CINXE.COM

<!DOCTYPE html> <html class="client-nojs vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available" lang="sl" dir="ltr"> <head> <meta charset="UTF-8"> <title>Ruski imperij - Wikipedija, prosta enciklopedija</title> <script>(function(){var className="client-js vector-feature-language-in-header-enabled vector-feature-language-in-main-page-header-disabled vector-feature-sticky-header-disabled vector-feature-page-tools-pinned-disabled vector-feature-toc-pinned-clientpref-1 vector-feature-main-menu-pinned-disabled vector-feature-limited-width-clientpref-1 vector-feature-limited-width-content-enabled vector-feature-custom-font-size-clientpref-1 vector-feature-appearance-pinned-clientpref-1 vector-feature-night-mode-disabled skin-theme-clientpref-day vector-toc-available";var cookie=document.cookie.match(/(?:^|; )slwikimwclientpreferences=([^;]+)/);if(cookie){cookie[1].split('%2C').forEach(function(pref){className=className.replace(new RegExp('(^| )'+pref.replace(/-clientpref-\w+$|[^\w-]+/g,'')+'-clientpref-\\w+( |$)'),'$1'+pref+'$2');});}document.documentElement.className=className;}());RLCONF={"wgBreakFrames":false,"wgSeparatorTransformTable":[",\t.",".\t,"],"wgDigitTransformTable":["",""], "wgDefaultDateFormat":"dmy full","wgMonthNames":["","januar","februar","marec","april","maj","junij","julij","avgust","september","oktober","november","december"],"wgRequestId":"d6b76955-3da3-4d7a-b676-a610db8cacab","wgCanonicalNamespace":"","wgCanonicalSpecialPageName":false,"wgNamespaceNumber":0,"wgPageName":"Ruski_imperij","wgTitle":"Ruski imperij","wgCurRevisionId":6237518,"wgRevisionId":6237518,"wgArticleId":245716,"wgIsArticle":true,"wgIsRedirect":false,"wgAction":"view","wgUserName":null,"wgUserGroups":["*"],"wgCategories":["Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri","Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type","Članki, ki vsebujejo rusko besedilo","Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih","Vzdrževanje CS1: lokacija","Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF","Wikipedijini članki z identifikatorji BNF","Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN", "Wikipedijini članki z identifikatorji GND","Wikipedijini članki z identifikatorji J9U","Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN","Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA","Wikipedijini članki z identifikatorji CINII","Wikipedijini članki z identifikatorji FAST","Wikipedijini članki z identifikatorji RERO","Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC","Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF","Bivše države v Evropi","Bivše države v Aziji","Bivše države v Severni Ameriki","Ustanovitve leta 1721","Ukinitve leta 1917","Ruski imperij","Ruski imperializem"],"wgPageViewLanguage":"sl","wgPageContentLanguage":"sl","wgPageContentModel":"wikitext","wgRelevantPageName":"Ruski_imperij","wgRelevantArticleId":245716,"wgIsProbablyEditable":true,"wgRelevantPageIsProbablyEditable":true,"wgRestrictionEdit":[],"wgRestrictionMove":[],"wgNoticeProject":"wikipedia","wgCiteReferencePreviewsActive":true,"wgMediaViewerOnClick":true,"wgMediaViewerEnabledByDefault":true, "wgPopupsFlags":0,"wgVisualEditor":{"pageLanguageCode":"sl","pageLanguageDir":"ltr","pageVariantFallbacks":"sl"},"wgMFDisplayWikibaseDescriptions":{"search":true,"watchlist":true,"tagline":true,"nearby":true},"wgWMESchemaEditAttemptStepOversample":false,"wgWMEPageLength":90000,"wgRelatedArticlesCompat":[],"wgCentralAuthMobileDomain":false,"wgEditSubmitButtonLabelPublish":true,"wgULSPosition":"interlanguage","wgULSisCompactLinksEnabled":false,"wgVector2022LanguageInHeader":true,"wgULSisLanguageSelectorEmpty":false,"wgWikibaseItemId":"Q34266","wgCheckUserClientHintsHeadersJsApi":["brands","architecture","bitness","fullVersionList","mobile","model","platform","platformVersion"],"GEHomepageSuggestedEditsEnableTopics":true,"wgGETopicsMatchModeEnabled":false,"wgGEStructuredTaskRejectionReasonTextInputEnabled":false,"wgGELevelingUpEnabledForUser":false};RLSTATE={"ext.globalCssJs.user.styles":"ready","site.styles":"ready","user.styles":"ready","ext.globalCssJs.user":"ready","user":"ready", "user.options":"loading","ext.cite.styles":"ready","skins.vector.search.codex.styles":"ready","skins.vector.styles":"ready","skins.vector.icons":"ready","jquery.makeCollapsible.styles":"ready","ext.wikimediamessages.styles":"ready","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript":"ready","ext.uls.interlanguage":"ready","wikibase.client.init":"ready","ext.wikimediaBadges":"ready"};RLPAGEMODULES=["ext.cite.ux-enhancements","mediawiki.page.media","site","mediawiki.page.ready","jquery.makeCollapsible","mediawiki.toc","skins.vector.js","ext.centralNotice.geoIP","ext.centralNotice.startUp","ext.gadget.CommonsDirekt","ext.gadget.switcher","ext.urlShortener.toolbar","ext.centralauth.centralautologin","mmv.bootstrap","ext.popups","ext.visualEditor.desktopArticleTarget.init","ext.visualEditor.targetLoader","ext.echo.centralauth","ext.eventLogging","ext.wikimediaEvents","ext.navigationTiming","ext.uls.interface","ext.cx.eventlogging.campaigns","ext.cx.uls.quick.actions", "wikibase.client.vector-2022","ext.checkUser.clientHints","ext.growthExperiments.SuggestedEditSession","wikibase.sidebar.tracking"];</script> <script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.loader.impl(function(){return["user.options@12s5i",function($,jQuery,require,module){mw.user.tokens.set({"patrolToken":"+\\","watchToken":"+\\","csrfToken":"+\\"}); }];});});</script> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=ext.cite.styles%7Cext.uls.interlanguage%7Cext.visualEditor.desktopArticleTarget.noscript%7Cext.wikimediaBadges%7Cext.wikimediamessages.styles%7Cjquery.makeCollapsible.styles%7Cskins.vector.icons%2Cstyles%7Cskins.vector.search.codex.styles%7Cwikibase.client.init&only=styles&skin=vector-2022"> <script async="" src="/w/load.php?lang=sl&modules=startup&only=scripts&raw=1&skin=vector-2022"></script> <meta name="ResourceLoaderDynamicStyles" content=""> <link rel="stylesheet" href="/w/load.php?lang=sl&modules=site.styles&only=styles&skin=vector-2022"> <meta name="generator" content="MediaWiki 1.44.0-wmf.4"> <meta name="referrer" content="origin"> <meta name="referrer" content="origin-when-cross-origin"> <meta name="robots" content="max-image-preview:standard"> <meta name="format-detection" content="telephone=no"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/1200px-Flag_of_Russia.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="1200"> <meta property="og:image:height" content="800"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/800px-Flag_of_Russia.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="800"> <meta property="og:image:height" content="533"> <meta property="og:image" content="https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/640px-Flag_of_Russia.svg.png"> <meta property="og:image:width" content="640"> <meta property="og:image:height" content="427"> <meta name="viewport" content="width=1120"> <meta property="og:title" content="Ruski imperij - Wikipedija, prosta enciklopedija"> <meta property="og:type" content="website"> <link rel="preconnect" href="//upload.wikimedia.org"> <link rel="alternate" media="only screen and (max-width: 640px)" href="//sl.m.wikipedia.org/wiki/Ruski_imperij"> <link rel="alternate" type="application/x-wiki" title="Uredi" href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit"> <link rel="apple-touch-icon" href="/static/apple-touch/wikipedia.png"> <link rel="icon" href="/static/favicon/wikipedia.ico"> <link rel="search" type="application/opensearchdescription+xml" href="/w/rest.php/v1/search" title="Wikipedija (sl)"> <link rel="EditURI" type="application/rsd+xml" href="//sl.wikipedia.org/w/api.php?action=rsd"> <link rel="canonical" href="https://sl.wikipedia.org/wiki/Ruski_imperij"> <link rel="license" href="https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl"> <link rel="alternate" type="application/atom+xml" title="Atom-vir strani »Wikipedija«" href="/w/index.php?title=Posebno:ZadnjeSpremembe&feed=atom"> <link rel="dns-prefetch" href="//meta.wikimedia.org" /> <link rel="dns-prefetch" href="//login.wikimedia.org"> </head> <body class="skin--responsive skin-vector skin-vector-search-vue mediawiki ltr sitedir-ltr mw-hide-empty-elt ns-0 ns-subject mw-editable page-Ruski_imperij rootpage-Ruski_imperij skin-vector-2022 action-view"><a class="mw-jump-link" href="#bodyContent">Pojdi na vsebino</a> <div class="vector-header-container"> <header class="vector-header mw-header"> <div class="vector-header-start"> <nav class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown vector-main-menu-dropdown vector-button-flush-left vector-button-flush-right" > <input type="checkbox" id="vector-main-menu-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-main-menu-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Glavni meni" > <label id="vector-main-menu-dropdown-label" for="vector-main-menu-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-menu mw-ui-icon-wikimedia-menu"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Glavni meni</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-main-menu-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-main-menu" class="vector-main-menu vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-main-menu-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="main-menu-pinned" data-pinnable-element-id="vector-main-menu" data-pinned-container-id="vector-main-menu-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-main-menu-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Glavni meni</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-main-menu.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-navigation" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-navigation" > <div class="vector-menu-heading"> Navigacija </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-mainpage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Glavna_stran" title="Obiščite glavno stran [z]" accesskey="z"><span>Glavna stran</span></a></li><li id="n-introduction" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod"><span>Naučite se urejati</span></a></li><li id="n-Izbrani-članki" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Izbrani_%C4%8Dlanki"><span>Izbrani članki</span></a></li><li id="n-randompage" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:Naklju%C4%8Dno" title="Naložite naključno stran [x]" accesskey="x"><span>Naključna stran</span></a></li><li id="n-recentchanges" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:ZadnjeSpremembe" title="Seznam zadnjih sprememb Wikipedije [r]" accesskey="r"><span>Zadnje spremembe</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-obcestvo" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-obcestvo" > <div class="vector-menu-heading"> Skupnost </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="n-help" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Vsebina" title="Kraj, kjer lahko prejmete pomoč"><span>Pomoč</span></a></li><li id="n-Pod-lipo" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Pod_lipo"><span>Pod lipo</span></a></li><li id="n-portal" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Portal_skupnosti" title="O projektu, kaj lahko storite, kje lahko kaj najdete"><span>Portal skupnosti</span></a></li><li id="n-contact" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Wikipedija:Stik_z_nami"><span>Stik z nami</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> <a href="/wiki/Glavna_stran" class="mw-logo"> <img class="mw-logo-icon" src="/static/images/icons/wikipedia.png" alt="" aria-hidden="true" height="50" width="50"> <span class="mw-logo-container skin-invert"> <img class="mw-logo-wordmark" alt="Wikipedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-wordmark-sl.svg" style="width: 7.4375em; height: 1.375em;"> <img class="mw-logo-tagline" alt="prosta enciklopedija" src="/static/images/mobile/copyright/wikipedia-tagline-sl.svg" width="118" height="13" style="width: 7.375em; height: 0.8125em;"> </span> </a> </div> <div class="vector-header-end"> <div id="p-search" role="search" class="vector-search-box-vue vector-search-box-collapses vector-search-box-show-thumbnail vector-search-box-auto-expand-width vector-search-box"> <a href="/wiki/Posebno:Iskanje" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only search-toggle" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f"><span class="vector-icon mw-ui-icon-search mw-ui-icon-wikimedia-search"></span> <span>Iskanje</span> </a> <div class="vector-typeahead-search-container"> <div class="cdx-typeahead-search cdx-typeahead-search--show-thumbnail cdx-typeahead-search--auto-expand-width"> <form action="/w/index.php" id="searchform" class="cdx-search-input cdx-search-input--has-end-button"> <div id="simpleSearch" class="cdx-search-input__input-wrapper" data-search-loc="header-moved"> <div class="cdx-text-input cdx-text-input--has-start-icon"> <input class="cdx-text-input__input" type="search" name="search" placeholder="Iskanje v Wikipediji" aria-label="Iskanje v Wikipediji" autocapitalize="sentences" title="Preiščite viki [f]" accesskey="f" id="searchInput" > <span class="cdx-text-input__icon cdx-text-input__start-icon"></span> </div> <input type="hidden" name="title" value="Posebno:Iskanje"> </div> <button class="cdx-button cdx-search-input__end-button">Išči</button> </form> </div> </div> </div> <nav class="vector-user-links vector-user-links-wide" aria-label="Osebna orodja"> <div class="vector-user-links-main"> <div id="p-vector-user-menu-preferences" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-userpage" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown " title="Change the appearance of the page's font size, width, and color" > <input type="checkbox" id="vector-appearance-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-appearance-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Videz" > <label id="vector-appearance-dropdown-label" for="vector-appearance-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-appearance mw-ui-icon-wikimedia-appearance"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Videz</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-appearance-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <div id="p-vector-user-menu-notifications" class="vector-menu mw-portlet emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> <div id="p-vector-user-menu-overflow" class="vector-menu mw-portlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl" class=""><span>Denarni prispevki</span></a> </li> <li id="pt-createaccount-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Ruski+imperij" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno." class=""><span>Ustvari račun</span></a> </li> <li id="pt-login-2" class="user-links-collapsible-item mw-list-item user-links-collapsible-item"><a data-mw="interface" href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Ruski+imperij" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o" class=""><span>Prijava</span></a> </li> </ul> </div> </div> </div> <div id="vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown vector-user-menu vector-button-flush-right vector-user-menu-logged-out" title="Več možnosti" > <input type="checkbox" id="vector-user-links-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-user-links-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Osebna orodja" > <label id="vector-user-links-dropdown-label" for="vector-user-links-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-ellipsis mw-ui-icon-wikimedia-ellipsis"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Osebna orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-personal" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-personal user-links-collapsible-item" title="Uporabniški meni" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-sitesupport" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="//donate.wikimedia.org/wiki/Special:FundraiserRedirector?utm_source=donate&utm_medium=sidebar&utm_campaign=C13_sl.wikipedia.org&uselang=sl"><span>Denarni prispevki</span></a></li><li id="pt-createaccount" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Registracija&returnto=Ruski+imperij" title="Predlagamo vam, da si ustvarite račun in se prijavite, vendar to ni obvezno."><span class="vector-icon mw-ui-icon-userAdd mw-ui-icon-wikimedia-userAdd"></span> <span>Ustvari račun</span></a></li><li id="pt-login" class="user-links-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Prijava&returnto=Ruski+imperij" title="Prijava je zaželena, vendar ni obvezna [o]" accesskey="o"><span class="vector-icon mw-ui-icon-logIn mw-ui-icon-wikimedia-logIn"></span> <span>Prijava</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-user-menu-anon-editor" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-user-menu-anon-editor" > <div class="vector-menu-heading"> Strani za neprijavljene urejevalce <a href="/wiki/Pomo%C4%8D:Uvod" aria-label="Več o urejanju"><span>več o tem</span></a> </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="pt-anoncontribs" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojiPrispevki" title="Seznam urejanj s tega IP-naslova [y]" accesskey="y"><span>Prispevki</span></a></li><li id="pt-anontalk" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:MojPogovor" title="Pogovor o urejanjih s tega IP-naslova [n]" accesskey="n"><span>Pogovorna stran</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </header> </div> <div class="mw-page-container"> <div class="mw-page-container-inner"> <div class="vector-sitenotice-container"> <div id="siteNotice"></div> </div> <div class="vector-column-start"> <div class="vector-main-menu-container"> <div id="mw-navigation"> <nav id="mw-panel" class="vector-main-menu-landmark" aria-label="Projekt"> <div id="vector-main-menu-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> </div> </div> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav id="mw-panel-toc" aria-label="Vsebina" data-event-name="ui.sidebar-toc" class="mw-table-of-contents-container vector-toc-landmark"> <div id="vector-toc-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-toc" class="vector-toc vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-toc-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="toc-pinned" data-pinnable-element-id="vector-toc" > <h2 class="vector-pinnable-header-label">Vsebina</h2> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-toc.unpin">skrij</button> </div> <ul class="vector-toc-contents" id="mw-panel-toc-list"> <li id="toc-mw-content-text" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a href="#" class="vector-toc-link"> <div class="vector-toc-text">Uvod</div> </a> </li> <li id="toc-Vladanje_Petra_Velikega" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Vladanje_Petra_Velikega"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1</span> <span>Vladanje Petra Velikega</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Vladanje_Petra_Velikega-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Vladanje Petra Velikega</span> </button> <ul id="toc-Vladanje_Petra_Velikega-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Petrove_vojne_in_zunanja_politika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Petrove_vojne_in_zunanja_politika"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.1</span> <span>Petrove vojne in zunanja politika</span> </div> </a> <ul id="toc-Petrove_vojne_in_zunanja_politika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Reforme_Petra_Velikega" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Reforme_Petra_Velikega"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">1.2</span> <span>Reforme Petra Velikega</span> </div> </a> <ul id="toc-Reforme_Petra_Velikega-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Od_Petra_Velikega_do_Katarine_Velike_(1725–62)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Od_Petra_Velikega_do_Katarine_Velike_(1725–62)"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">2</span> <span>Od Petra Velikega do Katarine Velike (1725–62)</span> </div> </a> <ul id="toc-Od_Petra_Velikega_do_Katarine_Velike_(1725–62)-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vladanje_Katarine_Velike_in_sina_Pavla_(1762–1801)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Vladanje_Katarine_Velike_in_sina_Pavla_(1762–1801)"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3</span> <span>Vladanje Katarine Velike in sina Pavla (1762–1801)</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Vladanje_Katarine_Velike_in_sina_Pavla_(1762–1801)-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Vladanje Katarine Velike in sina Pavla (1762–1801)</span> </button> <ul id="toc-Vladanje_Katarine_Velike_in_sina_Pavla_(1762–1801)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Širitev_imperija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Širitev_imperija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.1</span> <span>Širitev imperija</span> </div> </a> <ul id="toc-Širitev_imperija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Reforme_Katarinine_Velike" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Reforme_Katarinine_Velike"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.2</span> <span>Reforme Katarinine Velike</span> </div> </a> <ul id="toc-Reforme_Katarinine_Velike-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Duhovni_razvoj_in_vznik_narodne_zavesti" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Duhovni_razvoj_in_vznik_narodne_zavesti"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.3</span> <span>Duhovni razvoj in vznik narodne zavesti</span> </div> </a> <ul id="toc-Duhovni_razvoj_in_vznik_narodne_zavesti-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Pavlovo_vmesno_obdobje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Pavlovo_vmesno_obdobje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">3.4</span> <span>Pavlovo vmesno obdobje</span> </div> </a> <ul id="toc-Pavlovo_vmesno_obdobje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Vladanje_Aleksandra_I._(1801–25)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Vladanje_Aleksandra_I._(1801–25)"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4</span> <span>Vladanje Aleksandra I. (1801–25)</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Vladanje_Aleksandra_I._(1801–25)-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Vladanje Aleksandra I. (1801–25)</span> </button> <ul id="toc-Vladanje_Aleksandra_I._(1801–25)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Vojne_z_Napoleonom._Osvojitve_v_Aziji" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vojne_z_Napoleonom._Osvojitve_v_Aziji"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.1</span> <span>Vojne z Napoleonom. Osvojitve v Aziji</span> </div> </a> <ul id="toc-Vojne_z_Napoleonom._Osvojitve_v_Aziji-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Notranje_razmere_in_reforme" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Notranje_razmere_in_reforme"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">4.2</span> <span>Notranje razmere in reforme</span> </div> </a> <ul id="toc-Notranje_razmere_in_reforme-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Vladanje_Nikolaja_I._(1825–54)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Vladanje_Nikolaja_I._(1825–54)"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5</span> <span>Vladanje Nikolaja I. (1825–54)</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Vladanje_Nikolaja_I._(1825–54)-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Vladanje Nikolaja I. (1825–54)</span> </button> <ul id="toc-Vladanje_Nikolaja_I._(1825–54)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Notranje_zadeve" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Notranje_zadeve"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.1</span> <span>Notranje zadeve</span> </div> </a> <ul id="toc-Notranje_zadeve-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Razvoj_gospodarstva" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Razvoj_gospodarstva"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.2</span> <span>Razvoj gospodarstva</span> </div> </a> <ul id="toc-Razvoj_gospodarstva-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Družba_in_kultura" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Družba_in_kultura"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.3</span> <span>Družba in kultura</span> </div> </a> <ul id="toc-Družba_in_kultura-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Nikolajeva_zunanja_politika" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Nikolajeva_zunanja_politika"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">5.4</span> <span>Nikolajeva zunanja politika</span> </div> </a> <ul id="toc-Nikolajeva_zunanja_politika-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Vladanje_Aleksandra_II._(1855–81)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Vladanje_Aleksandra_II._(1855–81)"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6</span> <span>Vladanje Aleksandra II. (1855–81)</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Vladanje_Aleksandra_II._(1855–81)-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Vladanje Aleksandra II. (1855–81)</span> </button> <ul id="toc-Vladanje_Aleksandra_II._(1855–81)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Obdobje_reform" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Obdobje_reform"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.1</span> <span>Obdobje reform</span> </div> </a> <ul id="toc-Obdobje_reform-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Aleksandrova_nepriljubljenost" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Aleksandrova_nepriljubljenost"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.2</span> <span>Aleksandrova nepriljubljenost</span> </div> </a> <ul id="toc-Aleksandrova_nepriljubljenost-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Konservativno_obdobje" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Konservativno_obdobje"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.3</span> <span>Konservativno obdobje</span> </div> </a> <ul id="toc-Konservativno_obdobje-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Dogodki_na_Balkanu_in_osvojitve_v_Aziji" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Dogodki_na_Balkanu_in_osvojitve_v_Aziji"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">6.4</span> <span>Dogodki na Balkanu in osvojitve v Aziji</span> </div> </a> <ul id="toc-Dogodki_na_Balkanu_in_osvojitve_v_Aziji-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Obdobje_reakcije_do_prve_velike_revolucije_(1881–1905)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Obdobje_reakcije_do_prve_velike_revolucije_(1881–1905)"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7</span> <span>Obdobje reakcije do prve velike revolucije (1881–1905)</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Obdobje_reakcije_do_prve_velike_revolucije_(1881–1905)-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Obdobje reakcije do prve velike revolucije (1881–1905)</span> </button> <ul id="toc-Obdobje_reakcije_do_prve_velike_revolucije_(1881–1905)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Opustitev_reform,_represija_in_neobčutljivost_za_družbene_razmere" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Opustitev_reform,_represija_in_neobčutljivost_za_družbene_razmere"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.1</span> <span>Opustitev reform, represija in neobčutljivost za družbene razmere</span> </div> </a> <ul id="toc-Opustitev_reform,_represija_in_neobčutljivost_za_družbene_razmere-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Gospodarstvo_in_družba_v_drugi_polovici_19._stoletja" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Gospodarstvo_in_družba_v_drugi_polovici_19._stoletja"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.2</span> <span>Gospodarstvo in družba v drugi polovici 19. stoletja</span> </div> </a> <ul id="toc-Gospodarstvo_in_družba_v_drugi_polovici_19._stoletja-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Rusifikacija" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Rusifikacija"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.3</span> <span>Rusifikacija</span> </div> </a> <ul id="toc-Rusifikacija-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Politika_na_Balkanu_in_v_Aziji" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Politika_na_Balkanu_in_v_Aziji"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">7.4</span> <span>Politika na Balkanu in v Aziji</span> </div> </a> <ul id="toc-Politika_na_Balkanu_in_v_Aziji-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Zadnja_leta_imperija_(1905–1918)" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Zadnja_leta_imperija_(1905–1918)"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8</span> <span>Zadnja leta imperija (1905–1918)</span> </div> </a> <button aria-controls="toc-Zadnja_leta_imperija_(1905–1918)-sublist" class="cdx-button cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only vector-toc-toggle"> <span class="vector-icon mw-ui-icon-wikimedia-expand"></span> <span>Vklopi podrazdelek Zadnja leta imperija (1905–1918)</span> </button> <ul id="toc-Zadnja_leta_imperija_(1905–1918)-sublist" class="vector-toc-list"> <li id="toc-Politični_nemiri_in_upravne_spremembe" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Politični_nemiri_in_upravne_spremembe"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.1</span> <span>Politični nemiri in upravne spremembe</span> </div> </a> <ul id="toc-Politični_nemiri_in_upravne_spremembe-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Vstop_v_prvo_svetovno_vojno_in_padec_monarhije" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-2"> <a class="vector-toc-link" href="#Vstop_v_prvo_svetovno_vojno_in_padec_monarhije"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">8.2</span> <span>Vstop v prvo svetovno vojno in padec monarhije</span> </div> </a> <ul id="toc-Vstop_v_prvo_svetovno_vojno_in_padec_monarhije-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </li> <li id="toc-Glej_tudi" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Glej_tudi"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">9</span> <span>Glej tudi</span> </div> </a> <ul id="toc-Glej_tudi-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Sklici" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Sklici"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">10</span> <span>Sklici</span> </div> </a> <ul id="toc-Sklici-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> <li id="toc-Viri" class="vector-toc-list-item vector-toc-level-1"> <a class="vector-toc-link" href="#Viri"> <div class="vector-toc-text"> <span class="vector-toc-numb">11</span> <span>Viri</span> </div> </a> <ul id="toc-Viri-sublist" class="vector-toc-list"> </ul> </li> </ul> </div> </div> </nav> </div> </div> <div class="mw-content-container"> <main id="content" class="mw-body"> <header class="mw-body-header vector-page-titlebar"> <nav aria-label="Vsebina" class="vector-toc-landmark"> <div id="vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown vector-page-titlebar-toc vector-button-flush-left" > <input type="checkbox" id="vector-page-titlebar-toc-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-titlebar-toc" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Vklopi kazalo vsebine" > <label id="vector-page-titlebar-toc-label" for="vector-page-titlebar-toc-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--icon-only " aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-listBullet mw-ui-icon-wikimedia-listBullet"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">Vklopi kazalo vsebine</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-titlebar-toc-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> </div> </div> </div> </nav> <h1 id="firstHeading" class="firstHeading mw-first-heading"><span class="mw-page-title-main">Ruski imperij</span></h1> <div id="p-lang-btn" class="vector-dropdown mw-portlet mw-portlet-lang" > <input type="checkbox" id="p-lang-btn-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-p-lang-btn" class="vector-dropdown-checkbox mw-interlanguage-selector" aria-label="P9jdi na članek v drugem jeziku. Na voljo v 137 jezikih." > <label id="p-lang-btn-label" for="p-lang-btn-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet cdx-button--action-progressive mw-portlet-lang-heading-137" aria-hidden="true" ><span class="vector-icon mw-ui-icon-language-progressive mw-ui-icon-wikimedia-language-progressive"></span> <span class="vector-dropdown-label-text">137 jezikov</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="interlanguage-link interwiki-ab mw-list-item"><a href="https://ab.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D1%80%D1%8B%D1%81%D1%82%D3%99%D1%8B%D0%BB%D0%B0%D1%82%D3%99%D0%B8_%D0%B0%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%B0" title="Урыстәылатәи аимпериа – abhaščina" lang="ab" hreflang="ab" data-title="Урыстәылатәи аимпериа" data-language-autonym="Аԥсшәа" data-language-local-name="abhaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Аԥсшәа</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-af mw-list-item"><a href="https://af.wikipedia.org/wiki/Russiese_Ryk" title="Russiese Ryk – afrikanščina" lang="af" hreflang="af" data-title="Russiese Ryk" data-language-autonym="Afrikaans" data-language-local-name="afrikanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Afrikaans</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-als mw-list-item"><a href="https://als.wikipedia.org/wiki/Russisches_Kaiserreich" title="Russisches Kaiserreich – nemščina (Švica)" lang="gsw" hreflang="gsw" data-title="Russisches Kaiserreich" data-language-autonym="Alemannisch" data-language-local-name="nemščina (Švica)" class="interlanguage-link-target"><span>Alemannisch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-am mw-list-item"><a href="https://am.wikipedia.org/wiki/%E1%8B%A8%E1%88%A9%E1%88%B2%E1%8B%AB_%E1%8C%8D%E1%8B%9B%E1%89%B5" title="የሩሲያ ግዛት – amharščina" lang="am" hreflang="am" data-title="የሩሲያ ግዛት" data-language-autonym="አማርኛ" data-language-local-name="amharščina" class="interlanguage-link-target"><span>አማርኛ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-an mw-list-item"><a href="https://an.wikipedia.org/wiki/Imperio_Ruso" title="Imperio Ruso – aragonščina" lang="an" hreflang="an" data-title="Imperio Ruso" data-language-autonym="Aragonés" data-language-local-name="aragonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Aragonés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-anp mw-list-item"><a href="https://anp.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B0%E0%A5%82%E0%A4%B8%E0%A5%80_%E0%A4%B8%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF" title="रूसी साम्राज्य – angikaščina" lang="anp" hreflang="anp" data-title="रूसी साम्राज्य" data-language-autonym="अंगिका" data-language-local-name="angikaščina" class="interlanguage-link-target"><span>अंगिका</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ar badge-Q17437796 badge-featuredarticle mw-list-item" title="izbrani članek"><a href="https://ar.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D8%A5%D9%85%D8%A8%D8%B1%D8%A7%D8%B7%D9%88%D8%B1%D9%8A%D8%A9_%D8%A7%D9%84%D8%B1%D9%88%D8%B3%D9%8A%D8%A9" title="الإمبراطورية الروسية – arabščina" lang="ar" hreflang="ar" data-title="الإمبراطورية الروسية" data-language-autonym="العربية" data-language-local-name="arabščina" class="interlanguage-link-target"><span>العربية</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-arz mw-list-item"><a href="https://arz.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%84%D8%A7%D9%85%D8%A8%D8%B1%D8%A7%D8%B7%D9%88%D8%B1%D9%8A%D9%87_%D8%A7%D9%84%D8%B1%D9%88%D8%B3%D9%8A%D9%87" title="الامبراطوريه الروسيه – Egyptian Arabic" lang="arz" hreflang="arz" data-title="الامبراطوريه الروسيه" data-language-autonym="مصرى" data-language-local-name="Egyptian Arabic" class="interlanguage-link-target"><span>مصرى</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ast mw-list-item"><a href="https://ast.wikipedia.org/wiki/Imperiu_Rusu" title="Imperiu Rusu – asturijščina" lang="ast" hreflang="ast" data-title="Imperiu Rusu" data-language-autonym="Asturianu" data-language-local-name="asturijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Asturianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-av mw-list-item"><a href="https://av.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B8%D1%8F%D0%BB%D1%8A%D1%83%D0%BB_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%8F" title="Россиялъул империя – avarščina" lang="av" hreflang="av" data-title="Россиялъул империя" data-language-autonym="Авар" data-language-local-name="avarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Авар</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-az mw-list-item"><a href="https://az.wikipedia.org/wiki/Rusiya_imperiyas%C4%B1" title="Rusiya imperiyası – azerbajdžanščina" lang="az" hreflang="az" data-title="Rusiya imperiyası" data-language-autonym="Azərbaycanca" data-language-local-name="azerbajdžanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Azərbaycanca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-azb mw-list-item"><a href="https://azb.wikipedia.org/wiki/%D8%B1%D9%88%D8%B3%DB%8C%D9%87_%D8%A7%DB%8C%D9%85%D9%BE%DB%8C%D8%B1%D8%A7%D8%AA%D9%88%D8%B1%D9%84%D9%88%D8%BA%D9%88" title="روسیه ایمپیراتورلوغو – South Azerbaijani" lang="azb" hreflang="azb" data-title="روسیه ایمپیراتورلوغو" data-language-autonym="تۆرکجه" data-language-local-name="South Azerbaijani" class="interlanguage-link-target"><span>تۆرکجه</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ba mw-list-item"><a href="https://ba.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D3%99%D1%81%D3%99%D0%B9_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%8F%D2%BB%D1%8B" title="Рәсәй империяһы – baškirščina" lang="ba" hreflang="ba" data-title="Рәсәй империяһы" data-language-autonym="Башҡортса" data-language-local-name="baškirščina" class="interlanguage-link-target"><span>Башҡортса</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bat-smg mw-list-item"><a href="https://bat-smg.wikipedia.org/wiki/Ros%C4%97j%C4%97s_imper%C4%97j%C4%97" title="Rosėjės imperėjė – Samogitian" lang="sgs" hreflang="sgs" data-title="Rosėjės imperėjė" data-language-autonym="Žemaitėška" data-language-local-name="Samogitian" class="interlanguage-link-target"><span>Žemaitėška</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be mw-list-item"><a href="https://be.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%B0%D1%81%D1%96%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D1%96%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D1%8B%D1%8F" title="Расійская імперыя – beloruščina" lang="be" hreflang="be" data-title="Расійская імперыя" data-language-autonym="Беларуская" data-language-local-name="beloruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-be-x-old mw-list-item"><a href="https://be-tarask.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%B0%D1%81%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D1%96%D0%BC%D0%BF%D1%8D%D1%80%D1%8B%D1%8F" title="Расейская імпэрыя – Belarusian (Taraškievica orthography)" lang="be-tarask" hreflang="be-tarask" data-title="Расейская імпэрыя" data-language-autonym="Беларуская (тарашкевіца)" data-language-local-name="Belarusian (Taraškievica orthography)" class="interlanguage-link-target"><span>Беларуская (тарашкевіца)</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bg mw-list-item"><a href="https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D1%83%D1%81%D0%BA%D0%B0_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%8F" title="Руска империя – bolgarščina" lang="bg" hreflang="bg" data-title="Руска империя" data-language-autonym="Български" data-language-local-name="bolgarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Български</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bh mw-list-item"><a href="https://bh.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B0%E0%A5%82%E0%A4%B8%E0%A5%80_%E0%A4%B8%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF" title="रूसी साम्राज्य – Bhojpuri" lang="bh" hreflang="bh" data-title="रूसी साम्राज्य" data-language-autonym="भोजपुरी" data-language-local-name="Bhojpuri" class="interlanguage-link-target"><span>भोजपुरी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bn mw-list-item"><a href="https://bn.wikipedia.org/wiki/%E0%A6%B0%E0%A7%81%E0%A6%B6_%E0%A6%B8%E0%A6%BE%E0%A6%AE%E0%A7%8D%E0%A6%B0%E0%A6%BE%E0%A6%9C%E0%A7%8D%E0%A6%AF" title="রুশ সাম্রাজ্য – bengalščina" lang="bn" hreflang="bn" data-title="রুশ সাম্রাজ্য" data-language-autonym="বাংলা" data-language-local-name="bengalščina" class="interlanguage-link-target"><span>বাংলা</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-br mw-list-item"><a href="https://br.wikipedia.org/wiki/Impalaeriezh_Rusia" title="Impalaeriezh Rusia – bretonščina" lang="br" hreflang="br" data-title="Impalaeriezh Rusia" data-language-autonym="Brezhoneg" data-language-local-name="bretonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Brezhoneg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bs mw-list-item"><a href="https://bs.wikipedia.org/wiki/Ruska_Imperija" title="Ruska Imperija – bosanščina" lang="bs" hreflang="bs" data-title="Ruska Imperija" data-language-autonym="Bosanski" data-language-local-name="bosanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bosanski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-bxr mw-list-item"><a href="https://bxr.wikipedia.org/wiki/%D0%9E%D1%80%D0%BE%D1%81%D0%BE%D0%B9_%D1%8D%D0%B7%D1%8D%D0%BD%D1%82%D1%8D_%D0%B3%D2%AF%D1%80%D1%8D%D0%BD" title="Оросой эзэнтэ гүрэн – Russia Buriat" lang="bxr" hreflang="bxr" data-title="Оросой эзэнтэ гүрэн" data-language-autonym="Буряад" data-language-local-name="Russia Buriat" class="interlanguage-link-target"><span>Буряад</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ca mw-list-item"><a href="https://ca.wikipedia.org/wiki/Imperi_Rus" title="Imperi Rus – katalonščina" lang="ca" hreflang="ca" data-title="Imperi Rus" data-language-autonym="Català" data-language-local-name="katalonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Català</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ce mw-list-item"><a href="https://ce.wikipedia.org/wiki/%D0%9E%D1%8C%D1%80%D1%81%D0%B8%D0%B9%D0%BD_%D1%88%D1%83%D1%80%D0%B5" title="Оьрсийн шуре – čečenščina" lang="ce" hreflang="ce" data-title="Оьрсийн шуре" data-language-autonym="Нохчийн" data-language-local-name="čečenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Нохчийн</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ceb mw-list-item"><a href="https://ceb.wikipedia.org/wiki/Imperyo_sa_Rusya" title="Imperyo sa Rusya – sebuanščina" lang="ceb" hreflang="ceb" data-title="Imperyo sa Rusya" data-language-autonym="Cebuano" data-language-local-name="sebuanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cebuano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ckb mw-list-item"><a href="https://ckb.wikipedia.org/wiki/%D8%A6%DB%8C%D9%85%D9%BE%D8%B1%D8%A7%D8%AA%DB%86%D8%B1%DB%8C%DB%95%D8%AA%DB%8C%DB%8C_%DA%95%D9%88%D9%88%D8%B3%DB%8C" title="ئیمپراتۆریەتیی ڕووسی – osrednja kurdščina" lang="ckb" hreflang="ckb" data-title="ئیمپراتۆریەتیی ڕووسی" data-language-autonym="کوردی" data-language-local-name="osrednja kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>کوردی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-crh mw-list-item"><a href="https://crh.wikipedia.org/wiki/Rusiye_%C4%B0mperiyas%C4%B1" title="Rusiye İmperiyası – krimska tatarščina" lang="crh" hreflang="crh" data-title="Rusiye İmperiyası" data-language-autonym="Qırımtatarca" data-language-local-name="krimska tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Qırımtatarca</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cs mw-list-item"><a href="https://cs.wikipedia.org/wiki/Rusk%C3%A9_imp%C3%A9rium" title="Ruské impérium – češčina" lang="cs" hreflang="cs" data-title="Ruské impérium" data-language-autonym="Čeština" data-language-local-name="češčina" class="interlanguage-link-target"><span>Čeština</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cv mw-list-item"><a href="https://cv.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%B0%C3%A7%C3%A7%D0%B5%D0%B9_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D0%B9%C4%95" title="Раççей империйĕ – čuvaščina" lang="cv" hreflang="cv" data-title="Раççей империйĕ" data-language-autonym="Чӑвашла" data-language-local-name="čuvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Чӑвашла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-cy mw-list-item"><a href="https://cy.wikipedia.org/wiki/Ymerodraeth_Rwsia" title="Ymerodraeth Rwsia – valižanščina" lang="cy" hreflang="cy" data-title="Ymerodraeth Rwsia" data-language-autonym="Cymraeg" data-language-local-name="valižanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Cymraeg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-da mw-list-item"><a href="https://da.wikipedia.org/wiki/Det_Russiske_Kejserrige" title="Det Russiske Kejserrige – danščina" lang="da" hreflang="da" data-title="Det Russiske Kejserrige" data-language-autonym="Dansk" data-language-local-name="danščina" class="interlanguage-link-target"><span>Dansk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-de mw-list-item"><a href="https://de.wikipedia.org/wiki/Russisches_Kaiserreich" title="Russisches Kaiserreich – nemščina" lang="de" hreflang="de" data-title="Russisches Kaiserreich" data-language-autonym="Deutsch" data-language-local-name="nemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Deutsch</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-diq mw-list-item"><a href="https://diq.wikipedia.org/wiki/%C4%B0mperatoriya_Rusya" title="İmperatoriya Rusya – Zazaki" lang="diq" hreflang="diq" data-title="İmperatoriya Rusya" data-language-autonym="Zazaki" data-language-local-name="Zazaki" class="interlanguage-link-target"><span>Zazaki</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-el mw-list-item"><a href="https://el.wikipedia.org/wiki/%CE%A1%CF%89%CF%83%CE%B9%CE%BA%CE%AE_%CE%91%CF%85%CF%84%CE%BF%CE%BA%CF%81%CE%B1%CF%84%CE%BF%CF%81%CE%AF%CE%B1" title="Ρωσική Αυτοκρατορία – grščina" lang="el" hreflang="el" data-title="Ρωσική Αυτοκρατορία" data-language-autonym="Ελληνικά" data-language-local-name="grščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ελληνικά</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-en mw-list-item"><a href="https://en.wikipedia.org/wiki/Russian_Empire" title="Russian Empire – angleščina" lang="en" hreflang="en" data-title="Russian Empire" data-language-autonym="English" data-language-local-name="angleščina" class="interlanguage-link-target"><span>English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eo mw-list-item"><a href="https://eo.wikipedia.org/wiki/Rusia_Imperio" title="Rusia Imperio – esperanto" lang="eo" hreflang="eo" data-title="Rusia Imperio" data-language-autonym="Esperanto" data-language-local-name="esperanto" class="interlanguage-link-target"><span>Esperanto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-es mw-list-item"><a href="https://es.wikipedia.org/wiki/Imperio_ruso" title="Imperio ruso – španščina" lang="es" hreflang="es" data-title="Imperio ruso" data-language-autonym="Español" data-language-local-name="španščina" class="interlanguage-link-target"><span>Español</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-et mw-list-item"><a href="https://et.wikipedia.org/wiki/Venemaa_Keisririik" title="Venemaa Keisririik – estonščina" lang="et" hreflang="et" data-title="Venemaa Keisririik" data-language-autonym="Eesti" data-language-local-name="estonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Eesti</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-eu mw-list-item"><a href="https://eu.wikipedia.org/wiki/Errusiako_Inperioa" title="Errusiako Inperioa – baskovščina" lang="eu" hreflang="eu" data-title="Errusiako Inperioa" data-language-autonym="Euskara" data-language-local-name="baskovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Euskara</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fa mw-list-item"><a href="https://fa.wikipedia.org/wiki/%D8%A7%D9%85%D9%BE%D8%B1%D8%A7%D8%AA%D9%88%D8%B1%DB%8C_%D8%B1%D9%88%D8%B3%DB%8C%D9%87" title="امپراتوری روسیه – perzijščina" lang="fa" hreflang="fa" data-title="امپراتوری روسیه" data-language-autonym="فارسی" data-language-local-name="perzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>فارسی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ff mw-list-item"><a href="https://ff.wikipedia.org/wiki/Laamu_Russiya" title="Laamu Russiya – fulščina" lang="ff" hreflang="ff" data-title="Laamu Russiya" data-language-autonym="Fulfulde" data-language-local-name="fulščina" class="interlanguage-link-target"><span>Fulfulde</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fi mw-list-item"><a href="https://fi.wikipedia.org/wiki/Ven%C3%A4j%C3%A4n_keisarikunta" title="Venäjän keisarikunta – finščina" lang="fi" hreflang="fi" data-title="Venäjän keisarikunta" data-language-autonym="Suomi" data-language-local-name="finščina" class="interlanguage-link-target"><span>Suomi</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fiu-vro mw-list-item"><a href="https://fiu-vro.wikipedia.org/wiki/Vinne_Keisririik" title="Vinne Keisririik – Võro" lang="vro" hreflang="vro" data-title="Vinne Keisririik" data-language-autonym="Võro" data-language-local-name="Võro" class="interlanguage-link-target"><span>Võro</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fr mw-list-item"><a href="https://fr.wikipedia.org/wiki/Empire_russe" title="Empire russe – francoščina" lang="fr" hreflang="fr" data-title="Empire russe" data-language-autonym="Français" data-language-local-name="francoščina" class="interlanguage-link-target"><span>Français</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-fy mw-list-item"><a href="https://fy.wikipedia.org/wiki/Keizerryk_Rusl%C3%A2n" title="Keizerryk Ruslân – zahodna frizijščina" lang="fy" hreflang="fy" data-title="Keizerryk Ruslân" data-language-autonym="Frysk" data-language-local-name="zahodna frizijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Frysk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ga mw-list-item"><a href="https://ga.wikipedia.org/wiki/Impireacht_na_R%C3%BAise" title="Impireacht na Rúise – irščina" lang="ga" hreflang="ga" data-title="Impireacht na Rúise" data-language-autonym="Gaeilge" data-language-local-name="irščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaeilge</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gcr mw-list-item"><a href="https://gcr.wikipedia.org/wiki/Anpir_ris" title="Anpir ris – Guianan Creole" lang="gcr" hreflang="gcr" data-title="Anpir ris" data-language-autonym="Kriyòl gwiyannen" data-language-local-name="Guianan Creole" class="interlanguage-link-target"><span>Kriyòl gwiyannen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gl mw-list-item"><a href="https://gl.wikipedia.org/wiki/Imperio_Ruso" title="Imperio Ruso – galicijščina" lang="gl" hreflang="gl" data-title="Imperio Ruso" data-language-autonym="Galego" data-language-local-name="galicijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Galego</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-gv mw-list-item"><a href="https://gv.wikipedia.org/wiki/Impiraght_y_Roosh" title="Impiraght y Roosh – manščina" lang="gv" hreflang="gv" data-title="Impiraght y Roosh" data-language-autonym="Gaelg" data-language-local-name="manščina" class="interlanguage-link-target"><span>Gaelg</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-he mw-list-item"><a href="https://he.wikipedia.org/wiki/%D7%94%D7%90%D7%99%D7%9E%D7%A4%D7%A8%D7%99%D7%94_%D7%94%D7%A8%D7%95%D7%A1%D7%99%D7%AA" title="האימפריה הרוסית – hebrejščina" lang="he" hreflang="he" data-title="האימפריה הרוסית" data-language-autonym="עברית" data-language-local-name="hebrejščina" class="interlanguage-link-target"><span>עברית</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hi mw-list-item"><a href="https://hi.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B0%E0%A5%82%E0%A4%B8%E0%A5%80_%E0%A4%B8%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF" title="रूसी साम्राज्य – hindijščina" lang="hi" hreflang="hi" data-title="रूसी साम्राज्य" data-language-autonym="हिन्दी" data-language-local-name="hindijščina" class="interlanguage-link-target"><span>हिन्दी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hr mw-list-item"><a href="https://hr.wikipedia.org/wiki/Rusko_Carstvo" title="Rusko Carstvo – hrvaščina" lang="hr" hreflang="hr" data-title="Rusko Carstvo" data-language-autonym="Hrvatski" data-language-local-name="hrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Hrvatski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ht mw-list-item"><a href="https://ht.wikipedia.org/wiki/Anpi_Ris" title="Anpi Ris – haitijska kreolščina" lang="ht" hreflang="ht" data-title="Anpi Ris" data-language-autonym="Kreyòl ayisyen" data-language-local-name="haitijska kreolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kreyòl ayisyen</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hu mw-list-item"><a href="https://hu.wikipedia.org/wiki/Orosz_Birodalom" title="Orosz Birodalom – madžarščina" lang="hu" hreflang="hu" data-title="Orosz Birodalom" data-language-autonym="Magyar" data-language-local-name="madžarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Magyar</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hy mw-list-item"><a href="https://hy.wikipedia.org/wiki/%D5%8C%D5%B8%D6%82%D5%BD%D5%A1%D5%AF%D5%A1%D5%B6_%D5%AF%D5%A1%D5%B5%D5%BD%D6%80%D5%B8%D6%82%D5%A9%D5%B5%D5%B8%D6%82%D5%B6" title="Ռուսական կայսրություն – armenščina" lang="hy" hreflang="hy" data-title="Ռուսական կայսրություն" data-language-autonym="Հայերեն" data-language-local-name="armenščina" class="interlanguage-link-target"><span>Հայերեն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-hyw mw-list-item"><a href="https://hyw.wikipedia.org/wiki/%D5%8C%D5%B8%D6%82%D5%BD%D5%A1%D5%AF%D5%A1%D5%B6_%D4%BF%D5%A1%D5%B5%D5%BD%D6%80%D5%B8%D6%82%D5%A9%D5%AB%D6%82%D5%B6" title="Ռուսական Կայսրութիւն – Western Armenian" lang="hyw" hreflang="hyw" data-title="Ռուսական Կայսրութիւն" data-language-autonym="Արեւմտահայերէն" data-language-local-name="Western Armenian" class="interlanguage-link-target"><span>Արեւմտահայերէն</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ia mw-list-item"><a href="https://ia.wikipedia.org/wiki/Imperio_Russe" title="Imperio Russe – interlingva" lang="ia" hreflang="ia" data-title="Imperio Russe" data-language-autonym="Interlingua" data-language-local-name="interlingva" class="interlanguage-link-target"><span>Interlingua</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-id mw-list-item"><a href="https://id.wikipedia.org/wiki/Kekaisaran_Rusia" title="Kekaisaran Rusia – indonezijščina" lang="id" hreflang="id" data-title="Kekaisaran Rusia" data-language-autonym="Bahasa Indonesia" data-language-local-name="indonezijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Indonesia</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-inh mw-list-item"><a href="https://inh.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B5_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8" title="Россе импери – inguščina" lang="inh" hreflang="inh" data-title="Россе импери" data-language-autonym="ГӀалгӀай" data-language-local-name="inguščina" class="interlanguage-link-target"><span>ГӀалгӀай</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-io mw-list-item"><a href="https://io.wikipedia.org/wiki/Rusa_imperio" title="Rusa imperio – ido" lang="io" hreflang="io" data-title="Rusa imperio" data-language-autonym="Ido" data-language-local-name="ido" class="interlanguage-link-target"><span>Ido</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-it mw-list-item"><a href="https://it.wikipedia.org/wiki/Impero_russo" title="Impero russo – italijanščina" lang="it" hreflang="it" data-title="Impero russo" data-language-autonym="Italiano" data-language-local-name="italijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Italiano</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ja mw-list-item"><a href="https://ja.wikipedia.org/wiki/%E3%83%AD%E3%82%B7%E3%82%A2%E5%B8%9D%E5%9B%BD" title="ロシア帝国 – japonščina" lang="ja" hreflang="ja" data-title="ロシア帝国" data-language-autonym="日本語" data-language-local-name="japonščina" class="interlanguage-link-target"><span>日本語</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jam mw-list-item"><a href="https://jam.wikipedia.org/wiki/Roshan_Empaya" title="Roshan Empaya – Jamaican Creole English" lang="jam" hreflang="jam" data-title="Roshan Empaya" data-language-autonym="Patois" data-language-local-name="Jamaican Creole English" class="interlanguage-link-target"><span>Patois</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-jv mw-list-item"><a href="https://jv.wikipedia.org/wiki/Kakaisaran_Ruslan" title="Kakaisaran Ruslan – javanščina" lang="jv" hreflang="jv" data-title="Kakaisaran Ruslan" data-language-autonym="Jawa" data-language-local-name="javanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Jawa</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ka mw-list-item"><a href="https://ka.wikipedia.org/wiki/%E1%83%A0%E1%83%A3%E1%83%A1%E1%83%94%E1%83%97%E1%83%98%E1%83%A1_%E1%83%98%E1%83%9B%E1%83%9E%E1%83%94%E1%83%A0%E1%83%98%E1%83%90" title="რუსეთის იმპერია – gruzijščina" lang="ka" hreflang="ka" data-title="რუსეთის იმპერია" data-language-autonym="ქართული" data-language-local-name="gruzijščina" class="interlanguage-link-target"><span>ქართული</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kab mw-list-item"><a href="https://kab.wikipedia.org/wiki/Tamnekda_tarusit" title="Tamnekda tarusit – kabilščina" lang="kab" hreflang="kab" data-title="Tamnekda tarusit" data-language-autonym="Taqbaylit" data-language-local-name="kabilščina" class="interlanguage-link-target"><span>Taqbaylit</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-kk mw-list-item"><a href="https://kk.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%B5%D1%81%D0%B5%D0%B9_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%8F%D1%81%D1%8B" title="Ресей империясы – kazaščina" lang="kk" hreflang="kk" data-title="Ресей империясы" data-language-autonym="Қазақша" data-language-local-name="kazaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Қазақша</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-km mw-list-item"><a href="https://km.wikipedia.org/wiki/%E1%9E%85%E1%9E%80%E1%9F%92%E1%9E%9A%E1%9E%97%E1%9E%96%E1%9E%9A%E1%9E%BB%E1%9E%9F%E1%9F%92%E1%9E%9F%E1%9F%8A%E1%9E%B8" title="ចក្រភពរុស្ស៊ី – kmerščina" lang="km" hreflang="km" data-title="ចក្រភពរុស្ស៊ី" data-language-autonym="ភាសាខ្មែរ" data-language-local-name="kmerščina" class="interlanguage-link-target"><span>ភាសាខ្មែរ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ko mw-list-item"><a href="https://ko.wikipedia.org/wiki/%EB%9F%AC%EC%8B%9C%EC%95%84_%EC%A0%9C%EA%B5%AD" title="러시아 제국 – korejščina" lang="ko" hreflang="ko" data-title="러시아 제국" data-language-autonym="한국어" data-language-local-name="korejščina" class="interlanguage-link-target"><span>한국어</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-krc mw-list-item"><a href="https://krc.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B8%D1%8F_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%8F" title="Россия империя – karačaj-balkarščina" lang="krc" hreflang="krc" data-title="Россия империя" data-language-autonym="Къарачай-малкъар" data-language-local-name="karačaj-balkarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Къарачай-малкъар</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ku mw-list-item"><a href="https://ku.wikipedia.org/wiki/%C3%8Emperatoriya_R%C3%BBs%C3%AE" title="Împeratoriya Rûsî – kurdščina" lang="ku" hreflang="ku" data-title="Împeratoriya Rûsî" data-language-autonym="Kurdî" data-language-local-name="kurdščina" class="interlanguage-link-target"><span>Kurdî</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-la mw-list-item"><a href="https://la.wikipedia.org/wiki/Imperium_Russicum" title="Imperium Russicum – latinščina" lang="la" hreflang="la" data-title="Imperium Russicum" data-language-autonym="Latina" data-language-local-name="latinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lez mw-list-item"><a href="https://lez.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D1%80%D1%83%D1%81%D0%B0%D1%82%D0%B4%D0%B8%D0%BD_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%8F" title="Урусатдин империя – lezginščina" lang="lez" hreflang="lez" data-title="Урусатдин империя" data-language-autonym="Лезги" data-language-local-name="lezginščina" class="interlanguage-link-target"><span>Лезги</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lfn mw-list-item"><a href="https://lfn.wikipedia.org/wiki/Impero_Rusce" title="Impero Rusce – Lingua Franca Nova" lang="lfn" hreflang="lfn" data-title="Impero Rusce" data-language-autonym="Lingua Franca Nova" data-language-local-name="Lingua Franca Nova" class="interlanguage-link-target"><span>Lingua Franca Nova</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lld mw-list-item"><a href="https://lld.wikipedia.org/wiki/Mper_Rus" title="Mper Rus – Ladin" lang="lld" hreflang="lld" data-title="Mper Rus" data-language-autonym="Ladin" data-language-local-name="Ladin" class="interlanguage-link-target"><span>Ladin</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lt mw-list-item"><a href="https://lt.wikipedia.org/wiki/Rusijos_imperija" title="Rusijos imperija – litovščina" lang="lt" hreflang="lt" data-title="Rusijos imperija" data-language-autonym="Lietuvių" data-language-local-name="litovščina" class="interlanguage-link-target"><span>Lietuvių</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ltg mw-list-item"><a href="https://ltg.wikipedia.org/wiki/Kr%C4%ABvejis_Imp%C4%93reja" title="Krīvejis Impēreja – Latgalian" lang="ltg" hreflang="ltg" data-title="Krīvejis Impēreja" data-language-autonym="Latgaļu" data-language-local-name="Latgalian" class="interlanguage-link-target"><span>Latgaļu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-lv mw-list-item"><a href="https://lv.wikipedia.org/wiki/Krievijas_Imp%C4%93rija" title="Krievijas Impērija – latvijščina" lang="lv" hreflang="lv" data-title="Krievijas Impērija" data-language-autonym="Latviešu" data-language-local-name="latvijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Latviešu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mg mw-list-item"><a href="https://mg.wikipedia.org/wiki/Empira_Rosiana" title="Empira Rosiana – malgaščina" lang="mg" hreflang="mg" data-title="Empira Rosiana" data-language-autonym="Malagasy" data-language-local-name="malgaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Malagasy</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mk mw-list-item"><a href="https://mk.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D1%83%D1%81%D0%BA%D0%B0_%D0%98%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0" title="Руска Империја – makedonščina" lang="mk" hreflang="mk" data-title="Руска Империја" data-language-autonym="Македонски" data-language-local-name="makedonščina" class="interlanguage-link-target"><span>Македонски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ml mw-list-item"><a href="https://ml.wikipedia.org/wiki/%E0%B4%B1%E0%B4%B7%E0%B5%8D%E0%B4%AF%E0%B5%BB_%E0%B4%B8%E0%B4%BE%E0%B4%AE%E0%B5%8D%E0%B4%B0%E0%B4%BE%E0%B4%9C%E0%B5%8D%E0%B4%AF%E0%B4%82" title="റഷ്യൻ സാമ്രാജ്യം – malajalamščina" lang="ml" hreflang="ml" data-title="റഷ്യൻ സാമ്രാജ്യം" data-language-autonym="മലയാളം" data-language-local-name="malajalamščina" class="interlanguage-link-target"><span>മലയാളം</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mn mw-list-item"><a href="https://mn.wikipedia.org/wiki/%D0%9E%D1%80%D0%BE%D1%81%D1%8B%D0%BD_%D0%A5%D0%B0%D0%B0%D0%BD%D1%82_%D0%A3%D0%BB%D1%81" title="Оросын Хаант Улс – mongolščina" lang="mn" hreflang="mn" data-title="Оросын Хаант Улс" data-language-autonym="Монгол" data-language-local-name="mongolščina" class="interlanguage-link-target"><span>Монгол</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mr mw-list-item"><a href="https://mr.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B0%E0%A4%B6%E0%A4%BF%E0%A4%AF%E0%A4%A8_%E0%A4%B8%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF" title="रशियन साम्राज्य – maratščina" lang="mr" hreflang="mr" data-title="रशियन साम्राज्य" data-language-autonym="मराठी" data-language-local-name="maratščina" class="interlanguage-link-target"><span>मराठी</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ms mw-list-item"><a href="https://ms.wikipedia.org/wiki/Empayar_Rusia" title="Empayar Rusia – malajščina" lang="ms" hreflang="ms" data-title="Empayar Rusia" data-language-autonym="Bahasa Melayu" data-language-local-name="malajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Bahasa Melayu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mwl mw-list-item"><a href="https://mwl.wikipedia.org/wiki/Amp%C3%A9rio_Russo" title="Ampério Russo – mirandeščina" lang="mwl" hreflang="mwl" data-title="Ampério Russo" data-language-autonym="Mirandés" data-language-local-name="mirandeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Mirandés</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-my mw-list-item"><a href="https://my.wikipedia.org/wiki/%E1%80%9B%E1%80%AF%E1%80%9B%E1%80%BE%E1%80%AC%E1%80%B8%E1%80%A1%E1%80%84%E1%80%BA%E1%80%95%E1%80%AB%E1%80%9A%E1%80%AC" title="ရုရှားအင်ပါယာ – burmanščina" lang="my" hreflang="my" data-title="ရုရှားအင်ပါယာ" data-language-autonym="မြန်မာဘာသာ" data-language-local-name="burmanščina" class="interlanguage-link-target"><span>မြန်မာဘာသာ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-myv mw-list-item"><a href="https://myv.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B8%D1%8F%D0%BD%D1%8C_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%8F%D1%81%D1%8C" title="Россиянь империясь – erzjanščina" lang="myv" hreflang="myv" data-title="Россиянь империясь" data-language-autonym="Эрзянь" data-language-local-name="erzjanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Эрзянь</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-mzn mw-list-item"><a href="https://mzn.wikipedia.org/wiki/%D8%B1%D9%88%D8%B3%DB%8C%D9%87_%D8%A7%D9%85%D9%BE%D8%B1%D8%A7%D8%AA%D9%88%D8%B1%DB%8C" title="روسیه امپراتوری – mazanderanščina" lang="mzn" hreflang="mzn" data-title="روسیه امپراتوری" data-language-autonym="مازِرونی" data-language-local-name="mazanderanščina" class="interlanguage-link-target"><span>مازِرونی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ne mw-list-item"><a href="https://ne.wikipedia.org/wiki/%E0%A4%B0%E0%A5%81%E0%A4%B8%E0%A5%80_%E0%A4%B8%E0%A4%BE%E0%A4%AE%E0%A5%8D%E0%A4%B0%E0%A4%BE%E0%A4%9C%E0%A5%8D%E0%A4%AF" title="रुसी साम्राज्य – nepalščina" lang="ne" hreflang="ne" data-title="रुसी साम्राज्य" data-language-autonym="नेपाली" data-language-local-name="nepalščina" class="interlanguage-link-target"><span>नेपाली</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nl mw-list-item"><a href="https://nl.wikipedia.org/wiki/Keizerrijk_Rusland" title="Keizerrijk Rusland – nizozemščina" lang="nl" hreflang="nl" data-title="Keizerrijk Rusland" data-language-autonym="Nederlands" data-language-local-name="nizozemščina" class="interlanguage-link-target"><span>Nederlands</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-nn mw-list-item"><a href="https://nn.wikipedia.org/wiki/Det_russiske_imperiet" title="Det russiske imperiet – novonorveščina" lang="nn" hreflang="nn" data-title="Det russiske imperiet" data-language-autonym="Norsk nynorsk" data-language-local-name="novonorveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk nynorsk</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-no mw-list-item"><a href="https://no.wikipedia.org/wiki/Det_russiske_keiserd%C3%B8mmet" title="Det russiske keiserdømmet – knjižna norveščina" lang="nb" hreflang="nb" data-title="Det russiske keiserdømmet" data-language-autonym="Norsk bokmål" data-language-local-name="knjižna norveščina" class="interlanguage-link-target"><span>Norsk bokmål</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-oc mw-list-item"><a href="https://oc.wikipedia.org/wiki/Emp%C3%A8ri_Rus" title="Empèri Rus – okcitanščina" lang="oc" hreflang="oc" data-title="Empèri Rus" data-language-autonym="Occitan" data-language-local-name="okcitanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Occitan</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-os mw-list-item"><a href="https://os.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%C3%A6%D1%80%C3%A6%D1%81%D0%B5%D0%B9%D1%8B_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8" title="Уæрæсейы импери – osetinščina" lang="os" hreflang="os" data-title="Уæрæсейы импери" data-language-autonym="Ирон" data-language-local-name="osetinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Ирон</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pa mw-list-item"><a href="https://pa.wikipedia.org/wiki/%E0%A8%B0%E0%A9%82%E0%A8%B8%E0%A9%80_%E0%A8%B8%E0%A8%B2%E0%A8%A4%E0%A8%A8%E0%A8%A4" title="ਰੂਸੀ ਸਲਤਨਤ – pandžabščina" lang="pa" hreflang="pa" data-title="ਰੂਸੀ ਸਲਤਨਤ" data-language-autonym="ਪੰਜਾਬੀ" data-language-local-name="pandžabščina" class="interlanguage-link-target"><span>ਪੰਜਾਬੀ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pap mw-list-item"><a href="https://pap.wikipedia.org/wiki/Imperio_Rusiano" title="Imperio Rusiano – papiamentu" lang="pap" hreflang="pap" data-title="Imperio Rusiano" data-language-autonym="Papiamentu" data-language-local-name="papiamentu" class="interlanguage-link-target"><span>Papiamentu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pl mw-list-item"><a href="https://pl.wikipedia.org/wiki/Imperium_Rosyjskie" title="Imperium Rosyjskie – poljščina" lang="pl" hreflang="pl" data-title="Imperium Rosyjskie" data-language-autonym="Polski" data-language-local-name="poljščina" class="interlanguage-link-target"><span>Polski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pnb mw-list-item"><a href="https://pnb.wikipedia.org/wiki/%D8%B1%D9%88%D8%B3%DB%8C_%D8%B3%D9%84%D8%B7%D9%86%D8%AA" title="روسی سلطنت – Western Punjabi" lang="pnb" hreflang="pnb" data-title="روسی سلطنت" data-language-autonym="پنجابی" data-language-local-name="Western Punjabi" class="interlanguage-link-target"><span>پنجابی</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ps mw-list-item"><a href="https://ps.wikipedia.org/wiki/%D8%B1%D9%88%D8%B3%D9%8A_%D8%B3%D8%AA%D8%B1%D9%88%D8%A7%DA%A9%D9%8A" title="روسي سترواکي – paštunščina" lang="ps" hreflang="ps" data-title="روسي سترواکي" data-language-autonym="پښتو" data-language-local-name="paštunščina" class="interlanguage-link-target"><span>پښتو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-pt mw-list-item"><a href="https://pt.wikipedia.org/wiki/Imp%C3%A9rio_Russo" title="Império Russo – portugalščina" lang="pt" hreflang="pt" data-title="Império Russo" data-language-autonym="Português" data-language-local-name="portugalščina" class="interlanguage-link-target"><span>Português</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ro mw-list-item"><a href="https://ro.wikipedia.org/wiki/Imperiul_Rus" title="Imperiul Rus – romunščina" lang="ro" hreflang="ro" data-title="Imperiul Rus" data-language-autonym="Română" data-language-local-name="romunščina" class="interlanguage-link-target"><span>Română</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ru mw-list-item"><a href="https://ru.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B0%D1%8F_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%8F" title="Российская империя – ruščina" lang="ru" hreflang="ru" data-title="Российская империя" data-language-autonym="Русский" data-language-local-name="ruščina" class="interlanguage-link-target"><span>Русский</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-rue mw-list-item"><a href="https://rue.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%96%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B0_%D1%96%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D1%96%D1%8F" title="Російска імперія – Rusyn" lang="rue" hreflang="rue" data-title="Російска імперія" data-language-autonym="Русиньскый" data-language-local-name="Rusyn" class="interlanguage-link-target"><span>Русиньскый</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sah mw-list-item"><a href="https://sah.wikipedia.org/wiki/%D0%90%D1%80%D0%B0%D1%81%D1%81%D1%8B%D1%8B%D0%B9%D0%B0_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B8%D1%8D%D1%80%D0%B8%D0%B9%D1%8D%D1%82%D1%8D" title="Арассыыйа импиэрийэтэ – jakutščina" lang="sah" hreflang="sah" data-title="Арассыыйа импиэрийэтэ" data-language-autonym="Саха тыла" data-language-local-name="jakutščina" class="interlanguage-link-target"><span>Саха тыла</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sc mw-list-item"><a href="https://sc.wikipedia.org/wiki/Imp%C3%A8riu_Russu" title="Impèriu Russu – sardinščina" lang="sc" hreflang="sc" data-title="Impèriu Russu" data-language-autonym="Sardu" data-language-local-name="sardinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sardu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-scn mw-list-item"><a href="https://scn.wikipedia.org/wiki/Mpiru_russu" title="Mpiru russu – sicilijanščina" lang="scn" hreflang="scn" data-title="Mpiru russu" data-language-autonym="Sicilianu" data-language-local-name="sicilijanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sicilianu</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sco mw-list-item"><a href="https://sco.wikipedia.org/wiki/Roushie_Empire" title="Roushie Empire – škotščina" lang="sco" hreflang="sco" data-title="Roushie Empire" data-language-autonym="Scots" data-language-local-name="škotščina" class="interlanguage-link-target"><span>Scots</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sd mw-list-item"><a href="https://sd.wikipedia.org/wiki/%D8%B3%D9%84%D8%B7%D9%86%D8%AA_%D8%B1%D9%88%D8%B3" title="سلطنت روس – sindščina" lang="sd" hreflang="sd" data-title="سلطنت روس" data-language-autonym="سنڌي" data-language-local-name="sindščina" class="interlanguage-link-target"><span>سنڌي</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sh mw-list-item"><a href="https://sh.wikipedia.org/wiki/Ruska_Imperija" title="Ruska Imperija – srbohrvaščina" lang="sh" hreflang="sh" data-title="Ruska Imperija" data-language-autonym="Srpskohrvatski / српскохрватски" data-language-local-name="srbohrvaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Srpskohrvatski / српскохрватски</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-si mw-list-item"><a href="https://si.wikipedia.org/wiki/%E0%B6%BB%E0%B7%94%E0%B7%83%E0%B7%92%E0%B6%BA%E0%B7%8F%E0%B6%B1%E0%B7%94_%E0%B6%85%E0%B6%B0%E0%B7%92%E0%B6%BB%E0%B7%8F%E0%B6%A2%E0%B7%8A%E2%80%8D%E0%B6%BA%E0%B6%BA" title="රුසියානු අධිරාජ්‍යය – sinhalščina" lang="si" hreflang="si" data-title="රුසියානු අධිරාජ්‍යය" data-language-autonym="සිංහල" data-language-local-name="sinhalščina" class="interlanguage-link-target"><span>සිංහල</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-simple mw-list-item"><a href="https://simple.wikipedia.org/wiki/Russian_Empire" title="Russian Empire – Simple English" lang="en-simple" hreflang="en-simple" data-title="Russian Empire" data-language-autonym="Simple English" data-language-local-name="Simple English" class="interlanguage-link-target"><span>Simple English</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sk mw-list-item"><a href="https://sk.wikipedia.org/wiki/Rusk%C3%A1_r%C3%AD%C5%A1a" title="Ruská ríša – slovaščina" lang="sk" hreflang="sk" data-title="Ruská ríša" data-language-autonym="Slovenčina" data-language-local-name="slovaščina" class="interlanguage-link-target"><span>Slovenčina</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-smn mw-list-item"><a href="https://smn.wikipedia.org/wiki/Ruo%C5%A1%C3%A2_ki%C3%A4is%C3%A1rkodde" title="Ruošâ kiäisárkodde – inarska samijščina" lang="smn" hreflang="smn" data-title="Ruošâ kiäisárkodde" data-language-autonym="Anarâškielâ" data-language-local-name="inarska samijščina" class="interlanguage-link-target"><span>Anarâškielâ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sq mw-list-item"><a href="https://sq.wikipedia.org/wiki/Perandoria_Ruse" title="Perandoria Ruse – albanščina" lang="sq" hreflang="sq" data-title="Perandoria Ruse" data-language-autonym="Shqip" data-language-local-name="albanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Shqip</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sr mw-list-item"><a href="https://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D1%83%D1%81%D0%BA%D0%B0_%D0%98%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0" title="Руска Империја – srbščina" lang="sr" hreflang="sr" data-title="Руска Империја" data-language-autonym="Српски / srpski" data-language-local-name="srbščina" class="interlanguage-link-target"><span>Српски / srpski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-su mw-list-item"><a href="https://su.wikipedia.org/wiki/Kakaisaran_Rusia" title="Kakaisaran Rusia – sundanščina" lang="su" hreflang="su" data-title="Kakaisaran Rusia" data-language-autonym="Sunda" data-language-local-name="sundanščina" class="interlanguage-link-target"><span>Sunda</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-sv mw-list-item"><a href="https://sv.wikipedia.org/wiki/Kejsard%C3%B6met_Ryssland" title="Kejsardömet Ryssland – švedščina" lang="sv" hreflang="sv" data-title="Kejsardömet Ryssland" data-language-autonym="Svenska" data-language-local-name="švedščina" class="interlanguage-link-target"><span>Svenska</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-szl mw-list-item"><a href="https://szl.wikipedia.org/wiki/Ruske_Imperyjum" title="Ruske Imperyjum – Silesian" lang="szl" hreflang="szl" data-title="Ruske Imperyjum" data-language-autonym="Ślůnski" data-language-local-name="Silesian" class="interlanguage-link-target"><span>Ślůnski</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ta mw-list-item"><a href="https://ta.wikipedia.org/wiki/%E0%AE%89%E0%AE%B0%E0%AF%81%E0%AE%9A%E0%AE%BF%E0%AE%AF%E0%AE%AA%E0%AF%8D_%E0%AE%AA%E0%AF%87%E0%AE%B0%E0%AE%B0%E0%AE%9A%E0%AF%81" title="உருசியப் பேரரசு – tamilščina" lang="ta" hreflang="ta" data-title="உருசியப் பேரரசு" data-language-autonym="தமிழ்" data-language-local-name="tamilščina" class="interlanguage-link-target"><span>தமிழ்</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tg mw-list-item"><a href="https://tg.wikipedia.org/wiki/%D0%98%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%8F%D0%B8_%D0%A0%D1%83%D1%81%D0%B8%D1%8F" title="Империяи Русия – tadžiščina" lang="tg" hreflang="tg" data-title="Империяи Русия" data-language-autonym="Тоҷикӣ" data-language-local-name="tadžiščina" class="interlanguage-link-target"><span>Тоҷикӣ</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-th mw-list-item"><a href="https://th.wikipedia.org/wiki/%E0%B8%88%E0%B8%B1%E0%B8%81%E0%B8%A3%E0%B8%A7%E0%B8%A3%E0%B8%A3%E0%B8%94%E0%B8%B4%E0%B8%A3%E0%B8%B1%E0%B8%AA%E0%B9%80%E0%B8%8B%E0%B8%B5%E0%B8%A2" title="จักรวรรดิรัสเซีย – tajščina" lang="th" hreflang="th" data-title="จักรวรรดิรัสเซีย" data-language-autonym="ไทย" data-language-local-name="tajščina" class="interlanguage-link-target"><span>ไทย</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tl mw-list-item"><a href="https://tl.wikipedia.org/wiki/Imperyong_Ruso" title="Imperyong Ruso – tagalogščina" lang="tl" hreflang="tl" data-title="Imperyong Ruso" data-language-autonym="Tagalog" data-language-local-name="tagalogščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tagalog</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tr mw-list-item"><a href="https://tr.wikipedia.org/wiki/Rus_%C4%B0mparatorlu%C4%9Fu" title="Rus İmparatorluğu – turščina" lang="tr" hreflang="tr" data-title="Rus İmparatorluğu" data-language-autonym="Türkçe" data-language-local-name="turščina" class="interlanguage-link-target"><span>Türkçe</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-tt mw-list-item"><a href="https://tt.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%81%D0%B8%D1%8F_%D0%B8%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%8F%D1%81%D0%B5" title="Россия империясе – tatarščina" lang="tt" hreflang="tt" data-title="Россия империясе" data-language-autonym="Татарча / tatarça" data-language-local-name="tatarščina" class="interlanguage-link-target"><span>Татарча / tatarça</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ug mw-list-item"><a href="https://ug.wikipedia.org/wiki/%D8%B1%D9%88%D8%B3%D9%89%D9%8A%DB%95_%D8%A6%D9%89%D9%85%D9%BE%DB%90%D8%B1%D9%89%D9%8A%D9%89%D8%B3%D9%89" title="روسىيە ئىمپېرىيىسى – ujgurščina" lang="ug" hreflang="ug" data-title="روسىيە ئىمپېرىيىسى" data-language-autonym="ئۇيغۇرچە / Uyghurche" data-language-local-name="ujgurščina" class="interlanguage-link-target"><span>ئۇيغۇرچە / Uyghurche</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uk mw-list-item"><a href="https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%96%D0%B9%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%B0_%D1%96%D0%BC%D0%BF%D0%B5%D1%80%D1%96%D1%8F" title="Російська імперія – ukrajinščina" lang="uk" hreflang="uk" data-title="Російська імперія" data-language-autonym="Українська" data-language-local-name="ukrajinščina" class="interlanguage-link-target"><span>Українська</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-ur mw-list-item"><a href="https://ur.wikipedia.org/wiki/%D8%B3%D9%84%D8%B7%D9%86%D8%AA_%D8%B1%D9%88%D8%B3" title="سلطنت روس – urdujščina" lang="ur" hreflang="ur" data-title="سلطنت روس" data-language-autonym="اردو" data-language-local-name="urdujščina" class="interlanguage-link-target"><span>اردو</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-uz mw-list-item"><a href="https://uz.wikipedia.org/wiki/Rossiya_imperiyasi" title="Rossiya imperiyasi – uzbeščina" lang="uz" hreflang="uz" data-title="Rossiya imperiyasi" data-language-autonym="Oʻzbekcha / ўзбекча" data-language-local-name="uzbeščina" class="interlanguage-link-target"><span>Oʻzbekcha / ўзбекча</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vec mw-list-item"><a href="https://vec.wikipedia.org/wiki/Inpero_ruso" title="Inpero ruso – Venetian" lang="vec" hreflang="vec" data-title="Inpero ruso" data-language-autonym="Vèneto" data-language-local-name="Venetian" class="interlanguage-link-target"><span>Vèneto</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-vi mw-list-item"><a href="https://vi.wikipedia.org/wiki/%C4%90%E1%BA%BF_qu%E1%BB%91c_Nga" title="Đế quốc Nga – vietnamščina" lang="vi" hreflang="vi" data-title="Đế quốc Nga" data-language-autonym="Tiếng Việt" data-language-local-name="vietnamščina" class="interlanguage-link-target"><span>Tiếng Việt</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-war mw-list-item"><a href="https://war.wikipedia.org/wiki/Imperyo_Rinuso" title="Imperyo Rinuso – varajščina" lang="war" hreflang="war" data-title="Imperyo Rinuso" data-language-autonym="Winaray" data-language-local-name="varajščina" class="interlanguage-link-target"><span>Winaray</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-wuu mw-list-item"><a href="https://wuu.wikipedia.org/wiki/%E4%BF%84%E7%BD%97%E6%96%AF%E5%B8%9D%E5%9B%BD" title="俄罗斯帝国 – wu-kitajščina" lang="wuu" hreflang="wuu" data-title="俄罗斯帝国" data-language-autonym="吴语" data-language-local-name="wu-kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>吴语</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-xmf mw-list-item"><a href="https://xmf.wikipedia.org/wiki/%E1%83%A0%E1%83%A3%E1%83%A1%E1%83%94%E1%83%97%E1%83%98%E1%83%A8_%E1%83%98%E1%83%9B%E1%83%9E%E1%83%94%E1%83%A0%E1%83%98%E1%83%90" title="რუსეთიშ იმპერია – Mingrelian" lang="xmf" hreflang="xmf" data-title="რუსეთიშ იმპერია" data-language-autonym="მარგალური" data-language-local-name="Mingrelian" class="interlanguage-link-target"><span>მარგალური</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-yi mw-list-item"><a href="https://yi.wikipedia.org/wiki/%D7%A8%D7%95%D7%A1%D7%9C%D7%A2%D7%A0%D7%93%D7%99%D7%A9%D7%A2_%D7%90%D7%99%D7%9E%D7%A4%D7%A2%D7%A8%D7%99%D7%A2" title="רוסלענדישע אימפעריע – jidiš" lang="yi" hreflang="yi" data-title="רוסלענדישע אימפעריע" data-language-autonym="ייִדיש" data-language-local-name="jidiš" class="interlanguage-link-target"><span>ייִדיש</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh mw-list-item"><a href="https://zh.wikipedia.org/wiki/%E4%BF%84%E7%BD%97%E6%96%AF%E5%B8%9D%E5%9B%BD" title="俄罗斯帝国 – kitajščina" lang="zh" hreflang="zh" data-title="俄罗斯帝国" data-language-autonym="中文" data-language-local-name="kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>中文</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-min-nan mw-list-item"><a href="https://zh-min-nan.wikipedia.org/wiki/L%C5%8D%CD%98-se-a_T%C3%A8-kok" title="Lō͘-se-a Tè-kok – min nan kitajščina" lang="nan" hreflang="nan" data-title="Lō͘-se-a Tè-kok" data-language-autonym="閩南語 / Bân-lâm-gú" data-language-local-name="min nan kitajščina" class="interlanguage-link-target"><span>閩南語 / Bân-lâm-gú</span></a></li><li class="interlanguage-link interwiki-zh-yue mw-list-item"><a href="https://zh-yue.wikipedia.org/wiki/%E4%BF%84%E7%BE%85%E6%96%AF%E5%B8%9D%E5%9C%8B" title="俄羅斯帝國 – kantonščina" lang="yue" hreflang="yue" data-title="俄羅斯帝國" data-language-autonym="粵語" data-language-local-name="kantonščina" class="interlanguage-link-target"><span>粵語</span></a></li> </ul> <div class="after-portlet after-portlet-lang"><span class="wb-langlinks-edit wb-langlinks-link"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q34266#sitelinks-wikipedia" title="Uredi medjezikovne povezave" class="wbc-editpage">Uredi povezave</a></span></div> </div> </div> </div> </header> <div class="vector-page-toolbar"> <div class="vector-page-toolbar-container"> <div id="left-navigation"> <nav aria-label="Imenski prostori"> <div id="p-associated-pages" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-associated-pages" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-nstab-main" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Ruski_imperij" title="Ogled vsebinske strani [c]" accesskey="c"><span>Stran</span></a></li><li id="ca-talk" class="new vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Pogovor:Ruski_imperij&action=edit&redlink=1" rel="discussion" class="new" title="Pogovor o vsebinski strani (stran ne obstaja) [t]" accesskey="t"><span>Pogovor</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown emptyPortlet" > <input type="checkbox" id="vector-variants-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-variants-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Spremeni različico jezika" > <label id="vector-variants-dropdown-label" for="vector-variants-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">slovenščina</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="p-variants" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-variants emptyPortlet" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> </ul> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> <div id="right-navigation" class="vector-collapsible"> <nav aria-label="Pogledi"> <div id="p-views" class="vector-menu vector-menu-tabs mw-portlet mw-portlet-views" > <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-view" class="selected vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/wiki/Ruski_imperij"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-ve-edit" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-edit" class="collapsible vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-history" class="vector-tab-noicon mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=history" title="Prejšnje redakcije te strani [h]" accesskey="h"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> </nav> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown vector-page-tools-dropdown" > <input type="checkbox" id="vector-page-tools-dropdown-checkbox" role="button" aria-haspopup="true" data-event-name="ui.dropdown-vector-page-tools-dropdown" class="vector-dropdown-checkbox " aria-label="Orodja" > <label id="vector-page-tools-dropdown-label" for="vector-page-tools-dropdown-checkbox" class="vector-dropdown-label cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--fake-button--enabled cdx-button--weight-quiet" aria-hidden="true" ><span class="vector-dropdown-label-text">Orodja</span> </label> <div class="vector-dropdown-content"> <div id="vector-page-tools-unpinned-container" class="vector-unpinned-container"> <div id="vector-page-tools" class="vector-page-tools vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-page-tools-pinnable-header vector-pinnable-header-unpinned" data-feature-name="page-tools-pinned" data-pinnable-element-id="vector-page-tools" data-pinned-container-id="vector-page-tools-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-page-tools-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Orodja</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-page-tools.unpin">skrij</button> </div> <div id="p-cactions" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-cactions emptyPortlet vector-has-collapsible-items" title="Več možnosti" > <div class="vector-menu-heading"> Dejanja </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="ca-more-view" class="selected vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/wiki/Ruski_imperij"><span>Preberi</span></a></li><li id="ca-more-ve-edit" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit" title="Uredite to stran [v]" accesskey="v"><span>Uredi stran</span></a></li><li id="ca-more-edit" class="collapsible vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit" title="Uredi izvorno kodo te strani [e]" accesskey="e"><span>Uredi kodo</span></a></li><li id="ca-more-history" class="vector-more-collapsible-item mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=history"><span>Zgodovina</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-tb" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-tb" > <div class="vector-menu-heading"> Splošno </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="t-whatlinkshere" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:KajSePovezujeSem/Ruski_imperij" title="Seznam vseh strani, ki se povezujejo sem [j]" accesskey="j"><span>Kaj se povezuje sem</span></a></li><li id="t-recentchangeslinked" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:RecentChangesLinked/Ruski_imperij" rel="nofollow" title="Zadnje spremembe na straneh, s katerimi se povezuje ta stran [k]" accesskey="k"><span>Povezane spremembe</span></a></li><li id="t-specialpages" class="mw-list-item"><a href="/wiki/Posebno:PosebneStrani" title="Seznam vseh posebnih strani [q]" accesskey="q"><span>Posebne strani</span></a></li><li id="t-permalink" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&oldid=6237518" title="Trajna povezava na to redakcijo strani"><span>Trajna povezava</span></a></li><li id="t-info" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=info" title="Več informacij o tej strani"><span>Podatki o strani</span></a></li><li id="t-cite" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Navedi&page=Ruski_imperij&id=6237518&wpFormIdentifier=titleform" title="Informacije o tem, kako navajati to stran"><span>Navedba članka</span></a></li><li id="t-urlshortener" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:UrlShortener&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FRuski_imperij"><span>Pridobi skrajšani URL</span></a></li><li id="t-urlshortener-qrcode" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:QrCode&url=https%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fwiki%2FRuski_imperij"><span>Prenesi kodo QR</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-coll-print_export" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-coll-print_export" > <div class="vector-menu-heading"> Tiskanje/izvoz </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li id="coll-create_a_book" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:Book&bookcmd=book_creator&referer=Ruski+imperij"><span>Ustvari e-knjigo</span></a></li><li id="coll-download-as-rl" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Posebno:DownloadAsPdf&page=Ruski_imperij&action=show-download-screen"><span>Prenesi kot PDF</span></a></li><li id="t-print" class="mw-list-item"><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&printable=yes" title="Različica te strani za tisk [p]" accesskey="p"><span>Različica za tisk</span></a></li> </ul> </div> </div> <div id="p-wikibase-otherprojects" class="vector-menu mw-portlet mw-portlet-wikibase-otherprojects" > <div class="vector-menu-heading"> V drugih projektih </div> <div class="vector-menu-content"> <ul class="vector-menu-content-list"> <li class="wb-otherproject-link wb-otherproject-commons mw-list-item"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Russian_Empire" hreflang="en"><span>Wikimedijina zbirka</span></a></li><li id="t-wikibase" class="wb-otherproject-link wb-otherproject-wikibase-dataitem mw-list-item"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Special:EntityPage/Q34266" title="Povezava na ustrezni predmet v podatkovni shrambi [g]" accesskey="g"><span>Predmet v Wikipodatkih</span></a></li> </ul> </div> </div> </div> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> </div> <div class="vector-column-end"> <div class="vector-sticky-pinned-container"> <nav class="vector-page-tools-landmark" aria-label="Orodja strani"> <div id="vector-page-tools-pinned-container" class="vector-pinned-container"> </div> </nav> <nav class="vector-appearance-landmark" aria-label="Videz"> <div id="vector-appearance-pinned-container" class="vector-pinned-container"> <div id="vector-appearance" class="vector-appearance vector-pinnable-element"> <div class="vector-pinnable-header vector-appearance-pinnable-header vector-pinnable-header-pinned" data-feature-name="appearance-pinned" data-pinnable-element-id="vector-appearance" data-pinned-container-id="vector-appearance-pinned-container" data-unpinned-container-id="vector-appearance-unpinned-container" > <div class="vector-pinnable-header-label">Videz</div> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-pin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.pin">prestavi v stransko letvico</button> <button class="vector-pinnable-header-toggle-button vector-pinnable-header-unpin-button" data-event-name="pinnable-header.vector-appearance.unpin">skrij</button> </div> </div> </div> </nav> </div> </div> <div id="bodyContent" class="vector-body" aria-labelledby="firstHeading" data-mw-ve-target-container> <div class="vector-body-before-content"> <div class="mw-indicators"> </div> <div id="siteSub" class="noprint">Iz Wikipedije, proste enciklopedije</div> </div> <div id="contentSub"><div id="mw-content-subtitle"></div></div> <div id="mw-content-text" class="mw-body-content"><div class="mw-content-ltr mw-parser-output" lang="sl" dir="ltr"><div class="dablink">Ta članek govori o imperiju.  Za politiko in ideologijo glej <a href="/wiki/Ruski_imperializem" title="Ruski imperializem">Ruski imperializem</a>.  </div><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5913888">.mw-parser-output .infobox{border:1px solid #a2a9b1;border-spacing:3px;background-color:#f8f9fa;color:black;margin:0.5em 0 0.5em 1em;padding:0.2em;float:right;clear:right;font-size:88%;line-height:1.5em;width:22em}.mw-parser-output .infobox-header,.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-above,.mw-parser-output .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox-below,.mw-parser-output .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox-image,.mw-parser-output .infobox-navbar,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{vertical-align:top}.mw-parser-output .infobox-label,.mw-parser-output .infobox-data,.mw-parser-output .infobox th,.mw-parser-output .infobox td{text-align:left}.mw-parser-output .infobox .infobox-header,.mw-parser-output .infobox .infobox-subheader,.mw-parser-output .infobox .infobox-image,.mw-parser-output .infobox .infobox-full-data,.mw-parser-output .infobox .infobox-below{text-align:center}.mw-parser-output .infobox .infobox-above,.mw-parser-output .infobox .infobox-title,.mw-parser-output .infobox caption{font-size:125%;font-weight:bold;text-align:center}.mw-parser-output .infobox-subbox{padding:0;border:none;margin:-3px;width:auto;min-width:100%;font-size:100%;clear:none;float:none;background-color:transparent}.mw-parser-output .infobox-3cols-child{margin:auto}.mw-parser-output .infobox .navbar{font-size:100%}body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-header,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-subheader,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-above,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-title,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-image,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-full-data,body.skin-minerva .mw-parser-output .infobox-below{text-align:center}</style><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r6022633">.mw-parser-output .ib-country{border-collapse:collapse;line-height:1.2em}.mw-parser-output .ib-country td,.mw-parser-output .ib-country th{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-header,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-full-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedtoprow .infobox-below{border-top:1px solid #a2a9b1;padding:0.4em 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedrow .infobox-full-data{border:0;padding:0 0.6em 0.2em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-label,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-data,.mw-parser-output .ib-country .mergedbottomrow .infobox-full-data{border-top:0;border-bottom:1px solid #a2a9b1;padding:0 0.6em 0.4em 0.6em}.mw-parser-output .ib-country .infobox-header{text-align:left}.mw-parser-output .ib-country .infobox-above{font-size:125%;line-height:1.2}.mw-parser-output .ib-country-names{padding-top:0.25em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-name-style{display:inline}.mw-parser-output .ib-country .infobox-image{padding:0.5em 0}.mw-parser-output .ib-country-anthem{border-top:1px solid #a2a9b1;padding-top:0.5em;margin-top:0.5em}.mw-parser-output .ib-country-map-caption{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-largest,.mw-parser-output .ib-country-lang{font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-ethnic,.mw-parser-output .ib-country-religion,.mw-parser-output .ib-country-sovereignty{font-weight:normal;display:inline}.mw-parser-output .ib-country-fake-li{text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-fake-li2{text-indent:0.5em;margin-left:1em;font-weight:normal}.mw-parser-output .ib-country-website{line-height:11pt}.mw-parser-output .ib-country-map-caption3{position:relative;top:0.3em}.mw-parser-output .ib-country-fn{text-align:left;margin:0 auto}.mw-parser-output .ib-country-fn-alpha{list-style-type:lower-alpha;margin-left:1em}.mw-parser-output .ib-country-fn-num{margin-left:1em}</style><table class="infobox ib-country vcard"><tbody><tr><th colspan="2" class="infobox-above adr"><div class="fn org country-name">Ruski imperij</div><div class="ib-country-names">Россійская Имперія </div></th></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-subheader">1721–1917</td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-image"><div class="noresize" style="display:table; width:100%;"> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding-left:5px;"> <div style="padding-bottom:3px;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_Russia.svg" class="mw-file-description" title="Zastava Ruski imperij"><img alt="Zastava Ruski imperij" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/125px-Flag_of_Russia.svg.png" decoding="async" width="125" height="83" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/188px-Flag_of_Russia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/250px-Flag_of_Russia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></a></span></div><div style="padding: 2px 0px 3px;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Flag_of_the_Romanov_Monarchy.svg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Flag_of_the_Romanov_Monarchy.svg/125px-Flag_of_the_Romanov_Monarchy.svg.png" decoding="async" width="125" height="83" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Flag_of_the_Romanov_Monarchy.svg/188px-Flag_of_the_Romanov_Monarchy.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Flag_of_the_Romanov_Monarchy.svg/250px-Flag_of_the_Romanov_Monarchy.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></a></span></div> <div><b>Zgoraj</b>: Pomorska zastava (1696–1917);<br />Državna zastava (1896–1917)<br /><b>Spodaj:</b><br />Državna zastava (1858–1896)</div> </div> <div style="display:table-cell; vertical-align:middle; padding: 0px 5px;"> <div style="padding-bottom:3px;"><span typeof="mw:File"><a href="/wiki/Slika:Lesser_coat_of_arms_of_the_Russian_Empire.svg" class="mw-file-description" title="carski grb Ruski imperij"><img alt="carski grb Ruski imperij" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Lesser_coat_of_arms_of_the_Russian_Empire.svg/85px-Lesser_coat_of_arms_of_the_Russian_Empire.svg.png" decoding="async" width="85" height="103" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Lesser_coat_of_arms_of_the_Russian_Empire.svg/128px-Lesser_coat_of_arms_of_the_Russian_Empire.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/be/Lesser_coat_of_arms_of_the_Russian_Empire.svg/170px-Lesser_coat_of_arms_of_the_Russian_Empire.svg.png 2x" data-file-width="470" data-file-height="568" /></a></span></div> <div><a href="/wiki/Grb" title="Grb"> carski grb</a></div> </div> </div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data anthem"><div class="ib-country-anthem"><b><a href="/w/index.php?title=Kraljevska_himna&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kraljevska himna (stran ne obstaja)">Kraljevska himna</a>:</b> <a href="/w/index.php?title=Molitev_Rusov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Molitev Rusov (stran ne obstaja)">Molitev Rusov</a> (1816 - 1833)<br /><a href="/wiki/Bo%C5%BEe,_carja_hrani!" title="Bože, carja hrani!">Bože, carja hrani!</a> (1833 - 1917)</div></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><span class="mw-default-size" typeof="mw:File/Frameless"><a href="/wiki/Slika:Subdivisions_of_the_Russian_Empire_in_1914._Blank_Map.svg" class="mw-file-description" title="Lega Ruski imperij"><img alt="Lega Ruski imperij" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Subdivisions_of_the_Russian_Empire_in_1914._Blank_Map.svg/250px-Subdivisions_of_the_Russian_Empire_in_1914._Blank_Map.svg.png" decoding="async" width="250" height="148" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Subdivisions_of_the_Russian_Empire_in_1914._Blank_Map.svg/375px-Subdivisions_of_the_Russian_Empire_in_1914._Blank_Map.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/60/Subdivisions_of_the_Russian_Empire_in_1914._Blank_Map.svg/500px-Subdivisions_of_the_Russian_Empire_in_1914._Blank_Map.svg.png 2x" data-file-width="581" data-file-height="343" /></a></span></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Status</th><td class="infobox-data">imperij</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Glavno mesto</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Sankt_Peterburg" title="Sankt Peterburg">Sankt Peterburg</a>/<a href="/wiki/Petrograd" class="mw-redirect" title="Petrograd">Petrograd</a><br /><small>(1721–1728; 1732–1917)</small> <br /><a href="/wiki/Moskva" title="Moskva">Moskva</a><br /><small>(1728–1732)</small> <br /></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Skupni jeziki</th><td class="infobox-data">uradni jezik <a href="/wiki/Ru%C5%A1%C4%8Dina" title="Ruščina">ruščina</a><br />priznani regionalni jeziki (ne skozi celotno zgodovino):<br /><a href="/wiki/Fin%C5%A1%C4%8Dina" title="Finščina">finščina</a>, <a href="/wiki/%C5%A0ved%C5%A1%C4%8Dina" title="Švedščina">švedščina</a>, <a href="/wiki/Polj%C5%A1%C4%8Dina" title="Poljščina">poljščina</a>, <a href="/wiki/Nem%C5%A1%C4%8Dina" title="Nemščina">nemščina</a>, <a href="/wiki/%C5%A0ved%C5%A1%C4%8Dina" title="Švedščina">švedščina</a>, <a href="/wiki/Ukrajin%C5%A1%C4%8Dina" title="Ukrajinščina">ukrajinščina</a>, <a href="/wiki/Kitaj%C5%A1%C4%8Dina" title="Kitajščina">kitajščina</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Religija <div class="ib-country-religion"></div></th><td class="infobox-data">državna vera:<br /><a href="/wiki/Ruska_pravoslavna_Cerkev" class="mw-redirect" title="Ruska pravoslavna Cerkev">ruska pravoslavna Cerkev</a></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Vlada</th><td class="infobox-data">monarhija</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label">car</th><td class="infobox-data"> </td></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• 1721–1725 </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Peter_I._Veliki" class="mw-redirect" title="Peter I. Veliki">Peter I. Veliki</a> (prvi)</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• 1894–1917 </div></th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Nikolaj_II._Ruski" title="Nikolaj II. Ruski">Nikolaj II.</a> (zadnji)</td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Zakonodajalec</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Senat_Ruskega_imperija" title="Senat Ruskega imperija">Senat Ruskega imperija</a></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• <a href="/w/index.php?title=Zgornji_dom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Zgornji dom (stran ne obstaja)">zgornji dom</a></div></th><td class="infobox-data">državni svet</td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div class="ib-country-fake-li">• <a href="/w/index.php?title=Spodnji_dom&action=edit&redlink=1" class="new" title="Spodnji dom (stran ne obstaja)">spodnji dom</a></div></th><td class="infobox-data">državna duma</td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Zgodovina</th><td class="infobox-data"> </td></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• kronanje <a href="/wiki/Peter_I._Veliki" class="mw-redirect" title="Peter I. Veliki">Petra I. Velikega</a> </div></th><td class="infobox-data">7. maj 1682 GK,<br />27. april 1682 JK¹</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• razglasitev imperija </div></th><td class="infobox-data">22. oktober 1721 GK,<br />11. oktober 1721 JK 1721</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Dekabristi#Upor_dekabristov" title="Dekabristi">upor decembristov</a> </div></th><td class="infobox-data">26. december 1825 GK,<br />14. december 1825 JK</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Februarska_revolucija" title="Februarska revolucija">februarska revolucija</a> </div></th><td class="infobox-data">15. marec 1917 GK,<br />2. marec 1917 JK 1917</td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• <a href="/wiki/Oktobrska_revolucija" title="Oktobrska revolucija">oktobrska revolucija</a> </div></th><td class="infobox-data">7. november 1917 GK,<br />25. oktober 1917 JK</td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Površina</th></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label">1866</th><td class="infobox-data">23700000 km<sup>2</sup></td></tr><tr class="mergedbottomrow"><th scope="row" class="infobox-label">1916</th><td class="infobox-data">21799825 km<sup>2</sup></td></tr><tr class="mergedtoprow"><th colspan="2" class="infobox-header">Prebivalstvo</th></tr><tr class="mergedrow"><td colspan="2" class="infobox-full-data"><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5913888"></td></tr><tr class="mergedrow"><th scope="row" class="infobox-label"><div style="text-indent:-0.9em;margin-left:1.2em;font-weight:normal;">• 1866 </div></th><td class="infobox-data">181537800</td></tr><tr style="display:none"><td colspan="2"> </td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Valuta</th><td class="infobox-data"><a href="/wiki/Ruski_rubelj" title="Ruski rubelj">ruski rubelj</a></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"> <table style="width:95%; background: transparent; text-align:center; margin:0 auto; display:inline-table;"> <tbody><tr> <td style="text-align:center; border:0; padding-bottom:0"><div id="before-after"></div> <b>Predhodnice</b></td> <td style="text-align:center;border:0; padding-bottom:0;"><b>Naslednice</b> </td></tr> <tr> <td style="vertical-align:top; text-align:center; border:0;"> <table style="width:100%; background: transparent; text-align:center; margin:0 auto; border:0;"> <tbody><tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Flag_of_Oryol_ship_%28variant%29.svg/20px-Flag_of_Oryol_ship_%28variant%29.svg.png" decoding="async" width="20" height="13" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Flag_of_Oryol_ship_%28variant%29.svg/30px-Flag_of_Oryol_ship_%28variant%29.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d8/Flag_of_Oryol_ship_%28variant%29.svg/40px-Flag_of_Oryol_ship_%28variant%29.svg.png 2x" data-file-width="600" data-file-height="400" /></span></span> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:left;"><a href="/wiki/Rusko_carstvo" title="Rusko carstvo">Rusko carstvo</a> </td></tr> </tbody></table> </td> <td style="vertical-align:top; text-align:center;border:0;"> <table style="width:92%; background:transparent; text-align:center; margin:0 auto; border:0;"> <tbody><tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:right;"><a href="/w/index.php?title=Za%C4%8Dasna_ruska_vlada&action=edit&redlink=1" class="new" title="Začasna ruska vlada (stran ne obstaja)">začasna ruska vlada</a> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/20px-Flag_of_Russia.svg.png" decoding="async" width="20" height="13" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/30px-Flag_of_Russia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/40px-Flag_of_Russia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </td></tr> <tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:right;"><a href="/w/index.php?title=Ober_Ost&action=edit&redlink=1" class="new" title="Ober Ost (stran ne obstaja)">Ober Ost</a> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Flag_of_Germany_%281867%E2%80%931918%29.svg/20px-Flag_of_Germany_%281867%E2%80%931918%29.svg.png" decoding="async" width="20" height="13" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Flag_of_Germany_%281867%E2%80%931918%29.svg/30px-Flag_of_Germany_%281867%E2%80%931918%29.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1f/Flag_of_Germany_%281867%E2%80%931918%29.svg/40px-Flag_of_Germany_%281867%E2%80%931918%29.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </td></tr> <tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:right;"><a href="/w/index.php?title=Prefektura_Karafuto&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prefektura Karafuto (stran ne obstaja)">Prefektura Karafuto</a> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Flag_of_Japan.svg/20px-Flag_of_Japan.svg.png" decoding="async" width="20" height="13" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Flag_of_Japan.svg/30px-Flag_of_Japan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9e/Flag_of_Japan.svg/40px-Flag_of_Japan.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </td></tr> <tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:right;"><a href="/wiki/Aljaska" title="Aljaska">Aljaska</a> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/20px-Flag_of_the_United_States.svg.png" decoding="async" width="20" height="11" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/30px-Flag_of_the_United_States.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/40px-Flag_of_the_United_States.svg.png 2x" data-file-width="1235" data-file-height="650" /></span></span> </td></tr> <tr> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle; text-align:right;"><a href="/w/index.php?title=Transkavka%C5%A1ka_demokrati%C4%8Dna_federativna_republika&action=edit&redlink=1" class="new" title="Transkavkaška demokratična federativna republika (stran ne obstaja)">Transkavkaška demokratična federativna republika</a> </td> <td style="border:0; padding:0; vertical-align:middle;"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/Flag_of_the_Transcaucasian_Federation.svg/20px-Flag_of_the_Transcaucasian_Federation.svg.png" decoding="async" width="20" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/Flag_of_the_Transcaucasian_Federation.svg/30px-Flag_of_the_Transcaucasian_Federation.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/da/Flag_of_the_Transcaucasian_Federation.svg/40px-Flag_of_the_Transcaucasian_Federation.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </td></tr> </tbody></table> </td></tr></tbody></table></td></tr><tr><th scope="row" class="infobox-label">Danes del</th><td class="infobox-data"><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/23px-Flag_of_Russia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/35px-Flag_of_Russia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f3/Flag_of_Russia.svg/45px-Flag_of_Russia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Rusija" title="Rusija">Rusija</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/Flag_of_Armenia.svg/23px-Flag_of_Armenia.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/Flag_of_Armenia.svg/35px-Flag_of_Armenia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2f/Flag_of_Armenia.svg/46px-Flag_of_Armenia.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Armenija" title="Armenija">Armenija</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Flag_of_Azerbaijan.svg/23px-Flag_of_Azerbaijan.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Flag_of_Azerbaijan.svg/35px-Flag_of_Azerbaijan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Flag_of_Azerbaijan.svg/46px-Flag_of_Azerbaijan.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Azerbajd%C5%BEan" title="Azerbajdžan">Azerbajdžan</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/Flag_of_Belarus.svg/23px-Flag_of_Belarus.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/Flag_of_Belarus.svg/35px-Flag_of_Belarus.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/Flag_of_Belarus.svg/46px-Flag_of_Belarus.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Belorusija" title="Belorusija">Belorusija</a> <br /><span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg/23px-Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg/35px-Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg/45px-Flag_of_the_People%27s_Republic_of_China.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Ljudska_republika_Kitajska" title="Ljudska republika Kitajska">Kitajska</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Flag_of_Estonia.svg/23px-Flag_of_Estonia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Flag_of_Estonia.svg/35px-Flag_of_Estonia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8f/Flag_of_Estonia.svg/46px-Flag_of_Estonia.svg.png 2x" data-file-width="990" data-file-height="630" /></span></span> </span><a href="/wiki/Estonija" title="Estonija">Estonija</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Flag_of_Finland.svg/23px-Flag_of_Finland.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Flag_of_Finland.svg/35px-Flag_of_Finland.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/bc/Flag_of_Finland.svg/46px-Flag_of_Finland.svg.png 2x" data-file-width="1800" data-file-height="1100" /></span></span> </span><a href="/wiki/Finska" title="Finska">Finska</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Flag_of_Georgia.svg/23px-Flag_of_Georgia.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Flag_of_Georgia.svg/35px-Flag_of_Georgia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0f/Flag_of_Georgia.svg/45px-Flag_of_Georgia.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Gruzija" title="Gruzija">Gruzija</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Flag_of_Iran.svg/23px-Flag_of_Iran.svg.png" decoding="async" width="23" height="13" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Flag_of_Iran.svg/35px-Flag_of_Iran.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/ca/Flag_of_Iran.svg/46px-Flag_of_Iran.svg.png 2x" data-file-width="630" data-file-height="360" /></span></span> </span><a href="/wiki/Iran" title="Iran">Iran</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Flag_of_Kazakhstan.svg/23px-Flag_of_Kazakhstan.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Flag_of_Kazakhstan.svg/35px-Flag_of_Kazakhstan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d3/Flag_of_Kazakhstan.svg/46px-Flag_of_Kazakhstan.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="500" /></span></span> </span><a href="/wiki/Kazahstan" title="Kazahstan">Kazahstan</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Flag_of_Kyrgyzstan.svg/23px-Flag_of_Kyrgyzstan.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Flag_of_Kyrgyzstan.svg/35px-Flag_of_Kyrgyzstan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c7/Flag_of_Kyrgyzstan.svg/46px-Flag_of_Kyrgyzstan.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Kirgizistan" title="Kirgizistan">Kirgizija</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Flag_of_Latvia.svg/23px-Flag_of_Latvia.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Flag_of_Latvia.svg/35px-Flag_of_Latvia.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Flag_of_Latvia.svg/46px-Flag_of_Latvia.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Latvija" title="Latvija">Latvija</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Flag_of_Lithuania.svg/23px-Flag_of_Lithuania.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Flag_of_Lithuania.svg/35px-Flag_of_Lithuania.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/11/Flag_of_Lithuania.svg/46px-Flag_of_Lithuania.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Litva" title="Litva">Litva</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Flag_of_Moldova.svg/23px-Flag_of_Moldova.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Flag_of_Moldova.svg/35px-Flag_of_Moldova.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/27/Flag_of_Moldova.svg/46px-Flag_of_Moldova.svg.png 2x" data-file-width="1800" data-file-height="900" /></span></span> </span><a href="/wiki/Moldavija" title="Moldavija">Moldavija</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/Flag_of_Poland.svg/23px-Flag_of_Poland.svg.png" decoding="async" width="23" height="14" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/Flag_of_Poland.svg/35px-Flag_of_Poland.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/Flag_of_Poland.svg/46px-Flag_of_Poland.svg.png 2x" data-file-width="640" data-file-height="400" /></span></span> </span><a href="/wiki/Poljska" title="Poljska">Poljska</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Flag_of_Tajikistan.svg/23px-Flag_of_Tajikistan.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Flag_of_Tajikistan.svg/35px-Flag_of_Tajikistan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d0/Flag_of_Tajikistan.svg/46px-Flag_of_Tajikistan.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Tad%C5%BEikistan" title="Tadžikistan">Tadžikistan</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Flag_of_Turkmenistan.svg/23px-Flag_of_Turkmenistan.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Flag_of_Turkmenistan.svg/35px-Flag_of_Turkmenistan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/1b/Flag_of_Turkmenistan.svg/45px-Flag_of_Turkmenistan.svg.png 2x" data-file-width="900" data-file-height="600" /></span></span> </span><a href="/wiki/Turkmenistan" title="Turkmenistan">Turkmenistan</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/23px-Flag_of_Ukraine.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/35px-Flag_of_Ukraine.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Flag_of_Ukraine.svg/45px-Flag_of_Ukraine.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="800" /></span></span> </span><a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajina</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/23px-Flag_of_the_United_States.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/35px-Flag_of_the_United_States.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a4/Flag_of_the_United_States.svg/46px-Flag_of_the_United_States.svg.png 2x" data-file-width="1235" data-file-height="650" /></span></span> </span><a href="/wiki/Zdru%C5%BEene_dr%C5%BEave_Amerike" title="Združene države Amerike">Združene države Amerike</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Flag_of_Uzbekistan.svg/23px-Flag_of_Uzbekistan.svg.png" decoding="async" width="23" height="12" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Flag_of_Uzbekistan.svg/35px-Flag_of_Uzbekistan.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/84/Flag_of_Uzbekistan.svg/46px-Flag_of_Uzbekistan.svg.png 2x" data-file-width="1000" data-file-height="500" /></span></span> </span><a href="/wiki/Uzbekistan" title="Uzbekistan">Uzbekistan</a> <br /> <span class="flagicon"><span class="mw-image-border" typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/Flag_of_Turkey.svg/23px-Flag_of_Turkey.svg.png" decoding="async" width="23" height="15" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/Flag_of_Turkey.svg/35px-Flag_of_Turkey.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b4/Flag_of_Turkey.svg/45px-Flag_of_Turkey.svg.png 2x" data-file-width="1200" data-file-height="800" /></span></span> </span><a href="/wiki/Tur%C4%8Dija" title="Turčija">Turčija</a></td></tr><tr><td colspan="2" class="infobox-full-data"><div class="ib-country-fn">1: <a href="/wiki/Julijanski_koledar" title="Julijanski koledar">julijanski koledar</a> (JK) je bil v Rusiji uporabi do leta 1917; GK - gregorijanski koledar</div></td></tr></tbody></table> <p><b>Rúski impêrij</b> (sodobno <a href="/wiki/Ru%C5%A1%C4%8Dina" title="Ruščina">rusko</a> <span lang="ru">Росси́йская импе́рия</span>; starejše <i>Россійская Имперія</i>, in tudi sodobno <span title="rusko besedilo"><span lang="ru">Всеросси́йская импе́рия</span></span>, 'Vsèrúski impêrij', <span title="rusko besedilo"><span lang="ru">Росси́йское государство</span></span>, <span title="ruskojezik latinizacija"><i lang="ru-Latn">Rúska držáva</i></span> ali <span title="rusko besedilo"><span lang="ru">Росси́я</span></span>, <span title="ruskojezik latinizacija"><i lang="ru-Latn">Rúsija</i></span>) je bila <a href="/wiki/Dr%C5%BEava" title="Država">država</a>, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917. Nasledil je <a href="/wiki/Rusko_carstvo" title="Rusko carstvo">Rusko carstvo</a> in je bil predhodnica <a href="/wiki/Ruska_republika" title="Ruska republika">Ruske republike</a>. </p><p>Imperij je bil druga največja združena država v svetovni zgodovini (za <a href="/wiki/Mongolsko_cesarstvo" title="Mongolsko cesarstvo">Mongolskim imperijem</a>). Leta 1866 je imela največji obseg, saj je segala od <a href="/wiki/Evropa" title="Evropa">Evrope</a>, <a href="/wiki/Azija" title="Azija">Azije</a> do <a href="/wiki/Severna_Amerika" title="Severna Amerika">Severne Amerike</a>. </p><p>V začetku 19. stoletja je bila Rusija tako največja država na svetu, ki je segala od <a href="/wiki/Arkti%C4%8Dno_morje" class="mw-redirect" title="Arktično morje">Arktičnega morja</a> na severu do <a href="/wiki/%C4%8Crno_morje" title="Črno morje">Črnega morja</a> na jugu, od <a href="/wiki/Baltsko_morje" title="Baltsko morje">Baltskega morja</a> na zahodu do <a href="/wiki/Tihi_ocean" title="Tihi ocean">Tihega oceana</a> na vzhodu. S 174,4 milijonov prebivalcev je imela tretje največje prebivalstvo na svetu (za <a href="/wiki/Kitajska" title="Kitajska">Kitajsko</a> in <a href="/wiki/Britanski_imperij" title="Britanski imperij">Britanskim imperijem</a>). </p><p>Ob koncu imperija je bila država ena zadnjih <a href="/wiki/Absolutizem" title="Absolutizem">absolutističnih</a> <a href="/wiki/Monarhija" title="Monarhija">monarhij</a> v Evropi, ki jo je vodil <a href="/wiki/Car" title="Car">car</a>. Pred izbruhom <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prve svetovne vojne</a> avgusta 1914 je bila Rusija ena izmed <a href="/wiki/Antanta" title="Antanta">petih velikih sil Evrope</a>. </p> <meta property="mw:PageProp/toc" /> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Vladanje_Petra_Velikega">Vladanje Petra Velikega</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=1" title="Uredi razdelek: Vladanje Petra Velikega" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=1" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vladanje Petra Velikega"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Ruski carstvo se lahko imenuje tudi Ruski imperij odkar (22. oktobra 1721) je ruski <i>senat</i> na proslavi zmage nad Švedi v <a href="/wiki/Velika_severna_vojna" title="Velika severna vojna">veliki severni vojni</a> imenoval <a href="/wiki/Peter_Veliki" title="Peter Veliki">Petra Velikega</a> z latinskim imenom za cesarja – <i>imperator</i>. Novi naziv ni le uskladil rusko poimenovanje mnogonarodnostne države z evropsko politično tradicijo, ampak je tudi poudaril nov način Petrovega vladanja: Peter ni bil le dedni naslednik <a href="/wiki/Romanovi" title="Romanovi">vladajoče dinastije</a> in »oče« svojim podložnikom, kot mnogi njegovi predhodniki, temveč resnični suveren – imperator in prvi služabnik države. Rusiji je na stežaj odprl dostop do evropskega znanja, tehnologije in kulture in ji s tem nakazal smer razvoja za naslednji dve stoletji. Svoje delo je opravil večinoma že pred letom 1721. </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Peter_der-Grosse_1838.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Peter_der-Grosse_1838.jpg/220px-Peter_der-Grosse_1838.jpg" decoding="async" width="220" height="295" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Peter_der-Grosse_1838.jpg/330px-Peter_der-Grosse_1838.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/72/Peter_der-Grosse_1838.jpg/440px-Peter_der-Grosse_1838.jpg 2x" data-file-width="894" data-file-height="1200" /></a><figcaption>Peter Veliki</figcaption></figure> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Petrove_vojne_in_zunanja_politika">Petrove vojne in zunanja politika</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=2" title="Uredi razdelek: Petrove vojne in zunanja politika" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=2" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Petrove vojne in zunanja politika"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Peter_Veliki" title="Peter Veliki">Peter Veliki</a> (car v letih 1682–1725, do leta 1696 formalno skupaj s slaboumnim polbratom <a href="/wiki/Ivan_V._Ruski" title="Ivan V. Ruski">Ivanom V.</a>) je osebno zavladal leta 1689. Najprej je želel zavarovati južno mejo države, ki so jo ogrožali vpadi <a href="/wiki/Krim,_Ukrajina" class="mw-redirect" title="Krim, Ukrajina">Krimskih</a> <a href="/wiki/Tatari" title="Tatari">Tatarov</a>, vazalov <a href="/wiki/Osmansko_cesarstvo" title="Osmansko cesarstvo">Osmanskih Turkov</a>, in odpreti Rusiji izhod na <a href="/wiki/%C4%8Crno_morje" title="Črno morje">Črno morje</a>. Prvi poskus (1695), da bi osvojil <a href="/wiki/Azov" title="Azov">Azov</a>, mu ni uspel, ker ni imel mornarice, ki bi pristanišče obkolila tudi z morske strani. Zato je pozimi v <a href="/wiki/Vorone%C5%BE" title="Voronež">Voronežu</a> ob <a href="/wiki/Don_(reka)" title="Don (reka)">Donu</a> zgradil ladjevje in v napadu naslednje leto (1696) uspel. </p><p>Peter je v letih 1697/98 skoraj leto dni z veliko delegacijo potoval po Evropi, se seznanjal z moderno strojegradnjo in ladjedelništvom, se zanimal za metode upravljanja države, za znanstvene dosežke, nakupoval knjige, najemal strokovnjake in vzpodbujal diplomatska pogajanja za križarsko vojno proti Turkom. A Evropa se je pripravljala na <a href="/wiki/%C5%A0panska_nasledstvena_vojna" title="Španska nasledstvena vojna">špansko nasledstveno vojno</a> in za vojno s Turki ni bila navdušena. Peter je sklenil zvezo s <a href="/wiki/Zgodovina_Poljske-Litve_v_%C4%8Dasu_voljenih_kraljev#Vladavina_saške_dinastije_(1697-1763)" title="Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev">Saško-Poljsko</a> in Dansko proti Švedski, ki je pripeljala do <a href="/wiki/Velika_severna_vojna" title="Velika severna vojna">velike severne vojne</a> (1700–21). Ta je bila potem Petrova glavna skrb skoraj ves čas njegovega vladanja. Vojna, ki se je začela s hudim porazom proti mlademu švedskemu kralju <a href="/w/index.php?title=Karel_X._%C5%A0vedski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Karel X. Švedski (stran ne obstaja)">Karlu X.</a>, je dolgo časa vezala nase vse razpoložljive materialne in človeške vire carstva in v veliki meri vplivala tudi na Petrove odločitve in ukrepe v domači politiki. Šele po veliki zmagi nad Karlom X. v <a href="/wiki/Bitka_pri_Poltavi" title="Bitka pri Poltavi">bitki pri Poltavi</a> (1709) je Peter lahko posvetil več pozornosti temeljitim spremembam v ruskih upravnih institucijah. </p><p>Karel X., ki je po porazu pri Poltavi našel zatočišče v <a href="/wiki/Istanbul" class="mw-redirect" title="Istanbul">Istanbulu</a>, je Turke nagovoril k novi <a href="/wiki/Rusko-tur%C5%A1ka_vojna_(1710-1711)" class="mw-redirect" title="Rusko-turška vojna (1710-1711)">vojni z Rusijo</a> (1710–11). Peter je poleti 1711 nespametno dopustil, da je njegovo 40.000 glavo vojsko ob reki <a href="/wiki/Prut" title="Prut">Prut</a> obkolila še veliko večja turška vojska. Turški vezir je Petrovo vojsko spustil iz obroča, a Peter se je moral odpovedati Azovu in ga poslej ni več poskušal zavzeti. </p><p>Vojna s <a href="/wiki/%C5%A0vedska" title="Švedska">Švedi</a> ob in na <a href="/wiki/Balti%C5%A1ko_morje" class="mw-redirect" title="Baltiško morje">Baltiškem morju</a> pa se je nadaljevala in se končala šele po smrti Karla X. z mirom v Nystadtu (1721), ki je Petru prinesel nadzor nad <a href="/wiki/Finski_zaliv" title="Finski zaliv">Finskim zalivom</a> in vzhodnim delom Baltiškega morja ter mu priznal oblast nad obbaltskimi deželami severno od <a href="/wiki/Zahodna_Dvina" title="Zahodna Dvina">Zahodne Dvine</a>, ki so imele že zahodno državno ureditev, socialno strukturo in kulturno tradicijo. Trgovanje in sodelovanje z zahodno Evropo je postalo lažje in pristanišča, kot sta <a href="/wiki/Riga" title="Riga">Riga</a> in Ravel (danes <a href="/wiki/Talin" title="Talin">Talin</a>), poleg <a href="/wiki/Sankt_Peterburg" title="Sankt Peterburg">Sankt Peterburga</a>, so lahko nadomestila velik del leta v led vklenjena pristanišča <a href="/wiki/Belo_morje" title="Belo morje">Belega morja</a> (<a href="/wiki/Murmansk" title="Murmansk">Murmansk</a>, <a href="/wiki/Arhangelsk" title="Arhangelsk">Arhangelsk</a>). </p><p>Od leta 1714 je Peter pošiljal raziskovalne odprave v <a href="/wiki/Centralna_Azija" class="mw-redirect" title="Centralna Azija">Centralno Azijo</a> in na območje <a href="/wiki/Kaspijsko_morje" class="mw-redirect" title="Kaspijsko morje">Kaspijskega morja</a>, kar je leta 1722 omogočilo, da je ruska vojska prodrla v <a href="/wiki/Perzija" title="Perzija">Perzijo</a>. Leta 1723 so Perzijci Rusom, v zameno za vojaško pomoč proti Turkom, prepustili zahodno in južno obalo Kaspijskega morja (ki pa so jo Rusi leta 1732 izgubili). </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Reforme_Petra_Velikega">Reforme Petra Velikega</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=3" title="Uredi razdelek: Reforme Petra Velikega" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=3" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Reforme Petra Velikega"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Peter Veliki je želel Rusijo po znanju in kulturi čim bolj približati Evropi. Želel je ustvariti družbo, v kateri bi vsak državljan služil državi, vsak na svoj način, glede na znanje in sposobnosti in položaj v družbi. To je pomenilo popoln zasuk v tradiciji, navadah, čutenju in verski tradiciji ruskega ljudstva. Zato se je neprestano srečeval z nerazumevanjem in odporom. Pri svojih zahtevah je bil pogosto (zlasti ob vojnih razmerah) neučakan in nasilen in njegov racionalni način vladanja so mnogi razumeli kot vladanje Antikrista. Kljub temu je uspel vnesti v rusko družbo socialne, institucionalne in intelektualne trende, ki so prevladovali v Rusiji naslednji dve stoletji in so že v drugi polovici 18. stoletja, predvsem na nivoju plemstva, popolnoma spremenili rusko družbo. </p><p>Peter se je najprej lotil reformiranja vojske, ki jo je preoblikoval po evropskih zgledih. Najel je evropske poveljnike. Ustanovil je oficirsko šolo za plemiče, navadne vojake pa je rekrutiral iz kmečkega prebivalstva in nižjega meščanstva. Vojaška služba je trajala vse življenje. Dal je pretopiti cerkvene zvonove v topove in vojsko oborožil s puškami in topovi domače izdelave. Zgradil je mornarico. Po zmagi nad Švedi je vojsko razporedil po vsej Rusiji v garnizone, ki jih je prepustil v vzdrževanje lokalnemu prebivalstvu. Nova ureditev vojske je povzročila zmedo, ker so se pristojnosti poveljnikov garnizonov prekrivale s pristojnostmi pokrajinskih oblasti. </p><p>Peter je vpeljal <a href="/wiki/Julijanski_koledar" title="Julijanski koledar">julijanski koledar</a>. Ukinil je <a href="/wiki/Bojarji" title="Bojarji">bojarsko</a> <a href="/wiki/Duma_(parlament)" class="mw-redirect" title="Duma (parlament)">dumo</a> in organiziral skoraj povsem novo centralno upravo, ki jo je sestavljalo 9 (kasneje 12) <i>kolegijev</i>, od katerih je bil vsak pooblaščen za svoje področje in je moral Petrove ukaze prevesti v zakonodajo. Kolegije je koordiniral in nadzoroval <i>senat</i>. Rusijo je razdelil v 50 pokrajin – <i>gubernij</i>; glubernijske oblasti so imele upravne, vojaške in sodne pristojnosti. Mesta so dobila svoje samouprave. </p><p>Za dobro izpeljavo reform pa je Petru manjkalo zanesljivih in šolanih ljudi, ki bi se znali držati postavljenih pravil in opravljati svoje delo odgovorno v korist države. Da bi se temu približal, je vzpostavil register štirinajstih službenih stopenj, v katerega so bili razvrščeni uslužbenci na dvoru, upravi in vojski. Uslužbenci so napredovali od štirinajste stopnje navzgor z znanjem, izkušenostjo in zaslugami. Sistem je tako omogočil napredovanje tudi tistim, ki niso bili rojeni kot plemiči. Z osmo stopnjo (prva častniška stopnja) so avtomatično pridobili dedni plemiški naslov. Evidenco uslužbencev po razredih je vodil poseben urad, podrejen senatu. Vsi plemiči so bili obvezani služiti državi kot državni uslužbenci ali oficirji, na položajih in lokacijah, kjer so bili potrebni. </p><p>Peter je zahteval, da se vsi plemiški sinovi izobrazijo. Izobrazba je bila pogoj za službo. Pri starih bojarjih je ta radikalna sprememba povzročilo ogorčenje in odpor, a s časom, po generaciji ali dveh, je postalo šolanje plemiških otrok samoumevno, način plemiškega življenja. Ob koncu 18. stoletja plemič ni veljal za polnoletnega in se ni smel poročiti, dokler ni opravil državnega izpita. </p><p>Teh sprememb pa niso bili deležni nižji sloji prebivalstva, ki so z rokami opravljali svojemu položaju ustrezno delo in plačevali davke. Da bi preprečil izmikanje davkom, je Peter vezal davke na moško glavo in gospodarje zadolžil za pobiranje davka od svojih "duš". Kmetje so postali zgolj postavka na davčnem seznamu; možno jih je bilo prestaviti na drugo lokacijo, prodati ali zamenjati glede na potrebe in kaprice gospodarja (posestnika, cerkve, države). Tlačani so bili v položaju sužnjev. V Petrovi državi se je izgubil tradicionalni občutek osebne povezanosti ruskega mužika s carjem. </p><p>Veliko pozornosti je Peter posvečal šolstvu. Pospeševal je ustanavljanje laičnih šol, od splošnih do oficirskih; ker so plemiči še vedno bolj zaupali samostanskim šolam, so dobili na laičnih šolah prostor tudi otroci vojakov, uradnikov in duhovnikov. Plemiški sinovi so veliko študirali v tujini. Peter je v Rusijo vabil tuje strokovnjake in umetnike. Vzpodbujal je prevode tehniških, zgodovinskih in potopisnih del v ruščino. </p><p>Kot racionalen človek se Peter ni dosti menil za cerkev in jo je videl le kot sredstvo nadzora in vzgojno ustanovo. Ko je leta 1700 <a href="/wiki/Patriarh" title="Patriarh">patriarh</a> umrl, ni imenoval novega. Leta 1721 je vzpostavil novo cerkveno upravno organizacijo: <i>sveto sinodo</i>, sestavljeno iz nekaj imenovanih cerkvenih prvakov in carjevega laičnega predstavnika, ki je imel vodilno vlogo. Cerkvenim institucijam je natančno določil učni program, ki je bil primernejši za bodoče uradnike kot duhovnike. Duhovnike je postavil v vlogo verskih uradnikov, ki naj državi pomagajo uveljavljati njene zakone, posebno tiste proti starovercem. Preprosti ljudje so tako čutili Petrovo državo kot prisilo, nasprotno tradiciji; mnogi kot vladanje Antikrista. </p><p>Razvoj vojske je potegnil za seboj napredek v tehnologiji, metalurgiji, razvijale so se vedno nove obrtne delavnice. Peter je z zakonodajo pospeševal razvijanje podjetništva in trgovine. Podjetnikom je dovolil, da so od veleposestnikov kupovali tlačane in jim dodeljeval kmete iz državnih posesti. Zunanja trgovina se je v njegovem času posedmerila, pobrani davki potrojili. Vzpodbujal je vse gospodarske dejavnosti, gradnjo dvorcev, tovarn, trdnjav, ladjedelnic, prekopov, zgradb, muzejev, knjižnic. Posebno poglavje je bila gradnja <a href="/wiki/Sankt_Peterburg" title="Sankt Peterburg">Sankt Peterburga</a>, za katerega je leta 1706 sam določil mesto v močvirju ustja reke <a href="/wiki/Neva" title="Neva">Neve</a>; leta 1712 je že tja prenesel prestolnico države. Tam so si morali zgraditi zidane hiše in se tja preseliti plemiči, ki so služili na dvoru. Leta 1725 je bil dograjen <a href="/wiki/Peterhof" class="mw-redirect" title="Peterhof">Peterhof</a>, "ruski <a href="/wiki/Versailles" title="Versailles">Versailles</a>". </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Od_Petra_Velikega_do_Katarine_Velike_(1725–62)"><span id="Od_Petra_Velikega_do_Katarine_Velike_.281725.E2.80.9362.29"></span>Od Petra Velikega do Katarine Velike (1725–62)</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=4" title="Uredi razdelek: Od Petra Velikega do Katarine Velike (1725–62)" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=4" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Od Petra Velikega do Katarine Velike (1725–62)"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Petru je sledilo nekaj slabotnih vladarjev, ki so vladali pod vplivom svoje okolice in dopustili, da so Petrove reforme zamrle. Petrovo delo je nadaljevala šele <a href="/wiki/Katarina_Velika" title="Katarina Velika">Katarina II. Velika</a>. </p><p><a href="/wiki/Katarina_I._Ruska" title="Katarina I. Ruska">Katarina I.</a>, (1725–27), Petrova žena, je ustanovila <i>vrhovni tajni svet</i>, ki naj bi vladal v njenem imenu in v katerega je imenovala šest Petrovih sodelavcev s <a href="/wiki/Aleksander_Danilovi%C4%8D_Men%C5%A1ikov" title="Aleksander Danilovič Menšikov">knezom Menšikovim</a> na čelu; s tem je odvzela veljavo <i>senatu</i> in <i>sveti sinodi</i>, v katerih so bili najvišji posvetni in cerkveni veljaki. V njenem času je zaživela v Sankt Peterburgu akademija znanosti, ki jo je pripravil že Peter Veliki. Kapitan <a href="/wiki/Vitus_Bering" title="Vitus Bering">Bering</a> je odkril <a href="/wiki/Beringov_preliv" title="Beringov preliv">Beringov preliv</a>. </p> <figure class="mw-default-size" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Profile_portrait_of_Catherine_II_by_Fedor_Rokotov_(1763,_Tretyakov_gallery).jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/Profile_portrait_of_Catherine_II_by_Fedor_Rokotov_%281763%2C_Tretyakov_gallery%29.jpg/220px-Profile_portrait_of_Catherine_II_by_Fedor_Rokotov_%281763%2C_Tretyakov_gallery%29.jpg" decoding="async" width="220" height="249" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/Profile_portrait_of_Catherine_II_by_Fedor_Rokotov_%281763%2C_Tretyakov_gallery%29.jpg/330px-Profile_portrait_of_Catherine_II_by_Fedor_Rokotov_%281763%2C_Tretyakov_gallery%29.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/06/Profile_portrait_of_Catherine_II_by_Fedor_Rokotov_%281763%2C_Tretyakov_gallery%29.jpg/440px-Profile_portrait_of_Catherine_II_by_Fedor_Rokotov_%281763%2C_Tretyakov_gallery%29.jpg 2x" data-file-width="1829" data-file-height="2074" /></a><figcaption>Katarina Velika</figcaption></figure> <p>Popolnoma nemočen vladar je bil mladoletni <a href="/wiki/Peter_II._Ruski" title="Peter II. Ruski">Peter II.</a> (1727–30) , sin Petrovega sina <a href="/w/index.php?title=Aleksej_Petrovi%C4%8D_Romanov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Aleksej Petrovič Romanov (stran ne obstaja)">Alekseja Petroviča</a>, umrlega v ječi. Peter II. je prišel na prestol dvanajstleten, umrl pa je petnajstleten za ošpicami. </p><p>Za njim so ruski veljaki za carico izbrali <a href="/wiki/Ana_Ruska" title="Ana Ruska">Ano</a> (1730–40), hčerko <a href="/wiki/Ivan_V._Ruski" title="Ivan V. Ruski">Ivana V.</a>, za katero so mislili, da bo najbolj vodljiva. A so se zmotili. Ana se je osvobodila pritiska svojih pokroviteljev in zavladala samostojno, kot pritiče ruskemu carju. Bila je žena tedaj že umrlega vojvode <a href="/wiki/Kurlandija" title="Kurlandija">Kurlandije</a> in Semigalije, Friedricha (III.) Wilhelma Kettlerja. Rusom ni zaupala in se je pri vladanju opirala na baltske Nemce. Na petrograjski dvor je prinesla razkošno zahodno modo, ki so ji ruski dvorjani skušali slediti. Rusija je v njenem času posredovala pri izvolitvi <a href="/wiki/Sa%C5%A1ka_(volilna_kne%C5%BEevina)" title="Saška (volilna kneževina)">saškega</a> <a href="/wiki/Volilni_knez" title="Volilni knez">volilnega kneza</a> za poljskega kralja <a href="/wiki/Avgust_III._Poljski" title="Avgust III. Poljski">Avgusta III.</a> </p><p>Ana ni imela otrok in je prestol zapustila dvomesečnemu sinu svoje nečakinje <a href="/wiki/Ana_Leopoldovna" title="Ana Leopoldovna">Ane Leopoldovne</a>, <a href="/wiki/Ivan_VI._Ruski" title="Ivan VI. Ruski">Ivanu VI.</a> (1740/41), ki je imel nemškega očeta (knez Anton Ulrich von Braunschweig-Wolfenbüttel, nečak cesarja <a href="/wiki/Karel_VI._Habsbur%C5%A1ki" title="Karel VI. Habsburški">Karla VI.</a>). A Rusi so imeli dovolj Nemcev in živahni hčerki Petra Velikega, Elizabeti (ki je dotlej vladanje ni zanimalo), ni bilo težko čez eno leto s pomočjo garde izvesti državni udar in prevzeti oblast. </p><p><a href="/wiki/Elizabeta_Ruska" title="Elizabeta Ruska">Elizabeta</a> (1741–61) je ukinila <i>vrhovni tajni svet</i> in ponovno aktivirala <i>senat</i>, ki je ponovno postal vrhovno upravno telo države. A ker je vodenje prepuščala svojim svetovalcem in ljubimcem, so bile finance države vse šibkejše. Rusija se je v njenem času uveljavila v zunanji politiki, ki jo je vodil knez <a href="/w/index.php?title=Aleksej_Petrovi%C4%8D_Bestu%C5%BEev-Rjumin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Aleksej Petrovič Bestužev-Rjumin (stran ne obstaja)">Aleksej Petrovič Bestužev-Rjumin</a>. Po <a href="/wiki/Rusko-%C5%A1vedska_vojna_(1741-1743)" class="mw-redirect" title="Rusko-švedska vojna (1741-1743)">vojni s Švedi</a> (1741–43) je Rusija dobila del južne <a href="/wiki/Finska" title="Finska">Finske</a>. Vojaški ugled ruske vojske je zlasti narasel v <a href="/wiki/Sedemletna_vojna#Tretja_šlezijska_vojna" title="Sedemletna vojna">tretji šlezijski vojni</a> (1756–63), v kateri se je Rusija zelo uspešno bojevala na strani <a href="/wiki/Habsbur%C5%A1ka_monarhija" title="Habsburška monarhija">Avstrije</a> proti pruskemu kralju <a href="/wiki/Friderik_II._Veliki" title="Friderik II. Veliki">Frideriku Velikem</a>. </p><p>Tudi Elizabeta je bila brez otrok. Že takoj po prevzemu oblasti je za svojega naslednika določila svojega nečaka Karla Petra Ulricha (sina svoje sestre Ane Petrovne in vojvode Karla Friderika von Holstein-Gottorp), ki je prevzel rusko ime Peter Fjodorovič. A <a href="/wiki/Peter_III._Ruski" title="Peter III. Ruski">Peter III.</a> (vladal 6 mesecev v letu 1762) je zrasel v čudaškega oboževalca Friderika Velikega in po tetini smrti, ko je bil pruski kralj tik pred porazom proti ruski vojski, je z njim sklenil mir in celo zavezništvo. S tem, s sovraštvom do ruskega plemstva in pravoslavne cerkve, ki ji je odvzel zemljo, ter z maltretiranjem svoje žene Sofije Avguste Frederike von Anhalt-Zerbst-Dornburg, z ruskim imenom Katarina Aleksejevna, se je zameril Rusom; po polletnem vladanju so njegovi nasprotniki izvedli državni udar v korist njegove žene, ki je postala carica Katarina II. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Vladanje_Katarine_Velike_in_sina_Pavla_(1762–1801)"><span id="Vladanje_Katarine_Velike_in_sina_Pavla_.281762.E2.80.931801.29"></span>Vladanje Katarine Velike in sina Pavla (1762–1801)</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=5" title="Uredi razdelek: Vladanje Katarine Velike in sina Pavla (1762–1801)" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=5" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vladanje Katarine Velike in sina Pavla (1762–1801)"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Katarina_Velika" title="Katarina Velika">Katarina II.</a> (1762–96), triintridesetletna izobražena učenka francoskih <a href="/wiki/Enciklopedisti" class="mw-redirect" title="Enciklopedisti">enciklopedistov</a>, je bila prava naslednica doktrine Petra Velikega. Še pred prevzemom oblasti je zapisala, da je naloga dobre vlade, da podpira splošno dobrobit naroda s tem, da zagotavlja varnost ljudi in lastnine. S prihodom na oblast se je takoj poglobile v državne posle in najprej uredila finance. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Širitev_imperija"><span id=".C5.A0iritev_imperija"></span>Širitev imperija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=6" title="Uredi razdelek: Širitev imperija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=6" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Širitev imperija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Katarina je leta 1764 s podporo vojske na izpraznjeni prestol poljskega kralja pripeljala sovjega kandidata <a href="/wiki/Stanislaw_II._August_Poniatowski" class="mw-redirect" title="Stanislaw II. August Poniatowski">Stanislava Poniatowskega</a>. S tem je vpletla Rusijo v poljske notranje spore in nato še v vojno s Turčijo. Ruska vojska je zavzela trdnjavo <a href="/wiki/Hotin" title="Hotin">Hotin</a> (september 1769) in nato prodrla v podonavske kneževine. S tem je posegla v avstrijske interese. Avstrija, Rusija in Prusija so svoje medsebojne ozemeljske račune poravnale s <a href="/wiki/Prva_delitev_Poljske" class="mw-redirect" title="Prva delitev Poljske">prvo delitvijo Poljske</a> (1772). Preostali del Poljske je moral ponovno sprejeti rusko pokroviteljstvo. </p><p>Rusi so zmagali v <a href="/wiki/Rusko-tur%C5%A1ka_vojna_(1768-1774)" class="mw-redirect" title="Rusko-turška vojna (1768-1774)">rusko-turški vojni</a> (1768–74) in z mirom v Küçük Kaynarca dobili pristanišči <a href="/wiki/Azov" title="Azov">Azov</a> in <a href="/w/index.php?title=Kerch&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kerch (stran ne obstaja)">Kerch</a>, ki sta jim omogočala vstop vojnega in trgovskega ladjevja v <a href="/wiki/%C4%8Crno_morje" title="Črno morje">Črno morje</a>, razširili svoje ozemlje do <a href="/w/index.php?title=Ju%C5%BEni_Bug&action=edit&redlink=1" class="new" title="Južni Bug (stran ne obstaja)">Južnega Buga</a>, dobili <a href="/wiki/Kabardino-Balkarija" title="Kabardino-Balkarija">Kabardijo</a> na <a href="/wiki/Kavkaz" title="Kavkaz">Kavkazu</a> in tudi dejansko oblast nad (formalno sicer neodvisnim) <a href="/wiki/Krimski_kanat" title="Krimski kanat">Krimskim kanatom</a>, ki so ga leta 1783 priključili Rusiji. </p><p>Leta 1787 je ponovno izbruhnila vojna s Turčijo in naslednje leto so tudi Švedi napovedali Rusiji vojno. Rusko stisko so nameravali izkoristiti tudi Poljaki. Sklenili so zvezo s Prusijo in začeli s preoblikovanjem notranjega ustroja države s ciljem, da se osvobodijo ruskega pritiska. A Rusija je tako <a href="/w/index.php?title=%C5%A0vedsko-ruska_vojna_(1788-1790)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Švedsko-ruska vojna (1788-1790) (stran ne obstaja)">švedsko-rusko vojno</a> (1788–90) kot tudi <a href="/wiki/Rusko-tur%C5%A1ka_vojna_(1787-1792)" class="mw-redirect" title="Rusko-turška vojna (1787-1792)">rusko-turško vojno</a> (1787–92) končala v svoj prid, slednjo predvsem po zaslugi vojskovodij <a href="/wiki/Aleksander_Vasiljevi%C4%8D_Suvorov" title="Aleksander Vasiljevič Suvorov">Suvorova</a> in <a href="/wiki/Grigorij_Aleksandrovi%C4%8D_Potemkin" class="mw-redirect" title="Grigorij Aleksandrovič Potemkin">Potemkina</a>. </p><p>Z mirom v Jasi (januar 1792) je Turčija Rusiji priznala leta 1783 aneksirano ozemlje nekdanjega Krimskega kanata in tudi ozemlje ob Črnem morju med Južnim Bugom in <a href="/wiki/Dnester" title="Dnester">Dnestrom</a> z <a href="/wiki/Odesa" title="Odesa">Odeso</a> in <a href="/w/index.php?title=O%C4%8Dakov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Očakov (stran ne obstaja)">Očakovim</a>. Poljsko upiranje se je končalo z <a href="/wiki/Druga_delitev_Poljske" class="mw-redirect" title="Druga delitev Poljske">drugo delitvijo Poljske</a> (1792) in po ponovnem uporu pod vodstvom <a href="/w/index.php?title=Tadeusz_Kosciuszko&action=edit&redlink=1" class="new" title="Tadeusz Kosciuszko (stran ne obstaja)">Tadeusza Kosciuszka</a> s popolno <a href="/wiki/Tretja_delitev_Poljske" class="mw-redirect" title="Tretja delitev Poljske">likvidacijo poljske države</a>. Rusija je v treh delitvah Poljske dobila ves njen vzhodni del in <a href="/wiki/Livonija" title="Livonija">Livonijo</a> do Baltskega morja in reke <a href="/wiki/Nemen" title="Nemen">Nemen</a>. Rusija je presegla obseg, o katerem je sanjal Peter Veliki. </p><p>Malo pred smrtjo je Katarina poslala na pohod proti Perziji vojsko 20.000 mož, ki se je ustavila v <a href="/wiki/Derbent" title="Derbent">Derbentu</a> in <a href="/wiki/Baku" title="Baku">Bakuju</a>. S tem je začela vojno na <a href="/wiki/Kavkaz" title="Kavkaz">Kavkazu</a>, s katero so se ukvarjali njeni nasledniki. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Reforme_Katarinine_Velike">Reforme Katarinine Velike</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=7" title="Uredi razdelek: Reforme Katarinine Velike" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=7" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Reforme Katarinine Velike"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Peter Veliki je uspel modernizirati državno upravo le na najvišjem nivoju, medtem ko je lokalno upravo prepustil zemljiškim gospodom in tradicionalnim podeželskim občinam. Katarina je leta 1767 ustanovila <i>zakonodajno komisijo</i>, v kateri so bili predstavniki vseh slojev razen tlačanov, ki naj bi zbrala informacije in predloge, ki bi pripomogli k spremembi lokalne uprave, a jo je že naslednje leto razpustila. Po <a href="/w/index.php?title=Vstaja_Puga%C4%8Deva&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vstaja Pugačeva (stran ne obstaja)">uporu Pugačeva</a> (1773–74), ki je jasno opozoril na odtujenost kmetstva in neprimernost obstoječe lokalne uprave, je leta 1775 izdala <i>Zakon o pokrajinah</i>, ki ga je leta 1785 dopolnila z <i>Listino o pravicah plemstva in meščanov</i>. Ti zakoni so potem veljali do sredine 19. stoletja. </p><p>Po novih zakonih je bilo ozemlje imperija na novo razdeljeno na <i>gubernije</i>, po številu prebivalcev približno enake dele ne glede na tradicijo in ekonomske povezave. Kot namestniki carice so jih vodili <i>gubernatorji</i>. Gubernijske pisarne so bile oblikovane kot podaljšek centralne uprave. Uradnike so iz svoje sredine volili na podeželju plemiči in v mestih višji sloji meščanov. Skrbeli so za upravne, policijske in sodne zadeve, za pobiranje davkov in za izvajanje ukazov s centralnega nivoja. Vzporedno so imele svoje voljene predstavnike tudi stanovske in interesne skupine, ki so reševale probleme in manjše spore na svojih področjih. Nižji sloji in tlačani niso imeli nikogar, ki bi poskrbel zanje in jih ščitil. </p><p>Katarina Petrovega sistema centralne uprave ni spreminjala, le da so vse večji vpliv dobivali predsedniki <i>kolegijev</i>. Zelo je porasel vpliv vodje <i>senata</i>, katerega položaj je kar četrt stoletja zasedal caričin zaupnik, knez <a href="/w/index.php?title=Aleksandr_Alekseevi%C4%8D_Vjazemskij&action=edit&redlink=1" class="new" title="Aleksandr Alekseevič Vjazemskij (stran ne obstaja)">Vjazemskij</a>. Z vrha je delovanje uprave, tako kot prej Peter Veliki, nadzirala, koordinirala in reševala konflikte Katarina sama, dokler ni, ko se je že nekoliko postarala, to delo prepustila na novo ustanovljenemu <i>državnemu svetu</i>. </p><p>Sodna ureditev imperija je bila zastarela, iz leta 1649. Leta 1767je ob sklicu zakonodajne komisije, ki naj bi spreminjala tudi ta zakon, Katarina skicirala navodilo, ki je v glavnem sledilo mislecem nemške politične filozofije in <a href="/wiki/Naravno_pravo" title="Naravno pravo">naravno pravnim</a> normam; navodilo je postavljalo dolžnosti pred pravice, poudarjalo odgovornost za blaginjo naroda in spodbujanje osebnih interesov znotraj veljavnega pravnega reda. Komisija je bila naslednje leto razpuščena in zakon ni bil izdelan, Katarinini napotki pa so vso prvo polovico 19. stoletja opozarjali na potrebnost politične in zakonske modernizacije Rusije. </p><p>Katarinina socialna politika je plemiče, ki jih je že <a href="/wiki/Peter_III._Ruski" title="Peter III. Ruski">Peter III.</a> odvezal služenju državi, poskušala vzpodbuditi k ekonomskim dejavnostim in zmanjšati njihovo odvisnost od državnih služb. Posestnikom je dala pravico izkoriščanja površinskih in podzemskih virov na svojih posestvih ter prodajanja pridelkov in tlačanskega dela. Leta 1765 je vzpodbudila ustanovitev <i>Svobodnega ekonomskega druženja</i>, ki je podjetnikom omogočalo poceni kredite in dostop do najmodernejših tujih poljedelskih orodij. Mnogi plemiči so sledili tem vzpodbudam in se vrnili na deželo, kar pa je nižjim slojem in tlačanom prineslo le večje delovne obveznosti in večje priganjanje k delu. </p><p><i>Listina</i> iz leta 1785 je nižjemu plemstvu po gubernijah omogočila ustanavljanje stanovskih združenj; ta so iz svoje sredine volila predstojnike in uradnike, ki so skrbeli za lokalne institucije (šole, sirotišnice itn.). Nova ureditev je povečala interes za lokalne zadeve in vzpodbudila družabno življenje. </p><p>Katarina cerkvi ni vrnila ozemelj, ki jih je cerkvi odvzel že Peter III.; s sekularizirano cerkveno zemljo in tlačani na njej je nagrajevala svoje ljubljence. </p><p>Kmečka revščina je vodila k uporom, med katerimi je bil največja vstaja pod vodstvom kozaka <a href="/w/index.php?title=Jemeljan_Puga%C4%8Dev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jemeljan Pugačev (stran ne obstaja)">Pugačeva</a> v letih 1773–74, ki je zajel ves vzhodni del evropske Rusije in jasno pokazal razpoloženje ruskega naroda in njegovo sovražnost do petrograjskega dvora. </p><p>V času vladanja Katarine Velike se je veliko gradilo, naraščalo je število urbanih centrov, obnavljala so se stara mesta. S plemiči in uradniki so prihajali na deželo obrtniki, trgovci, umetniki. Že <a href="/wiki/Peter_III._Ruski" title="Peter III. Ruski">Peter III.</a> je izdal zakon, ki je dovolil kmetom prodajanje njihovih izdelkov v bližnjih mestih; vzniknil je razred malih trgovcev; listina iz 1785 je to dejavnost podprla z upravno ureditvijo. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Duhovni_razvoj_in_vznik_narodne_zavesti">Duhovni razvoj in vznik narodne zavesti</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=8" title="Uredi razdelek: Duhovni razvoj in vznik narodne zavesti" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=8" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Duhovni razvoj in vznik narodne zavesti"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Peter Veliki je vzpodbujal šolanje in izobraževanje predvsem v tehničnih vedah, ki so bile potrebne za vojsko in državno upravo. Po nekaj generacijah je postala v plemiških krogih izobrazba osebna potreba in način za pridobivanja ugleda v družbi. V 1760-ih letih je v petrograjskih salonih raslo zanimanje za umetniška in kulturna dela. V 1780-ih so že bili na razpolago ruski prevodi klasikov evropske literature. Bogati so najemali domače učitelje za vzgojo svojih otrok in otrok revnih sorodnikov. Razširile so se vojaške, pomorske in splošne šole. Petrogajska akademija in <a href="/wiki/Dr%C5%BEavna_univerza_v_Moskvi" title="Državna univerza v Moskvi">Moskovska univerza</a> sta se uvrstili med pomembne evropske ustanove. </p><p>Tudi programi cerkvenih šol so bil primeri za praktične poklice. Iz teoloških akademij so prihajali prvi domači akademiki, učenjaki in znanstveniki. Veliko strokovnjakov je prihajalo tudi iz tujine. Mnogi so učili na petrograjski akademiji in moskovski univerzi. </p><p>Ruski plemiči so postali dovzetni za misli francoskih racionalistov ter nemških naravoslovcev in filozofov. Brali so najrazličnejše avtorje, kot so <a href="/wiki/Ren%C3%A9_Descartes" title="René Descartes">Descartes</a>, <a href="/wiki/Jean-Jacques_Rousseau" title="Jean-Jacques Rousseau">Jean-Jacques Rousseau</a>, <a href="/wiki/Gottfried_Wilhelm_Leibniz" title="Gottfried Wilhelm Leibniz">Leibniz</a>, <a href="/w/index.php?title=Samuel_von_Pufendorf&action=edit&redlink=1" class="new" title="Samuel von Pufendorf (stran ne obstaja)">Samuel von Pufendorf</a>, <a href="/wiki/Christian_Wolff_(filozof)" title="Christian Wolff (filozof)">Christian Wolff</a>, se zanimali za <a href="/wiki/Prostozidarstvo" title="Prostozidarstvo">prostozidarstvo</a> in nemški <a href="/wiki/Pietizem" title="Pietizem">pietizem</a>. Izobraženci so se začeli zavedati svoje odgovornosti do družbe in začeli razmišljati, kako jo izboljšati. Mnogi so prihajali do zaključka, da napredek v morali ni mogoč brez izboljšanja gmotnega položaja človeka, kar je pripeljalo do filantropije in socialnih aktivnosti. Mnogi so prišli do prepričanja, da je treba skrb za človeka postaviti pred skrb za državo. </p><p>Vzporedno se je budila tudi narodna zavest in ponos, da so se Rusi po zaslugi vzpodbude Petra Velikega uspeli sami dvigniti na kulturni in politični nivo velike evropske države; da je izobražen Rus postal "pravi sin domovine", ki skrbi za svoje sodržavljane. In pomembno je, da do tega ni prišel le s posnemanjem zahoda, ampak je to sad razvoja ruske zgodovine. Zbudilo se je zanimanje za rusko zgodovino in prišlo je do prvih domačih zgodovinopisnih del. </p><p>Novi občutek narodnostnega ponosa in osebne samozavesti se je po eni strani ujemal s Katarininimi prizadevanji v korist plemstva; pripravljena je bila pospeševati interese posameznih skupin in razredov prebivalstva in jim na njihovih področjih prepuščati čim več samostojnosti; ni pa se odrekala svojim pristojnostim na področjih, kjer bi lahko bil ogrožen obstoj režima in države. Iz izkušenj je bila prepričana, da ljudstvo potrebuje razsvetljenega vladarja, ki mu kaže pravo pot. </p><p>Kako močno jo je prestrašila <a href="/wiki/Francoska_revolucija" title="Francoska revolucija">francoska revolucija</a>, se je pokazalo ob izidu potopisa <i>Potovanje iz Sankt Peterburga v Moskvo</i>, <a href="/w/index.php?title=Aleksandr_Nikolaevi%C4%8D_Radi%C5%A1%C4%8Dev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Aleksandr Nikolaevič Radiščev (stran ne obstaja)">Aleksandra Radiščeva</a>, leta 1790. Radiščev, ki se je vrnil iz Nemčije, je bil na pomembnem položaju v vladni službi. Opisal je socialne razmere, kot jih je videl na potovanju, posebno razčlovečenje podložnikov in korupcijo njihovih gospodarjev, in opozoril, da razmere niso le grožnja stabilnosti obstoječe ureditve, ampak tudi preživetju naroda. Katarina je, razjarjena, Radiščeva izgnala v <a href="/wiki/Sibirija" title="Sibirija">Sibirijo</a>. Postal je prvi politični mučenik ruske elite. Knjiga in avtorjeva usoda sta napovedovala antagonizem med inteligenco in oblastjo, ki je bil v Rusiji stalnica 19. stoletja. . Katarina je pred smrtjo dala pripraviti listino, v kateri je za svojega naslednika imenovala svojega vnuka Aleksandra. Toda Aleksander listine ni hotel uporabiti. Tako je svojo mater nasledil sin Pavel, intelektualno in čustveno nesposoben za vladarja. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Pavlovo_vmesno_obdobje">Pavlovo vmesno obdobje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=9" title="Uredi razdelek: Pavlovo vmesno obdobje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=9" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Pavlovo vmesno obdobje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Pavel_Ruski" class="mw-redirect" title="Pavel Ruski">Pavel</a> (1796–1801), muhast in neuravnovešen, je bil strastno naklonjen vojski in je sovražil vse, kar je ustvarila njegova mati. Dvor je bil kar naenkrat poln vojakov. Skušal je vladati s pomočjo svojih ljubljencev, ne glede na tradicijo in uveljavljeni sistem. Sovražil je plemstvo in bil naklonjen podložnikom; tlako je omejil na tri dni v tednu, a ukrepa nihče ni upošteval. Kmalu si je nakopal sovražnost petrograjske gospode, pa tudi naroda. </p><p>Njegove zunanjepolitične poteze so bile polne nasprotujočih si odločitev. Slavnega ruskega vojskovodjo <a href="/wiki/Aleksander_Vasiljevi%C4%8D_Suvorov" title="Aleksander Vasiljevič Suvorov">Suvorova</a> je z vojsko poslal v Italijo, da se je boril na strani <a href="/wiki/Vojna_druge_koalicije" title="Vojna druge koalicije">druge protifrancoske koalicije</a>, potem pa se je sprl z <a href="/wiki/Habsbur%C5%A1ka_monarhija" title="Habsburška monarhija">Avstrijci</a> in sklenil zavezništvo z <a href="/wiki/Napoleon" class="mw-redirect" title="Napoleon">Napoleonom</a> proti Veliki Britaniji. V kratkem je proti Rusiji obrnil vse njene nekdanje zaveznike, še najbolj Britance, ki so začeli proti Pavlu plesti zaroto. Marca 1801 so zarotniki iz vrst visokih uradnikov na dvoru in iz garde Pavla umorili. Nastop njegovega sina Aleksandra I. je napovedal novo stoletje in novo obdobje v zgodovini Ruskega imperija. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Vladanje_Aleksandra_I._(1801–25)"><span id="Vladanje_Aleksandra_I._.281801.E2.80.9325.29"></span>Vladanje Aleksandra I. (1801–25)</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=10" title="Uredi razdelek: Vladanje Aleksandra I. (1801–25)" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=10" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vladanje Aleksandra I. (1801–25)"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Aleksander_I._Ruski" title="Aleksander I. Ruski">Aleksander I.</a> (1801–25) je sklenil mir s Francijo in Britanijo in obnovil normalne razmere z Avstrijo. V državni upravi je <i>kolegije</i> iz časa Petra Velikega zamenjal z ministrstvi, ni pa postavil prvega ministra, ki bi njihovo delo koordiniral. Njegovo upanje, da se bo lahko posvetil notranjim reformam v korist ljudstva, je zmotila <a href="/wiki/Napoleon" class="mw-redirect" title="Napoleon">Napoleonova</a> napadalna politika. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vojne_z_Napoleonom._Osvojitve_v_Aziji">Vojne z Napoleonom. Osvojitve v Aziji</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=11" title="Uredi razdelek: Vojne z Napoleonom. Osvojitve v Aziji" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=11" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vojne z Napoleonom. Osvojitve v Aziji"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Rusija se je priključila <a href="/w/index.php?title=Vojna_tretje_koalicije&action=edit&redlink=1" class="new" title="Vojna tretje koalicije (stran ne obstaja)">tretji protifrancoski koaliciji</a> (Velika Britanija, Rusija, Avstrija, Švedska), a preden so lahko Avstrijci in Rusi združili vse svoje čete, jih je Napoleon zvabil v spopad in <a href="/wiki/Bitka_pri_Slavkovu" class="mw-redirect" title="Bitka pri Slavkovu">pri Slavkovu</a> prepričljivo zmagal (1805). </p><p>Naslednje leto je vojno Napoleonu napovedala Prusija in bila <a href="/wiki/Prusija#Čas_koalicijskih_vojn_proti_revolucionarni_Franciji_in_Napoleonu" title="Prusija">katastrofalno poražena</a> v bitki pri Jeni in Auerstädtu (1806). Aleksander je leto za tem priskočil Prusom na pomoč, a je bil, <a href="/wiki/Aleksander_I._Ruski#Bojevanje_na_Poljskem_in_v_Prusij_(1806–07)" title="Aleksander I. Ruski">po dveh porazih</a> pri Pruskem Eylauu in pri Friedlandu, prisliljen v Tilsitu z Napoleonom skleniti mir (1807). Rusija pri tem ni izgubila svojih ozemelj. Cesarja sta uradno postala zaveznika in si razdelila svet v interesni sferi. To je Aleksandru omogočilo nadaljnja osvajanja. V <a href="/wiki/Finska_vojna" title="Finska vojna">finski vojni</a> (1808–09) je Švedom iztrgal veliko vojvodino Finsko in v <a href="/wiki/Rusko-tur%C5%A1ka_vojna_(1806-1812)" class="mw-redirect" title="Rusko-turška vojna (1806-1812)">rusko-turški vojni</a> (1806–12) dobil od Turkov <a href="/wiki/Besarabija" title="Besarabija">Besarabijo</a> (ozemlje med <a href="/wiki/Prut" title="Prut">Prutom</a> in <a href="/wiki/Dnester" title="Dnester">Dnestrom</a>, t. j. vzhodno polovico kneževine Moldavije, ki je bila turški vazal). Vzporedno je na Kavkazu potekala <a href="/wiki/Rusko-perzijska_vojna_(1804%E2%80%931813)" title="Rusko-perzijska vojna (1804–1813)">rusko-perzijska vojna</a> (1804–13) za oblast nad <a href="/wiki/Gruzija" title="Gruzija">Gruzijo</a> in manjšimi kavkaškimi kneževinami; v vojni je Rusija utrdila svojo oblast v Gruziji (ki se je leta 1801 sama priključila ruskemu imperiju), <a href="/wiki/Dagestan" title="Dagestan">Dagestanu</a>, <a href="/wiki/Azerbajd%C5%BEan" title="Azerbajdžan">Azerbajdžanu</a> z <a href="/wiki/Baku" title="Baku">Bakujem</a> in delu severne <a href="/wiki/Armenija" title="Armenija">Armenije</a>. Rusija je imela neomejen dostop do Črnega in Kaspijskega morja. </p><p>Rusko-francosko zavezništvo, ki nikdar ni bilo iskreno, se je vse bolj krhalo. Napoleona so skrbeli ruski strateški nameni z morskima ožinama <a href="/wiki/Bospor" title="Bospor">Bospor</a> in <a href="/wiki/Dardanele" title="Dardanele">Dardanele</a>, Aleksander pa je v <a href="/wiki/Vojvodina_Var%C5%A1ava" title="Vojvodina Varšava">Varšavski vojvodini</a> (po Napoleonovem načrtu obnovljeni Poljski) videl močno Napoleonovo vojaško zaveznico. Rusija je leta 1810 prenehala upoštevati Napoleonovo <a href="/w/index.php?title=Celinska_zapora&action=edit&redlink=1" class="new" title="Celinska zapora (stran ne obstaja)">celinsko zaporo</a> in začela trgovati z Veliko Britanijo. Aleksandrov poskus leta 1811, da bi Poljake pridobil na svojo stran, ni uspel. Junija 1812 je Napoleon z vojsko, sestavljeno iz francoskih, motiviranih poljskih, odklonilno razpoloženih avstrijskih in pruskih enot <a href="/wiki/Napoleonov_pohod_na_Rusijo" title="Napoleonov pohod na Rusijo">napadel Rusijo</a>. Prodrl je do Moskve, potem pa so Rusi v veliki domovinski vojni Francoze pregnali iz Rusije in skupaj z zavezniki <a href="/wiki/Avstrijsko_cesarstvo#Četrta_protifrancoska_koalicija._Padec_Napoleona" title="Avstrijsko cesarstvo">četrte koalicije</a> (Rusija, Prusija, Avstrija, Velika Britanija, Švedska), po dobljeni osvobodilni vojni (1813–15), 31. marca 1814 vkorakali v Pariz. </p><p>Aleksander je veljal za rešitelja Evrope. Na <a href="/wiki/Dunajski_kongres" title="Dunajski kongres">dunajskem kongresu</a> (1815) se je zavzemal za obnovitev velike Poljske, sestavljene iz ozemelj, ki so si jih ob <a href="/wiki/Delitve_Poljske" title="Delitve Poljske">delitvah Poljske</a> prilastile Rusija, Prusija in Avstrija, a sta temu nasprotovali Avstrija in Velika Britanija. Ustanovljena je bila <a href="/w/index.php?title=Kongresna_Poljska&action=edit&redlink=1" class="new" title="Kongresna Poljska (stran ne obstaja)">Kongresna kraljevina Poljska</a> (zmanjšana Varšavska vojvodina), formalno avtonomna, z Aleksandrom kot poljskim kraljem. Aleksander je kraljevini dal oktroirano ustavo. Odkar je Švedska z mirom v Kielu (1814) priznala suverenost Rusije nad Finsko, je bil Aleksander tudi uradni finski veliki knez. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena <a href="/wiki/Sveta_aliansa" title="Sveta aliansa">sveta aliansa</a>. </p><p>Rusija je izšla iz vojne kot največja evropska kopenska sila in je ugled velesile, ki se je je treba bati, uživala vso prvo polovico 19. stoletja. V zgodnjem 19. stoletju je imperij trdno stopil tudi na tla <a href="/wiki/Aljaska" title="Aljaska">Aljaske</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Notranje_razmere_in_reforme">Notranje razmere in reforme</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=12" title="Uredi razdelek: Notranje razmere in reforme" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=12" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Notranje razmere in reforme"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Aleksander I. je leta 1802 <i>kolegije</i> na državnem nivoju nadomestil z osmimi ministrstvi (kopenska vojska, mornarica, zunanje zadeve, sodstvo, notranje zadeve, finance, trgovina, prosveta). Prosvetno ministrstvo je leta 1804 izdelalo zakon o razvoju štirinivojskega javnega šolstva, od osnovne šole do univerze. Ustanovljenih je bilo več višjih šol in univerz, srednje šole v večini pokrajinskih središč. Ker je primanjkovalo denarja, je bilo malo storjenega na nižjih nivojih. Aleksander I. se je zavedal, da Rusija od vseh reform najbolj potrebuje odpravo tlačanstva, a so že manjše izboljšave položaja tlačanov vzbudile med plemstvom tolikšen odpor, da si ni upal dalje. </p><p>Leta 1809 je <a href="/w/index.php?title=Mihail_Mihailovi%C4%8D_Speranski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mihail Mihailovič Speranski (stran ne obstaja)">Mihael Speranski</a>, občudovalec Napoleona, Aleksandru pripravil načrt preoblikovanja Rusije v <a href="/wiki/Ustavna_monarhija" title="Ustavna monarhija">ustavno monarhijo</a> z narodno skupščino in piramido posvetovalnih in voljenih teles. A se je plemstvo tovrstnim razmišljanjem tako uprlo, da je moral Speranski zapustiti Sankt Peterburg. Car se je odločil, da je v danih razmerah (napovedovala se je vojna z Napoleonom) najbolje, ne posegati v tradicionalne upravne institucije. </p><p>Po vojni se je Aleksander odpovedal idealom <a href="/wiki/Razsvetljenstvo" title="Razsvetljenstvo">razsvetljenstva</a> in začel iskati rešitve družbenih problemov v <a href="/wiki/Misticizem" class="mw-redirect" title="Misticizem">misticizmu</a>. Sam se je posvečal le še zunanji politiki, upravljanje države pa je prepustil konservativcem, ki jih je zmaga v vojni politično okrepila. Vodilno vlogo je dobil Aleksandru brezmejno vdani general <a href="/wiki/Aleksej_Andrejevi%C4%8D_Arak%C4%8Dejev" title="Aleksej Andrejevič Arakčejev">Aleksej Andrejevič Arakčejev</a>. Tako kot car se je tudi on močno bal revolucije. Državo je upravljal povsem po vojaško in jo nadzoroval s tajno policijo, kar je vodilo v ovaduštvo in korupcijo. V cerkvi so prišli do veljave različni pravoslavni mistiki. </p><p>A mladi izobraženi Rusi, ki so bili z vojsko v Evropi, so zahtevali reforme, ki jih je Aleksander sicer ves čas obljubljal, a ničesar storil. Pojavljale so se <a href="/wiki/Prostozidarstvo" title="Prostozidarstvo">prostozidarske</a> lože in tajna društva. Med njimi so <a href="/wiki/Dekabristi#Tajna_društva" title="Dekabristi">nekatera</a> prišla do zaključka, da je možno priti do sprememb le z revolucijo. Začeli so pripravljati atentat na carja, ko je ta nenadoma umrl (1825). </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Vladanje_Nikolaja_I._(1825–54)"><span id="Vladanje_Nikolaja_I._.281825.E2.80.9354.29"></span>Vladanje Nikolaja I. (1825–54)</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=13" title="Uredi razdelek: Vladanje Nikolaja I. (1825–54)" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=13" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vladanje Nikolaja I. (1825–54)"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Ko bi morala vojska 26. decembra 1825 javno priseči novemu carju <a href="/wiki/Nikolaj_I._Ruski" title="Nikolaj I. Ruski">Nikolaju I.</a>, so se vojaki uprli. Upor, poznan kot <a href="/wiki/Dekabristi#Upor_dekabristov" title="Dekabristi">upor <i>dekabristov</i></a>, so Nikolaju zvesti vojaki krvavo zadušili. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Notranje_zadeve">Notranje zadeve</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=14" title="Uredi razdelek: Notranje zadeve" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=14" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Notranje zadeve"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Neljubi dogodek je dal pečat vsemu Nikolajevemu vladanju. Avtokrat po izgledu in vedenju, se je ves čas bal revolucije, sprememb. Nezaupljiv do plemstva je skušal vse storiti sam. Nehal je upoštevati ustaljene upravne institucije in njihove funkcije prenesel na »osebno pisarno njegovega veličanstva«, ki je s časom dobila šest novih oddelkov, od katerih je bil najpomembnejši tretji oddelek, ki je imel nadzor nad politično policijo, cenzuro in vojsko. Nikolaj se je za vodenje državnih poslov najraje posluževal priložnostnih odborov, sestavljenih iz njegovih maloštevilnih zaupnikov, in posebnih odposlancev, ki so njegove ukaze izvrševali neposredno, hitro in natančno. To pa je vodilo v korupcijo. </p><p>V takšnih razmerah ni moglo priti do nobenih pomembnih reformnih sprememb. Nikolaj je sicer Aleksandrovemu reformatorju <a href="/w/index.php?title=Mihail_Mihailovi%C4%8D_Speranski&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mihail Mihailovič Speranski (stran ne obstaja)">Mihaelu Speranskemu</a> dal nalogo, da je zbral vse ruske zakone in še veljavne med njimi izdal v 14. knjigah (<i>Свод законов Российской империи</i>), ki so leta 1835 postali obvezni zakonik Rusije. Tem je dodal še 15. knjigo, drakonsko strogi kazenski zakonik. </p><p>Kot Aleksander se je tudi Nikolaj zavedal nevzdržnosti ruskega tlačanstva, a je menil, da bi bilo še huje, če bi skušal v to poseči. Po dolgem oklevanju pa je vendarle imenoval generala <a href="/w/index.php?title=Pavel_Dmitrievi%C4%8D_Kiselev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Pavel Dmitrievič Kiselev (stran ne obstaja)">Pavla Kiseljova</a> za vodjo <i>ministrstva za državne posesti</i> (na državnih posestvih je živela približno polovica kmetov, ki so veljali za svobodne, a so bili omejeni v gibanju) in mu dovolil, da je ustvaril upravni sistem, ki je segal vse do vaških upravnih enot (<i>volost</i>), katerim so načelovali voljeni župani. V teh enotah je predvidel tudi sodišča za razreševanje sporov med kmeti, v načrtu so bile šole, ustanove za zdravstveno oskrbo, skladišča za rezerve hrane. A ponovno je bilo pri plemstvu preveč odpora, da bi se sistem lahko uveljavil. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Razvoj_gospodarstva">Razvoj gospodarstva</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=15" title="Uredi razdelek: Razvoj gospodarstva" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=15" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Razvoj gospodarstva"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Čeprav so se oblasti upirale spremembam, pa je z novimi znanji in tehnologijami kapitalizem že vdiral v Rusijo. Država je podpirala industrijo z zaščitnimi carinami. Bogati rudniki na <a href="/wiki/Uralsko_gorovje" title="Uralsko gorovje">Uralu</a> so bili v 18. stoletju med velikimi proizvajalci surovega železa v Evropi. Razvijala sta se bombažna industrija in rafinerije sladkorja. Ustanavljali so posebne šole za napredek za poučevanje znanj, potrebnih v trgovini, tehniki, gozdarstvu. Močno je narasel izvoz žita. Leta 1851 so zgradili prvo železnico na trasi Sankt Peterburg-Moskva. </p><p>Močno je naraščalo število mestnega prebivalstva, katerega gonilna sila so bili trgovci, ki jih je država podpirala z zakoni. V posameznih industrijskih centrih, npr. v <a href="/wiki/Ivanovo,_Rusija" title="Ivanovo, Rusija">Ivanovem</a> s tekstilno industrijo v centralni Rusiji, so se pojavljali zametki delavskega razreda. Ostali prebivalci mest so bili majhnimi trgovci in umetniki, ki so skupaj s podložniki živeli v mestih z dovoljenjem gospodarjev kot hišni služabniki in priložnostni delavci. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Družba_in_kultura"><span id="Dru.C5.BEba_in_kultura"></span>Družba in kultura</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=16" title="Uredi razdelek: Družba in kultura" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=16" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Družba in kultura"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V ruskem imperiju, z mnogimi narodi in verami, so bili med narodnostmi tradicionalno privilegirani Rusi in med verami <a href="/wiki/Pravoslavje" class="mw-redirect" title="Pravoslavje">pravoslavje</a>; nekoliko niže so kotirala ostala krščanska verovanja, še niže muslimani in najniže judje. A car Nikolaj ni maral takšnega razvrščanja. Zanj je bila glavna poslušnost. Car je od vseh pričakoval, da bodo poslušni, ni pa od ne-Rusov pričakoval, da bodo postali Rusi. Najbolj je mrzil Poljake, ker mu niso bili lojalni in so se upirali. Tudi ni videl rad, da so se Ukrajinci proglašali za poseben narod. </p><p>Leta 1833 je Nikolajev prosvetni minister, grof <a href="/w/index.php?title=Sergej_Uvarov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sergej Uvarov (stran ne obstaja)">Sergej Uvarov</a>, dobil od carja privoljenje, da je v <a href="/wiki/Kijev" title="Kijev">Kijevu</a> ustanovil novo univerzo z namenom, da skozi šolstvo širi ruski jezik in rusko kulturo na račun poljščine in ukrajinščine. Nasprotno je bil ruski uradnik v <a href="/wiki/Riga" title="Riga">Rigi</a> grajan, ko je car izvedel, da skuša širiti ruščino med baltskimi Nemci. Od tam so prihajali odlični oficirji in uradniki in car je pustil, da so vladali tamkajšnjim <a href="/wiki/Estonci" title="Estonci">Estoncem</a> in <a href="/wiki/Litovci" title="Litovci">Litovcem</a>. </p><p>Sicer pa so bili ruski uradniki slabo izobraženi, nezanesljivi, slabo plačani in podkupljivi; odločanje in odgovornost so potiskali vse više, vse do carjeve mize. Takšna centralizacija odločanja je pomenila počasnost. K tej so prispevali tudi nasprotujoči si, velikokrat diskriminacijski zakoni. </p><p>Okrog izobraževanja se car Nikolaj I. ni kaj dosti trudil, ker ni želel, da bi bilo za vse dostopno. Na srednjih in visokih šolah so študirali v glavnem plemiški sinovi in sinovi bogatih meščanov. A so se vendarle v času carja Nikolaja I. v Rusiji pojavljali poznani znanstveniki, kot sta zgodovinarja Sergej Solovjov in Timofej Granovski, pravnika Kaveljin in Rjetkin, zdravnik <a href="/wiki/Nikolaj_Ivanovi%C4%8D_Pirogov" title="Nikolaj Ivanovič Pirogov">Nikolaj Pirogov</a>, slavisti Sreznjevski, Bodanski, Lavrovski itn. Očitno pa je Nikolajev čas, ki ga imajo zgodovinarji za temno obdobje ruske zgodovine, vzpodbudil k ustvarjanju tudi mnoge literate, kot so pisatelji in pesniki <a href="/wiki/Pu%C5%A1kin" class="mw-redirect" title="Puškin">Puškin</a>, <a href="/wiki/Lermontov" class="mw-redirect" title="Lermontov">Lermontov</a>, <a href="/wiki/Gogolj" class="mw-redirect" title="Gogolj">Gogolj</a>, <a href="/wiki/Dostojevski" class="mw-redirect" title="Dostojevski">Dostojevski</a>, <a href="/wiki/Ivan_Sergejevi%C4%8D_Turgenjev" title="Ivan Sergejevič Turgenjev">Turgenjev</a>, <a href="/wiki/Ivan_Aleksandrovi%C4%8D_Gon%C4%8Darov" title="Ivan Aleksandrovič Gončarov">Gončarov</a>, ukrajinski pesnik <a href="/w/index.php?title=Taras_Grigorjevi%C4%8D_%C5%A0ev%C4%8Denko&action=edit&redlink=1" class="new" title="Taras Grigorjevič Ševčenko (stran ne obstaja)">Taras Ševčenko</a> in književni kritik <a href="/wiki/Visarjon_Grigorjevi%C4%8D_Belinski" class="mw-redirect" title="Visarjon Grigorjevič Belinski">Belinski</a> </p><p>Izoblikovali sta se dve intelektualni smeri: slovanofilska in zahodna. <i>Slovanofili</i> so videli bodočnost Rusije v tradiciji ruskega ljudskega življenja in so se želeli izogniti zahodnemu kapitalizmu, liberalizmu in vsaki obliki demokracije. Oblásti so bili ljubši kot <i>zahodnjaki</i>, ki so želeli iti po poti Evrope, kapitalizma in liberalizma. </p><p>Nekako istočasno pa so se oblikovala tudi <a href="/wiki/Nikolaj_I._Ruski#Razvoj_revolucionarne_misli" title="Nikolaj I. Ruski">ruska revolucionarna razmišljanja</a>, katerih utemeljitelji so bili <a href="/wiki/Mihail_Aleksandrovi%C4%8D_Bakunin" class="mw-redirect" title="Mihail Aleksandrovič Bakunin">Bakunin</a>, <a href="/wiki/Aleksander_Ivanovi%C4%8D_Hercen" class="mw-redirect" title="Aleksander Ivanovič Hercen">Hercen</a> in Belinski. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Nikolajeva_zunanja_politika">Nikolajeva zunanja politika</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=17" title="Uredi razdelek: Nikolajeva zunanja politika" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=17" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Nikolajeva zunanja politika"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Nikolaj I. se je z vojno prvič srečal leta 1826 na področju Kavkaza, ob vdoru perzijske vojske v <a href="/wiki/Gorski_Karabah" title="Gorski Karabah">Karabah</a>. V protinapadu so Rusi prodrli vse do <a href="/w/index.php?title=Jezero_Urmija&action=edit&redlink=1" class="new" title="Jezero Urmija (stran ne obstaja)">Urmijskega jezera</a>. Z mirom v Turkmančaju (februar 1828) je Rusija dobila armensko pokrajino <a href="/wiki/Erevan" title="Erevan">Erevan</a>; meja s Perzijo je bila določena na reki Aras. Leta 1840 je dobila pod svoj vpliv tudi pastirska ljudstva <a href="/wiki/Kazahstan" title="Kazahstan">Kazahstana</a>. V Aziji je Rusija širila svoj vpliv na račun Angležev. </p><p>Nikolaj se je začel javno proglašati za zaščitnika kristjanov, zlasti tistih pod turško oblastjo. Leta 1826 je pritisnil na sultana <a href="/wiki/Mahmud_II." title="Mahmud II.">Mahmuda II.</a> (ki je ravnokar razpustil <a href="/wiki/Jani%C4%8Darji" class="mw-redirect" title="Janičarji">janičarsko</a> vojsko), da mora izpolniti do <a href="/wiki/Moldavija" title="Moldavija">Moldavije</a>, <a href="/wiki/Vla%C5%A1ka" title="Vlaška">Vlaške</a> in Srbov obveznosti, ki jih je prevzel z mirom v Bukarešti (1812). Ob tej priložnosti si je zagotovil tudi svobodno plovbo ruskih ladij skozi <a href="/wiki/Bospor" title="Bospor">Bospor</a> in <a href="/wiki/Dardanele" title="Dardanele">Dardanele</a>. Leta 1827 se je pridružil ultimatu Anglije, Francije in Turčiji, s katerim so za <a href="/wiki/Gr%C4%8Dija" title="Grčija">Grčijo</a> zahtevale avtonomijo. Potem ko Turčija na ultimat ni odgovorila, je ruska mornarica sodelovala v <a href="/wiki/Jonsko_morje" title="Jonsko morje">Jonskem morju</a> v bitki pri Navarinu (danes Pylos, 20. oktober 1827). Turčija je zato ruskim vojnim ladjam prepovedala plovbo skozi ožini, na kar je Rusija napovedala Turčiji vojno. </p><p>V <a href="/wiki/Rusko-tur%C5%A1ka_vojna_(1828%E2%80%931829)" title="Rusko-turška vojna (1828–1829)">rusko-turški vojni</a> (1828–29) je Rusija prodrla na Balkanu do <a href="/wiki/Odrin" title="Odrin">Odrina</a> in skozi Gruzijo v severno <a href="/wiki/Anatolija" title="Anatolija">Anatolijo</a> v <a href="/wiki/Mala_Azija" class="mw-redirect" title="Mala Azija">Mali Aziji</a>. Z mirom v Odrinu (1829) je dobila velik del črnomorske obale z delto <a href="/wiki/Donava" title="Donava">Donave</a> in pravico do <a href="/wiki/Protektorat" title="Protektorat">protektorata</a> nad Moldavijo in Vlaško, dokler ji Turčija ne bi plačala velike odškodnine. Turčija je morala ruskim vojnim ladjam zagotoviti prosto plovbo skozi ožini med Črnim in <a href="/wiki/Sredozemsko_morje" title="Sredozemsko morje">Sredozemskim morjem</a>. Vojaško nemočni sultan Mahmud II., ki ga je ogrožal njegov vazal, <a href="/wiki/Egipt" title="Egipt">egiptovski</a> sultan, je leta 1832 Nikolaja prosil za zaščito in jo dobil. S tem je Rusija postala popoln gospodar režima plovbe skozi ožini. Evropskim silam to ni bilo všeč in leta 1841 je prišlo do sporazuma med Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo, Avstrijo, Prusijo in Turčijo, po katerem so bile <a href="/wiki/Dardanele" title="Dardanele">Dardanele</a> zaprte za vse vojne ladje, razen turških in v primeru vojne tudi vojnih ladij turških zaveznic. </p><p>Leta 1830 je na Poljskem izbruhnila vstaja proti ruskemu režimu, ki se je naslednje leto razvila v <a href="/wiki/Nikolaj_I._Ruski#Vstaja_na_Poljskem" title="Nikolaj I. Ruski">poljsko-rusko vojno</a>, v kateri uporni Poljaki niso imeli možnosti za zmago. Evropo je preplavila množica poljskih emigrantov, ki so širili mržnjo proti Rusom in njihovem carju. </p><p>Nikolaj, od vsega začetka nenaklonjen demokratičnim gibanjem, je v letih 1848 in 1849 pomagal zatreti revolucije v Bukarešti in na Ogrskem. Njegovo rožljanje z orožjem je vse bolj vznemirjalo tudi vlade evropskih velesil, še posebej ker so Nikolajeve nediplomatske izjave dale slutiti, da namerava Rusiji pripojiti velik del Turčije. Ko je leta 1853 ruska vojska zasedla Moldavijo in Vlaško in je ruski admiral <a href="/wiki/Pavel_Stepanovi%C4%8D_Nahimov" class="mw-redirect" title="Pavel Stepanovič Nahimov">Nahimov</a> <a href="/w/index.php?title=Bitka_pri_Sinopu&action=edit&redlink=1" class="new" title="Bitka pri Sinopu (stran ne obstaja)">pri Sinopu</a> potopil turško črnomorsko ladjevje, so se na Dunaju sestali predstavniki velikih sil in od Nikolaja zahtevali, da konča vojno. Ker je car poziv zavrnil in se tudi ni odzval na osebno pismo <a href="/wiki/Napoleon_III." title="Napoleon III.">Napoleona III.</a>, so se vojske Turčije, Francije in Britanije septembra 1854 izkrcale na <a href="/wiki/Krim,_Ukrajina" class="mw-redirect" title="Krim, Ukrajina">Krimskem polotoku</a> in začele oblegati <a href="/wiki/Sevastopol" title="Sevastopol">Sevastopol</a>. Tik pred njegovim padcem, leto dni kasneje, je Nikolaj umrl. </p><p>Poraz v <a href="/wiki/Krimska_vojna" title="Krimska vojna">krimski vojni</a> (1854–56) je tudi domači ruski javnosti, ki je bila dotlej zaverovana v nepremagljivost ruske vojske, razkrila vse slabosti tedanjega ruskega imperija. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Vladanje_Aleksandra_II._(1855–81)"><span id="Vladanje_Aleksandra_II._.281855.E2.80.9381.29"></span>Vladanje Aleksandra II. (1855–81)</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=18" title="Uredi razdelek: Vladanje Aleksandra II. (1855–81)" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=18" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vladanje Aleksandra II. (1855–81)"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Aleksander_II._Ruski" title="Aleksander II. Ruski">Aleksander II.</a> je prevzel vodenje ruskega imperija v nezavidljivem položaj. Vojska je bila tik pred porazom v krimski vojni. V državi, ki je v zadnjih desetletjih še povečala družbeni in socialni zaostnek za Evropo, je v tisku in javnosti po dolgotrajni cenzuri izbruhnil val nezadovoljstva. </p><p>Z mirom v Parizu, leta 1856, je smela Rusija obdržati prisotnost svoje vojne mornarice v Črnem morju le simbolično. Zapustiti je morala vse utrdbe ob njem, se odreči delu Besarabije in protektoratoma nad Moldavijo in Vlaško. Ker je bilo očitno, da država potrebuje velike notranje spremembe, Aleksandru ni preostalo drugega, kot da se takoj loti reform. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Obdobje_reform">Obdobje reform</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=19" title="Uredi razdelek: Obdobje reform" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=19" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Obdobje reform"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Aleksander II. je za začetek osvobodil politične zapornike in sibirske pregnance, omilil položaj judov in pravoslavnih sekt, omejil barbarsko srednjeveško kaznovanje, odpravil prepovedi potovanj v tujino, omilil strogost ruske oblasti na Poljskem. Obljubil je temeljite reforme in pozval prebivalstvo k sodelovanju. Javna razprava je hitro pokazala, da je <a href="/wiki/Tla%C4%8Danstvo" title="Tlačanstvo">tlačanstvo</a> tisto, ki najbolj ovira razvoj ruske družbe. Tlačani so bili kmetje na privatnih zemljiščih, ki so imeli obveznosti do države in zemljiškega gospoda, ki je bil praktično tudi njihov gospodar. Takšnih je bilo tedaj še skoraj polovica. </p><p>Aleksander je začel plemstvo prepričevati, "da je bolje odpraviti tlačanstvo od zgoraj, kot čakati, da se podložniki začno osvobajati sami od spodaj". Za zgled so Aleksander, nekateri člani carske družine in nekateri snovalci reform osvobodili svoje kmete (med njimi notranji minister Nikolaj Aleksejevič Miljutin, ki je reforme načrtoval, in napredni veleposestnik Jurij Samarin). S tem pot nazaj ni bila več mogoča. Zagrizena javna razprava pa se je razvnela o tem, na kakšen način in koliko zemlje lahko kmetje dobijo. </p><p>Debate je leta 1861 presekal Aleksander z izdajo <i>Uredbe o osvoboditvi kmetov od tlačanske odvisnosti</i>. Po njej so postali kmetje svobodni; zemljo in hišo so si lahko odkupili, za kar jim je vlada obljubila posojilo. Uredba je bila kompromis, s katerim so bili vsi nezadovoljni. Za plemiče je bila reforma preveč radikalna, za kmete nezadostna. Kmetje so dobili slabo zemljo ali pa so jo dobili premalo za preživetje. Dokler je niso plačali, so bili še naprej odvisni od zemljiškega gospoda. Marsikateri kmet je bil na slabšem kot prej. Mnogi še po dvajsetih letih niso mogli zemlje odplačati. Vsekakor pa je imela osvoboditev kmetov velik psihološki učinek. </p><p>Zemlja zemljiških gospodov je prešla na državo. Tradicionalne kmečke občine, po rusko imenovane <i>mir</i> ali <i>obščina,</i><sup id="cite_ref-1" class="reference"><a href="#cite_note-1"><span class="cite-bracket">[</span>1<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> so dobile nalogo, da v imenu države razdelijo zemljo med osvobojene kmete. </p><p>Leta 1864 je bil uzakonjen celovit sistem lokalne uprave in sodstva (<i>zemstvo</i>), ki je vzpostavil povezavo med državno upravo in <i>mirom</i>. V vsaki guberniji in vsakem okraju je bila ustanovljena voljena predstavniška skupščina (<i>zemskoe sobranje</i>) in lokalna uprava (<i>zemskaja uprava</i>). Na izvolitev delegatov so imeli bogatejši večji vpliv. Uprava je imela nalogo, da izvaja ukaze centralne uprave, rešuje lokalne probleme, razporeja denar za lokalne potrebe (šole, zdravstveno in socialno oskrbo). Za pobiranje davkov (ki je bilo dotlej v pristojnosti zemljiškega gospoda) je po novem skrbel državni uradnik. </p><p><i>Zemstva</i> so imela tudi svoja sodišča, organizirana po evropskem (največ francoskem) vzoru; sodnikov se ni dalo kar odstaviti, vpeljana je bila porota, sojenja so postala javna, telesne kazni niso bile povsem odpravljene, bile pa so močno omejene, ustanovljena so bila prizivna sodišča. Tudi <i>mir</i> je dobil sodišče za manjše spore. Velika slabost sodne ureditve pa je bila pravica notranjega ministrstva, da je lahko brez sodbe preganjalo ljudi, ki so se zdeli oblasti politično nevarni. </p><p>Leta 1870 so tudi mesta dobila predstavniške skupščine, dume. </p><p>V 1860-ih in 1870-ih letih je potekala tudi reforma vojske, ki jo je vodil general <a href="/w/index.php?title=Dimitrij_Aleksejevi%C4%8D_Miljutin&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dimitrij Aleksejevič Miljutin (stran ne obstaja)">Dimitrij Aleksejevič Miljutin</a> (brat notranjega ministra, vojni minister v obdobju 1861–81). Leta 1874 je bila vpeljana splošna vojaška obveznost; enaindvajsetletniki so bili vpoklicani za 6 let (namesto prejšnjih 25); ker je država potrebovala le kako tretjino vojaških obveznikov, se ni bilo težko odkupiti. Izboljšale so se vojaške šole, ki so postale teoretično dostopne za vse sloje, a v njih so se še vedno šolali v glavnem le plemiči. </p><p>Najvažnejša je bila reforma izobraževanja. Ustanavljali so nedeljske šole namenjene opismenjevanju neukega ljudstva. Število šol se je v času vladanja Aleksandra II. potrojilo. Leta 1863 so dobile univerze avtonomijo. Tudi število študentov se je potrojilo. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Aleksandrova_nepriljubljenost">Aleksandrova nepriljubljenost</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=20" title="Uredi razdelek: Aleksandrova nepriljubljenost" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=20" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Aleksandrova nepriljubljenost"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><i>Uredba o osvoboditvi kmetov</i> je bila za mnoge kmete in napredne izobražence veliko razočaranje. Kmetje so pred reformo razmišljali takole: »Mi smo vaši, zemlja pa je naša.« Sedaj so morali plačati za nekaj, za kar so od nekdaj mislili, da je njihova pravica. </p><p>Že ob prvih reformah je tudi liberalno plemstvo zase zahtevalo neko vrsto posvetovalne skupščine ne nivoju države, a car in ljudje okrog njega so to odklonili, češ da mora ostati princip avtokracije nedotaknjen, da bi car »z zvezanimi rokami« ne mogel izvajati »načrtov, ki jih mora opravljati v prid ljudstva.« Ta odločitev, sprejeta v začetku 1860-ih let, je bila velika napaka. Rusija je s tem izgubila možnost izmenjave političnih mnenj in učenja demokratičnega dialoga ter se odrekla sodelovanju mnogih talentiranih ljudi. </p><p>Že kmalu se je začelo pojavljati izražanje nezadovoljstva, krožili so lističi z različnimi zahtevami po spremembah, po ustavi, tudi s pozivi k vstaji. Nemir v družbi, zlasti na univerzah, se je povečal leta 1863 v podporo <a href="/wiki/Aleksander_II._Ruski#Vstaja_na_Poljskem" title="Aleksander II. Ruski">vstaji na Poljskem</a>. Ruska vlada je skušala vse to zaustaviti s prepovedmi i omejitvami, univerzi v Petrogradu in Moskvi sta bili nekaj časa celo zaprti. <a href="/w/index.php?title=Nihilizem&action=edit&redlink=1" class="new" title="Nihilizem (stran ne obstaja)">Nihilizem</a>, ki je bil tedaj razširjen med rusko mladino, se je iz svetovnega nazora prelevil v revolucionarno gibanje. Prihajalo je do političnih nemirov, spopadov študentov s policijo, zapiranja in obsodb. Leta 1866 je bil v Sankt Peterburgu izvršen poskus atentata na Aleksandra II. in naslednje leto ponovno v Parizu. Ti dogodki so zaustavili Aleksandrovo voljo do reform in ga usmerili na pot konservativne politike. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Konservativno_obdobje">Konservativno obdobje</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=21" title="Uredi razdelek: Konservativno obdobje" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=21" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Konservativno obdobje"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>V 1870-ih letih se je revolucionarna dejavnost nadaljevala. Nekateri mladi revolucionarji so skušali za sodelovanje pridobiti kmete, a ti sploh niso razumeli, k čemu jih nagovarjajo; prišli so do zaključka, da se bodo morali dejanj lotiti sami. Leta 1876 so se začele pojavljati tajne zarotniške organizacije. </p><p><a href="/wiki/Rusko-tur%C5%A1ka_vojna_(1877-1878)" class="mw-redirect" title="Rusko-turška vojna (1877-1878)">Vojna s Turčijo</a> (1877–78), ki je bila po vojaški plati uspešna, je še poslabšala življenjske pogoje in razpoloženje do carja, kateremu so očitali, da je za pogajalsko mizo zapravil, kar so v boju pridobili generali. Prihajalo je do novih demonstracij in posledično do povračilnih ukrepov države in do množičnih sodnih procesov. Leta 1879 se je pojavila <i>Ljudska volja</i>, radikalna frakcija zarotniške organizacije, ki je sprejela teror za svoje osnovno borbeno sredstvo; zadala si je nalogo, da prevzame oblast v svoje roke in jo potem preda ljudstvu; njen prvi cilj je bil uboj carja. </p><p>Odtlej so spopadi med oblastjo in teroristi samo še eskalirali. Aleksander je za gubernatorje mest postavil poznane generale in jim dal neomejeno oblast; po upravni poti je bilo poslanih v Sibirijo na tisoče ljudi, dogajale so se obsodbe in usmrtitve. Atentatorji so vrgli v zrak carski vlak (1879) in carsko jedilnico v <a href="/wiki/Zimski_dvorec" title="Zimski dvorec">Zimskem dvorcu</a> (1880, 60 gardistov je bilo mrtvih, 40 ranjenih). Dejanja nihilistov so vzbujala simpatije celo med vrhovi ruske aristokracije. </p><p>Končno je Aleksander spoznal, da represija le slabša položaj in je spremenil taktiko. Tisoči so se začeli vračati iz Sibirije, car je dovolil objavo že eno leto pripravljene ustave, ki bi delu inteligence in aristokracije omogočila nekaj soudeležbe v državni oblasti. Ustava je bila že v tiskarni, ko so Aleksandra marca 1881 v trinajstem poskusu vendarle ubili. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Dogodki_na_Balkanu_in_osvojitve_v_Aziji">Dogodki na Balkanu in osvojitve v Aziji</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=22" title="Uredi razdelek: Dogodki na Balkanu in osvojitve v Aziji" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=22" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Dogodki na Balkanu in osvojitve v Aziji"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/w/index.php?title=Londonska_konferenca_(1871)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Londonska konferenca (1871) (stran ne obstaja)">Londonska konferenca (1871)</a> je dovolila Rusiji obnoviti vojno mornarico na Črnem morju. Leta 1873 so se na Dunaju trije cesarji (<a href="/wiki/Franc_Jo%C5%BEef" class="mw-redirect" title="Franc Jožef">Franc Jožef</a>, <a href="/wiki/Viljem_I._Nem%C5%A1ki" title="Viljem I. Nemški">Viljem I.</a>, Aleksander II.) dogovorili, da bodo osebno sporazumno reševali morebitne spore. </p><p>Leta 1876 je <a href="/w/index.php?title=Srbsko-tur%C5%A1ka_vojna_(1876-1878)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Srbsko-turška vojna (1876-1878) (stran ne obstaja)">srbsko-turška vojna</a> v Rusiji vzpodbudila izbruh <a href="/wiki/Panslavizem" title="Panslavizem">panslavizma</a>. Zaradi tega, predvsem pa zaradi tradicionalnih strateških interesov, je aprila 1877 Rusija Turčiji <a href="/wiki/Rusko-tur%C5%A1ka_vojna_(1877-1878)" class="mw-redirect" title="Rusko-turška vojna (1877-1878)">napovedala vojno</a>, v kateri je prodrla vse do Istanbula. V <a href="/w/index.php?title=Sanstefanski_mir&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sanstefanski mir (stran ne obstaja)">miru v San Stefanu</a> (marec 1878) so morali Turki sprejeti ustanovitev velike, neodvisne <a href="/wiki/Bolgarija" title="Bolgarija">Bolgarije</a>. A evropske velesile tega miru niso priznale. V strahu, da bi z njim Rusija dobila prevlado na Balkanu in nadzor nad vstopom v Črno morje, so sklicale <a href="/wiki/Berlinski_kongres" title="Berlinski kongres">kongres v Berlinu</a> (marec 1878), kjer je morala Rusija pristati na veliko manjšo Bolgarijo. Kongres je dal <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">Avstriji</a> pravico, da zasede <a href="/wiki/Bosna_in_Hercegovina" title="Bosna in Hercegovina">Bosno in Hercegovino</a>. Vse to je ruska javnost sprejela kot veliko ponižanje. </p><p>Z <a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonsko</a> je imela Rusija dobre odnose. Državi sta v letih 1855–58 sklenili tri pogodbe. Njun sporazum v Sankt Peterburgu (1875) je Rusiji pripisal otok <a href="/wiki/Sahalin" title="Sahalin">Sahalin</a> in Japonski <a href="/wiki/Kurilski_otoki" class="mw-redirect" title="Kurilski otoki">Kurilske otoke</a>. </p><p>V letih 1858–60 so se Rusi v <a href="/wiki/Peking" title="Peking">Pekingu</a> pogodili s <a href="/wiki/Kitajska" title="Kitajska">Kitajci</a> za medsebojno mejo na reki <a href="/wiki/Amur" title="Amur">Amur</a>; ob <a href="/wiki/Pacifik" class="mw-redirect" title="Pacifik">pacifiški</a> obali so Kitajci odstopili Rusom še dolg pas ozemlja južno od ustja reke Amur; tam je Rusija začela graditi pomorsko bazo <a href="/wiki/Vladivostok" title="Vladivostok">Vladivostok</a>. Leta 1867 je ruska vlada prodala vladi <a href="/wiki/ZDA" class="mw-redirect" title="ZDA">Združenih držav Amerike</a> <a href="/wiki/Aljaska" title="Aljaska">Aljasko</a> za 7.200.000 $. </p><p>Rusija si je do leta 1864 podredila ves <a href="/wiki/Kavkaz" title="Kavkaz">Kavkaz</a>, potem ko je od tam pregnala uporne <a href="/wiki/%C4%8Ce%C4%8Denija" title="Čečenija">Čečene</a>. Osvajanja je sistematično nadaljevala v <a href="/wiki/Turkistan" title="Turkistan">Turkistanu</a>, naseljenem s starodavnimi plemeni. Britanske oblasti v <a href="/wiki/Indija" title="Indija">Indiji</a> so gledale na to z nezaupanjem in strah pred ruskim vmešavanjem v <a href="/wiki/Afganistan" title="Afganistan">Afganistan</a> je v letih 1878–80 pripeljal do angleško-afganistanske vojne. V 1880-ih se je ruska ekspanzija razširila na <a href="/wiki/Turkmenistan" title="Turkmenistan">Turkmenistan</a> na vzhodni obali <a href="/wiki/Kaspijsko_morje" class="mw-redirect" title="Kaspijsko morje">Kaspijskega morja</a>, katerega ljudstvo je nudilo precej močnejši vojaški odpor, in dalje v <a href="/wiki/Tad%C5%BEikistan" title="Tadžikistan">Tadžikistan</a> in gorato <a href="/wiki/Kirgizija" class="mw-redirect" title="Kirgizija">Kirgizijo</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Obdobje_reakcije_do_prve_velike_revolucije_(1881–1905)"><span id="Obdobje_reakcije_do_prve_velike_revolucije_.281881.E2.80.931905.29"></span>Obdobje reakcije do prve velike revolucije (1881–1905)</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=23" title="Uredi razdelek: Obdobje reakcije do prve velike revolucije (1881–1905)" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=23" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Obdobje reakcije do prve velike revolucije (1881–1905)"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p><a href="/wiki/Aleksander_III._Ruski" title="Aleksander III. Ruski">Aleksander III.</a> (1881–94), je bil prepričan, da se s popuščanjem ne da boriti proti terorizmu. Njegova policija je polovila očetove morilce, pet je bilo obešenih. Leta 1882 je prišel na položaj notranjega ministra oster in sposoben grof <a href="/w/index.php?title=Dimitrij_Andrejevi%C4%8D_Tolstoj&action=edit&redlink=1" class="new" title="Dimitrij Andrejevič Tolstoj (stran ne obstaja)">Dimitrij Andrejevič Tolstoj</a>, ki je v kratkem času razbil tajne organizacije. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Opustitev_reform,_represija_in_neobčutljivost_za_družbene_razmere"><span id="Opustitev_reform.2C_represija_in_neob.C4.8Dutljivost_za_dru.C5.BEbene_razmere"></span>Opustitev reform, represija in neobčutljivost za družbene razmere</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=24" title="Uredi razdelek: Opustitev reform, represija in neobčutljivost za družbene razmere" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=24" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Opustitev reform, represija in neobčutljivost za družbene razmere"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Aleksander III. se je sprva čutil dolžnega očetove reforme nadaljevati, a ga je njegov konservativni vzgojitelj <a href="/w/index.php?title=Konstantin_Petrovi%C4%8D_Pobedonoscev&action=edit&redlink=1" class="new" title="Konstantin Petrovič Pobedonoscev (stran ne obstaja)">Konstantin Petrovič Pobedonoscev</a> prepričal, da je storil ravno nasprotno; reforme so bile ustavljene, svoboda izražanja omejena, okrepljena sta bila centralna oblast in vpliv uradne cerkve. </p><p>Pravosodje je prišlo pod politični nadzor. Šolski programi so bili usmerjeni k ruski tradiciji, vzgajanju pokorščine do carja in uradne cerkve. Univerze so izgubile avtonomijo, mnogi profesorji so bili odpuščeni ali pa prisiljeni k odpovedi. Študentje so prišli pod nadzor politične policije, okrepljena je bila cenzura. Ustanovljene so bile cerkvene šole, v katerih je program šolanja določala pravoslavna cerkev. </p><p>Leta 1889 je bil vzpostavljen sistem <i>zemskih</i> načelnikov-guvernerjev, ki jih je imenovalo notranje ministrstvo iz plemiških vrst; nadzirali so lokalno samoupravo, ki je bila močno omejena. Njihovo vmešavanje je najbolj prišlo do izraza ob slabi letini leta 1891, ko so ovirali lokalne oblasti pri izvajanju blažilnih ukrepov ob hudi lakoti. To leto so se ponovno začeli pojavljati upori, ki jih je še stopnjevala carjeva smrt tri leta kasneje. Oblast je napetosti v narodu sproščala z organiziranjem pogromov proti judom. </p><p>Novi car, <a href="/wiki/Nikolaj_II._Ruski" title="Nikolaj II. Ruski">Nikolaj II.</a> (1894–1918), ki je bil prepričan, da se itak vse dogaja po božji volji, ni dojel položaja in njegov svetovalec Pobedonoscev, ki je vodil že carjevega očeta, ga je prepričal, da ni treba ničesar spremeniti. </p><p>Leta 1897 so izbruhnile velike stavke v Sankt Peterburgu. Leta 1899 je prihajalo do velikih nemirov na univerzah v Kijevu, Sankt Peterburgu, Moskvi. Spet so se začeli atentati (ubita sta bila prosvetni minister Bogoljepov, notranji minister Sipjagin). Leta 1902 so bili kmečki nemiri in <a href="/wiki/Lev_Tolstoj" class="mw-redirect" title="Lev Tolstoj">Lev Tolstoj</a> je tik pred smrtjo carju napisal pismo, v katerem ga je opozoril na nevzdržno stanje. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Gospodarstvo_in_družba_v_drugi_polovici_19._stoletja"><span id="Gospodarstvo_in_dru.C5.BEba_v_drugi_polovici_19._stoletja"></span>Gospodarstvo in družba v drugi polovici 19. stoletja</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=25" title="Uredi razdelek: Gospodarstvo in družba v drugi polovici 19. stoletja" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=25" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Gospodarstvo in družba v drugi polovici 19. stoletja"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Ne glede na politične razmere pa je v Rusijo prodirala evropska tehnologija in kapitalizem. Osvoboditev kmetov je industrijo oskrbela z obilico delovne sile. Že v času Aleksandra II. so zgradili 22.000 km železniških prog, ki so omogočale mobilnost po vsej državi, in kasneje njihovo gradnjo pospešeno nadaljevali. Leta 1881 so začeli graditi <a href="/wiki/Transsibirska_%C5%BEeleznica" title="Transsibirska železnica">transsibirsko železnico</a>, ki je leta 1916 dosegla <a href="/wiki/Vladivostok" title="Vladivostok">Vladivostok</a>. </p><p>Gradnja železnic in hitro razvijajoča se vojaška industrija so potrebovale veliko jekla in železa. Z osvoboditvijo kmetov so rudniki na <a href="/wiki/Uralsko_gorovje" title="Uralsko gorovje">Uralu</a> izgubili veliko delovne sile, močan metalurški center pa se je razvil v Ukrajini na osnovi železove rude v <a href="/wiki/Krivoj_Rog" class="mw-redirect" title="Krivoj Rog">Krivoj Rog</a>-u in premoga iz <a href="/wiki/Donetsk" class="mw-redirect" title="Donetsk">donetskega</a> bazena. Tudi Poljska je imela močno železarstvo. </p><p>Iz črpališč v <a href="/wiki/Baku" title="Baku">Bakuju</a> ob Kaspijskem morju so vozili zemeljsko olje predvsem v Moskvo in Sankt Peterburg; v slednjem sta se razvijali strojna in elektostrojna industrija. Napredovale so tekstilna in sladkorna industrija. </p><p>Leta 1897 je finančni minister <a href="/w/index.php?title=Sergej_Juljevi%C4%8D_Witte&action=edit&redlink=1" class="new" title="Sergej Juljevič Witte (stran ne obstaja)">Sergej Juljevič Witte</a> (minister v letih 1892–1903, potem do 1906 premier) uspel postaviti <a href="/wiki/Rubelj" title="Rubelj">rubelj</a> na zlato osnovo in s tem opogumil tuje investitorje, da so začeli vlagati svoj kapital v ruska podjetja, Francozi in Belgijci predvsem v metalurgijo na jugu države, Britanci v črpanje zemeljskega olja, Nemci v elektrostrojno industrijo. </p><p>Z industrijo se je množil delavski razred, ki je živel v zelo slabih razmerah. Nekoliko bolje je bilo v prestolnici, kjer je bilo delavce teže dobiti in se je delavstvo začelo razvijati v moderen delavski razred. Leta 1882 je inšpektorat za delo omejil delovni čas za moške in ženske na 11,5 ur, pri nočnem delu na 10 ur. Čeprav so bile <a href="/wiki/Stavka" title="Stavka">stavke</a> prepovedane, so se občasno pojavljale. Poskusi države, da bi z nekaj delavskimi zakoni izboljšala položaj delavcev, niso bili zadostni. </p><p>Medtem ko je država razvoj industrije pospeševala, predvsem zaradi vojske, je kmetijstvo predstavljalo zanjo le vir davkov in je ostalo temu primerno zaostalo in primitivno. Leta 1882 je bila ustanovljena <i>kmečka deželna banka</i> in leta 1885 <i>plemiška</i>. Davki na potrošnjo (sladkor, tobak, vžigalice, olje) so zelo bremenili kmeta. Leta 1894 je država vpeljala monopol na alkohol. Za kmečko revščino je bila marsikje kriva tudi prenaseljenost. Kmetje so se zato selili v <a href="/wiki/Sibirija" title="Sibirija">Sibirijo</a> (koncem stoletja po 200.000 na leto). Pojavljale so se politične zahteve po ponovni porazdelitvi zemlje. </p><p>Izobrazba je bila na zelo nizkem nivoju. Ob koncu stoletja je imelo drugo stopnjo izobrazbe (srednjo šolo) v Rusiji manj kot 1 % prebivalstva in visokošolsko manj kot 0,1 %. Javne in cerkvene šole je obiskovalo le 27 % šoloobveznih otrok <sup id="cite_ref-2" class="reference"><a href="#cite_note-2"><span class="cite-bracket">[</span>2<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. K takšnemu stanju je prav gotovo prispevalo nezanimanje ruskih oblasti za izobraževanje naroda. </p><p>Ruski revolucionarji so prihajali najprej iz krogov izobražene plemiške mladine. Ilegalne socialistične stranke so nastale razmeroma zelo pozno. Leta 1901 so nekdanji člani <i>Ljudske volje</i> ustanovili <i>stranko socialnih revolucionarjev</i>; ti so najprej upali, da se bo Rusija lahko izognila kapitalizmu. Ko je postalo jasno, da to ne bo mogoče, so skušali omejiti njegovo delovanje in zgraditi socialistični red na temelju vaških komun. Zemlja naj bi bila socializirana, kmetje pa bi jo obdelovali kot "lastniki dela". </p><p>Že nekoliko prej, leta 1898 na kongresu v <a href="/wiki/Minsk" title="Minsk">Minsku</a>, je bila iz več ilegalnih delavskih skupin ustanovljena <i>stranka socialnih demokratov</i>; ti so se zavedali, da bo šel razvoj v smeri industrializacije in da bo delavski razred osnova bodoče socialistične organiziranosti. Leta 1903 so se socialni demokrati na kongresu, ki se je začel v <a href="/wiki/Bruselj" title="Bruselj">Bruslju</a> in nadaljeval v <a href="/wiki/London" title="London">Londonu</a>, razdelili na t. i. <i><a href="/wiki/Bolj%C5%A1eviki" title="Boljševiki">boljševike</a></i> (ki so dobili na kongresu večino) in <i>manjševike</i>, kakor so kasneje imenovali vse druge skupine skupaj. Boljševike je vodil <a href="/wiki/Vladimir_Ilji%C4%8D_Uljanov" class="mw-redirect" title="Vladimir Iljič Uljanov">Vladimir Iljič Uljanov</a>-Lenin, ki se je zavzemal za oblikovanje ožjega, aktivnega jedra poklicnih revolucionarjev, ki bi bili sposobni organizirati revolucionarne delavske množice proti carskemu režimu. Lenin je veliko pozornosti namenjal tudi kmetom, kot potencialni revolucionarni sili. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Rusifikacija">Rusifikacija</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=26" title="Uredi razdelek: Rusifikacija" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=26" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Rusifikacija"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Ruska oblast je začela z načrtno rusifikacijo na Poljskem, potem ko je zadušila <a href="/wiki/Aleksander_II._Ruski#Vstaja_na_Poljskem" title="Aleksander II. Ruski">vstajo Poljakov</a> in Poljsko integrirala v rusko državo (1864). Poljski jezik je prenehala biti uradni jezik v uradih, šolah. Leta 1880 je prišlo tako daleč, da so celo v osnovnih šolah poučevali samo v ruščini. </p><p>Tudi v <a href="/wiki/Ukrajina" title="Ukrajina">Ukrajini</a> so po letu 1864 kaznovali vse znake narodnostnega delovanja. Leta 1876 so prepovedali vse publikacije v ukrajinščini razen zgodovinskih dokumentov. Zato pa so toliko bolj cvetele narodnostne in politične aktivnosti za avstrijsko mejo v <a href="/wiki/Galicija" title="Galicija">Galiciji</a>. Veliki ukrajinski zgodovinar <a href="/w/index.php?title=Mihaijlo_Sergijovi%C4%8D_Gru%C5%A1evskij&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mihaijlo Sergijovič Gruševskij (stran ne obstaja)">Mihaijlo Sergijovič Gruševskij</a> in socialistični pisec <a href="/w/index.php?title=Mihajlo_Petrovi%C4%8D_Dragomanov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Mihajlo Petrovič Dragomanov (stran ne obstaja)">Mihajlo Petrovič Dragomanov</a> sta izdajala svoja dela, ki so jih tihotapili preko meje </p><p>V 1890-ih je ruska oblast razširila politiko rusifikacije na vso Rusijo. Ni več zadostovalo, tako kot v časih Nikolaja I., da so bili podložniki carju pokorni, morali so postati Rusi. Takšna politika je imela precejšnjo podporo v vseh slojih ruskega prebivalstva razen pri inteligenci. Del konservativnega tiska z visoko naklado je bil izredno nacionalističen. Pri tem je vneto sodelovala pravoslavna cerkev. </p><p>Glavne žrtve rusifikacije so bili lojalni državljani, ki so jih sedaj silili, da se odpovejo svojemu jeziku, kulturi in celo veri. Nemci ob Baltiku so izgubili svojo univerzo; v svojih zelo starih srednjih šolah niso smeli poučevati v svojem jeziku. <a href="/wiki/Litovci" title="Litovci">Litovcem</a> in <a href="/wiki/Estonci" title="Estonci">Estoncem</a> so nemščino zamenjali z ruščino in jih silili, da <a href="/wiki/Luteranstvo" title="Luteranstvo">luteranstvo</a> zamenjajo s pravoslavjem. </p><p>Poskus rusifikacije je pri <a href="/wiki/Finska" title="Finska">Fincih</a> vzbudil vsesplošen pasivni odpor. Leta 1904 je prišlo v Sankt Peterburgu celo do uboja ruskega glavnega guvernerja. Upirali so se tudi tradicionalno rusofilski <a href="/wiki/Armenci" title="Armenci">Armenci</a>, ko so se ruske oblasti začele vmešavati v armensko cerkev in zapirati šole, ki so jih sami zgradili. Podobno je bilo pri Povolških Tatarih, kjer je ekonomsko in kulturno najbolj napredni del naroda, njihova trgovska elita, sama zgradila šole za izobraževanje naroda. Rusifikacija ni doletela le območij <a href="/wiki/Centralna_Azija" class="mw-redirect" title="Centralna Azija">Centralne Azije</a>, kjer je bila ruska oblast omejena. </p><p>V najtežjem položaju pa so bili <a href="/wiki/Judje" title="Judje">judje</a>. V 1880-ih je postalo nasilje proti njim tako rekoč legalno, namenjeno sproščanju družbenih napetosti. Policija je vzpodbujala izgrede, ki so vodili do uničevanja judovskih trgovin, fizičnega obračunavanja z njimi, prihajalo je celo do ubojev. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Politika_na_Balkanu_in_v_Aziji">Politika na Balkanu in v Aziji</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=27" title="Uredi razdelek: Politika na Balkanu in v Aziji" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=27" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politika na Balkanu in v Aziji"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Aleksander III. je vodil previdno zunanjo politiko; očitno se je zavedal omejenih materialnih in duhovnih potencialov svoje države. </p><p>Na <a href="/wiki/Balkan" title="Balkan">Balkanu</a> po <a href="/w/index.php?title=Srbsko-bolgarska_vojna_(1885)&action=edit&redlink=1" class="new" title="Srbsko-bolgarska vojna (1885) (stran ne obstaja)">srbsko-bolgarski vojni</a> (1885) ni več podpiral bolgarskega kneza <a href="/wiki/Aleksander_I._Bolgarski" title="Aleksander I. Bolgarski">Aleksandra I.</a>,<sup id="cite_ref-3" class="reference"><a href="#cite_note-3"><span class="cite-bracket">[</span>3<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> zaradi česar je ta moral odstopiti (1886). Njegov naslednik, <a href="/wiki/Ferdinand_I._Bolgarski" title="Ferdinand I. Bolgarski">Ferdinand I.</a> se je povezal z Avstrijci. Ker je že leta 1881 tudi srbski knez <a href="/w/index.php?title=Milan_Obrenovi%C4%87&action=edit&redlink=1" class="new" title="Milan Obrenović (stran ne obstaja)">Milan Obrenović</a> sklenil tajno zvezo z <a href="/wiki/Avstro-Ogrska" title="Avstro-Ogrska">Avstrijo</a>, je na Balkanu pod ruskim vplivom ostala le še <a href="/wiki/%C4%8Crna_gora" title="Črna gora">Črna gora</a>, pa čeprav sta srbsko in bolgarsko ljudstvo čutili naklonjenost do Rusov. </p><p>Aleksander III. se je izogibal sporu z Nemci. Ko leta 1887 zveza treh cesarjev (iz leta 1772) ni bila ponovno obnovljena, je z <a href="/wiki/Bismarck" class="mw-redirect" title="Bismarck">Bismarckom</a> sklenil tajni zavarovalni sporazum, ki pa je ostal v veljavi le do Bismarckove odstavitve leta 1890. V nasprotje trojni zvezi Nemčije, Avstro-Ogrske in Italije sta se zbližali Francija in Rusija. Francija je dala Rusiji nekaj izdatnih posojil za razvoj vojske in vojaške industrije; leta 1892 sta državi sklenili tudi vojaško zvezo. </p><p>Rusija je v <a href="/wiki/Centralna_Azija" class="mw-redirect" title="Centralna Azija">Centralni Aziji</a> nadaljeval tradicijo postopne širitve ruskega vplivnega območja. Po diplomatski krizi z Britanijo, ki jo je leta 1884 povzročil incident pri Pandzaku (danes Šerabat v Turkmenistanu), so se Rusi naslednje leto z Britanci dogovorili o meji in v naslednjih desetletjih centralno azijske zadeve niso več povzročale večjih težav v rusko-britanskih odnosih. </p><p>Na <a href="/wiki/Daljni_vzhod" title="Daljni vzhod">Daljnem vzhodu</a> sta bili Rusija in <a href="/wiki/Japonska" title="Japonska">Japonska</a> v dobrih odnosih, dokler niso Rusija, Francija in Nemčija (že v času carja Nikolaja II.) po <a href="/w/index.php?title=Japonsko-kitajska_vojna&action=edit&redlink=1" class="new" title="Japonsko-kitajska vojna (stran ne obstaja)">japonsko-kitajski vojni</a> (1849–95) od Japonske zahtevale, da se odpove polotoku <a href="/w/index.php?title=Liao-Tung&action=edit&redlink=1" class="new" title="Liao-Tung (stran ne obstaja)">Liao-Tung</a>, ki ga je potem leta 1897 zasedla Rusija in tam zgradila vojaško pristanišče <a href="/w/index.php?title=Port_Arthur&action=edit&redlink=1" class="new" title="Port Arthur (stran ne obstaja)">Port Arthur</a> in železnico do njega. Odtlej sta bili Rusija in Japonska tekmeci v <a href="/wiki/Koreja" title="Koreja">Koreji</a> in Južni <a href="/wiki/Mand%C5%BEurija" title="Mandžurija">Mandžuriji</a>. Nasprotje njunih interesov je doseglo vrhunec v <a href="/wiki/Rusko-japonska_vojna" title="Rusko-japonska vojna">medsebojni vojni</a> (1904–05). Vojna je Rusiji prinesla vrsto porazov na kopnem in na morju, zelo pa jo je prizadelo tudi uničenje njenega tihomorskega in baltskega<sup id="cite_ref-4" class="reference"><a href="#cite_note-4"><span class="cite-bracket">[</span>4<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> ladjevja. Z mirom v <a href="/w/index.php?title=Portsmouth,_New_Hampshire&action=edit&redlink=1" class="new" title="Portsmouth, New Hampshire (stran ne obstaja)">Portsmouthu</a> se je morala Rusija odpovedati Port Arthurju in južni mandžurski železnici ter južni polovici otoka Sahalin<sup id="cite_ref-5" class="reference"><a href="#cite_note-5"><span class="cite-bracket">[</span>5<span class="cite-bracket">]</span></a></sup>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Zadnja_leta_imperija_(1905–1918)"><span id="Zadnja_leta_imperija_.281905.E2.80.931918.29"></span>Zadnja leta imperija (1905–1918)</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=28" title="Uredi razdelek: Zadnja leta imperija (1905–1918)" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=28" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Zadnja leta imperija (1905–1918)"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Politični_nemiri_in_upravne_spremembe"><span id="Politi.C4.8Dni_nemiri_in_upravne_spremembe"></span>Politični nemiri in upravne spremembe</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=29" title="Uredi razdelek: Politični nemiri in upravne spremembe" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=29" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Politični nemiri in upravne spremembe"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <figure class="mw-halign-right" typeof="mw:File/Thumb"><a href="/wiki/Slika:Russian_Empire_Map.jpg" class="mw-file-description"><img src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Russian_Empire_Map.jpg/250px-Russian_Empire_Map.jpg" decoding="async" width="250" height="180" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Russian_Empire_Map.jpg/375px-Russian_Empire_Map.jpg 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/Russian_Empire_Map.jpg/500px-Russian_Empire_Map.jpg 2x" data-file-width="8397" data-file-height="6048" /></a><figcaption>Zemljevid Ruskega imperija iz leta 1914</figcaption></figure> <p>Nesmiselna vojna proti Japonski je doma še povečevala revščino. V tisku in na javnih shodih so kritizirali vlado. Decembra 1904 so po vsej Rusiji izbruhnile stavke delavcev. V nedeljo, 22. (9.)<sup id="cite_ref-6" class="reference"><a href="#cite_note-6"><span class="cite-bracket">[</span>6<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> januarja 1905 je v Sankt Peterburgu velika množica delavcev, ki jih je vodil kontraverzni duhovnik Jurij Gapon, krenila proti <a href="/wiki/Zimski_dvorec" title="Zimski dvorec">Zimskemu dvorcu</a>, da bi carju osebno izročila peticijo za spremembe. Ker se množica na označenem mestu ni zaustavila, je vojska streljala; na stotine ljudi je bilo ranjenih in ubitih. </p><p><i><a href="/wiki/Ruska_revolucija_(1905)#Krvava_nedelja" title="Ruska revolucija (1905)">Krvavi nedelji</a></i> so sledili množični neredi. Vrstile so se demonstracije, stavke delavcev, ulični spopadi, neposlušnosti kmetov in vojakov v kopni vojski in mornarici. Nemiri so bili posebno hudi v neruskih pokrajinah, v Poljski, Litvi, Gruziji in v delih Ukrajine. Bilo je tudi veliko pogromov nad Judi in Armenci. Ubit je bil veliki knez Sergej Aleksandrovič. Revolucionarno gibanje je doseglo svoj vrhunec oktobra s stavko železničarjev, ki je ohromila državo. Rusija je doživela <a href="/wiki/Ruska_revolucija_(1905)" title="Ruska revolucija (1905)">prvo veliko revolucijo</a>. Tedaj so bili v Sankt Peterburgu ustanovljeni (kasneje tako pomembni) <i><a href="/wiki/Sovjet" title="Sovjet">sovjeti delavskih in vojaških poslancev</a></i>. </p><p>30. (17.) oktobra 1905 je car izdal znameniti <i>Oktobrski manifest</i>, ki je obljubljal vsem državljanom osebne svoboščine, dovoljenje formiranja političnih strank, splošno volilno pravico, ustanovitev skupščine. Pod vodstvom ministra Sergeja Witta je bila v naslednjih tednih pripravljena vrsta zakonov, ki so bili temelj za ustanovitev <a href="/wiki/Duma_(parlament)" class="mw-redirect" title="Duma (parlament)"><i>državne dume</i></a>. </p><p>Volitve v <i>prvo dumo</i>, ki jo je volil razmeroma širok krog volilnih upravičencev, sta socialistični stranki (<i>socialni demokrati</i> in <i>socialni revolucionarji</i>) bojkotirali. Največ glasov so dobili <i>kadeti</i><sup id="cite_ref-7" class="reference"><a href="#cite_note-7"><span class="cite-bracket">[</span>7<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> in <i>trudovniki</i> (predstvaniki kmetov); veliko poslancev so dobili neruski narodi, konservativcev je bilo zelo malo ( tudi <i>oktobristi</i><sup id="cite_ref-8" class="reference"><a href="#cite_note-8"><span class="cite-bracket">[</span>8<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> so dobili malo glasov). Tik pred formiranjem dume (april 1906) pa je car izdal <i>Osnovne zakone</i>, po katerih so bili carjevi ministri odgovorni samo njemu; car je lahko razpustil dumo in objavil nove volitve, kadar je hotel. </p><p>Reforme, ki so jih zahtevali poslanci prve dume, so bile za carja in njegovo vlado nesprejemljive. Po dveh mesecih mrtvega teka je car dumo razpustil in za novega predsednika vlade imenoval odločnega <a href="/wiki/Pjotr_Arkadjevi%C4%8D_Stolipin" title="Pjotr Arkadjevič Stolipin">Petra Stolipina</a> (julij 1906). Številni atentati in poskus atentata nanj (razstrelili so njegovo letno vilo) so sprožili lov za teroristi; v naslednjih osmih mesecih je bilo obešenih več kot tisoč ljudi. Do začetka leta 1907 so bili upori zadušeni, disciplina v vojski obnovljena, policija je spet obvladovala položaj. </p><p>Februarja 1907 je bila izvoljena <i>druga duma</i>. To pot je bilo težišče izvoljenega parlamenta še bolj na levi. Sodelovanje med dumo in vlado spet ni bilo mogoče in car je v juniju razpustil tudi to dumo. </p><p>Potem je Stolipin spremenil volilna pravila tako, da so se poboljšale možnosti za izvolitev bogatejših državljanov in Rusov po narodnosti. <i>Tretja duma</i> (1907–12) in <i>četrta duma</i> sta bili tako bolj konservativni: desne stranke so imele skupaj z <i>oktobristi</i> trdno večino. </p><p>Razmere v državi so se začasno umirile. Car je imel popoln nadzor nad vojsko in imenovanjem ministrov. Možne so bile razprave med strankami v parlamentu in v javnosti. Tisk je bil relativno svoboden, dovoljeni so bili sindikati, ne pa tudi stavke. Vlada je manj posegala v lokalno upravo, nekoliko se je izboljšalo osnovno šolstvo, še vedno pa je bila oblast nenaklonjena visokemu šolstvu. </p><p>Vzdrževanje reda je bilo Stolipinu prva skrb, a vpeljal je tudi spremembe v kmetijstvu. Podpiral je ustanavljanje ekonomsko dovolj velikih individualnih kmetij, v katerih je videl bodočnost ruskega kmetijstva. Razdrobljene parcele so združevali s komasacijo, namenjali so denar za vzgojo kmetov in modernizacijo kmetij. To smer razvoja pa je zaustavil atentat na Stolipina leta 1911. </p><p>Po Stolipinovi smrti je bi car spet izgubljen med nesposobnimi in intrigantskimi ministri. Vpliv na dvoru si je pridobil verski pustolovec <a href="/wiki/Grigorij_Jefimovi%C4%8D_Rasputin" title="Grigorij Jefimovič Rasputin">Grigorij Jefimovič Rasputin</a>, ki je dobil duhovno moč nad carico, ker je s svojo osebnostjo ugodno vplival na bolezen <a href="/wiki/Hemofilija" title="Hemofilija">hemofiličnega</a> carjeviča Alekseja. </p><p>V vseh teh letih je stalno napredovala industrija, tudi s francoskimi posojili, koncentriral se je kapital. Junija 1912 je duma uvedla celo neko obliko zdravstvenega zavarovanja za industrijske delavce. V tiste predele Sibirije, ki so imeli rodovitnejšo zemljo, so naseljevali samostojne kmete z boljšo mehanizacijo. </p><p>Zaradi intenzivne rusifikacije pa se je po letu 1907 poslabšal položaj neruskih narodov. Najbolj so trpeli Finci, ki jim je bila odvzeta avtonomija, in Povolški Tatari, čeprav so se trmasto upirali. Kljub represijam se je ukrajinska narodna zavest krepila in prehajala od inteligence na vse širši krog delavcev in kmetov. Prebivalci Centralne Azije so bili nezadovoljni s prihajanjem naseljencev iz evropske Rusije na njihova ozemlja. </p> <div class="mw-heading mw-heading3"><h3 id="Vstop_v_prvo_svetovno_vojno_in_padec_monarhije">Vstop v prvo svetovno vojno in padec monarhije</h3><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=30" title="Uredi razdelek: Vstop v prvo svetovno vojno in padec monarhije" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=30" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Vstop v prvo svetovno vojno in padec monarhije"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <p>Po izgubljeni vojni z Japonsko je Rusija začela z njo sodelovati. </p><p>Zveza s Francijo je bila ponovno potrjena po velikih francoskih posojilih, ki jih je Francija dala Rusiji, potem ko jo je ta podprla v konfliktu z Nemčijo v <a href="/w/index.php?title=Prva_maro%C5%A1ka_kriza&action=edit&redlink=1" class="new" title="Prva maroška kriza (stran ne obstaja)">prvi maroški krizi</a> (1905/06). V povračilo Nemčija ni protestirala proti avstro-ogrski <a href="/wiki/Aneksijska_kriza" title="Aneksijska kriza">samovoljni aneksiji</a> Bosne in Hercegovine (1908) in javno ponižala Rusijo, ki zaradi notranjih slabosti sama ni mogla intervenirati v podporo Srbiji. </p><p>Konflikte, ki jih je imela Rusija z Veliko Britanijo v Perziji, Afganistanu in Tibetu, je uredila anglo-ruska konvencija iz leta 1907. S tem je bil zaključen sklop treh bilateralnih zvez, med Francijo in Rusijo (1892), Veliko Britanijo in Francijo (1904) ter Rusijo in Veliko Britanijo (1907) (skupaj jih imenujemo <a href="/wiki/Antanta" title="Antanta">tojna antanta</a>), ki je nudil pogodbeno osnovo za boj proti <a href="/wiki/Centralne_sile" title="Centralne sile">Centralnim silam</a>. </p><p>V naslednjih letih si je ruska diplomacija najprej prizadevala organizirati balkanske države in Turčijo proti Avstriji. To ji ni uspelo, imela pa je prste vmes pri organizaciji <a href="/wiki/Balkanska_liga" title="Balkanska liga">srbsko-črnogorsko-grško-bolgarske zveze</a> proti Turčiji leta 1912. <a href="/wiki/Prva_balkanska_vojna" title="Prva balkanska vojna">Prve balkanske vojne</a> bi se udeležila z vojsko, če se ne bi car zadnji trenutek premislil, menda<sup id="cite_ref-9" class="reference"><a href="#cite_note-9"><span class="cite-bracket">[</span>9<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> po posredovanju Rasputina. <a href="/wiki/Druga_balkanska_vojna" title="Druga balkanska vojna">Druga balkanska vojna</a> (1913) je ponovno pripeljala Bolgarijo v avstrijski tabor. Ko je Avstrija poleti 1914, po atentatu na <a href="/wiki/Franc_Ferdinand" title="Franc Ferdinand">Franca Ferdinanda</a>, postavila Srbiji ultimat, je bila Rusija pred veliko dilemo. Če se ne bi postavila na srbsko stran, bi zgubila ves Balkan in se izneverila tudi svoji zaveznici Franciji; znašla bi se v vlogi nemškega satelita. Torej je izbrala drugo pot, ki pa je vodila v <a href="/wiki/Prva_svetovna_vojna" title="Prva svetovna vojna">prvo svetovno vojno</a>. </p><p>Leta 1914 je francosko ruska zveza pokazala svojo vrednost. Nemška vojska bi lahko uničila Francijo ali Rusijo, ne pa obeh hkrati. Ruska invazija v Vzhodno Prusijo je po dveh neuspešnih bitkah pripeljala v nemško ujetništvo 150.000 Rusov. Omogočila pa je Franciji, da je dobila <a href="/wiki/Prva_bitka_na_Marni" title="Prva bitka na Marni">prvo bitko na Marni</a>. </p><p>V <a href="/wiki/Galicija" title="Galicija">Galiciji</a> so ruske čete napredovale daleč v avstrijsko ozemlje. Velik udarec za Ruse je bil vstop <a href="/wiki/Osmansko_cesarstvo" title="Osmansko cesarstvo">Turčije</a> v vojno na strani Nemčije; ni odprl le nove fronte na <a href="/wiki/Kavkaz" title="Kavkaz">Kavkazu</a> (kjer je šlo ruski vojski kar dobro), ampak je zaprl tudi vstop v <a href="/wiki/%C4%8Crno_morje" title="Črno morje">Črno morje</a> in s tem ruskim zaveznikom onemogočil materialno pomoč Rusiji po morju. Ruski vojski je izredno primanjkovalo streliva in orožja. </p><p>Spomladi 1915 so se Rusi umaknili v Galiciji. Maja 1915 so <i>centralne sile</i> usmerile ofenzivo v Poljsko in zavzele ogromno ozemlja. Do jeseni je Rusija izgubila več kot milijon mož. </p><p>Porazi so v Rusiji dvignili ogorčeno nezadovoljstvo. Car je sam prevzel vrhovno komando na terenu in je pustil prestolnico skupini drugorazrednih ministrov, za katere bi komaj lahko rekli, da so vlada. Mobilizacija delavcev in kmetov je onemogočila delovanje industrije in poljedelstva, transporti so bili preobremenjeni. Cene so rasle veliko hitreje kot plače. Primanjkovalo je dobrin, hrane. Nezadovoljstvo, zlasti delavskega razreda, je raslo. </p><p>Leta 1916 se je vojaški položaj prehodno popravil. General <a href="/wiki/Aleksej_Aleksejevi%C4%8D_Brusilov" title="Aleksej Aleksejevič Brusilov">Aleksej Aleksejevič Brusilov</a> je napredoval v Galiciji in v ujetništvo je prišlo 400.000 avstrijskih vojakov (med njimi veliko Slovencev). Ljudsko nezadovoljstvo pa je raslo. Uradna birokracija je porabljala veliko energije v medsebojnih sporih. Ministri, ki jih je imenoval car, pogosto na predlog carice in Rasputina, so bili nekompetentni in nepopularni. </p><p>Januarja 1917 se je oskrba s hrano v prestolnici še poslabšala. V začetku marca (febrarju) je prišlo do <a href="/wiki/Februarska_revolucija" title="Februarska revolucija">februarske revolucije</a>. Stavke, demonstracije, in vrste za hrano so napolnile ulice z množicami. V nekaterih kasarnah so se pojavili upori in jasno je bilo, da vojaki ne bodo streljali na množice. Car je nekaj dni odlašal, da bi imenoval "vlado narodnega zaupanja". V Sankt Peterburgu je bil ustanovljen <a href="/wiki/Sovjet" title="Sovjet">sovjet</a> delavcev in zastopnikov vojakov; tudi duma je postavila stalni komite, ki ga je predlagal car. Sovjet in komite sta soglasno sestavila začasno vlado, sestavljeno v glavnem iz <i>kadetov</i> in <i>oktobristov</i>, pod vodstvom <a href="/w/index.php?title=Georgij_Evgenjevi%C4%8D_Lvov&action=edit&redlink=1" class="new" title="Georgij Evgenjevič Lvov (stran ne obstaja)">kneza Lvova</a>. 15. marca so njegovi odposlanci prispeli v <a href="/wiki/Pskov" title="Pskov">Pskov</a>, kjer se je bil car ustavil v neuspelem poskusu, da se vrne iz vojaškega poveljstva v Sankt Peterburg. Tam jim je izročil svojo odpoved.<sup id="cite_ref-10" class="reference"><a href="#cite_note-10"><span class="cite-bracket">[</span>10<span class="cite-bracket">]</span></a></sup> Tisoč let stare monarhije je bilo konec. Sledili sta <a href="/wiki/Ruska_revolucija" title="Ruska revolucija">oktobrska revolucija</a> in <a href="/wiki/Ruska_dr%C5%BEavljanska_vojna" title="Ruska državljanska vojna">državljanska vojna</a>, iz katere se je rodila <a href="/wiki/Sovjetska_zveza" title="Sovjetska zveza">Sovjetska zveza</a>. </p> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Glej_tudi">Glej tudi</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=31" title="Uredi razdelek: Glej tudi" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=31" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Glej tudi"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5916282">.mw-parser-output .side-box{margin:4px 0;box-sizing:border-box;border:1px solid #aaa;font-size:88%;line-height:1.25em;background-color:#f9f9f9;display:flow-root}.mw-parser-output .side-box-abovebelow,.mw-parser-output .side-box-text{padding:0.25em 0.9em}.mw-parser-output .side-box-image{padding:2px 0 2px 0.9em;text-align:center}.mw-parser-output .side-box-imageright{padding:2px 0.9em 2px 0;text-align:center}@media(min-width:500px){.mw-parser-output .side-box-flex{display:flex;align-items:center}.mw-parser-output .side-box-text{flex:1}}@media(min-width:720px){.mw-parser-output .side-box{width:238px}.mw-parser-output .side-box-right{clear:right;float:right;margin-left:1em}.mw-parser-output .side-box-left{margin-right:1em}}</style><div class="side-box metadata side-box-right plainlinks"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5911185">.mw-parser-output .plainlist ol,.mw-parser-output .plainlist ul{line-height:inherit;list-style:none;margin:0;padding:0}.mw-parser-output .plainlist ol li,.mw-parser-output .plainlist ul li{margin-bottom:0}</style> <div class="side-box-flex"> <div class="side-box-image"><span typeof="mw:File"><span><img alt="" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/30px-Commons-logo.svg.png" decoding="async" width="30" height="40" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/45px-Commons-logo.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Commons-logo.svg/59px-Commons-logo.svg.png 2x" data-file-width="1024" data-file-height="1376" /></span></span></div> <div class="side-box-text plainlist">Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: <span style="font-weight: bold; font-style: italic;"><a href="https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Russian_Empire" class="extiw" title="commons:Category:Russian Empire">Ruski imperij</a></span>.</div></div> </div> <ul><li><a href="/wiki/Ruski_imperializem" title="Ruski imperializem">Ruski imperializem</a></li> <li><a href="/wiki/Zgodovina_Rusije" title="Zgodovina Rusije">zgodovina Rusije</a></li></ul> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Sklici">Sklici</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=32" title="Uredi razdelek: Sklici" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=32" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Sklici"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <div class="reflist columns references-column-width" style="column-width: 25em; list-style-type: decimal;"> <ol class="references"> <li id="cite_note-1"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-1">↑</a></span> <span class="reference-text">Na ruskem podeželju so bili na posesti zemljiškega gospoda kmetje-tlačani tradicionalno organizirani v skupnosti imenovane <i>mir</i> ali <i>obščina</i>. <i>Mir</i> je običajno vključeval nekaj vasi. Prebivalci so obvladovali vsa dela, ki so bila za življenje skupnosti potrebna, tako da je bil <i>mir</i> več ali manj samozadostna skupnost. Vodil jo je starosta ob podpori zbora veljakov in pomoči pisarja. Skupnost je delila zemljo v obdelavo posameznim družinam, skrbela za kolobarjenje in urejala vsa skupna dela in naloge. Kmet-tlačan je bil dolžan plačevati dajatve zemljiškemu gospodu in državi v obliki pridelkov in tlake. Ni smel zapustiti zemlje, na kateri je bil rojen; tako je navadno vse življenje preživel znotraj <i>mira</i> (v ruščini pomeni <i>mir</i> tudi svet, vsemirje, pa tudi slovenski mir).</span> </li> <li id="cite_note-2"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-2">↑</a></span> <span class="reference-text">The new encyclopaedia Britannica, zv. 28, str. 993.</span> </li> <li id="cite_note-3"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-3">↑</a></span> <span class="reference-text">ki se je postavil na čelo bolgarskega nacionalnega gibanja</span> </li> <li id="cite_note-4"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-4">↑</a></span> <span class="reference-text">ki je priplulo v tihomorske vode okrog Afrike</span> </li> <li id="cite_note-5"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-5">↑</a></span> <span class="reference-text"><style data-mw-deduplicate="TemplateStyles:r5980307">.mw-parser-output cite.citation{font-style:inherit;word-wrap:break-word}.mw-parser-output .citation q{quotes:"»""«""›""‹"}.mw-parser-output .citation:target{background-color:rgba(0,127,255,0.133)}.mw-parser-output .id-lock-free a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-free a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/65/Lock-green.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-limited a,.mw-parser-output .id-lock-registration a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-limited a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-registration a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d6/Lock-gray-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .id-lock-subscription a,.mw-parser-output .citation .cs1-lock-subscription a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/aa/Lock-red-alt-2.svg")right 0.1em center/9px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-ws-icon a{background:url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4c/Wikisource-logo.svg")right 0.1em center/12px no-repeat}.mw-parser-output .cs1-code{color:inherit;background:inherit;border:none;padding:inherit}.mw-parser-output .cs1-hidden-error{display:none;color:#d33}.mw-parser-output .cs1-visible-error{color:#d33}.mw-parser-output .cs1-maint{display:none;color:#3a3;margin-left:0.3em}.mw-parser-output .cs1-format{font-size:95%}.mw-parser-output .cs1-kern-left{padding-left:0.2em}.mw-parser-output .cs1-kern-right{padding-right:0.2em}.mw-parser-output .citation .mw-selflink{font-weight:inherit}</style><cite id="CITEREFNatek2009" class="citation book cs1">Natek, Karel (2009). <i>Atlas sveta za osnovne in srednje sole</i>. Ljubljana: Mladinska knjiga. str. 94–95, N4. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/242579200">242579200</a>. <a href="/wiki/ISBN_(identifikator)" class="mw-redirect" title="ISBN (identifikator)">ISBN</a> <a href="/wiki/Posebno:ViriKnjig/978-86-11-16945-3" title="Posebno:ViriKnjig/978-86-11-16945-3"><bdi>978-86-11-16945-3</bdi></a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Atlas+sveta+za+osnovne+in+srednje+sole&rft.place=Ljubljana&rft.pages=94-95%2C+N4&rft.pub=Mladinska+knjiga&rft.date=2009&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F242579200%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.isbn=978-86-11-16945-3&rft.aulast=Natek&rft.aufirst=Karel&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ARuski+imperij" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-6"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-6">↑</a></span> <span class="reference-text">v oklepajih so navedeni datumi po ruskem koledarju</span> </li> <li id="cite_note-7"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-7">↑</a></span> <span class="reference-text">Ustavni demokrati ali na kratko <i>kadeti</i> se tako imenujejo zato, ker so se zavzemali za <a href="/wiki/Ustavna_monarhija" title="Ustavna monarhija">ustavno monarhijo</a>. Med njimi je bilo veliko liberalcev iz <i>zemstev</i>, inteligence iz svobodnih poklicev (profesorjev, odvetnikov, pisateljev, časnikarjev, učiteljev, zdravnikov, uradnikov). Med kakimi 100.000 člani je bilo 60 % plemičev. Imeli so čut za javno dobro in zahodne liberalne vrednote pa zelo malo pojma o politiki v povezavi z množicami. Stranko so ustanovili oktobra 1905. Zavzemali so se za sklic zakonodajne skupščine, izvoljene na osnovi splošne volilne pravice, za zagotovitev državljanskih pravic, demokratizacijo krajevne uprave, večjo avtonomijo za Poljsko in Finsko. Levo in desno krilo kadetov sta se močno razhajali v socialnih vprašanjih, predvsem v zemljiškem. <link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFiges2013" class="citation book cs1">Figes, Orlando (2013). <i>Tragedija ljudstva. Ruska revolucija 1891–1924</i>. Ljubljana: Modrijan. str. 216. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/270821376">270821376</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Tragedija+ljudstva.+Ruska+revolucija+1891%E2%80%931924&rft.place=Ljubljana&rft.pages=216&rft.pub=Modrijan&rft.date=2013&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F270821376%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Figes&rft.aufirst=Orlando&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ARuski+imperij" class="Z3988"></span></span> </li> <li id="cite_note-8"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-8">↑</a></span> <span class="reference-text">V stranki <i>oktobtistov</i> so se združevali liberalni konservativci, katerih program se je ujemal z <i><a href="/wiki/Ruska_revolucija_(1905)#Oktobrski_manifest" title="Ruska revolucija (1905)">Oktobrskim manifestom</a></i>. Ob ustanovitvi oktobra 1905 jih je bilo kakih 20.000. Večinoma so bili to zemljiški posestniki, poslovneži in uradniki vseh vrst. Nasprotovali so ustavni ureditvi in splošni volilni pravici, ki so ju imeli za grožnje monarhiji (in potihoma še bolj svojim položajem v osrednji vladi in krajevnih upravah). Podpirali pa so zmerne politične reforme v okviru obstoječe ureditve, pa še to samo zato, da bi jo okrepili.</span> </li> <li id="cite_note-9"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-9">↑</a></span> <span class="reference-text">Fajfrić, str. 522.</span> </li> <li id="cite_note-10"><span class="mw-cite-backlink"><a href="#cite_ref-10">↑</a></span> <span class="reference-text">v korist svojega brata velikega kneza Mihaela Aleksandroviča, ki pa je presto odklonil</span> </li> </ol></div> <div class="mw-heading mw-heading2"><h2 id="Viri">Viri</h2><span class="mw-editsection"><span class="mw-editsection-bracket">[</span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&veaction=edit&section=33" title="Uredi razdelek: Viri" class="mw-editsection-visualeditor"><span>uredi</span></a><span class="mw-editsection-divider"> | </span><a href="/w/index.php?title=Ruski_imperij&action=edit&section=33" title="Urejanje izvorne kode razdelka: Viri"><span>uredi kodo</span></a><span class="mw-editsection-bracket">]</span></span></div> <ul><li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite id="CITEREFFajfrić2012" class="citation book cs1">Fajfrić, Željko (2012). <i>Ruski carevi</i>. Sremska Mitrovica: Tabernakel. <a href="/wiki/Vzajemni_bibliografski_sistem_COBISS" title="Vzajemni bibliografski sistem COBISS">COBISS</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/7137395">7137395</a>.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=Ruski+carevi&rft.place=Sremska+Mitrovica&rft.pub=Tabernakel&rft.date=2012&rft_id=https%3A%2F%2Fplus.cobiss.net%2Fcobiss%2Fsi%2Fsl%2Fbib%2F7137395%23full%23id-name%3DCOBISS&rft.aulast=Fajfri%C4%87&rft.aufirst=%C5%BDeljko&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ARuski+imperij" class="Z3988"></span></li> <li><link rel="mw-deduplicated-inline-style" href="mw-data:TemplateStyles:r5980307"><cite class="citation book cs1"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://archive.org/details/newencyclopaedia14ency"><i>The new encyclopaedia Britannica</i></a>. Chicago [etc.]cobiss= 13736197: Encyclopaedia Britannica. 1992.</cite><span title="ctx_ver=Z39.88-2004&rft_val_fmt=info%3Aofi%2Ffmt%3Akev%3Amtx%3Abook&rft.genre=knjiga&rft.btitle=The+new+encyclopaedia+Britannica&rft.place=Chicago+%5Betc.%5Dcobiss%3D+13736197&rft.pub=Encyclopaedia+Britannica&rft.date=1992&rft_id=https%3A%2F%2Farchive.org%2Fdetails%2Fnewencyclopaedia14ency&rfr_id=info%3Asid%2Fsl.wikipedia.org%3ARuski+imperij" class="Z3988"></span><span class="cs1-maint citation-comment"><code class="cs1-code">{{<a href="/wiki/Predloga:Navedi_knjigo" title="Predloga:Navedi knjigo">navedi knjigo</a>}}</code>: Vzdrževanje CS1: lokacija (<a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_lokacija" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: lokacija">povezava</a>)</span></li></ul> <div role="navigation" class="navbox" aria-labelledby="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q34266#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="padding:3px"><table class="nowraplinks hlist mw-collapsible autocollapse navbox-inner" style="border-spacing:0;background:transparent;color:inherit"><tbody><tr><th scope="col" class="navbox-title" colspan="2"><div id="Normativna_kontrola_frameless&#124;text-top&#124;10px&#124;alt=Uredite_to_na_Wikipodatkih&#124;link=https&#58;//www.wikidata.org/wiki/Q34266#identifiers&#124;class=noprint&#124;Uredite_to_na_Wikipodatkih" style="font-size:114%;margin:0 4em"><a href="/wiki/Wikipedija:Normativna_kontrola" title="Wikipedija:Normativna kontrola">Normativna kontrola</a> <span class="mw-valign-text-top noprint" typeof="mw:File/Frameless"><a href="https://www.wikidata.org/wiki/Q34266#identifiers" title="Uredite to na Wikipodatkih"><img alt="Uredite to na Wikipodatkih" src="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/10px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png" decoding="async" width="10" height="10" class="mw-file-element" srcset="//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/15px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 1.5x, //upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8a/OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg/20px-OOjs_UI_icon_edit-ltr-progressive.svg.png 2x" data-file-width="20" data-file-height="20" /></a></span></div></th></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Splošno</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><a href="/wiki/VIAF_(identifikator)" class="mw-redirect" title="VIAF (identifikator)">VIAF</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://viaf.org/viaf/247149066396265601002">1</a></span></li></ul></li> <li><span class="nowrap"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.worldcat.org/identities/containsVIAFID/247149066396265601002">WorldCat (via VIAF)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Narodne knjižnice</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://catalogue.bnf.fr/ark:/12148/cb119405184">Francija</a> <a rel="nofollow" class="external text" href="https://data.bnf.fr/ark:/12148/cb119405184">(data)</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://cantic.bnc.cat/registre/981058512091006706">Katalonija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://d-nb.info/gnd/1086796756">Nemčija</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://uli.nli.org.il/F/?func=find-b&local_base=NLX10&find_code=UID&request=987007557241205171">Izrael</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://id.loc.gov/authorities/names/n80001203">ZDA</a></span></li> <li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://opac.vatlib.it/auth/detail/497_12957">Vatikan</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Znanstvene podatkovne baze</th><td class="navbox-list navbox-odd" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://ci.nii.ac.jp/author/DA13982734?l=en">CiNii (Japonska)</a></span></li></ul> </div></td></tr><tr><th scope="row" class="navbox-group" style="width:1%">Drugo</th><td class="navbox-list navbox-even" style="text-align:left;border-left-width:2px;border-left-style:solid;width:100%;padding:0px"><div style="padding:0em 0.25em"> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://id.worldcat.org/fast/1207312/">Faceted Application of Subject Terminology</a></span></li> <li><a href="/wiki/RERO_(identifikator)" class="mw-redirect" title="RERO (identifikator)">RERO (Švica)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="http://data.rero.ch/02-A000139545">1</a></span></li></ul></li> <li><a href="/wiki/SUDOC_(identifikator)" class="mw-redirect" title="SUDOC (identifikator)">SUDOC (Francija)</a> <ul><li><span class="uid"><a rel="nofollow" class="external text" href="https://www.idref.fr/027342395">1</a></span></li></ul></li></ul> </div></td></tr></tbody></table></div>    </div><noscript><img src="https://login.wikimedia.org/wiki/Special:CentralAutoLogin/start?type=1x1" alt="" width="1" height="1" style="border: none; position: absolute;"></noscript> <div class="printfooter" data-nosnippet="">Pridobljeno iz »<a dir="ltr" href="https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ruski_imperij&oldid=6237518">https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ruski_imperij&oldid=6237518</a>«</div></div> <div id="catlinks" class="catlinks" data-mw="interface"><div id="mw-normal-catlinks" class="mw-normal-catlinks"><a href="/wiki/Posebno:Kategorije" title="Posebno:Kategorije">Kategorije</a>: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Biv%C5%A1e_dr%C5%BEave_v_Evropi" title="Kategorija:Bivše države v Evropi">Bivše države v Evropi</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Biv%C5%A1e_dr%C5%BEave_v_Aziji" title="Kategorija:Bivše države v Aziji">Bivše države v Aziji</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Biv%C5%A1e_dr%C5%BEave_v_Severni_Ameriki" title="Kategorija:Bivše države v Severni Ameriki">Bivše države v Severni Ameriki</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ustanovitve_leta_1721" title="Kategorija:Ustanovitve leta 1721">Ustanovitve leta 1721</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ukinitve_leta_1917" title="Kategorija:Ukinitve leta 1917">Ukinitve leta 1917</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ruski_imperij" title="Kategorija:Ruski imperij">Ruski imperij</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Ruski_imperializem" title="Kategorija:Ruski imperializem">Ruski imperializem</a></li></ul></div><div id="mw-hidden-catlinks" class="mw-hidden-catlinks mw-hidden-cats-hidden">Skrite kategorije: <ul><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_infopolje_Dr%C5%BEava_z_neznanimi_parametri" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri">Strani, ki uporabljajo infopolje Država z neznanimi parametri</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Strani,_ki_uporabljajo_Infopolje_Dr%C5%BEava_ali_Infopolje_Biv%C5%A1a_dr%C5%BEava_s_parametrom_flag_caption_ali_type" title="Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type">Strani, ki uporabljajo Infopolje Država ali Infopolje Bivša država s parametrom flag caption ali type</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:%C4%8Clanki,_ki_vsebujejo_rusko_besedilo" title="Kategorija:Članki, ki vsebujejo rusko besedilo">Članki, ki vsebujejo rusko besedilo</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Povezava_na_kategorijo_Zbirke_je_v_Wikipodatkih" title="Kategorija:Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih">Povezava na kategorijo Zbirke je v Wikipodatkih</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Vzdr%C5%BEevanje_CS1:_lokacija" title="Kategorija:Vzdrževanje CS1: lokacija">Vzdrževanje CS1: lokacija</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji VIAF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_BNF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji BNF">Wikipedijini članki z identifikatorji BNF</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CANTICN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN">Wikipedijini članki z identifikatorji CANTICN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_GND" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji GND">Wikipedijini članki z identifikatorji GND</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_J9U" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji J9U">Wikipedijini članki z identifikatorji J9U</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_LCCN" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN">Wikipedijini članki z identifikatorji LCCN</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_VcBA" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA">Wikipedijini članki z identifikatorji VcBA</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_CINII" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji CINII">Wikipedijini članki z identifikatorji CINII</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_FAST" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji FAST">Wikipedijini članki z identifikatorji FAST</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_RERO" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji RERO">Wikipedijini članki z identifikatorji RERO</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_SUDOC" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC">Wikipedijini članki z identifikatorji SUDOC</a></li><li><a href="/wiki/Kategorija:Wikipedijini_%C4%8Dlanki_z_identifikatorji_WorldCat-VIAF" title="Kategorija:Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF">Wikipedijini članki z identifikatorji WorldCat-VIAF</a></li></ul></div></div> </div> </main> </div> <div class="mw-footer-container"> <footer id="footer" class="mw-footer" > <ul id="footer-info"> <li id="footer-info-lastmod"> Čas zadnje spremembe strani: 22:08, 27. junij 2024.</li> <li id="footer-info-copyright">Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem <a rel="nofollow" class="external text" href="//creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/">Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0</a>; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji. Za podrobnosti glej <a class="external text" href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Terms_of_Use">Pogoje uporabe</a>.<br /> Wikipedia® je tržna znamka neprofitne organizacije <a rel="nofollow" class="external text" href="https://wikimediafoundation.org">Wikimedia Foundation Inc.</a></li> </ul> <ul id="footer-places"> <li id="footer-places-privacy"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Privacy_policy">Pravilnik o zasebnosti</a></li> <li id="footer-places-about"><a href="/wiki/Wikipedija:O_Wikipediji">O Wikipediji</a></li> <li id="footer-places-disclaimers"><a href="/wiki/Wikipedija:Splo%C5%A1na_zavrnitev_odgovornosti">Zavrnitve odgovornosti</a></li> <li id="footer-places-wm-codeofconduct"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Universal_Code_of_Conduct">Kodeks ravnanja</a></li> <li id="footer-places-developers"><a href="https://developer.wikimedia.org">Razvijalci</a></li> <li id="footer-places-statslink"><a href="https://stats.wikimedia.org/#/sl.wikipedia.org">Statistika</a></li> <li id="footer-places-cookiestatement"><a href="https://foundation.wikimedia.org/wiki/Special:MyLanguage/Policy:Cookie_statement">O piškotkih</a></li> <li id="footer-places-mobileview"><a href="//sl.m.wikipedia.org/w/index.php?title=Ruski_imperij&mobileaction=toggle_view_mobile" class="noprint stopMobileRedirectToggle">Mobilni prikaz</a></li> </ul> <ul id="footer-icons" class="noprint"> <li id="footer-copyrightico"><a href="https://wikimediafoundation.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/static/images/footer/wikimedia-button.svg" width="84" height="29" alt="Wikimedia Foundation" loading="lazy"></a></li> <li id="footer-poweredbyico"><a href="https://www.mediawiki.org/" class="cdx-button cdx-button--fake-button cdx-button--size-large cdx-button--fake-button--enabled"><img src="/w/resources/assets/poweredby_mediawiki.svg" alt="Powered by MediaWiki" width="88" height="31" loading="lazy"></a></li> </ul> </footer> </div> </div> </div> <div class="vector-settings" id="p-dock-bottom"> <ul></ul> </div><script>(RLQ=window.RLQ||[]).push(function(){mw.config.set({"wgHostname":"mw-web.codfw.main-f69cdc8f6-4dtrt","wgBackendResponseTime":218,"wgPageParseReport":{"limitreport":{"cputime":"0.779","walltime":"1.003","ppvisitednodes":{"value":6142,"limit":1000000},"postexpandincludesize":{"value":84307,"limit":2097152},"templateargumentsize":{"value":12498,"limit":2097152},"expansiondepth":{"value":18,"limit":100},"expensivefunctioncount":{"value":16,"limit":500},"unstrip-depth":{"value":1,"limit":20},"unstrip-size":{"value":24846,"limit":5000000},"entityaccesscount":{"value":1,"limit":400},"timingprofile":["100.00% 820.346 1 -total"," 34.34% 281.698 4 Predloga:Infobox"," 33.07% 271.280 4 Predloga:Jezik-ru"," 32.75% 268.686 1 Predloga:Infopolje_Bivša_država"," 13.03% 106.865 1 Predloga:Sklici"," 12.99% 106.539 4 Predloga:Navedi_knjigo"," 11.04% 90.558 1 Predloga:Kategorija_v_Zbirki"," 10.64% 87.276 1 Predloga:Sister_project"," 10.12% 83.054 1 Predloga:Side_box"," 8.93% 73.280 21 Predloga:Flag"]},"scribunto":{"limitreport-timeusage":{"value":"0.472","limit":"10.000"},"limitreport-memusage":{"value":26903238,"limit":52428800}},"cachereport":{"origin":"mw-web.eqiad.main-5dc8bcfc84-hzjgj","timestamp":"20241111233440","ttl":2592000,"transientcontent":false}}});});</script> <script type="application/ld+json">{"@context":"https:\/\/schema.org","@type":"Article","name":"Ruski imperij","url":"https:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Ruski_imperij","sameAs":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q34266","mainEntity":"http:\/\/www.wikidata.org\/entity\/Q34266","author":{"@type":"Organization","name":"Sodelavci projektov Wikimedie"},"publisher":{"@type":"Organization","name":"Wikimedia Foundation, Inc.","logo":{"@type":"ImageObject","url":"https:\/\/www.wikimedia.org\/static\/images\/wmf-hor-googpub.png"}},"datePublished":"2010-08-04T15:19:50Z","dateModified":"2024-06-27T21:08:19Z","image":"https:\/\/upload.wikimedia.org\/wikipedia\/commons\/f\/f3\/Flag_of_Russia.svg"}</script> </body> </html>