe&rft.pub=Cankarjeva+zalo%C5%BEba&rft.date=1987&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196434–35Rice199064Service2000124–125White200154Read200543Rappaport201027–28-60"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196434–35Rice199064Service2000124–125White200154Read200543Rappaport201027–28_60-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;34–35; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 64; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;124–125; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 54; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 43; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;27–28. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196435Pipes1990357Rice199066–65White200155–56Read200543Rappaport201028-61"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196435Pipes1990357Rice199066–65White200155–56Read200543Rappaport201028_61-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 35; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 357; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;66–65; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;55–56; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 43; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 28. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196435Pipes1990357Rice199064–69Service2000130–135Rappaport201032–33-62"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196435Pipes1990357Rice199064–69Service2000130–135Rappaport201032–33_62-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 35; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 357; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;64–69; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;130–135; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;32–33. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199069–70Read200551Rappaport201041–42,_53–55-63"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199069–70Read200551Rappaport201041–42,_53–55_63-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;69–70; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 51; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;41–42, 53–55. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199069–70-64"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199069–70_64-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;69–70. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer19644–5Service2000137Read200544Rappaport201066-65"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer19644–5Service2000137Read200544Rappaport201066_65-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;4–5; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 137; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 44; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 66. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERappaport201066Lih20118–9-66"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERappaport201066Lih20118–9_66-0">↑</a> <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 66; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. ;8–9. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196439Pipes1990359Rice199073–75Service2000137–142White200156–62Read200552–54Rappaport201062Lih201169,_78–80-67"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196439Pipes1990359Rice199073–75Service2000137–142White200156–62Read200552–54Rappaport201062Lih201169,_78–80_67-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 39; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 359; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;73–75; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;137–142; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;56–62; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;52–54; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 62; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. ;69, 78–80. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196437Rice199070Service2000136Read200544Rappaport201036–37-68"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196437Rice199070Service2000136Read200544Rappaport201036–37_68-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 37; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 70; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 136; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 44; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;36–37. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196437Rice199078–79Service2000143–144Rappaport201081,_84-69"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196437Rice199078–79Service2000143–144Rappaport201081,_84_69-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 37; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;78–79; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;143–144; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;81, 84. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERead200560-70"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERead200560_70-0">↑</a> <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 60. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196438Lih201180-71"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196438Lih201180_71-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 38; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 80. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196438–39Rice199075–76Service2000147-72"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196438–39Rice199075–76Service2000147_72-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;38–39; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;75–76; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 147. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196440,_50–51Rice199076Service2000148–150Read200548Rappaport201082–84-73"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196440,_50–51Rice199076Service2000148–150Read200548Rappaport201082–84_73-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;40, 50–51; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 76; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;148–150; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 48; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;82–84. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199077–78Service2000150Rappaport201085–87-74"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199077–78Service2000150Rappaport201085–87_74-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;77–78; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 150; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;85–87. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990360Rice199079–80Service2000151–152White200162Read200560Rappaport201092Lih201181-75"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990360Rice199079–80Service2000151–152White200162Read200560Rappaport201092Lih201181_75-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 360; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;79–80; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;151–152; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 62; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 60; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 92; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 81. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199081–82Service2000154–155White200163Read200560–61-76"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199081–82Service2000154–155White200163Read200560–61_76-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;81–82; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;154–155; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 63; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;60–61. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196439Rice199082Service2000155–156Read200561White200164Rappaport201095-77"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196439Rice199082Service2000155–156Read200561White200164Rappaport201095_77-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 39; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 82; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;155–156; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 61; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 64; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 95. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199083Rappaport2010107-78"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199083Rappaport2010107_78-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 83; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 107. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199083–84Service2000157White200165Rappaport201097–98-79"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199083–84Service2000157White200165Rappaport201097–98_79-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;83–84; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 157; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 65; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;97–98. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000158–159,_163–164Rappaport201097,_99,_108–109-80"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000158–159,_163–164Rappaport201097,_99,_108–109_80-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;158–159, 163–164; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;97, 99, 108–109. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199085Service2000163-81"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199085Service2000163_81-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 85; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 163. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196441Rice199085Service2000165White200170Read200564Rappaport2010114-82"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196441Rice199085Service2000165White200170Read200564Rappaport2010114_82-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 41; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 85; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 165; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 70; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 64; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 114. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196444Rice199086–88Service2000167Read200575Rappaport2010117–120Lih201187-83"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196444Rice199086–88Service2000167Read200575Rappaport2010117–120Lih201187_83-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 44; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;86–88; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 167; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 75; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;117–120; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 87. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196444–45Pipes1990362–363Rice199088–89-84"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196444–45Pipes1990362–363Rice199088–89_84-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;44–45; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;362–363; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;88–89. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000170–171-85"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000170–171_85-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;170–171. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990363–364Rice199089–90Service2000168–170Read200578Rappaport2010124-86"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990363–364Rice199089–90Service2000168–170Read200578Rappaport2010124_86-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;363–364; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;89–90; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;168–170; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 78; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 124. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196460Pipes1990367Rice199090–91Service2000179Read200579Rappaport2010131-87"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196460Pipes1990367Rice199090–91Service2000179Read200579Rappaport2010131_87-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 60; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 367; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;90–91; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 179; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 79; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 131. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196451Rice199094Service2000175–176Read200581Read200577,_81Rappaport2010132,_134–135-88"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196451Rice199094Service2000175–176Read200581Read200577,_81Rappaport2010132,_134–135_88-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 51; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 94; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;175–176; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 81; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;77, 81; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. ;132, 134–135. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199094–95White200173–74Read200581–82Rappaport2010138-89"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199094–95White200173–74Read200581–82Rappaport2010138_89-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;94–95; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;73–74; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;81–82; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 138. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199096–97Service2000176–178-90"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199096–97Service2000176–178_90-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;96–97; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;176–178. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196470–71Pipes1990369–370Rice1990104-91"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196470–71Pipes1990369–370Rice1990104_91-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;70–71; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;369–370; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 104. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice199095Service2000178–179-92"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice199095Service2000178–179_92-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 95; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;178–179. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196453Pipes1990364Rice199099–100Service2000179–180White200176-93"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196453Pipes1990364Rice199099–100Service2000179–180White200176_93-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 53; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 364; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;99–100; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;179–180; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 76. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990103–105Service2000180–182White200177–79-94"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990103–105Service2000180–182White200177–79_94-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;103–105; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;180–182; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;77–79. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990105–106Service2000184–186Rappaport2010144-95"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990105–106Service2000184–186Rappaport2010144_95-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;105–106; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;184–186; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 144. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEBrackman200059,_62-96"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEBrackman200059,_62_96-0">↑</a> <a href="#CITEREFBrackman2000">Brackman 2000</a>, str. ;59, 62. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000186–187-97"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000186–187_97-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;186–187. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196467–68Rice1990111Service2000188–189-98"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196467–68Rice1990111Service2000188–189_98-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;67–68; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 111; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;188–189. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196464Rice1990109Service2000189–190Read200589–90-99"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196464Rice1990109Service2000189–190Read200589–90_99-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 64; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 109; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;189–190; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;89–90. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196463–64Rice1990110Service2000190–191White200183,_84-100"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196463–64Rice1990110Service2000190–191White200183,_84_100-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;63–64; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 110; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;190–191; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;83, 84. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990110–111Service2000191–192Read200591-101"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990110–111Service2000191–192Read200591_101-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;110–111; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;191–192; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 91. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196464–67Rice1990110Service2000192–193White200184,_87–88Read200590-102"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196464–67Rice1990110Service2000192–193White200184,_87–88Read200590_102-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;64–67; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 110; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;192–193; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;84, 87–88; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 90. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196469Rice1990111Service2000195-103"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196469Rice1990111Service2000195_103-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 69; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 111; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 195. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196481–82Pipes1990372–375Rice1990120–121Service2000206White2001102Read200596–97-104"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196481–82Pipes1990372–375Rice1990120–121Service2000206White2001102Read200596–97_104-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;81–82; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;372–375; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;120–121; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 206; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 102; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;96–97. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196470Rice1990114–116-105"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196470Rice1990114–116_105-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 70; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;114–116. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196468–69Rice1990112Service2000195–196-106"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196468–69Rice1990112Service2000195–196_106-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;68–69; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 112; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;195–196. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196475–80Rice1990112Pipes1990384Service2000197–199Read2005103-107"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196475–80Rice1990112Pipes1990384Service2000197–199Read2005103_107-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;75–80; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 112; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 384; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;197–199; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 103. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990115Service2000196White200193–94-108"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990115Service2000196White200193–94_108-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 115; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 196; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;93–94. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196471–72Rice1990116–117Service2000204–206White200196–97Read200595-109"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196471–72Rice1990116–117Service2000204–206White200196–97Read200595_109-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;71–72; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;116–117; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;204–206; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;96–97; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 95. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196472Rice1990118–119Service2000209–211White2001100Read2005104-110"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196472Rice1990118–119Service2000209–211White2001100Read2005104_110-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 72; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;118–119; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;209–211; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 100; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 104. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196493–94Pipes1990376Rice1990121Service2000214–215White200198–99-111"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196493–94Pipes1990376Rice1990121Service2000214–215White200198–99_111-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;93–94; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 376; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 121; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;214–215; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;98–99. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990122White2001100-112"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990122White2001100_112-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 122; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 100. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000216White2001103Read2005105-113"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000216White2001103Read2005105_113-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 216; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 103; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 105. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196473–74Rice1990122–123Service2000217–218Read2005105-114"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196473–74Rice1990122–123Service2000217–218Read2005105_114-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;73–74; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;122–123; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;217–218; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 105. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990127Service2000222–223-115"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990127Service2000222–223_115-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 127; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;222–223. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196494Pipes1990377–378Rice1990127–128Service2000223–225White2001104Read2005105-116"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196494Pipes1990377–378Rice1990127–128Service2000223–225White2001104Read2005105_116-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 94; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;377–378; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;127–128; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;223–225; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 104; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 105. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196494Pipes1990378Rice1990128Service2000225White2001104Read2005127-117"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196494Pipes1990378Rice1990128Service2000225White2001104Read2005127_117-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 94; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 378; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 128; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 225; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 104; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 127. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964107Service2000236-118"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964107Service2000236_118-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 107; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 236. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196485Pipes1990378–379Rice1990127Service2000225White2001103–104-119"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196485Pipes1990378–379Rice1990127Service2000225White2001103–104_119-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 85; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;378–379; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 127; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 225; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;103–104. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196494Rice1990130–131Pipes1990382–383Service2000245White2001113–114,_122–113Read2005132–134-120"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196494Rice1990130–131Pipes1990382–383Service2000245White2001113–114,_122–113Read2005132–134_120-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 94; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;130–131; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;382–383; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 245; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;113–114, 122–113; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;132–134. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196485Rice1990129Service2000227–228Read2005111-121"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196485Rice1990129Service2000227–228Read2005111_121-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 85; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 129; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;227–228; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 111. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990380Service2000230–231Read2005130-122"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990380Service2000230–231Read2005130_122-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 380; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;230–231; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 130. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990135Service2000235-123"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990135Service2000235_123-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 135; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 235. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196495–100,_107Rice1990132–134Service2000245–246White2001118–121Read2005116–126-124"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196495–100,_107Rice1990132–134Service2000245–246White2001118–121Read2005116–126_124-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;95–100, 107; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;132–134; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;245–246; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;118–121; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;116–126. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000241–242-125"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000241–242_125-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;241–242. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000243-126"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000243_126-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 243. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000238–239-127"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000238–239_127-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;238–239. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990136–138Service2000253-128"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990136–138Service2000253_128-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;136–138; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 253. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000254–255-129"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000254–255_129-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;254–255. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964109–110Rice1990139Pipes1990386,_389–391Service2000255–256White2001127–128-130"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964109–110Rice1990139Pipes1990386,_389–391Service2000255–256White2001127–128_130-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;109–110; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 139; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;386, 389–391; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;255–256; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;127–128. </li> <li id="cite_note-131"><a href="#cite_ref-131">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTed_Widmer2017" class="citation magazine cs1">Ted Widmer (20. april 2017). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.newyorker.com/culture/culture-desk/lenin-and-the-russian-spark">»Lenin and the Russian Spark«</a>. The New Yorker. Pridobljeno 26. novembra 2019.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+New+Yorker&rft.atitle=Lenin+and+the+Russian+Spark&rft.date=2017-04-20&rft.au=Ted+Widmer&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.newyorker.com%2Fculture%2Fculture-desk%2Flenin-and-the-russian-spark&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964110–113Rice1990140–144Pipes1990391–392Service2000257–260-132"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964110–113Rice1990140–144Pipes1990391–392Service2000257–260_132-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;110–113; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;140–144; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;391–392; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;257–260. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964113,_124Rice1990144Pipes1990392Service2000261White2001131–132-133"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964113,_124Rice1990144Pipes1990392Service2000261White2001131–132_133-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;113, 124; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 144; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 392; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 261; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;131–132. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990393–394Service2000266White2001132–135Read2005143,_146–147-134"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990393–394Service2000266White2001132–135Read2005143,_146–147_134-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;393–394; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 266; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;132–135; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;143, 146–147. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000266–268,_279White2001134–136Read2005147,_148-135"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000266–268,_279White2001134–136Read2005147,_148_135-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;266–268, 279; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;134–136; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;147, 148. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000267,_271–272Read2005152,_154-136"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000267,_271–272Read2005152,_154_136-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;267, 271–272; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;152, 154. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000282Read2005157-137"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000282Read2005157_137-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 282; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 157. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990421Rice1990147Service2000276,_283White2001140Read2005157-138"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990421Rice1990147Service2000276,_283White2001140Read2005157_138-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 421; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 147; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;276, 283; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 140; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 157. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990422–425Rice1990147–148Service2000283–284Read2005158–61White2001140–141Read2005157–159-139"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990422–425Rice1990147–148Service2000283–284Read2005158–61White2001140–141Read2005157–159_139-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;422–425; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;147–148; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;283–284; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;158–61; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;140–141; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;157–159. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990431–434Rice1990148Service2000284–285White2001141Read2005161-140"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990431–434Rice1990148Service2000284–285White2001141Read2005161_140-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;431–434; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 148; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;284–285; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 141; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 161. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964125Rice1990148–149Service2000285-141"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964125Rice1990148–149Service2000285_141-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 125; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;148–149; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 285. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990436,_467Service2000287White2001141Read2005165-142"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990436,_467Service2000287White2001141Read2005165_142-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;436, 467; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 287; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 141; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 165. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990468–469Rice1990149Service2000289White2001142–143Read2005166–172-143"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990468–469Rice1990149Service2000289White2001142–143Read2005166–172_143-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;468–469; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 149; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 289; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;142–143; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;166–172. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000288-144"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000288_144-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 288. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990468Rice1990150Service2000289–292Read2005165-145"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990468Rice1990150Service2000289–292Read2005165_145-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 468; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 150; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;289–292; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 165. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990439–465Rice1990150–151Service2000299White2001143–144Read2005173-146"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990439–465Rice1990150–151Service2000299White2001143–144Read2005173_146-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;439–465; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;150–151; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 299; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;143–144; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 173. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990465-147"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990465_147-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 465. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990465–467White2001144Lee200317Read2005174-148"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990465–467White2001144Lee200317Read2005174_148-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;465–467; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 144; <a href="#CITEREFLee2003">Lee 2003</a>, str. 17; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 174. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990471Rice1990151–152Read2005180-149"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990471Rice1990151–152Read2005180_149-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 471; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;151–152; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 180. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990473,_482Rice1990152Service2000302–303Read2005179-150"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990473,_482Rice1990152Service2000302–303Read2005179_150-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;473, 482; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 152; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;302–303; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 179. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990482–484Rice1990153–154Service2000303–304White2001146–147-151"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990482–484Rice1990153–154Service2000303–304White2001146–147_151-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;482–484; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;153–154; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;303–304; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;146–147. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990471–472Service2000304White2001147-152"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990471–472Service2000304White2001147_152-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;471–472; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 304; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 147. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000306–307-153"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000306–307_153-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;306–307. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERigby197914–15Leggett19811–3Pipes1990466Rice1990155-154"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERigby197914–15Leggett19811–3Pipes1990466Rice1990155_154-0">↑</a> <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. ;14–15; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;1–3; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 466; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 155. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990485–486,_491Rice1990157,_159Service2000308-155"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990485–486,_491Rice1990157,_159Service2000308_155-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;485–486, 491; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;157, 159; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 308. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990492–493,_496Service2000311Read2005182-156"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990492–493,_496Service2000311Read2005182_156-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;492–493, 496; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 311; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 182. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990491Service2000309-157"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990491Service2000309_157-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 491; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 309. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990499Service2000314–315-158"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990499Service2000314–315_158-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 499; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;314–315. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990496–497Rice1990159–161Service2000314–315Read2005183-159"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990496–497Rice1990159–161Service2000314–315Read2005183_159-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;496–497; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;159–161; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;314–315; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 183. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990504Service2000315-160"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990504Service2000315_160-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 504; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 315. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000316-161"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000316_161-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 316. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966314Service2000317-162"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966314Service2000317_162-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 314; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 317. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966315Pipes1990540–541Rice1990164Volkogonov1994173Service2000331Read2005192-163"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966315Pipes1990540–541Rice1990164Volkogonov1994173Service2000331Read2005192_163-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 315; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;540–541; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 164; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 173; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 331; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 192. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994176Service2000331–332White2001156Read2005192-164"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994176Service2000331–332White2001156Read2005192_164-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 176; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;331–332; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 156; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 192. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990164-165"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990164_165-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 164. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990546–547-166"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990546–547_166-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;546–547. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990552–553Rice1990165Volkogonov1994176–177Service2000332,_336–337Read2005192-167"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990552–553Rice1990165Volkogonov1994176–177Service2000332,_336–337Read2005192_167-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;552–553; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 165; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;176–177; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;332, 336–337; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 192. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964158Shub1966301–302Rigby197926Leggett19815Pipes1990508,_519Service2000318–319Read2005189–190-168"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964158Shub1966301–302Rigby197926Leggett19815Pipes1990508,_519Service2000318–319Read2005189–190_168-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 158; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;301–302; <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. 26; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 5; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;508, 519; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;318–319; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;189–190. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERigby1979166–167Leggett198120–21Pipes1990533–534,_537Volkogonov1994171Service2000322–323White2001159Read2005191-169"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERigby1979166–167Leggett198120–21Pipes1990533–534,_537Volkogonov1994171Service2000322–323White2001159Read2005191_169-0">↑</a> <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. ;166–167; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;20–21; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;533–534, 537; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 171; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;322–323; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 159; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 191. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964219,_256,_379Shub1966374Service2000355White2001159Read2005219-170"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964219,_256,_379Shub1966374Service2000355White2001159Read2005219_170-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;219, 256, 379; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 374; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 355; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 159; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 219. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERigby1979160–164Volkogonov1994374–375Service2000377-171"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERigby1979160–164Volkogonov1994374–375Service2000377_171-0">↑</a> <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. ;160–164; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;374–375; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 377. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199974Rigby1979168–169-172"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199974Rigby1979168–169_172-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 74; <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. ;168–169. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964432-173"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964432_173-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 432. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981316Lee200398–99-174"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981316Lee200398–99_174-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 316; <a href="#CITEREFLee2003">Lee 2003</a>, str. ;98–99. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERigby1979160–161Leggett198121Lee200399-175"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERigby1979160–161Leggett198121Lee200399_175-0">↑</a> <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. ;160–161; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 21; <a href="#CITEREFLee2003">Lee 2003</a>, str. 99. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000388Lee200398-176"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000388Lee200398_176-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 388; <a href="#CITEREFLee2003">Lee 2003</a>, str. 98. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000388-177"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000388_177-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 388. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERigby1979168,_170Service2000388-178"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERigby1979168,_170Service2000388_178-0">↑</a> <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. ;168, 170; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 388. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000325–326,_333Read2005211–212-179"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000325–326,_333Read2005211–212_179-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;325–326, 333; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;211–212. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966361Pipes1990548Volkogonov1994229Service2000335–336Read2005198-180"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966361Pipes1990548Volkogonov1994229Service2000335–336Read2005198_180-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 361; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 548; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 229; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;335–336; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 198. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964156Shub1966350Pipes1990594Volkogonov1994185Service2000344Read2005212-181"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964156Shub1966350Pipes1990594Volkogonov1994185Service2000344Read2005212_181-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 156; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 350; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 594; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 185; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 344; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 212. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964320–321Shub1966377Pipes199094–595Volkogonov1994187–188Service2000346–347Read2005212-182"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964320–321Shub1966377Pipes199094–595Volkogonov1994187–188Service2000346–347Read2005212_182-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;320–321; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 377; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;94–595; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;187–188; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;346–347; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 212. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000345-183"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000345_183-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 345. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964466Service2000348-184"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964466Service2000348_184-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 466; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 348. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964280Shub1966361–362Pipes1990806–807Volkogonov1994219–221Service2000367–368White2001155-185"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964280Shub1966361–362Pipes1990806–807Volkogonov1994219–221Service2000367–368White2001155_185-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 280; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;361–362; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;806–807; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;219–221; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;367–368; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 155. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964282–283Shub1966362–363Pipes1990807,_809Volkogonov1994222–228White2001155-186"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964282–283Shub1966362–363Pipes1990807,_809Volkogonov1994222–228White2001155_186-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;282–283; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;362–363; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;807, 809; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;222–228; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 155. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994222,_231-187"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994222,_231_187-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;222, 231. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000369-188"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000369_188-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 369. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964252–253Pipes1990499Volkogonov1994341Service2000316–317White2001149Read2005194–195-189"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964252–253Pipes1990499Volkogonov1994341Service2000316–317White2001149Read2005194–195_189-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;252–253; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 499; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 341; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;316–317; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 149; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;194–195. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966310Leggett19815–6,_8,_306Pipes1990521–522Service2000317–318White2001153Read2005235–236-190"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966310Leggett19815–6,_8,_306Pipes1990521–522Service2000317–318White2001153Read2005235–236_190-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 310; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;5–6, 8, 306; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;521–522; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;317–318; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 153; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;235–236. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964249Pipes1990514Service2000321-191"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964249Pipes1990514Service2000321_191-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 249; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 514; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 321. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964249Pipes1990514Read2005219-192"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964249Pipes1990514Read2005219_192-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 249; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 514; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 219. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWhite2001159–160-193"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWhite2001159–160_193-0">↑</a> <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;159–160. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964249-194"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964249_194-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 249. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199984Read2005211-195"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199984Read2005211_195-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 84; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 211. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981172–173Pipes1990796–797Read2005242-196"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981172–173Pipes1990796–797Read2005242_196-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;172–173; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;796–797; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 242. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981172Pipes1990798–799Ryan2012121-197"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981172Pipes1990798–799Ryan2012121_197-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 172; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;798–799; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 121. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHazard1965270Leggett1981172Pipes1990796–797-198"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHazard1965270Leggett1981172Pipes1990796–797_198-0">↑</a> <a href="#CITEREFHazard1965">Hazard 1965</a>, str. 270; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 172; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;796–797. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994170-199"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994170_199-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 170. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000321-200">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000321_200-0">200,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000321_200-1">200,1</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 321. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964260–261-201"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964260–261_201-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;260–261. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle1999174-202"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle1999174_202-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 174. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964554–555Sandle199983-203"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964554–555Sandle199983_203-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;554–555; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 83. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle1999122–123-204"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle1999122–123_204-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. ;122–123. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDavid1974417-205"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavid1974417_205-0">↑</a> <a href="#CITEREFDavid1974">David 1974</a>, str. 417. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964552Leggett1981308Sandle1999126Read2005238–239Ryan2012176,_182-206"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964552Leggett1981308Sandle1999126Read2005238–239Ryan2012176,_182_206-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 552; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 308; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 126; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;238–239; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. ;176, 182. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994373Leggett1981308Ryan2012177-207"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994373Leggett1981308Ryan2012177_207-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 373; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 308; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 177. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990709Service2000321-208"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990709Service2000321_208-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 709; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 321. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994171-209"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994171_209-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 171. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERigby197945–46Pipes1990682,_683Service2000321White2001153-210"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERigby197945–46Pipes1990682,_683Service2000321White2001153_210-0">↑</a> <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. ;45–46; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;682, 683; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 321; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 153. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERigby197950Pipes1990689Sandle199964Service2000321Read2005231-211"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERigby197950Pipes1990689Sandle199964Service2000321Read2005231_211-0">↑</a> <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. 50; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 689; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 64; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 321; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 231. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964437–438Pipes1990709Sandle199964,_68-212"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964437–438Pipes1990709Sandle199964,_68_212-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;437–438; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 709; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. ;64, 68. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964263–264Pipes1990672-213"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964263–264Pipes1990672_213-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;263–264; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 672. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964264-214"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964264_214-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 264. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990681,_692–693Sandle199996–97-215"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990681,_692–693Sandle199996–97_215-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;681, 692–693; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. ;96–97. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990692–693Sandle199997-216"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990692–693Sandle199997_216-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;692–693; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 97. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964236Service2000351–352-217">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964236Service2000351–352_217-0">217,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964236Service2000351–352_217-1">217,1</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 236; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;351–352. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964259,_444–445-218"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964259,_444–445_218-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;259, 444–445. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle1999120-219"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle1999120_219-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 120. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000354–355-220"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000354–355_220-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;354–355. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964307–308Volkogonov1994178–179White2001156Read2005252–253Ryan2012123–124-221"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964307–308Volkogonov1994178–179White2001156Read2005252–253Ryan2012123–124_221-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;307–308; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;178–179; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 156; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;252–253; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. ;123–124. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966329–330Service2000385White2001156Read2005253–254Ryan2012125-222"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966329–330Service2000385White2001156Read2005253–254Ryan2012125_222-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;329–330; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 385; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 156; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;253–254; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 125. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966383-223"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966383_223-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 383. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966331Pipes1990567-224"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966331Pipes1990567_224-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 331; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 567. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964151Pipes1990567Service2000338-225"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964151Pipes1990567Service2000338_225-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 151; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 567; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 338. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964190–191Shub1966337Pipes1990567Rice1990166-226"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964190–191Shub1966337Pipes1990567Rice1990166_226-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;190–191; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 337; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 567; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 166. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964151–152Pipes1990571–572-227"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964151–152Pipes1990571–572_227-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;151–152; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;571–572. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964154Pipes1990572Rice1990166-228"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964154Pipes1990572Rice1990166_228-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 154; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 572; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 166. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964161Shub1966331Pipes1990576-229"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964161Shub1966331Pipes1990576_229-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 161; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 331; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 576. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964162–163Pipes1990576-230"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964162–163Pipes1990576_230-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;162–163; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 576. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964171–172,_200–202Pipes1990578-231"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964171–172,_200–202Pipes1990578_231-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;171–172, 200–202; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 578. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990166Service2000338-232"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990166Service2000338_232-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 166; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 338. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000338-233"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000338_233-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 338. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964195Shub1966334,_337Service2000338–339,_340Read2005199-234"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964195Shub1966334,_337Service2000338–339,_340Read2005199_234-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 195; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;334, 337; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;338–339, 340; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 199. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964206,_209Shub1966337Pipes1990586–587Service2000340–341-235"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964206,_209Shub1966337Pipes1990586–587Service2000340–341_235-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;206, 209; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 337; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;586–587; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;340–341. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990587Rice1990166–167Service2000341Read2005199-236"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990587Rice1990166–167Service2000341Read2005199_236-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 587; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;166–167; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 341; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 199. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966338Pipes1990592–593Service2000341-237"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966338Pipes1990592–593Service2000341_237-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 338; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;592–593; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 341. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964211nhz212Shub1966339Pipes1990595Rice1990167Service2000342White2001158–159-238"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964211nhz212Shub1966339Pipes1990595Rice1990167Service2000342White2001158–159_238-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;211nhz212; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 339; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 595; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 167; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 342; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;158–159. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990595Service2000342-239"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990595Service2000342_239-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 595; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 342. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964213–214Pipes1990596–597-240"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964213–214Pipes1990596–597_240-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;213–214; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;596–597. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000344-241"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000344_241-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 344. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964313–314Shub1966387–388Pipes1990667–668Volkogonov1994193–194Service2000384-242"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964313–314Shub1966387–388Pipes1990667–668Volkogonov1994193–194Service2000384_242-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;313–314; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;387–388; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;667–668; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;193–194; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 384. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964303–304Pipes1990668Volkogonov1994194Service2000384-243"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964303–304Pipes1990668Volkogonov1994194Service2000384_243-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;303–304; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 668; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 194; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 384. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964236Pipes1990558,_723Rice1990170Volkogonov1994190-244"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964236Pipes1990558,_723Rice1990170Volkogonov1994190_244-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 236; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;558, 723; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 170; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 190. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964236–237Shub1966353Pipes1990560,_722,_732–736Rice1990170Volkogonov1994181,_342–343Service2000349,_358–359White2001164Read2005218-245"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964236–237Shub1966353Pipes1990560,_722,_732–736Rice1990170Volkogonov1994181,_342–343Service2000349,_358–359White2001164Read2005218_245-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;236–237; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 353; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;560, 722, 732–736; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 170; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;181, 342–343; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;349, 358–359; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 164; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 218. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964254Pipes1990728,_734–736Volkogonov1994197Ryan2012105-246"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964254Pipes1990728,_734–736Volkogonov1994197Ryan2012105_246-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 254; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;728, 734–736; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 197; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 105. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964277–278Pipes1990737Service2000365White2001155–156Ryan2012106-247"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964277–278Pipes1990737Service2000365White2001155–156Ryan2012106_247-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;277–278; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 737; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 365; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;155–156; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 106. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964450Pipes1990726-248"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964450Pipes1990726_248-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 450; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 726. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990700–702Lee2003100-249"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990700–702Lee2003100_249-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;700–702; <a href="#CITEREFLee2003">Lee 2003</a>, str. 100. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964195Pipes1990794Volkogonov1994181Read2005249-250"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964195Pipes1990794Volkogonov1994181Read2005249_250-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 195; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 794; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 181; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 249. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964237-251"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964237_251-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 237. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000385White2001164Read2005218-252"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000385White2001164Read2005218_252-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 385; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 164; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 218. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966344Pipes1990790–791Volkogonov1994181,_196Read2005247–248-253"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966344Pipes1990790–791Volkogonov1994181,_196Read2005247–248_253-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 344; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;790–791; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;181, 196; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;247–248. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966312-254"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966312_254-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 312. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964435–436-255"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964435–436_255-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;435–436. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966345–347Rigby197920–21Pipes1990800Volkogonov1994233Service2000321–322White2001153Read2005186,_208–209-256"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966345–347Rigby197920–21Pipes1990800Volkogonov1994233Service2000321–322White2001153Read2005186,_208–209_256-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;345–347; <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. ;20–21; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 800; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 233; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;321–322; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 153; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;186, 208–209. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981174Volkogonov1994233–234Sandle1999112Ryan2012111-257"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981174Volkogonov1994233–234Sandle1999112Ryan2012111_257-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 174; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;233–234; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 112; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 111. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966366Sandle1999112-258"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966366Sandle1999112_258-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 366; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 112. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERyan2012116-259"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan2012116_259-0">↑</a> <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 116. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990821Ryan2012114–115-260"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990821Ryan2012114–115_260-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 821; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. ;114–115. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966366Sandle1999113Read2005210Ryan2012114–115-261"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966366Sandle1999113Read2005210Ryan2012114–115_261-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 366; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 113; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 210; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. ;114–115. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981173–174Pipes1990801-262"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981173–174Pipes1990801_262-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;173–174; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 801. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981199–200Pipes1990819–820Ryan2012107-263"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981199–200Pipes1990819–820Ryan2012107_263-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;199–200; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;819–820; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 107. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966364Ryan2012114-264"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966364Ryan2012114_264-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 364; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 114. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990837-265"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990837_265-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 837. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERyan2012114-266"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan2012114_266-0">↑</a> <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 114. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990834-267"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990834_267-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 834. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994202Read2005247-268"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994202Read2005247_268-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 202; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 247. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990796-269"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990796_269-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 796. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994202-270"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994202_270-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 202. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990825Ryan2012117,_120-271"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990825Ryan2012117,_120_271-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 825; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. ;117, 120. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981174–175,_183Pipes1990828–829Ryan2012121-272"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981174–175,_183Pipes1990828–829Ryan2012121_272-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;174–175, 183; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;828–829; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 121. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990829–830,_832-273"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990829–830,_832_273-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;829–830, 832. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981176–177Pipes1990832,_834-274"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981176–177Pipes1990832,_834_274-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;176–177; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;832, 834. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990835Volkogonov1994235-275"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990835Volkogonov1994235_275-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 835; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 235. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981178Pipes1990836-276"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981178Pipes1990836_276-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 178; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 836. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981176Pipes1990832–833-277"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981176Pipes1990832–833_277-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 176; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;832–833. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994358–360Ryan2012172–173,_175–176-278"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994358–360Ryan2012172–173,_175–176_278-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;358–360; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. ;172–173, 175–176. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994376–377Read2005239Ryan2012179-279"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994376–377Read2005239Ryan2012179_279-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;376–377; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 239; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 179. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994381-280"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994381_280-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 381. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000357-281">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000357_281-0">281,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000357_281-1">281,1</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 357. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000391–392-282"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000391–392_282-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;391–392. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELee200384,_88-283">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTELee200384,_88_283-0">283,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTELee200384,_88_283-1">283,1</a> <a href="#CITEREFLee2003">Lee 2003</a>, str. ;84, 88. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERead2005205-284"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERead2005205_284-0">↑</a> <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 205. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966355Leggett1981204Rice1990173,_175Volkogonov1994198Service2000357,_382Read2005187-285"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966355Leggett1981204Rice1990173,_175Volkogonov1994198Service2000357,_382Read2005187_285-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 355; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 204; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;173, 175; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 198; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;357, 382; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 187. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964334,_343,_357Leggett1981204Service2000382,_392Read2005205–206-286"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964334,_343,_357Leggett1981204Service2000382,_392Read2005205–206_286-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;334, 343, 357; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 204; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;382, 392; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;205–206. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981204Read2005206-287"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981204Read2005206_287-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 204; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 206. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964288–289Pipes1990624–630Service2000360White2001161–162Read2005205-288"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964288–289Pipes1990624–630Service2000360White2001161–162Read2005205_288-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;288–289; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;624–630; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 360; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;161–162; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 205. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964262–263-289"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964262–263_289-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;262–263. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964291Shub1966354-290"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964291Shub1966354_290-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 291; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 354. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964331,_333-291"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964331,_333_291-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;331, 333. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990610,_612Volkogonov1994198-292"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990610,_612Volkogonov1994198_292-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;610, 612; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 198. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964337Pipes1990609,_612,_629Volkogonov1994198Service2000383Read2005217-293"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964337Pipes1990609,_612,_629Volkogonov1994198Service2000383Read2005217_293-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 337; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;609, 612, 629; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 198; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 383; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 217. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964248,_262-294"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964248,_262_294-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;248, 262. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990651Volkogonov1994200White2001162Lee200381-295"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990651Volkogonov1994200White2001162Lee200381_295-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 651; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 200; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 162; <a href="#CITEREFLee2003">Lee 2003</a>, str. 81. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964251White2001163Read2005220-296"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964251White2001163Read2005220_296-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 251; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 163; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 220. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981201Pipes1990792Volkogonov1994202–203Read2005250-297"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981201Pipes1990792Volkogonov1994202–203Read2005250_297-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 201; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 792; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;202–203; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 250. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981201Volkogonov1994203–204-298"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981201Volkogonov1994203–204_298-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 201; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;203–204. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966357–358Pipes1990781–782Volkogonov1994206–207Service2000364–365-299"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966357–358Pipes1990781–782Volkogonov1994206–207Service2000364–365_299-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;357–358; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;781–782; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;206–207; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;364–365. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990763,_770–771Volkogonov1994211-300"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990763,_770–771Volkogonov1994211_300-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;763, 770–771; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 211. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERyan2012109-301"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan2012109_301-0">↑</a> <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 109. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994208-302"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994208_302-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 208. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990635-303"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990635_303-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 635. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964244Shub1966355Pipes1990636–640Service2000360–361White2001159Read2005199-304"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964244Shub1966355Pipes1990636–640Service2000360–361White2001159Read2005199_304-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 244; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 355; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;636–640; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;360–361; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 159; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 199. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964242Pipes1990642–644Read2005250-305"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964242Pipes1990642–644Read2005250_305-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 242; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;642–644; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 250. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964244Pipes1990644Volkogonov1994172-306"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964244Pipes1990644Volkogonov1994172_306-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 244; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 644; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 172. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981184Service2000402Read2005206-307"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981184Service2000402Read2005206_307-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 184; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 402; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 206. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHall201583-308"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHall201583_308-0">↑</a> <a href="#CITEREFHall2015">Hall 2015</a>, str. 83. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEGoldstein201350-309"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEGoldstein201350_309-0">↑</a> <a href="#CITEREFGoldstein2013">Goldstein 2013</a>, str. 50. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEHall201584-310"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEHall201584_310-0">↑</a> <a href="#CITEREFHall2015">Hall 2015</a>, str. 84. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDavies200326–27-311"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavies200326–27_311-0">↑</a> <a href="#CITEREFDavies2003">Davies 2003</a>, str. ;26–27. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDavies200327–30-312"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavies200327–30_312-0">↑</a> <a href="#CITEREFDavies2003">Davies 2003</a>, str. ;27–30. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDavies200322,_27-313"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavies200322,_27_313-0">↑</a> <a href="#CITEREFDavies2003">Davies 2003</a>, str. ;22, 27. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964389Rice1990182Volkogonov1994281Service2000407White2001161Davies200329–30-314"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964389Rice1990182Volkogonov1994281Service2000407White2001161Davies200329–30_314-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 389; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 182; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 281; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 407; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 161; <a href="#CITEREFDavies2003">Davies 2003</a>, str. ;29–30. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEDavies200322-315"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEDavies200322_315-0">↑</a> <a href="#CITEREFDavies2003">Davies 2003</a>, str. 22. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964389Rice1990182Volkogonov1994281Service2000407White2001161-316"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964389Rice1990182Volkogonov1994281Service2000407White2001161_316-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 389; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 182; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 281; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 407; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 161. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964391–395Shub1966396Rice1990182–183Service2000408–409,_412White2001161-317"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964391–395Shub1966396Rice1990182–183Service2000408–409,_412White2001161_317-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;391–395; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 396; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;182–183; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;408–409, 412; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 161. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990183Volkogonov1994388Service2000412-318"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990183Volkogonov1994388Service2000412_318-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 183; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 388; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 412. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966387Rice1990173-319"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966387Rice1990173_319-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 387; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 173. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964333Shub1966388Rice1990173Volkogonov1994395-320"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964333Shub1966388Rice1990173Volkogonov1994395_320-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 333; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 388; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 173; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 395. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000385–386-321">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000385–386_321-0">321,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000385–386_321-1">321,1</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;385–386. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964531,_536-322"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964531,_536_322-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;531, 536. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000386-323"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000386_323-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 386. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966389–390-324"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966389–390_324-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;389–390. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966390-325">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966390_325-0">325,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966390_325-1">325,1</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 390. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964525Shub1966390Rice1990174Volkogonov1994390Service2000386White2001160Read2005225-326"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964525Shub1966390Rice1990174Volkogonov1994390Service2000386White2001160Read2005225_326-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 525; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 390; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 174; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 390; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 386; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 160; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 225. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964525Shub1966390–391Rice1990174Service2000386White2001160-327"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964525Shub1966390–391Rice1990174Service2000386White2001160_327-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 525; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;390–391; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 174; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 386; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 160. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000387White2001160-328"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000387White2001160_328-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 387; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 160. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964525Shub1966398Read2005225–226-329"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964525Shub1966398Read2005225–226_329-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 525; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 398; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;225–226. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000387-330"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000387_330-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 387. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966395Volkogonov1994391-331"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966395Volkogonov1994391_331-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 395; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 391. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966397Service2000409-332"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966397Service2000409_332-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 397; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 409. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000409–410-333"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000409–410_333-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;409–410. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964415–420White2001161,_180–181-334"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964415–420White2001161,_180–181_334-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;415–420; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;161, 180–181. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000410-335"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000410_335-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 410. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966397-336"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966397_336-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 397. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964341Shub1966396Rice1990174-337"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964341Shub1966396Rice1990174_337-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 341; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 396; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 174. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964437–438Shub1966406Rice1990183Service2000419White2001167–168-338"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964437–438Shub1966406Rice1990183Service2000419White2001167–168_338-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;437–438; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 406; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 183; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 419; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;167–168. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966406Service2000419White2001167-339"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966406Service2000419White2001167_339-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 406; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 419; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 167. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964436,_442Rice1990183–184Sandle1999104–105Service2000422–423White2001168Read2005269-340"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964436,_442Rice1990183–184Sandle1999104–105Service2000422–423White2001168Read2005269_340-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;436, 442; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;183–184; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. ;104–105; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;422–423; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 168; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 269. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWhite2001170-341"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWhite2001170_341-0">↑</a> <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 170. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERyan2012164-342"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan2012164_342-0">↑</a> <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 164. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994343,_347-343"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994343,_347_343-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;343, 347. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964508Shub1966414Volkogonov1994345White2001172-344"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964508Shub1966414Volkogonov1994345White2001172_344-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 508; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 414; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 345; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 172. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994346-345"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994346_345-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 346. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994374–375-346"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994374–375_346-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;374–375. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994375–376Read2005251Ryan2012176,_177-347"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994375–376Read2005251Ryan2012176,_177_347-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;375–376; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 251; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. ;176, 177. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994376Ryan2012178-348"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994376Ryan2012178_348-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 376; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 178. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964467Shub1966406Volkogonov1994343Service2000425White2001168Read2005220Ryan2012154-349"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964467Shub1966406Volkogonov1994343Service2000425White2001168Read2005220Ryan2012154_349-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 467; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 406; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 343; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 425; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 168; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 220; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 154. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964459Leggett1981330–333Service2000423–424White2001168Ryan2012154–155-350"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964459Leggett1981330–333Service2000423–424White2001168Ryan2012154–155_350-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 459; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;330–333; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;423–424; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 168; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. ;154–155. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966406–407Leggett1981324–325Rice1990184Read2005220Ryan2012170-351"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966406–407Leggett1981324–325Rice1990184Read2005220Ryan2012170_351-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;406–407; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;324–325; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 184; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 220; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 170. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964469–470Shub1966405Leggett1981325–326Rice1990184Service2000427White2001169Ryan2012170-352"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964469–470Shub1966405Leggett1981325–326Rice1990184Service2000427White2001169Ryan2012170_352-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;469–470; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 405; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;325–326; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 184; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 427; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 169; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 170. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964470–471Shub1966408–409Leggett1981327–328Rice1990184–185Service2000427–428Ryan2012171–172-353"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964470–471Shub1966408–409Leggett1981327–328Rice1990184–185Service2000427–428Ryan2012171–172_353-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;470–471; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;408–409; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;327–328; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;184–185; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;427–428; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. ;171–172. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966411Rice1990185Service2000421,_424–427,_429-354"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966411Rice1990185Service2000421,_424–427,_429_354-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 411; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 185; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;421, 424–427, 429. </li> <li id="cite_note-gregory2004-355"><a href="#cite_ref-gregory2004_355-0">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGregory,_Paul_R.2004" class="citation book cs1">Gregory, Paul R. (2004). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=hFHU5kaXhu8C">The Political Economy of Stalinism: Evidence from the Soviet Secret Archives</a>. Cambridge University Press. str. 218–20. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-53367-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-53367-6"><bdi>978-0-521-53367-6</bdi></a>. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150512042222/http://books.google.com/books?id=hFHU5kaXhu8C&dq">Arhivirano</a> iz spletišča dne 12. maja 2015. Pridobljeno 20. junija 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Political+Economy+of+Stalinism%3A+Evidence+from+the+Soviet+Secret+Archives&rft.pages=218-20&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=2004&rft.isbn=978-0-521-53367-6&rft.au=Gregory%2C+Paul+R.&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DhFHU5kaXhu8C&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964479–480Sandle1999155Service2000430White2001170,_171-356"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964479–480Sandle1999155Service2000430White2001170,_171_356-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;479–480; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 155; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 430; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;170, 171. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966411Sandle1999153,_158Service2000430White2001169Read2005264–265-357"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966411Sandle1999153,_158Service2000430White2001169Read2005264–265_357-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 411; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. ;153, 158; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 430; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 169; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;264–265. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966412Service2000430Read2005266Ryan2012159-358"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966412Service2000430Read2005266Ryan2012159_358-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 412; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 430; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 266; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 159. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964479Shub1966412Sandle1999155Ryan2012159-359"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964479Shub1966412Sandle1999155Ryan2012159_359-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 479; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 412; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 155; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 159. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle1999151Service2000422White2001171-360"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle1999151Service2000422White2001171_360-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 151; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 422; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 171. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000421,_434-361"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000421,_434_361-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;421, 434. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990703–707Sandle1999103Ryan2012143-362"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990703–707Sandle1999103Ryan2012143_362-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;703–707; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 103; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 143. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964423,_582Sandle1999107White2001165Read2005230-363"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964423,_582Sandle1999107White2001165Read2005230_363-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;423, 582; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 107; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 165; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 230. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964567–569-364"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964567–569_364-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;567–569. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964574,_576–577Service2000432,_441-365"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964574,_576–577Service2000432,_441_365-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;574, 576–577; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;432, 441. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964424–427-366"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964424–427_366-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;424–427. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964414Rice1990177–178Service2000405Read2005260–261-367"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964414Rice1990177–178Service2000405Read2005260–261_367-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 414; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;177–178; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 405; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;260–261. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994283-368"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994283_368-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 283. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964404–409Rice1990178–179Service2000440-369"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964404–409Rice1990178–179Service2000440_369-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;404–409; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;178–179; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 440. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964409–411-370"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964409–411_370-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;409–411. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964433–434Shub1966380–381Rice1990181Service2000414–415Read2005258-371"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964433–434Shub1966380–381Rice1990181Service2000414–415Read2005258_371-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;433–434; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;380–381; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 181; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;414–415; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 258. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964434Shub1966381–382Rice1990181Service2000415Read2005258-372"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964434Shub1966381–382Rice1990181Service2000415Read2005258_372-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 434; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;381–382; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 181; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 415; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 258. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990181–182Service2000416–417Read2005258-373"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990181–182Service2000416–417Read2005258_373-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;181–182; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;416–417; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 258. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966426Lewin196933Rice1990187Volkogonov1994409Service2000435-374"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966426Lewin196933Rice1990187Volkogonov1994409Service2000435_374-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 426; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. 33; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 187; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 409; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 435. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966426Rice1990187Service2000435-375"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966426Rice1990187Service2000435_375-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 426; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 187; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 435. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000436Read2005281Rice1990187-376"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000436Read2005281Rice1990187_376-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 436; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 281; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 187. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994420,_425–426Service2000439Read2005280,_282-377"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994420,_425–426Service2000439Read2005280,_282_377-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;420, 425–426; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 439; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;280, 282. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994443Service2000437-378"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994443Service2000437_378-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 443; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 437. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964598–599Shub1966426Service2000443White2001172Read2005258-379"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964598–599Shub1966426Service2000443White2001172Read2005258_379-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;598–599; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 426; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 443; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 172; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 258. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964600Shub1966426–427Lewin196933Service2000443White2001173Read2005258-380"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964600Shub1966426–427Lewin196933Service2000443White2001173Read2005258_380-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 600; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;426–427; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. 33; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 443; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 173; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 258. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966427–428Service2000446-381"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966427–428Service2000446_381-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;427–428; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 446. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964634Shub1966431–432Lewin196933–34White2001173-382"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964634Shub1966431–432Lewin196933–34White2001173_382-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 634; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;431–432; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. ;33–34; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 173. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964600–602Shub1966428–430Leggett1981318Sandle1999164Service2000442–443Read2005269Ryan2012174–175-383"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964600–602Shub1966428–430Leggett1981318Sandle1999164Service2000442–443Read2005269Ryan2012174–175_383-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;600–602; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;428–430; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 318; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 164; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;442–443; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 269; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. ;174–175. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994310Leggett1981320–322Aves1996175–178Sandle1999164Lee2003103–104Ryan2012172-384"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994310Leggett1981320–322Aves1996175–178Sandle1999164Lee2003103–104Ryan2012172_384-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 310; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. ;320–322; <a href="#CITEREFAves1996">Aves 1996</a>, str. ;175–178; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 164; <a href="#CITEREFLee2003">Lee 2003</a>, str. ;103–104; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 172. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELewin19698–9White2001176Read2005270–272-385"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELewin19698–9White2001176Read2005270–272_385-0">↑</a> <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. ;8–9; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 176; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;270–272. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964578Rice1990189-386"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964578Rice1990189_386-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 578; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 189. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990192–193-387"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990192–193_387-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;192–193. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964578-388"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964578_388-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 578. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964638–639Shub1966433Lewin196973–75Volkogonov1994417Service2000464White2001173–174-389"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964638–639Shub1966433Lewin196973–75Volkogonov1994417Service2000464White2001173–174_389-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;638–639; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 433; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. ;73–75; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 417; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 464; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;173–174. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964647Shub1966434–435Rice1990192Volkogonov1994273Service2000469White2001174–175Read2005278–279-390"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964647Shub1966434–435Rice1990192Volkogonov1994273Service2000469White2001174–175Read2005278–279_390-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 647; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;434–435; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 192; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 273; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 469; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;174–175; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;278–279. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964640Shub1966434–435Volkogonov1994249,_418Service2000465White2001174-391"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964640Shub1966434–435Volkogonov1994249,_418Service2000465White2001174_391-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 640; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;434–435; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;249, 418; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 465; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 174. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964666–667,_669Lewin1969120–121Service2000468Read2005273-392"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964666–667,_669Lewin1969120–121Service2000468Read2005273_392-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;666–667, 669; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. ;120–121; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 468; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 273. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964650–654Service2000470-393"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964650–654Service2000470_393-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;650–654; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 470. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966426,_434Lewin196934–35-394"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966426,_434Lewin196934–35_394-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;426, 434; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. ;34–35. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994263–264-395"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994263–264_395-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;263–264. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELewin196970Rice1990191Volkogonov1994273,_416-396"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELewin196970Rice1990191Volkogonov1994273,_416_396-0">↑</a> <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. 70; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 191; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;273, 416. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964635Lewin196935–40Service2000451–452White2001173-397"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964635Lewin196935–40Service2000451–452White2001173_397-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 635; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. ;35–40; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;451–452; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 173. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964637–638,_669Shub1966435–436Lewin196971,_85,_101Volkogonov1994273–274,_422–423Service2000463,_472–473White2001173,_176Read2005279-398"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964637–638,_669Shub1966435–436Lewin196971,_85,_101Volkogonov1994273–274,_422–423Service2000463,_472–473White2001173,_176Read2005279_398-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;637–638, 669; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;435–436; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. ;71, 85, 101; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;273–274, 422–423; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;463, 472–473; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;173, 176; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 279. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964607–608Lewin196943–49Rice1990190–191Volkogonov1994421Service2000452,_453–455White2001175–176-399"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964607–608Lewin196943–49Rice1990190–191Volkogonov1994421Service2000452,_453–455White2001175–176_399-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;607–608; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. ;43–49; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;190–191; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 421; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;452, 453–455; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;175–176. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964608Lewin196950Leggett1981354Volkogonov1994421Service2000455White2001175-400"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964608Lewin196950Leggett1981354Volkogonov1994421Service2000455White2001175_400-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 608; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. 50; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 354; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 421; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 455; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 175. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000455,_456-401"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000455,_456_401-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;455, 456. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELewin196940,_99–100Volkogonov1994421Service2000460–461,_468-402"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELewin196940,_99–100Volkogonov1994421Service2000460–461,_468_402-0">↑</a> <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. ;40, 99–100; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 421; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;460–461, 468. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERigby1979221-403"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERigby1979221_403-0">↑</a> <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. 221. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964671Shub1966436Lewin1969103Leggett1981355Rice1990193White2001176Read2005281-404"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964671Shub1966436Lewin1969103Leggett1981355Rice1990193White2001176Read2005281_404-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 671; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 436; <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. 103; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 355; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 193; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 176; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 281. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964671Shub1966436Volkogonov1994425Service2000474LernerFinkelsteinWitztum2004372-405"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964671Shub1966436Volkogonov1994425Service2000474LernerFinkelsteinWitztum2004372_405-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 671; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 436; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 425; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 474; <a href="#CITEREFLernerFinkelsteinWitztum2004">Lerner, Finkelstein & Witztum 2004</a>, str. 372. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964672Rigby1979192Rice1990193–194Volkogonov1994429–430-406"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964672Rigby1979192Rice1990193–194Volkogonov1994429–430_406-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 672; <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. 192; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;193–194; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;429–430. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964672Shub1966437Volkogonov1994431Service2000476Read2005281-407"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964672Shub1966437Volkogonov1994431Service2000476Read2005281_407-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 672; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 437; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 431; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 476; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 281. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990194Volkogonov1994299Service2000477–478-408"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990194Volkogonov1994299Service2000477–478_408-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 194; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 299; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;477–478. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964673–674Shub1966438Rice1990194Volkogonov1994435Service2000478–479White2001176Read2005269-409"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964673–674Shub1966438Rice1990194Volkogonov1994435Service2000478–479White2001176Read2005269_409-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;673–674; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 438; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 194; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 435; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;478–479; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 176; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 269. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994435LernerFinkelsteinWitztum2004372-410"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994435LernerFinkelsteinWitztum2004372_410-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 435; <a href="#CITEREFLernerFinkelsteinWitztum2004">Lerner, Finkelstein & Witztum 2004</a>, str. 372. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice19907-411"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice19907_411-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 7. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice19907–8-412"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERice19907–8_412-0">↑</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;7–8. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964674Shub1966439Rice19907–8Service2000479-413"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964674Shub1966439Rice19907–8Service2000479_413-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 674; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 439; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. ;7–8; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 479. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice19909-414">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTERice19909_414-0">414,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTERice19909_414-1">414,1</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 9. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTE''History'',_April_2009-415"><a href="#cite_ref-FOOTNOTE''History'',_April_2009_415-0">↑</a> <a href="#CITEREFHistory,_April_2009">History, April 2009</a>. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966439Rice19909Service2000479–480-416"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966439Rice19909Service2000479–480_416-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 439; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 9; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;479–480. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994440-417"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994440_417-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 440. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964674Shub1966438Volkogonov1994437–438Service2000481-418"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964674Shub1966438Volkogonov1994437–438Service2000481_418-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 674; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 438; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;437–438; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 481. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964625–626Volkogonov1994446-419"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964625–626Volkogonov1994446_419-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;625–626; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 446. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994444,_445-420"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994444,_445_420-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;444, 445. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994445-421"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994445_421-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 445. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994444-422"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994444_422-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 444. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMoscow.info-423"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMoscow.info_423-0">↑</a> <a href="#CITEREFMoscow.info">Moscow.info</a>. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERyan201218-424">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan201218_424-0">424,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan201218_424-1">424,1</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan201218_424-2">424,2</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan201218_424-3">424,3</a> <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 18. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994409-425"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994409_425-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 409. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199935Service2000237-426"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199935Service2000237_426-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 35; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 237. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199941-427">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199941_427-0">427,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199941_427-1">427,1</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199941_427-2">427,2</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 41. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994206-428"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994206_428-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 206. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199935-429"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199935_429-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 35. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966432-430"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966432_430-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 432. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199942–43-431"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199942–43_431-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. ;42–43. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199938-432"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199938_432-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 38. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199943–44,_63-433"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199943–44,_63_433-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. ;43–44, 63. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199936-434"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199936_434-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 36. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000203-435"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000203_435-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 203. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199929White20011-436"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199929White20011_436-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 29; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 1. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000173-437"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000173_437-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 173. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERyan201213-438"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan201213_438-0">↑</a> <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 13. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199957White2001151-439"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199957White2001151_439-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 57; <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 151. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199934-440"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199934_440-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 34. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWhite2001150–151-441"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWhite2001150–151_441-0">↑</a> <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. ;150–151. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERyan201219-442">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan201219_442-0">442,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan201219_442-1">442,1</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan201219_442-2">442,2</a> <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 19. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERyan20123-443"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan20123_443-0">↑</a> <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 3. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERice1990121-444">↑ <a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990121_444-0">444,0</a> <a href="#cite_ref-FOOTNOTERice1990121_444-1">444,1</a> <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 121. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994471-445"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994471_445-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 471. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966443-446"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966443_446-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 443. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964310Shub1966442-447"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964310Shub1966442_447-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 310; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 442. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTESandle199936–37-448"><a href="#cite_ref-FOOTNOTESandle199936–37_448-0">↑</a> <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. ;36–37. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196454Shub1966423Pipes1990352-449"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196454Shub1966423Pipes1990352_449-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 54; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 423; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 352. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196488–89-450"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196488–89_450-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;88–89. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196487Montefiore2007266-451"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196487Montefiore2007266_451-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 87; <a href="#CITEREFMontefiore2007">Montefiore 2007</a>, str. 266. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196487-452"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196487_452-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 87. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196491,_93-453"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196491,_93_453-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;91, 93. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEMontefiore2007266-454"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEMontefiore2007266_454-0">↑</a> <a href="#CITEREFMontefiore2007">Montefiore 2007</a>, str. 266. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPage194817Page1950354-455"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPage194817Page1950354_455-0">↑</a> <a href="#CITEREFPage1948">Page 1948</a>, str. 17; <a href="#CITEREFPage1950">Page 1950</a>, str. 354. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPage1950355-456"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPage1950355_456-0">↑</a> <a href="#CITEREFPage1950">Page 1950</a>, str. 355. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPage1950342-457"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPage1950342_457-0">↑</a> <a href="#CITEREFPage1950">Page 1950</a>, str. 342. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000159,_202Read2005207-458"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000159,_202Read2005207_458-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;159, 202; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 207. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196447,_148-459"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196447,_148_459-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;47, 148. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990348,_351-460"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990348,_351_460-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;348, 351. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994246-461"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994246_461-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 246. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196457-462"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196457_462-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 57. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService200073-463"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService200073_463-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 73. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196444Service200081-464"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196444Service200081_464-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 44; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 81. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000118-465"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000118_465-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 118. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000232Lih201113-466"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000232Lih201113_466-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 232; <a href="#CITEREFLih2011">Lih 2011</a>, str. 13. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEWhite200188-467"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEWhite200188_467-0">↑</a> <a href="#CITEREFWhite2001">White 2001</a>, str. 88. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994362-468"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994362_468-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 362. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964409-469"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964409_469-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 409. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERead2005262-470"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERead2005262_470-0">↑</a> <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 262. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196440–41Volkogonov1994373Service2000149-471"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196440–41Volkogonov1994373Service2000149_471-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;40–41; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 373; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 149. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000116-472"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000116_472-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 116. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes199611Read2005287-473"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes199611Read2005287_473-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1996">Pipes 1996</a>, str. 11; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 287. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERead2005259-474"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERead2005259_474-0">↑</a> <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 259. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196467Pipes1990353Read2005207,_212-475"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196467Pipes1990353Read2005207,_212_475-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 67; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 353; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;207, 212. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPetrovsky-Shtern201093-476"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPetrovsky-Shtern201093_476-0">↑</a> <a href="#CITEREFPetrovsky-Shtern2010">Petrovsky-Shtern 2010</a>, str. 93. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990353-477"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990353_477-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 353. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196469-478"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196469_478-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 69. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000244Read2005153-479"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000244Read2005153_479-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 244; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 153. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196459-480"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196459_480-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 59. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196445Pipes1990350Volkogonov1994182Service2000177Read2005208Ryan20126-481"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196445Pipes1990350Volkogonov1994182Service2000177Read2005208Ryan20126_481-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 45; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 350; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 182; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 177; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 208; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 6. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964415Shub1966422Read2005247-482"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964415Shub1966422Read2005247_482-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 415; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 422; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 247. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000293-483"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000293_483-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 293. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPetrovsky-Shtern201067-484"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPetrovsky-Shtern201067_484-0">↑</a> <a href="#CITEREFPetrovsky-Shtern2010">Petrovsky-Shtern 2010</a>, str. 67. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000453-485"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000453_485-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 453. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000389-486"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000389_486-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 389. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes199611Service2000389–400-487"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes199611Service2000389–400_487-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1996">Pipes 1996</a>, str. 11; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;389–400. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964489,_491Shub1966420–421Sandle1999125Read2005237-488"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964489,_491Shub1966420–421Sandle1999125Read2005237_488-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. ;489, 491; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. ;420–421; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 125; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 237. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196479Read2005237-489"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196479Read2005237_489-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 79; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 237. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000199-490"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000199_490-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 199. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966424Service2000213Rappaport201038-491"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966424Service2000213Rappaport201038_491-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 424; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 213; <a href="#CITEREFRappaport2010">Rappaport 2010</a>, str. 38. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERead200519-492"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERead200519_492-0">↑</a> <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 19. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964515Volkogonov1994246-493"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964515Volkogonov1994246_493-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 515; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 246. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService2000242-494"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService2000242_494-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 242. </li> <li id="cite_note-495"><a href="#cite_ref-495">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGoode1919" class="citation news cs1 cs1-prop-jul-greg-uncertainty">Goode, William Thomas (4. december 1919). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.theguardian.com/world/1919/dec/04/russia.fromthearchive">»An interview with Lenin«</a>. The Guardian. Pridobljeno 6. aprila 2024.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Guardian&rft.atitle=An+interview+with+Lenin&rft.date=1919-12-04&rft.aulast=Goode&rft.aufirst=William+Thomas&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.theguardian.com%2Fworld%2F1919%2Fdec%2F04%2Frussia.fromthearchive&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196456Rice1990106Service2000160-496"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196456Rice1990106Service2000160_496-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 56; <a href="#CITEREFRice1990">Rice 1990</a>, str. 106; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 160. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer196456Service2000188-497"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer196456Service2000188_497-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 56; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 188. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERead200520,_64,_132–37-498"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERead200520,_64,_132–37_498-0">↑</a> <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;20, 64, 132–37. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEShub1966423-499"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEShub1966423_499-0">↑</a> <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 423. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964367-500"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964367_500-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 367. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964368-501"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964368_501-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 368. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990812-502"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990812_502-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 812. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEService200099–100,_160-503"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEService200099–100,_160_503-0">↑</a> <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. ;99–100, 160. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964245-504"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964245_504-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 245. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEPipes1990349–350Read2005284,_259–260-505"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEPipes1990349–350Read2005284,_259–260_505-0">↑</a> <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. ;349–350; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. ;284, 259–260. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964516Shub1966415Leggett1981364Volkogonov1994307,_312-506"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964516Shub1966415Leggett1981364Volkogonov1994307,_312_506-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 516; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 415; <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 364; <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. ;307, 312. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELeggett1981364-507"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELeggett1981364_507-0">↑</a> <a href="#CITEREFLeggett1981">Leggett 1981</a>, str. 364. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTELewin196912Rigby1979x,_161Sandle1999164Service2000506Lee200397Read2005190Ryan20129-508"><a href="#cite_ref-FOOTNOTELewin196912Rigby1979x,_161Sandle1999164Service2000506Lee200397Read2005190Ryan20129_508-0">↑</a> <a href="#CITEREFLewin1969">Lewin 1969</a>, str. 12; <a href="#CITEREFRigby1979">Rigby 1979</a>, str. ;x, 161; <a href="#CITEREFSandle1999">Sandle 1999</a>, str. 164; <a href="#CITEREFService2000">Service 2000</a>, str. 506; <a href="#CITEREFLee2003">Lee 2003</a>, str. 97; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 190; <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 9. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964417Shub1966416Pipes1990511Pipes19963Read2005247-509"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964417Shub1966416Pipes1990511Pipes19963Read2005247_509-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 417; <a href="#CITEREFShub1966">Shub 1966</a>, str. 416; <a href="#CITEREFPipes1990">Pipes 1990</a>, str. 511; <a href="#CITEREFPipes1996">Pipes 1996</a>, str. 3; <a href="#CITEREFRead2005">Read 2005</a>, str. 247. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERyan20121-510"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan20121_510-0">↑</a> <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 1. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTERyan2012184-511"><a href="#cite_ref-FOOTNOTERyan2012184_511-0">↑</a> <a href="#CITEREFRyan2012">Ryan 2012</a>, str. 184. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEFischer1964524-512"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEFischer1964524_512-0">↑</a> <a href="#CITEREFFischer1964">Fischer 1964</a>, str. 524. </li> <li id="cite_note-FOOTNOTEVolkogonov1994313-513"><a href="#cite_ref-FOOTNOTEVolkogonov1994313_513-0">↑</a> <a href="#CITEREFVolkogonov1994">Volkogonov 1994</a>, str. 313. </li> <li id="cite_note-514"><a href="#cite_ref-514">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.si/books?id=Zm_FBQAAQBAJ&pg=PT51&lpg=PT51&dq=lenin+in+yugoslavia&source=bl&ots=zMW83pR3HH&sig=J2JFOjgCeFMAhbvVqS9Z1DYg4Jw&hl=sl&sa=X&ei=5HWtVIvtA8m-ygOhk4HQAQ&ved=0CGcQ6AEwDg#v=onepage&q=lenin%20in%20yugoslavia&f=false">»Yugoslavia and the Soviet Union in the Early Cold War: Reconciliation«</a>. 7. januar 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Yugoslavia+and+the+Soviet+Union+in+the+Early+Cold+War%3A+Reconciliation&rft.date=2015-01-07&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.si%2Fbooks%3Fid%3DZm_FBQAAQBAJ%26pg%3DPT51%26lpg%3DPT51%26dq%3Dlenin%2Bin%2Byugoslavia%26source%3Dbl%26ots%3DzMW83pR3HH%26sig%3DJ2JFOjgCeFMAhbvVqS9Z1DYg4Jw%26hl%3Dsl%26sa%3DX%26ei%3D5HWtVIvtA8m-ygOhk4HQAQ%26ved%3D0CGcQ6AEwDg%23v%3Donepage%26q%3Dlenin%2520in%2520yugoslavia%26f%3Dfalse&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-515"><a href="#cite_ref-515">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.foreignaffairs.com/articles/51216/aleksa-djilas/tito-s-last-secret-how-did-he-keep-the-yugoslavs-together">»How was Jugoslavia kept together«</a>. 7. januar 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=How+was+Jugoslavia+kept+together&rft.date=2015-01-07&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.foreignaffairs.com%2Farticles%2F51216%2Faleksa-djilas%2Ftito-s-last-secret-how-did-he-keep-the-yugoslavs-together&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-516"><a href="#cite_ref-516">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.e-ir.info/2014/06/15/was-the-communist-party-of-yugoslavia-a-leninist-party/">»Leninist party«</a>. 7. januar 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Leninist+party&rft.date=2015-01-07&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.e-ir.info%2F2014%2F06%2F15%2Fwas-the-communist-party-of-yugoslavia-a-leninist-party%2F&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"> </li> <li id="cite_note-517"><a href="#cite_ref-517">↑</a> <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://translate.googleusercontent.com/translate_c?depth=1&hl=sl&rurl=translate.google.com&sl=ru&tl=en&u=http://uaio.ru/vil/vilall.htm&usg=ALkJrhjZQdC10llFFSCR6LZyog0fUgbP3w">»Ruski naslovi del«</a>. 7. januar 2015.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=Ruski+naslovi+del&rft.date=2015-01-07&rft_id=https%3A%2F%2Ftranslate.googleusercontent.com%2Ftranslate_c%3Fdepth%3D1%26hl%3Dsl%26rurl%3Dtranslate.google.com%26sl%3Dru%26tl%3Den%26u%3Dhttp%3A%2F%2Fuaio.ru%2Fvil%2Fvilall.htm%26usg%3DALkJrhjZQdC10llFFSCR6LZyog0fUgbP3w&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Viri">Viri</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=30" title="Uredi razdelek: Viri" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=30" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Viri">uredi kodo</a>]</div> <ul><li>Schwanitz, D. 2010. Vse, kar moramo vedeti. Ljubljana: Mladinska knjiga.</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFAves1996" class="citation book cs1">Aves, Jonathan (1996). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/workersagainstle0000aves">Workers Against Lenin: Labour Protest and the Bolshevik Dictatorship</a>. London: I.B. Tauris. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-86064-067-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-86064-067-4"><bdi>978-1-86064-067-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Workers+Against+Lenin%3A+Labour+Protest+and+the+Bolshevik+Dictatorship&rft.place=London&rft.pub=I.B.+Tauris&rft.date=1996&rft.isbn=978-1-86064-067-4&rft.aulast=Aves&rft.aufirst=Jonathan&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fworkersagainstle0000aves&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBrackman2000" class="citation book cs1">Brackman, Roman (2000). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/secretfileofjose0000brac">The Secret File of Joseph Stalin: A Hidden Life</a>. Portland, Oregon: Psychology Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7146-5050-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7146-5050-0"><bdi>978-0-7146-5050-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Secret+File+of+Joseph+Stalin%3A+A+Hidden+Life&rft.place=Portland%2C+Oregon&rft.pub=Psychology+Press&rft.date=2000&rft.isbn=978-0-7146-5050-0&rft.aulast=Brackman&rft.aufirst=Roman&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fsecretfileofjose0000brac&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBudgenKouvelakisŽižek2007" class="citation book cs1">Budgen, Sebastian; Kouvelakis, Stathis; <a href="/wiki/Slavoj_%C5%BDi%C5%BEek" title="Slavoj Žižek">Žižek, Slavoj</a> (2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/leninreloadedtow01unse">Lenin Reloaded: Toward a Politics of Truth</a>. Durham, North Carolina: Duke University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-8223-3941-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-8223-3941-0"><bdi>978-0-8223-3941-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin+Reloaded%3A+Toward+a+Politics+of+Truth&rft.place=Durham%2C+North+Carolina&rft.pub=Duke+University+Press&rft.date=2007&rft.isbn=978-0-8223-3941-0&rft.aulast=Budgen&rft.aufirst=Sebastian&rft.au=Kouvelakis%2C+Stathis&rft.au=%C5%BDi%C5%BEek%2C+Slavoj&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fleninreloadedtow01unse&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDavid1974" class="citation journal cs1">David, H. P. (1974). »Abortion and Family Planning in the Soviet Union: Public Policies and Private Behaviour«. Journal of Biosocial Science. 6 (4): 417–426. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1017%2FS0021932000009846">10.1017/S0021932000009846</a>. <a href="/wiki/ISSN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISSN (identifikator)">ISSN</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/issn/0021-9320">0021-9320</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/4473125">4473125</a>. <a href="/wiki/S2CID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="S2CID (identifikator)">S2CID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://api.semanticscholar.org/CorpusID:11271400">11271400</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Journal+of+Biosocial+Science&rft.atitle=Abortion+and+Family+Planning+in+the+Soviet+Union%3A+Public+Policies+and+Private+Behaviour&rft.volume=6&rft.issue=4&rft.pages=417-426&rft.date=1974&rft.issn=0021-9320&rft_id=https%3A%2F%2Fapi.semanticscholar.org%2FCorpusID%3A11271400%23id-name%3DS2CID&rft_id=info%3Apmid%2F4473125&rft_id=info%3Adoi%2F10.1017%2FS0021932000009846&rft.aulast=David&rft.aufirst=H.+P.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFDavies2003" class="citation book cs1">Davies, Norman (2003) [1972]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/whiteeagleredsta00unse">White Eagle, Red Star: The Polish-Soviet War 1919–20 and 'the Miracle on the Vistula'</a>. London: Pimlico. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-7126-0694-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-7126-0694-3"><bdi>978-0-7126-0694-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=White+Eagle%2C+Red+Star%3A+The+Polish-Soviet+War+1919%E2%80%9320+and+%27the+Miracle+on+the+Vistula%27&rft.place=London&rft.pub=Pimlico&rft.date=2003&rft.isbn=978-0-7126-0694-3&rft.aulast=Davies&rft.aufirst=Norman&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fwhiteeagleredsta00unse&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFischer1964" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Louis_Fischer&action=edit&redlink=1" class="new" title="Louis Fischer (stran ne obstaja)">Fischer, Louis</a> (1964). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/lifeofleninfischer">The Life of Lenin</a>. London: Weidenfeld and Nicolson.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Life+of+Lenin&rft.place=London&rft.pub=Weidenfeld+and+Nicolson&rft.date=1964&rft.aulast=Fischer&rft.aufirst=Louis&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Flifeofleninfischer&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFiges2017" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Figes, Orlando (26. januar 2017). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=d7i-DQAAQBAJ">A People's Tragedy: The Russian Revolution – centenary edition with new introduction</a> (v angleščini). Random House. str. 796–797. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-4481-1264-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-4481-1264-7"><bdi>978-1-4481-1264-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+People%27s+Tragedy%3A+The+Russian+Revolution+%E2%80%93+centenary+edition+with+new+introduction&rft.pages=796-797&rft.pub=Random+House&rft.date=2017-01-26&rft.isbn=978-1-4481-1264-7&rft.aulast=Figes&rft.aufirst=Orlando&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3Dd7i-DQAAQBAJ&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHazard1965" class="citation journal cs1"><a href="/w/index.php?title=John_N._Hazard&action=edit&redlink=1" class="new" title="John N. Hazard (stran ne obstaja)">Hazard, John N.</a> (1965). <a rel="nofollow" class="external text" href="http://scholarship.law.duke.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=3056&context=lcp">»Unity and Diversity in Socialist Law«</a>. Law and Contemporary Problems. 30 (2): 270–290. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.2307%2F1190515">10.2307/1190515</a>. <a href="/wiki/JSTOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="JSTOR (identifikator)">JSTOR</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.jstor.org/stable/1190515">1190515</a>. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20170205151354/http://scholarship.law.duke.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=3056&context=lcp">Arhivirano</a> iz spletišča dne 5. februarja 2017. Pridobljeno 8. avgusta 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Law+and+Contemporary+Problems&rft.atitle=Unity+and+Diversity+in+Socialist+Law&rft.volume=30&rft.issue=2&rft.pages=270-290&rft.date=1965&rft_id=info%3Adoi%2F10.2307%2F1190515&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.jstor.org%2Fstable%2F1190515%23id-name%3DJSTOR&rft.aulast=Hazard&rft.aufirst=John+N.&rft_id=http%3A%2F%2Fscholarship.law.duke.edu%2Fcgi%2Fviewcontent.cgi%3Farticle%3D3056%26context%3Dlcp&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLee2003" class="citation book cs1">Lee, Stephen J. (2003). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/leninrevolutiona0000lees">Lenin and Revolutionary Russia</a>. London: Routledge. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-415-28718-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-415-28718-0"><bdi>978-0-415-28718-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin+and+Revolutionary+Russia&rft.place=London&rft.pub=Routledge&rft.date=2003&rft.isbn=978-0-415-28718-0&rft.aulast=Lee&rft.aufirst=Stephen+J.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fleninrevolutiona0000lees&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLeggett1981" class="citation book cs1">Leggett, George (1981). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/chekaleninspolit0000legg">The Cheka: Lenin's Political Police</a>. Oxford: Oxford University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-19-822552-2" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-19-822552-2"><bdi>978-0-19-822552-2</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Cheka%3A+Lenin%27s+Political+Police&rft.place=Oxford&rft.pub=Oxford+University+Press&rft.date=1981&rft.isbn=978-0-19-822552-2&rft.aulast=Leggett&rft.aufirst=George&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fchekaleninspolit0000legg&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLernerFinkelsteinWitztum2004" class="citation journal cs1">Lerner, Vladimir; Finkelstein, Y.; Witztum, E. (2004). »The Enigma of Lenin's (1870–1924) Malady«. European Journal of Neurology. 11 (6): 371–376. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1111%2Fj.1468-1331.2004.00839.x">10.1111/j.1468-1331.2004.00839.x</a>. <a href="/wiki/PMID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="PMID (identifikator)">PMID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/15171732">15171732</a>. <a href="/wiki/S2CID_(identifikator)" class="mw-redirect" title="S2CID (identifikator)">S2CID</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://api.semanticscholar.org/CorpusID:14966309">14966309</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=European+Journal+of+Neurology&rft.atitle=The+Enigma+of+Lenin%27s+%281870%E2%80%931924%29+Malady&rft.volume=11&rft.issue=6&rft.pages=371-376&rft.date=2004&rft_id=https%3A%2F%2Fapi.semanticscholar.org%2FCorpusID%3A14966309%23id-name%3DS2CID&rft_id=info%3Apmid%2F15171732&rft_id=info%3Adoi%2F10.1111%2Fj.1468-1331.2004.00839.x&rft.aulast=Lerner&rft.aufirst=Vladimir&rft.au=Finkelstein%2C+Y.&rft.au=Witztum%2C+E.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFGoldstein2013" class="citation book cs1">Goldstein, Erik (2013). The First World War Peace Settlements, 1919–1925. London: Routledge. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-31-7883-678" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-31-7883-678"><bdi>978-1-31-7883-678</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+First+World+War+Peace+Settlements%2C+1919%E2%80%931925&rft.place=London&rft.pub=Routledge&rft.date=2013&rft.isbn=978-1-31-7883-678&rft.aulast=Goldstein&rft.aufirst=Erik&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHall2015" class="citation book cs1">Hall, Richard C. (2015). Consumed by War: European Conflict in the 20th Century. Lexington: University Press of Kentucky. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-81-3159-959" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-81-3159-959"><bdi>978-0-81-3159-959</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Consumed+by+War%3A+European+Conflict+in+the+20th+Century&rft.place=Lexington&rft.pub=University+Press+of+Kentucky&rft.date=2015&rft.isbn=978-0-81-3159-959&rft.aulast=Hall&rft.aufirst=Richard+C.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLiebman1975" class="citation book cs1">Liebman, Marcel (1975) [1973]. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/leninismunderlen0000lieb_f2h6">Leninism Under Lenin</a>. Prevod: Brian Pearce. London: Jonathan Cape. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-224-01072-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-224-01072-6"><bdi>978-0-224-01072-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Leninism+Under+Lenin&rft.place=London&rft.pub=Jonathan+Cape&rft.date=1975&rft.isbn=978-0-224-01072-6&rft.aulast=Liebman&rft.aufirst=Marcel&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fleninismunderlen0000lieb_f2h6&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMerridale2017" class="citation book cs1">Merridale, Catherine (2017). Lenin on the Train. London: Penguin Books. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-241-01132-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-241-01132-4"><bdi>978-0-241-01132-4</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin+on+the+Train&rft.place=London&rft.pub=Penguin+Books&rft.date=2017&rft.isbn=978-0-241-01132-4&rft.aulast=Merridale&rft.aufirst=Catherine&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMontefiore2007" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Simon_Sebag_Montefiore&action=edit&redlink=1" class="new" title="Simon Sebag Montefiore (stran ne obstaja)">Montefiore, Simon Sebag</a> (2007). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/youngstalin0000seba_z6t5">Young Stalin</a>. London: Weidenfeld & Nicolson. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-297-85068-7" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-297-85068-7"><bdi>978-0-297-85068-7</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Young+Stalin&rft.place=London&rft.pub=Weidenfeld+%26+Nicolson&rft.date=2007&rft.isbn=978-0-297-85068-7&rft.aulast=Montefiore&rft.aufirst=Simon+Sebag&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fyoungstalin0000seba_z6t5&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLewin1969" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Moshe_Lewin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Moshe Lewin (stran ne obstaja)">Lewin, Moshe</a> (1969). Lenin's Last Struggle. Prevod: <a href="/w/index.php?title=Alan_Sheridan&action=edit&redlink=1" class="new" title="Alan Sheridan (stran ne obstaja)">Sheridan Smith, A. M.</a> London: Faber and Faber.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%27s+Last+Struggle&rft.place=London&rft.pub=Faber+and+Faber&rft.date=1969&rft.aulast=Lewin&rft.aufirst=Moshe&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLewin2005" class="citation book cs1 cs1-prop-foreign-lang-source">Lewin, Moshe (4. maj 2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://books.google.com/books?id=iheBbViwVksC&q=moshe+lewin+lenin%27s+last+struggle+trotsky+bloc">Lenin's Last Struggle</a> (v angleščini). University of Michigan Press. str. 67. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-472-03052-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-472-03052-1"><bdi>978-0-472-03052-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%27s+Last+Struggle&rft.pages=67&rft.pub=University+of+Michigan+Press&rft.date=2005-05-04&rft.isbn=978-0-472-03052-1&rft.aulast=Lewin&rft.aufirst=Moshe&rft_id=https%3A%2F%2Fbooks.google.com%2Fbooks%3Fid%3DiheBbViwVksC%26q%3Dmoshe%2Blewin%2Blenin%2527s%2Blast%2Bstruggle%2Btrotsky%2Bbloc&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFLih2011" class="citation book cs1">Lih, Lars T. (2011). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/lenin0000lihl">Lenin</a>. Critical Lives. London: Reaktion Books. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-86189-793-0" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-86189-793-0"><bdi>978-1-86189-793-0</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin&rft.place=London&rft.series=Critical+Lives&rft.pub=Reaktion+Books&rft.date=2011&rft.isbn=978-1-86189-793-0&rft.aulast=Lih&rft.aufirst=Lars+T.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Flenin0000lihl&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPage1948" class="citation journal cs1">Page, Stanley W. (1948). »Lenin, the National Question and the Baltic States, 1917–19«. The American Slavic and East European Review. 7 (1): 15–31. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.2307%2F2492116">10.2307/2492116</a>. <a href="/wiki/JSTOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="JSTOR (identifikator)">JSTOR</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.jstor.org/stable/2492116">2492116</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+American+Slavic+and+East+European+Review&rft.atitle=Lenin%2C+the+National+Question+and+the+Baltic+States%2C+1917%E2%80%9319&rft.volume=7&rft.issue=1&rft.pages=15-31&rft.date=1948&rft_id=info%3Adoi%2F10.2307%2F2492116&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.jstor.org%2Fstable%2F2492116%23id-name%3DJSTOR&rft.aulast=Page&rft.aufirst=Stanley+W.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPage1950" class="citation journal cs1">Page, Stanley W. (1950). »Lenin and Self-Determination«. The Slavonic and East European Review. 28 (71): 342–358. <a href="/wiki/JSTOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="JSTOR (identifikator)">JSTOR</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.jstor.org/stable/4204138">4204138</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Slavonic+and+East+European+Review&rft.atitle=Lenin+and+Self-Determination&rft.volume=28&rft.issue=71&rft.pages=342-358&rft.date=1950&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.jstor.org%2Fstable%2F4204138%23id-name%3DJSTOR&rft.aulast=Page&rft.aufirst=Stanley+W.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPetrovsky-Shtern2010" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Yohanan_Petrovsky-Shtern&action=edit&redlink=1" class="new" title="Yohanan Petrovsky-Shtern (stran ne obstaja)">Petrovsky-Shtern, Yohanan</a> (2010). Lenin's Jewish Question. New Haven, Connecticut: Yale University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-300-15210-4" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-300-15210-4"><bdi>978-0-300-15210-4</bdi></a>. <a href="/wiki/JSTOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="JSTOR (identifikator)">JSTOR</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.jstor.org/stable/j.ctt1npd80">j.ctt1npd80</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%27s+Jewish+Question&rft.place=New+Haven%2C+Connecticut&rft.pub=Yale+University+Press&rft.date=2010&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.jstor.org%2Fstable%2Fj.ctt1npd80%23id-name%3DJSTOR&rft.isbn=978-0-300-15210-4&rft.aulast=Petrovsky-Shtern&rft.aufirst=Yohanan&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPipes1990" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Richard_Pipes&action=edit&redlink=1" class="new" title="Richard Pipes (stran ne obstaja)">Pipes, Richard</a> (1990). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/russianrevolutio00pipe_0">The Russian Revolution: 1899–1919</a>. London: Collins Harvill. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-679-73660-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-679-73660-8"><bdi>978-0-679-73660-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Russian+Revolution%3A+1899%E2%80%931919&rft.place=London&rft.pub=Collins+Harvill&rft.date=1990&rft.isbn=978-0-679-73660-8&rft.aulast=Pipes&rft.aufirst=Richard&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Frussianrevolutio00pipe_0&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFPipes1996" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Richard_Pipes&action=edit&redlink=1" class="new" title="Richard Pipes (stran ne obstaja)">Pipes, Richard</a> (1996). The Unknown Lenin: From the Secret Archive. New Haven, Connecticut: Yale University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-300-06919-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-300-06919-8"><bdi>978-0-300-06919-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Unknown+Lenin%3A+From+the+Secret+Archive&rft.place=New+Haven%2C+Connecticut&rft.pub=Yale+University+Press&rft.date=1996&rft.isbn=978-0-300-06919-8&rft.aulast=Pipes&rft.aufirst=Richard&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRappaport2010" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Helen_Rappaport&action=edit&redlink=1" class="new" title="Helen Rappaport (stran ne obstaja)">Rappaport, Helen</a> (2010). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/conspiratorlenin0000rapp_u4e4">Conspirator: Lenin in Exile</a>. New York: Basic Books. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-465-01395-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-465-01395-1"><bdi>978-0-465-01395-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Conspirator%3A+Lenin+in+Exile&rft.place=New+York&rft.pub=Basic+Books&rft.date=2010&rft.isbn=978-0-465-01395-1&rft.aulast=Rappaport&rft.aufirst=Helen&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fconspiratorlenin0000rapp_u4e4&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRead2005" class="citation book cs1">Read, Christopher (2005). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/leninrevolutiona0000read">Lenin: A Revolutionary Life</a>. Routledge Historical Biographies. London: Routledge. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-415-20649-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-415-20649-5"><bdi>978-0-415-20649-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%3A+A+Revolutionary+Life&rft.place=London&rft.series=Routledge+Historical+Biographies&rft.pub=Routledge&rft.date=2005&rft.isbn=978-0-415-20649-5&rft.aulast=Read&rft.aufirst=Christopher&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fleninrevolutiona0000read&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTime,_13_April_1998" class="citation web cs1">Remnick, David (13. april 1998). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20110425120012/http://205.188.238.181/time/time100/leaders/profile/lenin.html">»TIME 100: Vladimir Lenin«</a>. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://205.188.238.181/time/time100/leaders/profile/lenin.html">prvotnega spletišča</a> dne 25. aprila 2011.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=neznano&rft.btitle=TIME+100%3A+Vladimir+Lenin&rft.date=1998-04-13&rft.aulast=Remnick&rft.aufirst=David&rft_id=http%3A%2F%2F205.188.238.181%2Ftime%2Ftime100%2Fleaders%2Fprofile%2Flenin.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFEncyclopedia_Britannica" class="citation encyclopaedia cs1">Resis, Albert. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150619112253/http://www.britannica.com/biography/Vladimir-Ilich-Lenin">»Vladimir Ilich Lenin«</a>. Encyclopædia Britannica. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.britannica.com/EBchecked/topic/335881/Vladimir-Ilich-Lenin">prvotnega spletišča</a> dne 19. junija 2015. Pridobljeno 4. februarja 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Vladimir+Ilich+Lenin&rft.btitle=Encyclop%C3%A6dia+Britannica&rft.aulast=Resis&rft.aufirst=Albert&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.britannica.com%2FEBchecked%2Ftopic%2F335881%2FVladimir-Ilich-Lenin&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRice1990" class="citation book cs1">Rice, Christopher (1990). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/leninportraitofp0000rice">Lenin: Portrait of a Professional Revolutionary</a>. London: Cassell. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-304-31814-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-304-31814-8"><bdi>978-0-304-31814-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%3A+Portrait+of+a+Professional+Revolutionary&rft.place=London&rft.pub=Cassell&rft.date=1990&rft.isbn=978-0-304-31814-8&rft.aulast=Rice&rft.aufirst=Christopher&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fleninportraitofp0000rice&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRigby1979" class="citation book cs1">Rigby, T. H. (1979). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/leninsgovernment0000rigb">Lenin's Government: Sovnarkom 1917–1922</a>. Cambridge, England: Cambridge University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-521-22281-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-521-22281-5"><bdi>978-0-521-22281-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%27s+Government%3A+Sovnarkom+1917%E2%80%931922&rft.place=Cambridge%2C+England&rft.pub=Cambridge+University+Press&rft.date=1979&rft.isbn=978-0-521-22281-5&rft.aulast=Rigby&rft.aufirst=T.+H.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fleninsgovernment0000rigb&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRyan2012" class="citation book cs1">Ryan, James (2012). Lenin's Terror: The Ideological Origins of Early Soviet State Violence. London: Routledge. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-138-81568-1" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-138-81568-1"><bdi>978-1-138-81568-1</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%27s+Terror%3A+The+Ideological+Origins+of+Early+Soviet+State+Violence&rft.place=London&rft.pub=Routledge&rft.date=2012&rft.isbn=978-1-138-81568-1&rft.aulast=Ryan&rft.aufirst=James&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSandle1999" class="citation book cs1">Sandle, Mark (1999). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/shorthistoryofso0000sand">A Short History of Soviet Socialism</a>. London: UCL Press. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.4324%2F9780203500279">10.4324/9780203500279</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-85728-355-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-85728-355-6"><bdi>978-1-85728-355-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=A+Short+History+of+Soviet+Socialism&rft.place=London&rft.pub=UCL+Press&rft.date=1999&rft_id=info%3Adoi%2F10.4324%2F9780203500279&rft.isbn=978-1-85728-355-6&rft.aulast=Sandle&rft.aufirst=Mark&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fshorthistoryofso0000sand&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFSebestyen2017" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Victor_Sebestyen&action=edit&redlink=1" class="new" title="Victor Sebestyen (stran ne obstaja)">Sebestyen, Victor</a> (2017). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/lenindictatorint0000sebe">Lenin the Dictator: An Intimate Portrait</a>. London: Weidenfeld & Nicolson. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-1-47460-044-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-1-47460-044-6"><bdi>978-1-47460-044-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin+the+Dictator%3A+An+Intimate+Portrait&rft.place=London&rft.pub=Weidenfeld+%26+Nicolson&rft.date=2017&rft.isbn=978-1-47460-044-6&rft.aulast=Sebestyen&rft.aufirst=Victor&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Flenindictatorint0000sebe&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFService2000" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Robert_Service_(historian)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Robert Service (historian) (stran ne obstaja)">Service, Robert</a> (2000). <a href="/w/index.php?title=Lenin:_A_Biography&action=edit&redlink=1" class="new" title="Lenin: A Biography (stran ne obstaja)">Lenin: A Biography</a>. London: Macmillan. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-333-72625-9" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-333-72625-9"><bdi>978-0-333-72625-9</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%3A+A+Biography&rft.place=London&rft.pub=Macmillan&rft.date=2000&rft.isbn=978-0-333-72625-9&rft.aulast=Service&rft.aufirst=Robert&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBBC,_14_April_2015" class="citation news cs1">Shevchenko, Vitaly (14. april 2015). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.com/news/world-europe-32267075">»Goodbye, Lenin: Ukraine moves to ban communist symbols«</a>. BBC News. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160307200441/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-32267075">Arhivirano</a> iz spletišča dne 7. marca 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=BBC+News&rft.atitle=Goodbye%2C+Lenin%3A+Ukraine+moves+to+ban+communist+symbols&rft.date=2015-04-14&rft.aulast=Shevchenko&rft.aufirst=Vitaly&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bbc.com%2Fnews%2Fworld-europe-32267075&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFShub1966" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=David_Shub&action=edit&redlink=1" class="new" title="David Shub (stran ne obstaja)">Shub, David</a> (1966). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/leninbiographyshub">Lenin: A Biography</a> (revised izd.). London: Pelican.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%3A+A+Biography&rft.place=London&rft.edition=revised&rft.pub=Pelican&rft.date=1966&rft.aulast=Shub&rft.aufirst=David&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fleninbiographyshub&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTime,_4_February_2011" class="citation news cs1">Sun, Feifei (4. februar 2011). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20150114032814/http://content.time.com/time/specials/packages/article/0%2C28804%2C2046285_2045996_2046096%2C00.html">»Top 25 Political Icons: Lenin«</a>. Time. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,2046285_2045996_2046096,00.html">prvotnega spletišča</a> dne 14. januarja 2015. Pridobljeno 4. februarja 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=Time&rft.atitle=Top+25+Political+Icons%3A+Lenin&rft.date=2011-02-04&rft.aulast=Sun&rft.aufirst=Feifei&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.time.com%2Ftime%2Fspecials%2Fpackages%2Farticle%2F0%2C28804%2C2046285_2045996_2046096%2C00.html&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFHistory,_April_2009" class="citation journal cs1">Thatcher, Ian D. (april 2009). »Trotskii and Lenin's Funeral, 27 January 1924: A Brief Note«. History. 94 (2): 194–202. <a href="/wiki/Doi_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Doi (identifikator)">doi</a>:<a rel="nofollow" class="external text" href="https://doi.org/10.1111%2Fj.1468-229X.2009.00451.x">10.1111/j.1468-229X.2009.00451.x</a>. <a href="/wiki/JSTOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="JSTOR (identifikator)">JSTOR</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.jstor.org/stable/24428587">24428587</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=History&rft.atitle=Trotskii+and+Lenin%27s+Funeral%2C+27+January+1924%3A+A+Brief+Note&rft.volume=94&rft.issue=2&rft.pages=194-202&rft.date=2009-04&rft_id=info%3Adoi%2F10.1111%2Fj.1468-229X.2009.00451.x&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.jstor.org%2Fstable%2F24428587%23id-name%3DJSTOR&rft.aulast=Thatcher&rft.aufirst=Ian+D.&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_%C4%8Dasopis" title="Predloga:Navedi časopis">navedi časopis</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">povezava</a>)</li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTheen2004" class="citation book cs1">Theen, Rolf (2004). Lenin: Genesis and Development of a Revolutionary. Princeton, New Jersey: Princeton University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-691-64358-8" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-691-64358-8"><bdi>978-0-691-64358-8</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%3A+Genesis+and+Development+of+a+Revolutionary&rft.place=Princeton%2C+New+Jersey&rft.pub=Princeton+University+Press&rft.date=2004&rft.isbn=978-0-691-64358-8&rft.aulast=Theen&rft.aufirst=Rolf&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFTumarkin1997" class="citation book cs1">Tumarkin, Nina (1997). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/leninlivesleninc0000tuma">Lenin Lives! The Lenin Cult in Soviet Russia</a> (enlarged izd.). Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-674-52431-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-674-52431-6"><bdi>978-0-674-52431-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin+Lives%21+The+Lenin+Cult+in+Soviet+Russia&rft.place=Cambridge%2C+Massachusetts&rft.edition=enlarged&rft.pub=Harvard+University+Press&rft.date=1997&rft.isbn=978-0-674-52431-6&rft.aulast=Tumarkin&rft.aufirst=Nina&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fleninlivesleninc0000tuma&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFVolkogonov1994" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Dmitri_Volkogonov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dmitri Volkogonov (stran ne obstaja)">Volkogonov, Dmitri</a> (1994). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/leninlifelegacy0000davo">Lenin: Life and Legacy</a>. Prevod: <a href="/w/index.php?title=Harold_Shukman&action=edit&redlink=1" class="new" title="Harold Shukman (stran ne obstaja)">Shukman, Harold</a>. London: HarperCollins. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-00-255123-6" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-00-255123-6"><bdi>978-0-00-255123-6</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%3A+Life+and+Legacy&rft.place=London&rft.pub=HarperCollins&rft.date=1994&rft.isbn=978-0-00-255123-6&rft.aulast=Volkogonov&rft.aufirst=Dmitri&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fleninlifelegacy0000davo&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFWhite2001" class="citation book cs1">White, James D. (2001). <a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/leninpracticethe0000whit_s5j8">Lenin: The Practice and Theory of Revolution</a>. European History in Perspective. Basingstoke, England: Palgrave. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-0-333-72157-5" title="Posebno:ViriKnjig/978-0-333-72157-5"><bdi>978-0-333-72157-5</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Lenin%3A+The+Practice+and+Theory+of+Revolution&rft.place=Basingstoke%2C+England&rft.series=European+History+in+Perspective&rft.pub=Palgrave&rft.date=2001&rft.isbn=978-0-333-72157-5&rft.aulast=White&rft.aufirst=James+D.&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fleninpracticethe0000whit_s5j8&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFYakovlev1988" class="citation book cs1"><a href="/w/index.php?title=Yegor_Yakovlev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Yegor Yakovlev (stran ne obstaja)">Yakovlev, Yegor</a> (1988). The Beginning: The Story about the Ulyanov Family, Lenin's Childhood and Youth. Moscow: Progress Publishers. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-5010005009" title="Posebno:ViriKnjig/978-5010005009"><bdi>978-5010005009</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+Beginning%3A+The+Story+about+the+Ulyanov+Family%2C+Lenin%27s+Childhood+and+Youth&rft.place=Moscow&rft.pub=Progress+Publishers&rft.date=1988&rft.isbn=978-5010005009&rft.aulast=Yakovlev&rft.aufirst=Yegor&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFRandom_House_Webster's_Unabridged_Dictionary" class="citation encyclopaedia cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://dictionary.reference.com/browse/lenin">»Lenin«</a>. Random House Webster's Unabridged Dictionary. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160308183209/http://dictionary.reference.com/browse/lenin">Arhivirano</a> iz spletišča dne 8. marca 2016. Pridobljeno 8. januarja 2021.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knji%C5%BEni+predmet&rft.atitle=Lenin&rft.btitle=Random+House+Webster%27s+Unabridged+Dictionary&rft_id=http%3A%2F%2Fdictionary.reference.com%2Fbrowse%2Flenin&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFMoscow.info" class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20190110094940/http://www.moscow.info/red-square/lenin-mausoleum.aspx">»Lenin Mausoleum on Red Square in Moscow«</a>. www.moscow.info. Arhivirano iz <a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.moscow.info/red-square/lenin-mausoleum.aspx">prvotnega spletišča</a> dne 10. januarja 2019. Pridobljeno 7. maja 2017.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=www.moscow.info&rft.atitle=Lenin+Mausoleum+on+Red+Square+in+Moscow&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.moscow.info%2Fred-square%2Flenin-mausoleum.aspx&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFThe_Moscow_Times,_24_October_2013" class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.themoscowtimes.com/2013/10/24/lenin-statue-beheaded-in-orenburg-a28915">»Lenin Statue Beheaded in Orenburg«</a>. <a href="/w/index.php?title=The_Moscow_Times&action=edit&redlink=1" class="new" title="The Moscow Times (stran ne obstaja)">The Moscow Times</a>. 24. oktober 2013. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200717185352/https://www.themoscowtimes.com/2013/10/24/lenin-statue-beheaded-in-orenburg-a28915">Arhivirano</a> iz spletišča dne 17. julija 2020. Pridobljeno 17. julija 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=The+Moscow+Times&rft.atitle=Lenin+Statue+Beheaded+in+Orenburg&rft.date=2013-10-24&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.themoscowtimes.com%2F2013%2F10%2F24%2Flenin-statue-beheaded-in-orenburg-a28915&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBBC,_14_October_2012" class="citation news cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-19940437">»Mongolia capital Ulan-Bator removes Lenin statue«</a>. BBC News. 14. oktober 2012. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20200717125625/https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-19940437">Arhivirano</a> iz spletišča dne 17. julija 2020. Pridobljeno 17. julija 2020.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=%C4%8Dlanek&rft.jtitle=BBC+News&rft.atitle=Mongolia+capital+Ulan-Bator+removes+Lenin+statue&rft.date=2012-10-14&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bbc.co.uk%2Fnews%2Fworld-asia-19940437&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFBBC,_22_February_2014" class="citation web cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.bbc.com/news/world-europe-26306737">»Ukraine crisis: Lenin statues toppled in protest«</a>. BBC News. 22. februar 2014. <a rel="nofollow" class="external text" href="https://web.archive.org/web/20160105123905/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26306737">Arhivirano</a> iz spletišča dne 5. januarja 2016.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Ajournal&rft.genre=neznano&rft.jtitle=BBC+News&rft.atitle=Ukraine+crisis%3A+Lenin+statues+toppled+in+protest&rft.date=2014-02-22&rft_id=https%3A%2F%2Fwww.bbc.com%2Fnews%2Fworld-europe-26306737&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3AVladimir+Lenin" class="Z3988"></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.biography.com/people/vladimir-lenin-9379007">"Vladimir Lenin Biography"</a>. Biography. V 42:10 minuti. A&E Television Networks. <a rel="nofollow" class="external free" href="http://www.biography.com/people/vladimir-lenin-9379007">http://www.biography.com/people/vladimir-lenin-9379007</a>.<span class="Z3988" title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=bookitem&rft.btitle=Vladimir+Lenin+Biography&rft.atitle=Biography&rft.pages=V+42%3A10+minuti&rft_id=http%3A%2F%2Fwww.biography.com%2Fpeople%2Fvladimir-lenin-9379007&rfr_id=info:sid/en.wikipedia.org:Vladimir_Lenin"> </li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zunanje_povezave">Zunanje povezave</h2>[<a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&veaction=edit&section=31" title="Uredi razdelek: Zunanje povezave" class="mw-editsection-visualeditor">uredi</a> | <a href="/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&action=edit&section=31" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zunanje povezave">uredi kodo</a>]</div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/%D0%92%D0%BB%D0%B0%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%98%D0%BB%D1%8C%D0%B8%D1%87_%D0%9B%D0%B5%D0%BD%D0%B8%D0%BD" class="extiw" title="commons:Владимир Ильич Ленин">Vladimir Lenin</a></div></div> </div> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.notablebiographies.com/Ki-Lo/Lenin-Vladimir.html">Notablebiographies.com</a></li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q1394#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q1394#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q1394#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/ISNI_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISNI (identifikator)">ISNI</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://isni.org/isni/0000000120988915">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/7393146">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/CONOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="CONOR (identifikator)">CONOR (Slovenija)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/7049571">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/CONOR_(identifikator)" class="mw-redirect" title="CONOR (identifikator)">CONOR (Srbija)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/conor/5246567">1</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/7393146">WorldCat (via VIAF)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://authority.bibsys.no/authority/rest/authorities/html/90066588">Norveška</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://www.bncatalogo.cl/F?func=direct&local_base=red10&doc_number=000041848">Čile</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://catalogo.bne.es/uhtbin/authoritybrowse.cgi?action=display&authority_id=XX1124861">Španija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb11912439p">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb11912439p">(data)</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogo.bn.gov.ar/F/?func=direct&local_base=BNA10&doc_number=000023423">Argentina</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://cantic.bnc.cat/registre/981058521360606706">Katalonija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://esu.com.ua/search_articles.php?id=54242">Ukrajina</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/118640402">Nemčija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://opac.sbn.it/nome/CFIV057903">Italija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007264298205171">Izrael</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n80067085">ZDA</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://kopkatalogs.lv/F?func=direct&local_base=lnc10&doc_number=000027406&P_CON_LNG=ENG">Latvija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://aleweb.ncl.edu.tw/F/?func=accref&acc_sequence=002267873&CON_LNG=ENG">Tajvan</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.ndl.go.jp/auth/ndlna/00447347">Japonska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://aleph.nkp.cz/F/?func=find-c&local_base=aut&ccl_term=ica=jn19981001737&CON_LNG=ENG">Češka republika</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://nla.gov.au/anbd.aut-an35300014">Avstralija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.nlg.gr/resource/authority/record222124">Grčija</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.nlg.gr/resource/authority/record108810">2</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://librarian.nl.go.kr/LI/contents/L20101000000.do?id=KAC199616356">Koreja</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://aleph.bibnat.ro:8991/F/?func=direct&local_base=NLR10&doc_number=000127172">Romunija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://katalog.nsk.hr/F/?func=direct&doc_number=000100229&local_base=nsk10">Hrvaška</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.bibliotheken.nl/id/thes/p068221894">Nizozemska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://mak.bn.org.pl/cgi-bin/KHW/makwww.exe?BM=1&NU=1&IM=4&WI=9810625466305606">Poljska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://aleph.rsl.ru/F?func=find-b&find_code=SYS&adjacent=Y&local_base=RSL11&request=000083509&CON_LNG=ENG">Rusija</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://libris.kb.se/auth/208344">Švedska</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://opac.vatlib.it/auth/detail/495_42113">Vatikan</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Inštituti za umetnostno raziskovanje</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://kulturnav.org/f3a4aa26-e8d1-4d07-967c-a0d47392a17f">KulturNav (Norveška)</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.getty.edu/vow/ULANFullDisplay?find=&role=&nation=&subjectid=500321338">Artist Names (Getty)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Biografski slovarji</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.deutsche-biographie.de/pnd118640402.html?language=en">Nemčija</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Znanstvene podatkovne baze</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ci.nii.ac.jp/author/DA00160222?l=en">CiNii (Japonska)</a></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/55663/">Faceted Application of Subject Terminology</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://hls-dhs-dss.ch/fr/articles/028375">Zgodovinski leksikon Švice</a></li> <li><a href="/wiki/MBA_(identifikator)" class="mw-redirect" title="MBA (identifikator)">MusicBrainz</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://musicbrainz.org/artist/e73b9d77-b095-42fc-9fa4-382e9510491d">artist</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalog.archives.gov/id/10581755">National Archives (ZDA)</a></li> <li><a href="/wiki/RERO_(identifikator)" class="mw-redirect" title="RERO (identifikator)">RERO (Švica)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.rero.ch/02-A000103991">1</a></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.rero.ch/02-A010004167">2</a></li></ul></li> <li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://snaccooperative.org/ark:/99166/w6w37w7g">Social Networks and Archival Context</a></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/026983184">1</a></li></ul></li> <li><a href="/wiki/Trove_(identifikator)" class="mw-redirect" title="Trove (identifikator)">Trove (Avstralija)</a> <ul><li><a rel="nofollow" class="external text" href="https://trove.nla.gov.au/people/903083">1</a></li></ul></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&oldid=6302597">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&oldid=6302597</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Rojeni_leta_1870" title="Kategorija:Rojeni leta 1870">Rojeni leta 1870</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Umrli_leta_1924" title="Kategorija:Umrli leta 1924">Umrli leta 1924</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Bolj%C5%A1eviki" title="Kategorija:Boljševiki">Boljševiki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ruski_politiki" title="Kategorija:Ruski politiki">Ruski politiki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ruski_filozofi" title="Kategorija:Ruski filozofi">Ruski filozofi</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ruski_komunisti" title="Kategorija:Ruski komunisti">Ruski komunisti</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Sovjetski_komunisti" title="Kategorija:Sovjetski komunisti">Sovjetski komunisti</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Sovjetski_politiki" title="Kategorija:Sovjetski politiki">Sovjetski politiki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Filozofi_19._stoletja" title="Kategorija:Filozofi 19. stoletja">Filozofi 19. stoletja</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Filozofi_20._stoletja" title="Kategorija:Filozofi 20. stoletja">Filozofi 20. stoletja</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ruski_revolucionarji" title="Kategorija:Ruski revolucionarji">Ruski revolucionarji</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ruski_ateisti" title="Kategorija:Ruski ateisti">Ruski ateisti</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Diplomiranci_Dr%C5%BEavne_univerze_v_Sankt_Peterburgu" title="Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu">Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ljudje,_po_katerih_so_poimenovali_naselje" title="Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje">Ljudje, po katerih so poimenovali naselje</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Diktatorji" title="Kategorija:Diktatorji">Diktatorji</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Pokopani_v_nekropoli_ob_kremeljskem_zidu" title="Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu">Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:CS1:_julijansko-gregorijanska_negotovost" title="Kategorija:CS1: julijansko-gregorijanska negotovost">CS1: julijansko-gregorijanska negotovost</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_z_viri_iz_Wikipodatkov" title="Kategorija:Članki z viri iz Wikipodatkov">Članki z viri iz Wikipodatkov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki_z_redefiniranimi_elementi_iz_Wikipodatkov" title="Kategorija:Članki z redefiniranimi elementi iz Wikipodatkov">Članki z redefiniranimi elementi iz Wikipodatkov</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Medjezikovne_povezave_-_%C5%A1tevilo_povezav" title="Kategorija:Predloga Medjezikovne povezave - število povezav">Predloga Medjezikovne povezave - število povezav</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Predloga_Webarchive_z_wayback_linki" title="Kategorija:Predloga Webarchive z wayback linki">Predloga Webarchive z wayback linki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Viri_CS1_v_angle%C5%A1%C4%8Dini_(en)" title="Kategorija:Viri CS1 v angleščini (en)">Viri CS1 v angleščini (en)</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_samodejni_prevod_datuma" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma">Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_vsebujejo_predlogo_navedi_z_neza%C5%BEelenimi_parametri" title="Kategorija:Strani, ki vsebujejo predlogo navedi z nezaželenimi parametri">Strani, ki vsebujejo predlogo navedi z nezaželenimi parametri</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ISNI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI">Wikipedijini članki z identifikatorji ISNI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CONOR.SI" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI">Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SI</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CONOR.SR" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SR">Wikipedijini članki z identifikatorji CONOR.SR</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BIBSYS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS">Wikipedijini članki z identifikatorji BIBSYS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNC">Wikipedijini članki z identifikatorji BNC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNE" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNE">Wikipedijini članki z identifikatorji BNE</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNMM" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNMM">Wikipedijini članki z identifikatorji BNMM</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CANTICN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN">Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_EMU" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji EMU">Wikipedijini članki z identifikatorji EMU</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ICCU" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU">Wikipedijini članki z identifikatorji ICCU</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LNB" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LNB">Wikipedijini članki z identifikatorji LNB</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NCL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NCL">Wikipedijini članki z identifikatorji NCL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NDL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NDL">Wikipedijini članki z identifikatorji NDL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NKC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NKC">Wikipedijini članki z identifikatorji NKC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLA">Wikipedijini članki z identifikatorji NLA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLG" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLG">Wikipedijini članki z identifikatorji NLG</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLK" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLK">Wikipedijini članki z identifikatorji NLK</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NLR" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NLR">Wikipedijini članki z identifikatorji NLR</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NSK" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NSK">Wikipedijini članki z identifikatorji NSK</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NTA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NTA">Wikipedijini članki z identifikatorji NTA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_PLWABN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN">Wikipedijini članki z identifikatorji PLWABN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_RSL" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji RSL">Wikipedijini članki z identifikatorji RSL</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SELIBR" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR">Wikipedijini članki z identifikatorji SELIBR</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VcBA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA">Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_KULTURNAV" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV">Wikipedijini članki z identifikatorji KULTURNAV</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_ULAN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji ULAN">Wikipedijini članki z identifikatorji ULAN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_DTBIO" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO">Wikipedijini članki z identifikatorji DTBIO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CINII" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CINII">Wikipedijini članki z identifikatorji CINII</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_HDS" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji HDS">Wikipedijini članki z identifikatorji HDS</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_MusicBrainz" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz">Wikipedijini članki z identifikatorji MusicBrainz</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_NARA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji NARA">Wikipedijini članki z identifikatorji NARA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_RERO" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji RERO">Wikipedijini članki z identifikatorji RERO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SNAC-ID" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SNAC-ID">Wikipedijini članki z identifikatorji SNAC-ID</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_Trove" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji Trove">Wikipedijini članki z identifikatorji Trove</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:42_elementov_normativne_kontrole" title="Kategorija:42 elementov normativne kontrole">42 elementov normativne kontrole</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_-_ve%C4%8Dkratni" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni">Wikipedijini članki z identifikatorji - večkratni</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vsi_izbrani_%C4%8Dlanki" title="Kategorija:Vsi izbrani članki">Vsi izbrani članki</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 05:40, 23. september 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>. Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Vladimir_Lenin&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-f69cdc8f6-txx8l","wgBackendResponseTime":171,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"2.178","walltime":"2.467","ppvisitednodes":{"value":29406,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":206140,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":11087,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":20,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":53,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":478894,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":9,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 2108.063 1 -total"," 28.48% 600.421 343 Predloga:Sfnm"," 25.24% 532.080 7 Predloga:Infopolje"," 23.58% 497.001 1 Predloga:Infopolje_Predsednik"," 13.97% 294.561 176 Predloga:Sfn"," 13.47% 284.056 4 Predloga:Br_separated_entries"," 10.95% 230.866 1 Predloga:Sklici"," 9.48% 199.790 35 Predloga:Navedi_knjigo"," 4.28% 90.213 1 Predloga:Wikidata"," 4.12% 86.884 1 Predloga:Wikidata/p569"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"1.320","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":20763946,"limit":52428800},"limitreport-logs":"Entity Q193563 is not a person\npersonNameToAuthorName: «Albert Resis»: have «Im Fa» match\nanchor_id_list = table#1 {\n [\"CITEREFAves1996\"] = 1,\n [\"CITEREFBBC,_14_April_2015\"] = 1,\n [\"CITEREFBBC,_14_October_2012\"] = 1,\n [\"CITEREFBBC,_22_February_2014\"] = 1,\n [\"CITEREFBiography\"] = 1,\n [\"CITEREFBrackman2000\"] = 1,\n [\"CITEREFBudgenKouvelakisŽižek2007\"] = 1,\n [\"CITEREFDavid1974\"] = 1,\n [\"CITEREFDavies2003\"] = 1,\n [\"CITEREFEncyclopedia_Britannica\"] = 1,\n [\"CITEREFFiges2017\"] = 1,\n [\"CITEREFFischer1964\"] = 1,\n [\"CITEREFGoldstein2013\"] = 1,\n [\"CITEREFGoode1919\"] = 1,\n [\"CITEREFGregory,_Paul_R.2004\"] = 1,\n [\"CITEREFHall2015\"] = 1,\n [\"CITEREFHazard1965\"] = 1,\n [\"CITEREFHistory,_April_2009\"] = 1,\n [\"CITEREFLee2003\"] = 1,\n [\"CITEREFLeggett1981\"] = 1,\n [\"CITEREFLernerFinkelsteinWitztum2004\"] = 1,\n [\"CITEREFLewin1969\"] = 1,\n [\"CITEREFLewin2005\"] = 1,\n [\"CITEREFLiebman1975\"] = 1,\n [\"CITEREFLih2011\"] = 1,\n [\"CITEREFMerridale2017\"] = 1,\n [\"CITEREFMontefiore2007\"] = 1,\n [\"CITEREFMoscow.info\"] = 1,\n [\"CITEREFPage1948\"] = 1,\n [\"CITEREFPage1950\"] = 1,\n [\"CITEREFPetrovsky-Shtern2010\"] = 1,\n [\"CITEREFPipes1990\"] = 1,\n [\"CITEREFPipes1996\"] = 1,\n [\"CITEREFRandom_House_Webster\u0026#039;s_Unabridged_Dictionary\"] = 1,\n [\"CITEREFRappaport2010\"] = 1,\n [\"CITEREFRead2005\"] = 1,\n [\"CITEREFRice1990\"] = 1,\n [\"CITEREFRigby1979\"] = 1,\n [\"CITEREFRyan2012\"] = 1,\n [\"CITEREFSandle1999\"] = 1,\n [\"CITEREFSebestyen2017\"] = 1,\n [\"CITEREFService2000\"] = 1,\n [\"CITEREFShub1966\"] = 1,\n [\"CITEREFTed_Widmer2017\"] = 1,\n [\"CITEREFThe_Moscow_Times,_24_October_2013\"] = 1,\n [\"CITEREFTheen2004\"] = 1,\n [\"CITEREFTime,_13_April_1998\"] = 1,\n [\"CITEREFTime,_4_February_2011\"] = 1,\n [\"CITEREFTumarkin1997\"] = 1,\n [\"CITEREFVolkogonov1994\"] = 1,\n [\"CITEREFWhite2001\"] = 1,\n [\"CITEREFYakovlev1988\"] = 1,\n}\ntemplate_list = table#1 {\n [\"Cite encyclopedia\"] = 2,\n [\"Cite episode\"] = 1,\n [\"Cite journal\"] = 6,\n [\"Cite magazine\"] = 1,\n [\"Cite news\"] = 1,\n [\"DEFAULTSORT:Lenin, Vladimir\"] = 1,\n [\"Flagicon\"] = 1,\n [\"Glavni\"] = 1,\n [\"Glavni članek\"] = 1,\n [\"Harvid\"] = 11,\n [\"Ill\"] = 1,\n [\"Infopolje Predsednik\"] = 1,\n [\"Navedi knjigo\"] = 35,\n [\"Navedi novice\"] = 4,\n [\"Navedi splet\"] = 7,\n [\"Normativna kontrola\"] = 1,\n [\"Refend\"] = 1,\n [\"Sfn\"] = 176,\n [\"Sfnm\"] = 343,\n [\"Sklici\"] = 1,\n [\"Webarchive\"] = 19,\n [\"Zbirka\"] = 1,\n [\"Zvezdica\"] = 1,\n}\narticle_whitelist = table#1 {\n}\n","limitreport-profile":[["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::callParserFunction","400","27.4"],["recursiveClone \u003CmwInit.lua:45\u003E","220","15.1"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::getEntity","140","9.6"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::getExpandedArgument","120","8.2"],["?","80","5.5"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::gsub","80","5.5"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::match","40","2.7"],["type","40","2.7"],["dataWrapper \u003Cmw.lua:672\u003E","40","2.7"],["MediaWiki\\Extension\\Scribunto\\Engines\\LuaSandbox\\LuaSandboxCallback::unstripNoWiki","40","2.7"],["[others]","260","17.8"]]},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-5dc468848-7tgw6","timestamp":"20241122080756","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Vladimir Lenin","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Vladimir_Lenin","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q1394","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q1394","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2004-07-27T10:05:33Z","dateModified":"2024-09-23T04:40:12Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/1\/17\/Vladimir_Lenin.jpg","headline":"ruski revolucionar in prvi predsednik Sovjetske zveze"}</script> </body> </html>